mamumi/m: http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 1151 ČETRTEK 5.MAJ 2016 / ŠTEVILKA 1151, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR 789612 N 40671 srnobil Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC MANDRAC NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 Oblačila moška, ženska in otroška, slovenski proizvajat Manziolije Danes (četrtek, 5.5.2016) ob 11.00 Slovesnost in temeljni kamen ob začetku gradnje oskrbovanih stanovanj v Livadah. Danes (četrtek, 5.5.2016) ob 13.00 Ogled dviga in prenosa naj večjega mozaika iz Simonovega zaliva 1 na konserviranje. Naenkrat sem postal stara tečnoba Ugotovil sem, da nekaj govorim pa to nikogar zares ne zanima. Ko sem se ustavil tega še opazili niso. Takrat sem spoznal, da se razburjam zaradi stvari, ki večine niti ganejo ne. Postal sem star. (Mef) Mislim, da sem nekaj govoril o tem, da se v tej naši državi ne ve več, kdo je za kaj pristojen, ampak da se vsak odloča po svoje, kot da smo vsi usposobljeni za vse. Ne spomnim se ali je šlo za drevesa, ki skrivnostno izginjajo z naše okolice ali za motoriste, ki mirno dirjajo po naših ulicah, ker je nekdo pobral prometne znake, ki so to še pred časom prepovedovali. Lahko tudi, da sem pripovedoval o tem, kar sem slišal od drugih. Namreč, da se kriza v kateri so se znašle občinske finance ne pozna pri tistih, ki upravljajo z njimi, vsaj če gre soditi po novih plovilih, nakupih zemljišč in podobnih investicijah, ki še zdaleč ne spominjajo na kakšno krizo. Da o načrtovanju kadrovske prihodnosti po naslednjih volitvah niti ne govorim. No ja, nekatere ljudi te stvari sicer zanimajo, vendar si z njihovo radovednostjo ne morem veliko pomagati, ker se dejansko konča tam, kjer se konča moje spoznanje, da tistih, ki v tej občini res odločajo, to moje govorjenje niti najmanj ne zanima in se enostavno obrnejo vstran ali pa se delajo, da ne slišijo. Ampak, to bi še nekako preživel, če bi bil deležen pozornosti generacij, ki jim bomo počasi prepustili upravljanje tega našega planeta. Pa jim je čisto vseeno, če na smetišču končajo pol stoletja stari papirji, ki govorijo o njihovem mestu, ki jih niti najmanj ne zanima, da je bila Izola leta 2014 druga občina v Sloveniji po količini odpadkov na prebivalca, ki jim je čisto vseeno, kje je nekoč stalo izolsko obzidje in kdo je bil edina desetka izolskega nogometa. Preteklost jih ne zanima. Zanima jih sedanjost in malo tudi prihodnost, za vse ostalo jim je vseeno. Za spravo še slišali niso, drevesa v mestu le jemljejo prostor za parkirišča, demokracija je izguba časa, kultura je za luzerje, v športu jih zanimajo le zmagovalci, krajevne skupnosti so nekaj na vasi, proslave so srečanja starcev, nasprotni spol je igrača za najstnike. In potem jim jaz govorim, kako se morajo upreti, kako je treba poznati zgodovino, če hočejo razumeti prihodnost in kako ni dobro imeti avtomatskega parkirišča, ker bo njihov stari ostal brez dela... Z vsako novo generacijo smo manj pomembni v tem svetu in vedno večje tečnobe postajamo. Pozabite vnuke, posvetite se prvim potomcem! Ti nas morda še razumejo. V začetku prihodnjega tedna začnemo s prodajo ekoloških češenj s Šareda. Informacije in naročila: 041 721 220 (Neva Slavec) mn BANKA KOPER OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 10 Vek 1va»1 Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA tel. 05/64 01 300 mob. 031 344 832 URNIK vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Naročanje zaželjeno Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. NJIHOV HIP DOGOVOR KOT KNJIGA UNIČENJA Ameriški predsednik je, v zadnjem letu svojega mandata, obiskal najbolj pomembne evropske partnerke. Pa ne zato, da se najdejo rešitev za mir na Bližnjem in Srednjem vzhodu in v saharski in subsaharski Afriki, da se nesrečneži lahko vrnejo domov in živijo v miru, ampak zato, da reši neoliberalni kapitalizem in da Amerika ostane dežela presežkov, Evropa pa njena dekla. Obama je nemški kanclerki, francoskemu predsedniku in britanskemu premijeru povedal, da se je neoliberalni kapitalizem izživel in ga mora zamenjati korporativistični kapitalizem, zapisan v novodobni Knjigi oznanjena, Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu - TTIP. Več strani obsega, kot starodobna Knjiga - Biblija in, za razliko od Biblije, ta knjiga ni dostopna navadnem verniku, pa naj bo kapitalistični ali kakšen drugi. Vpogled v to ,kar je zapisano v TTIP, imajo samo posvečeni, da bi lahko vladali ostanku sveta. Tako kakor je švedski energetski gigant Vattenfall tožil državo Nemčijo, ker mu ni dovolila, da v Moorburgu ob Labi izgradi termoelktrarno mimo nemške zakonodaje o zaščiti vodnih virov in okolja nasploh. O tožbi ne bi odločalo ne nemško, ne švedsko, ne evropsko sodišče. Odločalo ne bi nobeno sodišče, ampak Mednarodni center za reševanje investijciskih sporov, ki je sicer Arbitražni organ Svetovne banke. To pomeni, da za korporacije ne velja nobeno nacionalno pravo in nobeno sodišče, da so močnejše od države in da spoštujejo samo svoje interese. Tako kakor je ameriška korporacija Metalcad tožila Mehiko, ker v Guadalcazarju niso dovolili shranjevanja nevarnih odpadkov. Korporacija je dobila 16 milijonov dolarjev odškodnine. Prostotrgovinski sporazumi, kakršen je TTIP, omogočajo korporacijam, da se igrajo z državami. Korporacijski interes je učinkovitost in profit, država pa bi morala s pravom in pravico ščititi državljana. Korporacije ne zanima državaljan, ki diha umazan zrak in pije umazano vodo in umira zaradi nalezljivih bolezni, ampak kako bo in po kakšni ceni dobila monopol in koncesije nad vodnimi viri in koliko bo profita izvlekla iz te umazane trgovine. Zato je cilj korporativističnega kapitalizma geostrateško obvladovanje energije in teritorija. Pri tem jih najbolj moti obstoj nacionalnih držav in mednarodnega prava, zasnovanega na humanizmu, ki je rezultat zmage nad fašizmom. In to želijo spremeniti. Države se morajo ali spremeniti v skladu s korporativističnimi interesi, da so »na zunaj« samostojne, da imajo meje, notranja ureditev je korporativistična. Korporativistična kraja energije, vodnih virov, hrane. Kaj je ostalo od Deklaracije OZN, ki je humanizem in človeštvo ščitila pred neofašizmom in neonacizmom, ščitila suverenost posameznika in države, ter varovala nevmešavanje v notranje zadeve suverenih držav? Naša svetovna ureditev, utemeljena na teh vrednotah in definirana z Deklaracijo OZN je pod strašnim udarom tistih, ki bi radi s silo zasegli energetske, vodne in prehrambene viri. Za takšne cilje pa so potrebni neizobraženi in poslušni, pokorjeni ljudje, ki jim je treba omejiti izobraževanje, jih privatizirati in spremeniti v profitno dobrino, jim omejiti zdravstvo, omejiti je treba cel obstoječi socijalni sistem, kar pomeni uničiti socialno državo. TTIP, skupaj z spremljevalnimi dokumenti, je zadnji žebelj v krsto liberalnega kapitalizma. S TTIP se legalizira totalni fašistoidni korporativni imperijalizem in uničuje zadnje ostanke socijalne družbenosti, od otroške zaščite, do izobraževanja in zdravstva do upokojencev. V TTIP o tem nič ne piše. Piše samo o profitu. Počasneje ob Birbi Občina Izola bo na Bazoviški ulici, ob otroškem igrišču Birba in ob šolski poti, poskrbela za umiritev prometa s trajno hitrostno oviro (grbino) v asfaltni izvedbi. Na omenjenem območju se zaradi bližine igrišča navadno giblje večje število otrok, zato je bila na območju pred časom postavljena montažna hitrostna ovira. Uvedba montažne ovire je v veliki meri vplivala na upočasnitev in umiritev prometa ob šolski poti po Bazoviški ulici in ob otroškem igrišču Birba. S tem razlogom je občina pristopila k ureditvi trajne hitrostne ovire. Dela v vrednosti 4.500 evrov (z DDV-jem) bo izvedlo podjetje Komunala Izola. Z deli bodo pričeli jutri, ta pa bodo predvidoma zaključena v petek, 6. maja. Jutri bo na območju potekala delna zapora prometa. Predvidoma v četrtek pa bo zaradi asfaltiranja potekala popolna zapora prometa; obvoz bo potekal po Kraški ulici in Ulici oktobrske revolucije. Trajna hitrostna ovira predstavlja še enega v nizu ukrepov za zagotavljanje večje varnosti v cestnem prometu v občini Izola. OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA OBČINSKI SVET / C0NSIGLI0 COMUNALE KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA COMMISSIONE PER LE OUESTIONIDEI MANDATI, LE ELEZIONIE LE NOMINE Sončno nabrežje 8 - Riva del Sole 8 / 6310 Izola - Isola OBVESTILO o objavljenem javnem razpisu za podelitev priznanj in nagrade Občine Izola v letu 2016 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obvešča vse zainteresirane, da je dne 22. 4. 2016, na spletni strani Občine Izola www.izola.si. objavila razpis za podelitev priznanj in nagrade Občine Izola v letu 2016. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani po telefonu 05/66 00 104, oziroma e-pošti: vesna.rebec@ izola.si. Predsednik komisije Igor F FRANCA, l.r. AVVISO sulla pubblicazione del bando di concorso per il conferimento dei riconoscimenti e del premio del Comune di Isola per l’anno 2016 La Commissione per le guestioni dei mandati, le elezioni e le nomine informa il pubblico interessato che in data 22 aprile 2016 e stato pubblicato sul sito web ufficiale del Comune di Isola www. izola.si il bando di concorso per il conferimento dei riconoscimenti e del premio del Comune di Isola per Tanno 2016. Per ulteriori informazioni riguardo al bando gli interessati possono telefonare al numero 05/66 00 104, oppure scrivere per posta elettronica alTindirizzo: vesna.rebec@izola.si. II Presidente della commissione Igor FFRANCA, m.p. — Občinski svet-------------- 60 oskrbovanih stanovanj za bodoče Izolane Danes, v četrtek, 5. maja ob 11.00, bodo ob Južni cesti v Livadah položili temeljni kamen bodočega Centra starejših Izola, ki ga gradi Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o. v sodelovanju z Občino Izola. Bo prednost za Izolane pomagala?. Projekt je na začetku sicer imel podporo izolske javnosti in politike, toda sčasoma, ko je bilo treba investitorjem popuščati, tako glede okopavanja kot glede števila parkirnih mest, je bilo pripomb vedno več. Stanovalci sosednjih blokov so ugotovili, da se jim neudeležba na javni predstavitvi projekta zdaj maščuje, eden od stanovalcev iz soseščine se je pritožil celo na ustavno sodišče, vendar se ni nič spremenilo. Zdaj se soočajo s problemom pomanjkanja parkirnih mest in prehoda od parkirnih mest do blokov preko ograjenega gradbišča, v prihodnjih dneh jim bodo dneve popestrili gradbeni stroji, kar bo, skupaj s prahom, ki spremlja vsako gradnjo, gotovo naprijetno v poletnih dneh, ko bodo zelo težko pustili odprta okna stanovanj. Temeljni kamen Investitor in Občina Izola sta se prebila preko vseh teh ovir in danes ob 11.00 uri bosta, izolski župan mag. Igor Kolenc in direktor Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja Florijan Bulovec, položila temeljni kamen in s tem uradno pozdravila začetek enega večjih gradbenih projektov v občini Izola. Makadamsko parkirišče oz. današnje gradbišče ob OŠ Livade je bilo v začetku aprila predano investitorju - Nepremičninskemu skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta je v delo že uvedel izbranega izvajalca, avstrijsko podjetje Strabag. Pogodba o sodelovanju med Občino Izola in Nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bila sklenjena v aprilu 2014. S pogodbo je bila skladu podeljena neodplačna stavbna pravica v zameno za prednost Izolanov pri najemu oskrbovanih stanovanj. Poleg stanovanj pa bo sklad zgradil tudi center dnevnih aktivnosti za starejše, ki ga bo nato občini oddal v 40-letni najem. Nepremičninski sklad PIZ, d.o.o., ima v svoji ponudbi več kot 3.000 namenskih najemnih stanovanj za upokojence in ostale starejše, od katerih je 271 oskrbovanih najemnih stanovanj v 13 krajih po Sloveniji. Center bo velika zgradba Center starejših Izola sestavljata dva objekta z oskrbovanimi stanovanji (2 x 30 stanovanj), klet, pritličje in 3 nadstropja (K+P+3ND). Stanovanja bodo velika 35-58 m2, od tega bo 16 garsonjer, 23 manjših dvosobnih stanovanj in 21 večjih dvosobnih stanovanj. Objekt in stanovanja bodo zgrajena tako, da bodo omogočala bivanje tudi gibalno oviranim osebam (dvigalo, širši prehodi, prilagojena oprema). Vsa stanovanja bodo imela kopalnico, ložo in shrambo. Opremljeni bosta kuhinja (leseni del, hladilnik z zamrzovalnikom, električna kuhalna plošča) in kopalnica (arhitekturno prilagojena, s prho in držali). Ostale prostore v stanovanju si bodo najemniki uredili po svojem okusu. V stanovanju bo že predpriprava za klimatsko napravo. V pritličju objekta bo opremljen skupni prostor za druženje, kolesarnica in pralnica s sušilnico. Za stanovalce bo na razpolago skupaj 50 parkirnih mest: 21 v garaži pod objektoma in 29 na zunanjem parkirišču. Od vseh parkirnih mest bo 10 namenjenim invalidom. Zunanja parkovna površina bo ograjena, oblikovana v več funkcionalnih sklopov, kot so interni trg, razgledna ploščad, fitnes na prostem, drevesni gaj, zelenjavni vrtovi in krožna pešpot. Seveda bodo imeli najemniki, za ustrezno plačilo, na voljo tudi storitve oskrbnika: prinašanje obrokov hrane, vzdrževanje, osebne higiene, gospodinjska pomoč, čiščenje, pranje, likanje pa tudi uporabo klica v sili 24 ur na dan. Najemnina odvisna od... V postopkih odločanja o projektu je bilo vseskozi prisotno vprašanje o višini najemnine in, ali si bodo občani Izole sploh lahko privoščili ta stanovanja. Glede na nekatere izračune se zdi, da prednost za Izolane ne bo veliko pomagala. ■S' i s i * mg- ■ - T in— Investitor je ves čas odgovarjal, da bo najemnina odvisna od tega, koliko jim bo občina Izola olajšala gradnjo. In Občina se je zelo potrudila, po mnenju nekaterih občinskih svetnikov in stanovalcev Livad, predvsem na njihov račun. Vsi nimajo 600 Eur pokojnine Na spletni strani investitorja seveda ni mogoče najti cene najema takšnega stanovanja v Livadah, v postopkih pred začetkom gradnje pa je bilo slišati, da cena ne bi smela presegati 7.4 Eur na kvadratni meter, čeprav je med njihovimi gradivi tudi poroštvena izjava v kateri piše, da najemnina njihovih stanovanj po Sloveniji znaša od 2,9 do 4,0 EUR/m2, obratovalni stroški pa 1,62 EUR/m2, kar pomeni cca. 4.5 do 5.6 Eur za m2. V izolskem primeru bi to pomenilo najemnino od cca. 150 do 325 Eur za stanovanje v bodočem objektu. Vendar pa je bolj verjetno, da se bo cena približala 7.4 Eur za m2, kar bo, v najboljšem primeru, pomenilo najemnino med 260 in 400 Eur za garsonjero oziroma dvosobno stanovanje. Oskrbovana stanovanja pač niso namenjena reševanju problemov tistih najbolj ogroženih, pa čeprav so Izolani, saj bo prva selekcija bodočih stanovalcev narejena že s pomočjo cenzusa za pridobitev oskrbovanega stanovanja in oceno zmožnosti plačevanja najemnine in ostalih stroškov, ki so vezani na najem stanovanja. Ekonomska sposobnost za najem namenskega najemnega stanovanja se prizna prosilcem, katerih prihodki v letu 2015 dosegajo, za enočlansko gospodinjstvo najmanj 604,35 EUR mesečno in za dvočlansko gospodinjstvo pa najmanj 761,48 EUR mesečno. Vabilo na slovesnost Svečana položitev temeljnega kamna bo v četrtek, 5. maja 2016, ob 11.00 uri. Center starejših Livade bo dokončan predvidoma v drugi polovici leta 2017. D.M./SZJ Občine Izola Oranžna stran Dve tuji delegaciji na obisku v Izoli Izolo sta konec tedna obiskali delegaciji iz pobratenega Tolentina in okrožja Treptovv-Kopenick iz Berlina. Obisk je bil priložnost za poglobitev tako poslovnih, kot turističnih skupnih strategij. Konec tedna sta bili na obisku v Občini Izola kar dve delegaciji iz tujine. Župana Igorja Kolenca so obiskali predstavniki pobratene italijanske občine Tolentino na čelu z županom Giuseppejem Pezzanesijem in pa nemški župan Oliver Igel ter še nekateri drugi predstavniki berlinskega okrožja Treptovv-Kopenick. Sodelovanje med berlinskim okrožjem Treptovv-Kdpenick in Izolo temelji na izmenjavi dobrih praks na različnih področjih. Tokratni obisk je bil posvečen predvsem področju turizma. Tako so si predstavniki ogledali izolski Orange wine festival in se pogovorili tudi o možnostih razširitve festivala v Berlin. Festival se trenutno v jesenskem času odvije na Dunaju, spomladi pa v Izoli. Delegatom so bili predstavljeni še drugi pomembni turistični projekti, ki so bili v občini Izola izpeljani v zadnjem obdobju in so povezani s tradicijo kraja. Oranžna vina so v Izolo privabila kontinent Na Festivalu oranžnih vin Orange wine se je letos predstavilo 60 vinarjev iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Srbije, Avstrije in Gruzije. Bela macerirana vina so privabila številne obiskovalce, tako iz Slovenije, kot iz sosednjih držav, ki so lahko uživali v vedno bolj kakovostni ponudbi tovrstnih vin. Medtem, ko se je uradni del festivala odvijal v obeh palačah okoli Manziolijevega trga, je neuradna degustacija gastronomskih specialitet priznanih chefov privabila veliko sprehajalcev, tudi domačinov, ki so povsem zasedli trg tekom celega dne. Predvsem je bilo govora o projektu Mala barka, ki se ravno zaključuje, prav tako pa so si delegati ogledali kažeto na izolskem podeželju, ki je bila postavljena v okviru projekta Revitas II. V popoldanskem času se je berlinski delegaciji in predstavnikom Občine Izola pridružila še delegacija iz pobratene italijanske občine Tolentino. Tudi s pobratenim To-lentinom občina Izola že dlje časa sodeluje na področju gospodarstva, kulture in turizma. V letošnjem letu pa se je sodelovanje še neko- liko poglobilo. Pred tednom dni je bil v Tolentinu odprt obnovljeni park z imenom Isola dTstria, ki je posvečen dolgoletnemu sodelovanju med obema občinama. Park je sicer namenjen tudi otrokom s posebnimi potrebami. Trenutno prav tako potekajo dogovori o izmenjavi glasbenikov oz. godbenikov med občinama. Septembra pa naj bi se Izola predstavila na sejmu Expo v Tolentinu. c7. .. .. .-A' v A M0§§ MM trsovim zai nat zimi in njHOVE guBiiajE PREŠERNOVA CESTA 53 URNIK: 8:30-12:00 in 15:00-1930, SOBOTA 9:00-13:00 TEL: 070 370 353 DOSTAVA NA DOM PRI NAKUPU NAD 30 EUR Sožitje generacij ob Dnevu zemlje »Dan Zemlje«, 22. aprila, je VIZ vrtec Mavrica na poseben način obeležil skupno s samostojno fotografsko skupino izolskega Andragoškega društva. Člani skupine so v Simonovem Zalivu za dobro urico »posvojili« devet varovancev skupine Ostržki, vzgojiteljice Maje Kodarin, čeprav bi lahko mirno pripomnili, da je bilo ravno obratno, saj so si otroci lahko izbrali vsak svojega mentorja ali mentorico, s katerim so spoznavali osnove fotografiranja. Vsak od njih je dobil fotoaparat in po kratki razlagi o nekaterih delih in kaj pomenijo, so že začeli pritiskati na sprožilec. Člani skupine so jih opozorili, na kaj vse morajo biti pozorni, da dobijo “dobro”, umetniško fotografijo, skupaj s svojim mentorjem pa so nato fotografirali morje, skale, meduze, travnik, cvetoče drevo, čmrlja in tako naprej. Ob tem pa še pridno tkali medgeneracijske vezi! “Ko sem v igralnici fotografirala otroške izdelke", pravi Maja Kodarin, “so me otroci vprašali, če lahko tudi oni sami fotografirajo.” Pa je pogovor stekel na to temo in večina otrok je povedala, da jim starši ne dovolijo samostojno rokovati s fotoaparatom, ker je ta drag in ker je samo za odrasle. Nekateri pa so rekli, da so jim starši sicer dali fotoaparat, vendar je bil ta že pokvarjen oziroma ni delal. “Menim, da bi lahko šestletni otrok ob pravilnem rokovanju in z nekaj napotki pogledal skozi objektiv in postal lastnik dobre fotografije” je prepričana vzgojiteljica Maja Kodarin. Tako se je povezala s samostojno fotografsko skupino pri Društvu Morje in predlagala skupen projekt v povezavi z Dnevom Zemlje. Odveč je pripomniti, da so bili nad takšnim sodelovanjem in nenavadno izkušnjo navdušeni tako varovanci kot člani - prav ti presenečeni menijo, da so se ob otroškem pogledu skozi objektiv tudi sami marsikaj naučili. O tem, kaj so se naučili otroci, pa se boste lahko prepričali 15. maja na Ciciolimpijadi v Izoli, kjer bodo njihovi fotografski izdelki tudi razstavljeni. Irena Lorget Lipovec, Maja Kodarin 0 DREVESIH ZA DREVESA VI Devesa niso objekt, ampak živa bitja Praznični dan, 27. april morda ni bil najprimernejši za organiziranje dogodka s katerim smo opozorili na pomen dreves v mestu in na ustrezen način ravnanja z njimi. Zavod za varstvo narave je, morda prvič, s to prireditvijo konkretno pokazal, da ima sedež v našem mestu. Dogodek O drevesih ZA drevesa je na praznično sredo privabil lepo število radovednežev na Svetilnik, od koder se je pisana druščina odpravila na potep po nekaterih bolj zanimivih zelenih oazah starega dela mesta. Pod vodstvom Tine Trampuž iz Zavoda RS za varstvo narave, se je skupina odpravila najprej k cerkvi sv. Mavra, kjer so si ogledali obrezane koprivovce. Trampuževa je objasnila, kako je takšno obrezovanje škodljivo za drevo. Ob tem pa je pokazala na kraj, kjer je nekdaj stal kostanj, čigar korenine niso zdražale ene od neviht pred kratkim. Kot je pojasnila Trampuževa, ni nemogoče, da je do tega prišlo tudi zaradi izkopavanja na trgu, kjer so se očitno dotaknili korenin sicer velikega drevesa, ki je do takrat mirno kljubovalo vremenskim razmeram. Namesto kostanja pa so nato posadili oljko, ki nikakor ne more opravljati enake naloge, kot jo je pred njo veliko drevo. Umirajoči drevored Skupina je nato obiskala drevored kopri-vovcev v Gregorčičevi ulici, ob nekdanji italijanski osnovni šoli. Tam je pogubno obrezovanje dreves še kako očitno, saj je zgornji del koprivovcev bolj podoben grmovju, kot pa drevesu, velikih, močnih vej pa takorekoč sploh ni več. Trampuževa je še enkrat poudarila, da bi bilo smotrno razmisliti o tem, da bi ta drevesa zamenjali z novimi, zdravimi, saj je težko verjeti, da si bodo kdaj zares opomogla. Radovedna druščina se je nato odpravila na Kr-stanov trg in občudovala velike, neobrezane Lipe, ki so se, v primerjavi z drevesi, ki so si jih ogledovali do tedaj, mogočno šopirile v nebo. Skupina si je za konec ogledala še obrezane platane v Drevoredu prvega maja ter redki kafrovec ob vhodu v botanični vrt na Svetilniku. Odgovorni so praznovali Kot rečeno, se je sprehoda udeležilo lepo število radovednežev, od najmlajših, pa do tistih, ki so ta drevesa morda celo še sadili. Ni pa bilo opaziti tistih, ki o obrezovanju in postavitvi dreves odločajo v naši Občini. Že res, da je bila prireditev zaradi vremenske napovedi iz sobote prestavljena na praznično, dela prosto sredo, a to ne more biti prav vedno izgovor. am Poročilo z dogodka V parku se je zbrala pisana druščina ljubiteljev dreves, predvsem Izolank in Izolanov. Na stojnicah smo razstavili knjige o drevesih in gozdu ter pisne članke in zgibanke o negi dreves. Po uvodnem nagovoru in razmisleku o urejanju parka pri svetilniku, smo se v soncu in vetru sprehodili po ulicah in parkih Izole. Gledali smo v krošnje in tla, spoznavali drevesne vrste, se pogovarjali o negi in obrezovanju, se spomnili kostanja in ceder, ki so jih žal zamenjale oljke, obiskali ginko, kafrovce in druge posebnosti. Ljudi je zanimalo zakaj se drevesa še vedno obglavlja, čeprav se ve, da to ni prav, kako lahko odgovorne in sostanovalce v bloku prepričajo, da bi ohranili drevesa, na koga naj se obrnejo, če imajo vprašanja ... Sprehod smo sklenili ob stojnicah, kjer smo poskusili dobrote iz drevesnih plodov, otroci pa so posedli po tleh in prisluhnili pravljicam. Zaključili smo ob pesmih in zvoku kitare. Bili smo prijazni do narave in narava je bila prijazna do nas - nevihta je počakala nad morjem, dokler nismo pospravili. Lušno je bilo in domov smo odšli z mislijo, da se na tak način zagotovo še srečamo. Morda prav v mesecu krajinske arhitekture naslednje leto. Za sodelovanje in podporo bi se radi zahvalili: ekipi časopisa Mandrač, Mojci in Mestni knjižnici Izola, Patriciji in Dejanu iz društva Mari-o-net.te, Nini in Andyju iz Kmetije Gramona, Leni Marion iz podjetja Tisa d.o.o. in študentom 5. letnika krajinske arhitekture. Zahvala gre tudi Ireni Zavrtanik in izolski Komunali za stojnice, ter Radošu in ekipi za pomoč. TinaTi M/lMIMt/M: 6 ----------------------------------Zgodovina mesta----------- Je naš mestni muzej na smetišču? Ko smo pred dnevi med papirji, ki naj bi romali na smetišče, našli celoten projekt gradnje kulturnega doma na Lonki, nismo niti slutili, da smo priče dokaj običajnemu ravnanju z uradnimi gradivi, ki dejansko predstavljajo zgodovino našega mesta. Hranjenje določenih gradiv ureja cela vrsta uredb in navodil, gradiva pa se ločijo na: arhivsko gradivo, trajno dokumentarno gradivo in gradivo z določenim rokom hranjenja (2 leti, 3 leta, 5 let, 10 let, 20 let). O tem, kam sodi določeno gradivo odloča predstojnik organa, ki mu pri tem lahko pomaga posebej imenovana komisija. Ne bomo ugotavljali, kako to poteka v naši lokalni skupnosti danes in v preteklosti, saj so nam mnogi sedanji in nekdanji uslužbenci pripovedovali o tem, da so v preteklosti v neznano, oziroma v odpis, odšli nekateri dokumenti, ki so predstavljali del razvoja naše občine in mesta. Menda so nekateri ostali shranjeni zgolj zahvaljujoč ljudem, ki naj bi jih odpeljali na uničenje. Seveda ne gre le za dokumente povezane z okoljem ampak tudi za marsikatere druge, ki bi jim bilo mesto v pokrajinskem arhivu. Koga briga zgodovina Tako se zdi ob spoznanju, da na odprtje razstave dokumenta z naslovom Urbanistični razvoj Izole iz konca petdesetih let, neznanega avtorja, ni bilo nikogar iz lokalne skupnosti, čeprav smo menda sredi sprejemanja Občinskega prostorskega načrta, ki je pravzaprav zelo podoben dokument. Prišli pa so nekateri arhitekti in urbanisti, ki jih takšni dokumenti, seveda, zanimajo. Poleg prof. Janeza Koželja in dr. Darka Likarja iz Fakultete za arhitekturo je prišla tudi nekdanja vodja občinskega urada za prostor, Jana Gojanovič Purger, kraji na rka Tina Trampuž in še nekateri arhitekti, ki so razstavljenemu gradivu namenili presenetljivo veliko pozornosti. Presenečen je bil tudi Janez Janežič, zbiratelj, ki je nekako prišel do dokumenta, ki priča o tem, kako smo se lotevali urejanja prostora v obdobju po vojni in bi lahko bil uporaben tudi danes, ko se urejanja prostora lotevamo zgolj funkcionalno, v stilu, čemu bomo namenili to in čemu neko drugo območje. "Dokument dokazuje, da so takrat razmišljali bolj trajnostno kot razmišljamo danes” je povedal Janez Koželj in dodal, da so “objekti ki stojijo že stoletja, zagotovo dokaz trajnostne gradnje." Potem je na kratko predstavil sklepne dokumente z 8. evropske konference o trajnostnih mestih, ki se je dan pred tem končala v Bilbau in kjer so govorili o tem, da se morajo mesta razvijati navznoter, z izkoriščanjem degradiranih in zapuščenih območij. “Izola je gotovo eno od slovenskih mest z največ degradiranimi območji v ožjem mestnem obroču, vendar ne naredi prav nič, da bi to stanje spremenila” je povedal in prisotnim ponudil v razmislek ugotovitev, da imamo v mestu prazna, neurejena območja, gradnjo pa selimo na obrobje. Arhiv je pravo mesto “Takšni dokumeti bi morali imeti svoje mesto v Pokrajinskem arhivu, ki res skrbno pazi na gradivo te vrste" je povedala Jana Gojanovič Purger in ponovila, da odnos do nekaterih dokumentov iz preteklosti enostavno ni dovolj spoštljiv, čeprav gre lahko za dokumente, ki kasneje niso bili realizirani. Eden takšnih je tudi projekt gradnje Kulturnega doma v Izoli, ki smo ga predstavili pred kratkim. Pravzaprav ne vemo ali je kogarkoli od odgovornih ta dokument sploh zanimal, razen dejstva, da smo si v uredništvu na nek način “prilastili” občinsko lastnino, čeprav smo jo dejansko rešili pred smetiščem, ki verjetno hrani kar nekaj podobnih dokumentov, ki imajo tudi zgodovinsko vrednost. Potem ko smo dokumente vrnili lastniku nam je soavtor projekta Kulturnega doma, arhitekt Marko Cotič, poslal predstavitveno mapo svojih pomembnejših izdelkov, med katerimi je tudi izolski kulturni dom. Kulturni dom namesto parkirišča Da je območje sedanje Lonke najprimernejše za gradnjo takšnega objekta, kot je kulturni center, so doslej potrdili številni udeleženci različnih delavnic in razpisov. Umeščanje tako pomembnega objekta vsakega mesta je seveda zahtevna odločitev, v Izoli pa doslej o tem še nismo sprejeli nobene odločitve, čeprav smo v načrt razvojnih programov, kot eno redkih investicij, zapisali prav gradnjo kulturnega centra. Glede na to, da o lokaciji tega objekta razmišlja posebna županova komisija, bi človek pričakoval, da bodo k razmišljanju povabili tudi tiste, ki so doslej že pripravljali projekte kulturnega centra, vendar, kot je nam znano, do tega še ni prišlo. Zbirateljstvo ni le hobi Janez Janežič, ki je avtor razstave v Plaču Izolanov, je gotovo najbolj zaslužen za to, da dokument, ki priča o tem, kako se je nova ljudska oblast, desetletje po končani vojni in kmalu po dokončni združitvi tega območja z Jugoslavijo, strokovno lotevala urejanja mest in podeželja Slovenske Istre. “Presenečen sem, koliko zanimivega sem slišal ob tej razstavi in verjamem, da bi lahko na to temo pripravili tudi kakšen strokovni posvet” je povedal ob odprtju razstave, ko še ni vedel, da je razstavil dokumente, ki imajo tudi sicer lepo zgodovinsko vrednost, o čemer pišemo na naslednji strani. ur Četrtek, S.maj 2016, št. 1151 M/U¥1IJWM: 7 -------------------------------------Zgodovina---------------- Ali gre za delo Plečnikove asistentke? Tako ugotavlja dr. Darko LIKAR, univ.dipl.inž.arh. iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, ki je s primerjavo besedil ugotovil, da je avtorica najverjetneje ena prvih slovenskih arhitektk, Gizela Šuklje, dolgoletna tesna sodelavka Jožeta Plečnika. POUED illA-ŠlAU .nPOBION Sl. 4. SlagonČMm dam n Habičih U. 12. Tl uri* |irillifjn in nuilslmpj« tvr * cv*tc in dvorišča Sl. 5. fončanoo dom (pošišlvo) o Socerbu it. 21. Tloris in pogled s ceste Zbiratelj in avtor razstave, Janez Janežič, je pridobil in rešil po-mebno gradivo slovenske dediščine, ki kaže, kako so se kakovostno lotili izgradnje nove družbe na Obali po letu 1955. Iskanje nove poti Najdena mapa je del osnovnega strokovnega gradiva, ki se ga uporablja kot izhodišče za načrtovanje in mu danes pravimo strokovne podlage. Najdba arhivskega gradiva, ki bi se drugače izgubilo, je pomembna za razumevanje zgodovine razvoja iskanja poti v napredek iz dveh razlogov. Prvi je zato, ker so vprašanja iskanja prave poti v boljšo prihodnost danes spet aktualna, posebej zato, ker konfuzno parcialno in kratkoročno delovanje trenutno ni preveč uspešno. Bolj ko se ustvarjajo množične pobude pridnega obdelovanja svojih nepremičnin in javnih mikro površin in dražje in ambicioznejše so rešitve, večji kaos, škodo in padanje vrednosti celote povzroča tako delovanje. Razstavljeno gradivo je pomembno, ker kaže, kako so se pri prehodu iz enakega sistema, kakršnega imamo trenutno, poskušali izviti pri iskanju nove poti v bodočnost. Drugi razlog je ta, da je pri vsakem razvojnem načrtovanju poleg ocenjevanja obstoječega stanja kot izhodišče nujno tudi dobro poznavanje zgodovine posegov in zgodovine metodologij, kako se razvoj dosega. Skratka, gradivo je izjemno pomembno. Tisti, ki menijo, da dva milijona posameznikov lahko uspešno deluje na spontan način, ne poznajo zgodovine, ki je mnogokrat pripeljala do katastrof pri takem delovanju. Za tako delovanje ima človeštvo celo zelo staro metaforo »babilonskega stolpa«. Narisano izolsko obzidje Avtor razstave, ki je našel mapo, je opozoril, da je avtorstvo gradiva neznano in čas nastanka okviren. Ko preberemo gradivo, vidimo, da je bil avtor dobro in široko izobražen, z veliko naprednega znanja in vedenja in je imel posebno sposobnost dobrega pisanja in sintetiziranja. Nepoznavalcu se zdi tak tekst poljuden, dejansko pa je napreden, saj so bila nekatera znanja pozabljena in ponovno odkrita deloma šele v sedanjosti. Indicev za take ugotovitve je veliko. Za primer naj zadostuje le ena: šele pred kratkim obravnavano izolsko obzidje, o katerem večina ne ve skoraj nič, je avtor teksta celo narisal in na njem pokazal edini danes znani vidni del obzidja. Spoštovanja vredna avtorica Iskanje izobraženega, a izgubljenega avtorja teksta, je neke vrste zanimiva detektivka. Del teksta, oziroma 23. in 24. stran, je tako karakteristična za osebo, da ni dvoma, kdo je avtor, čeprav je zapis in značilno risbo lahko povzel tudi kdo drug. Vendar je tudi visoko intelektualno arhitekturno znanje iz zgodnjih obdobij (okrog leta 1955) prepoznavno. Malo je bilo takrat inženirjev, še ^ manj pa arhitektov s posebnim S znanjem. s Lista 23 in 24 izdajata natančno S avtorico. To je ena od prvih sloji venskih arhitektk Gizela Šuklje (1909-1994), dolgoletna najožja tl sodelavka Plečnika. Diplomirala 653 je 1932 kot prva Plečnikova študentka. Kot štipendistka francoske vlade se je leta 1933 eno leto izpopolnjevala na pariškem inštitutu za umetnost in arheologijo. Po povratku v ljubljano 1934 je bila Plečnikova asistentka in je delovala tudi v Plečnikovem ateljeju do leta 1946, ko je postala srednješolska profesorica. Kot pedagoginja je v Ljubljani delovala 25 let do svoje upokojitve. Lista 23 in 24 sta nedvomno njena ali njen prepis. Specifičnost teksta in znanja (specifično arhitekturno znanje in specifično arhitekturno-arheološko znanje je Šukljetova pridobila na »Pariškem inštitutu za umetnost in arheologijo«) pa bi kazalo, da je lahko tudi avtorica celotnega teksta. Seveda je tekst in trditev o avtorstvu potrebno preveriti, ker je lahko njeno znanje tudi prepisal ali uporabil kdo drug. Avtorstvo ali kopija Omenjene strani so nedvomno avtorsko delo arhitektke Šukljetove, saj so prav specifične zaradi pisanja o vetrovih v Istrski arhitekturi. Zato, da se lahko vsak prepriča o trditvi, kot zanimivost podajam stran iz njenega članka, od koder lahko vsak prepozna avtorja. Članek Šukljetove je iz Slovenskega etnografa, letnik V, ki ga je založila Državna založba Slovenije v Ljubljani leta 1952. Članek z naslovom »Vpliv podnebnih razmer na oblikovanje hiš in naselij v slovenski Istri«, se nahaja na straneh 45-56. Primerjava članka in gradiva pa bi lahko podala tudi okvirno letnico razstavljenega gradiva. Dr. Darko Likar VPLIV PODNEBNIH RAZMER NA OBLIKOVANJE HIŠ IN NASČLIJ V SLOVENSKI ISTRI Gizela šuklje Ljudska arhitektura slovenske Istre je rastja iz gospodarskih in socialnih razmer, pri tem pa je bila (pomemben činitelj tudi svoje-vrstnost zemlje, zraka in morja. Ce gledamo s Kopra iti bližnjih obmorskih krajev na istrsko celino, vidimo gručdsta. naselja, ki pa kažejo vsa neko strogo arhitektonsko skladnoshKo pridemo do teh naselij, opazimo stavbe, grajene po načelih čistega kubizma, postavljene nepravilno, a vendar po neki zakonitosti. Zaselki in naselja leže po pobočjih ali vrh grebenov, kara enita kubična telesa stavb se vrste pravokotno na cesto kot vrstne vasi ali se pa gručasto kopičijo. A neka urejenost in podrejenost je vodila rast velikih in malih naselij. Pri proučevanju vzrokov za te oblike ugotovimo, da so poleg mnogih drugih spodbud predvsem zemlja in podnebni vplivi soustvarjali značaj teh naselij. ~Kraji okrog Dekanov in Marezig gledajo na severozahod, proti morju, proti Trstu. Na severu, severovzhodu in vzhodu se vrste alpska predgorja. Kras in Istra. Mili in prijetno osvežujoči, pa tudi ostri, siloviti in trpki pozdravi prihajajo iz teh krajev. Istran sprejema prve gostoljubno, pred drugimi se skuša zaščititi. Z morja piha »murjak« od desetih do štirih (Bržani), od tam pri-, pihlja ob enajstih >momik< in »prinese malo zraka z morja« (Labor), pride »aria z murja« in nalahno pihlja (Rojci), poleti prinese pa tudi točo (Rojci). Vetrovi, ki prihajajo s celine, niso tako mili. S severovzhoda privihra burja, najčešča obiskovalka slovenske Istre. Pozimi je oster vzhodni veter »podsončnik«, imenovan tudi »gorenji veter« (Bržani), ki prinese mraz (Gorenjci). Poleti je znanilec slabe letine, saj dokler gospodari podsOnčnik, ni upa na dež (Gorenjci). Če se podsončnik pomeša z »malo juga«, ga imenujejo »krivec« (Labor), tudi »t niso v ec« ali »boršt e ran« (Rojci). Dež prinaša južni veter »juh« ali »jeh« (Gorenjci), imenovan tudi »črni juh«, »ta pravi juh« (Rojci). »Beli juh«, ki piha od jugozahoda pa »kot dobi, tako pusti« (Rojci). Vsi našteti mili in siloviti zračni tokovi so vplivali na oblikovanje hiš in naselij. Človek se je obračal stran od ostre burje, zavarovati se je želel pred mrzlim pod sončnikom in je obrnil lice svojega bivališča proti milemu in osvežujočemu morjaku. Če mu to ni bilo mogoče, se je zaslonil za soseda, ali si je pa ogradil dvorišče »korto« z zidom iz visoko naloženih »škrli«,1 ki prestreza sifovitost vetrov. Rokometaši z remijem sklenili sezono Tudi tekma s Cerknico preložena Članska tekma 23. kroga 3. SNL - zahod v Cerknici je bila odpovedana zaradi neutreznih razmer na igrišču, ki so bile posledica nepričakovanih snežnih padavin v prejšnjem tednu. Člani se bodo že v sredo pomerili na pokalni tekmi MNZ Koper proti vodilni ekipi EPNL, Postojni. Tekma bo odigrana v gosteh, priložnost pa bodo dobili tudi člani mladinskih selekcij, ki bodo imeli priložnost dokazovanja na višji ravni. Medtem je bil odigran tudi lokalni obračun proti Dekanom, ki je ob lepem vremenu na izolske tribune zvabil lepo število ljudi, kot je razvidno iz slike. Mladinci so bili uspešni z 2:0, kadeti pa so ostali brez točk (1:2). 3. SNL z zahod Rezultati 22. kroga Bilje : Jadran Dekani 2:0 (1:0) Farna Vipava : Cerknica prekinjena Adria Miren : Brda 0:2 (0:0) Tabor Sežana : Ajdovščina Škou 0:4 (0:1) MNK Izola: II. Bistrica 2:0 (1:0) MNK Izola : Ilirska Bistrica 2:0 (1:0) Izola, 27.04.2016 ob 17.00, gledalcev 30 MNK Izola: Lalič Goran, Čvo-kič Stevan, Vidakovič Dražen, Ilič Aleksander, Mandir Marin, Zatkovič Mitja, Lee-Him Kristi-an Franklyn, Humar Žan, Božič Marko (Lopez Acevedo Matias Enmanuel 86'), Podgajski Bosti-an (Čauševič Aron 73'), Mihailovič Nik Strelci: 1:0 - Vidakovič Dražen (20'), 2:0-Mihailovič Nik (90') Za konec remi Istrabenz plini Izola : Jeruzalem Ormož 28:28 (14:13) Športna dvorana na Kraški, gledalcev 350, sodnika Košir in Majer. Istrabenz plini Izola: Gregorič (5 obramb). Logar (5 obr.), Šta-var (4 obr), Jurič, Čolič 4, Božič 4, Zorič Stepančič, Stopar, Kecman 3, Redžič 4, Ravlija 1, Poberaj, Velkavrh 7, Konig 1, Mati-jaševič 3, Madžarevič 1. Trener: Borut Hren. Zadnja tekma rednega dela sezone je minila v znamenju zanimive in enakovredne predstave, ekipi pa sta ob zagotovljenem obstanku nastopili sproščeno. Izolani so startali bolje in po seriji petih obramb Martina Gregoriča v 13. minuti povedli z 8:4. Gostje so po minuti odmora odgovorili z delnim izidom 4:0. Naši fantje bi si lahko priigrali višjo prednost. V obrambi je zadeva delovala, v napadu pa so zgrešili serijo protinapadov in tako na odmor odšli z minimalno prednostjo. Običajne ostrine ni bilo in tudi drugi del dvoboja je minil v športnem duhu. Prvo najstrožjo kazen smo videli šele po treh minutah nadaljevanja, prvo izključitev pa šele na sredini drugega dela. Deset minut pred koncem je Ormož povedel za dva gola, na koncu pa so v izteku srečanje domačini prišli do izenačenja in delitve točk. Po tekmi so se v domačem taboru poslovili od najboljšega klubskega in s 162 goli drugega strelca rednega dela sezone Andraža Velkavrha, ki po dveh sezonah pri plinarjih odhaja v Maribor. Izolani so prvenstvo končali na enajstem mestu in osvojili 15 točk. Erik Paulin drugi V soboto in nedeljo je v Mengšu potekalo državno prvenstvo za mladince in mladinke posamezno in v dvojicah. To je bilo tudi zadnje državno prvenstvo v letošnji tekmovalni sezoni. Tako, kot v ostalih štirih kategorijah smo se tudi s tega prvenstva vrnili z nekaj medaljami, kar je v našem športu resnično lep uspeh. Najboljše se je odrezal Erik Paulin z osvojenim drugim mestom posamezno. Klonil je šele v finalu z 0:4 proti najboljšemu evropskemu mladincu Darku Jorgiču, članu novomeške Krke. Prve tri sete je nikakor ni ulovil ritmu igre, v četrtem pa je bil že enakovreden nasprotnik in ga je izgubil 14:16. Za Erikov uspeh smo v klubu izredno zadovoljni, saj v tej tekmovalni sezoni marsikaj ni šlo po načrtih, je pa odigral najboljše takrat, ko je bilo najbolj potrebno, na državnem prvenstvu. Na glavni turnir sta se uvrstila še dva tekmovalca. Matija Novel med 32 najboljših in Martin Kocjančič med 48 najboljših. Pri mladinkah nismo dosegli medalje v posameznem delu. Smo pa dosegli tri uvrstitve na glavni turnir. Lea Paulin je v četrtfinalu s 4:1 izgubila proti kasnejši zmagovalki Ani Tofant iz Mengša. Za med štiri je tesno s 4:3 izgubila Katrina Sterchi, proti Katji Kranjc iz Ptuja. Med 16 najboljših se je uvrstila Kim Fink. Za med osem je tesno, s 3:2, izgubila proti klubski kolegici Katrini Sterchi. V igri ženskih dvojic smo dosegli dve medalji. Nepričakovano sta osvojili tretje mesto Kim Fink in Lea Paulin. V polfinalu sta izgubili proti kasnejšima zmagovalkama tudi Katrina Sterchi in Gaja Mavri iz vrtojbenske Letrike. Še zadnjo in četrto medaljo smo osvojili v mešanih dvojicah. Prvič sta zaigrala skupaj brat in sestra, Erik in Lea Paulin in osvojila tretje mesto. V polfinalu sta s 3:1 izgubila proti Petru Hribarju iz Krke in Aleksandri Vovk in Mengša. Zaključen Guličev memorial V Kopru se je v ponedeljek z zadnjim plovom zaključila peta kri-terijska regata za razred optimist. Prvomajska regata - Guličev memorial je potekala v organizaciji Jadralnega kluba Jadro Koper. Mladi jadralci so od petka do ponedeljka odjadrali osem plovov. Zmage se je veselil Daniel Cante (JK Izola), na drugo mesto se je uvrstil Martin Fras (JK Izola), tretje mesto pa je osvojil Italijan Niccolo Sangermano (SVBG). Mrakova in Macarolova 8. v Hyeresu Zaključila se je regata svetovnega pokala v jadranju v francoskem Hyeresu. V razredu 470 sta se Tina Mrak in Veronika Macarol kot edini Slovenki uvrstili v zaključno dejanje, na sedmem mestu sta imeli že nekaj zaostanka za najbolje uvrščenimi posadkami. Slovenki sta v cilj regate za medalje prijadrali na devetem mestu in regato svetovnega pokala končujeta na skupnem osmem mestu. V današnji regati za medalje sta najbolje znašli Novoze-landki Jo Aleh in Polly Povvrie in z zmago potrdili svojo dobro pripravljenost, zaradi včerajšnje diskvalifikacije pa regato končali takoj za stopničkami na skupnem četrtem mestu. Zmage sta se na koncu veselili Britanki Hannah Mills in Sa-skia Clark, na drugo mesto sta se uvrstili Brazilki Fernanda Oliveira in Ana Luiza Barbachan, na tretje Francozinji Camille Lecointre in Helene Defrance. Veronika Macarol po regati za medalje: “V današnji regati za medalje smo imeli močnejši veter, okoli 18 vozlov. Takoj na startu sva od sodnikov dobili kazen, ker sva prišli u kontakt z brazilsko posadko pod nama. Narediti sva morali kazenski obrat in večina bark nama je že na startu zbežala. Na žalost si nisva znali izboriti še kakšnega mesta in sva medal race končali na devetem mestu, skupno pa na osmem mestu. Na regati svetovnega pokala je bila prisotna najina najboljša konkurenca, ki bo v enaki sestavi tudi na olimpijskih igrah. Vse konkurentke stopnjujejo formo in se izboljšujejo, saj so olimpijske igre blizu. Tako se je krog zelo dobrih posadk, ki bi lahko segale po medaljah razširil. Za naju je to bila zadnja regata pred olimpijado, sedaj se bova osredotočili le na polja olimpijskih iger.” V razredu je Žan Luka Zel ko regato svetovnega pokala končal že včeraj, po osmih odjadranih plovih se je uvrstil na končno 25. mesto. Regato v Hyeresu si bo dobro zapomnil, saj je prvič na regati svetovnega pokala zmagal posamičen plov. Prvo mesto v razredu laser je osvojil Nemec Philipp Buhi, na drugo mesto se je uvrstil Novozelandec Sam Meech, na tretjem mestu pa je končal Avstralec Tom Burton. Rajko Hrvat na EP Letošnje Evropsko prvenstvo (6.-8. maj) bo po dolgem času gostila veslaška velesila Nemčija in to v Brandenburgu na jezeru Beetz-see. Prvenstvo bo še zadnji test pred olimpijskimi kvalifikacijami za posadke, ki so zaenkrat še brez vozovnice za Rio, in pa ena glavnih preizkušenj v sezoni za že vse kvalificirane čolne. Ravno zato bo konkurenca zelo ostra in ne tako številčna, za nastop je prijavljenih 520 veslačev in veslačic iz 34 držav. Slovenijo bosta zastopala le dva veslača - Gašper Fistravec v enojcu in Rajko Hrvat v lahkem enojcu. Danes se je reprezentanca predstavila na novinarski konferenci v STA Maxi klubu v Ljubljani. V enojcu bo nastopil Gašper Fistravec, ki je prejšnji teden proti Rajku Hrvatu dobil izbirno tekmo in bo konec meseca nastopil tudi na olimpijski kvalifikacijski regati. Rajko Hrvat sezono nadaljuje v lahkem enojcu, v katerem je tri tedne nazaj v Vareseju osvojil svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Lanski svetovni podprvak in tretji z EP v tej neolimpijski disciplini se bo tokrat srečal s 13 konkurenti. Za razliko od Vareseja bo tu konkurenca bolj pisana in po imenih sodeč tudi močnejša. Rajkovi konkurenti bodo tako lanski evropski podprvak Slovak Lukaš Babač, Nemec Konstantin Stenhiibel in Britanec Jamie Kirkwood, četrti in peti z lanskega SP, tu pa sta še Hrvat Luka Radonič in Norvežan Ask Jari Tjoem, ki ju je premagal na prvem svetovnem pokalu. Rajko Hrvat: »Glede ciljev in želja se pri meni nič ne spreminja, tako je bilo že lani in tako je tudi letos, kar sem dokazal že na prvem svetovnem pokalu. Vsako tekmo moram prijeti resno in tako pride tudi rezultat. Lanski rezultati mi dajejo dodatno samozavest, naprej grem z dvignjeno glavo in moram ciljati čim višje. Že z zmago v Vareseju sem pokazal, da sem eden od favoritov za visoka mesta in od tega ne bežim.« Tekmovanja se bodo pričela v petek, ko bodo na sporedu predtekmovanja in repasaži, sobota je dan za polfinala, končne uvrstitve pa se bodo odločale v nedeljskih finalih. Mojih 12 ur Slavnika Mitja Volčanšek je Izolan, novinar in ultramaratonski tekač. V soboto 30. aprila se je, tako kot mnogi drugi ljubitelji narave, pohodov in teka, odpravil na Slavnik. S to razliko, da je na vrh Slavnika pritekel kar trinajstkrat v 11 urah in 9 minutah, ter tako popravil rekord Zdenka Filipiča iz Podgorja, ki je za enak dosežek potreboval 12 ur. Po dosežku nam je psoredoval ta zapis: Kljub relativno skromni nadmorski višini (1028 metrov) Slavnik za Istrane predstavlja prav posebno hribovsko doživetje. Kot morju najbližji slovenski tisočak je idealen za družinske izlete v naravo, za gorske tekače pa je z raznovrstnimi potmi idealen poligon za treninge. Seveda se primorski očak tako redno znajde tudi na mojem seznamu treningov. Po pripovedovanju izkušenih tekaških kolegov o izvedbi interne vztrajnostne preizkušnje, ko so se oralci ledin istrskega gorskega teka leta 2007 odločili preizkusiti, koliko krat se v 12 urah lahko iz Podgorja po najbolj strmi poti vzpnejo na vrh, mi ultraška žilica ni dala miru in sem tudi sam sklenil ponoviti izziv. Poudariti moram, da mi osebni izzivi veliko bolj ležijo kot uradne tekme - bistveno manj je pritiska, oziranja za drugimi in konec koncev gre tudi za bolj pristno izkušnjo teka v naravi. To seveda ne pomeni, da sem načrtovan podvig podcenjeval. K sreči so prijazni lastniki gostišča Štalca bili takoj za in so mi priskočili na pomoč, tako da sem imel popolno logistično podporo - na vznožju vsakega vzpona sem imel na voljo dovolj pijače in jedače, ki sem si jo večinoma vnaprej pripravil, ter rezervna oblačila in superge. Poleg tega so se na moje interno vabilo odzvali številni tekaški prijatelji, ki so mi tako ali drugače delali družbo po poti. Naj posebej izpostavim Marjana in Polono Trobec, ki sta prišla v Podgorje že navsezgodaj zjutraj z Gorenjske, ter Danijela Vinčeca, ki mi je diktiral tempo skozi zadnjih šest, pravzaprav ključnih vzponov. Sama pot mi je bila pisana na kožo, saj gre za precejšnjo strmino (okoli 510 višinskih metrov vzpona v 2,1 kilometra), kjer pride do izraza moč v nogah, vsaj pri vzponu pa ti je prihranjen tek. V idealnih vremenskih razmerah z nizko vlago in prijetnimi temperaturami ter suho progo sem se ob 8.10 zjutraj zapodil v prvi vzpon in dosegel vrh v slabih 29 minutah. Tudi spust je bil precej hiter, prav tako nisem izgubljal več kot nekaj sekund za prvi postanek v dolini. Nemara bi zunanji opazovalec ocenil, da sem začel prehitro, ampak iz izkušenj sem vedel, da se na 12-urni preizkušnji moraš sicer »držati nazaj«, vendar spet ne preveč. Ob rednem spremljanju srčnega utripa in počutja, ki je bilo odlično (na vsakem vzponu in spustu bi zlahka odščipnil še kakšno minuto ali dve) sem si poskušal nabrati dovolj prednosti za tihi cilj 13 vzponov, za katerega sem vedel, da sem dovolj dobro pripravljen. In res, v 5 urah in 24 minutah sem bil že sedmič na vrhu, ob tem pa sem prvikrat začutil konkretnejšo utrujenost. K sreči so obiskovalci Slavnika, sotekači in narava sama pred tem poskrbeli, da sem prvih šest vzponov opravil, ne da bi se tega skoraj zavedal. Če sem sedem vzponov opravil tako rekoč samo na moč in z možgani »na off«, pa sem vedel, da bo prav vsak od naslednjih šestih vzponov posebna psihološka borba. Tempo je res začel upadati, vendar nisem imel nobenih fizičnih težav (edino jedel sem bolj malo, vendar sem navajen kuriti maščobe, hkrati pa s prevelikim vnosom hrane nisem želel tvegati želodčnih težav), še zlasti spuste sem še vedno lahko odtekel sproščeno, a relativno hitro. Ob zajčkih Danijelu Vinčecu in Marku Vidmarju pa niti ni bilo pretežko vztrajati. Pravzaprav sem bil ob vmesnih časih že povsem prepričan, da mi bo uspelo, le ustavljati se nisem smel predolgo. Tako sem po 11 urah, 9 minutah in 31 sekundah 13-ič osvojil vrh. Podatki z ure so pokazali 56 kilometrov, 6634 metrov vzponov in 6105 metrov spustov ter za okoli šest pic pokurjenih kalorij. Bil je krasen dan v vseh pogledih, vesel sem tudi tega, da sem uspel pritegniti veliko tekaških prijateljev ter morda zbuditi zanimanje za gorski tek še pri katerem od mnogih (nejevernih in začudenih) naključnih pohodnikov, ki so bili tega dne na Slavniku. Mitja volčanšek ------------------------------------- Motorna Z motorjem lahko premaguješ tudi ovire V Izoli se radi pohvalimo z našimi športniki, od olimpijskih jadralcev, pa vse do rokometnega in nekdanjega nogometnega kluba. V kopico športnikov, ki kraljujejo v svoji kategoriji, pa lahko zapišemo tudi Fiammo Likar Marinkovič, ki v ženskem enduru pri nas nima prave konkurence. Fiamma in njena “podporna ekipa”, Gregor Fiamma Likar Marinkovič je mlada Izolanka, ki se je odločila za nekoliko nenavaden šport, dirkanje z enduro motorji. En-duro je na prvi pogled podoben motokrosu, ki je trenutno na sončni strani alp zelo popularen zahvaljujoč izjemnim uspehom Tima Gajserja, a se kljub temu kar veliko razlikuje od znamenitejšega blatnega dirkanja. Saj ne, da z endurom ne bi dirkali po blatu, a glavna razlika je, da gre v tem primeru za motorje, s katerimi se lahko vozimo tudi po cesti, oziroma jih lahko normalno registriramo, poleg tega pa dirke potekajo po različnih terenih, tudi po gozdu in kamnolomih, kjer tekmovalci premagujejo raznorazne ovire, od hlodov in stopnic do velikih skal. In kako je Fiamma, ki je dobila “zvezdniško” ime po neki televizijski nadaljevanki, sploh prišla do endura? - Že od nekdaj sem si želela motor, ampak starši niso bili ravno za to (smeh). Zato sem celo poletje delala in varčevala, da sem si ga sama kupila. To je bilo pred tremi leti, nato mi je Gregor Križman pokazal, kako se enduro zares vozi, saj ima že veliko izkušenj. Kmalu sva začela hoditi v Buzet, kjer ima svojo enduro šolo zelo dober Hrvat, ki je postal tudi moj osebni trener. - So treningi pri enduru zelo pomembni? - Zelo, ja. Veliko moraš trenirati na tehniki, a tudi na kondiciji, saj nekatere dirke trajajo tudi po sedem ur in na koncu si že zelo utrujen. Veliko pa se naučiš že samo, če pozorno opazuješ tiste, ki vozijo hitreje od tebe na dirki. - Takih pa vseeno menda ni veliko, kajne? - V Sloveniji sem trenutno res najboljša med dekleti, čeprav nas ni veliko, po navadi se nas zbere kakšnih šest. Opažam pa, da mi vedno več deklet piše, ker jih zanima, kako potekajo dirke, ampak zaenkrat jim je očitno še vedno nerodno priti, še sama ne vem zakaj. Dirke so pravzaprav dober trening, za dekleta pa so tudi brezplačne, ob tem pa je odlična priložnost za druženje, ki je vendarle najbolj pomembno (smeh). - Dirkaš pa tudi v tujini. - Ja, res je. Letos vozim na tekmovanju za nagrado Triveneta, kjer vodim, ter na prvenstvu Friulija, kjer si še z enim dekletom delim prvo mesto. - Pa je v Italiji ženski enduro bolj razvit, kot pri nas? - Mislila sem, da je, pa očitno ni in Slovenija me iz tega vidika kar preseneča. Na italijanskih regionalnih dirkah nas je vsega skupaj okoli osem, tako da že razmišljam, da bi naslednje leto nastopila na italijanskem prvenstvu. - Naslednji korak je nato Evropsko prvenstvo? - No, najprej pride na vrsto Italijansko prvenstvo, ker govorimo vendarle o zelo dragem športu. Za nastopanje na Evropskem prvenstvu rabiš veliko več sredstev, poleg tega pa mi zaenkrat manjka tudi kar nekaj izkušenj. - Koliko je pravzaprav drag ta šport? - Za začetek rabimo motor, ki je kar drag, nato še zaščitno opremo, ki nas stane do 2000 evrov, saj padcev res ne manjka. Nato potrebujemo še pnevmatike, vsaj en komplet za suho in enega za blato, ter stroške povezane z dirkami. Ob tem pa potrebujemo nujno tudi podporno ekipo, saj med eno etapo in drugo rabiš nekoga, ki uredi motor, medtem ko se ti opomoreš in nekaj poješ in popiješ. - Je razlika med dirkami v Sloveniji in v Italiji? - V Italiji imamo sedemurne preizkušnje in so zaradi tega dirke toliko bolj naporne. Še bolj naporno pa je bilo pred dvema tednoma, ko smo bili na dirki v Bosni in Hercegovini, kjer sem prvič nastopila na dirki ekstremnega endura. Tam smo morali premagovati vse živo, tudi neke stopnice, kjer mi je motor padel kakšnih stokrat in stokrat sem ga morala dvigniti (smeh). - Pa si te ovire premagovala že na kolesu? - Kje pa! Kolesa še vozila nisem. Edino v tretjem razredu osnovne šole sem naredila vozniški izpit za kolo in to je bilo to. Moj prvi motor je bil 125 kubični KTM enduro motor in to je menda celo moja prednost, saj je vožnja endura nekoliko drugačna od vožnje cestnega motorja in sem se zato hitreje privadila. - Kako to, da si hotela prav enduro? - Ko sem bila mlajša sem občudovala Trevisa Pastrano, ki je z motorjem delal salte in sem si tudi sama želela, da bi to znala. In zato, ker salte ne znam narediti, sem se odločila za enduro, ki je nekoliko manj ekstremen. A če sem prav iskrena, tudi pri enduru delam salte, čeprav nenamerno (smeh). AM Tako je v noči iz torka na sredo v obrtni coni zagorel Fiat 500. Lastnik avtomobila še ni znan, znano pa je, da je bilo vozilo pred časom ukradeno v Italiji. Požar so pogasili koprski poklicni gasilci. Četrtek, 5. maj 2016, št. 1151 V----------------------- Kultura Biti ali ne biti, to zdaj ni več vprašanje. Noč knjige je 22. aprila zasijala tudi v letu 2016! Odkar je Unesco 23. april proglasil za svetovni dan knjige, ga slavimo po vsem svetu, zadnja leta tudi ponoči. S knjižnim ponočevanjem so začeli v Nemčiji, ZDA, Veliki Britaniji in na Irskem, izjemno prodorna Noč knjige sorodne srčne krvi od leta 2012 poteka na sosednjem Hrvaškem, leta 2014 pa je v sodelovanju s hrvaškimi kolegi prvič uspešno zaživela tudi v Sloveniji in Srbiji. Slovensko Noč knjige soustvarja okoli 100 krajev - in ničkoliko knjižnih zanesenjakov - po Sloveniji in v zamejstvu, ki knjigo in branje postavljajo na položaj gradnikov zdrave družbe in nagovarjajo vse generacije bralcev. Med temi je od vsega začetka tudi Mestna knjižnica Izola, ki je noč, ko ima knjiga svojo moč, obeležila z dvema imenitnima literarnima srečanjema in podelitvijo priznanj naj bralcem knjižnice. Noč knjiga se je nato prevesila v Dan knjige, ko je 10 udeležencev ustvarjalnice v knjižnici zvezalo svojo lastno beležnico z marmoriranim papirjem. V noči knjige so se v čitalnici pogovarjali o romanu To noč sem jo videl, bralni uspešnici Draga Jančarja. Priljubljenost romana med bralci seveda ni naključna; roman se dotika ene bolj perečih tem naše polpretekle zgodovine, druge svetovne vojne, a pri tem seže onkraj ideologij in mojstrsko prikaže tragiko človeške usode z najbolj intimnega vidika. Posebni gost srečanja je bil Izolan in Finec Kari Klemela, ki je to delo, poleg kopice drugih, prevedel v fin-ščino. Z udeleženci je poklepetal o romanu in delil svoje izkušnje ob prevajanju, doživljanju zgodbe. Naj bralci izolske knjižnice Sledila je svečana podelitev pohval za ljubezen do knjig in kulturo branja Naj bralcem izolske knjižnice. Knjižnica priznanja podeljuje že 10. leto, po izboru knjižničarjev pa so naj bralci minulega leta postali Taj Miandrušič kot Naj bralec do 18. leta, Vlasta Čačič je bila izbrana za Naj bralko med odraslimi bralci, družina Sirk Čehovin, z mamo Tarito na čelu in zvedavima hčerkama Julaj in Mailo, pa za naj bralno družino Neutrudna Jolka Milič Brez dvoma pa je za vrhunec večera poskrbela Jolka Milič, ki je v Noči knjige predstavila dvojezično pesniško antologijo, ki jo je sama uredila in prevedla - Poezija - bla, bla, blaodAdo...?/Za 2000 evrov sodobne slovenske poezije. Antologija je vključena v letošnji bralni seznam bralnega projekta Primorci beremo, s to predstavitvijo pa je Mestna knjižnica Izola tudi uradno naznanila nov začetek bralnega podviga za odrasle Primorci beremo 2016, ki se bo sklenil novembra. Jolka Milič je za knjigo, debelo dobrih 520 strani, izbrala dvajset slovenskih pesnikov in pesnic, ki jih je pomešala skupaj - znana imena iz sveta poezije skupaj s tistimi, ki si pot v prepoznavnost šele utirajo. Avtorji so v antologiji razvrščeni po abecednem redu in vključujejo tudi Izolanko Patricijo Sosič Kobal, ki je ta večer tudi brala svojo poezijo. Knjigo je založila tržaška založba Anthony Editions, založnica pa je v pogovoru s Tatjano Pregl Kobe, ki je večer povezovala, dejala, da je bila Miličeva pri izboru pesmi zelo pazljiva in skrbela, da nobenemu pesniku v antologiji ne bi bilo namenjenih več ali manj strani - vsakemu namreč pripada 23 strani, vključno s prevodi v italijanščino. Jolka Milič je v letu 2015, poleg antologije in 6-ih prevodov, objavila tudi priročno knjižico Jolkizmi, alias Rekla brez kontroliranega porekla in v enem izmed njih je zapisala tistega iz naslova: “Jaz bi že zdavnaj umrla, če bi si vzela za to čas«, vendar prevajalka ni rekla še zadnje in še kar ustvarja. Prihodnje leto bo namreč izšla tretja Ostijeva pesniška zbirka z naslovom Vse ljubezni so nenavadne / Tutti gli amori sono straordinari, vzporedno pripravlja tudi dvojezično antologijsko zbirko Toneta Pavčka in končuje dvojezično zbirko Vinku Moderndorferju ter še računalniško obdeluje pesniško zbirko Andreju Medvedu Perje / Piumaggio. Pravi, da če ji to troje zadnje kmalu uspe, bo lahko spokojno zvezala culo in se preselila na drugi svet brez slabe vesti. Iz vrst obiskovalcev je v tem čustvenem večeru prišel izraz občudovanja in poklon veliki ženski, odločni, vztrajni, trdni kot kraški bor; pokončni ustvarjalki, ki ji ne siromašen duh časa ne kulturomr-zniki ne pridejo do živega, še manj sežejo niti do gležnjev. Marina Hrs Ponočevanje kar v 'V' | 1 ■ j ■ ■ "v ■ ■ solski knjižnici Dogodkom ob dnevu knjige smo se tudi letos priključili na OŠ Vojke Šmuc ter za nadobudne bralce prvega triletja v ponedeljek, 25.4., pripravili večer v šolski knjižnici. Tokrat smo zbranim mladim poslušalcem učiteljice in knjižničarka Mestne knjižnice Špela Pahor pripovedovale in brale zgodbe o morju. Da bi večer ostal še v lepšem spominu, smo se na koncu posladkali s palačinkami, ki sta jih za nas spekli sedmošolki. Prvošolce so nato doma v sanje pospremili starši, učenci drugega in tretjega razreda pa so si pripravili ležišča med knjižnimi policami. Z blazinami in spalnimi vrečami smo zasedli čisto vse kotičke, saj nas je v knjižnici prespalo kar trideset. Branju z lučkami, pogovorom in klepetu kar ni hotelo biti konca in noč je bila za marsikoga precej krajša kot ponavadi. Kljub temu zjutraj sploh ni bilo težko vstati, pospraviti in se pripraviti na pouk, saj je noč, preživeta v šolski knjižnici, res posebno doživetje. Mateja Tomažič 5.5. četrtek 18.00 Manziolijeva palača Izola otvoritev razstave risb "Ne combiniamo di tutti i colori" otrok iz vrtca L'aquilone in učencev OŠ Dante Alighieri. 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje O samopoškodbenem vedenju, različnih vrstah odvisnosti in samomorih z Maticem Muncem. Tokrat nam bo spregovoril o samopoškodbenem vedenju, različnih vrstah odvisnosti in samomorih. 19.30 Galerija Alga Izola KDLU LIK Izola: IZOLSKA ART PROMENADA Otvoritev razstave Razstavljajo: Milenka Arsenov, Dragana- Dada Čurin, Zorko Dežjot, Marica Frančeškin, Oskar Jogan, Jožica Kleva, Edi Lesjak, Mira Puhar in Ida Puhov. Mentor: univ. dia. Teodor Tavzelj / Razstava bo na ogled ves mesec. 6.5. petek 19.00 Galerija Insula Izola otvoritev razstave TOMO VRAN : »ETUDES« 19.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev OBRAZNA REFLEKSOTERAPIJA Z obrazno refleksoterapijo se izboljša zdravje in počutje, uporablja se pa tudi kot preventiva. Metodo bo predstavila Doris Slavec. 20.30 Alt kino Odeon brezplačna filmska projekcija FILMSKI TEDEN EVROPE 2016 Moja mama / Mia madre (2015) | Nanni Moretti rezervacija brezplačnih vstopnic : katerina.kljun@pina.si 21.00 Bariera bar Izola Bariera komix! Uroša Kuzmana (leta 2012 prejel naslov 'Sta n d up komik leta) 21:30 Hangar bar Izola Messerschmitt (rockvroii - Puia) 7.5 sobota 20.30 Art kino Odeon brezplačna filmska projekcija FILMSKI TEDEN EVROPE 2016 Savlov Sili / Saul Fia (2015) | Laszlo Nemes rezervacija brezplačnih vstopnic : katerina.kljun@pina.si 9.5. ponedeljek 20.30 Art kino Odeon brezplačna filmska projekcija FILMSKI TEDEN EVROPE 2016 Dobrodušni velikan/Fusi (2015) 1 DagurKah rezervacija brezplačnih vstopnic: katerina.kljun@pina.si 12.5. četrtek 18.00 Manziolijeva palač Izola Predavanje O medicini. Predavatelj: FeliceŽiža 18.00 Mestna knjižnica Izola pogovor o knjigi Dihati moraš, to je vsa skrivnost ki jo je napisala škotska pisateljica Janiče Galloway Osrednji lik v romanu je ženska, ki se spopada z depresijo in s slabimi nasveti. Nikoli ne dobi dobrega nasveta, takega, ki bi ji kaj pomenil. Sicer so vsi nasveti so mišljeni dobro, a ne zadevajo njenih težav. Delo odlikuje ritmičnost jezika, temačen humor in pikrost, s katerimi se loteva urbanih zgodb in težav vsakdana sodobnega človeka. 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje SIMONOV ZALIV IN SLOVENSKA OBALA V RIMSKEM ČASU V predavanju bo predstavljeno dogajanje ob slovenski obali v rimskem času s poudarkom na vili maritimi v Simonovem zalivu. Oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv, v sklopu katerega so potekala tudi arheološka izkopavanja in konserviranje mozaikov. Predstavljeni bodo tako izsledki teh raziskav kot tudi življenje v vili, kateri je pripadalo veliko pristanišče. Tako vila z mozaiki kot pristanišče sta na slovenski obali največja in dobro raziskana, zato se Simonov zaliv upravičeno uvrša med spomenike državnega pomena. Predavala bo asist, razisk. Mateja Ravnik, univ. dipl. arheol. 13.5. petek 18.00 Manziolijeva palača Izola FILO ROSSO IV Mednarodni Bienale Sodobnega Nakita Galerija Alga V četrtek, 5.maja ob 19.30 vas vabimo na otvoritev skupinske razstave KDLU LIK Izola IZOLSKA ART PROMENADA Razstavljajo: Milenka Arsenov, Dragana- Dada Čurin, Zorko Dežjot, Marica Frančeškin, Oskar Jogan, Jožica Kleva, Edi Lesjak, Mira Puhar in Ida Puhov. Mentor: univ. dia. Teodor Tavzelj Razstava bo na ogled ves mesec. Galerija Insula V petek, 6. maja ob 19. uri vas vabimo na otvoritev razstave TOMO VRAN »ETUDES« Razstava bo na ogled do 5. junija 2016. Galerija Plač Ljubljanska32 razstava dokumentov Urbd IT Isti Čili TdZVOj IZOlG kot so si ga zamislili sredi pedesetih let. Dokumente je odkril Janez Janežič Kava bar TISA razstava fotografij Sončni zahodi Pavla Črnac Mestna Knjižnica Izola Razstava del Urške Prinčič in Lorene Lovrečič in razstava del učencev OŠ Livade in OŠ Dante Alighieri iz Izole na temo POPOTOVANJE PO MOJEM MESTU : IL VIAGGIO NELLA MIA CITTA. Učenci OŠ Livade se predstavljajo z akvareli Izole, ki so nastali v sodelovanju z upokojenim učiteljem in akvarelistom Edvardom Krbavčičem, učenci OŠ Dante Alighieri Izola pa razstavljajo dela nastala na arhitekturni delavnici, v kateri so, pod mentorstvom arhitektke Chiarastelle Fatigato Pellegrini, opazovali in poustvarili silhueto mesta - Izole. www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola • četrtek, 5.5., ob 19.30, Galerija Alga: otvoritev razstave KDLU LIK Izola IZOLSKA ART PROMENADA (org.: JSKD 01 Izola, CKSP Izola, Občina Izola), v sklopu Tedna ljubiteljske kulture. Vstop prost NAPOVEDUJEMO ... TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE... • sobota, 14.5., ob 14.00, Simonov zaliv: 41. SREČANJE ISTRSKIH PIHALNIH ORKESTROV (org.: POI, Ol JSKD Izola, CKŠP Izola, Občina Izola). Vstop prost. GALERIJA ALGA IZOLA Do 27.5. je ogled razstava KDLU LIK Izola IZOLSKA ART PROMENADA. Vstop prost ART KINO ODEON IZOLA ■ četrtek, 5., torek, 10., in sreda, 11.5., ob 19.00 ter sobota, 7.5., ob 18.30: drama ZLOČINSKI UM; • četrtek, 5., in torek, 10. S., ob 21.00 ter petek, 6.5„ ob 18.00: komedija PLANET SAMSKIH; • petek, 6., sobota, 7., In ponedeljek, 9.5., ob 20.30: FILMSKI TEDEN EVROPE: drame MOJA MAMA, SAVLOV SIN in DOBRODUŠNI VELIKAN; • sobota, 7.5., obl 6.00: KINO VETRNICA: družinska animacija FANTOMSKI DEČEK, na ogled še v nedeljo, 8.5., ob 21.00; • nedelja, 8.5., ob 9.00: EVROPSKI DAN MLADEGA FILMSKEGA OBČINSTVA; • ponedeljek, 9.5, ob 18.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama MUSTANG; • sreda, 11.5., ob 21.00: CAPRISOVA PREMIERA: igrani dokumentarec HOUSTON, IMAMO PROBLEMI Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati/ ŠRfc www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola U www.facebook.com/art.izola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30. TURA Vranov ETUDES v Insuli Slikarstvo Toma Vrana nastaja že dobra štirih desetletja. V tem času je Vran izvedel obsežen opus del. Večinoma gre tu za slikarstvo, v določenih obdobjih pa se je ukvarjal tudi z grafiko oziroma drugimi zvrstmi likovnega dela. Predstavljena serija podob, ki je nastala v preteklih nekaj mesecih, je avtorjevo najnovejše delo v katerem indikativno nadaljuje zastavljeno pot. Tomo Vran je vseskozi zvest izbranemu načinu izraznosti, ki je njegovo likovnost opredelil že v zgodnjih fazah avtorske ustvarjalnosti. Abstraktni kolorizem je način, ki ga opredeljuje od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je njegova umetniška pot pričela. V slikarstvu je precej običajno, da ustvarjalci zrelejših generaciji zaokrožajo svoje delo v ciklih, kjer presežno nastopa stadij igre. Verjetno bi tudi ob pričujočih delih zaznali omenjeno avtorsko dejanje, saj predstavlja cikel, ki ga razstavljamo v galeriji Insula, spevno nadaljevanje a hkrati zanimiv odsev in združitev dosedanjega slikarjevega dela. Vsebinsko se kompleksna abstraktna konceptualnost, ki verjetno prestopa vsakršno fabulativnost, neposredno ujame v simboliko in izpoved barvne govorice, energije, ki jo podzavedno občutimo ob doživetju teh podob. Vsekakor ubrana eruptivnost nosi izjemno sugestivno moč v optični izraznosti, ki temelji na izhodiščnih likovnih elementih, torej liniji, formi in predvsem barvi. Vranov najnovejši opus podob je ustvarjalna igra, ki brez ovir in spontano poteka v odkrivanju, zaznamovanju in posredovanju. Izpovedna lirična, barvna poetika nas tudi tokrat popelje v svetove brezmejnega, brezčasnega, fantazme... Dejan Mehmedovič Oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv V aprilu 2016 so sodelavci Inštituta za arheologijo in dediščino FHŠ UP zaključili z delom v Južnem delu rimske vile v Simonovem zalivu in v celoti odkrili velik črno-bel mozaik z geometrijskim okrasom. Položen je bil v 83 m2 velikem prostoru ob portiku - hodniku, ki je vodil do pristanišča te obmorske vile. Z restavratorji Restavratorskega centra ZVKDS so arheologi mozaik očistili in utrdili na kraju odkritja in ga pripravljajo za dvig in prenos v delavnice RC ZVKDS v Ljubljani. Vabimo vas, da si ogledate postopek dvigovanja največjega mozaika v Simonovem zalivu in enega najlepše ohranjenih mozaikov pri nas. Pričakujemo vas v četrtek, 5. maja 2016 ob 13.00 v Simonovem zalivu. Z vami bomo sodelavci projekta AS in restavratorji RC ZVKDS. Izolska Art promenada Likovno društvo LIK - Izola je eno redkih z več desetletnimi izkušnjami izvajanja projektov Javne umetnosti. To zvrst letos razvijajo še bolj celostno - s formiranjem »Izolske Art promenade«, ki jo bo spremljal priročnik: »Izolska Art promenada in drugi projekti Javne umetnosti v likovnem društvu LIK«. Ker imajo za seboj že številne zunanje postavitve likovnih objektov v javnih, mestnih prostorih: »3S Art plakati«, velike skulpture, družabni kotički, stencil grafiti, svetlobne skulpture, ptičnice, figure iz kartona in druge umetniške inštalacije, želijo, predvsem s prej omenjenim priročnikom, spodbuditi še druga ljubiteljska likovna društva, da aktivneje sooblikujejo svoje okolje. Člani LIK-ove skupine za sodobno umetnost imajo že izdelane likovne govorice, osebne stile in tehnike, zato želijo, da bi se v letošnji program vsak od njih vključil kot specializant določenega področja Javne umetnosti: velike skulpture iz Siporexa, velike poslikave, ureditve zunanjih prostorov... na novo pa so se lotili še nočnih svetlobnih inštalacij. Vsak udeleženec naj bi se v projekt »Izolska Art promenada« vključil s svojimi predlogi in izdelki v čim bolj razpoznavnem stilu, v spremljajočem priročniku pa bo lahko predstavil svoje mnenje o tem in drugih projektih Javne umetnosti ter sodobni, javni likovni ustvarjalnosti nasploh. Razstavljajo: Milenka Arsenov, Dragana - Dada Čurin, Zorko Dežjot, Marica Frančeškin, Oskar Jogan, Jožica Kleva, Edi Lesjak, Mira Puhar in Ida Puhov / Mentor: univ. dia. Teodor Tavželj. Razstava bo na ogled ves mesec. Prof. dr. Irena Lazar, vodja projekta Art S6J G ITI sobota, 7. maja - Lonka - Promenada Od 08.00 - 20.00 - Art sejem ročno izdelanih umetniških izdelkov - Degustacija lokalnih izdelkov - Turistično društvo Šparžin Od 09.30 - 20.00 Kreativne delavnice za odrasle in otroke brezplačno - Rayher / 09.30 - 10.30 Servetna tehnika in videz razpokanja / 11.00 - 12.00 Delavnice za otroke: poslikava obraza in izdelava hobotnice / 12.30 - 13.30 Delo s Fimo maso - Moj FIMO nakit / 14.00 -15.30 Papirčkanje z napravama Big shot in Ultimate pro / 16.00 - 17.00 Delavnice za otroke: poslikava obraza in magična kuhalnica / 17.30 - 18.30 Nakit z inki / 19.00 - 20.00 Scrapbook tehnike Od 11 -16.00 Izmenjava igrač za otroke / 11.00 - 18.00 Glasba in zabava - DJ Nicky Teden rdečega križa V okviru številnih humanitarnih akcij Rdečega križa sodi tudi TEDEN RDEČEGA KRIŽA, ki bo potekal od 8. do 15. maja. Letos praznujemo tudi 150 obletnico Rdečega križa na Slovenskem. V tem tradicionalnem tednu bomo izvajali razne delavnice: Ponedeljek - Prikaz oživljanja od 09-11 ure za vse Izolane na sedežu RK Izola Torek - Krvodajalska akcija za vse Izolane na transfuzijski postaji Izola od 7.30- 11.30. Sreda - Merjenje krvnega pritiska od 8-10h in delitev prehranskih paketov od 9-12h na sedežu RK Četrtek - Dan odprtih vrat 8-12h, skupina za samopomoč »ORHIDEJA« se predstavi 15.30-17,00 ure. Petek - Krvodajalska akcija za vse Izolane na transfuzijski postaji Izola od 7.30- 11-30 SUBLIMACIJA TISKAMO VAŠE SLIKE NA VSE pnVPQTMP slika je simbolična fb: www.facebook.com/mandrac.si tel: 040/432-943 mail: mislejprimus@gmail.com m/umim/m: 14 -----------------------------------V spomin - Zvonko Grahek Poslovil se je prvi izolski “župan" Odšel je Zvonko Grahek, eden najbolj znanih Izolanov, človek, ki je tesno povezan z izolskim Delamarisom in Ladjedelnico,z izolsko občino in celo izolskim nogometnim klubom. Pravnik in finančnik, ki je bil “moteč element", čeprav je bil najbolj “ljudski" izolski župan doslej. Takrat, v začetku devetdesetih, je bil prvi človek Občine Izola, pa vendar tako neverjetno sam, brez resnične oblasti, saj so jo v lasti imele stranke leve tranzicije. Njegov boj proti privatizaciji in tajkunizaciji je zelo spominjal na Don Kihota, ki je bil v svojem boju vnaprej obsojen na poraz. Pa vendar danes ni veliko ljudi, ki bi na račun njegovega županovanja lahko povedali kakšno slabo, razen tistih, ki jih je takrat tako motil. Zvonka Grahka ni več, oni pa so še vedno tukaj in na svoj način so zmagovalci, čeprav dokončen obračun še ni narejen. Za časa županovanja se je Zvonko Grahek, ki je bil sicer desne provenience, čeprav javno tega nikoli ni poudarjal, posebej izpostavil v primeru gradnje izolske marine. Tako-le se je pred osmimi leti spominjal tistih dogodkov. 52.000 m2 brez garancije Ko sem po volitvah prišel na občino nisem izgubil niti enega dne ampak sem najprej začel brskati po papirjih ter spoznavati stanje v občini, saj sem po profesiji pač finančnik. In tako sem zelo na hitro ugotovil, da je prejšnji izvršni svet sklenil pogodbo o prenosu 52.000 kvadratnih metrov občinske zemlje na podjetje Marinvest. Seveda sem bil posebej pozoren na datum. To se je namreč zgodilo v vmesnem obdobju, ob odhajanju stare in pred konstituiranjem nove občinske oblasti. Do konstituiranja nove skupščine in izvršnega sveta stari organi pač delujejo in tako so, v tistem obdobju, pod predsednikovanjem Branka Mahneta, dokončali akcijo “prisvojitve velikega dela Izole”. Domači fantje so, kot poslanci, najprej zavrnili predlog Kompasa o gradnji marine in se sami podali v ta projekt. V prvi številki Mandrača je takratni predsednik občinske skupščine zapisal: Skoraj v vsaki ulici imamo žene - gospodinje, ki vsak dan vzdržujejo red in čistočo pred svojo hišo, ki vsak dan pometejo pred svojim pragom, da se že zunaj vidi, da onstran praga stanujeta toplina in kultura. Pridružimo se jim v skrbi za naše okolje! Na glasovanju niso dobili večine in jaz pač nisem “odletel" pa tudi utihnil nisem. Minister Jazbinšek je kar dvakrat prišel na seje izolske občinske skupščine in pojasnjeval, da je marina za ta akvatorij prevelika, da je premalo prostora za bodoče komunalne priveze občanov in podobno, vendar niso sprejeli nobene njegove pobude. Mislim, da so takrat pomembno vlogo odigrali še nekateri mladi politiki iz državnega vrha, a to ugotavljanje prepuščam novinarjem in morda zgodovinarjem. Ljudski župan Za začetek so sprejeli megalomanski zazidalni načrt, ki je kasneje blokiral vse gradnje v Dantejevi ulici, pri gostinski šoli je blokiral gradnjo telovadnice in tako naprej. Zmotilo me je, da prenašamo vse to občinsko premoženje na skupino ljudi, ki dejansko nimajo nič in ne dajejo nobenih garancij, kako bo zemljišče vrnjeno nazaj. V tisti pogodbi je bilo res zapisano, da bo Marinvest za to zemljišče gradil kanalizacijo, ni pa bilo v pogodbi nobenih meril o tem, kako se bo cenilo zemljišče in kako se bo cenila kanalizacija. Meni se je to zdelo sumljivo, vendar v kontaktih na to temo nisem dobil sogovornika v izvršnem svetu in njegovem predsedniku Jožetu Černeliču, ki takrat ni bil dovolj samostojen, niti v podpredsedniku Branku Andre-jašiču, ki je bil zvit kot lisjak, da ne govorim o ljudeh na Galebu, ki so igrali dvojno vlogo, saj so bili na eni strani podjetniki, na drugi pa politiki, oziroma so bili kupci in prodajalci v isti osebi. Ker je bil položaj tak, sem se pač odločil, da bom sogovornike poiskal v Ljubljani. Državni tožilec me je poslal do družbenega pravobranilca, ki je ugotovil, da ima pogodba značaj ničnosti. filirttoiir) 3 :r ie ol«Hmn" odM