ana v gotovM, V Ljubljani, dne 8. maja 1930. Ca<\M930' ___ prJ/Po»«»»»Mi»« (tov, Oln Leto XIII. ie" v Ljubljani, Knaflova ulica S e", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 Izhaja vsak četrtek Naročnin« u tnumstvo: čotrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno .19 Oin; ti i«f. zemstro ruta Amerike i četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dli. Amerik« letno 1 dol«r. — Račnu poštne hranilnice, podružnice t Ljubljani, it. 10.711. k neuspešne trgovine s sadjem lanovini je sadje v najlepšem e ledenjaki računov ne prekri-letino. Le žal, da sadjarji tudi majo pravega dobička. To dej-comur, ki je zasledoval zadnja upčijo. nske zime, ki je uničila na pri-dve tretjini sadnega drevja iti i državah sadovnjake, je pri-tr dobrih cen za svoje krasno idko varal. Če ni hotel pustiti e moral prodati po 1 do 2 Din lekaj malega ugodneje so pro-ši sadjarji, ki so poslali ne le es svoj pridelek na ljubljanski jo se je trudila za boljše vnov-sadjarska zadruga in je tudi ov. >bro vedo Tn jim to tudi trgo-e kakovost našega sadja prav ej slabe cene? Neki beograjski vzrok slabšim cenam našega sadja v dejstvu, da naši trgovci nimajo v krajih, bogatih na jabolkih, dovolj primernih skladišč, da bi tam jabolka spravili ter jih postavili na trg, kadar je cena ugodna. Prav resnične so te besede, pa še večja je naša krivda. Vsa naša običajna sadna trgovina obstoji iz samih prekupcev, oziroma agentov tujih, največ italijanskih tvrdk. Blago se naklada pri nas kar prosto v vagone. Doslej še nismo izvozili iz vse Jugoslavije niti enega vagona sadja v zabojih. Italijanski kupec šele sortira in vza-boji blago ter ima poleg dobička še dober glas za naše sadje, ki ga proda naprej za italijansko. Slovenski sadjar je ob dobiček, naše sadje pa nima nikjer v svetu imena. Skrajni čas je že, da se tudi naša sadna trgovina zgane in si poišče neposrednjih porabnikov za tržno in namizno vzabojeno sadje. Šele takrat, ko pričnemo pošiljati vzabojeno sadje iz države, bomo lahko začeli govoriti o modernem in dobičkanosnem sadjarstvu. Stroge kazni za požigalce se ne strese in koga se nekam ko zasliši zategljiv glas trombe ) pesem plat zvona ali pa ! tovarniške sirene, ki nazna-iči petelin uničiti človeško imo-rizadetega na beraško palico?! iko zaradi nepazljivosti ali za-i nesreč ali pa je ogenj često Imno je, da izgubi med našim alstvom poslednjo trohico časti nepridprav, ki se je predrznil svojega bližnjega. Gorje poji na zatožno klop pred porotno jtniki so bili napram takim zlo-no neizprosni. Če bi imeli sta-sodbah in obsodbah, bi se ne-i, da je bilo oproščenih precej ovarjali zaradi umora, da pa ni azni požigalec. tor tudi novi kazenski zakonik i in težko kaznijo vsem onim, in spravili v nevarnost požara ižnjega ali ki povzročajo v ne-i požar na lastni imovini. 5a kazenskega zakonika glede je: Preprosti požig: Kdor stori ini, se kaznuje z robijo do petih laporom. združenega z nevarnostjo težje do dvajsetih let se kaznuje: s požigom svoje ali tuje imo-i življenje kakšne osebe ali ne-i obsegu za tujo imovino, 2.) če žiga izgubil življenje ali je bil i, a je mogel storilec za to ve- združenega z nevarnostjo zelo lrtjo, dosmrtno robijo ali robijo j najmanj desetih let se kaznuje: 1.) kdor povzroči s požigom svoje ali tuje imovine nevarnost za življenje več oseb, 2.) če je zaradi požiga več oseb izgubilo življenje ali so bile težko poškodovane, a je mogel storilec za to vedeti v naprej. Glede malomarno povzročenega požiga določa zakon: kdor povzroči iz malomarnosti (če vrže od sebe n. pr. tleči ogorek cigarete) požig na tuji imovini in spravi s tem v nevarnost življenje kakšne osebe ali spravi v nevarnost tujo imovino v velikem obsegu, se kaznuje z zaporom do dveh let ali v denarju do 20.000 Din. Če je kdo zaradi tega izgubil življenje ali je bil težko poškodovan, se kaznuje storilec s strogim zaporom nazmanj treh mesecev. če je zaradi tega več oseb izgubilo življenje ali so bile težko poškodovane, se kaznuje sto--rilec s strogim zaporom najmanj enega leta. Vse te določbe o požigu najdemo v novem kazenskem zakoniku v poglavju «kaznivih dejanj zoper občo nevarnost ljudi in imovine». To poglavje vsebuje še tudi določbe o povzročitvi splošne nevarnosti z eksplozivnimi snovmi, o pripravljanju in uporabljanju teh snovi, potem o povzročitvi splošne nevarnosti na kakšen drug način brez eksplozivnih snovi, o povzročitvi poplave itd. itd. Toda vsa ta poslednja kazniva dejanja so razmeroma zelo redka in zato ne toliko zanimiva. Tudi ona kazniva dejanja, ki jih vsebujejo še ostala poglavja jugoslovenskega kazenskega zakonika, ki jih nismo obdelali, se pripetijo pri nas ria deželi sila redko. Iz tega razloga smo se omejili v naši razpravi o novem jugoslovenskem kazenskem pravu le na ona poglavja, o katerih se naši podeželski čitatelji pogosto pomenkujejo in kramljajo o njihovih posledicah ter s tem zaključujemo to razpravo. ^ „ —o. Pohabljenost je pogostokrat ozdravljiva Vsak dan srečujemo pohabljence vseh starosti. Ni je vasi, kjer bi ne bilo šepavcev, gi bcev» škiljavcev in drugih pohabljenih oseb. Če vpra-šamo take bednike, od kdaj so pohabljeni, zvem® od njih, da so se večinoma pohabili v nežni otroški dobi ali pa že prišli pohabljeni na svet. Dolga stoletja so smatrali prirojeno pohabljenost otrok kot kazen za greh staršev ali celo dedov in pra-dedov in se je vsak izogiba! takih siromakov. Poskusite se vživeti v žalosten položaj pohabljenca, ki ga hudobni ljudje odrivajo, prezirajo in zasmehujejo. Dvoje poti uberejo pohabljenci v življenju. Pohlevni se odrečejo vsem pozemskim ! nasladam, vzamejo hibo za pokoro in živijo prav pobožno v tolažbi s plačilom po smrti. Razbcriti pa vidijo v hibi krivico in prično mrziti vse zdrave ljudi. Zadnjih petdeset let je zdravniška umetnost v zdravljenju prirojenih in pridobljenih pohabljenosti zelo napredovala in ugotovila, da sta pohabljenosti največ krivi ljudska zaostalost in brezbrižnost staršev. Kakor vse druge ne-prirojene bolezni, tako lahko tudi pohabljenost preprečimo. Zato si oglejmo, kako nastanejo pohabljenci v otroški dobi. Vsakdo gotovo pozna po več ljudi, ki imajo na ven skrivljene noge (o-noge), da bi jim lahko peljal kar samokolnico vmes, kakor pravi narod. Nekdaj so sodili, da pridejo o-noge od slabega povijanja dojenčkov. In res so skrbne matere povijale dojenčke kakor egiptovske mumije. jKrevljastih otrok pa je bilo vedno dovolj, kar je !že davno dalo slutiti, da je vzrok krivih nog nekaj povsem drugega. Po dolgoletnih opazovanjih so končno dognali, da je skrivljenost nog le posledica rahitide ali angleške bolezni. Ista bolezen tudi večinoma zakrivlja grbavost. Rahitide varujemo otroke, če jim damo solnca, svežega zraka in če jim matere ne kratijo "vse do šestega meseca glavnega zdravila—evojega mleka. Če otrok ne shodi z letom, je to znamenje, da je bolan. Matere, nikoli ne silite takih otrok ne sedeti, ne stati in ne hoditi! Kadar bodo godni, ne bodo zdržali v posteljici, kakor ne vzdrže v gnezdu godni vrabci. Kosti rahitičnih otrok so mehke in prav naravno je, da se ukrivijo, saj se še zdravemu rejenemu otroku pod težo telesca sločijo noge, ki pa se pri zdravem same sčasoma naravnajo. Druga hiba, ki je lahko prav usodna za otroka, je škiljavost. Dočiin se škiljasti moški še sprijazni s svojo nadlogo, je škiljavost za žensko prav trpka ter kazi občutno baš oči, kjer nastaja prvi pogoj za bodoči njen poklic kot žene in matere. Težko se najde moški, ki bi vzel za družico tako dekle. Škiljavec je stalno izpostavljen neokusnim šalam. Večino primerov škiljavosti povzroča prirojena ohlapnost dela mišic, ki pregibljejo oko. Nekaj pa je kriva tudi slaba navada otrok, da zavijajo oči in se neprimerno drže v prvih šolskih letih pri pisanju in čitanju. Škiljavost je danes, prav lahko ozdravljiva bolezen, in sicer z operacijo, ki skrajša ohlapnjene mišice in spravi tako oko spet v pravo lego. Najboljši čas za take operacije je otroška doba od štirih do petih let. Sicer se pa tudi v poznejših letih ški-Ijavost prav s pridom operira. Ozrimo se še na razne šepavce. Večina šepavosti nastane zaradi neprevidnega ravnanja z malimi otroci, dočim je prirojena šepavost bolj redka. Oče nosi n. pr. svojega otročička tako, da mu sedi na rami, po sobi. Otrok veselo poskakuje ln kaj rado se dogodi, da omahne in ga oče komaj vjame za nožico. Otrok zajoče in kaže bolečine v nogi. Po navadi ga namažejo s kakim mazilom in mu navežejo kakih rastlin na nogo. Čez nekaj tednov otrok spet shodi in starši vidijo žalostni, da šepa. Vendar se tolažijo venomer, da bo že bolje. Otrok rase, z njim pa šepavost. Staršem je hudo, da si ne znajo pomagati. Pa vendar bi lahko pomagali otroku, če bi ga dali v bolnišnico. V ljubljanski javni bolnici imamo nalašč za pohabljene otroke oddelek, ki ga vodi že sedmo leto g. primarij dr. Minaf. Prav skromni so bili početki, danes pa so uspehi takšni, da bo treba oddelek povečati. Tu dela vešča roka strokovnjaka vsak dan čudeže. Žalostna privede mati svojega edinčka, ki poskakuje ob berglji: »Gospod zdravnik, usmilite se revčka! Kako se bo sirota preril skozi življenje!« Gospod primarij skrbno pogleda nogo in potreplja mamico po rami: »Upam, da bo še mogoča pomoč!« Kdo popiše srečo mater, ko prihajajo po ozdravljene pohabljence in vidijo, da je izgubil grbavec grbo in da skače kruljevec veselo po sobah. Napisal sem te vrstice, da opozorim starše, da pri pohabljenosti niso potrebne solze, vzdihovanje in udanost v usodo, temveč skrb in dolžnost, da jih oddajo v bolnico, če le mogoče, že v predšolski dobi. Takrat se da ozdraviti pohab-ljenost dosti bolje kakor v poznejših otroških letih. K. Politični pregled Pred državnim sodiščem v Beogradu se vrši še vedno zasliševanje zagrebških teroristov. Vsi taje večinoma vse, kar so sami priznali v teku preiskave. Pri zasliševanju pa često zaidejo v protislovja, tako da jim tajenje ne bo nič pomagalo. Na svojem potovanje po Dunavski banovini je napovedal predsednik vlade general Pera Žlvkovie znižanje davkov, ki bo izvedeno postopno. Te dni je izdal ministrski predsednik tudi odlok, s katerim so črtani vsi dispozicijski in reprezentančni fondi v banovinskih proračunih. Poleg tega bodo proučene še enkrat vse velike postavke v banovinskih proračunih, ki bodo omejene na najnižjo dopustno mero. Ta odlok je pozdravil vsak državljan z veseljem. V Indiji bo menda pričela sedaj po dolgem obetanju angleška vlada krepkeje nastopati in bo poskusila s pomočjo vojaštva zadušiti že prenevarne oblike indijskega gibanja za osamosvojitev. Prvi odločni korak k temu je bila aretacija voditelja indijskih nacijonalistov Gandija, ki je pozival svoje rojake, naj ne kupujejo angleškega blaga, naj prenehajo s plačevanjem davkov in naj odklanjajo vsako sodelovanje z angleškimi oblastvi. Gandi je sicer pri tem vedno pristavljal, naj vrše Indijci vse to na nekrvav način in s kolikor mogoče veliko pomirljivostjo. Njegovi nauki pa niso bili nič kaj posebno vpošte-vani, ker se indijski narod zaveda, da je mogoče v današnjih časih izvojevati neodvisnost in svobodo samo s krvavo borbo na življenje in smrt. Zaradi tega so vedno pogostejši spopadi med indijskimi nacijonalisti in angleškimi četami, v katerih sodelujejo najožji prijatelji Gandija. Angleži so razmeroma dolgo časa molče opazovali razvoj dogodkov ter se zadovoljevali samo z najnujnejšimi protiukrepi. Končno pa je tudi njim minulo potrpljenje ter so pričeli trdneje napenjati vajeti. Vprašanje pa je, ali se jim bo na ta način posrečilo pomiriti Indijo, ker se je indijsko ljudstvo poslednjih deset let tudi mnogo naučilo ne samo pri opazovanju borbe malih evropskih narodov za osvobojenje, temveč tudi pri neposrednjih sosedih Kitajcih, ki so v kratkem času temeljito obračunali s tujimi gospodarji. V London in Pariz je potoval avstrijski zvezni kancelar dr. Schober, kjer se je sestal z najuglednejšimi angleškimi in francoskimi državniki. Namen njegovega potovanja je bil, obrazložiti tem krogom pravo politično in gospodarsko stanje Avstrije in jih pridobiti za to, da bi pristali na veliko avstrijsko Investicijsko posojilo, ki ga Avstrija zelo potrebuje. Po izjavah dr. Schobra je pričakovati, da bo to posojilo v kratkem odobreno in razpisano. Dočim se je dr. Schober vozil po inozemstvu in dokazoval svetu, da niso prilike v Avstriji da-leko tako nevarne, kakor so jih slikali še pred nedavnim časom različni novinarji, pa so nadaljevali voditelji levičarskih in desničarskih bojnih organizacij z velikimi pohodi svojih organizacij. Posebno velik je bil pohod v St. Polten, kjer je le malo manjkalo, da se nista oba tabora spoprijela. Le odločnemu nastopu orožništva in zbranega vojaštva je pripisovati, da ni prišlo do hujših dogodkov. To početje seveda ne gre avstrijski vladi prav nič v račun; zato ni čudno, da je obljubil zvezni kancelar dr. Schober s posebnim pismom na svet Društva narodov, da bo v kratkem izdelal načrt novega zakona o nošnji in posesti orožja, ki bo pomenjal razorožitev bojnih organizacij. Vprašanje je le, ali bo pri tem uspel. V Španiji se vrši še vedno Ijuta borba med monarhisti in republikanci, ki menijo, da je prišel sedaj njihov čas. Vlada generala Berenguerjg pa jih prijemlje precej trdo ter je čuti sleherni dan o krvavih spopadih, v katerih strelja policija na republikanske demonstrante. Iz Rusije prihajajo, kakor je že običajno, vesti o neprestanih smrtnih obsodbah raznih protiboljševiških zarotnikov. Precej hud poper je bil za boljševike potek prvega maja po vsem svetu, ki je pokazal, da bodo morali ti gospodje, ki neprestano tolažijo ruski narod z zlato dobo po nastopu svetovne revolu- GUSTAV STRNIŠA: Francozi in rokovnjači (Dalje.) «To sem jaz!» je presunilo Matevža. «Ne, ne! Ni res! Ne sme biti!« se je branil s poslednjo silo. Pričel je kričati na pomoč. Njegov glas je bil šibek, ubit. Čul ga je komaj sam. Velesovska cerkev se je še vedno črtala pred njim. Presunilo ga je: «Tjakaj pojdem, pomolim!« Zdaj je celo pozabil, da je ta cerkev samo prikazen, da on tava po mrzlem ruskem gozdu brez konca in kraja in da mora kmalu umreti. Po vseh štirih se je plazil proti cerkvi. Vedrto se je umikala pred njim in ostala v enaki oddaljenosti. Še enkrat se je dvignil, sklenil roke in šepnil: «0, Marija velesovska, usmili se me! Prosi zame in za njo! Pomagaj nama!» Onesveščen se je zgrudil v sneg. Nekaj časa je bilo vse mirno. Nato je zahrulil yeter, ki se je kmalu pomiril. Pričelo je polahno snežiti. Matevž se je spet trenutno zavedel. Nevede 6e je splazil pred širok grm. Videl je nad seboj belo preprogo snega, ki je postajala vedno debelejša. Skušal je še «nkrat jasno misliti, se dvigniti. Ničesar ni mogel. Zaprl je oči in spet izgubil javest. Sneg je padal, padal! Volitev glavarja. Rokovnjači so bili zbrani v Vašku za šen-turško goro. \'es gozd je bil dobro zastražen, da bi kdo ne motil ta večer rokovnjaške družbe, ki se je zbrala na važno posvetovanje. Rokovnjači so volili novega glavarja. Tabor je bil zelo živahen. Rokovnjačke so z mrzlično naglico pripravljale jedila. Možaki so se zbirali pri velikem ognju, ki je gorel sredi taborišča. Vstal je sivi Hleban, si obrisal tenke bele brke, se ozrl po svojih tovariših in zalireščal: «Ker sem najstarejši med vami, grča med grčami, imam pravico, da votlim volitve. Izdajalci so bili krivi smrti našega mogočnega glavarja Dondeža. Res je bil zadnji čas neznosen, toda naš glavar je bil. Izdajalstva ni zaslužil. Gorje izdajalcem! Bojte se, če ste kateri med nami!> «Gorje izdajalcem!« so zakričali rokovnjači. «Bratje bodimo med seboj!» je nadaljeval Hleban. «Če se bomo sovražili, rvali drug proti drugemu, ne postanemo nikoli več močni! Kakor pleve nas bo raznesel veter in za rokovnjači ne bo ostalo ne duha ne sluha. Naši sovražniki nas bodo polovili kakor šibke miši, izgubljeni bomob «Tako je prav! Prav imaš, sivecb so kričali tovariši. •rAli veste, kaj nas slabi? Ali slutite, kdo je glavni vzrok naših prepirov, naše jeze in sovraštva? To pač lahko uganete! Nihče drugi kakor naše babe, naše rokomavkariceb «Proč z njimi b so zakričali nekateri, ki so mislili, da se bodo spet prav lahko iznebili svojih babnic. «Da, proč z njimi! Ampak kam? Saj so ljudje kakor mi, ne pa živali. Okomatali smo se v zakonske vozičke, ki so težki, tla se potimo. Ztlaj jih moramo vleči ali pa poginiti! To ni nič, tisto večno menjavanje babnic! Kdor je res rokovnjač, naj ima samo svojo babo, ne sme je prezirati in zamenjati, da ne zaneti prepira in ljubosumnosti. Postanimo pravi možje! Premagajmo se nekoliko! Vsak naj potrpi s svojo babo; sam si jo je naprtil, zdaj naj jo ima! Kar je pa samcev, naj raje puste rokovnjaške babe, če so količkaj pametni! Če pa hočejo katero izbrati, naj si jo izbero, ampak potem zbogom zlata prostost! V taborišče žen-ščin pa prej ne smejo privesti, dokler niso poročeni!» Nekateri so bili zelo zadovoljni. Mali Primček pa, ki je bil znan babjek, se je kislo držal in nekaj ugovarjal. «Ti, pritlikavec neugnani! Če ti ne boš dal miru, tebi bomo pa že posvetili! Staro Marušo dobiš za ženo. Zaklenili te bomo z njo štirinajst dni v glavarjevo votlino. Potem boš vsaj vedel, kakšen vrag je baba!» je zapretil Hleban. «Zdaj pa volimob «Da, da! Volimo! Volimob so kričali rokovnjači. Enaintrideset rokovnjačev je imelo volilno pravico. Ostali niso smeli voliti, ker so bili še začetniki. Sivi Hleban je odlomil trideset enako debelih in dolgih brezovih paličic, dočim je bila enaintrideseta nekoliko daljša. cije, na to še dosti časa čakati. Potek prvega maja je pa za vse mir in red ljubeče ljudi nov dokaz, da postajajo široki sloji delovnega ljudstva vedno bolj preudarni in da ne nasedajo več lepim, a praznim besedam. Kmetijski pouk MODERNO PAŠNIŠTVO. V čem pa obstoje moderni pašniki, se bo eden ali drugi vprašal? — Taki novodobni pašniki se razlikujejo od starih in običajnih naših pašnikov v tem, da so bolj racijonalno obdelani in oskrbovani, zaradi česar so tudi uspehi na teh pašnikih veliko lepši. Ti pašniki se odlikujejo že od daleč po bujni ruši in po ograjah, s katerimi so razdeljeni v več delov, kakor tudi po tem, da ležijo večinoma v bolj ravnih njivskih legah. Značilno zanje je tudi, da so umetno napravljeni, namreč s posetvijo. V tem se ločijo od naravnih pašnikov, ki so nastali naravnim potom. Za moderne pašnike so porabili na Nemškem in drugod njivske in ravne lege. Sicer se pa tudf naravni pašniki lahko modernizirajo, če jih smotrno oskrbujemo in pravilno izrabljamo. Drug znak modernih pašnikov vidimo v tem, da so ti pašniki močno gnojeni, tako kakor pravilno gnojeni travniki. Temu gnojenju je pripisati, da je ruša tako bujna in rodovitna. Prav v tem pogledu se bistveno ločijo od naših zanemarjenih gmajn, ki so poraščene z raznim plevelom namesto z dobrimi travami. Po modernih pašnikih je ruša tudi čista in vseskozi tečna. Živina se na njej dobro počuti in redno napase. Kakor sem zgoraj navedel, se odlikujejo ti pašniki pa tudi po tem, da so razdeljeni v več pašniških delov in da so ti deli trdno ograjeni. S pašo se namreč kolobari. Ko je en del po-pasen, pride živina na drugega in tako dalje, dokler se zopet ne povrne na prvega, ki se med tem časom zopet na novo obraste. S takim kolo-barjenjem se popasena ruša najbolj opomore, živina pa redno in do dobrega nasiti. Po teh smernicah bi se moralo pašništvo povsod gojiti, da bi nam več neslo, kajti pašniki so ravno tako hvaležni za vse, kar jim dobrega storimo, kakor druga zemljišča in druge kulture. Z moderniziranjem pašnikov se je pri nas že pričelo pred vojno, samo da nismo s tem pašništvom daleč dospeli. Imeli smo pašnik na Robežu, na Ivju, pri Horjulu, na Travni gori pri Sodražici itd. Bile so to deloma deželne, deloma družbene in društvene naprave, ki so pa obtičale na mrtvi točki. Danes se nihče več ne meni o teh pašnikih, ki so se pred vojno z velikimi nadejami in zanosom ustanovili. Vojna je na tem veliko kriva. Krivi smo pa tudi sami, ker se za take javne in kmetijstvu namenjene naprave premalo zavzemamo. Vsi ti pašniki so se' ustanovili v prikladnih naravnih legali. Manjkalo je le pravega dela in vztrajnosti! Kakor rečeno, se pa taki pašniki delajo tudi v njivskih legah, z uspehom seveda le po takih krajih, kjer so razen podnebnih tudi posestne in gospodarske razmere za to ugodne. O teh pa povemo prihodnjič svoje mnenje. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Ker letos krma dobro kaže, ljudje precej pridržujejo živino, v kolikor je ne prodajajo zaradi pomanjkanja denarja. Cene se drže čvrsto, vendar ne kažejo posebnih razlik. ŽITO. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali 5. t. m. (za ICO kg; postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 242*50 do 257-50 Din; turščico, baško, po 137-50 do 140 Din; moko «0» po 400 do 405 Din. 100 francoskih frankov za 220*95 do 222-95 Din; 100 češkoslovaških kron za 167-06 do 167 86 Din. Istočasno se je trgovala Vojna škoda po 426 Din. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v valutah: 1 dolar za 5620 do 5640 Din; dne 5. t. m. v devizah: 100"avstrijskih šilingov za 795'44 do 798*44 Din; 100 nemških mark za 1348*25 do 1351-25 Din; j 100 madžarskih pengov za 98675 do 98975 Din; ! 100 italijanskih lir za 295*33 do 297-33 Din; i 1 dolar za 56"33 do 56*53 Din; Sejmi 12. maja: Planina pri Brežicah, Koprivnik, Zagorje ob Savi, Velika Loka, Lemberg. 13. maja: Gradac, Poljčane. 16. maja: Moravče, Kočevska Reka, Tržič, Studenec pri Krškem, Krka pri Litiji, Vojnik, Pil-štanj, Rac-Kaniža. Kratke vesti — Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije plačuje na hranilne vloge oblastnih zadrug za kmetijski kredit po rešenju gospoda ministra za zgradbe šestodstotne obresti za poljubno visoke vloge. GORENJI LOGATEC. Občina je izvedla pre-potrebno kanalizacijo v Gorenji vasi s tem, da je napravila kanal iz cementa od Mikličeve hiše direktno v potok. Poprej se je vsa nesnaga razlivala po vasi, da je bila pot skozi vas včasih skoro neprehodna. Ta del vasi. je dobil sedaj kar drugo prijaznejše lice. — Tudi cesta mimo Am-brožiča in Sokolskega doma bi že bila dograjena, če bi ne bilo par trmoglavcev, ki nočejo zlepo odstopiti za cesto potrebnega sveta. — Zapustil nas je davkar g. Zabkar, ki je premeščen v Ormož. Veselega družabnika, ki je tudi na sokolskem odru rad nastopal, bomo težko pogrešali. Njemu in cenjeni rodbini želimo mnogo sreče v novem kraju! GORENJI LOGATEC. Tudi pri nas se pripravljajo tla za ustanovitev krajevne protituber-lozne lige. V nedeljo 4. t. m. dopoldne se je v tukajšnji občinski posvetovalnici ob zadostni udeležbi tukajšnjega občinstva vršilo predavanje, pri katerem je g. Muscliet stvarno in temeljito pojasnjeval pomen lige. Zal, je bilo ta dan, ki je bila Florijanova nedelja, na gasilskem zletu in pri veselici na prijaznem Ravniku precej ljudi zadržanih, ker bi sicer bila udeležba številnejša. Rokovnjači so se trenutno odstranili. Stari Hleban je položil paličice drugo poleg druge na tla in jih pokril s svojo suknjo, da so se videli samo konci. Kliknil je tovarišem: «Zdaj pa pridite po starosti!» Najprej se je prizibal divji Mrkač. Iztegnil je svojo lopatasto roko v sredo in potegnil palčko. Vzel je kar prvo. Nato je pricincal požeruh Jerin, nikdar sit človek, ves zamaščen, a skrajno zloben. Med vsemi rokovnjači je imel največ umorov na svoji vesti. Hladnokrvno bi z desnico moril, a z levico tlačil v usta zabel j ene žgance. Tovariši so ga sovražili, čeprav so bili sami divji, se jim je vendar ta človek studil. Nato je prišel Bregar, znan tat, Slapnik, Kofendež in drugi. Nekateri so bili kosmati in grdi ter umazani, polni mrčesa. Drugi so bili snažnejši, da, tudi zali fantje so bili med njimi. Vsak je vzel svojo palčiko, a Hleban jih je opazoval. Zadnja je ostala za#j. Vzel jo je in se od samega presenečen ja skoro sesedel: «Osli! Bedaki! Ljudje s kurjimi možgani! A icli se, kako znate izbirati! Glavarjevo palico ste pustili baš ^arae! Vsak se je te palice ognil kakor garjevega psa. Pa vendar bi bil marsikateri izmed vas prav rad za glavarja. No, jaz sem palico vzel. glavarske časti pa ne vzamem! Še enkrat bomo volili! Vrnite svoje paličice b Hleban in dva tovariša so jih pregledali, če niso kaj zaznamovane. Spet so vlekli po vrsti. Zdaj je dobil dolgi konec Jerin. Zakroliotal se je in ga pokazal. «Giavar bo Jerin!» je zakričal Hleban. «Ne! Ne bo! Nikoli ne! Nismo zanjb se je oglasilo več glasov. «Zakaj pa ne?» Že Dondeža nismo marali, ker je imel par umorov na vesti! Ampak- on je bil drugačen mož! Jerin je pa morilec, navaden morilec!« so kričali nekateri. Če vas polovica glasuje proti njemu, bomo volitve ponovili. Dvigni roko. kdor ni zanjb Skoro vsi rokovnjači so dvignili roke. «Hudiči svetniški! \ i pa ne režete z nožem, če se vam nudi prilika. Hinavci občutljivi! Menda se bojite, da bi vam ne ustrojil kože, kar marsikdo izmed vas. zasluži, lle, bratci, pokazal bi vam, ampak zdaj ne bo prilike! Fej, kukavičnikib je upil Jerin in pljunil pTedse. Tovariši se niti zmenili niso zanj. Spet so volili. Zdaj so izvolili Gregorača. «Prevzamem čast, ki mi jo zaupate, tovariši! Pojdimo, izpijmo ga na naše zdravje par bokalov!» je zavpil zadovoljni rokovnjač. Komaj so se pripravili, da bi pričeli gostijo, so se javile straže z novico, da prihajajo vo-jaki. ^ Pričelo se je streljanje. Babe so pobegnile v bosto. Vojaki so jih pustili v miru. Tisti dan sta padla dva mlada rokovnjača, ki niti dobi® vedela, nista, za kaj gre. je pač tako, da največkrat plača z življenjem tisti, ki je nedolžen, a obešnjak živi mirno in zadovoljno! Jerin, Hleban in Gregorač so pa bili ujeti. Jerin je bil obstreljen, tudi Gregorač je dobil v roko kroglo. Ostali so ušli. Jerin je bil zaradi svojih hudodelstev obsojen na smrt. Ustreljen pa ni bil, ker se je sam obesil na svoj pas. Tovariša sta ostala zaprta po petnajst let. Ko sta prišla iz ječe, sta bila že oba starca. Preživljala sta se odslej z beračenjem. Pa ljudem sta pripovedovala, kaj sta doživela in da sta bila med glavnimi rokovnjači. Marsikdo jima je zato kaj dal. Drugi so ju pa baš zaradi tega podili iz svoje hiše. Odslej se rokovnjači niso nikjer več čutili varili. Shajali so se tu in tam, izvolili so za glavarja Kofendeža, a tistega reda in moči niso imeli nikoli več. Rokovnjaška nadloga je pa vendar še desetletja nato rogovilila po Gorenjskem. Zadnje so ujeli kmetje okrog leta 1835. v cerkljanski okolici. Pretepli so jih tako, da so kar obležali Tako pretepene so pripeljali v Kamnik k gosposki. Eden jim je že med potjo umrl. Gosposka je pa imela spet svoje pravice in je dejala, da kmetje ne sinejo sami nalagati rokovnjačem kazni. Tako so v Kamniku kar vse zaprli, kmete in rokovnjače, da so tudi kmetje okusili težko roko pravice. Vkljub temu je ob končanem predavanju prijavilo svoj pristop že toliko članov, da je ustanovitev tukajšnje krajevne lige možna ter se bo v najkrajšem času sklical ustanovni občni zbor, pri BUČEČOVCI PRI LJUTOMERU. Naše domače prostovoljno gasilno društvo bo priredilo 25. t. m. na vrtu g. Franca Zitka veliko javno tombolo s prav lepimi dobitki. Za tri dinarje, ki katerem bo predaval strokovnjak-zdravnik. Ze-lje malenkostna vsota, lahko zadeneš na eno leti pa bi bilo, da bi se zanj zanimalo tudi tu- karto novo prvovrstno kolo, kompletno drvar-kajšnje učiteljstvo ter šolska in odrasla mladež.; nico, 1000 Din gotovine ali pa 85 kg najfinejšč LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. (Smrtna' PŠenične moke. Zraven teh bo še tudi nad 350 kosa.) Pred kratkim je preminul zvest naroč- j manjših dobitkov. Začetek točno ob treh popol-nik «Domovine», posestnik, gostilničar in lesni' Po tomboli prosta zabava s plesom. Godba trgovec g. F-ranjo Raček v starosti 52 let. Za Prvovrstna. Za okrepčila je preskrbljeno. K obilni časa vojne se je bojeval ob Doberdobu, kjer je udeležbi vabljeni. dobil strel v trebuh, in to je bil vzrok, da je mo-1 sv- TROJICA V HALOZAH. (Smrtna ral v prezgodnji grob. Bil je dober in plemenit kosa.) Umrla je te dni v cvetu mladosti za jetiko mož. Ohranimo ga v blagem spominu! |mladenka Tilika Rusova. posestniška hči v Sta- KONJICE. Uradnik na tukajšnjem sodišču j ~ Pokopali smo jo ob veliki udeležbi vašča-g. Slavko Slemenik je bil odlikovan s srebrno' ^^^^Jl^!!:.^81" Sam°na ^^ kolajno za državljanske zasluge. Izročil mu je odlikovanje starejšina okrajnega sodišča g. Mi- Pokojnica ja bila poštena in pridna mladenka. Naj počiva v miru ter ji naj sveti večna luč! Naj- helič ob navzočnosti vsega uradništva in'sod-j iT^h uT^ ^^ JazbinSku nikov. - Za ječarja pri tukajšnjem okrajnem S?™« l^t^fVH' sodišču je imenovan g. Žmovcer, bivši orožniški podnarednik v Konjicah. ki so jo spremili na zadnji poti. Bog jim naj poplača vse! MALA NEDELJA. Za 18. t. m. nameravana SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. Novo- prireditev Narodnega kulturnega društva bo ne-ustanovljeno prostovoljno gasilno društvo pri' preklicno v nedeljo 25. t. m. ob pol štirih popol-Sv. Ani v Slovenskih goricah bo priredilo svojo !dne. Na sp0redu bodo velezabavna igra, godba prvo veselico na prostem s srecolovom 11. t. m. in pies_ £e sedaj vabimo vse, tudi sosednja dru-ob dveh popoldne. Ker je društvo novo. je po- gtv8f naj pridejo v nedeljo 25. t. m. v obilnem trebno vsestranske podpore od sosednjih dru štev. zato se pričakuje obilna udeležba. — Po naših gričih sedaj najlepše cvete sadno drevje. Od prvih članov je še danes osem članov zvest'h temu društvu. Vseh članov je sedaj 46. Knjig ima knjižnica nad 300. Knjižnica ima dva oddelka, enega za odrasle, drugega za šoli odraslo mladino. V nedeljo 18. t. m. priredi knjižnica v Šentjanžu pri Orehovškem prijateljski sestanek, na katerega so vabljeni prijatelji dobre knjige. Na svidenje! V primeru slabega vremena se sestanek preloži na poznejši čas. SV. JURIJ OB ŠCAVNICI. Kakor smo že svoječasno objavili, se bo vršila v nedeljo 11. t. m. velika telovadna akademija Sokolskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. Nastopili bodo vsi oddčlki s prostimi vajami in z vajami na bradi i. Poleg tega bodo na sporedu še pevske točke in deklamacija. Vabimo vse jurjevsko občinstvo ter okoliška društva, da posetijo to našo prvo samostojno, v večjem obsegu zasnovano prireditev. Starši, pridite pogledat, kaj se je vaša deca v kratkem času naučila v sokolskih vrstah! Pridite tudi tisti, ki nam svoje dece doslej niste še zaupali, da se boste sami prepričali, da bo le v največjo korist vaših otrok, ako jih boste pošiljali k sokolski telovadbi! ROGAŠEVCI. V nedeljo 27. aprila je uprizoril dramski odsek «Ledavskega glasa» tridejanko, veseloigro «Stari grehi», ki je dobro uspela. V kratkem uprizori odsek tridejarisko dramo »Tragična ženitev«, ki jo je spisal g. Černy, upravitelj šole pri Sv. Juriju. Pri zadnji gri se je opazilo, da je manjkalo mnogo oseb, ki sicer redno po-sečajo uprizoritve. To ni prav, da se opušča po-set prireditev, ki prizadevajo igralcem mnogo truda. številu v Društveni dom k Mali Nedelji. ŠMARJE PRI JELŠAH. Prostovoljno gasilno društvo v Šmarju pri Jelšah je izvolilo na svojem ki obeta bogato letino. Po vinogradnih parcelah 0bčnem zboru naslednje ugledne in spoštovane se opaža, da gineva šmarnica in da se prav prid-: tržane za častne člane. zdravnika g. dr. Rakeža, no zasaja žlahtna vinska trta. j šolskega upravitelja g. Šumra, odvetnika gosp. j HUDA JAMA. Potek 1. maja pri rudniku La- dr. Hrašovca in trgovca g. Gajška. ško je bil prav miren. Na vse strani so se orga- j sv. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Tukajšnja Javna nizirali izleti. Vsa rečiška dolina je dobila že, ljudska kniižtiica je slavila v nedeljo 27. aprila zgodaj zjutraj praznično lice. Ves dan je bilo dvajsetletnico ustanovitve. Prva ustanovitelja sta j videti med delavci lepo razpoloženje, ki so ga bila takratni nadučitelj g. Pavel Flere in viničar j * Kraljica Marija s princi v Splitu. Dvorni podkrepili se s popevanjem pesmi. Tone Malgaj, ki načeluje temu društvu že vlak z Njenim Veličanstvom kraljico Marijo, pre- BREŽICE. (Smrtna kosa.) Umrla je dne {19 iet. Qd dobrotnikov društva so trije že po-; stolonaslednikom Petrom in princema Tomisla-28. aprila v Zverinjaku pri Brežicah gospa Mica kojni: župnik Zdolšek, Tone Zaherl (Zobec) in vom in Andrejem je predzadnjo sredo prispel v Derendova v 68. letu starosti. Pokoju ica je Taljanova Micika. Slava pokojnim dobrotnikom! j Split, ki je bil ob tej priliki ves v jugoslovanskih bila v svoji okolici splošno spoštovana gospo- j Med onimi, ki še živijo, so g. Vekoslav Spindler,< zastavah. Na obali se je bila zbrala velika mno-dinja, ki je vzgojila pet sinov in hčera v narod- takrat novinar v Celju, sedaj v Mariboru, g. Mar- j žica ljudstva ter zastopniki oblastev in društev nem duhu. Pokojnica je mati znanega ljubljan- tin Strašek, gospa Ema Planinškova, ki daja dru- z banom dr. Tartaglio in županom dr. Račičem na skega trgovca g. Frana Derende. Naj ji bo ohra-j štvu brezplačno lokal na razpolago, Zveza kul-njen blag spomin, rodbini naše iskreno sožalje! turnih društev v Ljubljani in še mnogo drugih. čelu. Ko je dvorni vlak privozil na postajo, je vojaška godba zaigrala državno himno, ki so ji na- Soteščan: Grob ljubezni Povest iz vaškega življenja. (Dalje.) Ker se je zgodila pri sestavljanju tega listka v zadnji številki »Domovine« velika pomota, priobčujemo nadaljevanje danes še enkrat v pravilni obliki. Pričel je sladko in skoro nekoliko boječe: «OČe, katero dekle vam najbolj ugaja na Cve-težu ?» «Hm, nisem več fant, da bi presojal dekleta. Pridna so in poštena, ne vem pa, na katero misliš...» «No, kaj pa mislite o Tavžljevi Minki«? «Albin, tega vendar ne nameravaš. Tavželj me sovraži, Bog mu odpusti. S takimi ljudmi ne sklepaj sorodstva.« «Oče, Minka ima drugačno srce. Prava muče-nica je pri svojem trdosrčnem očetu.« «Odnehaj, ako hočeš dobro nam in samemu sebi. Tak zakon bo preklet, ne pa blagoslovljen.« «Ne morem, oče. Z Minko sva že dolgo zaročena. Spoznal sem njeno zlato srce, ki je več vredno nego bogastvo. Rešiti jo hočem trpljenja, zakaj Tavželj je nedavno razkril najino prijateljstvo ter ga hoče šiloma razdreti. Med nama je izdajalec, ki neprenehoma spletkari...» «Beži, sinko! Boj se posledic!« Brinjar se je žasolzil, vele koščene roke so se mu tresle od slabosti. «Ako ne dovolite, da se oženim, pa pojdem po svetu«, je skušal očeta oplašiti. «Še ta mesec pdidem v Argentino.« «S trebuhom za kruhom!« je osupnil. «Iz rodnega kraja v puščavo ...» «Marsikdo je že našel ondi svojo srečo.» Mladeniču se je poznalo na obrazu, da ne verjame temu, kar je pravkar izgovoril. Mnogo slabega je že slišal o deželi, katero je omenil. Res je odšlo tjakaj iz bližnjih vasi nekaj fantov, ki pošiljajo žalostna poročila. Nekateri delajo v kameno-lomih, kjer se jih mnogo ponesreči, drugi pa se ukvarjajo s kmetijstvom in lovijo boren zaslužek. Radi bi se vrnili, a nimajo denarja. «Čim dalje pojdeš, tem dalje ti bodo kazali«, ga je oče svaril pred tujino. «Boljša je domača zemlja kakor na tujem zlata ruda. Kar je tu okrog pohabljencev, vsi so se vrnili iz tujih krajev.« «Oče, nikamor ne pojdem, ako mi zapišete posestvo in dovolite, da vzamem Minko ...» «Saj bi ti je ne branil, ako bi ne bila Tavž-ljeva. Starec bo divjal kakor obseden. Prav na poročni dan ti lahko napravi sramoto ...» «Kadar bo videl, da nič ne opravi, bo odnehal. Morda nam bo poroka prinesla mir in spry^ 0.» «Morda še ni gotovo... Bolj verjetno je, Ja se bo pravo sovraštvo šele začelo. Prav zares me skrbi, kaj bo še vse iz tega nastalo ...» «Nič vas ni treba skrbeti. Res bo nekaj ov.r, katere bo treba premagati, in potem bo končano.« «Pa naj bo v božjem imenu. Dovolj si st.ir, sam boš trpel, kar ne bo prav. Proti Minki nimam ničesar, toda oče je grča. Nič si ne da dopovedati, tako je svojeglavem« «Konec bo tudi njegove trme. Videl bo, da ne more skozi zid, in to ga bo ugnalo.« «Tega bržkone ne bom dočakal. Naj bo, kakor hoče, samo da bi nam ne škodovalo. Jaz vam naj-' brž ne bom v nadlego, smili pa se mi Cilka, ako bo morala zaradi tega trpeti. Zate je ne morem zapustiti. Izgovoril ji bom lepo doto, saj je edinka. Posestvo je brez dolga, vse je v najboljšem redu.« «Dajte ji, kolikor hočete, nič vam ne odrekam. Vse je še vaše, ne bom vam ugovarjal.« Domenila sta se natanko o doti in užitku, pa tudi, kdaj pojdejo na sodišče delat izročilno pogodbo. Z njimi pojde takrat tudi Minka, da napravijo obenem še ženitno pismo. Prav za prav bi moral biti zraven tudi Tavželj, a se ga niso upali povabiti. Vedeli so, da ne bo nič obljubil, zato je pač vseeno, čeprav izostane. V žlamborju Tavžljeve hruške je ležalo drugo juiro obširno pismo, ki je Minki pojasnilo vse, kar so se domenili. Vsaka druga bi bila vesela takega poročila. Minka pa je pritrjene vzdihnita, pri srcu jo je zabolelo. Bala se je trenutka, kr< bo treba oditi z Albinom na novo pot življenja. V duhu je čula očeta, kako jo bo ozmerjal. V mislih je iskala zavetja, kam bi se umaknila. Ko se je odpravljala z doma, je bil oče k sreči odsoten. Odšel je po opravkih, a ko se je vrnil, io je takoj pogrešil. «Kam pa je šla?« mu je bila prva beseda. » «Pa res ne vem, kam je izginila«, se je Ančka boječe izgovarjala. «Kdo vč, kam jo je neki odneslo?« «Zato je pa tako, ker hodijo otroci po svojih potih. Čim se kam odstranim, že pohajate in lenarite. Tega pa ne trpim, to nam bo škodovalo. Na streho so že zmetali berači svoje palice«, je pokazal na kozolec z golim ostrešjem. vzočni navdušeno vzklikali. Mestni župan in ban sta pozdravila kraljico ter visokim gostom želela pijetno bivanje v Splitu. Kraljica ostane v Splitu mesec dni. * Izmenjava upravnega ter nadzornega odbora Kranjske hranilnice. Ban g. inž. Sernec je nedavno razrešil upravni odbor Kranjske hranilnice, ki je bil imenovan še od bivše ljubljanske oblastne skupščine. Obenem je g. ban imenoval novi upravni odbor, ki se je konstituiral tako-le: predsednik: dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani, podpredsednik: Rado Hribar, industri-jec v Ljubljani; člani: Franc Finžgar, mestni župnik in pisatelj; dr. Karel Kuhelj, odvetnik; Jernej Pinter, bivši ravnatelj Jadranske banke in posestnik; Jurij Verovšek, veletrgovec, in dr. Niko Zupanič, direktor etnografskega muzeja, vsi v Ljubljani, ter dr. Janko Kovačec, ravnatelj Oblastne hranilnice v Mariboru. Obenem z upravnim odborom je bil izmenjan tudi nadzorni odbor, v katerega so imenovani: Alojzij Pavlin, posestnik in trgovec v Podbreziu; Anton Meden, posestnik in župan v Begunjah nad Cerknico; dr. Ivo Cesnik, odvetnik v Novem mestu, in Anton Kudež, veleposestnik v Ribnici. Dosedanji upravni odbor je bil sestavljen tako-le: predsednik Ivan Avsenek, bivši oblastni poslanec in posestnik v Ljubljani; podpredsednik Karel Ceč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani; člani: Franc Finžgar, mestni župnik v Ljubljani; dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani; dr. Friderik Luckmann, odvetnik v Ljubljani; Gabrijel Oblak, župan in tvorničar v Dolenjem Logatcu; Vinko Resman, župan in veletržec v Radovljici. Od prejšnjih članov nadzorstva so izpadli: Hinko Lebinger, župan v Litiji, Ranzin-ger, špediter v Ljubljani, in Skubic, dekan v Ribnici, tako da je ostal v nadzorstvu samo dr. Cesnik. Stari upravni odbor je bil izvoljen za štiri leta od prejšnje ljubljanske oblastne skupščine. Od starega odbora sta ostala v novem odboru torej samo dr. Vladimir Ravnihar in župnik Franc Finžgar. * Šestdesetletnica gasilnega društva v Laškem. Na binkoštne praznike bo slavilo prostovoljno gasilno društvo v Laškem 601etnifco. Menda je to najstarejše gasilno društvo Slovenije. Laščani pričakujejo, da bo proslavo posetil vsak zaveden gasilec ter privedel s seboj tudi vse pri- jatelje gasilcev. Polovična vožnja je dovoljena. Izrabite to priliko in prihitite v prijazno Laško! Za dobro in točno postrežbo bo v vsakem oziru poskrbljeno. Zatorej 8. in 9. junija vsi v Laško! * Jubilej zaslužnega moža. Dne 3. t. m. je obhajal 501etnico odvetnik dr. Prus Anton iz ugledne rodbine Prusove v oKnjicah, kjer je že njegov oče več let izvrševal odvetništvo in bodril prebivalstvo trga k narodni zavesti. Jubilantu, ki je splošno priljubljen kot javni delavec in kot prijeten družabnik, želimo še mnogo let! * Poset češkoslovaških strojevodij v Jugoslaviji. Pretekli petek so prispeli s posebnim vlakom v Maribor češkoslovaški strojevodje, ki so bili prav prisrčno sprejeti. Bratski gostje potujejo po naši državi ter si ogledujejo njene znamenitosti. 11. t. m. pridejo v Ljubljano ter posetijo Gorenjsko, nakar se vrnejo domov. * Asfaltiranje ceste Lesce - Bled. Na osnovi cestnega gradbenega programa Dravske bano-cine je finančno ministrstvo odobrilo za zgradbo in asfaltiranje ceste Lesce-Beld kot državni prispevek znesek 5 milijonov dinarjev. * Nove lokomotive za Jugoslavijo. Te dni je prispela iz Nemčije prva partija novih lokomotiv, ki jih naša država dobi na račun vojne odškodnine. Doslej je prispelo osem lokomotiv za beograjsko železniško direkcijo, in sicer tri za brzo-vlake, pet pa za tovorne vlake. * Svinjska rdečica. Čeprav še ni nastopila poletna vročina, so se že začeli množiti primeri svinjske rdečice. Zato naj pametni gospodarji ne odlašajo s cepljenjem svinj proti tej bolezni, da se obvarujejo nesreče. * Obrtniško društvo na Jesenicah bo praznovalo letos 10. avgusta lOletnico svojega obstoja ter priredilo pri tej priliki velik obrtniški tabor s slavnostnim razvitjem društvenega praporja na sokolskem letnem telovadišču na Jesenicah. * 801ctnico svojega rojstva je praznoval 5. t. m. g. Anton Adler, poštni poduradnik v pokoju. Starejšim Ljubljančanom je jubilant gotovo še dobro v spominu iz časov, ko je opravljal odgovorno službo denarnega pismonoše ter je bil zaradi svoje vestnosti vsestransko priljubljen. Še kot upokojenec si ni dal počitka in je kmalu po upokojitvi leta 1916. nastopil službo pobiralca denarja pri zavarovalni družbi «Feniks», kjer je kljub svoji visoki starosti opravljal to odgovorno službo dolgo vrsto let v največje zadovoljstvo. Se na mnogo leta! * Smrt starega slikarja. Te dni je v visoki sta-* rosti preminul na Vrhniki akademični slikar g. Simon Ogrin, znani cerkveni slikar in mojster v. freskah. Najbolj so znane njegove freske po raz-: nih naših cerkvah, n. pr. v Železnikih, kjer ja ko tangele upodobil tedanje tamošnje lepotice« * Posestva v Savinjski dolini gredo na boben. Na občinski deski v Braslovčah je nabita cela vrsta dražbenih oklicev. Desetim posestnikom bodo v mesecu maju prodane na javni dražbi vse nepremičnine. Vsekakor žalostna slika gospodarske krize, ki tlači kmeta po Savinjski dolini. Preslabo vnovčevanje poljskih pridelkov, zlasti pa obupne cene hmelja so vzroki propadanja. Iz polzelske občine je odšlo več krepkih fantov za zaslužkom v Francijo in na Holandsko. * Požar. Te dni so kopali v vinogradu g. Jakoba Colariča v Žakljah pri Kostanjevici. Po kon« čanem delu so delavci večerjali in se nato razšli. Takoj po odhodu gospodinje in sina je nenadoma nastal ogenj na spodnji zidanici, ki je zajel v kratkem času tudi gornje poslopje. V Kostanjevici je velik syit spravil na noge vse prebivalce, gasilno društvo pa takoj napotil z brizgalno na mesto požara, ki je med tem že uničil obe s slamo kriti strehi. Ker sta stali obe zidanici na samoti, ni bilo nevarnosti za razširjenje požara in so se gasilci omejili samo na reševanje vinogradniške« ga in kletarskega inventarja, ki je ostal nepoškodovan. Naše gospodinje rabijo vedno pristno REDILNO KAVO «Kam je šla?» je prezrl sinovo opazko. «Kdo ji je dovolil?* Sin je že zinil, da bi mu povedal, saj bo tako i kmalu izvedel. V zadnjem hipu pa se je premislil, j zakaj izza ogla je pogledal Hostarjev Jernej, ki bo poročal namesto njega. «Kaj pa se prerekate?* se je vmešal v pogovor. »Dekleta ni doma*, mu je Tavželj mirno odgovoril. «Pa hočem vedeti, kam se je odstranila.* Jernej je pogledal Mihca in Ančko, znano mu je bilo, da jo skrivata in zagovarjata. Vpričo njiju ne more govoriti, važnost pa se mu je poznala na obrazu. Mudilo se mu je, odkriti novico, katero je prvi izvohal. Tavželj je uganil ter ga je spremil do kozolca. «Ali res še nič ne veste?* ga je med potjo važno ustavil. «Še manj kot nič», je togotno zanikal. «Kdo pa mi kaj pove? Kar mi ne morejo prikriti, mi utajijo...» «No, to je lepo! Gospodar ne ve, kaj se godi pri hiši...» «Ne vem», je poudaril. «Skrivoma je odšla kakor ponavadi.* «Prav vam je, ker niste pazili*, mu je škodoželjno oponesel. »Nalašč sem vas opozoril.* «Jernej, nikar z okoliščinami in po ovinkih. Govori odkrito, ako si mi prišel povedat.« «Pa dajmo, čemu bi vas mrcvaril. Poslušajte: Minka se moži, danes bodo naredili pismo...» Tavželj se je skoro onesvestil. «Kdo? Kdaj? Kje ?» je lovil besede. «Vem, da vas je iznenadilo. Pomislite, kaj se dogaja!* «Čakaj, malopridnica! Nikoli ne boš pri Bri-njarju, bom že poskrbel. Pa če me tudi kaj stane, ne bom štedil z denarjem.* Proseče se je obrnil na Jerneja, naj mu pomaga. «Očka, nič se ne jezite*, ga je potolažil. «Škoda vašega zdravja. Ali poznate mene in moje zmožnosti? Vem, da mi boste še hvaležni.'..* «Jernej, ti si mi edina tolažba.* — Več ni mogel govoriti, tako je bil zmeden in razburjen. «Kar pomirite se, saj se ni še nič zgodilo. Ako bi bila trdnjava, se jo upam razbiti.* «Nak, molčati pa ne morem. Take reči se godijo brez moje vednosti! Hči se moži, pa me ne vpraša, ali sem zadovoljen. Pomisli, kakšno pre-ziranje in predrznost!* «Lahko bi vam bili privoščili besedo. Oče mora biti vendar zraven, kadar sklepajo ženitno pogodbo.* Starcu se je napelo lice, stisnil je pesti in rekel: «V sodišče jp šla, a pred oltar ne pojde. Nikoli, raiši poginem! Prej se bo pogreznil Cvetež, kakor bi se to zgodilo.* «Pa tudi jaz sem tukaj — vsa moja moč in zvijačnost.* «Ali boš mogel preprečiti?* mu je zaupal. «Kako? S silo ali z zvijačo?* «Hm, kakor bo kazalo. Gre namreč za to, ali bo Minka moja ali Albinova nevesta.* «Tvoja, ako ga premagaš. Osramoti ga, napravi razdor, stori, kar hočeš, samo da se bosta začela sovražiti.* «Že vem, kaj bom storil. Kar nenadoma se mi je posvetilo...» «Kaj?» se je nagloma pomiril. «Ne smem vam še povedati. Tajno naj ostane...» «No, kaj boš napravil?* je hotel izvedeti. «Res vam ne bom povedal. Bolje je, da no veste...» «Samo, da boš kaj dosegel*, je nejevoljno odnehal. «Za plačilo dobiš dekle in bogato doto.» «V nedeljo bosta najbrž že na oklicih. Toda na ženitovanje se vam ni treba pripravljati, še manj pa na poroko. Kadar bom kaj izvohal, vam bom povedal. Vi pa krotite svojo jezo.* «Težko bo molčati. Človek rad kaj zine — eno stvar in drugo...» «Lahko jo posvarite, ne smete pa razgrajati, kot vam je navada. Premagujte se — zaradi mene in sosedov.* Jernej je odšel, ker je prišel Mihec pospravljat pod kozolcem. Vpričo njega ni smel govoriti, ker mu ni zaupal. Bog ne daj, da bi opazil njegovo namigovanje. Komaj je hujskač odnesel pete, že se je Tavželj znosil nad sinom in nad hčerjo, da je odmevalo po vasi. Sosedje so že vedeli, zakaj rogo-vili ter so se dogovorili, da bodo pomagali Minki, ako ji bo pretila nevarnost. Doslej se niso vmešavali v domače razmere, zdaj pa so primorani nastopiti. Dekle se jim je smililo, pa tudi Albina so spoštovali. Mlado nevesto je tri grozen strah pred očetom. Sama se ni upala domov, spremil jo je najbližji sosed, ki je bil tačas občinski svetovalec. Pred njim je imel Tavželj toliko ugleda, da se ni upal znositi se nad njo. Spremljevalec se je pomudil toliko časa, da se je nevesta preoblekla in odšla na delo. vilni šmartenski šolarji pod vodstvom svojega učiteljstva. Teden poprej je bil mladi Franci še ves zdrav. Pred dnevi pa se je igral z otroci na travniku ob vodi. Otroci so se lovili in so se pri tem močno ugreli. Malemu Rozini je bilo vroče in da se Ohladi, je stopil bos v mrzel potok. V nepremišljenosti je s klobukom celo zajemal vodo iz potoka in se je polival po glavi. Kmalu je pričelo dečka mraziti, moral je v posteljo, iz katere ni več vstal. Svojo otroško nepremišljenost je poplačal z življenjem. Vsa okolica sočuvstvuje s hudo prizadeto Rozinovo družino. * Grozen samomor na železniški progi. Te dni so našli na železniški progi blizu Dornovega posestva nasproti Grenadirjeve brvi za gradom pri Celju strahovito razmesarjeno truplo mladenke. V mrtvecu so spoznali 221etno Marijo Me-terčevo iz Hrastnika, ki je bila nameščena v neki modni trgovini v Celju. Njen gospodar je opazil usodnega dne, da si je prisvojila v trgovini par nogavic. Poklical jo je na odgovor in Meter-čeva je takoj priznala dejanje. Ob 6. zvečer jo je gospodar odpustil iz službe in ij rekel, naj gre po svoje reči v trgovčevo stanovanje, kjer je stanovala. Meterčeva pa je pustila svoje stvari na stanovanju in se podala na železniško progo. V bližini Grenadirjeve brvi ?e je vlegla na tračnice in čakala na osebni vlak, ki prihaja ob 20.14 iz Ljubljane v Celje. Vlako jo je grozno razmesaril in vlekel truplo še 40 metrov s seboj. Nekaj metrov od trupla so našli plašč, ki si ga je Meterčeva slekla tik pred samomorom. V plašču je bilo troje pisem, dvoje zaprtih in eno odprto. Iz odprtega pisma je razvidno, da je Meterčeva izvršila samomor, ker si je očividno zelo gnala k srcu svoje dejanje. * Otrok utonil v gnojnici. V vasi Oklukova gora pri Sromljah se je dveletni otrok bolnega posestnika Liparja na dvorišču sam igral. Drugi domači so v bližnjem vinogradu kopali. Ko so prišli domov, so našli otroka v gnojnici, v katero je padel in utonil. * Samomor starca v Savinji. V četrtek 4. t. m. je bilo najdeno v strugi Savinje pod železniškim mostom v Temerju pri Celju truplo starejšega moškega. Truplo je viselo na nekem drevesnem štoru ob bregu. Splavarji, ki so truplo našli, so o svoji žalostni najdbi obvestili orožnike. Celjski orožniki so takoj uvedli preiskavo in so kmalu ugotovili ime utopljenca. V mrtvecu so spoznali 651etnega bivšega zidarja Valentina Juharta, rojenega v Bi'aslovčah in pristojnega v Petrovče pri Celju. Juhart je prebival v zadnjem času v Pe-čevniku pri Celju. Ker je trpel za hudo neozdravljivo boleznijo in ker je zašel v veliko bedo, se je že dalje časa pripravljal na samomor. O tem je tudi veliko govoril s svojimi sosedi. V ponedeljek se je pa končno odločil za smrt, ki jo je poiskal v hladnih valovih Savinje. * Smrtna nesreča na postaji v Slivnici. Te dni se je v bližini železniške čuvajnice v Slivnici pri Mariboru igral ob progi tri in polletni sinček železniškega delavca Janko Škrget. Mimo je pri-vozil železniški stroj, ki je fantka zagrabil in ga vrgel z vso silo na stran, pri čemer mu je bila razbita lobanja. Fantka so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu izdihnil. * Avtomobilska nezgoda v Dravski dolini. Na ovinku med Sv. Ožboltom in Breznem se je pripetila huda avtomobilska nezgoda. Zaradi napake na pnevmatiki je vrglo avto v precej globok obcestni jarek. Oba potnika, šofer Franjo Lorbek iz Ribnice na Pohorju in Ivan Jenko iz Maribora, sta bila močno poškodovana. Lorbek si je zlomil levo nogo ter so ga -morali prepeljati v bolnico, dočim se je Ivan Jenko, ki je dobil na čelu precej občutno rano, zadovoljil s tem, da se je pozneje sam javil na reševalni postaji. Jenko je ostal v domači oskrbi. Vozilo ni utrpelo velike škode. * Dve žrtvi šmarnice. Žrtev šmarnice je postal te dni posestnik MegSič iz Bolelinecev pri Gornji Radgoni. Imel je svoje gorice pri Sv. Duhu na Stari gori, kamor je pogosto hodil pit lastni pridelek šmarnice. Pred kratkim ga je obiskal nje- l gov sin, ki se je dalje časa nahajal nekje na Hr-j vatskem. Prejšnji ponedeljek sta se podala oba v gorico pri Sv. Duhu in tamkaj popivala dalje časa. Od preveč zavžite šmarnice je končno posestnika Meglica, ki je bil okrog 60 let star, zadela kap. Ostal je na mestu mrtev. — Nekaj dni pred tem je 621etni delavec Andrej Kurbus iz Kraljevcev v vinjenem stanju stopil v Rakuševo kolarsko delavnico v Kraljevcih. Kakor pripovedujejo, si je hotel tamkaj skuhati krompir, ter je zanetil ogenj. Po nesreči pa so se vžgale saje in naenkrat je bila vsa delavnica v plamenu. Zaradi viharnega vremena so padle iskre tudi na bliž- * Nesreča. Na belo soboto sta privedla posestnika Menic in Kerin, oba iz Malega Podloga, vsak po eno kobilo na plemenilno postajo v Kostanjevico. Ob povratku sta hotela napojiti pri severnem mostu blizu žage g. Glihe svoja konja na Krki. Bila pa sta tako neprevidna, da sta šla v vodo z vpreženim vozom. Ker nista poznala terena, sta kmalu zašla pregloboko, kar pa bi se dalo še popraviti, da se nista prestrašila in bila sama v strahu za lastno življenje. Pustila sta voz in kobili sami, ki se nista mogli več rešiti iz uprege in vajet in zato v nekaj minutah utonili. * Nesreča na Muri zaradi pomanjkanja varnostnih naprav. Pri državnem tožilstvu v Mariboru je vložena kazenska ovadba proti podjetju Redlich & Berger iz Gradca, oziroma z Dunaja, zaradi nesreče, ki se je zgodila 23. aprila v Cer-šaku ob Muri, kjer je tamošnja tovarna lepenke po navedeni firmi dala popravljati svojo strugo ob Muri; Pri teli delih je -navedenega dne zaradi pomanjkljivih naprav nad vedo padel v Muro najprej 171etni delavec Franc Bauman, ki mu je nenadoma popustil ploh, na katerem je stal. Skoro takoj za njim je padlo v Muio iz istih razlogov še dvoje delavcev, ki so ju k sreči ostali delavci še mogli potegniti iz vode in rešiti. Bau-mana pa je voda odnesla. Mladenič je plaval še kakih 1000 metrov, nato pa omagal, izginil v vodi in utonil. Mati pokojnega fanta, ki ji je bil sin edina pomoč, zahteva od podjetja odškodnino. * Strašen samomor. V prijazni gorski vasici Kal pri Hrastniku se je odigrala strašna življen-ska žaloigra. Rudar Erman, uslužben pri hrast-niškem rudokopu, si je na strašen način vzel življenje. Vlegel se je na tla, na prsi pa si je dal dinamitno patro.no, katero je vžgal z vžigalno vrvico. Učinek je bil strašen. Ermanu je iztrgalo prsno votlino in tudi drugače je bil po telesu strašno razmesarjen. Mrtev je bil takoj. Povod tega bega iz življenja še ni dognan. * Od svojih staršev je pobegnil 141etni učenec Ivan Belihar. Deček se potepa menda v okolici Sevnice. Za svoja leta je precej šibak in nekoliko škili. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči njegovemu očetu Ivanu Vonti, rudarju v Trbovljah-Loke št. 81. * Tragična smrt šolarja. V Šmartnem pri Litiji so 2. t. m. pokopali 12Ietnega učenca osnovne šole Franceta Rozino. Pogreba so se udeležili šte- Starec je premišljal, kako bi mogel hčer najbolj kaznovati. Zadrževala ga je Jernejeva prepoved, nekaj pa je moral vseeno ukreniti. Preziral jo bo, še to bo poskusil. «Odslej nisi več moja hči», ji poreče. «Poberi se od mene!« Minka je molčala in jokala. Ves dan je bila na polju, delo jo je še najbolj tolažilo. Jesti in spati ni mogla, dasi je bila lačna in utrujena. Bolj kot robate psovke jo je bolelo očetovo preziranje: «Pojdi, kamor hočeš, več te ne priznam za svojega otroka.» Trdosrčnik ji je prepovedal tudi vsako delo. «Zate ni pri moji hiši več nobenega opravila«, ji! je iztrgal iz rok košaro, ko je hotela iti na polje. «Brinjarica se ne bo sprehajala po mojih njivah in oskrunjala zemljišča.« Kadar je hotela prinesti vode, ji ni pustil vzeti škafa, skril ji je srp, motiko in drugo orodje. Ni ji preostalo drugo, kakor sesti v senco, pa še tega ni smela na domačem vrtu. Mihec in Ančka sta jo sočutno tolažila. «Po-trpi, Minka, saj bo kmalu drugače. Pri Briniarju boš imela mir, tam si boš oddahnila. Blagor ti, ker pojdeš od hiše. Midva bova morala pa ostati...» Oče pa jo je preganjal povsod, kjer se je pokazala. «Saj je vseeno, ali delaš ali ne», je omalovaževal njeno delo. «Od mene ne boš dobila počenega groša. Za Brinjarjevo gospo ni več prostora v naši hiši.« «Oh, vsaj v miru me pustite«, je vzdihnila, kadar se ni mogla več premagovati. Tudi brat in sestra sta se pridružila njeni prošnji. Zahtevala sta mir, posebno Mihec se je odločno postavil. Ančka pa je stopila k doma- čemu župniku ter ga prosila, naj posreduje. Vsi trije so se bali nedelje — prvih oklicev. Tisto nedeljo je bila Minka pri spovedi in obhajilu. Tolažbo je iskala v molitvi — pri Njem, ki je obrisal že toliko solza in olajšal številne bridkosti. Prosila je Tolažnico žalostnih, naj ji pomore v najtežjih dnevih življenja. Zdelo se ji je, da je bila uslišana, zakaj oče je prišel od maše tih in zamišljen. Bil je v župnišču, kjer ga je modri 'župnik ljubeznivo posvaril. Njegove tople besede so prodrle v sleherno srce, tudi tukaj so učinkovale. .Njih blagoslov pa ni trajal dolgo časa. Starec, ki je dopoldne molčal, se je popoldne zopet na-gloma razburil. Razdražilo ga je pismo, katero je prejela Minka po pošti; menil je, da ji ga je pisal Albin, ker se osebno ne more razgovoriti. Za tem pismom pa se je skrival Jernej s popačeno pisavo. Bilo je polno obrekovanja ter je slikalo Albina kot najslabšega človeka, podtikalo mu je najgrše napake in pregrehe. Na Cvetežu ni bilo nikogar, ki bi ne bil obsojal očeta in pomiloval njegove hčere.\Ves dan so napovedovali buren večer, zakaj Tavželj je ponoči najrajši razgrajal. Domenili so se, da ga bodo zvezali, ako ne bo zlepa odnehal. Albin ni mogel dočakati večera, tako ga je skrbelo. Nameraval je, da pojde poslušat za Tav-želiev hlev, a nekaj mu je šiloma branilo, naj se ne podaja v nevarnost. Kdo ve, kaj se mu lahko primeri. Njegova odločnost je premagala pomisleke in glasne opomine. Minka je njegova nevesta, nič več jo ne pusti žaliti in strahovati. Čira se je znočilo, je ogrnil suknjič in odšel po ovinku proti sosedovemu hlevu. Pred odhodom je še pobožal psa-, priklenjenega na verigi, ki se ga je tesno oklenil. Tudi v hlev je pogledal, kot bi se bil za vedno poslavljal. V. Nad Cvetežem so migljale tisto noč najlepše zvezde. Po travnikih je dišalo seno, zloženo v kupe, v uljnjakih pa so šumele čebelice med dišečim satovjem. Vaščani so zapirali okna in vrata ter odhajali počivat. Celo pri Tavžlju so mirovali. Izostalo je običajno razgrajanje, česar sosedje niso pričakovali. Starec je namreč po večerji zadremal; ko se je prebudil, je bil sam — zaklenjen v sobi, kar ga je sicer jezilo, ni pa si mogel pomagati. Po kratkem pomišljanju se je slekel in legel na posteljo. Albinu se je ohladilo srce,ker mu ni bilo treba posredovati. «Morda se je pa le naveličal«, je menil sam pri sebi. «Ako je le človek, bo odnehal.« Odšel je po prstih prav ob zidu, komaj slišno se 'je premikal. Pri vsakem koraku je obstal in poslušal. Ničesar ni čul in vendar se mu je zdelo, da ga nekdo zalezuje. Ko je dospel na vozno pot, mu ni bilo treba več paziti na stopinje. Tukaj lahko vsak svobodno hodi, kadar hoče. Nihče ga ne sme ustaviti ter mu prepovedati. In vendar ga je streslo, ko se je bližal malemu grmu, rastočemu ob poti. Bolj črn se mu je zdel kakor nekdaj, k-ot bi se za njim kdo skrival ali nekoga čakal. Videl je celo, da se premika zadaj senca, kar ga je zopet pogrelo. Na vse drugo je mislil, samo na Jerneja je pozabil...» njo stanovanjsko poslopje. Ogenj je uničil do tal delavnico z vsem kolarskim orodjem in prav tako nanovanjsko hišo, od katere so ostale le gole porušene stene. Nerodni požigalec, ki je bil aretiran še istega dne, je dejanje priznal, izgovarjal pa se je, da je bil od šmarnice pijan ter da ni vedel, kaj je počenjal. Izročen je bil v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Spet dva žalostna primera, kako škodljiv in nevaren strup je tolikanj priljubljena šmarnica. * Lokomotiva ubila dva neprevidna popotnika. V nedeljo dopoldne je med postajama Trbovlje in Zagorje na vlaku, ki vozi od Maribora proti Ljubljani, ubila lokomotiva mimo vozečega vlaka- dva potnika Mariborčana, ki sta se lahkomiselno igrala s tem, da sta plesala po pločniku in se vsak čas nagibala ven s stopnišča. Ljudje bo oba, ki sta bila očividuo precej vinjena, svarili, a ni nič pomagalo. Svojo vinjenost, ki ju je napravila skrajno lahkomiselna, sta plačala oba z življenjem. Lokomotiva je enemu odtrgala pol glave, drugega pa vrgla na tla. Oba sta bila na mestu mrtva. Sta to uslužbenec mariborske železniške delavnice Kmetič in zidarski polir Rudolf Spindler. Ta strašna nesreča naj bo v opomin vsem, ki smatrajo razna svarila v železniških vozovih le za prazne sitnosti, da pri vožnji z vlakom ne smejo biti predrzni. * Izginila je iz Trbovelj 171etna M. G., delavka v cementni tovarni. Kakor se govori, je mladenka zaradi zlobnih jezikov, ki so jo opravljali, šla morda v smrt. Sorodniki jo iščejo, a njenega trupla še niso našli. * Konj ga je usmrtil. V Spodnjem Mozlju je brcnil konj voznika Antona Ožbolda, doma iz Prezida, tako siluo v prsi, da je nesrečnik pol ure po udarcu izdihnil. Pokojnik je bil star nekaj čez 40 let in je bil priden delavec. * Vlak mu je odrezal roko. V nedeljo po- Sipa, in sicer na ta način, da ga je zet držal za tijski referent obrazložil načelni program dela roko, žena pa ga je udarila z nekim topim predmetom po glavi ter mu razbila lobanjo, tako da je nesrečnik umr.l za posledicami hudih poškodb. Obtoženca sta pri razpravi zanikala vsako krivdo. Zdravnik, ki je pregledal pokojnega Petra Sipa, je ugotovil, da je bila poškodba na glavi zadana z nekim topom predmetom in da je trditev obtožencev, češ, da je Sipa le nesrečno padel, neosnovana. Senat je obsodil Marijo Sipovo na šest let robije in istotako dolgo izgubo častnih pravic, Utroša pa na štiri leta robije ter na enako izgubo častnih pravic. Plačati morata tudi vse stroške procesa in takse. Obtoženca kazni nista sprejela in sta prijavila vzklic in revizijo. * Slapničar ujet in oddan v bolnico. Slapni-čarja, ki je kakor smo poročali, divjal s puško po Kresniških poljanah, so končno vendarle ujeli, ko ga je prignal glad v deževni noči domov. Uklenjenega so prepeljali litijski orožniki v litijske zapore. Razni znaki kažejo, da Slapničar morda ni pri zdravi pameti, zato so ga oddali v ljubljansko bolnico, da presodijo zdravniki njegovo duševno stanje. * Vlomilci v Prekmurju. Občine v dobrovniški župniji v Prekmurju imajo često razbojniške ob-iste. Te dni je bil večji vlom izvršen pri posestniku Totu Jožefu. Neznani vlomilci so vdrli v klet, kjer so naleteti na bogat plen. Najprej so se lotili živil. V posode, ki so jih prinesli s seboj, so natrpali mast. Razen tega so odnesli večjo količino mesa, kruha, žganja, nekaj obleke, več plaht, vreč in še druge manjše predmete. Oškodovani gospodar je zadevo prijavil orožništvu ki je takoj začelo z zasledovanjem. * Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih, uravnava naravna «Frauc Jožef-ova grenčica» iz-borno tako važno delovanje črevesa. Odlični poldne je sprevodnik Ivan Lah, doma iz Mirne 1 možje zdravilstva so se prepričati, da celo naj- peči, stopil na ljubljanskem glavnem kolodvoru iz tovornega vlaka, ki je prispel iz Novega mesta, ter hotel preko proge v pisarno. Ko je korakal preko tira, je privozila lokomotiva drugega vlaka, ga zgrabila, vrgla na tla in mu odrezala desno roko do rame. Nevarno ranjenega poškodovanca so prepeljali v javno bolnico. * Uboj pri Kranju. V Lužah je fant Jožef Martinjak iz Srednje vasi zabodel do smrti z nožem tovariša Josipa Bajta, doma iz iste vasi. Orožniki so sirovega ubijalca aretirali in izročili v zapore kranjskega sodišča. * Četrti vlom v isto trgovino. V noči na 29ega aprila so se spet oglasili vlomilci pri trgovcu Za-plotniku v Krizah pri Tržiču. Vlomilci so ukradli precej usnja, nekaj gotovine, nekaj velikonočnega žegna in salame ter pospravili tudi precej piva in vina. Odpeljali so tudi potniku g. Les-jaku, ki je prenočeval v hiši, kolo znamke . O zločincih doslej ni sledu. * Cigani ukradli konja. Te dni so je pojavili v litijski okolici cigani. Koder hodi cigan, tam suče svoje dolge roke. Na nekem gostilniškem dvorišču so izmaknili konja, nakar so jadrno pobegnili s svojim vozom. K sreči so tatvino kmalu opazili. Orožniška patrulja je hitela s kolesi za njimi in jih je ujela v bližini Ponoviča. Črni bratci so seveda tajili, da bi imeli ukradenega konja. Nič niso pomagale zagotovitve, da so nedolžni. Morali so nazaj v Litijo, kjer je prišel konj v prave roke, tatinski gostje pa tudi. * S kolom po glavi. V celjsko javno bolnico so pripeljali 321etnega posestnika Franca Čebu-larja, doma iz Št. Vida pri Grobelnem. Sosedov sin ga je v prepiru udaril s kolom po glavi in mu hudo poškodoval levo oko. * Prekmurska rodbinska žaloigra pred sodiščem. Pred mariborskim kazenskim senatom se je vršila te dni razprava proti 301elnemu Štefanu Utroši, posestniku v Dolgovaških Goricah pri Dolnji Lendavi, in njegovi 43ietni tašči Mariji Sipovi, ki sta bila obtožena, da sta 2. februarja po treznem preudarku usmrtila moža, odnosno tasta, posestnika in pekovskega pomočnika Petra nežnejši otroci dobro preneso «Franc Jožef-ovo vodo>. Franc Jožef-ova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Sreski cestni odbor v Dolnji Lendavi. Na seji 26. aprila je razpravljal naš cestni odbor o razvrstitvi cest. Sklenjeno je bilo, da naj bosta cesti Murska Sobota—Beltinci—Dobrovnik—Dolnja Lendava in Beltinci—Hotiza—Dolnja Lendava batrovinski cesti I. reda. Nadalje naj se uvrstijo kot banovinske ceste II. reda: Bratonci—most pri Veržeju, Turnišče—državna meja pri Rediču, Dobrovnik—Kobilje—državna meja, Dolnja Lendava—Pince, Turnišče—Črensovci—brod na Muri sreskega kmetijskega odbora, ki je bil soglasno odobren. Istotako je bil po krajši debati sprejet proračun izdatkov, ki znaša 118.000 Din. S tem bodo letošnji dohodki občinskih kmetijskih skladov obremenjeni s približno 60 odstotki. , Za povzdigo konjereje. V Prekmurju je konjereja jako dobro razvita. Ponekod najdemo naravnost krasne kobile. Da se konjereja ne opusti, odnosno da še napreduje, dobivajo konjerejci plemenske žrebce, nabavljene iz banovinskih sredstev. Zadnji čas sta dobila plemenska žrebca Horvat Jožef, posestnik v Dol. Lakošu, in Beder-njak Ivan, posestnik v Drnju. Nova šola. V Odrancih bomo letos zidali novo šolo. Naša občina, ki je največja v Prekmurju, mora imeti šestrazredno šolo. Nova šola bo stala približno 600 tisoč dinarjev. Šola bo nadstropna in ena najlepših v Prekmurju. Pretekli teden je bila v tej zadevi pri nas komisija in bomo z delom kmalu pričeli. Tako ogromno vsoto pa le težko zmoremo, ker smo bolj revni, zato upravičeno pričakujemo, da bomo dobili podporo iz banovinskih in državnih sredstev. Prosvetno društvo «Ledavski glas» v Roga-ševcih je te dni uprizorilo igro «Stari grehi» pri g. Koblencerju. Kljub raznim težkočam je igra zelo dobro uspela. Vloge so bile dobro zasedene, posebno ženske. Med odmori je občinstvo kratkočasila ciganska godba. Igrali so naslednji igralci in igralke: Zmagoslav Felicijan, Laci Weiss, Do-mink Orel, Josip Višnjar, Konrad Dolgov, Marija Mahničeva, Meri Jazbečeva, Gizela Gumilarjeva in Julka Štiblerjeva. Šminkanje je bilo dobro, samo zaradi slabe razsvetljave maske niso prišle do veljave. Šminkal je g. Laci Weiss. Opozarjamo cenjeno občinstvo na originalno igro «Tragična ženitev», ki bo prvič uprizorjena v Rogaševcih. Napisal jo je tamkajšnji šolski upravitelj g. Viktor Černy, agilni predsednik «Ledav-skega glasa», ki je najsevernejše kulturno društvo v naši državi. Nesrečna smrt tihotapca. Letos je že menda četrti primer, da so obmejne straže ustrelile tihotapca. Ti smrtni primeri pa ljudi ne izpame-tujejo in se ljudje bavijo še naprej s tihotapstvom. Tihotapijo zlasti saharin, kresilne kamenčke in papir za cigarete. Tihotapci prehajajo mejo pri Radgoni; tihotapsko blago se pa le malo prodaja po Prekmurju, ampak gre baje v smeri Čakovca in dalie na Hrvatsko v prodajo. Tihotapski posel najbrže dobro nese, da se z njim bavi toliko ljudi, ki se izpostavljajo smrtnim nevarnostim. V noči od 2. na 3. t. m. je obmejna straža ustrelila Kozlarja Martina iz Trnja, ki je bil takoj mrtev. Pokopan je bil na Petanjcih. Kozlar, ki je bil star 35 let,, zapušča vdovo in petero malih otrok. Istočasno je bil težko ranjen v glavo Bogdan Ivan, tudi iz Trnja. Ti žalostni na Srednji Bistrici in Hotiza—brod na Muri. Skupna dolžina sedanjih banovinskih cest je j primeri naj bi izpametovali vsakogar, da bi opu-znašala doslej 75 km; ako se uvrstijo še sedaj I stil tihotapljanje. Finančne straže vedno pazijo predlagane, se zviša dolžina za okrog 30 km. Ker pa 105 km cest v našem velikem srezu ni tako veliko, upamo, da se bodo vse navedene ceste uvrstile med banovinske ceste. Prvo zasedanje sreskega kmetijskega odbora v Murski Soboti se je vršilo v sredo 23. aprila dopoldne v murskosoboški občinski posvetovalnici. Razen enega so bili navzoči vsi člani. Sreski načelnik g. Lipovšek je otvoril zasedanje z lepim nagovorom o pomenu nove institucije. Za predsednika je bil z večino glasov izvoljen gosg. Janez Titan, kmetovalec in gostilničar iz Černe-lavcev. Ta je po izvolitvi razložil glavne težnje današnjega kmetijskega gospodarstva in predlagal odposlati vdanostno brzojavko Njegovemu Veličanstvu kralju in pozdravni brzojavki g. ministru za kmetijstvo in g. banu Dravske banovine. Za delegata v banovinski odbor sta bila izvoljena g. Lainščak Franc iz Murske Sobote in g. Šiftar Aleksander iz Strunkavcev. Zaradi hitrejšega poslovanja je bil osnovan ožji odbor, sestoječ iz predsednika, obeh delegatov, sreskega kmetijskega in sreskega veterinarskega referenta. V daljšem govoru je nato sreski kme- tihotapljanje. na tihotapce in zlasti vzdolž Mure se vrši stroga straža. Upati je, da se tihotapstvo v kratkem času zatre. se oblečete. ako kupite narejene moške in deške obleke domačega izdelka pri JOS5P OLUP, LJUBLJANA STAR« TRG ŠT. 2 (na vogalu) V zalogi ima veliko izbiro kamgarna. sukna, hlačevine, klobukov, čepic in perila. Obleke se izvršujejo po naročilu v najnovejši fasoni in po najnižjih cenah. Mole geslo Je d- Tudi odgovor. Sinko: «Zakaj naša ura ne bije več kakor dvanajst udarcev ?» Oče (razmišljuje, kako bo otroku najprimerneje odgovoril, in reče): «Zato, ker bi trinajst udarcev pomenilo nesrečo .. .> Nedeljski lovee. Profesor (odhaja na lov): «Torej, za nedeljo bom ustrelil zajca.» Zena: «Saj ni treba. Mislim namreč v nedeljo pripraviti telečjo pečenko.» Profesor: «Dobro, bom pa ustrelil tele.» Grenko. Oče (sinu, kateremu je prejšnji dan pomagal pri nalogi): «No, Mirko, kaj je pa danes rekel učitelj k tvoji nalogi?» Sin: «Da sem jaz vsak dan bolj neumen.> Napačno razumela. Stric: «Veš, Lizika, četudi mi je zašlo svetlo solnce mladosti, vendar še sije prijazna luna starosto Nečakinja: <0, striček, gotovo še ni nihče tako vzneseno govoril o svoji pleši. Listnica uredništva Kočevje. Preveč žaljivo! Vsak* besed« 50 par. Najmanj« znesek 7 Din. Zenita! oglasi dopisovanja Ia trrovskl oglasi vsaka beseda 1 Din. Za poSIDanje ponudb In dajanje naslovov Se posebej 2 Din. Znesek Je prtk>2JU naroČilo. Oglasni oddelek .DOMOVINE.. Lhibliana. preSernova ulica it 4. Telefon it. 3492. Vajenec za sedlarsko obrt priden in pošten, sc išče. J. Kralj, sedlar, Železniki, Slovenija. 214 Čudežni Balzam! Vaš «Radio*Balzam» sem preizkusil z popolnim uspeš hom; zato Vas prosim po povzetju 25 lončkov za moje odjemalce. S spoštovanjem Franc Mrak, čevljar« ski mojster, Hum pri Sotli, Rogatec. — Rešite se tudi Vi kurjih očes, bradavic, trde kože itd. Lonček 10 di« narjev (predplačilo) ali 18 dinarjev na povzetje po« šlje: R. Cotič, Ljubljana VII, Kamniška cesta lOa. Vozi Čarmanov avto. 207 Kovači! Najboljši trdi in mehki koks ln kovaški premog Vam nudi družba «Ilirija», Ljubljana, Dunajska cesta št 46, telefon št. 2820. 80 Posestvo 35 johov z vsem inventarjem, njive posejane z 12 merniki žita in 12 merniki krompirja, živine se lahko redi 4 do 5 glav, bukov in smrekov gozd, lep sadovnjak, se roda blizu Rimskih toplic za 65.000 dinarjev. — orjanc, Vojvode Mišica cesta 23/111., Ljubljana. 213 Er Fl. Sprejmem delavce za izdelovanje cementne strešne opeke na strojih «Gaspary». Plačam 19 par od komada. Hrana in sta* novanje v hiši. Josip Riithel, Brezovica pri Kočevju. 280 Dnevno 200, 300 dinarjev in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor. «T e h n a» družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 107 Originalne francoske Vermorel škropilnice In žveplalnike ter vse nadomestne dele za te aparate ima v zalogi po zelo ugodnih cenah tvrdka Lovro Petovar, Ivanj« kovci. Ceniki na zahtevo. 208 Teden za tednom že čitate moj oglas, pa še vedno odlašate! Pustite vendar kajenje, ki Vam škoduje na zdravju in de« narju! Uporabljajte «Nikoprost», ki stane enkrat za vselej samo 56 dinarjev. Kdor naroči pet steklenic, dobi poštnine prosto. Od tisočev preizkušeno sred« stvol Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega ulica 17. BOLEZNI . živčne, prehlada, hripe, španske, revmatizma, splošne i utrujenosti i. dr., ozčrpajo organizem onim, pri kate« I rih je kri onečiščena s strupi narušene razmere mates | rij (kakor je sečna kislina, urati, oksolati i. dr.). Zaradi | zaščite samega sebe od bolezni, pa tudi radi njiho* vega zdravljenja, je potrebno očistiti od časa do časa i kri od gori navedenih strupov s poznanim čistilccm i in takorekoč pomlajevaicem «Kalefluidom» D. Kale= i ničenka. Po dovršenem kurzu zdravljenja bolezni, slabosti se delavna sposobnost ojači in prejšnji boL I nik zopet uživa vse lepote življenj a svojih mladih dni. Brezplačno se pošlje nova metoda — «Pomlajeva* nje in zdravljenje bolezni«. Obrniti se je: Beograd, Kralja Milana 58, Miloš Markovič. 211 «Kalefluid» se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Pravi bedak. A.: ^Profesor Česnovec ti je bedak, da ga nima pava na svetu. On bi prodal medvedjo kožo prej, nego bi ubil medveda.* KAJENJE JE STRUP! Vsakdo se lahko igraje odvadi zdravju škodljivega kajenja z našimi EX-tabIetami. Po 14 dneh je prenehal kaditi najstrastnejši kadilec, ako je uporabljal 3krat na dan EX-tablete. So popolnoma neškodljive! 1 ovoj stane 30 Din in poštnina. Popolna kura 5 ovojev 145 Din franko. Razpošilja po povzetju: ..AUROBA" Sekt. 59. Novi Sad, Zel!einička ul. br. 38. je edino sigurno delujoče, absolutno neškodljivo sredstvo proti pijančevanju ter je prinesel že mnogim tisočim mir in srečo v hišo. Tudi brez vednosti pijanca uporabljiv (pomeša se lahko v jedila in pijače). Pri zadostni uporabi pri 95% vseh slučajev uspeh zagotovljen. 1 doza 20 tablet 45 Din, 1 steklenica 75 Din 3 steklenice 200 Din, 6 steklenic 350 Din. Naslov za naročila: »AURORA* Sekt.59, Novi Sad, Zeljeznička 38 ako me začne po telesu trgati in žgati, ali me po kakem prehladu bolijo zobje, grlo in glava — tedaj vedno najdem pomoč v krepki masaži s Fcllerjcvim prijetno dišečim Elsallu dom! Tudi notranje nekoliko kapljic na sladkorju proti slabosti, bolečinam in krčem v želodcu — večkrat čudovito pomaga! Delajte tudi Vi tako — pomagalo bode tudi Uam! Fellerjev Elsafluid, to že 33 let znano narodno sredstvo in kosmetikum, stane v lekarnah in vseh podobnih trgovinah: poizkusna stekleni-čica Din 6-—. dvojna steklenica Din 9-—, spe-eijalna steklenica Din 26-—. Po pošti najmanj za 62 Din pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elsatrg 360. Zahtevajte cenik gratis in franko. BIRMANSKA PARILA H. SUTTNER, Ljubljana 5 Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte cenik gratis in franko. Birmanske ure za dečke od Din 44*-^ naprej. Birmanske zapetne ure, sreurna od Din 152 — naprej. Birmanske zapestne ure, 14 Karat zlata, od Din 296 — naprej. SREBRut VKaTNE VERIŽICE (Colliers) od Din 20-— naprej. ZLATNE VRATNE VERIŽICE (Colliers) od Din 85-- naprej. [ZAHTEVAJTE BREZPiFKNI CENIK filREKTNO ' itOVfiRNE '/M^MM^S, iFvKlingcnihaJu; Htmflja/ j /fi-^Z^P^l /&% < ah teucrn. s\ladii"ča ,1SL^Sa^ ■" ^Ttj^Ar / %\ [uioune ojpi. 3J- TftMBURe 98' TOČNE^^Ra^^ONWC.,^t>;^.M^ [mbnECU!?? tBTBT 134- T^OMBf ar fn ' 505 KROMRTKNE -•<- • 1590" MEINEL s HEROLD.Maribor " GRAMOFONI. 104-B, DVOKOLESA — teža od 7 kg naprej m'J ~ najlažjega in najmodernej- šega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vo-iički od najpteprostejfega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. .TRIBUNA" F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Uubljana, Karlovška cesta štev. 4. Pojasnjujočo brošuro o protinu, ishiasu, revmi, ielod;nih bolečinah, iolčnih kamenih in živčnih boleznih proti plačilu poštnine 10 Din pošlje vsakemu trpečemu vodstvo F. TOPLAK, Ljubljana, Gerbičeva ulica 19 pod «Radiumshema» 179 Ppima gonilna jevmena in vse mlinsko-tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki CAOEZ & 6RCAR. Ljubljana. Kolodvorska ulica 35 77 Najcenejši koks 100 kg . . . Din 85*—. Pri večjem naroČilu popust! LJU4LIANSKA MESTNA PLINARNA Ki:V}IO IS< SfIAS odpravlja pravočasno zdravljenje v kopališču Pistyan ali doma Pistyan-sko blato ali gotovi obkladki (kom-prese). — Brezplačni opis in informacije: L. SCHREIBER, _ Zagreb, Strossmayerov trg' I II. Beli zobje olepšajo vsak obraz. Često že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chhrodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vpo-rablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejše z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont paste, ki stana Din 8—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti), dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog. Oddelek Chlorodont, Maribor 55. 24 LJUBLJANA, Mestni trg 15 NA MALO Ustanovljeno 1839 NA VELIKO Te'efon 2282 Opekarna Direkcije državnega rudnika Velenje ima na razpo'ago zidno opeko zelo dobre kvalitete po ceni 470 Din za 1000 kom. franko opekarna, oziroma 500 Din franko vagon Škale (rudnik). Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. Zahtevajte Orezplačnl CENIK 14 dni na poskušnjo, ako ne ugaja se vrne denar Elegantna plitka dobra in cenena ura Din 99*— 3letno jamstvo. Enaka ura v boljši izdelavi Din 120'- 5letno jamstvo. 243 Razpošilja se le proti povzetju. Pravilna pot, ki vodi do ozdravljenja živcev! Bolni, izčrpani živci grenijo življenje, povzročajo mnogo trpljenja, kakor zbadanje, nadležne bolečine, omedlevico, strašljivost, šumenje v ušesih, motnjo pri prebavi, jezljivost, pomanjkanje volje za delo in druge slabe pojave. Moja ravnokar izšla poučna razprava Vam kaže pravo pot, kako se boste osvobodili vseh teh bolečin. V njej so opisani vsi vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah. Ta evangelij zdravja pošljem vsakomur popolnoma zastonj, če ga zahteva od doljnjega naslova. Tisoče zahvalnic potrjuje edini obstoječi uspeh neumornega in vestnega iskajočega dela za dobrobit bolehajočega človeštva. Kdor spada k veliki četi živčno bolnih in kdor boluje na teh mnogoštevilnih pojavih, si mora nabaviti mojo knjižico utehe! Prepričajte se sami, da Vam ničesar neresničnega ne obljubljam, ker pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma brezplačno in franko poučno razpravo. — Zadostuje dopisnica na: Ernest Pasiernack, Berlin S. 0., Michaelkirchplatz 13, Abt. 321.