0SL K 'JA KNJIŽNICA CELJE S prvim marcem je pričel veljati nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki uvaja nov sistem prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki se bo pričelo izvajati 1. januarja naslednje leto. Zavod za zdravstveno zavarovanje je po zakonu edini izvajalec obveznega zavarovanja, zakon pa mu nalaga dolžnost, uvesti tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki ga lahko uvedejo tudi druge zavarovalnice. Nov sistem zavarovanja pomeni, da se bodo stroški za posamezne zdravstvene storitve zavarovanca poravnavali iz obveznega zavarovanja le v določenem odstotku, razliko do sto odstotkov pa bo moral poravnati zavarovanec. Če bo zavarovanec za takšno storitev prostovoljno zavarovan, mu bo razliko do polne cene storitve poravnala zavarovalnica. Iz obveznega zavarovanja bodo še naprej stoodstotno kriti stroški za preglede in zdravljenje otrok, šolarjev, rednih študentov do 26. leta, žensk v zvezi z nosečnostjo in porodom, poklicnih bolezni in poškodb na delu in nekaterih obolenj (rakastih obolenj, nalezljivih bolezni, paraplegija, tetraplagija, sladkorne bolezni, multipla skleroza itd.), vendar le zdravljenje, ki je v neposredni povezavi s tem obolenjem. Doplačila do polne cene bodo znašala: • En odstotek za storitve v zvezi s presaditvijo organov in za druge, najazahtevnejše operativne posege, zdravljenje v tujini, intenzivne terapije, dialize. • Pet odstotkov za storitve v specialističnih ambulantah, za bolnišnično zdravljenje, zdraviliško zdravljenje, ki je nadaljevanje bolnišničnega. • 15 odstotkov v osnovni zdravstveni dejavnosti in zdravljenje zob. • 20 odstotkov za zdravljenje poškodb izven dela v vseh dejavnostih in za vse pripomočke in zdravila s pozitivne liste. • 40 odstotkov za prevoze z reševalnimi vozili in zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. • 50 odstotkov za zdravila z vmesne liste in očesne pripomočke pri odraslih. • 55 odstotkov za zobno protetiko. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ponuja za prostovoljno zavarovanje štiri pakete, in sicer: • zavarovanje za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov, ki so predmet obveznega zavarovanja; • zavarovanje za zdravstvene storitve, ki so zajete v obveznem zavarovanju in jih zavarovanec uveljavlja v višjem standardu, večjem obsegu ali po drugačnem postopku, kot je to prevideno v obveznem zavarovanju; • zavarovanje za storitve, ki niso sestavni del pravic iz obveznega zavarovanja; • zavarovanje oseb, ki nimajo ali ne morejo pridobiti lastnosti zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Za večino varovancev bo verjetno najaktualnejše prvo področje prostovoljnega zavarovanja, to je zavarovanje za razliko do polne vrednost. Na tem področju je ZZZS pripravil devet paketov, od polnega zdravstvenega zavarovanja, ki zajema vsa doplačila do polne cene za storitve, ki so zajete v obveznem zdravstvenem zavarovanju, tako v primeru bolezni kot pri poškodbi izven dela, pa do najbolj okrnjenih paketov, ki lahko zajemajo doplačila do polne cene samo na področju zobozdravstva ali zdravil. Podrobnejše informacije o teh paketih, sklenitvi zavarovalne pogodbe, premijah in načinih plačila lahko dobite na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Izpostava Žalec, Pečnikova 1, vsak dan, razen sobote, od 8. do 10. in od 14. do 18. ure. Hranilne vloge z devizni klavzulo Hmezad banka gradi na zaupanju-poslovnosti Zaradi nove zakonodaje in potreb sta se v začetku leta, združili Interna banka Hmezad in Hranilno kreditna služba kmetijstva in gozdarstva v Hmezad banko. O uresničevanju zastavljenih ciljev in načrtih smo se pogovarjali z direktorjem Mihaelom Golič-nikom. »Poslovno politiko in cilje, ki smo jih sprejeli na ustanovni skupščini, uspešno uresničujemo. Pospešujemo in financiramo razvoj kmetijstva v Savinjski dolini, v občinah Šmarje pri Jelšah, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Radlje ob Dravi in Ilirska Bistrica. Z razvojem zasebništva in podjetništva, predvsem pa poslovne politike, ki jo vodimo na osnovi zaupanja in poslovnosti, se hitro širimo, narašča pa seveda tudi število komitentov. Jamstveni kapital se nam povečuje, zato nimamo problemov pri financiranju. Poslovni rezultati po devetih mesecih so skladni z načrti in če bo tako tudi do konca leta, bomo lahko delničarjem izplačali načrtovano dividendo. Banka zaupanja in poslovnosti! HMEZAD BANKAM Novosti: - menjalniški posli - prodaja vrednostnih papirjev - širimo mrežo prodajnih mest z možnostjo plačila s plačilno kartico Hmezad banke Pripravljamo nove oblike poslovanja, med katerimi naj omenim različne možnosti vezav z ugodnimi obrestnimi merami, hranilne vloge z devizno klavuzulo in poslovanje s tekočimi računi. Nudimo potrošniške kredite občanom in zasebnikom za različne namene, zelo pa je razširjena naša plačilna kartica. Te dni smo začeli opravljati tudi menjalniške posle. Sredstva na vpogled obrestujemo s 50 do 100% velikega R, obračun in izplačilo obresti pa opravljamo mesečno. Izdajamo tudi bančne garancije. Imamo 26 agencij, največja je na sedežu banke, našo mrežo pa nameravamo razširiti. Imamo sklenjeno pogodbo s PTT podjetjem, tako da občani lahko poslujejo v vseh krajih, kjer so poštne enote. Kolektiv Hmezad banke, ki trenutno šteje 48 članov, si prizadeva nuditi občanom in drugim komitentom kakovostne in hitre usluge, svetovanje in pomoč pri poslovnih odločitvah,« pravi Mihael Goličnik. Tudi letošnji otroški parlament je bil živahen in zanimiv. Vodstvu občine, republike in ravnateljem osnovnih šol so šolarji natresli toliko idej in zahtev, da je bil koš poln. Kako ga bodo nosili odgovorni do naslednjega leta, je še vprašanje, kajti tudi od lani je ostalo še kar precej nalog in želja. Ali bo vzgoja, ki se bo pokazala tudi po uresničevanju nalog tako na trhlih nogah, kot je šola, bomo kmalu videli in slišali. Peterle in Bizjak v Žalcu Lojze Peterle in Ivo Bizjak bosta 2. novembra obiskala občino Žalec. Dopoldne se bosta mudila v Keramični Liboje in Domu upokojencev na Polzeli, ob 16. uri pa bosta sodelovala na okrogli mizi, ki bo v dvorani Gasilskega doma v Žalcu. Obisk sodi v program predvolilnih obiskov vodstva krščansko demokratske stranke po Sloveniji. Devizna menjalnica Žalec, Šlandrov trg 5 Telefon: 712-545 Odprto: od 8. do 16., sobota od 12. ure Srečanje gasilskih veteranov Občinska gasilska zveza Žalec je tudi letos pripravila srečanje gasilskih veteranov, ki je bilo minuli četrtek v lovskem domu na Goljavi pri Preboldu. Srečanja se je udeležilo okoli 140 gasilskih veteranov. Zbrane je najprej pozdravil predsednik komisija za veterane Karel Jug, nato pa sta spregovorila še predsednik OGZ Žalec Rudi Herman in poveljnik zveze Branko Verk. Petim veteranom so podelili plakete, prejeli pa so jih Mihael Kuder, Franc Mahor, Ivan Premik, Janko Zagode in Ivan Kolar. Najstarejši, 90-letni Franjo Avdič, je prejel posebno priznanje. Več o srečanju pa v naslednji številki.__T. T. SDSS » SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SDSS Iniciativni odbor Prebold vabi na ustanovni občni zbor krajevnega odbora SDSS, ki bo v soboto, 31. oktobra, ob 17. uri v dvorani gasilskega doma v Preboldu. Vabljeni vsi simpatizerji socialdemokracije! Lekarna samostojna Celjska občina je občinam celjske regije ponudila odlok o ustanovitvi Javnega zavoda lekarn. Sedež Javnega zavoda naj bi bil v Celju. Člani izvršnega sveta se s predlogom niso strinjali, odločili so se, da bodo bodočo organiziranost lekarn še proučili, večina pa se zavzema za samostojni zavod, ki bi združeval lekarne v občini Žalec. \TO p,c Razstava zdravilnih rastlin Do 4 novembra bo v Občinski matični knjižnici Žalec na ogled razstava zdravilnih rastlin, ki so jo pripravili dipl. biologinji Nataša Jan in Cvetka Čulk ter magister farmacije g. Jagodič. Pokrovitelja razstave sta Občina Žalec in Zeleni Žalca. Smučarski sejem bo novembra SK Gozdnik Žalec bo letošnji sejem rabljene in nove smučarske opreme pripravil od 20. do 22. novembra v dvorani Hmezad v Žalcu. Tudi na letošnjem sejmu bo mogoče prodajati in kupovati rabljeno opremo za zimske športe, nekatera podjetja in posamezniki pa bodo prodajali tudi novo opremo. ELEKTROTEHNA MIKROPIS GROUP d.d Šlandrov trg 3, ŽALEC Cenjene stranke obveščamo, da je salon računalniške opreme odprt vsak dan od 8. do 18. ure. Od 16. 11. 1992 NOVOLETNI POPUST! Želite postati sodelavec? Testiranje bo v sredo, 4. 11.1992, ob 14. uri v prostorih EMG, Šlandrov trg 3, Žalec. Pogoj je višja ali visoka izobrazba vseh smeri, praksa ni obvezna. •aff e Prodaja kave v pražami v Žalcu (za slaščičarno) cena: od 360 do 420 SIT Žalec, Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285 MALE BRASLOVČE 13b 63314 BRASLOVČE * Vse poti vodijo v •% “Mi m Nova volilna zakonodaja Proti koncu leta nas čakajo druge volitve v državni parlament, ki pa bo s temi volitvami spremenil svojo obliko in delno tudi vsebino delovanja. Predsedstvo države bo nadomestil predsednik države. V republiškem parlamentu bomo imeli namesto zbora občin, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora odslej državni zbor in državni svet. V ta namen so bili sprejeti številni novi zakoni, ki na novo urejajo področje volitev in delovanja parlamenta. Na kratko si oglejmo nekatere novosti. Državni zbor Zakon o volitvah v državni zbor ureja volitve v zakonoda-jalski zbor slovenskega parlamenta. Poslanci v državni zbor se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih voli-tvah s tajnim glasovanjem. Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja izpolnil osemnajst let starosti in mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Pri tem pa je zavarovana tudi pravica manjšin, saj imata po zakonu itahjanska in madžarska narodna skupnost pravico do enega poslanca v državnem zboru iz vsake skupnosti. Za volitve v državni zbor se oblikujejo vohlne enote. Žalec tako po posebnem zakonu o določitvi volilnih enot pride v peto volilno enoto s sedežem v Celju. Peta volilna enota obsega občine Celje, Laško, Slo- venske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. V vsaki volilni enoti se voli enajst poslancev. Volilne enote pa so bile oblikovane v skladu z načelom, da se en poslanec voh na približno enako število prebivalcev. Sama volilna enota pa se bo razdelila na enajst volilnih okrajev, tako da je v vsakem volilnem okraju približno enako število prebivalcev. Iz tega sledi, da se v vsakem volilnem okraju glasuje za enega poslanca oz. kandidata za poslanca. Kandidate določijo politične stranke in volivci. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če njene kandidate podprejo s podpisi najmanj trije poslanci državnega zbora (zaenkrat še člani treh zborov v slovenski skupščini). Politična stranka lahko vloži listo kandidatov tudi, če slednjo predloži skupina čalnov politične stranke, ki imajo v volilni enoti stalno prebivališče in če listo kandidatov podpre najmanj petdeset volivcev iz volilne enote s svojimi podpisi. Lahko pa politična stranka predloži tudi listo kandidatov, ki jih je s podpisi podprlo sto volivcev s stalnim prebivališčem v volilni enoti. Dvoje ali več političnih strank pa po zakonu lahko predloži republiški volilni komisiji tudi skupno listo. Volivec pa lahko da svojo podporo s podpisom samo enkrat, in to na predpisanem obrazcu, ki ga osebno podpiše pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice, oziroma pri pristojnem krajevnem uradu. Za vsako kandidaturo pa je od kandidata potrebno dobiti pisno soglasje, ki je po podpisu nepreklicno. Volitve potekajo na volišču, ki je posebej določeno. Prostor, kjer se glasuje, mora biti urejen tako, da je zagotovljeno tajno izpolnjevanje glasovnice. Za volišče se po zakonu šteje zgradba, v kateri se glasuje, dvorišče te zgradbe in določen prostor okoli te zgradbe. Na dan volitev je prepovedana vsaka agitacija na volišču. Javna volilna propaganda pa se mora končati najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Glasovanje na volišču traja nepretrgoma od 7. do 19. ure. Volišče, na katerem so glasovali vsi v volilni imenik vpisani volivci, se lahko zapre pred 19. uro. Volilni odbori pa lahko v sporazumu z okrajno volilno komisijo določijo, da se glasovanje začne tudi pred 7. uro ah konča po 19. mi, če je to potrebno, da se omogoči glasovanje volivcem, ki sicer ne bi mogli glasovati. Vendar pa se glasovanje ne more pričeti pred 4. uro zjutraj in ne sme trajati po 23. uri zvečer. Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo pred tem dnem, vendar ne prej kot pet dni pred dnevom glasovanja in ne kasneje kot dva dni pred dnevom glasovanja. Tovrstno glasovanje se opravi na posebnem volišču na sedežu okrajne volilne komisije. Ta komisija tudi obvesti vse volilce o dnevu glasovanja in o volišču, na katerem so vpisani v volilni imenik. Volivec glasuje osebno na volišču, kjer pove svoj priimek in rojstno ime, po potrebi pa tudi prebivališče. Nepravilnosti pri volitvah so lahko tudi kaznive. Tako se z najmanj 10.000 SIT kaznuje tisti, ki 24 ur pred volitvami ne konča volilne propagande, kdor agitira na volišču, moti javni red na volišču in kdor potem, ko je glasoval, na opomin predsednika volilnega odbora noče oditi z volišča. Z dneamo kaznijo najmanj 20.000 SIT ah s kaznijo 30 dni zapora pa se za prekršek kaznuje, kdor pride na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem ali brez naročila predsednika volilnega odbora ukaže, da se na volišče pripelje oborožena sila ah jo sam pripelje. Dobro je vedeti: na volišču ima glavno besedo predsednik volilnega odbora. Zakon o poslancih Poslanci so po tem zakonu predstavniki vsega ljudstva in pri izvrševanju poslanskega mandata niso vezani na nikakršna navodila. Poslanski mandat izvršujejo v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom državnega zbora. Poslanci bodo opravljali funkcijo poslanca poklicno. Pri tem pa bo posebej zanimivo opozoriti na nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi. Poslanec tako ne more in ne sme biti hkrati član državnega sveta niti ne sme opravljati druge funkcije ah dela v državnih organih. Poslanec tudi ne sme pokhcno opravljati funkcije v organih lokalnih skupnosti. Poslanec tako po tem zakonu ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki ni v skladu z opravljanjem javne funkcije, prav tako pa ne sme biti član nadzornega odbora gospodarske družbe. Najkasneje v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata mora poslanec prenehati opravljati tovrstne dejavnosti. Ce tega ne stori, mu preneha mandat. Poslanec pa sme samostojno ah v delovnem razmerju opravljati dejavnost, če gre za opravljanje zahtevnejših strokovnih, znanstvenih, pedagoških ah raziskovalnih del, vendar največ v obsegu, ki ne presega tretjine polnega delovnega časa. Če je poslanec izvoljen za predsednika vlade ah imenovan za podpredsednika vlade ali ministra, v času, dokler opravlja to funkcijo, ne more opravljati funkcije poslanca. Zakon o poslancih bo vnesel tudi več reda v poslanske klopi. Poslanec se je tako dolžan udeleževati sej državnega zbora in delovnih teles, katerih član je, ter sodelovati pri delu in odločanju v državnem zboru ter v njihovih delovnih telesih. Če se poslanec neopravičeno ne udeleži seje državnega zbora ah njegovih delovnih teles, katerih član je, se mu ustrezno zmanjša plača in drugi osebni prejemki. Pri svojem delu pa poslanec uživa poslansko imuniteto, saj ni odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles. Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za kategega je predpisana zaporna kazen nad pet let. Državni svet Člane državnega sveta kot zastopnike nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov volijo interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti po volilnih telesih, ki jih sestavljajo izvoljeni predstavniki interesnih organizacij oz. lokalnih skupnosti. Pravico vohti in biti voljen za člana državnega sveta ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let in mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Pravico vohti člane državnega sveta pa imajo tudi tujci, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju. V državni svet se voli po štiri predstavnike delodajalcev, ki jih izvolijo predstavniki gospodarskih zbornic in združenj delodajalcev, po štiri predstavnike delojemalcev, po dva predstavnika kmetov, enega predstavnika obrtnikov in enega predstavnika samostojnih delavcev. Prav tako pa se v državni svet vohjo po en predstavnik univerz, višjih in visokih šol, en predstavnik s področja vzgoje in izobraževanja, s področja raziskovanja, kulture in športa, zdravstva in socialnega varstva. Dvaindvajset članov državnega sveta pa izvolijo v lokalnih skupnostih. V ta namen se oblikuje največ dvaindvajset volilnih enot, v vsaki volilni enoti pa se oblikuje volilno telo, ki ga sestavljajo člani predstavniškega organa v lokalni skupnosti, če se člani državnega sveta vohjo v volilni enoti, ki obsega območje ene lokalne skupnosti, ah izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti, če se člani državnega sveta vohjo v volilni enoti, ki obsega območje dveh ah večih lokalnih skupnosti. Član državnega sveta uživa imuniteto in ne more biti hkrati poslanec v državnem zboru niti ne sme opravljati druge funkcije v državnih organih. Za razliko od poslanske funkcije je funkcija člana državnega sveta častna. Brane Lobnikar VSE VRSTE ZAVAROVANJ SPREJMITE NASVET NAŠIH ZASTOPNIKOV assicurazioni s.p.a. POOBLAŠČENE AGENCIJE IN ZASTOPNIKI; AZUR d.o.o., Bevkova 6, Žalec, tel.: 712-181, 711-223 delovni čas: od 8. do 12., sreda do 17. ure VRANSKO: Romuald PAVLIČ, Brode 24, Vransko TABOR, GOMILSKO, TRNAVA: Viktor DROLC, Črni Vrh 45, tel.: 726-004 BRASLOVČE, LETUŠ: Renata ROTER-KRAU, Rakovlje 49 POLZELA, ANDRAŽ: Andrej POTOČNIK, Polzela 86, tel.: 721 -128 KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure) GALICIJA, VINSKA GORA: Marija STUDNIČKA,'Podvin216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER, PONIKVA: Bojan PUSTINEK, Podvin 1, Polzela, tel.: 721-086 PREBOLD: Dragica ŠON, Migojnice 122, Griže, tel.: 714-418 GRIŽE, ŠEŠČE: Alida VODEB, Pongrac 100/a, Griže, tel.: 713-887 LIBOJE, PETROVČE: Marjana TOPOLOVEC, Podvin 232, Žalec, tel.: 714-479 ŽALEC, VRBJE: Jernej KOŠTOMAJ, Fl. Pohlina 4, Žalec, tel.: 712-447 V začetku novembra se bomo preselili na novo lokacijo: Šlandrov trg 24 (nad pošto). I D D d.o.o., Stanovanjsko II n podjetje Žalec Najemnine za stanovanja in poslovne prostore so se s 1. oktobrom 1992 povečale za 6,5 odstotka. ’ Tako je povprečna najemnina za stanovanje v oktobru 2.409,30 tolarjev in znaša 41,80 tolarjev za m2. ‘ Povprečna najemnina za m2 poslovnega prostora pa znaša za oktober 305,60 tolarjev. Pokrajina in okraj Pobudo o organiziranosti lokalne samouprave in teritorialne razdelitve občin, ki so jo dali predsedniki svetov krajevnih skupnosti, je sprejel tudi izvršni svet, o njej pa bodo razpravljali še poslanci občinske skupščine. Ker v republiškem predlogu sedanja občina oziroma Savinjska dolina ni predvidena kot samostojna pokrajina in okraj, to naj bi sestavljale sedanje občine celjske regije s sedežem v Celju, so pobudo poslali republiški skupščini. Pobuda ni nova, vendar v osnutku zakona, ki je že v skupščinskih klopeh, ni sprejeta. Predlagatelji pa so v pobudi* zapisali, da je območje Savinjske doline zaokrožena geografska in gospodarska pokrajina, ki ima skupen družbeni, kulturni, komunalni in infrastrukturni sistem. Zato je zaradi večje učinkovitosti in racionalnosti izvajanja državne uprave z obstoječimi prostorskimi in kadrovskimi možnostmi, predvsem pa dostopnosti uprave, pobuda o upravnem okraju na območju sedanje občine povsem upravičena. Sedanja občina namreč upravno pokriva 350 km2 površine in ima 40 tisoč prebivalcev. Glede na velikost, število prebivalcev, gospodarsko moč in ustvarjeni narodni dohodek se občina uvršča okoli 20. mesta v Republiki Sloveniji. Sedanje krajevne skupnosti, teh je v občini 20, se želijo medsebojno povezovati v pokrajino, to možnost pa daje tudi ustava. V sedanji občini naj bi se oblikovalo osem do deset občin, toliko jih namreč izpolnjuje pogoje, ki jih predvideva zakon o lokalni samoupravi. Predlagatelji so tudi prepričani, da je za izvajanje nalog državne uprave ustanovitev okraja za območje Savinjske doline nujna zaradi večje dostopnosti, kar je povezano tudi z navadami in tradicijo občanov. Vsako odmikanje uprave bi predstavljalo za občane dodatne težave in bi bilo v nasprotju z načelom upravo približati občanom. Tudi negativne izkušnje, ki imajo korenine v organiziranosti v polpretekli zgodovini, govorijo v prid pobudi, ki so jo sprejeli predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Uresničevanje širših interesov in potreb namreč v sedanji celjski regiji ni rodilo bistvenih sadov, zato jih ni smiselno načrtovati na tako obsežnem in raznohkem območju. jk Družbeni pravobranilec samoupravljanja Na osnovi še vedno veljavnega zakona, ki ureja delovanje inštitucije družbenega pravobranilca samoupravljanja na področju varstva človekovih pravic in družbene lastnine, je v občini Žalec dvakrat tedensko še vedno na voljo tovrstna strokovna pomoč. Občani se lahko zaradi različnih težav oglasijo pri DPS občine Žalec, ki ima prostore v Ulici talcev 2 v Žalcu, in sicer vsak torek in četrtek od 9. do 13. ure. Ob sredah je na voljo tudi DPS občine Celje v Celju. Pravna pomoč, ki se je lahko poleg občanov poslužujejo tudi delodajalci, je brezplačna. Zaradi oženja zakonskih pristojnosti pa je vpretežni meri namenjena razreševanju delovnih sporov in tistih zadev, ki vplivajo na socialno varnost zaposlenih in njihovih družin. DPS se v okviru spremenjene zakonske regulative ukvarja tudi z varovanjem družbene lastnine v primerih lastninskega preoblikovanja podjetij, predvsem v smislu nadzora nad temi procesi. . Občinski sekretariat za občo upravo in notranje zadeve - odsek za notranje zadeve občine Žalec na podlagi 12. in 13. člena zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 46/92) objavlja RAZGLAS državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v občini Žalec o razgrnitvi splošnih volilnih imenikov za volitve v državni zbor, državni svet in predsednika Republike Slovenije dne 6. decembra 1992. Volilni imeniki bodo razgrnjeni na sedežih krajevnih skupnosti in na prijavno-odjavni službi Odseka za notranje zadeve občine Žalec v času uradnih ur, in sicer od 26. oktobra do 21. novembra 1992. Vsak državljan ima pravico pregledati splošni volilni imenik in zahtevati popravek, in sicer: - če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati; - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju občine ali volišča; - če je vpisana oseba, ki je umrla; - če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan ustno ali pisno na prijavno-odjavni službi odseka za notranje zadeve v času uradnih ur do 21. novembra 1992. Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451, Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobnikar, Darko Na-raglav, Andreja Žolnir, Henrik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Titova 35. Po sklepu RK za informira- Uspešnim podjetnikom je potrebno dati samo pogoje za delo Pogovor s predsednikom IS Borisom Krajncem Minili sta dve leti vladanja občinske vlade. O uresničevanju programa IS, gospodarskih razmerah v občini, razvoju obrti in podjetništva, turizmu in trgovini, problemih vodooskrbe, telefoniji, izgradnji avtoceste in še o čem smo se pogovarjali s predsednikom Borisom Krajncem. Kakšne so trenutne gospodarske razmere in kaj lahko pričakujemo do konca leta? Na osnovi polletnih rezultatov poslovanja gospodarstva občine Žalec lahko rečemo, da se težave, tako kot drugod po Sloveniji, kažejo tudi pri nas. Poslovni rezultati v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta res kažejo nekoliko večji trend padanja glede na republiko in ostale občine celjske regije, pri tem pa je potrebno poudariti, da smo v lanskem letu imeli nadpopreč-ne rezultate, primerjalno z ostalimi. To naj ne zveni kot tolažba, dejansko stanje je prav gotovo vredno razmisleka. Fizični obseg industrijske proizvodnje je padel za 30%, izvoz (brez upoštevanja trgov nekdanje Jugoslavije) se je zmanjšal za 19%, uvoz pa za 26%, uvoz se pokriva z izvozom z indeksom 138. Brezposelnih je bilo konec meseca septembra že 1964, kar je 10% več kot meseca avgusta in 27% več kot meseca junija, ko je bilo za 9,7% manj brezposelnih kot konec leta 1991. Pri finančnih rezultatih ugotavljamo rast odhodkov nad prihodki tako absolutno kot relativno. Izguba na delavca presega dobiček na delavca za 25,5% ali gledano v skupnem negativni neto finančni efekt gospodarstva. Obresti kot odhodek financiranja predstavljajo v prvi polovici letošnjega leta 7,8% vseh odhodkov (lani v enakem obdobju 4,5%), medtem ko vkalkulira-ni BOD letos predstavljajo samo še 12% vseh odhodkov (lani 14,4%). Za mesec julij je bila neto plača na zaposlenega v občini 28.592 SIT in je zaostajala 15,5% za republiškim poprečjem. Konec prvega polletja je bilo v občini registriranih 436 pravnih oseb (44 v družbeni lasti, 365 v zasebni, 11 v zadružni in 16 v mešani), periodični obračun pa je oddala le 301 pravna oseba (43 družbenih, 236 zasebnih, 10 zadružnih in 12 mešanih). V primerjavi s koncem leta 1990 se je število pravnih oseb več kot podvojilo, predvsem zaradi zasebnih podjetij. V rezultatih vseh pravnih oseb s področja gospodarstva pa so zasebna podjetja udeležena: v prihodku 14,2%, v bruto dobičku 29,1%, v akumulaciji 30,7%, v izgubi 5,5%, z zaposlenimi 4,4%. Z izgubo je poslovalo 58 podjetij (ob polletju lani 31, konec leta 1991 39), ki so ustvarila 229.990 tisoč SIT izgube v tekočem letu. Med njimi je 41 zasebnih podjetij, ki so poslovala z izgubo. Največ izgub je v industriji (3/4 vse izgube). V podjetjih z izgubo je zaposlenih 994 delavcev ali 12,5% vseh zaposlenih občine. Zaskrbljujoča je izguba na substanci (24,5% vse izgube), ki jo je ugotovilo 38 podjetij s 522 zaposlenimi. Glede na dejavnost je po strukturi prihodkov še vedno najmočnejša industrija, sledita pa ji trgovina in kmetijstvo. Investicije so skoraj zamrle, kar je logična posledica trenutnega stanja, ko gospodarstvo nima niti za enostavno reprodukcijo. Dolgoročno pa se bo stanje seveda še poslabšalo, saj je že trenutno stanje, poleg ostalih vzrokov, posledica neinvestira-nja v preteklosti. Investicije kot osnova za razvoj gospodarstva so realno možne samo z dotokom svežega kapitala tujih investitorjev. Žal trenutno še vedno veljamo za rizično državo, zato je vsekakor ena prvih nalog vlade, da ta negativni vtis odpravi. V občini smo se doslej srečali s tremi primeri stečaja. V lan-■ skem letu je bil uveden stečaj v Keramični industriji Liboje, letos pa v Zarji - Lesna industrija Petrovče in Sigmi Zabukovi-ca. Pri vseh treh stečajih smo v okviru pristojnosti sodelovali pri kadrovanju stečajnih upravi- teljev, da bi ohranili delovna mesta in proizvodnjo; stečajni postopek v Keramični industriji Liboje je bil v prejšnjem mesecu uspešno zaključen, podobno kaže konec tega meseca v Zarji, v Sigmi pa se je postopek šele začel. Pogoje za stečaj po kriterijih, ki so veljali pred uvedbo moratorija, je konec meseca avgusta izpolnjevalo 14 podjetij z 92 zaposlenimi. Podjetja, primerna za stečaj, predstavljajo polovico vseh blokiranih podjetij z 1,2% vseh zaposlenih v gospodarstvu žalske občine. Vzroki za takšno stanje gospodarstva, ki se ne pojavlja samo v žalski občini, so predvsem pomanjkanje oziroma nedorečenost sistemske zakonodaje (lastninska zakonodaja, delovna zakonodaja, finančna nedisciplina); izpad jugoslovanskega trga oziroma predimenzioniranost kapacitet (predvsem kovinsko - predelovalna in tekstilna industrija) ob negativnih investicijskih ciklusih, realnem padcu kupne moči domačih potrošnikov, nerealnem tečaju tolarja, katerega posledice se še multi-plicirajo ob visoki ceni domačega kapitala; neizenačeni pogoji poslovanja (visoke obremenitve: carina, javna poraba...) z drugimi državami pri osvajanju tujih trgov in še bi lahko naštevali. Pristojnosti občinskih izvršnih syetov na področju gospodarstva so praktično nične, prepričan pa sem, da se tisti, ki imajo škarje navzven in ustvarili pogoje za razvoj turizma ob naravnih danostih, kar bo posledično prineslo ekonomske efekte. V občini smo konec junija imeli okroglo mizo o turizmu, ki je pokazala neorganiziranost turistične ponudbe, ideje in želje posameznikov ter mnogo neizkoriščenih možnosti, ki jih občina s svojo lego nudi. Turizem se v občini kaže predvsem v gostinski ponudbi, ki je pri posameznikih tudi mednarodno uveljavljena, delovanju turističnih društev po krajevnih skupnostih, kjer izstopajo Braslovče, saj so letos dobili pomembno mednarodno priznanje za urejenost kraja, premalo pa je narejeno na celostni podobi in ponudbi turizma v občini. Ravno s tem namenom je bila ustanovljena Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, ki naj bi pripravila program razvoja turizma v Spodnji Savinjski dolini. Trgovina v občini predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost, saj je tako po prihodku kot po številu zaposlenih v strukturi gospodarstva občine takoj za industrijo. Razvoj zasebne trgovine ob obstoječem družbenem sektorju je predvsem mesto Žalec dvignil v pomembno nakupovalno središče celjske regije. Letos nas je prizadela suša in oskrba z vodo je bila otežkočena. Ali lahko pričakujemo pospešeno vlaganje v izgradnjo vodovoda in namakalne sisteme? telefonskih zmogljivosti, letos pa ponovno v aprilu in oktobru. V krajevnih skupnostih, kjer zmogljivosti telefonskih central presegajo potrebe naročnikov, je problem v izgradnji omrežja, ki ga v sodelovanju s krajani dokaj uspešno rešujemo, težji problem pa je zasedenost obstoječih central. Za razrešitev težav v Žalcu, Šempetru, Polzeli in v še kateri krajevni skupnosti je potrebno zamenjati analogni centrali v Šempetru in Žalcu z digitalnima, pogoj za to pa je predhodno vzpostavljena komunikacija Šempeter - Celje. To pa bo šele osnova za nadaljnjo širitev kapacitet. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 4,5 milijona DEM, od tega prispeva približno 45% PTT. Nedvomno je telefonija za razvoj obrti in podjetništva zelo pomembna. V občini je projekt Amovski gozd s tem celo pogojen, zato bomo v naslednjem letu prav gotovo morali začeti razreševati ta problem. Do konca meseca oktobra bomo imeli podrobneje izdelan in finančno ovrednoten terminski plan, ki se nanaša na izgradnjo prej omenjenih central in povezave Šempeter - Celje. Napovedujejo, da se bo prihodnje leto pričela izgradnja avtoceste. Bo občina uspela pravočasno urediti vse potrebno za začetek izgradnje? - Reorganizacija vzgoje in izobraževanja (šole in vzgojno-varstveni zavod kot samostojni zavodi ter javni zavod za opravljanje nekaterih skupnih funkcij) je bila izvedena pred začetkom šolskega leta 1991/92. Učinkovitost nove oblike organiziranosti redno spremljamo in jo bomo po potrebi dogradili ali spremenili. - Z ustanovitvijo Kulturnega centra v Žalcu zagotavljamo višjo kvaliteto kulturne ponudbe v občini. Podobna naloga pa nas čaka tudi na področju športa. - Na področju urejanja prostora so izdelane prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine na način, ki omogoča sprotno dopolnjevanje plana z novimi potrebami v prostoru brez zamudnega in dragega spreminjanja vseh sestavin plana. Način izdelave našega plana je vzorčen primer planiranja v prostoru, plan pa prvi v Sloveniji, narejen po navodilih Zavoda republike Slovenije za prostorsko planiranje, ki ta dokument ohranja tudi v primeru spreminjanja zakonodaje s področja planiranja in lokalne samouprave in ga kasneje samo dograjujemo. - Dokončali smo tudi izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev, ki so za urejanje prostora občine še pomembnejši (saj so izvedbeni dokumenti) kot plan. S planom in prostorskimi ureditvenimi pogoji so posegi v pro- v svojih rokah, dobro zavedajo, kje so problemi in na kakšen način se jih da rešiti. V tržnem gospodarstvu je uspešnim podjetnikom potrebno dati samo pogoje za delo. Žal pa se vse prepogosto najpomembnejše področje - gospodarstvo - izgubi med strankarskimi interesi v parlamentu. Zato se bojim, da bo čas do volitev zaradi prej omenjenega naredil več škode, kot bodo koristi prinesle volitve. Za kakšne programe ste namenili razvojni tolar? Komisija za razvoj občine Žalec je v okviru proračunskih sredstev za pospeševanje drobnega gospodarstva letos pripravila 3. natečaj v višini 6 milijonov SIT. Odziv na razpis je bil po pričakovanju velik, saj-je v razpisnem roku vloge oddalo 28 prosilcev, od tega 3 družbena podjetja, 15 družb z omejeno odgovornostjo, 1 delniška družba, 8 obrtnikov in 1 kmet. Skupna proračunska vrednost investicij je znašala 245 mio SIT (vlog za 45 mio SIT), kar bi omogočilo 82 novih zaposlitev. Po proučitvi vseh vlog na osnovi kriterijev za dodelitev teh sredstev, je komisija predlagala izvršnemu svetu dodelitev posojil v višini 2,7 mio SIT za programe, ki so razvojno in izvozno perspektivni ter bodo zaposlili večje število (v primerih, kjer so bila sredstva dodeljana, 34) novih delavcev. Za ostala sredstva pa je komisija predlagala, da se namenijo za financiranje projekta Amovski gozd. Turizem, trgovino in gostinstvo v državi zelo poudarjamo. Kako je s tem v občini? Turizem je pomembna gospodarska panoga, ki tako v republiki kot v občini do sedaj ni imela prave veljave. Leto 1993 naj bi bilo v Sloveniji »leto turizma«, zato upam, da bomo naredili odločen korak naprej, da se bomo uveljavili Suša, ki je letos prizadela občino, ima značaj elementarne nesreče, zato smo takoj začeli odpravljati posledice. Te so se kazale predvsem v kmetijstvu in pri težavah z vodo. Kljub veliki škodi, ki je nastala v kmetijstvu, bi bila ta prav gotovo še večja, če ne bi težav reševali z namakanjem. Zato smo pristojno ministrstvo takoj opozorili na pomembnost že zgrajenih namakalnih sistemov in istočasno zahtevali, da se takoj nakažejo sredstva za namakalni sistem Trnava - Brije, ki smo jih zahtevali že lani, in da se takoj zagotovijo sredstva za izgradnjo namakalnih sistemov in akumulacij na območju občine Žalec. Pri oskrbi s pitno vodo je bilo neposredno ogroženih skoraj 14.000 prebivalcev naše občine, predvsem na severnem delu, v ta namen pa je bilo prepeljanih 5,7 milijonov litrov vode. Severni del občine ni zadovoljivo preskrbljen s pitno vodo, zato iščemo trajne rešitve, v ta namen pa bo do konca leta izdelana dokumentacija za oskrbo prebivalstva s pitno vodo na prej omenjenem območju občine Žalec. Pri problematiki suše in vodooskrbe naj omenim še to, da smo pri rebalansu proračuna predlagali 12 mio SIT za sanacijo stanja po nesreči, v kar pa niso zajeta investicijska sredstva za prej omenjene projekte. Telefoni so pomembni za razvoj obrti in podjetništva. Občina Žalec se v preteklih letih ni odločila za dodatno zbiranje sredstev za razširitev zmogljivosti. Kaj boste storili za razvoj telefonije? Eno izmed meril razvitosti v svetu je tudi število telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. Podatek za Slovenijo je 23, za občino Žalec 18, kar je tudi regijsko povprečje. Že dalj časa razmišljamo o izgradnji telefonskega omrežja v občini. Prve pogovore s predstavniki PTT smo imeli že v začetku mandata, in sicer zaradi izgradnje nove pošte v Žalcu in razširitve Po terminskem planu, ki ga je sprejela vlada Republike Slovenije, naj bi začeli delati na avtocesti Arja vas - Vransko v začetku druge polovice naslednjega leta. Glede na. zaplete zaradi trase avtoceste načrtovani roki najbrž ne bodo veljali. Poleg aktivnosti, ki jih je občina že izpeljala pri tem projektu, nas čakajo še premoženjskopravni postopki, ki so lahko zelo dolgotrajni, zato menim, da ob obstoječi zakonodaji ne bomo ulovili orka, postavljenega za začetek gradnje. Za vami je dobra polovica mandata. Kako ocenjujete dosedanje delo in kaj še nameravate narediti do konca mandata? Junija je minilo dve leti, odkar je izvršni svet začel svoje mandatno obdobje. Programska izhodišča za delo izvršnega sveta, ki so bila potrjena na skupščini, so nam bila vodilo pri naših aktivnostih. Poleg globalnih nalog pa smo' po posameznih upravnih organih reševali tekoče naloge iz pristojnosti občinske uprave, predvsem v smislu ažurnega in kvalitetnega zadovoljevanja potreb občanov. Če na hitro preletimo dosedanje delo, vidimo, da smo glede na relativno kratko obdobje in kompleksnost nalog nekaj od teh končali, z nekaterimi se bomo ukvarjali v času do konca mandata oziroma bo njihova realizacija končana še po izteku našega mandata. Zato skupaj preglejmo nekatere od njih. - Sklad za razvoj obrti in podjetništva je bil ustanovljen z odlokom skupščine v letošnjem letu zaradi omejene možnosti financiranja razvoja drobnega gospodarstva prek proračuna. V okviru proračuna so bila po treh natečajih dodeljena posojila za razvoj obrti in podjetništva, z ustanovitvijo sklada pa bomo pridobili dodatne vire financiranja drobnega gospodarstva in spremenili vsebino odnosov med lastnikom kapitala in uporabnikom. štor ustrezno dokumentirani in predpisani in onemogočajo samovoljo načrtovalcev, projektantov in politike pri izrabi prostora ter nas na tem področju približujejo zahodu. - Izdelani so idejni projekti plinifikacije občine Žalec, izdelan je koncept ravnanja z odpadki - sortiranje na izvoru, evidentirana so črna odlagališča odpadkov, dvakrat letno pa se izvaja akcija čiščenja okolja. Aktivnosti pri iskanju nove deponije komunalnih odpadkov so se nekoliko zavlekle, saj se je pokazalo, da stroka takšnih nalog ne more opraviti samostojno, zgolj po zakonsko predpisani poti, da je mnenje občanov, predvsem pa njihovo sodelovanje pomembno za uspešno delo. Končne rezultate ponovnega vrednotenja, kjer so aktivno sodelovali krajani iz krajevnih skupnosti, kjer so potencialna odlagališča, pričakujemo do konca tega meseca, s tem pa se bodo seveda začele nove aktivnosti, povezane z izgradnjo komunalnega odlagališča. - V komunalnem in cestnem gospodarstvu smo v težkih. finančnih pogojih, ko so sredstva samoprispevkov in prispevkov občanov zelo zmanjšana, proračunska sredstva pa tudi veliko manjša kot v preteklosti, načrtovane naloge reševali zelo zadovoljivo. Tako smo plan vodooskrbe v letu 1991 realizirali v celoti in hkrati sanirali izgubo iz leta 1990, sanirali pa smo tudi nestrokovno izdelan kanalizacijski kolektor Kasaze - Žalec. Žal se težave v letu 1992 vračajo in smo brez vsakih investicijskih sredstev za vodooskrbo in kanalizacijo zaradi izpada prihodka iz razširjene reprodukcije, saj so cene komunalnih storitev po sklepu republiške vlade v njihovi pristojnosti. S tem pa so občinam vzeli še zadnjo možnost avtonomnega zbiranja investicijskih sredstev. - Težave na komunalnem področju ter zakonodaja na področju javnih gospodarskih služb terjata od nas reorganizacijo Komunalnega podjetja, ki naj bi bila končana do konca letošnjega leta. - V cestnem gospodarstvu smo dokončali gradnjo južne obvoznice Žalec in prestavili obi-ralni stroj, nadaljevali pa tudi z modernizacijo lokalnih cest in javnih poti, kjer kljub težavam ohranjamo obseg del iz preteklosti. Kljub vsem naporom pa je stanje kritično, razpad in propad objektov pa že ogroža tudi prometno varnost. - V letošnjem letu smo pričeli vzdrževati cestno infrastrukturo (javna dela) in urejati večje kraje. Tudi s temi deli v praksi preizkušamo delovanje določenih služb (javna snaga, cestarska služba) po reorganizaciji lokalne samouprave. Je pa to edini primer v Sloveniji, da je organizator in nosilec javnih del občinski upravni organ. - Stanovanjsko gospodarstvo je ob koncu leta 1991 doživelo pravo malo revolucijo. Z veseljem ugotavljam, da smo izbrali pravo smer razvoja in spremembe pričakali pripravljeni. Uspelo nam je preprečiti razpad stanovanjskega fonda v občini in zagotoviti kontinuiteto v upravljanju in vzdrževanju. Hkrati pa smo uvedli povsem tržne odnose med lastnikom in uporabnikom ob hkratnem zavarovanju pravic najemnikov. - Posodobili smo poslovanje z občani na najbolj frekventnih mestih, z uvedbo blagajne in zavarovalnice pa smo omogočili celovito, lažje in cenejše urejanje zadev občanov v okviru občinske uprave, poleg tega pa smo upravo popolnoma približali občanom, saj so uradne ure za stranke enake delovne čase upravnih organov. - Smo ena redkih občin v Sloveniji, ki ji je uspelo izvesti program racionalizacije upravnih organov, kjer smo poleg zmanjšanja števila zaposlenih odpravili neracionalnosti v delu, poenostavili postopke... - Predvidena reorganizacija lokalne samouprave in državne uprave terja od nas aktivnosti za večjo kakovost lokalne samouprave in večjo učinkovitost državne uprave na tem območju, zato smo v skupščino že posredovali pobudo, da se na območju Savinjske doline kot enotnem geografskem, gospodarskem, družbenem, kulturnem, komunalnem in infrastrukturnem prostoru oblikuje posebna pokrajina kot širša samoupravna lokalna skupnost za urejanje skupnih zadev bodočih občin na tem prostoru ter da se zaradi večje učinkovitosti in racionalnosti izvajanja državne uprave, zaradi izrabe obstoječih prostorskih in kadrovskih kapacitet, zaradi večje dostopnosti uprave oblikuje upravni okraj na območju sedanje občine Žalec. - Že vse od začetka mandata se ukvarjamo z odpravljanjem posledic elementarnih nesreč, saj nas je v letu 1990 prizadela poplava, v letu 91 vojna in letos suša. Sanacija stanja po teh nesrečah bo dolgotrajna, negativne posledice pa je že čutiti, saj smo zaradi posledic poplav izgubili najmanj dve leji v razvoju komunalne in cestne infrastrukture. Glede na število in obseg nalog ter spremenjene gospodarske in družbene razmere ocenjujem, da smo v relativno kratkem obdobju naše delo opravili dobro, končno oceno pa bodo dali občani in čas. Kakšno je sodelovanje z vodstvom in poslanci občinskega parlamenta? Gledano z osebnega stališča in stališča izvršnega sveta je to sodelovanje zelo dobro. V nekaj več kot dveletnem obdobju praktično ni bilo večjih zapletov pri sprejemanju aktov, ki jih jc predlagal izvršni svet. Želim si, da bi bilo sodelovanje še naprej korektno, vsekakor pa bi bilo zanimivo in koristno slišati odgovor na podobno vprašanje, zastavljeno vodstvu in poslancem skupščine. Razgovor pripravil Janez Kroflič Začenja se bitka za volilce SDP in njen predvolilni shod v Žalcu Sonja Lokar: »Če SDP ne bi bilo, bi si jo morali izmisliti...« Volilni zakon je sprejet. Konec je ugibanj, kdaj in kakšne bodo volitve. Žal pa bomo še kar nekaj časa morali prenašati sedanje poslance, ki kaj bistvenega ne bodo več storili, saj je parlamentarna kriza dosegla že vrh ledene gore. Razen prerekanj, natolcevanj, obrekovanj in drugih (ne)čednosti si kaj drugega do volitev ne moremo obetati. Vse to pa je (na žalost) sestavni del predvolilne bitke, ki se je že močno razmahnila. V prihodnje se nam obeta še bolj vroča strankarska jesen ter borba za volilce in njihove glasove. Škarje in platno sta torej v naših rokah. Svoj glas pa bomo volilci dali tistim kandidatom in tistim strankam, za katere bom menili, da delajo dobro za slovenski narod in lepši jutrišnji dan. Vse stranke bodo v svojih programih to poudarjale. Koliko pa bodo resnično znale, hotele in bodo sposobne izpolnjevati predvolilne obljube, bomo (na žalost) vedeli šele po volitvah. Predvolilni shodi se vrstijo drug za drugim. Svojo pot so ubrali krščanski demokrati, ki bodo na tako imenovanih konvencijah izbrali med tremi kandidati predsedniškega kandidata. Že prej pa so s svojo aktivnostjo začeli v SDP - Socialnodemokratski prenovi Slovenije. Eden prvih njiho- vih shodov je bil v Žalcu. Gost srečanja, na katerem so predstavili tudi centralni program stranke za nastop na volitvah, je bila Sonja Lokar, ki je spregovorila članom, simpatizerjem i drugim navzočim. Med drugim je dejala, da je stanje v Sloveniji približno takšno, kot po neki težki in hudi operaciji. vendar da bolnik - država kaže znake izboljašnja. kar naj bi bila tudi zasluga novega zdravnika - vlade. V takšnem slogu je tudi okrcala stranke, ki se ne morejo dogovoriti za enotno terapijo za bolnika - državo in je zato parlament podoben sračjemu gnezdu. Dejala pa je tudi, da je velika sreča,, da jim je vsaj uspelo izglasovati volilno zakonodajo. Ko je govorila o stranki, ki je pripada, je dejala, da je bila SDP stranka, ki je med prvimi spregledala znake prihajajoče bolezni in ena izmed redkih, ki je vedela, kako huda in nevarna bolezen se bo lotila Slovenije. Ves čas je zato skušala preprečevati tisto, kar se je preprečiti dalo, in olajšati tisto, kar se olajšati da. ko se je kriza prevalila prek roba, pa tudi pomagati Sloveniji, da se čim prej opomore. Glede programa stranke in volitev pa je dejala: »...če vam je žal, da ta trenutek v Sloveniji nimamo vojne, da ne preganjamo rdečih hudičev, da ne preganjamo manjšin, da tukaj mimo in razmeroma varno živijo begunci potem volite Grose, Starmane in podobne veljake. Če mislite, da danes po dveh letih in pol živite lepše, bolj varno, človeka vrednejše življenje, potem volite krščanske demokrate, volite slovensko ljudsko stranko in druge podobne stranke. Če pa želite živeti v Sloveniji, ki bo napredna in mlada, ki bo socialno pravična in demokratična, pa tudi zelena, ki bo domovina vseh državljanov, potem pač volite SDP. Korajža velja!« S temi besedami je Sonja Lokar zaključila svoj govor, ki je požel pri vseh prisotnih veliko simpatij in prisrčen aplavz. Predsednik SDP v občini Žalec, Franci Tratar je prisotnim razdelil volilni pro- gram in jim zaželel prijetno počutje. Za še lepše in prijetnejše vzdušje pa so poskrbeli godbeniki pihalnega orkestra iz Zabukovce. D. Narasla v Novo vodstvo Občinske zveze upokojencev Zadnji septembrski dan je bila v domu upokojencev v Grižah volilna konferenca Občinske zveze društev upokojencev, ki se je udeležilo 40 delegatov iz vseh društev žalske občine. Ti žal niso bili zadovoljni s skromnim poročilom za minulo mandatno obdobje. Menili so, da so vsa društva bolj ali manj aktivna, predvsem na področju rekreacije, vsekakor pa je bilo premalo meddruštvenega sodelovanja, za kar bi morala poskrbeti Občinska zveza. Kritika je bila namenjena tudi Republiški zvezi društev upokojencev, češ da so društva premalo seznanjena z njeno dejavnostjo. Konference se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Milan Dobnik, ki je med ostalim dejal, da si upokojenci zaslužijo večjo pozornost, zato bi bilo prav, da bi se njihovih konferenc udeleževali tudi novinarji. V razpravi je bilo poudarjeno, da se mora čim prej urediti lastništvo društvenih prostorov v Žalcu in Petrovčah, kamor so bila vložena precejšnja finančna sredstva upokojencev, danes pa morajo društva plačevati neprimerno visoke najmenine. Očitki so bili namenjeni tudi občinskim organom, ki kažejo premalo razumevanja za upokojence. Občinski zvezi, ki združuje 12 društev s 5000 člani, je bilo v tem letu za člansko dejavnost dodeljenih 15 tisoč tolarjev. Predlagali so, da se njihova delegacija o tem problemu pogovori z odgovornimi na občini. Za naslednje mandatno obdobje so vodenje Občinske zveze zaupali Društvu upokojencev Prebold, ki je eno najaktivnejših in najštevilčnejših po članstvu. Imenovali so tudi komisijo za pripravo programa prihodnjega dela Občinske zveze. Ob zaključku konference so se dogovorili, da bodo na bližnjih volitvah podprli tiste kandidate in tisto stranko, katere program bo najbližji njihovim interesom. Upokojence pozivajo, naj gredo vsi na volitve, saj se ne smejo vdati malodušju, kar bi pomenilo, da se odpovedujejo vsemu, za kar so se dolga leta borih. Bližnje volitve so namreč edina priložnost, da popravijo napako z zadnjih volitev. L. Kotar Koga voliti? Socialdemokratska stranka tudi v Preboldu Paričela se je volilna kampanja, v kateri se glavne stranke ponašajo s svojimi predsedniškimi kandidati, ki dobro kažejo lastnosti svojih strank. Bavčarjevi demokrati stalijo na gospoda Kacina, ki je v slogu svoje stranke predlagal, še kot minister, naj se o žalitvah cenjenih kandidatov sodišča odločajov v TREH DNEH. Ob predpostavki, da so čudna dejanja g. Bavčarja zlezla pod kožo tudi ostalim demokratskim vodjem, je to morda za njih popolnoma v redu, toda ta predlog v zakonu o volilni kampaniji je povsem v nasprotju z ustavno določeno enakopravnostjo vseh državljanov (14. člen); pa tudi do ljudi, ki čakajo na odločbe in sklepe sodišč združenega dela po več let, je to več kot nesramno. Z morebitno izvolitvijo. bomo dobili polboga. LDS je dobila za kandidata znanega jugoslovanarja dr. Sirca. Rdeči Kučan je ob sebi izbral neodvisno rdeč volilni štab. Kandidat SKD g. Bizjak nam kot vrhovni komandant lahko obljubi le še kakšne kurate v TO. Grosa so mediji že popolnoma osmešili, kolikor ga niso oni, pa so ga njegovi strankarski kolegi, ki hodijo v tujino jokat. Ostali kandidati pa so le reklamne maskote svojih strank in so popolnoma brez možnosti. In kaj je sploh namen tega spektakla in množice kandidatov za predsednika, ki ne bo imel praktično nobene izvršilne moči? Zavajanje! Mediji bodo predsedniško kampanjo spremljali veliko bolj pozorno (s tem pa tudi te stranke), kar bo pripeljalo do tega, da stranke, ki resno računajo z nastopom na najpomembnejšem »delu« volitev v državni zbor, ne bodo deležne takšne pozornosti. Po domače rečeno, vse te stranke bodo metale volilcem pesek v oči, kar so že počenjale dve leti, nato pa bodo takoj po volitvah pozabile na ljudi. Edina slovenska stranka, ki IMA program, ki JE uresničljiv in ni le kup papirja, s katerim mahajo razni doktorji, magistri in »eksperti«, je SNS - Slovenska nacionalna stranka, kateri sedanja parlamentarna oligarhija očita ekstremizem, ob tem pa še nihče ni uspel primerjati programa SNS in kakšne druge stranke. Očitki o desničarstvu in ekstremizmu letijo proti SNS le zaradi njene programske zahteve po reviziji zakona o državljanstvu, ki naj se opravi v skupščini ali z referendumom ali z zahtevkom pri ustavnem sodišču (čeprav slednje odpade, ker zakon pač ni v nasprotju z ustavo), torej z zakonodajno-pravnimi sredstvi. Ali je to ekstremizem? Prej je ekstremizem Bavčarjevih fantov (za kar je v pravni državi pristojno NEODVISNO sodstvo) in še kaj. Ali je ekstremizem in desničarstvo biti nacionalno zaveden? Vsi rdeči (ki so se uprli na partijskem kongresu) in vsi črni (ki so bili v mišjih luknjah) se tolčejo po prsih, da so zavedni Slovenci. Jelinčič pa je zaradi tega desničar, ekstremist, atentator... SNS se po programu zavezuje tudi spoštovati veljavne pravne akte, po katerih je Slovenija (med drugim) definirana kot pravna in socialna država (pravna v smislu delovanja demokratske stranke in socialna v smislu dajanja velikih podpor in dodatkov za nezaposlene in otroke). Razdelitev državljanstva migrantom (v Nemčiji jih je šest milijonov, pa jim Nemci ne dajo državljanstva) in zaradi birokratske nemarnosti ne dati državljanstva 12000 Slovencem, je dejanje, ki se SNS ne more zgoditi in se ne bo zgodilo. Zatorej, Slovenec, Slovenka, koga boš volil-a? Svobodna stranka •v« za varnejši promet Na letošnje volitve v državni zbor se intenzivno pripravlja tudi Svobodna stranka-SVS, ki je bila ustanovljena pred pol leta in ima člane povsod po Sloveniji, sedež pa v Ljubljani v Rožni dolini. V nedeljo, 11. oktobra, je Svobodna stranka v Šempetru na pobudo krajanov pripravila protestno akcijo zaradi ogroženosti v prometu na cesti Šempeter-Vransko. V ta namen je stranka zbirala tudi podpise, in sicer: za takojšnjo postavitev avtomatske radarske kontrole hitrosti v Šempetru, za učinkovit nadzor policije nad prekoračitvijo hitrosti skozi naselje, v najkrajšem možnem času naj zgradijo obvoznico mimo Šempetra do Vranskega oziroma začnejo graditi avtocesto, zahtevajo javni odgovor ministra za promet in zveze Marjana Krajnca, kaj je s cesto Šempeter-Vransko, ki je že od leta 1969 vključena v republiški zakon o gradnji cest. Akcija zbiranja podpisov še ni zaključena, krajani pa so pokazali veliko pripravljenost za sodelovanje s Svobodno stranko pri reševanju tako perečih in pomembnih vprašanj. Podobne akcije Svobodna stranka - SVS organizira tudi drugod po Sloveniji. Matevž Grenko Na občinski ravni stranka SDSS deluje že dalj časa, zato smo tudi v naši krajevni skupnosti imenovali iniciativni odbor, ki pripravlja vse potrebno za ustanovni občni zbor krajevnega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije. Po pripovedih ugotavljamo, da je na tem prostoru nekdaj že delovala socialdemokratska stranka (o tem je bilo nekaj zapisov v 7/8 številki Savinjčana). Vse to je bilo še večji izziv, da zopet in za vedno postavimo nove temelje modeme evropske socialdemokracije, ki nam jih omogoča samostojna, svobodna, demokratična republika Slovenija. Po naključju ustanovitev odbora sovpada tudi s 150-let-nico obstoja tekstilne tovarne, kjer so bili prvi zametki socialdemokracije. Danes smo socialdemokrati v teh Krajevni odbor krščanski!, demokratov je v začetku oktobra pripravil srečanje in pogovor z državnim poslancem in vodjo poslanskega kluba krščanskih demokratov Nacetom Polajnarjem ter kandidatom za poslanca krščanskih demokratov v državni zbor Ivom Jakopom in Francem Žolnirjem. Nace Polajnar je predstavil strankino predvolilno dejavnost, v kateri si stranka prizadeva za skupen nastop sorodnih strank pri predsedniških volitvah in volitvah v državni svet. Samostojno bo stranka nastopila pri volitvah v državni zbor. Kritiziral je vlado, ki je manj »strokovno« sestavljena, kot je bila Peterletova in ne zna zagotavljati večine v parlamentu, ter vladno družinsko politiko, ki zavira sprejetje zakona o otroških dodatkih za vse otroke. Kritiziral je popuščanje in neodgovorno pogovarjanje slovenskih politikov s sosednjo Hrvaško. Pod- krajih zelo ponosni, da lahko po tolikih letih nadaljujemo politične ideje naših dedov in pradedov. Za organizirano delovanje v našem kraju smo se odločili tudi zaradi tega, ker je z osamosvojitvijo Slovenije nastal precejšen političen vakuum na levem krilu demokratičnega centra. Prepričani smo, da bomo s tem v našem prostoru vzpostavili politično ravnotežje. Pripravljeni smo tudi enakopravno tekmovati z ostalimi strankami v prvi fair play politični igri, kar bo samo v korist vseh krajanov. Prepričani smo, da je razvoj manjših krajev možen le, če bomo znali prisluhniti potrebam in željam krajanov ter te potem prenašali na centre in ne obratno. Seveda pa si želimo sodelovati z vsemi parlamentarnimi stran- vomil je tudi v neodvisnost pravilnika svta RTV, po katerem radio in televizija ne bosta smela poročati o strankarskem življenju 24 dni pred volitvami. Vlada in predsednika pa bodo imeli tako po »službeni dolžnosti« več prostora na ekranu in v etru. Na srečanju sta se predstavila tudi kandidata za poslanca v državni zbor Franc Žolnir in Ivo Jakop, izzvenelo pa je nekako v smislu, da je krščanska demokracija politična smer, ki je imela v času osamosvojitve najbolj koristne vezi, s tujino, slovenski državi pa zagotavlja najbolj varno pot v družbo, v kateri bodo odločali znanje in sposobnosti in ne politične vezi in veze. Krščanska demokracija namreč vodi v socialno in učinkovito družbo, ki nam je glede na podedovano komunistično stanje in izgubljeni čas, zaradi sicer nujne privatizacije, v pol leta ne more nihče pričarati. kami. Zavzemali se bomo tudi za bolj humano in otrokom prijaznejšo šolo, za razvoj kulture in športa na regijski ravni, zavzemali se bomo, da bodo razna društva delovala nestrankarsko, predvsem želimo, da bi vodilni društveni funkcionarji ne bili hkrati tudi strankarski veljaki. Temeljne vrednote socialdemokratske stranke: Socialdemokratska stranka Slovenije izhaja iz vrednot socialne demokracije, ki ima svoje korenine v krščanski etiki, evropski humanistični filozofiji, razsvetljenstvu in demokratično usmerjenem delavskem gibanju: Zavzema se za demokracijo, svobodo, pravičnost in solidarnost. Družbeni cilji stranke: vključitev Slovenije v evropske integracijske procese; pravna država s spoštovanjem pravnega reda in doslednim spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin ter odpravo vseh oblik diskriminacije; varstvo zasebne lastnine ter pravice do poštenega plačila za pošteno delo; učinkovito tržno gospodarstvo ob upoštevanju socialnega in ekološkega vidika; možnost pridobitnega dela za vse ljudi; demokracija na vseh področjih družbenega življenja, še zlasti na delovnem mestu; socialna država, ki daje vsakomur enake možnosti in solidarno pomaga pomoči potrebnim ter zdravo in človeku prijazno okolje. Socialdemokratska stranka Slovenije je bila ustanovljena 16. februarja 1989 in ima dvajset poslancev v parlamentu ter štiri člane v vladi. Predsednik SDSS je dr. Jože Pučnik, podpredsednika pa sta Janez Janša in Vitomir Pukl. Nace Polajnar na Vranskem Delavska stranka Slovenije Na volitve na združeni, delavsko-socialni listi Pogovor z Vladom Rančigajem, predsednikom stranke Delavska stranka Slovenije se bo udeležila volitev na združeni listi skupaj z Demokratično stranko upokojencev, Socialdemokratsko unijo in Socialdemokratsko prenovo. Kaj več o stranki, njenem delu, namenu in volitvah pa smo zvedeli v pogovoru s predsednikom Delavske stranke Slovenije, Vladom Rančigajem. Na vprašanje, ali združevanje z drugimi strankami ne pomeni zmanjševanje njenega vpliva in prisotnosti v slovenskem prostoru, je povedal: »Nikakor, dejstvo je, da je naša stranka v teh aktivnostih popolnoma samostojna stranka s programom, ki ne spreminja identitete stranke. Na volitve gremo na združeni listi tudi zaradi tega, ker volilna zakonodaja ni naklonjena izven-parlamentamim strankam.« Delavska stranka Slovenije je nastal pred malo več kot letom dni. Kaj je bil glavni razlog za njeno ustanovitev? »Nastala je iz potrebe, ker v slovenskem političnem prostoru ni bilo stranke, ki bi dovolj zastopala interese delavstva. Iz tega sledi, da je naš osnovni cilj ustvariti socialno pravično državo, ki bo uveljavljala politiko visoke zaposlenosti, pravičnega zaslužka, soupravljanja in delničarstva. Dobro se zavedamo, da je osnova temu trden gospodarski sistem. Doseči želimo pravo razmerje med delom, kapitalom in znanjem. Država je dolžna, da ustvari pogoje, v katerih se bosta razvijali ustvarjalnost in sposobnost kot temelj razvoja.« Naše gospodarstvo je, z redkimi izjemami, skorajda na dnu. Ob tem dejstvu kaj hitrega izboljšanja ne more biti, nekaj pa je vendarle potrebno narediti, saj je socialni položaj že nevzdržen? »To so neizpodbitna dejstva, zato želimo prebiti blokado na področju iniciativnosti pri iskanju razvojnih rešitev, tržno zanimivih programih ter doseči gospodarsko preobrazbo z bolj učinkovitim sredstvi, kot so tehnološki presežki, ogromna brezposelnost, slabe plače. Stranka ne podpira sociale zaradi socialne pomoči, tem delavcem je potrebno omogočiti, da socialo izvajajo z delom, na trdnosti gospodarskega sistema ter stabilnosti in višji ravni socialnega in materialnega položaja državljanov. Mi ne moremo mimo dejstva, da je postal naš delavec, in to v širšem pomenu, zgolj številka v sistemu, ki bi se je rad vsak znebil. Strah pred izgubo delovnega mesta ni v nobenem sistemu faktor motiviranja. Stranka bo vztrajala pri odpiranju perspektiv, novih delovnih mestih, zahtevah, da imajo mladi možnost za šolanje in zaposlovanje ter da se zagotovi socialni in materialni položaj delavstva, ki bi omogočal človeka vredno življenje v času delovne dobe in v zasluženem pokoju.« To pomeni, da delavska stranka odločno vstopa v predvolilni boj in v parlamentarne klopi? »Vsekakor. Trdno smo prepričani, da so delavke in delavci sposobni zagotoviti življenjske pogoje s svojim delom in znanjem. To pa jim mora omogočiti država. Delavska stranka ne pristaja na državo, kjer bo množica revežev in peščica bogatih, ne pristajamo na državo brezposlenih in v mnogih primerih že tujcem prodanih. Nočemo biti evropski poligon poceni delovne sile, in to za proizvodnjo, katero ekološko osveščena Evropa odklanja. Neprecenljive vrednosti so dosežki pri osamosvojitvi in samostojnosti Slovenije. Vsem, ki so pri tem politično sodelovali, moramo dati priznanje, saj so pomagali uresničiti sen Slovencev. Prepričani pa smo, da si lahko pravo samostojnost izborimo šele z ekonomsko samostojnostjo, to pa lahko ta mala država doseže le s trdnim gospodarskim sistemom, celovitim socialnim programom, spoštovanjem pravnih norm in človekovih pravic ter s priznavanjem različnih mišljenj in idej. In kako bi za konec najinega pogovora še označili vašo stranko? »Mi smo stranka, ki ne išče neprijateljev v nobenih drugih strankah, odprti smo in bomo za vse, ki s svojim delom in znanjem, s svojo pridnostjo in ustvarjalnostjo zagotavljajo svoj obstoj, obstoj države ter omogočajo solidarnost na socialnem področju. Nismo obremenjeni s preteklostjo, ker naše članstvo zanima samo, kaj je danes in kaj bo jutri. Na poskuse, da nas nekateri ideološko barvajo, ne pristajamo, ker lahko dokažemo, da je v naših vrstah in tudi v predsedstvu mnogo vernih članov. S svojo odločitvijo, da nastopamo na volitvah, želimo prek svojih poslancev pošteno zastopati interese gospodarstva in delavstva na združeni, delavsko-socialni listi.« D. Naraglav Pripravljajo se tudi socialisti Socialistična stranka Slovenije - območni odbor Žalec je s predvolilnimi pripravami pričel že pred tedni. Uvod v te dejavnosti je bilo tradicionalno srečanje ljudi iz Savinjske doline in Revirjev na Mrzlici, na katerem je govorila kandidatka stranke za predsednico Republike Darja Lavtižar Bebler. Območni odbor ima pripravljeno zasnovo programa. Ta sloni na programih naprednih strank tako pri nas kot na zahodu. Pri tem bo poudarek na vsestranski skrbi za človeka in njegove pravice. Pospeševati je potrebno gospodarski razvoj in učinkoviteje odpravljati mnoge zavore, ki še vedno vlečejo voz nazaj. Nujno bo treba zmanjšati stroške za vojsko in policijo in sploh za državno upravo. Pomembna je tudi borba za enakopravnost žensk v družbi in hitrejše razreševanje nekaterih zadev, ki so bile pred leti že dobro urejene. S samim imenom stranka ni obremenjena. Mnogim ljudem Več kot 200 članov Krščansko demokratska stranka ima v občini že osem krajevnih odborov. Sredi oktobra so ga ustanovili tudi v Taboru in združuje več kot 200 članov. Za predsednika so izvolili Lojzeta Cestnika. Stranka, ki ne spreminja barve ah svojih načel in ima za cilj edinost, srečo in spravo, vzbuja veliko zaupanja, kar potrjuje tudi številno članstvo. dr. Janez Cukjati SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - občinski odbor Žalec in krajevni odbor Prebold vabita na predvolilno srečanje, ki bo v nedeljo, 8. novembra, ob 16. uri v kinodvorani v Preboldu. Volivcem se bodo predstavili kandidati SDSS za državni zbor, srečanje pa bo popestreno s kulturnim programom. Vabljeni! pa je dejavnost predhodnice, socialistične zveze še dobro poznana. V spominu so številni uspehi pri urejanju življenjskih zadev v krajevnih skupnostih, samoprispevki, javne razprave, zbori občanov in tribune, reševanje socialnih in drugih zadev itd. Često je bila zelo kritično do oblasti in do takratnih družbenopolitičnih organizacij. Marsikdo še danes pogreša njeno koordinacijsko vlogo, skrb za delo društev in organizacij, za krajevno samoupravo. Program bo predstavljen skupno s poslanskima kandidatoma za državni zbor Valterjem Zupancem iz Dolenje vasi pri Preboldu ih Marjanom Turičnikom iz Petrovč na raznih zborih in pogovorih. Kandidatka stranke za predsednico Republike Slovenije Darja Lavtižar Bebler, pa se bo v občini predstavila 5. novembra, in sicer bo obiskala nekatera podjetja, osnovno šolo ali zavod, zvečer ob 17. uri pa bo v Občinski matični knjžnici pogovor o vprašanjih lokalne samouprave, s čimer se je ona že doslej ukvarjala ob sprejemanju ustave in nekaterih zakonov. Aktualna bodo tudi druga vprašanja, ki se na to navezujejo. Janez Meglič ZAKAJ TE OČKA PUŠČA SAMO! Odgovor je preprost: »Očka je velik fant in se ukvarja s politiko. Pred vrati so volitve in očka mora biti aktiven, če hočemo, da bomo še naprej imeli poln hladilnik.« Sociologi pravijo, da je POLITIKA aktivnost, naperjena k določenemu cilju. Seveda ni dovolj, če je cilj human, demokratičen in človeka vreden, da bi tudi politika bila demokratična in humana. POLITIKA je po prepričanju nekaterih avangardnih ameriških antropologov proces KONTINUIRANEGA SKUPINSKEGA SPRENEVEDANJA Z NAMENOM DOKOPATI SE DO OBLASTI! Da je res tako, se boste lahko prepričali, spoštovane bralke in bralci, že v naslednjem mesecu in pol. Če ste se v preteklem obdobju, od zmage Demosa naprej, počutili nekako nasankane, odrinjene in kot da ste žejni preko vode prepeljani, potem vam naj razodenem eno izmed najbolj tragičnih izkušenj parlamentarnega kupčkanja, ki se mu reče tudi volitve: DOBRO PRIDE IN GRE, SLABO OSTANE! Danes ste vsi od 18. leta starosti naprej tista ciljna skupina, na katere bodo startale vse stranke. Vsi vas bodo prepričevali, kaj vse bodo dobrega za vas storili, kako bolje boste živeli, kako lepša bo nova demokracija. Vendar se zadeve ne bodo bistveno spremenile. Oblast je tista sfera javnega življenja, ki je za večino smrtnikov nedosegljiva in kot takšna za nas nepomembna, če le imamo dovolj demokratično ustavo, zakone in sisteme kontrole demokratičnosti odločanja. Volih bomo predsednika države (ve se, kdo bo izvoljen) in poslance v republiški parlament. Ko se bomo tisto mrzlo decembrsko nedeljo odpravljali na volišča, bo naša edina naloga, da med množico imen, strank, obkrožimo tiste, za katere sodimo, da se najmanj sprenevedajo, da so sposobni in dovolj pošteni, da bodo kaj štorih za kraj, od koder prihajajo, tudi potem, ko bodo presedlali v republiške naslonjače in da imajo dovolj sposobnih ljudi in znanja, da bodo premaknili stoječi vlak na bolje, naprej. Gregor Vovk Razlika je očitna V demokratično urejenih družbah je navada, da stranke pred volitvami napovejo, katere cilje bo skušala doseči njihova vlada, če bodo na volitvah zmagah. Tako so npr. stranke DEMOS na Slovenskem pred volitvami leta 1990 napovedale, da bodo izvedle osamosvojitev Slovenije in vse, kar k temu sodi (lasten denar, mednarodno priznanje, vstop v OZN itd.), popravo krivic, ki jih je zakrivila komunistična oblast, če bo to mogoče, in privatizacijo. Napovedali smo tudi, da bo gospodarstvo najmanj dve leti še nazadovalo in da se bo v skladu s tem slabšal tudi standard. Vse naše napovedi so se uresničile, le sprejetje privatizacije nam je preprečila tedanja opozicija, ki v zboru združenega dela zakona o privatizaciji sploh ni hotela obravnavati. Zaradi privatizacije se je razcepila SDZ in je razpadel DEMOS. Del vodstva SDZ, ki je zagovarjal sistem privatizacije, podoben tako imenovanim divjim privatizacijam, je ustanovil novo stranko in izstopil iz DEMOS. Tako je vlada izgubila večino v skupščini. Opozicija, okrepljena z levičarji iz nekdanjega DEMOSA, se je nato odločila s konstruktivno nezaupnico zamenjati vlado. Peterletovi vladi so očitali neuspešno sporazumevanje z državami nekdanje Jugoslavije, blokado v skupščini in slabo gospodarsko politiko. Ko je bil postavljen za mandatarja dr. Janez Drnovšek, ki je užival velik ugled v Sloveniji, je nezaupnica uspela. Vlada dr. Drnovška je obljubila, da bo odpravila predvsem slabosti, ki so jih očitali Peterletovi vladi. Obljubili so trdno večino v skupščini in s tem uspešno delo skupščine, izboljšanje odnosov z državami nekdanje Jugoslavije in uspešnejšo gospodarsko politiko. Mnogi smo menili, da bo vlada težko izpolnila svoje obljube zaradi razmer, kakršne smo podedovali od nekdanje SFRJ. Edino, kar smo pričakovali, je bilo, da bodo sredstva javnega obveščanja do nove vlade bolj prizanesljiva in da bodo Svobodni sindikati, ki jih vodijo nekdanji partijci, prenehah organizirati stavke. Naša napoved se je uresničila. Nova vlada je deležna velike podpore medijev, stavke pa so sedaj redkost. To na večino državljanov ugodno vpliva in prinaša v družbo bolj umirjeno vzdušje. Od ciljev, ki si jih je vlada zastavila, pa se z vsakim dnem bolj oddaljujemo. Delo skupščine je skoraj paralizirano. Vladna večina sploh ne deluje. Skupščina je skoraj vedno nesklepčna, mediji sicer sedaj za ta neuspeh vlade krivijo opozicijo in skupščino, prej pa je za to bila kriva vlada. Z državami nekdanje Jugoslavije je prišlo do dramatičnega poslabšanja odnosov. Hrvaška je uvedla carine za slovensko blago, predpisala je vehke davke za slovenske vikende in nazadnje je preklicala trgovinski sporazum, ki ga je sklenila prejšnja vlada. Odnosi so zelo napeti in nič ne kaže, da bi jih bila ta vlada sposobna izboljšati. Z ostalimi državami na ozemlju Jugoslavije so odnosi • praktično prekinjeni, zaradi vojne v BiH in resolucij OZN. Na področju gospodarstva je vlada obljubljala veliko sprememb. Toda že njena sestava ni dajala upanja na uspeh. Za gospodarsko področje so bili v vlado vključeni v glavnem ljudje, ki so se sklicevali na svoje uspehe v času SFRJ. Vlada je vodila zelo čudno monetarno pohtiko. Tolar je menda edina valuta na svetu, ki je povečala svojo vrednost v odnosu do nemške marke za okrog 15%. To je podražilo izvoz, hitro padanje inflacije se je upočasnilo zaradi velikega povečanja plač v javnem sektorju. Inflacijo zadržuje vlada predvsem z zamrzovanjem cen. To je že stara jugoslovanska praksa. Spet si sposojamo od prihodnosti. Proizvodnja še naprej pada. Ponovno je pričela naraščati brezposlenost, pokritost uvoza z izvozom se manjša. Izgube podjetij še kar naraščajo. Vlada ne uspe najti obljubljenih rešitev. Slovenija izgublja naklonjenost držav, ki so nam bile ob osamosvajanju najbolj naklonjene. Po skoraj pol leta lahko ugotovimo, da je nekdanja opozicija oz. sedanja pozicija v svojih napovedih spet zgrešila. Dejanski razvoj dogodkov je bil drugačen, kakor ga je napovedala vlada. Podobno kot takrat, ko je opozicija napovedovala revanšizem DEMOSA, ah takrat, ko se je zavzemala za demilitarizacijo Slovenije, ah kasneje, ko se je zavzemala za velikodušno imigracijsko pohtiko. Razlika med obljubljenimi in doseženimi cilji je očitna. PREDSEDNIK IO ND-SDZ Milan Dobnik NARODNI DEMOKRATI Stranka zanesljivih ljudi Lastninjenje skupne lastnine Decembra bo ustanovljena gozdarska zadruga Zadruga bo pravna naslednica uspešnega TOK-a Vransko Spremembe se vrstijo kot po tekočem traku. Če kdaj, potem morajo ljudje ravno v teh časih sodelovati pri spremembah, ki se dogajajo v njihovi okolici. Tudi lastniki gozdov pri tem niso izjema. Že poleti so po zaselkih v žalski občini potekali pripravljalni zbori, v začetku junija pa so se lastniki gozdov v žalski občini na referendumu odločili, da bodo ustanovili samostojno gozdarsko zadrugo. Gozdarska zadruga bo naslednica TOK Vransko, ki je bil in je še vedno med najuspešnejšimi organizacijami v Sloveniji,, ki se ukvarjajo s prodajo lesa. Vsekakor vseh 368 kooperantov skupaj z vodstvom dobro gospodari. In da bi s tem nadaljevali, so se lastniki gozdov odločili ustanoviti samostojno gozdarsko zadrugo. Ta jim bo omogočila enoten nastop na trgu pri prodaji vseh gozdnih asortimanov. Pri tem pa so že sedaj poslovno dejavnost razširili na predelavo lesa do polfinalnega izdelka, saj so vzeli v najem žago na Polzeli. Ta poslovna odločitev pa že kaže svoje prednosti, saj jim omogoča prodajo lesa tudi v teh časih, ko je povpraševanje manjše. Zadruga bo ustanovljena v skladu z zakonom o zadrugah. lastniki gozdov pa čakajo še na sprejem zakona o gozdovih, s katerim bo razpuščena stara organizacija gozdnih gospodarstev. Vendar pa na TOK Vransko razmišljajo. da je treba z odločitvijo pohiteti, saj to zahteva trg. Zaradi tega bodo imeli ustanovni zbor gozdarske zadruge že decembra, zadruga pa naj bi uradno začela delovati v začetku leta 1993. Kot je bilo že omenjeno, bo zadruga postala pravna naslednica lastnine TOK Vransko, ustanovni kapital pa se bo nabral tudi s pristopnimi deleži lastnikov gozdov iz žalske občine, ki bodo hoteli sodelovati v tovrstnem združenju. Člani zadruge bodo imeli prednost pri odkupu lesa, prednost pri plačilu, ugodnosti pri višini marže, vsako leto pa bodo tudi soudeleženi pri dobičku zadru- ge. Prav tako pa bodo odgovorni za delovanje zadruge in s tem tudi za morebitne izgube. Pri tem pa se nečlanom zadruge ni treba posebej bati. saj bo zadruga les odkupovala tudi od njih, samo da bodo prikrajšani za ugodnosti in odgovornosti, ki jih bodo imeli člani. Spremenjeno pa bo tudi delovanje zadruge, saj ne bo več opravljala javnih gozdarskih del. Tako bodo po sprejemu zakona o gozdovih ta dela prevzele enote Zavoda za gozdarstvo Republike Slovenije, ki bo poslej opravljal dela, kot so odka-zila lesa, določal količino pogozdovanja in podobno. Delovanje zadruge bo tako zoženo zgolj na poslovno delovanje na trgu, pri čemer pa pomoč članom zadruge pri delih v gozdu, ki bodo spadala v področje vzdrževanja le tega, ni izključena. Takšne akcije bodo potekale pod pokroviteljstvom javne gozdarske službe, ki se bo financirala iz proračuna. Lastniki gozdov v žalski občini so se odločili, da bodo delovali drugače. Kajti le tako jim bo uspelo tudi v prihodnosti uspešno tržiti z le- som. Ker pa ima TOK Vransko dovolj obratnega kapita- la tudi za sprotno plačevanje lesa, se prihodnjim članom prve samostojne gozdarske zadruge v Savinjski dolini ni bati za prihodnost. Pri tem pa imajo tudi prednost - na to pot so se podali pravočasno, predvsem pa so korak pred konkurenco. Brane Lobnikar Lena in Žana Iz Garanta za podjetnike V polzelskem Garantu so v iskanju novih pohištvenih programov izdelali zanimivo pohištvo, ki je namenjeno predvsem podjetnikom. Novi program se imenuje Compo Podjetnik in je prilagodljiv programu Compo za dnevne sobe, ki je na tržišču že več kot dve leti. Compo Podjetnik je estetski in funkcionalen. Izdelan je v črni in češnjevi barvi, predali pa imajo kovinska vodila za lažje in dolgotrajnejše odpiranje. Možnosti sestavljivih kombinacij so precejšnje. Posebno privlačna pa je pri Compo Podjetniku predvsem cena. Tovarniška cena brez prometnega davka je le 32.575 tolarjev. Prodajali ga bodo v vseh večjih trgovinah s pohištvom po Sloveniji, še posebno ugodno pa v Garantovi industrijski prodajalni na Polzeli. K vsesplošnemu razcvetu podjetništva je tako tudi Garant prispeval svoj delež, od katerega si v Garantu veliko obetajo. EP Novo v Blagovnici Polzela To so nova imena Naminih blagovnic Te Hni mineva 16 let, odkar so v Žalcu odprli prvo blagovnico v občini. Naslednje leto je zrasel poslovni center v Levcu. To so bila leta razcveta trgovine v občini, ki ima še danes pomemben delež v gospodarstvu občine. Poslovni center Levec je dobil novo ime LENA (Lev-ška Nama), novo ime pa si je nadela tudi Žalska Nama, in sicer ŽANA. »Bolj kot nova imena je pomembno prilagajanje tržnim razmeram, posodobitvi poslovanja in objektov ter skrb za zadovoljstvo potrošnikov. Lani je lepšo obleko dobila žalska blagovnica, sedaj pa spreminjamo tudi njeno notranjost. Želimo, da bi bila prijaznejša in preglednejša, obogatili pa smo tudi ponudbo. V teh dneh jubileja smo pripravili več akcijskih prodaj, v petek, 30. oktobra, ob 17. uri pa vabimo obiskovalce na veliko modno revijo. Praznujemo torej predvsem delovno, saj časi niso naklonjeni velikemu slavju. Tudi načrti za naslednje leto, ki so zelo zahtevni, Dolfe Naraks bodo zahtevah od kolektiva veliko truda, brez sprememb in posodobitev poslovanja pa si ni mogoče obetati uspešnega nastopa v močni konkurenci na trgu. Upamo, da bo lastninska zakonodaja kmalu sprejeta in tedaj bomo lahko hitro uresničili dogovore s tujimi partnerji, ki želijo sovlagati v posodobitev hiše in poslova- nja. Tako naj bi posodobili prvo etažo, novo podobo in vsebino pa naj bi dobila tudi restavracija,« pravi direktor Trgovskega podjetja Nama Žalec, ki bo tedaj dobilo tudi novo ime. Sredi letošnjega leta so v Levcu odprli Prodajni center Lena s 1500 m2 prodajnih površin. Računalniški program s kodo je najsodobnejša oblika poslovanja, omogoča pa hitrejšo postrežbo. Najširši program za vsakodnevno oskrbo individualnih kupcev, ki jim nudijo še posebej ugodne pogoje, pa oskrba prek 300 zasebnikov, je Prodajnemu centru Lena navrgel kar 70 odstotkov večji promet. Tako se investicija v vrednosti 25 milijonov SIT že obrestuje in je bila gotovo dobra naložba. Bogata izbira, sodobno poslovanje in kakovostna postrežba ter prijazno okolje so porok za uspeh in prihodnost. Kolektiva Lene in Žane si torej nista nadela samo novega imena, ampak pridobivata tudi zaupanje številnih kupcev. Zamenjava lesenega, daljnovoda Letuš-Domžale Leseni daljnovod Šoštanj --Mozirje-Kleče je bil zgrajen že leta 1949 in delno obnovljen v letih 1968 in 1980, ko je bila vanj vzankana transformatorska postaja Mozirje, ki predstavlja edini vir nemotenega napajanja električne energije za Zgornjo Savinjsko dolino z Zadrečko dolino od Letuša do meje z Avstrijo. Do letos je zanesljivost njenega obratovanja predstavljalo dvostransko napajanje iz RTP Kleče in TE Šoštanj. Ker je daljnovod dotrajan, je glavni elektroenergetski inšpektor že predlani izdal odločbo o zamenjavi tehnično neustreznih delov Daljnovoda. Upravljalec daljnovoda ELES-Enota Elektropre-nos Podlog je letos poleti zak- hučil rekonstrukcijo odseka Šoštanj-Gorenje, tako da je povešava Mozirja s Šoštanjem sedaj solidna, treba pa je za-merijati še leseni del daljnovoda od Letuša do Domžal. Delati bodo začeli predvidoma v novembru. V prvi fazi elektrodemontažnih del bo prihajalo do občasnih zastojev na magistralni cesti Celje--Ljubljana, Šentrupert-Mo-zirje in Kamnik-Ločica ter še nekaterih lokalnih cestah. V tem času bo motena tudi preskrba z električno energijo in delno tudi telefonske zveze. O vseh omejitvah bodo občani pravočasno obveščeni prek sredstev javnega obveščanja. Daljnovod je postavljen od Letuša prek Zg. Gorč, Bra- slovč, Sp. Gorč, Kamene, Kaple, Prekope, Čepelj, Vranskega, Ločice prek Bolske in Mot-nišnice mimo Špitaliča do Kozjaka. V drugi fazi pa bodo potekala gradbeno demontaž-na dela, ko bodo urejali okolico daljnovoda. Tako bo odstranjen daljnovod, ki ne zagotavlja več varnosti, ampak je za okolico celo nevaren. S tem pa bo RTP Mozirje ostala brez rezervnega 110 KV napajanja, kar naj bi zagotovil novi enajstkdlometr-ski odsek daljnovoda od Podloga do obstoječega jeklenega odseka med Letušem in Mozirjem. Vendar pa bo potrebna za uresničitev novogranje večja podpora regijskih oblasti. S. Lesjak Trgovsko podjetje Savinjski magazin so aprila preoblikovali v družbo z omejeno odgovornostjo z družbenim kapitalom. Petinsedemdeset delavcev matične družbe pa je julija ustanovilo še hčer Savinjski magazin Trade, ki se ukvarja z grosistično dejavnostjo, v njej pa je zaposlenih 15 delavcev. Zaradi izgube nekaterih poslovnih prostorov načrtujejo nove investicije, obstoječe prostore pa bodo posodobili. »Načrtovane poslovne cilje v letošnjem letu uspešno uresničujemo, čeprav se je kupna moč precej zmanjšala, hkrati pa so se povečale družbene obveznosti. Konkurenca na trgu je vsak dan hujša. V letošnjem letu smo morah vrniti osem poslovnih enot kmetijskim zadrugam, v najemu imamo le še enote v Andražu, Ločici in Prekopi. Tako nam ostaja še vedno 20 enot, v katerih je zaposlenih 242 delavcev. Zmanjšanje zaposlenih smo reševali z upokojitvami, dokupi let in prerazporeditvami, tako da nihče ni ostal brez dela zaradi zmanjšanja obsega poslovanja. izgubljene poslovne prostore nadomeščamo z razširi- Robert Čemažar tvijo in posodobitvijo obstoječih prodajnih površin. Tako te dni zaključujemo obnovo zgornje etaže v Blagovnici Polzela. Pridobili smo 400 m2 dodatnih prodajnih površin za tekstil, belo tehniko, akustiko, športno opremo, gradbeni in instalacijski material ter pohi- štvo. V pritličju smo dogradili prostore za bistro, v katerem vam bodo poleg pijač ponudili tudi hitro pripravljeno hrano. Novo v ponudbi bo tudi prodaja plina in proizvodnja peciva, skupna vrednost del v blagovnici Polzela pa je 26 milijonov SIT. V naslednjem letu bomo posodobili opremo in razširili program v blagovnici Šempeter, skupaj s firmo SM Trade pa načrtujemo gradnjo skladišča za grosistično dejavnost v Žalcu. Zaradi denacionalizacije je v negotovosti še 13 objektov, čeprav jih je Savinjski magazin odkupil od občine. Pripravljenih imamo že več načrtov za razširitev maloprodajne in grosistične- dejavnosti, proizvodnje in storitev. Sicer pa poslovna politika temelji na kakovostnih storitvah, ugodnih cenah in prodajnih pogojih, prijaznih odnosih in čim večjo ponudbo na enem mestu,« pravi direktor Robert Čemažar. Nov bife v Blagovnici na Polzeli je v pritličju. Krajani sami poprijeli za delo Rečani si želijo asfalta Marija Reka obsega dve tretjini krajevne skupnosti Prebold, ponaša pa se s samo 1300 metri (slabega) asfalta. Vas je ena izmed redkih v žalski občini, ki spada v demografsko ogrožena območja, zato so krajani tudi pričakovali finančno pomoč mlade slovenske države pri vzdrževanju infrastrukture v kraju. Ker pa te nikakor niso dočakali, so sami poprijeli za delo in tako sedaj na 25 kilometrih makadamskih cest rohnijo traktorji in delajo roke krajanov. Akcija vzdrževanja cest bo trajala kar dva tedna, od sredine oktobra pa do začetka novembra. V tem času bodo krajani poskušali vodovodno urediti 25 kilometrov makadama, ki jih povezuje z dolino, utrditi bankine, površine posuti s peskom in jih utrditi. Začetna sredstva za dela so Marijarečani dobili od gozdnega gospodarstva oz. TOK Vransko, nekaj sredstev pa pričakujejo tudi od občine. Vendar bodo delo v veliki meri opravili udarniško, saj material razvažajo z lastnimi traktorji, tisti, ki traktorjev nimajo, pa so priskočili na pomoč z motikami in lopatami. Obenem pa so pri cerkvi začeli tudi graditi mrliško vežico. Krajani Marije Reke v prihodnji pomladi računajo tudi na nekaj kilometrov novega asfalta, saj so z dobrim kilometrom le tega na zadnjem mestu v krajevni skupnosti Prebold in v občini Žalec. Zaradi tega upajo, da se bo tudi v občinskem proračunu našlo nekaj denarja v ta namen, saj mladih drugače ne bodo mogli več zadržati v tem hribovitem območju občine. Nihče pa ne bi rad, da nam kakšna vas v občini izumre, mar ne? L.B. Obnova trga in nova prometna ureditev Mesec požarne varnosti Uspešna vaja gasilcev v Preboldu V počastitev krajevnega praznika in ob praznovanju meseca požarne varnosti je potekala tudi vaja gasilskih enot sektorja Prebold, ki ga sestavlja osem gasilskih društev. Gasilci so v svoji vaji »gasili« požar v OŠ Prebold. Točno ob 17. uri je bil dan znak za alarm. Iz šolske stavbe se je valil gost dim, ki je dajal videz resničnega požara, saj so mnogi v prvem trenutku mislili, da šola res gori. Odahnili so si, ko so videli, da je to le vaja, s katero želijo gasilci preizkusiti svojo tehniko, sposobnost in hitrost akcije. Nadvse pomembni sta bili v začetku gašenja gasilski cisterni, s kate- Samoprispevek za razvoj Žalca V krajevnih skupnostih, kjer nimajo krajevnih samoprispevkov, je razvoj zastal. Občinskih proračunskih sredstev ni dovolj niti za vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Tako so nove investicije skoraj zamrle, čeprav obstajajo potrebe, ki jih krajani nenehno zahtevajo. Zato že v marsikateri krajevni skupnosti razmišljajo o uvedbi krajevnih samoprispevkov. V Žalcu so v letošnjem letu ponovno oživele pobude za Razvoj zasebništva in podjetništva je v zadnjih letih precej spremenil prostorske in prometne pogoje mestnega jedra v Žalcu. Ker mesto ni imelo potrebnih prostorskih dokumentov in rešitev, so se te zahtevne naloge lotili že v preteklem letu. Po izdelanih zasnovah so se strokovnjaki Zavoda za urbanizem Velenje lotili že izvedbenih načrtov. Ker ima mestno jedro velik kulturno naravni pomen, so posegi toliko bolj občutljivi in dolgotrajni. Da bi trg ne bil prepuščen stihiji in da bi zainteresirani investitorji vedeli za urbanistične zahteve, je načrt nepogrešljiv. Poseben problem predstavlja v mestu tudi promet, strokovnjaki pa so predlagali več možnih rešitev. Ker bo bodoča avtocesta prometni režim in potrebe precej spremenila, bodo načrtovane rešitve le začasne. Že naslednje leto naj bi zgradili podaljšek južne obvoznice do železniškega viadukta. Promet iz Griž naj bi pri železniškem prehodu preusmerili na južno obvoznico, železniško nivojsko križišče pa zaprli za promet. Avtobusni promet bo namenjen le za lokalni promet, medkrajevni pa bi preusmerili na obvoznice. Z obnovo Šlandrovega trga bi uredili potrebne površine za pešce in kolesarje, podvojili pa naj bi parkirne površine. Promet bodo omejili na 30 km na Savinjski cesti, Kardeljevi ulici na Slandrovem trgu. Zaradi velike gostote pro- KRAJEVNA SKUPNOST GRIŽE Svet Krajevne skupnosti razpisuje javni natečaj za najem prostorov bivšega frizerskega salona v Migojnicah. Prijave sprejema Svet Krajevne skupnosti Griže do vključno 10. novembra 1992. V prijav) napišite, za kakšne namene boste uporabljali prostor. meta pri zdravstvenem domu in na Šlandrovem trgu strokovnjaki predlagajo nov odsek ulice, ki bi ob Savinjski povezala Levstikovo z Aškerčevo ulico. Cankarjevo ulico naj bi podaljšali do Aškerčeve. Zara- di preobremenitve Šlandrovega trga predlagajo novo križišče na severni obvoznici, to pa bi odprlo Kruševsko ulico. Šlandrov trg naj bi pričeli obnavljati prihodnje leto, zak- ljuček del pa bo odvisen od finančnih sredstev. Nekaterih prometnih rešitev, ki ne pomenijo novih gradenj, se bodo prav tako lotili že prihodhje leto. jk Veliko zanimanje za Braslovče Po vrnitvi iz Salzburga, kjer so predstavniki Braslovč prejeli priznanje za urejeno vas, smo na novinarski konferenci izvedeli še marsikaj zanimivega. Predstavitev Braslovč, ki so jo pripravili delavci Hmezadovega inženiringa, je vzbudila precej pozornosti. Zato so predstavniki Bavarske že najavili obisk in ponudili pomoč, ki naj bi prispevala k hitrejšemu razvoju krajevne skupnosti Braslovče. »Za nas je to priznanje zelo pomembno in hkrati obveza za načrten in strokoven pristop k razvoju evropske vasi. Razvoj se je začel že pred desetimi leti. Prizadevno vodstvo krajevne skupnosti in pa krajani imajo za to največ zaslug. Brez krajevnih samoprispevkov gotovo ne bi dosegli tega, kar smo. Načrti, ki smo jih sprejeli, so zelo zahtevni in tako kot v preteklosti upamo, da bomo uspeh tudi v prihodnje. Ohraniti želimo predvsem prvobitnost kraja, razvoj pa bo temeljil na kmetijstvu, živinoreji, rima so zelo hitro začeli gasiti. Med tem so desetine posameznih gasilskih društev že naredile dve cevni verigi z vmesnimi brizgalnami, in sicer iz Boljske in potoka Izvirnica. Svoje pa je prispeval tudi Rajko Huš z mehanično gasilsko lestvijo, ki je omogočila boljši položaj za gašenje z višine. Vaja je nedvomno uspela. Gasilska društva so pokazala strokovno usposobljenost svojih čanov, hitrost in učinkovitost akcije, čeprav so bili tudi manjši spodrsljaji, kot je dejal poveljnik sektorja Prebold Jože Veber, kar pa ni vplivalo na uspešnost izvedene vaje. D. N. izgradnjo bazena, pločnikov, javne razsvetljave in obnovo ulic. Zato je svet mestne skupnosti že pripravil osnutek programa in izračun potrebnih sredstev. Na zborih krajanov bodo v naslednjih dneh razpravljali o pobudi in osnutku programa, referendum pa naj bi bil 6. decembra. Zbor krajanov za mesto bo 5. novembra ob 18. uri v dvorani gasilnega doma, na Ložnici pa naslednji dan ob isti uri v gasilnem domu. Krajani Polzele so tudi letos praznovali krajevni praznik slovesno in delovno. Kar ves teden so potekale razne športne in kulturne prireditve, osrednja slovenost pa' je bila seja skupščine krajevne skupnosti, ki je bila v prvem delu delavna, nato pa slovesna. Zbrane je najprej pozdravil predsednik sveta KS Slavko Resnik, nato pa so spregovorili o novi trasi avtoceste skozi krajevno skupnost ter o delu v minulem obdobju in načrtih za naprej, ob koncu pa so podelili letošnje plakete najbolj zaslužnim. Za traso nove avto ceste skozi krajevno skupnost Polzela so tri variante. Najstarejša, med Ločico in Bregom, odpade zaradi rimskega vojaškega grobišča, južni skozi vas Ločica in severni mimo Tovarne nogavic pa nasprotujejo. Kje jo bodo zgradili, bomo kmalu izvedeli. V nadaljevanju seje je predsednik skupšči- zasebništvu in turizmu. Ža razvoj turizma bomo ustanovili turistično agencijo. Najzahtevnejši je program potrebne infrastrukture, pri čemer pričakujemo pomoč republike, saj je kar 60 odstotkov krajevne skupnosti demografsko ogrožena. Tekmovanja za urejeno vas se bomo udeležili tudi prihodnje leto. Tema tekmovanja je Otrok na vasi in ker je tudi naša šola lepo urejena, pričakujemo uspeh tudi prihodnje leto,« je na tiskovni konferenci dejal Dušan Goričar. jk KRAJEVNA SKUPNOST GRIZE razpisuje samoprispevek Glede na vedno številnejše predloge krajanov KS Griže se je vodstvo KS Griže odločilo ponovno ponuditi svojim krajanom v razmislek predlog novega samoprispevka za hitrejši razvoj kraja. V času, ko je bil kraj odvisen samo od občinskega proračuna, so namreč ugotovili, da ostaja vrsta problemov brez možnosti razreševanja. Na zborih krajanov, ki bodo konec tega meseca, bo krajanom ponujen sledeč program in stopnja financiranja. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabljala za: • ureditev pokopališča in nadaljevanje izgradnje kanalizacije 22% • modernizacijo krajevnih cest 15% • potrebe vaških skupnosti 10% • razna vzdrževalna dela 20% • pomoč organizacijam in društvom 8% • obnovo vodovoda 5% • zimsko službo 3% • pločnik Griže-Zabukovica 13% • stroške referenduma 4% Samoprispevek bodo plačevali krajani, ki stalno prebivajo na območju KS Griže ali imajo sedež dejavnosti na območju KS Griže, in sicer: - krajani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, bodo plačevali 1% mesečno od bruto osebnega dohodka, - upokojenci od mesečnih pokojnin po stopnji 0,75%, zavezanci davka od dohodka iz dejavnosti, ki dosegajo dobiček po stopnji 2% od-bruto zavarovalne osnove in dobička, - občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, po stopnji 2% od dobička, - občani, lastniki zemljišč v krajevni skupnosti od katastrskega dohodka, kmetijskih in gozdnih zemljišč po stopnji 5% - pogodbena dela 1% od bruto zneskov izplačila. Seveda bi obveznosti plačevanja samoprispevka bili oproščeni socialno šibki krajani. V primeru pozitivne odločitve bomo referendum izvedli istočasno z državnimi volitvami. ne Stanko Novak podal poročilo o delu, ki so ga opravili od lanskega pa do letošnjega praznika. Med pomembne sodi dokončanje del pri vodovodu v centru Polzele, preplastitev in razširitev ceste Breg-Gmaj-na v dolžini 1,2 km, izgradnja meteorne kanalizacije na Bregu, izgradnja kanalizacije za odvodnjavanje vode ob poplavah v zgornji Polzeli, uredili so bankine na mnogih krajevnih cestah, tlakovali pokopališke poti, dvorano pri šoli so povečali, prenavlja se Blagovnica in drugo. V razpravi, ki je sledila, je bilo največ govora o komunalnih delih in programu za naslednje obdobje. Med glavna dela uvrščajo nadaljevanje obnove vodovoda, ureditev križišča pri Cimpermanu, razširitev in preplastitev ceste Garant - Tovarna nogavic Polzela, asfaltiranje ceste proti Sevšku in za Garantom, obnavljanje ceste mimo železniške postaje za še več manjših del. PO ASFALTU V PODVRH Za krajane Zgornjega Podvrha v KS Braslovče je bila prvo soboto v tem mesecu kljub slabemu vremenu srečen dan. Namenu so namreč slovesno predali nov odsek asfaltirane ceste od jezera Braslovče do Zgornjega Podvrha. Ob otvoritvi je najprej zbranim spregovoril predsednik režijskega odbora za gradnjo ceste Ciril Pšaker, ki je dejal, da je asfaltirana cesta dolga tisoč dvesto metrov ter da so jo gradili, asfaltirali in razjširili v dveh etapah. »Sedaj smo srečni,« je dejal, »saj se nam je dolgoletna želja končno uresničila.« Nato je spregovoril predsednik sveta KS Dušan Goričar, ki je pohvalil prizadevnost režijskega odbora s Cirilom Pšakarjem na čelu in ostalimi krajani, ki so opravili veliko prostovoljnih delovnih ur in prispevali tudi precej denarja. Drugi del sredstev je primaknila občina Žalec, velik del pa KS Braslovče iz krajevnega samoprispevka vseh krajanov. Preden je prerezal trak in odprl cesto za promet, je vsem zaželel varno in srečno vožnjo. Na sliki: Krajani Zg. Podvrha so se predsedniku režijskega odbora Cirilu Pšakerju zahvalili kar na otvoritvi in mu izročili praktično darilo. T. TAVČAR Kam plava naša barka? V družbeni lasti le še 12% zemljišč Krivice, ki so se dogajale kmetom v povojnem času zaradi nacionalizacije, rondacij in drugih ukrepov državnih oblasti, se z izvajanjem zakona o denacionalizaciji, zakona o zadrugah in njenem preoblikovanju danes ponavljajo, v nekaterih primerih pa so kar neverjetne. Se zlasti to velja za ilirskobistriško območje in del Slovenije, kjer je v rokah peščice kmetov vse nekdanje premoženje zadružnikov. Srečko Čater, predsednik republiškega odbora sindikata za kmetijstvo in živilsko-predelovalno industrijo, sicer pa naš .občan in vodja farme Podlog, ne skriva razočaranja nad vsem, kar se dogaja v zvezi z zemljo in zadrugami. Srečko Čater Na vprašanje, kako bi komentiral Potrčevo pisanje o vračanju zemlje v naravi in posledicah, nam je povedal: »Poslanec SDP Miran Potrč je s tem člankom poskušal slovenski javnosti na dokaj zmeren in razumen način pojasniti. da pomeni vračanje zemlje v naravi razbitje vseh naprednih kmetijskih posestev v državi in s tem uničenje vsega, kar je bilo v minulih dvajsetih letih z ogromno truda in odrekanja doseženega na področju proizvodnje hrane. Mislim, da je bil odziv slovenske dejavnosti izrazito na Potrčevi strani, razen nekaterih posameznikov, ki poskušajo z napihnjenimi prikazovanji strahov ne-okomunizma in ne vem česa še negirati argumente, ki jih vsebujejo statistični podatki, ob- javljeni v gradivu skupščine, v letopisu Slovenije in v vseh publikacijah Kmetijskega inštituta Slovenije. Gre namreč za to. da je danes dejansko v posesti in lasti zasebnih kmetovalcev 88% vse slovenske zemlje, samo 12°o je v družbeni lasti, od tega 9.8°o v lasti kmetijskih delovnih organizacij. ostalo pa v lasti drugih uporabnikov zemljišč, kot so zdravilišča, športni objekti itd. Da je anahronizem še večji. pa se med družbena zemljišča štejejo tudi vsa funkcionalna zemljišča, ki jih ima v lasti in uporabi cerkev. Po teh podatkih. ki so bili objavljeni v juniju letošnjega leta in so iz popisa leta 1991, je razvidno, da je zelo majhen odstotek zemlje v družbeni lasti, da pa je po ugotovitvah Kmetijskega inštituta prek 50% tržnih presežkov proizvedenih na teh 9.8% družbenih zemljišč. Komentar pa ni potreben.« Kot sindikalista in delavca na družbenem posestvu vas Vse to še bolj zanima, ste razočarani in žalostni hkrati. Kaj pa bi lahko rekli o lastninjenju v zadrugah? »Prav je. da slovenska javnost enkrat izve, da je edini, ki je lastninsko nekaj dobil v tej lastninski preobrazbi, ravno kmet. Ta je dobil v last po 12. poglavju zakona o zadrugah vso zadružno lastnino in 45% živilsko-predelovalne industrije po desetem poglavju zakona o zadrugah, kar pomeni nekaj milijard vrednosti v dolarjih. Gre namreč za to, da je dobil po teh zakonih kmet v last 45% v klavnicah, 45% v mlekarnah in 45% v vseh tistih živilsko-predelovalnih industrijah, ki so kakorkoli sodelovale z odkupom tržnih presežkov od kmetov. Ob tem pa so kmetje dobili tudi vso zadružno lastnino, ki je bila samo pretežno ustvarjena prek zadružnega poslovanja, večinski delež pa ustvarjen z dejavnostjo, ki je bila sicer registrirana pod zadrugo, imela pa je popolnoma trgovski ah kakršenkoli drug namen. Za primer navajam Kmetijsko za- drugo Postojna, ki je imela v svojem sestavu samo odstotek poslovanja z lastnimi kmeti. 99% dohodka pa je ustvarjala s prodajo prevoznih storitev. trgovsko dejavnostjo, z veletrgovino in drugimi dejavnostmi. ki s kmetijstvom nimajo neposredne veze. Drug tak primer je Zadruga Ilirska Bistrica, ki je 93% dohodka ustvarjala s preprodajo kmetijskih proizvodov iz cele Slovenije in Jugoslavije v dalmatinski turistični prostor. Danes je ta zadruga, ki je po ocenah vredna prek 5 milijonov dolarjev, v rokah samo 21 kmetov. Vse to premoženje, ki ga sestavljajo željama, mlekarna, kovnica, trgovine z voznim parkom, ki obsega 40 tovornjakov, je tako nedeljiva last teh 21 kmetov. Takšno lastninjenje je zelo krivično do vseh ostalih državljanov Slovenije. ki v tej delitveni bilanci doslej niso dobili še ničesar in je vprašanje, če bodo sploh kdaj kaj dobili...« Omenjena primera sta najbolj izrazita in v nebo vpijoča. Kot vemo so bili drugod le pri-zaneslivejši. Kakšno pa je stanje v naši občini. »V Savinjski dolini smo našli pameten izhod, saj so kmetje spoznali, da je premoženje ustvarjeno v zadrugi, tudi rezultat zaposlenih v zadrugah in so dovolili, da so le-ti ostali s svojim deležem člani zadrug. Na ta način niso popolnoma odrinjeni od upravljanja in lastnine, ki so jo soustvarjali. Tukaj mislim, da je bila podtika kmečke zveze, brez ljudske stranke, ki je na tem področju skrajna, zadovoljiva in da bo dala rezultate, saj bodo te zadruge s kapitalom, ki so ga dobile, racionalno poslovale in bodo v korist tako zaposlenih kot članov. Tam, kjer je vzela v roke vso stvar ljudska stranka z Marjanom Podobnikom na čelu, pa so zadruge že pred razsulom, kar se že kaže v odpuščanju delavcev, grozi jim popolni razpad in razprodaja vsega, kar je bilo v preteklih 40 letih ustvarjenega. D. Naraglav vedno na očeh javnosti, saj so v podjetju opravljali dejavnost posebnega družbenega pomena, je moral vedno upoštevati strokovna mnenja ter sproti sprejemati novosti na področju gospodarjenja z vodovjem. Leta 1982 je trinajst družabnikov ustanovilo družbo z omejeno odgovornostjo Hidrogea. kjer je Niko Rožič našel novo zaposlitev. Družba se ukvarja s problematiko vodovja in vodnega gospodarstva. tako da mu izkušnje iz Nivoja zelo koristijo. V času svojega izobraževanja se je tekoče naučil govoriti nemško. pa tudi latinski jezik mu ni tuj. saj se ga je učil pet let. Ker Iz Savinjske doline do Ljubljane po avtocesti! Niko Rožič, 54-letni Braslovčam se lahko ponaša z dvema diplomama. Je diplomirani inženir geodezije ter gradbeništva. Živi na kmetiji starih staršev v Braslovčah, ima pa tudi posestvo na Dobrovljah, kjer redi pet do deset telic. Sicer pa je Niko Rožič po poklicu menedžer. In to eden najuspešnejših v Sloveniji. Na volitvah v državni zbor ho kandidiral na listi liberalno-de-mokratske stranke. Z njim bi Savinjčani končno v parlamentu dobili poslanca, ki v daljni beli Ljubljani ne bi pozabil, kje stoji njegova domačija in kateri ljudje so mu na volitvah zaupali. Niko Rožič je v svojem dosedanjem življenju dokazal, da je realen, delaven in predvsem preudaren človek. Kot triindvajsetletnik je diplomiral z dveh področij na ljubljanski Univerzi. Svoje izkušnje je takoj začel nabirati v tujini, saj se je za eno leto zaposlil v Nemčiji, kjer je delal na avtocesti. Začel je kot projektant, po nekaj mesecih pa je že bil delovodja pri gradnji nekaj kilometrov dolgega odseka avtoceste v severni Nemčiji. Domov se je vrnil, ker se mu je rodil sin, njegovo staro delovno mesto pa je uspešno prevzel brat. Leta 1963 se je zaposlil pri takratni vodni skupnosti v Celju, kjer je ostal celih dvaindvajset let. V današnjem Nivoju je prav tako kakor v Nemčiji začel s kariero Trot terenski projektant, končal pa jo je na direktorskem' mestu. Ker je bila njegova služba pa brez angleščine ne gre, se je Niko Rožič odločil naučiti tudi ta svetovni jezik. Trenutno končuje šesto stopnjo. In prav znanje tujih jezikov mu koristi pri delu v mešanem podjetju Palomar, ki so ga na zahtevo koordinacije dežel Alpe-Jadran ustanovile Hidrogea iz Slovenije, In-gra iz Hrvatske ter Conzorci Venezia Nuova iz Italije. Mešana družba, kjer ni mogoče preglasiti enega izmed nacionalnih partnerjev, skrbi za časovno in sistemsko uskladitev delovanja treh jadranskih držav na področju ekološke sanacije Jadrana. Delo v tovrstni družbi je Niku Rožiču dalo nova znanja s področja ekologije, ki bo v prihodnje določala celoten razvoj gospodarstva, prav posebej pa jo bomo morali upoštevati pri upravljanju vodnega bogatstva. Pri tem pa ne gre razlikovati med morjem ali pa sladkovodnimi viri pitne vode. Vendar Niko Rožič kot visokokvalificiran strokovnjak ne deluje samo na področju ekologije in gospodarjenja z vodovjem. V svojem prostem času dela na kmetiji sredi dobroveljskih gozdov. Da lahko uskladi svoje delo, se je odločil za intenzivno kmetijstvo, saj na svoji kmetiji skupaj z družino na podlagi paš-no-kosnega sistema redi pet do deset telic. Kmetija spada med hribovite kmetije in je z dolino povezana le s traktorsko cesto. Le-to je zgradil Niko Rožič s pomočjo svojih treh sinov sam, obenem Da so uredili tudi okoli tri kilometre traktorskih vlek. Ves dohodek ponovno vlagajo nazaj v kmetijo, v obnovo gospodarskih poslopij in v urejenost infrastrukture. Sam pravi, da je delo na tovrstni kmetiji izredno težko, vendar je vredno ohraniti kmetijo pri življenju. Pri delu pa pridobiva tudi nova spoznanja, tako da bo znal. če bo izvoljen za poslanca v državni zbor. predstaviti tudi problematiko hribovitih kmetij. Niko Rožič se je dolgo časa ukvarjal s cestno infrastrukturo in je bil že pred leti zagovornik izgradnje avtoceste od Arje vasi proti Ljubljani. Vendar je bila takratna politična moč v drugih rokah, zato so njegovi predlogi propadli. Je pa v tem trenutku pripravljen odločno zagovarjati izgradnjo avtoceste do Ljubljane, saj je po njegovem mnenju sedanje stanje ceste, ki nas povezuje z državnim središčem, nacionalna sramota. Poleg tega pa bo, če bo izvoljen, deloval na področju, ki ga najbolj pozna: gospodarjenje z vodami. Pri tem zagovarja izgradnjo čistilnih naprav v Savinjski dolini, ki pogojujejo tudi hitrejšo izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naseljih. S tem bi dosegli večjo kakovost pitne vode, pa tudi okolje bi obvarovali pred kvarnimi vplivi. Oskrba s kvalitetno pitno vodo mora biti vodilo pri vodovarstveni politiki, tako v Savinjski dolini kakor tudi v celi Sloveniji. In še eno področje je, kjer mora država Slovenija takoj storiti odločne korake. To je program namakanja kmetijskih površin, ki je vsekakor zelo pomemben za Savinjsko dolino kot območje z intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Pri tem pa ni nujno samo organizirati namakanja, temveč je potrebno zagotoviti dodatne količine vode v ta namen. Vse to delovanje pa je strogo omejeno s spoštovanjem narave in ohranjanjem lepe podobe Savinjske doline. In če bo Niko Rožič izvoljen za poslanca v državni zbor, bo zaradi vrhunske strokovne usposobljenosti, zaradi poznavanja dela na kmetiji in predvsem zaradi dokazane pripadnosti svoji okolici znal reči odločno besedo tudi za Savinjsko dolino in ljudi, ki živimo v njej. Dokazano je, da iz žalske občine država dobi več, kot ji vrne. Niko Rožič vam zagotavlja, da bo ves svoj mandat zastavil za to, da se tako stanje spremeni v korist Savinjske doline! B. Lobnikar Razpet med preteklostjo in sedanjostjo Planinec, raziskovalec, Pisati o človeku, kot je Franci Ježovnik iz Griž, ni najbolj preprosto, saj gre za človeka, ki že dolga leta sooblikuje in soustvarja podobo in življenje kraja, občine, se predaja planinstvu, zgodovinskemu raziskovanju in publicistiki. Prednost pisanja o njem pa je, da Francija poznam že polnih dvajset let in tako s tem vse tisto, kar v neki meri označuje njegov značaj in zagnanost pri vsakem delu, ki se ga loti. Nad našim namenom, da ga predstavimo in kaj več napišemo o njem in njegovem delu, ni bil ravno navdušen, saj se v svoji skromnosti ne izpostavlja rad. Globoke družinske korenine Ni še dolgo tega, od kar je Franci Ježovnik presedlal v druščino upokojencev. Mnogi, ki imajo opravke na občinskem SDK, ga verjetno že pogrešajo. Ko smo ga obiskali na njegovem domu v Grižah, je Franci brskal po zajetnih mapah planinskega arhiva in Savinjske planinske poti, katere 20-letnico bodo čez nekaj dni praznovali s slovesno proslavo v Dragovem domu na Homu. »Če že misliš kaj pisati, potem je najbolje, da pišeš o tej poti,« me je že skoraj na pragu opozoril. »Tudi o tem,« rečem, »ven- pisec... Franci Ježovnik dar gre za portret in moram kaj napisati tudi o tebi, tvojem življenju in delu,« ga skušam omehčati. Nekako ga prepričam in v dokaj skopih stavkih pove, da segajo korenine Je-žovnikovih tja v 16. stoletje. Njegovi predniki so bili kmetje, mesarji in gostilničarji. Na domačiji v Petrovčah, od koder izvirajo, so imeli vse to. Francijeva družina je do konca D. svetovne vojne živela v Žalcu. Po vojni pa se je oče z družino preselil na domačijo v Griže, ki je bila last Francijevega starega očeta. Tu si je Franci pozneje ustvaril svojo družino in ob ženi Marti, sicer učiteljici na OŠ Griže, ter hčerkah in sedaj že vnukinjah, dočakal zasluženo upokojitev. Rod Ježovnikovih je bil izrazito obrtniški. Franci pa je bil prvi, ki se je temu izneveril in pristal med papirji. Tradicijo pa nekako nadaljuje brat Vinko, ki ga daleč naokrog poznajo kot dobrega mesarja, zato kupcev v njegovi mesnici in trgovini v Grižah ne manjka. Ljubitelj narave in planin Franci Ježovnik, pa tudi njegova družina, je velik ljubitelj narave in njenih lepot. Nedvomno pa je prav to »krivo«, da sem ga sploh spoznal. Prvič sem ga srečal na enem izmed jamarskih pohodov po Ponikvanski planoti, katerega so se v velikem številu udeležili tudi planinci, učenci griške osnovne šole. Od takrat dalje je bil Franci' še velikokrat z nami in spoznaval je kraški svet Ponikvanske planote, Dobrovelj, jame v Zgornji Savinjski dolini in drugod. Ves čas pa je z njim hodila tudi hčerka Mojca, ki je postala članica preboldskega jamarskega kluba. Sicer pa bi težko prešteli, kolikokrat smo bili skupaj na raznih orientacijskih tekmovanjih, kamor je Franci z ženo Marto vedno pripeljal tekmovalne ekipe pionirjev in mladincev. Veliko je spominov, ki jih nekako obudiva tudi v tem najinem pogovoru, v katerem je prisotna tudi nostalgija po minulih časih, po orientacijskih tekmovanjih, ki so svoje dni bili redna oblika delovanja planinskih društev, tabornikov, jamarjev in še nekaterih drugih organizacij. Danes tega skorajda ni več, če izvzamemo orientacijsko dejavnost skandinavskega tipa, ki jo zelo uspešno gojijo prav v PD Za-bukovica. Franci je med planince PD Zabukovica prišel leta 1971 in postal tajnik društva. Kot sam pravi, je naletel na izredno delovne ljudi, s katerimi je bilo prijetno delati. Med pomembne dogodke tistega časa pa zlasti uvršča odprtje Savinjske planinske transverzale. »S to potjo smo planinci različnih društev približali mnogim ljubiteljem narave in planin nov svet lepot obrobja doline, ki pred tem planinsko ni bil tako obiskan. K temu pa so pripomogle tudi nove planinske postojanke (dom pod Reško planino, Bukovica, Zajčeva koča, koča na Čreti itd.) in drugi podobni objekti. Zaradi planinske Savinjske poti so postale zlasti poznane Dobrovlje, ki so kot nekakšna predstraža visokogorja, vendar pa planinsko niso bile ob-liudene. Spoznavanje teh krajev, ljudi, naravnih lepot, zgodovinskih dogodkov, še posebno NOB, je bilo zanimivo za vse, ki so se podali po tej poti...« Spoznavanje vseh teh krajev v dolini in na njenem obrobju pa je Francija Ješovnika tako pritegnilo, da je poglobljeno začel posegati v njihovo zgodovino, obstoj in raziskovati posamezne zgodovinske dogodke, posebnosti. Vse to pa ga je ob pisanju planinske literature, člankov o delu društva, pripeljalo med publiciste. V Savinjskem občanu je izšlo že veliko njegovih člankov, ki obravnavajo preteklost in so pomemben dokument nekega časa. Velikokrat pa je tudi kritičen do posameznih pojavov in dogodkov. Veliko njegovih člankov lahko najdemo v Planinskem vestniku, Novem tedniku in še kje. Poleg tega pa je zvest sodelavec pri pisanju krajevnih monografij. »Pri delu s področja zgodovinopisja me vodi predvsem želja po spoznanju nečesa, kar pred tem še nisem vedel. S tem brskanjem po literaturi, arhivih in drugih dokumentih pa naletim velikokrat na kaj takšnega, kar je zanimivo za širši krog ljudi. Prav zanimiv je pogled v preteklost in življe- » nje naših prednikov,« pravi Franci, mi pa še dodajmo, da ga vse to proučevanje in raziskovanje nekako osrečuje, zato tudi rezultatov ne manjka. Tudi sedaj, ko je v pokoju, ne miruje. Pred časom je za monografijo Prebolda obdelal srednji vek, sedaj pa ureja arhiv planinskega društva in piše kroniko društva. O Franciju Ješovniku bi morah napisati še vse kaj drugega. Nadvse aktiven je bil v sindikatu, kjer je vodil tudi komisijo za proučevanje delavskega gibanja, bil je pomemben delavec v meddruštvenem odboru planinskih društev, zavzeto je deloval v socialistični zvezi, pomemben je njegov prispevek v krajevni skupnosti in še bi lahko naštevali. Franci Ješovnik ne pozna počitka. Pjav gotovo bo takšen ostal, dokler mu bodo to dopuščale moči. Mar ne, Franci? Pa srečno in še veliko lepih in ustvarjalnih trenutkov. Darko Naraglav Poslovalnica Žalec Posredovalnica občasnih del za dijake in študente vsak dan od 7. do 14. ure v pisarni v Ul. Uvanke Uranjek 6, Žalec, tel.-fax.: 714-216 da moramo za- Zdravje pomeni dobrino Pogovor z direktorjem Zdravstvenega doma Marjanom Golobom Zdravje pomeni dobrino. Ekonomisti k temu kaj hitro dodajo, da zdravje pomeni tudi wednost. Saj lahko le zdrav posameznik ustvarja in s tem bogati tako sebe kakor tudi državo. Če ne zaradi drugega, vsaj zadnji argument zadošča, da zdravstva ne štejemo med porabnike, temveč med pomembne člene produkcije. O organizaciji zdravstva v naši občini smo se pogovarjali z direktorjem Zdravstvenega doma Žalec Marjanom Golobom. Kako zdravstvena služba uspeva pokrivati območje občine Žalec? »V Zdravstvenem domu Žalec trenutno dela 23 zdravnikov, med njimi so všteti tudi specialisti, kot so ginekolog, internist ali zdravnik s področja medicine dela, tako da osnovno zdravstveno oskrbo prebivalstva opravlja še nekaj manj zdravnikov splošne medicinske prakse. Delo imamo organizirano na petih zdravstvenih postajah, in sicer v Preboldu, na Vranskem in Polzeli, v Libojah in v Žalcu. Tako poskušamo uspešno opravljati svoje delo. Vendar 40 000 prebivalcev žalske občine za 23 zdravnikov in 18 stomatologov pomeni kar velik zalogaj. Da stanje ni rožnato, povedo podatki, da v žalski občini na tisoč zaposlenih pride 3,83 delavcev v zdravstvu, kamor so poleg zdravnikov in stomatologov všteti tudi ostali zdravstveni in tehnični delavci v zdravstvenem domu in po postajah. Slovensko povprečje je 5,7 delavcev v zdravstvu na tisoč zaposlenih, če pa se na primer primerjamo z občinami, kot sta Laško s 4,06 ali Domžale s 5,49 zaposlenimi v zdravstvu na tisoč zaposlenih, ugotovimo kaj žalostno stanje. Tako stanje pomeni tudi nemožnost za nadaljnjo reorganizacijo in racionalizacijo delovanja? »Zdravstveni dom v Žalcu je trenutno res polno zaseden, vendar v zadnjem času nismo v delovno razmerje sprejeli nobenega novega delavca. S tem smo število zaposlenih glede na dve leti nazaj zmanjšali za približno 10 odstotkov. To pa pomeni tudi zadnjo mejo, saj bi nadaljna racionaliza- Znanje je in mora biti lastnina! Janez Zupanec je star 41 let in je eden najbolj izobraženih posameznikov v Savinjski dolini, saj je pred kratkim uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo s področja hmeljarstva. Sicer pa je že trinajst let zaposlen v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Ta inštitut je pravzaprav edini znanstveni center državnega pomena v Savinjski dolini, kjer dr-. Janez Županec vodi oddelek za agrokemijo. Decembra bo kandidiral na listi liberalno-demokratske . stranke in če bo izvoljen v državni zbor, bodo pridelovalci hmelja v Savinjski dolini v državnem parlamentu dobili pravega zastopnika. Dr. Zupanec namreč spada med tiste posameznike, ki niso obremenjeni s preteklostjo, so strokovno vrhunsko usposobljeni in imajo bogate delovne izkušnje. Politik nove generacije! Janez Zupanec se je rodil v Trbovljah, kjer je preživel svojo mladost. Leta 1976 je diplomiral s področja anorganske tehnologije, leta 1987 pa magistriral s področja kemičnega inženirstva na Univerzi v Ljubljani. Kot tehnolog je prvo zaposlitev dobil v kemični tovarni v Hrastniku, že leta 1979 pa se je preselil v Savinjsko dolino. Od takrat dela na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Politično delo mu ni novo, saj je že v mladih letih opravljal razne funkcije v ZSMS. Med drugim je bil tudi predsednik medobčinskega sveta ZSMS v Zasavju. Kot prepričan liberalec se je prese- lil v Savinjsko dolino, kjer si je ustvaril družino in se posvetil delu v kmetijstvu. Delo v Inštitutu, za katerega pravi, da je njegov največji dar, je tudi spremenilo njegov odnos do narave. V prostem času, ki pa ga ni veliko, se tako lažje »pogovarja« z naravo, jo opazuje in spoznava. Tako v zvezi z ekološko usmeritvijo ni v dvomih, čeprav poskuša vedno ostati realen. Slednja lastnost pa je poleg znanja nujna sestavina političnega delovanja. Svoje naravovarstveno prepričanje Janez Zupanec takoj poveže s svojo stroko, kjer se zavzema za okolju bolj prijazno pridelavo hmelja. Taka proizvodnja pa je možna samo takrat, kadar je strokovno podprta, zato je treba pridobivanje znanja spodbujati. In ravno znanje je tisto področje življenja in ustvarjanja, ki je Janeza Zupanca prepričalo v smotrnost kandidiranja za poslanca na listi liberalnodemokratske stranke. Sam pravi, da kandidira na listi LDS zato, ker je prepričan, da njegovo znanje in izkušnje iz industrije in kmetijstva dosegajo raven, ki je potrebna za politični menedžment. In še zaradi nečesa: v LDS sodelujejo ljudje, ki niso obremenjeni s preteklostjo in obenem obvladajo abecedo znanja iz srednjih šol in fakultet. Prav znanje pa je bilo v letih po drugi svetovni vojni v naši državi zapostavljeno in neupoštevano. Liberalne vrednote, na katerih je konstituirana stranka LDS, so po svetu priznane kot dinamična nit razvoja. Svojo prihodnost skupaj s članstvom ne goji na političnih, ampak zlasti na gospodarskih in družbenih vidikih. V času, ko bo znanje moralo postati lastnina, ki pogojuje vse ostalo delovanje, v času, ko je potrebno čim manj boleče opraviti prehod v bolj uspešen gospodarski sistem, je pametno politično odločanje prepustiti pametnim ljudem. Dr. Janez Zupanec vam s svojim dosedanjim delom, življenjem in razmišljanjem zagotavlja, da je eden izmed njih! B. Lobnikar preti katero izmed zdravstvenih postaj. Tega pa si verjetno ne želi nihče. Pravzaprav nam tako število zaposlenih nalaga strogo in dosledno ravnanje in predvsem tudi natančno določanje dopustov naših delavcev. Nenaden izostanek katerega izmed zdravnikov zaradi bolezni ali podobnega predstavlja skoraj majhno katastrofo, saj nimamo rezerve.« Pa boste v prihodnje koga zaposlili? »V roku štirih do pet let se bo sprostilo nekaj zdravniških mest, saj bodo nekateri odšli v pokoj. Tako bomo morali za- posliti nove delavce. Pri tem pa bodo seveda imeli prednost zdravniki iz žalske občine, če bodo seveda želeli delati v zdravstvenem domu. Domači zdravniki imajo namreč to prednost, da teren, na katerem delujejo, tudi dobro poznajo. Kar jim seveda omogoča hitreje in bolje delovati.« bo nov način zdravstvenega zavarovanja ugodno vplival na delo v ZD? »Nov način plačevanja zdravstvenih uslug bo vsekakor dobrodošel, saj so medicinske sestre do sedaj na dan porabile približno uro delovnega časa samo za pobiranje denarja. Nov način pa bo omogočil boljšo efektivo, če pa bo zavarovancev v prostovoljnem delu zavarovanja dovolj, se bodo znižale tudi zavarovalne premije. Tovrstno zavarovanje bo povečalo solidarnost, saj bodo lahko v zdravstvu nudili kvalitetne usluge tudi zaradi sredstev, ki bodo prihajala na ta način. Pri tem pa je odveč dilema: zavarovanje da ah ne. Pri zahtevnejši zdravstveni storitvi se bo zavarovanje močno izlačalo, saj taka storitev kmalu preseže višino vplačane premije.« B Lobnikar Raziskovanje, izobraževanje in svetovanje Nekako v senci 40. svetovnega hmeljarskega kongresa minevajo štiri desetletja Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Ta raziskovalna, pospeševalna in izobraževalna organizacija, ki je bila ustanovljena 1. avgusta 1952, ima bogato tradicijo doma in v svetu. Na pobudo hmeljarjev je Inštitut ustanovila okrajna zadružna zveza, kasnejše organizacijske spremembe pa niso vplivale na raziskovalno, pospeševalno in izobraževalno delo, ki je rdeča nit te institucije. Tako je leta 1956 Inštitut prišel pod okrilje Kmetijske proizvajalne poslovne zveze. Leta 1964 se jim je pridružila Hmeljarska komisija, leta 1975 pa je ustanoviteljske pravice prevzela Poslovna skupnost za hmeljarstvo. Že leta 1976 je Inštitut razširil svojo dejavnost še na področje pivovarstva in se preimenoval v Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo. Hkrati je začel raziskovati tudi zdravilna zelišča. Zadnji mejnik je bil postavljen lani, ko se je Poslovna skupnost preimenovala v Hmeljarsko družbo. Na inštitutu pa ima sedež tudi Hmeljna komisija Slovenije. »Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo sestavljajo oddelki za hmeljarstvo, varstvo rastlin, agrokemijo, ekonomiko, pivovarstvo, splošne zadeve in poskusno posestvo. Kolektiv šteje 50 zaposlenih, med njimi je kar enajst raziskovalcev, dva z doktorsko in dva z magistrsko disertacijo. Uspešno sodelujemo s hmeljarji in strokovnimi institucijami doma in v svetu. Tudi na letošnjem svetovnem kongresu v Žalcu smo predstavili več znanstvenih raziskav. Javnosti sta nekoliko manj znani stalni razstavi skoraj 300 vrst zdravilnih rastlin in 120 sort hme- Srečanje upokojencev Žalske občine Društvo upokojencev Polzele je na Vimperku pri Polzeli organiziralo srečanje vseh upokojeniških društev občine Žalec. V idiličnem okolju Vimper-ka so se preizkusili tudi v nabiranju gob, kar je popestrilo program srečanja. Srečanje je odprl novi predsednik občinske zveze Stanko Skok, udeležila pa so se ga upokojenska društva iz Petrovč, Žalca, Prebolda, Braslovč in Polzele. Kljub slabemu vremenu se je srečanja udeležilo precejšnje število upokojencev. Vsa pohvala za srečanje gre organizatorju, vodstvu društva upokojencev Polzele, ki je srečanje odlično pripravilo in izvedlo. Jani Pukmajster Na Lovčah praznovala 90 let Frančiška Praportnik lja z vsega sveta. Nasade si je letos ogledalo več tisoč obiskovalcev s šol in strokovnih institucij, bolj pa bi jih morali izkoristiti tudi v turistične namene,« pravi direktor Jože Brežnik. 40-letnico Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo bodo počastili z odprtjem razstave vzorcev hmelja letnik 1992, ki bo odprta 6. novembra od 10. do 16. ure in 7. novembra od 8. do 12. ure, hkrati pa bo Inštitut odprt za vse, ki jih zanima delo njihovih strokovnjakov. Še naprej pa bodo vrata Inštituta vselej odprta hmeljarjem, kajti brez strokovnih informacij hmeljarjenje ne bo imelo prihodnosti in poslovne uspešnosti. -jk V zaselku Lovce v KS Andraž je prejšnji konec tedna praznovala devetdeseti rojstni dan Frančiška Praportnik, po domače Malezova mama. Je najstarejša krajanka, zato so se v krajevni skupnosti odločili, da jo ob njenem rojstnem dnevu obiščejo in ji tako namenijo zasluženo pozornost. Obiskala sta jo Anton Mešič, predsednik, in Milan Zabukovnik, podpredsednik KS Andraž. Ob obisku smo jo našli v vinogradu, kjer je sinu Janku pomagala pri trgatvi. Ob tej priložnosti so ji izročili šopek cvetja in darilce, ona pa nam je, kot je ob takih priložnostih navada, povedala nekaj o svojem življenju. Rodila se je kot kmečki otrok, se zgodaj poročila in rodila šest otrok. Vse življenje je trdo delala na kmetiji, vendar, kot pravi, je bila srečna, saj je bil njen mož Ivan, ki je umrl pred 11 leti, dober človek in mož, ki jo je imel rad, jo cenil in spoštoval, tako da ji je bilo v življenju marsikaj prihranjenega. Breme svojih let dobro prenaša, še večino marsikaj postori, tako da je svoji hčerki Heleni, pri kateri živi, še vedno v pomoč. Ob koncu našega obiska smo Malezovi mami z dobrim domačim vinom nazdravili in ji zaželeli še krepkega zdravja in srečnih let življenja. Na sliki: Anton Mešič izroča Malezovi mami šopek kar v vinogradu. T.T. Zlatoporočenca Rozi in Jože Ašenberger V Železnem v KS Galicija sta prve dni tega meseca praznovala zlato poroko zakonca Jože in Rozi Ašenberger. Praznovala sta v krogu številne družine, saj imata devet otrok, 25 vnukov in že 6 pravnukov. Zbrali so se doma, potem pa se z dvema avtobusoma odpeljali v Galicijo k zlatoporočni maši, ki jo je opravil domači župnik Janko Cigala, medtem ko je bila civilna zlata poroka v žalski poročni dvorani, kjer je obred opravil Peter Pungartnik. Po osnovni šoli je ostala doma, delala na kmetiji skupaj z materjo vse do poroke. Pa poroki 1942, sta doživela prvi udarec. Že po dveh mesecih je bil Jože mobiliziran v nemško vojsko, pozneje je bil v ujetništvu, od koder se je vrnil jeseni 1945. leta. Do takrat sta bila v družini že dva otroka, pozneje se jih je rodilo še sedem. Skrbeti za tako številno družino seveda ni bilo lahko, zato staršem ni preostalo drugega kot delo in zopet delo. Žena Rozi pravi: »Leta 1953 Taki dogodki nehote popeljejo vse prisotne, posebno še slavljenca, daleč nazaj v otroška in odrasla leta. Tako je bilo tudi tukaj. Slavljenca sta se spominjala otroških let, oba izhajata iz številnih kmečkih družin. Jože, ki se je rodil 1920 v Šentjugertu, se je izučil za čevljarja, v poklicu delal 12 let, nato pa se je zaposlil v celjski Cinkarni, kjer je delal do upokojitve. Njegova žena Rozi je dve leti mlajša, komaj enajstletna je izgubila očeta in ker je mati hodila na dnino, je na njena ramena padlo veliko skrbi in domačega dela. Kol najstarejša izmed otrok je morala skrbeti za ostale in tudi za najmlajšega, trimesečnega brata. sva se preselila v svoj dom. Ker je bila ena plača in devet otrok, je bilo hudo. Sploh so nas povsod zapostavljali zaradi moževega neprostovoljnega služenja nemške vojske. Zato smo si najemali kose zemlje za pridelovanje hrane, zemljo pa smo zopet odsluževali z delom na kmetijah. Tako smo se prebijali do časa, ko so se vsi najini otroci začeli osamosvajati in si vsi ustvarili lastne domove. Trdo je bilo naše življenje :..« Danes se na svojih petdeset let ozirata z zadovoljstvom, saj sta deležna pri svojih otrocih hvaležnosti in obilo ljubezni, kar jima je gotovo najdražje in najlepše plačilo. TOVl' T1VČ.CP Klic za pomoč pri obnovi veterinarske postaje Vsak. ki ga je pot kdajkoli zanesla v Veterinarsko postajo Žalec, je lahko opazil, da prostori. v katerih delujejo, niso več primerni za delo veterine, ki se danes ne omejuje zgolj na intervencije pri zdravljenju Živah. Z razvojem reprodukcije - umetnega osemenjevanja govedi in svinj potrebujejo namreč tudi dodatne prostore za shranjevanje dušika. Močno se je razširila tudi ljubiteljska reja psov in mačk, ki zahteva strokoven pristop v vseh obdobjih njihovega razvoja. S preureditvijo prostorov se bodo prav slednji dejavnosti še bolj posvetih. Žal jim za dokončanje preureditve zmanjkuje lastnih finančnih sredstev, zato so primorani prositi za finančno p>o-moč. K temu jih je spodbudila akcija krajanov Spodnjih Grušovelj, Š so v ta namen zbrah dobršen del denarja, za kar se jim iskreno zahvaljujejo. Če ste tudi vi pripravljeni prispevati k obnori in razširitvi Veterinarske postaje v Žalcu, lahko nakažete sredstva na žiro račun Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje, s pripisom Za adaptacijo Veterinarske postaje Žalec. Njihova številka je: 50700-601-13469. Hvaležni bodo za vsako pomoč. Severjevi razširjajo svojo ponudbo Na Polzeli je od konca avgusta tega leta odprta nova trgovina SEVER z mešanim blagom s poudarkom na živilih. Družina Sever se bo poleg kemičnega čiščenja in pranja ukvarjala tudi s trgovino. Več kot dve leti uspešno deluje v okviru družine podobna trgovina v Velenju in privatno podjetje s sedežem na Polzeli, ki se ukvarja z grosistično dejavnostjo in raznimi storitvami. Z razvojem obrti in podjetništva žehjo zaposhti družinske člane in druge, potrošnikom pa nuditi kakovostno blago po nizkih cenah ob prijetni postrežbi. Po dveh mesecih privajanja na delo v trgovini se vam žehjo predstaviti in vam v celoti ponuditi svoje storitve. Pričakujejo vaš obisk z obljubo, da vas bodo v polni meri zadovoljili. Delovni čas bo od 1. novembra vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ob sobotah od 9. do 14. in ob nedeljah od 9. do 11. ure. Lahko jih pokličete tudi po telefonu 721-226, imajo pa tudi fax 721-094. Na sliki: Del trgovine pri njih doma, na Polzeli 143 d. ee Pekarna, trgovina, bistro Daleč naokrog poznana pekama Edija Peternela iz Prebolda je pred kratkim dobla novo podobo. S prizidkom se je močno povečala prodajna površina trgovine, poleg nje pa bo v teh dneh odprt tudi bistro. Na enem mestu bo odslej poleg pekarne še bogato založena trgovina z vedno svežim in dišečim kruhom in drugimi pekarskimi izdelki, ki je že doslej omogočala dober in kakovosten ter sorazmerno poceni nakup. Poslej pa bo še zraven še bistro, katerem bo na voljo posebna ponudba pijač in prigrizkov. Z novo pridobitvijo je Prebold bogatejši in turistično privlačnejši, -ep SPOŠTOVANI! Posredujte nam informacije o ekoloških problemih v svojem okolju, seznanite nas s svojimi idejami! Zaupajte nam svoje mišljenje o ekološki zavesti, o potrebnosti gibanja naravovarstvenikov. Pridružite se nam! Svoje interese združujemo pri ZELENIH SPODNJE SAVINJSKE DOLINE! Pišite nam na naslov: ZELENI ŽALCA UL. IVANKE UR AN JEK 3 63310 ŽALEC Trgovina M. A. J. Matke 32/a, Prebold Telefon: 063/723-081 Najcenejša krmila v dolini! • sveče od 19,00 do 129,00 SIT • olje ZVEZDA/I 108,00 SIT Se priporočamo! SERVIS zamrzovalnikov In hladilnikov (vseh vrst) In menjava Izolacij na podu. Servis vršimo hitro in strokovno. TERGLAV MILAN POLZELA 137 A tel. 721-406 Za ribje sladokusce Ribja restavracija Tolmun ponuja mir, idilično okolje in dobro hrano V ribji restavraciji ob Savinji ah ob ribogojnici le kilometer iz Žalca proti Grižam, ki so jo v "zlatih« časih zgradili kot reprezentančni objekt, so v zadnjih letih pogosto menjavah upravitelje. Spočetka so si sicer vsi zastavili veliko načrtov, toda vsak od njih je kaj hitro obupal. Restavracija je seveda lepa, idilična in postavljena v prijetnem okolju. Toda to očitno ni dovolj. Nujno namreč potrebuje dobrega gospodarja. In očitno bo lahko dober gospodar šele lastnik. Toda na srečo se zdajšnji najemnik, dolgoletni gostinec Franci Vrhovnik, že vso leto (od takrat, ko domuje v Ribji začimbami, kot so olivno olje, olive, mandeljni, smokve itd. Tako v Tolmunu nastajajo s pomočjo Francija in njegove žene, prave morske dobrote. Priporočajo vam zobatca, škarpino, morski hst, brancina, orado, škampe in občasno še školjke, zraven pa še hobotnice v solati, ribjo marinado, škampove repke v solati in morda za predjed še domačo ribjo pašteto. Zraven seveda sodijo še pristne dalmatinske pijače, zato vam v Tolmunu ponujajo naravno travarico za aperitiv, kasneje dalmatinska vina, kot sta na primer Plavac in Dingač, poskusite pa lahko tudi pravi dalmatinski prošek. Ribja restavracija Tolmun je primerna tudi za zaključene skupine do 30 ljudi, ki se lahko resnično sprostno " i. Se v čudovitem okolju in ob dobri gostinski ponudbi, posebno prijetno bo lahko v Tolmunu pred božičnimi in novoletnimi prazniki. restavraciji) obnaša kot dober lastnik. Ribja restavracija je že obnovljena, pred kratkim so zamenjah streho, in ima tisto, kar je najbolj pomembno: hrana in pijača sta resnično za izbran okus. Poudarek je na morskih ribjih specialitetah, dasiravno je mogoče dobiti tudi postrv in krapa. V ribji restavraciji Tolmun gradijo svoj uspeh na čim bolj naravni pripravi jedi. Priprava se prične že s samim čiščenjem (če prehitro odstraniš luske, ni dobro, ker iz ribe steče sok), nadalje s klasičnim pečenjem (brez mikrovalovnih in ostalih pečic) in nazadnje še z naravnimi V Tolmunu tako obstajajo vsi pogoji, da lahko ob hrani in pijači vsakdo nemoteno uživa, vsem nepoznavalcem pa se ponuja lepa priložnost, da tam spoznajo vse dobrote ribje kuhinje. Če se vendarle najde kdo, ki rib ne mara, so pripravljeni poskrbeti tudi zanj. Zato torej ni razloga, da ne bi obiskali ribje restavracije Tolmun, kjer so se bolj ah manj slabega slovesa že povsem otresli, kar dokazujejo zadovoljiv obisk in zadovoljni obrazi, čeprav je včasih za dobro hrano, pijačo in vzdušje potrebno tudi malo počakati. V. Z. _______________________ SATOM_______________________ Tarifni sistem, pogoji in odlok o toplotni energiji v Žalcu Na podlagi 9. člena Zakona o energetskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 33/81 in 29/86), Odloka o pogojih za oskrbo s toplotno energijo iz toplovodnega sistema na območju mesta Žalec (Ur. I. SRS št. 22/89 in 35. čl. Statuta Komunalnega podjetja p. o. Žalec in soglasja Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec z dne 15. 9. 1992 je dejavski svet Komunalnega podjetja p.o. Žalec na svoji seji dne 23. 9.1992 sprejel TARIFNI SISTEM za prodajo toplotne energije iz toplovodnega sistema v mestu ŽALEC I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem tarifnim sistemom se določajo tarifni elementi in skupine za obračunavanje to-lotne energije, ki jo Komunalno podjetje alec (kot dobavitelj) dobavlja odjemalcem toplotne energije. Nadalje se s tem tarifnim sistemom določajo kriteriji in merila za določanje ravni cen toplotne energije, načela in kriteriji za določanje tarifnih postavk in to tako, da se stimulira racionalna raba toplotne energije. II. TARIFNI ELEMENTI 2. člen Tarifni elementi za katere se ugotavljajo tarifne postavke so: 1. priključna moč 2. dobavljena količina toplotne energije 3. člen Priključna moč je določena v Pogojih za dobavo in odjem toplotne energije in se obračunava v MW, vrednost pa zaokroži na pet decimalnih mest. 4. člen Dobavljena količina toplotne energije v toplotno podpostajo se ugotavlja neposredno s toplotnim števcem (MWh) ali pa se določa pavšalno, kot je določeno v Pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz toplovodnega sistema v mestu Žalec. Pri obračunu so vrednosti merjene v MWh, zaokrožijo na dve decimalni mesti. 5. člen Priključna moč za stanovanjski odjem se ugotovi tako, da se inštalirana priključna moč objekta deli s skupno stanovanjsko površino in za vsakega odjemalca posebej pomnoži s površino odjemalčevega stanovanja. Priključna moč za nestanovanjski odjem se ugotovi tako, da se upošteva inštalirana priključna moč objekta. III. TARIFNE SKUPINE 6. člen Tarifne postavke za posamezne tarifne elemente so: - cena za enoto priključne moči v SIT/MW - cena za enoto dobavljene količine: - za toplotno energijo v SIT/MWh 7. člen Letni znesek za priključno moč se dobi tako, da se letno tarifna postavka za priključno moč (SIT/MW) pomnoži s priključno močjo in se obračunava mesečno preko celega leta. Znesek je neodvisen od dobavljene količine toplotne energije. 8. člen Znesek za dobavljeno količino toplotne energije ugotovljene neposredno s toplot- nim števcem ali določene pavšalno se dobi tako, da se število dobavljenih MWh pomnoži z ustrezno SIT/MWh. 9. člen Znesek za dobavljeno količino toplotne energije za stanovanjski odjem se ugotovi tako, da se število doseženih MWh toplotne energije odčitanih s števca deli s skupno stanovanjsko površino objekta in za vsakega odjemalca posebej pomnoži s površino odjemalčevega stanovanja. Tako dobavljena količina toplotne energije se pomnoži z ustrezno tarifno postavko. Znesek dobavljene količine toplotne energije za nestanovanjski odjem se ugotovi tako, da se upošteva dejansko uporabljena količina toplotne energije v objektu in se pomnoži z ustrezno tarifno postavko. III. TARIFNE SKUPINE 10. člen Odjem toplotne energije je razdeljen v dve skupini: 1. Stanovanjski odjem 2. Nestanovanjski odjem 11. člen Stanovanjski odjemi so: stanovanja, vzgoj-no-varstveni zavodi, domovi ostarelih občanov, samski domovi. 12. člen Tarifna skupina nestanovanjski odjem so vsi odjemalci, ki niso zajeti v 11. členu vključno z objekti v gradnji, oziroma med preizkusnim obratovanjem toplotnih naprav. Izjemoma se za obstoječe stanovanjske objekte, ki menjajo lastni vir ogrevanja in se priključujejo na sistem daljinskega ogrevanja, med preizkusom delovanja toplotnih naprav uporablja tarifna skupina »stanovanjski odjem«. IV. OBRAČUN 13. člen Obračun dobave toplotne energije se pri posameznem odjemalcu izvrši z: - razvrstitvijo odjemalca v ustrezno tarifno skupino; - obračunom priključne moči po veljavni tarifi; - obračunom dobavljenih količin toplotne energije po veljavni tarifi 14. člen Če se več odjemalcev Iste ali različnih tarifnih skupin oskrbuje s toplotno energijo preko ene merilne naprave, se obračun dobavljene toplotne energije načeloma izvrši v razmerju pavšalnih količin določenih v 44. členu Pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz toplovodnega sistema v mestu Žalec. 15. člen Do prevzema odjemalčevih toplotnih naprav v redno obratovanje in do prejema koplje uporabnega dovoljenja oziroma komisijske ugotovitve, da so odjemalčeve toplotne naprave pravilno izvedene, se pri obračunu toplotne energije upošteva tarifna skupina nestanovanjski odjem. 16. člen Ob prehodu iz pavšalnega obračuna na obračun dobavljenih količin po toplotnem števcu se izvrši poračun že obračunanih in dejansko dobavljenih količin po 44. in 45. členu Pogojev za dobavo in odjem toplotne energije, ter po 15. členu Tarifnega sistema, nato pa se upoštevajo odčitki toplotnega števca. 17. člen Odjemalec je dolžan plačati dobavljeno toplotno energijo in storitve, ki se zaračunavajo skupaj s toplotno energijo, najkasneje v 15 dneh po dnevu odčitka, pri pavšalno izračunanih količinah pa najkasneje v 15 dneh od datuma izstavitve računa. Odjemalec je dolžan poravnati svoje obveznosti z gotovino, čekom, z virmanom ali s splošno položnico. 18. člen Če odjemalec ne poravna pravočasno svojih obveznosti, mu dobavitelj od zapadlosti računa do dneva plačila zaračunava zamudne obresti v višini obrestne mere, ki je zakonsko določena. 19. člen Stroški vzdrževanja bremenijo posamezne odjemalce na skupni toplotni postaji v razmerju priključnih moči posameznega odjemalca. 20. člen Dobavitelj je po prevzemu odjemalčevih toplotnih naprav v redno obratovanje in po izdaji uporabnega dovoljenja dolžan proti plačilu izvajati redno vzdrževanje priključnega omrežja in priključne postaje. Letni stroški rednega vzdrževanja se določijo v odvisnosti od priključne moči odjemalčevih toplotnih naprav na osnovi dobaviteljevega cenika. Stroški rednega vzdrževanja se obračunavajo praviloma mesečno tako, da se letni znesek vzdrževalnine deli s 365 (366) dni in pomnoži z dnevi obračunskega obdobja, ki je praviloma mesec dni. 21. člen Porabljeno električno energijo za obratovanje toplotne postaje plača odjemalec dobavitelju električne energije. 22. člen Reklamacije na prejeti račun, obračun za dobavljeno toplotno energijo oziroma storitve, ki jih opravlja dobavitelj na osnovi dobavnih pogojev oziroma dogovora z odjemalcem, sprejema dobavitelj samo v pisni obliki, v osmih dneh po prejemu računa ali obračuna. Pripombe oziroma ugovor na prejeti račun ali obračun ne odložijo računa oziroma obračuna za nesporni del. V. OSNOVE ZA OBLIKOVANJE CEN IN DOLOČANJE TARIFNIH POSTAVK 23. člen Cene toplotne energije Iz toplovodnega omrežja se oblikujejo v skladu z dolgoročno politiko oskrbe mesta Žalec s toplotno energijo in na osnovi veljavne zakonodaje. Povprečna poraba toplotne energije za ogrevanje 1 m2 stanovanjske površine se ugotavlja z analizami dejanskih porab toplotne energije v preteklem koledarskem letu. Analize dejanskih porab toplotne energije za ogrevanje izdela Komunalno podjetje Žalec vsako leto do konca februarja za preteklo koledarsko leto. 24. člen Cene toplotne energije se določajo po tarifnih postavkah za posamezne tarifne elemente in skupine na enakih osnovah. 25. člen Na podlagi tarifnega sistema se tarifne postavke za posamezne tarifne elemente določajo na osnovi veljavnega postopka. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 26. člen Tarifni sistem se uporablja za vsa že sklenjena in nova dobavna razmerja. 27. člen K Tarifnemu sistemu je dal soglasje Izvršni svet občine Žalec, po obravnavi in sprejemu na delavskem svetu Komunalnega podjetja Žalec. 28. člen Tarifni sistem je sestavni del Pogojev za dobavo in odjem toplotne energije toplovodnega sistema v mestu Žalec. 29. člen Z dnem, ko začne veljati Tarifni sistem, preneha veljati dosedanji Tarifni sistem za prodajo toplotne energije sprejet na delavskem svetu Komunalnega podjetja Žalec z dne 30. 10. 1990. Tarifni sistem začne veljati, ko so zagotovljeni osnovni pogoji za dobavo in odjem toplotne energije, vendar najkasneje s 1. 1. 1993. 30. člen Tarifni sistem za prodajo toplotne energije iz toplovodnega sistema v mestu Žalec se objavi v občinskem glasilu »Savinjčan«, ki ga izdaja Skupščina občine Žalec. Na podlagi 9. člena Zakona o energetskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 33/81 in 29/86), Odloka o pogojih za oskrbo s toplotno energijo iz toplovodnega sistema na območju mesta Žalec (Ur.l. SRS št. 22/89 in 35. člena Statuta Komunalnega podjetja p.o. Žalec in soglasja Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec z dne 15. 9. 1992 je dejavski svet Komunalnega podjetja p.o. Žalec na svoji seji dne 23. 9.1992 sprejel POGOJE za dobavo in odjem toplotne energije iz toplovodnega sistema v mestu ŽALEC I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Pogoji za dobavo in odjem toplotne energije iz toplovodnega sistema (v nadaljnem besedilu: pogoji) urejajo razmerja in pogoje med dobaviteljem, investitorjem in odjemalcem pri oskrbi naselja Žalec s toplotno energijo ter opredeljujejo naprave za pretok ogrevne vode, priključno moč, odjemno mesto in čas dobave, priključitev na toplovodni sistem in dobavo toplotne energije, obveznosti dobavitelja in odjemalca oziroma investitorja, obratovanje In vzdrževanje toplovodnega sistema, prekinitev in ustavitev dobave toplotne energije, višjo silo, ugotavljanje dobavljenih količin toplotne energije, nekontroliran odjem, obračun, nastanek dolžniško-upniškega razmerja in plačilo računov, reklamacije, prehodne in končne določbe. 2. člen Komunalno podjetje p.o. Žalec, Nade Cilenšek 5 je dobavitelj toplotne energije na območju mesta Žalec. Odjemalec toplotne energije po teh Pogojih, je vsaka fizična in pravna oseba (v nadaljevanju »odjemalec«), ki ji dobavitelj na podlagi predhodne pisne pogodbe dobavlja toplotno energijo po omrežju. ; 3. člen Razmerja med investitorjem, odjemalcem in dobaviteljem se urejajo s soglasji, pogodbami, naročili In s temi pogoji. 4. člen Proizvodni viri so naprave, ki pretvarjajo primarno energijo goriv v toplotno energijo. Primarno toplovodno omrežje so tranzitni vodi za povezavo s sekundarnim toplovodnim omrežjem. Sekundarno toplovodno omrežje je namenjeno oskrbi obstoječega ali predvidenega stanovanjskega ali drugega območja in poteka po območju potrošnje do priključnih jaškov ali odcepov za posameznega odjemalca. II. NAPRAVE ZA PRENOS TOPLOTNE ENERGIJE 5. člen Naprave toplovodnega sistema so: - toplovodno omrežje - toplotne postaje - interne toplotne naprave 6. člen Naprave toplovodnega sistema glede na njihov pomen so: 1. Kotlarne za proizvodnjo toplotne energije: 2. Primarno toplovodno omrežje za prenos toplotne energije med posameznimi kotlarnami: 3. Sekundarno toplovodno omrežje za oskrbo posameznih stanovanjskih in drugih objektov s toplotno energijo; 4. Toplotne podpostaje, ki s svojim delovanjem uravnavajo dobavo toplotne energije v interne toplotne naprave. V toplotni podpostaji so nameščeni zaporni, regulacijski. varnostni in merilni elementi; 5. Interne toplotne naprave izhajajo iz toplotne podpostaje in služijo za različne načine ogrevanja. 7. člen Dobavitelj zagotavlja v ogrevanih prostorih zakonsko določeno temperaturo, če so priključni toplovod, toplotna postaja in interne toplotne naprave pravilno dimenzionirane, obratovalno usposobljene in pravilno nastavljene. 8. člen Dobaviteljeve toplotne naprave so toplotni viri primarnega ter sekundarnega toplovoda in naprave. Investitor oziroma lastnik teh naprav, jih je dolžan s sklepom o brezplačnem prenosu in pod pogoji iz 13. člena teh pogojev pred pričetkom odvzema ogrevne toplote prenesti na dobavitelja. 9. člen Odjemalčeve toplotne naprave so toplotne podpostaje in interne toplotne naprave. III. PRIKLJUČNA MOČ 10. člen Priključna moč je s projektom izvedenih del določena nazivna moč toplotnih naprav. Za ogrevanje prostorov se upošteva računska minimalna zunanja temperatura - 20° C. Priključna moč se določi v megavatih (MW). IV. ODJEMNO MESTO IN ČAS DOBAVE 11. člen Odjemno mesto je merilno mesto v podpostaji za zapornimi elementi, kjer odjemalec prevzema dobavljeno toplotno energijo. 12. člen Ogrevalna sezona se začne v oktobru, ko znaša zunanja temperatura treh zaporednih dni ob 21. uri +12° C ali manj, konča pa se, ko prekorači zunanja temperatura v treh zaporednih dneh ob 21. uri +12° C, najkasneje pa v mesecu maju. Tri dni po začetku ogrevalne sezone morajo biti ogrevani vsi odjemalci, ki imajo priključeno toplotno postajo, obratovalno usposobljene interne toplotne naprave in poravnane vse finančne obveznosti do dobavitelja. V. PRIKLJUČITEV NA TOPLOVODNO OMREŽJE IN DOBAVA TOPLOTNE ENERGIJE * 13. člen Investitor ali odjemalec, ki želi priključiti svoje interne toplotne naprave na dobaviteljev toplovodni sistem ali spremeniti priključno moč že priključenih internih toplovodnih naprav, mora dobavitelja pisno zaprositi za naslednja soglasja: 1. Soglasje k lokacijski dokumentaciji - vlogi za soglasje k lokacijski dokumentaciji je potrebno priložiti: - situacijo objekta, - oceno priključne moči objekta 2. Soglasje h gradnji - vlogi za soglasje h gradnji mora investitor ali odjemalec priložiti: - pogodbo o priključitvi na toplovodno omrežje: - pogodbo o nadzoru gradnje sekundarne-t ga toplovodnega omrežja, priključenega toplovoda, toplotne podpostaje in reguliranja internih toplotnih naprav; - lokacijsko dovoljenje ali potrdilo, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno; - projekt toplotne podpostaje; - situacijo objekta; - projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projekte za izvedbo (PZI) internih toplotnih naprav; - projekt priključnega toplovoda; - spremembe navedenih projektov. 3. Soglasje k izdaji uporabnega dovoljenja Vlogi za soglasje k izdaji uporabnega dovoljenja mora investitor ali odjemalec priložiti: - zapisnik o umirjenju toplotne podpostaje; - zapisnik o umirjenju internih toplotnih naprav; - projekte izvedenih del ali izjavo, da ni bilo odstopanj od predloženih projektov za izvedbo; - potrdilo o vrisu priključnega toplovoda v kataster podzemnih naprav; - potrdilo o plačanih obveznostih iz pogodb. 14. člen Za vgradnjo toplotnega števca mora investitor ali odjemalec pridobiti posebno pisno soglasje dobavitelja. Vlogi za soglasje mora investitor ali odjemalec priložiti projekt za izvedbo vgradnje toplotnega števca, ki mora biti izdelan v skladu s tehničnimi navodili dobavitelja za priključitev toplotnih naprav na vročevodno omrežje. 15. člen Soglasja vsebujejo pogoje za priključitev ali spremembo priključne moči. Dobavitelj je dolžan dati investitorju ali odjemalcu pisno soglasje za priključitev ali spremembo priključne moči, če so zahteve v prošnji za soglasje usklajene s temi pogoji In tehničnimi navodili dobavitelja za priključitev toplotnih naprav na toplovodni sistem in če to dopuščajo zmogljivosti dobaviteljevih naprav in ekonomičnost dobave toplote. V nasprotnem primeru da dobavitelj pisme-no obrazložitev, zakaj ne soglaša s priključitvijo, oziroma s spremembo priključne moči. Soglasja predstavljajo dobaviteljevo obvezo za dobavo toplotne energije šele, ko je investitor oziroma odjemalec izpolnil vse pogoje iz soglasij. 16. člen Investitor ali odjemalec in dobavitelj skleneta pred izdajo soglasja h gradnji pogodbo o priključitvi na toplovodni sistem. Investitor ali odjemalec in dobavitelj skleneta pred izdajo soglasja h gradnji pogodbo o nadzoru gradnje sekundarnega toplovodnega omrežja, toplotne podpostaje in reguliranja internih toplotnih naprav. 17. člen Sekundarne toplovodno omrežje in toplotno podpostajo ter reguliranje internih toplotnih naprav lahko izvaja strokovno usposobljen izvajalec vendar izključno pod nadzorom dobavitelja. Stroške nadzora plača investitor v skladu z dobaviteljevim cenikom. 18. člen Razmerje dobavitelj - odjemalec nastane z dejanskim pričetkom dobave toplotne energije. Tako razmerje dobavitelj in odjemalec zapisniško potrdita in skleneta pogodbo o dobavi toplotne energije. 19. člen Sekundarno toplotno omrežje, toplotna pod-postaja ter interne toplotne postaje se smejo priključiti na dobaviteljev toplovodni sistem le v prisotnosti dobaviteljevega poo- blaščenega delavca. Investitor oziroma odjemalec mora pisno zagotoviti, da so vse naprave obratovalno usposobljene in da ni možen izliv vode. 20. člen Dobavitelj prevzame odjemalčeve toplotne naprave v redno obratovanje po končanem najmanj 14-dnevnem obratovanju za preizkus delovanja vseh toplotnih naprav in ko so izpolnjeni vsi pogoji izdanih soglasij, pogodb in pogojev ter potem, ko prejme uporabno dovoljenje za odjemalčeve toplotne naprave. V posebnih primerih, ko uporabnega dovoljenja investitor oz. odjemalec ne more pridobiti, posebna komisija zapisniško ugotovi, da so toplotne naprave sposobne za redno obratovanje. Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, od katerih sta dva zastopnika dobavitelja in en član kot zastopnik investitorja oz. odjemalca. Investitor je dolžan za objekte, katerim je bilo izdano uporabno dovoljenje v času izven ogrevalne sezone, opraviti v naslednji ogrevalni sezoni najmanj 14-dnevno obratovanje za preizkus vseh toplotnih naprav. 21. člen Ob priključitvi na toplovodni sistem, spremembi priključne moči, spremembi odjemalca ter ob pričetku dobave toplotne energije po toplotnem števcu se sestavi zapisnik. Zapisnik mora vsebovati: - naslov naročnika (investitorja oziroma odjemalca); - odjemno mesto (naslov objekta); - lokacijsko priključne postaje; - datum priključitve; - priključno moč; - namembnost prostorov; - faktor odvzema toplotne energije; - tovarniško številko in številčno stanje merilnih naprav, po katerih se obračunavajo prevzete količine toplotne energije. 22. člen Odjemalec v celoti prevzame pravice in obveznosti iz soglasij in pogodb njegovih pravnih prednikov. 23. člen Dobavitelj s priključitvijo internih toplotnih naprav na svoj toplovodni sistem ne prevzame jamstva za pravilnost izvedbe in brezhibno delovanje internih toplotnih naprav. 24. člen Rok prve priključitve je določen v pogodbi o priključitvi na toplovodni sistem. 25. člen Odjemalec sme spremeniti svojo priključno moč v skladu s temi pogoji, praviloma le v času izven ogrevalne sezone. VI. OBVEZNOSTI DOBAVITELJA IN ODJEMALCA OZIROMA INVESTITORJA 26. člen Obveznosti dobavitelja so predvsem tele: - da dobavlja odjemalcu dogovorjeno količino toplotne energije; - da seznani pooblaščenega predstavnika odjemalca oziroma investitorja z obratovalnimi navodili; - danadziradelovanjepriključnegatoplovoda in priključne podpostaje, da proti plačilu mesečnega pavšalnega zneska skrbi za njuno redno vzdrževanje; - da skrbi za tekoče in investicijsko vzdrževanje svojih osnovnih sredstev; - da obvešča odjemalca o predvidenih prekinitvah dobave toplotne energije; -. da opravi morebitne prekinitve dobave toplotne energije v najkrajšem možnem času; - da v primeru večjih okvar brez odlaganj ukrene vse potrebno za preprečitev večje škode; - da pri neposrednem sistemu ogrevanja napolni in izprazni interne toplotne naprave odjemalca z ogrevano vodo na osnovi njegovega naročila. Polnjenju ali praznjenju internih toplotnih naprav odjemalca z ogrevno vodo mora prisostvovati pooblaščeni predstavnik odjemalca, ki da soglasje, da se objekt lahko polni ali prazni in skrbi za odzračevanje. 27. člen Obveznosti odjemalca oziroma investitorja so predvsem tele: - da skrbi za normalno obratovanje svojih toplotnih naprav (črpalk, odzračevalnega sistema itd.); - da ne dela sprememb na svojih toplotnih napravah brez pisnega soglasja dobavitelja; - da do 15. septembra vsakega leta poskrbi za redni letni pregled in remont svojih toplotnih naprav; - da do 15. septembra vsakega leta poskrbi, da so njegove toplotne naprave usposobljene za nemoteno obratovanje v naslednji ogrevalni sezoni; - da predvidi oziroma poskrbi, daje toplotna podpostaja v zaklenjenem prostoru, zaščitena pred okvarami in vsak čas dostopna dobaviteljevim delavcem; - da ne prekorači zakupljenih oziroma dogovorjenih priključnih moči; - da vzdržuje prostore ter dostope do prostorov, kjer so odjemalčeve toplotne naprave tako, da bodo dobavitelju zagotovljeni delovni pogoji, ki veljajo za delovne prostore; - da sproti obvešča dobavitelja o motnjah pri dobavi toplotne energije; - da odgovarja za škodo in posledice, ki so nastale zaradi obratovalne onesposobljenosti odjemalčevih toplotnih naprav po njegovi krivdi; - da s svojim obratovanjem ne moti drugih odjemalcev ali dobavitelja; - da ne preprodaja dobavljene toplotne energije; - da pri neposrednem sistemu ogrevanja sam ne polni oziroma prazni svojih toplotnih naprav z ogrevno vodo. To delo mora naročiti pri dobavitelju; - da omogoči priključitev toplotnih naprav tretje osebe na svoje toplotne naprave, kolikor te dovoljujejo dodatne obremenitve, kar oceni dobavitelj, ki izda ustrezno soglasje. Tretja oseba je dolžna kriti del stroškov izgradnje obstoječih toplotnih naprav odjemalca; - da v rokih izpolnjuje svoje plačilne obveznosti do dobavitelja toplotne energije; - da je v prostoru priključne podpostaje obratovalna knjiga. 28. člen Dobavitelj v času od 15. septembra do 1. oktobra pregleda odjemalčeve toplotne naprave in ugotovi obratovalno usposobljenost naprav. Dobavitelj obvesti Občinski sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine Žalec o odjemalcih, ki svoje toplotne naprave nimajo obratovalno usposobljene, o odjemalcih katerih interne instalacije niso napolnjene z ogrevno vodo in o tistih, ki nimajo poravnanih plačilnih obveznosti. VII. OBRATOVANJE ODJEMALČEVIH TOPLOTNIH NAPRAV 29. člen Investitor oziroma odjemalec priskrbi she-.mo svoje toplotne podpostaje in shemo električne vezave naprav v toplotni postaji. Sheme morajo biti. primerno zaščitene in nameščene na vidnem mestu v prostoru priključne postaje. 30. člen Odjemalec sme brez predhodnega obvestila, to pa le po dobaviteljevih navodilih zapreti glavne zaporne elemente samo v naslednjih primerih: - če se pokvarijo odjemalčeve toplotne naprave; - če preti neposredna nevarnost okvare na odjemalčevih toplotnih napravah. O tem mora takoj obvestiti dobavitelja. 31. člen Odjemalec lahko sam izprazni svoje toplotne naprave le v primeru, ko nastopi izliv ogrevne vode. O tem mora takoj obvestiti dobavitelja. Vlil. VZDRŽEVANJE ODJEMALČEVIH TOPLOTNIH NAPRAV 32. člen Vzdrževanje odjemalčevih toplotnih naprav zajema redno in izredno vzdrževanje. 33. člen Dobavitelj po prevzemu sekundarnega toplovoda in priključne podpostaje v redno obratovanje in po izdanem uporabnem dovoljenju skrbi proti plačilu mesečnega pavšalnega zneska za nujno redno vzdrževanje. Redno vzdrževanje priključne podpostaje obsega: - redno kontrolo stanja in delovanja naprav; - nastavljanje regulacijskih naprav; - periodične preglede priključnega cevovoda in priključnih postaj; - kontrolo delovanja toplotnih števcev. 34. člen Odjemalec je dolžan skrbeti za izredno vzdrževanje svojih toplotnih naprav. Izredno vzdrževanje obsega: remont, odpravo okvar, zamenjavo pokvarjenih elementov in podobno. 35. člen Na podlagi odjemalčevega naročila opravi dobavitelj: - periodične preglede merilnih naprav; - popravilo in zamenjavo pokvarjenih merilnih naprav; - remont odjemalčevih toplotnih naprav; - odpravi okvaro in zamenja pokvarjene elemente odjemalčevih toplotnih naprav; - registracijo napak v delovanju odjemalčevih toplotnih naprav s predlogom ukrepov za njihovo odpravo; - uskladitev delovanja odjemalčevih toplotnih naprav. 36. člen Dobavitelj sme začasno prekiniti dobavo toplotne energije zaradi naslednjih del na svojih napravah: - izrednega vzdrževanja oziroma odstranitve obratovalnih motenj; - razširitve omrežja. Dobavitelj obvesti odjemalca z neposrednim obvestilom pred prekinitvijo. IX. PREKINITEV DOBAVE TOPLOTNE ENERGIJE 37. člen Dobavitelj prekine dobavo toplotne energije po predhodnem pisnem opominu ali brez predhodnega opomina. 38. člen Dobavitelj prekine dobavo toplotne energije po predhodnem pisnem opominu v naslednjih primerih: - če odjemalec moti dobavo toplotne energije drugim odjemalcem; - če odjemalec ne omogoči dobavitelju varnega dostopa in dela v prostoru, kjer so odjemalčeve toplotne naprave; - če odjemalec ne izpolni plačilne obveznosti; - če odjemalec pisno ne obvesti dobavitelja o vseh spremembah na svojih toplotnih napravah; - če odjemalec pisno ne obvesti dobavitelja o lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in dobaviteljem; - če odjemalec izgubi obratovalno knjigo, dokler ne preskrbi nove; - če odjemalec preprodaja dobavljeno toplotno energijo. 39. člen Dobavitelj prekine dobavo toplotne energije takoj, brez predhodnega opomina: - če odjemalec poškoduje svoje ali dobaviteljeve toplotne naprave, tako da je ogrožena redna dobava; - če odjemalec odvzema toplotno energijo brez dobaviteljevega soglasja; - če odjemalec posega v merilne ali regulacijske naprave ali če odstrani plombe z naprav v toplotni podpostaji; - če odjemalčeve toplotne naprave ogrožajo okolico; - če odjemalec ne vzdržuje svoje toplotne naprave tako, da zagotavljajo nemoteno obratovanje oziroma dobavo toplote; - če ni bil opravljen redni pregled in remont. odjemalčevih toplotnih naprav; - če v primeru pomanjkanjatoplotne energije ne upošteva odredb o omejevanju. 40. člen Dobava toplotne energije po prekinitvi prične po odpravi razlogov prekinitve in ko so dobavitelju poravnani nastali stroški. X. VIŠJA SILA 41. člen Nastop višje sile prekine odjemalčeve oziroma dobaviteljeve medsebojne obveznosti po sklenjeni pogodbi, dokler trajajo posledice višje sile. 42. člen Kot višja sila, ki vpliva na dobavo toplotne energije, se štejejo: - zunanji dogodki, kijih ni bilo mogoče predvideti in se jim tudi ne da izogniti ali jih odvrniti; - izpad električne energije pri napravah za proizvodnjo in prenos toplotne energije; - pomanjkanje goriv (premoga, kurilnega olja ali plina). Nastop višje sile je dobavitelj dolžan takoj sporočiti odjemalcem. XI. UGOTAVLJANJE DOBAVLJENIH KOLIČIN TOPLOTNE ENERGIJE 43. člen Dobavljene količine toplote energije se merijo neposredno ali se določajo pavšalno. Neposredno se merijo dobavljene količine toplotne energije s toplotnim števcem. Količine so izražene v MWh (1 MWh = 3,6 GJ). Pavšalno se ugotavlja dobavljeno toplotno energijo z izračunom, navedenim v členih 44.in 45. 44. člen Pri pavšalnem obračunu je za posamezno obračunsko obdobje dobavljene količine toplotne energije za ogrevanje prostorov izračuna po naslednji enačbi: Q = Qh x K x Y pri čemer pomenijo: Q = dobavljena količina toplotne energije (MWh, GJ) Qh = priključna moč naprav za ogrevanje (W, MW, 1 MW - 1,000.000 W) K = ekvivaletno število ur obratovanja odjemalčevih toplotnih naprav s priključno močjo v obračunskem obdobju glede na povprečju srednjih mesečnih zunanjih temperatur v Žalcu na 30Hetno povprečje; Y = faktor odjema toplotne energije za redno obratovanje: - za redno obratovanje Y = 0,80 - doprevzema odjemalčevih toplotnih naprav v redno obratovanje Y = 1,00. Ekvivalentno število ur obratovanja v ogrevalni sezoni se določi na osnovi naslednje označbe: tnp - tz min pri čemer pomenijo: Z = število ogrevalnih dni v mesecu tn = srednja projektna ali predpisana temperatura prostorov tnp = 20° C, srednja projektna temperatura prostorov tzsr = srednja mesečna temperatura v Žalcu (30-letno povprečje) tzmin = -20° C, računska minimalna zunanja temperatura Ekvivalentno število je za posamezne mesece naslednje tn = tnp = 20° C): - januar 404 ure - februar 326 ur - marec 292 ur - april 196 ur - oktober 199 ur - november 275 ur - december 374 ur Skupaj: 2066 ur 45. člen Pri pavšalnem načinu ugotavljanja dobavljenih količin toplotne energije za ogrevanje se za čas izven ogrevalne sezone količine določijo po naslednji enačbi: Q = 4,68 x Qh x Z pri čemer pomeni: Z = število dni izven sezonskega ogrevanja Po tej enačbi se pri odjemalcih, ki so se priključili po 1. januarju ali nimajo uporabnega dovoljenja, ugotavlja dobavljena količina toplotne energije za ogrevanje izven ogrevalne sezone. 46. člen Pri pavšalnem obračunu se za izračun letne količine dobavljene toplotne energije za ogrevanje prostorov upošteva obdobje od 1. januarja do 31. decembra vsakega leta in skupno ekvivalentno število ur obratovanja iz 44. člena teh pogojev. 47. člen Količina dobavljene toplotne energije za ogrevanje prostorov merjena s toplotnim števcem se ugotovi praviloma mesečno, izključno na osnovi toplotnega števca, nameščenega v priključni podpostaji. 48. člen Za obdobje, ko je toplotni števec v okvari, ali ni pravilno deloval, se dobavljena količina toplotne energije za ogrevanje prostorov določi na osnovi porabe toplotne energije v zadnjem obračunskem obdobju, ko je števec še pravilno deloval. 49. člen Če odjemalec ali dobavitelj menita, da merilne naprave ne delujejo pravilno, lahko vsak od njih na svoje stroške zahteva, da ustrezna strokovna organizacija preizkusi merilno napravo. Če pokaže preizkus merilnih, naprav večja odstopanja, kot je dopustno po pravilniku o metroloških pogojih za merilnike količine toplote (Uradni list SFRJ, št. 50/82) se smatra, da je števec v okvari, obračun dobavljene toplotne energije pa se za tisto časovno obdobje izvede s pavšalnim obračunom. XII. NEKONTROLIRANI ODJEM 50. člen Če odjemalec odjema toplotno energijo brez dobaviteljevega soglasja, ali če namerno vpliva na merilne naprave v dobaviteljevo škodo, je dobavitelj upravičen zaračunati že porabljeno toplotno energijo po največjem možnem odjemu ter do izpolnitve vseh pogojev za priključitev na toplovodni sistem dobavitelja, prekiniti dobavo toplotne energije. XIII. OBRAČUN 51. člen Dobavljene količine toplotne energije se odjemalcu obračunajo skladno s temi pogoji in na osnovi tarifnega sistema, ki je sestavni del teh pogojev. 52. člen Cena dobavljene toplotne energije je sestavljena iz cene za priključno moč in cene za dobavljeno količino toplotne energije. 53. člen Strošek za priključno moč se obračunava v odvisnosti od števila dni v obračunskem obdobju, praviloma mesečno. Letni strošek za priključno moč se deli s 365 (366) dnevi in pomnoži s številom obračunskih dni. 54. člen Dobavljena količina toplotne energije se obračuna na naslednji način: - pri pavšalnem obračunu se od 1.1. do 31.12. tekočega leta obračunava dobavljena količina toplotne energije v odvisnosti od števila dni v obračunskem obdobju na enak način, kot sfrošek priključne moči; - pri obračunu po toplotnem števcu se količina dobavljene toplotne energije obračuna na podlagi odčitkov toplotnega števca, praviloma mesečno. 55. člen Do prevzema odjamalčevih toplotnih naprav v redno obratovanje, ki nastopi po prejema kopije uporabnega dovoljenja, oziroma zapisnika o komisijski ugotovitvi brezhibnega stanja toplotnih naprav, se pri pavšalnemu obračunu določi dobavljena količina do 31.12. tekočega leta na osnovi mesečnih ekvivalentnih obratovalnih ur iz 44. in 45. člena teh pogojev. Obračun se opravi praviloma mesečno. 56. člen Za odjemalce z nameščenim toplotnim števcem se uporablja obračun po ekvivalentnih obratovalnih urah, smiselno pa po 55. členu teh pogojev do prevzema toplotnih naprav v redno obratovanje na osnovi prejete kopije uporabnega dovoljenja, oziroma komisijsko ugotovljenega brezhibnega stanja odjemalčevih toplotnih naprav. 57. člen Dobavitelj je po prevzemu odjemalčevih toplotnih naprav v redno obratovanje in po izdaji uporabnega dovoljenja dolžan proti plačilu izvajati redno vzdrževanje priključnega toplovoda in priključne podpostaje. Letni stroški rednega vzdrževanja se določijo v odvisnosti od priključne moči odjemalčevih toplotnih naprav na osnovi dobaviteljevega cenika. Stroški rednega vzdrževanja se obračunavajo praviloma mesečno tako, da se letni znesek vzdrževalnine deli s 365 (366) dni in pomnoži z dnevi obračunskega obdobja, ki je praviloma mesec dni. 58. člen Porabljeno električno energijo za obratovanje toplotne podpostaje plača odjemalec dobavitelju električne energije. 59. člen Stroški rednega in izrednega vzdrževanja kotlarn bremenijo posamezne odjemalce v razmerju priključnih moči posameznega odjemalca. XIV. NASTANEK POGODBENEGA RAZMERJA IN PLAČILO RAČUNOV 60. člen Dobavitelj fakturira rabo toplotne energije skladno s temi pogoji in tarifnim sistemom enkrat mesečno za vse vrste obračuna rabe toplotne energije. Nastanek pogodbenega razmerja je dan obračuna, v kolikor se dobavitelj in odjemalec v posebni pogodbi ne dogovorita drugače. 61. člen Odjemalec je dolžan plačati fakture najkasneje v 15 dneh po nastanku DUR—a, oziroma mora zavarovati plačilo na način, ki ga odločajo veljavni predpisi. Če odjemalec ne plača računa, mu dobavitelj zaračuna zamudne obresti skladno z zakonskimi predpisi, skupaj s stroški izterjave računa. XV. REKLAMACIJE 62. člen Odjemalec lahko pri dobavitelju reklamira: - količino in kvaliteto dobavljene toplotne energije; - obračun toplptne energije; - druge storitve. 63. člen Reklamacije so lahko telefonične, ustne ali pisne. Odjemalec mora reklamirati brez odlašanja. Telefonične in ustne reklamacije mora odjemalec takoj pisno potrditi. Reklamacije morajo javljati izključno pooblaščeni predstavniki odjemalca. Reklamacije nepooblaščenih oseb se upoštevajo le v primeru večjih okvar. 64. člen Okvare na odjemalčevih toplotnih napravah, ki so preprečile prevzem toplotne ener- gije za cel objekt, upošteva dobavitelj pri obračunu tako, da zaračuna za čas prekinitve samo stroške za priključno moč. Prekinitev upošteva dobavitelj od časa, ko ga je odjemalec o tem pisno obvestil. Prekinitve, krajše od enega dneva, se ne upoštevajo. 65. člen Reklamacije zoper obračun so samo pisne. Reklamacije mora odjemalec sporočiti takoj oziroma v skladu z veljavnimi predpisi: Dobavitelj je dolžan odgovoriti na reklamacijo v 15. dneh. Reklamacije ne odložijo roka plačila računa za nesporni del. 66. člen Odjemalec je dolžan pisno obvestiti dobavitelja o lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in dobaviteljem. Obvestila veljajo od 1. naslednjega meseca dalje. Odjemalec je dolžan pisno obvestiti dobavitelja o vsakokratnem svojem predstavniku, ki je pooblaščen, da zastopa odjemalca in sprejema poslovno pošto. 67. člen Utemeljene reklamacije zaradi zastojev in motenj po krivdi dobavitelja upošteva dobavitelj sorazmerno s časom njihovega trajanja pri končnem obračunu, pri tem se ne upoštevajo odbitki na račun nedobavljene energije za čas, ki je krajši od enega dneva. 68. člen Vsako ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev) odjemalca ali dobavitelja, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ljudi ter njihovo okolje, ne nedopustno. Zaradi škodljivega in nevarnega ravnanja sta odjemalec ali dobavitelj odgovorna kazensko in odškodninsko po veljavnih predpisih. XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 69. člen Ti pogoji se uporabljajo za vsa že sklenjena in nova dobavna razmerja. 70. člen Cene za dobavljeno toplotno energijo in druge storitve veljajo od dne, ko jih odobrijo pristojni organi. 71 .-člen K Pogojem je dal soglasje Izvršni svet Občine Žalec po obravnavi in sprejemu na delavskem svetu Komunalnega podjetja Žalec. 72. člen Z dnem, ko začno veljati ti pogoji, prenehajo veljati dosedanji Pogoji za dobavo in odjem toplotne energije, sprejeti na Delavskem svetu Komunalnega podjetja Žalec z dne 30. 10. 1990. 73. člen Ti pogoji začno veljati, ko so zagotovljeni osnovni pogoji za dobavo in odjem toplotne energije vendar najkasneje s 1. 1. 1993. 74. člen Pogoji za dobavo in odjem toplotne energije iz toplovodnega sistema v mestu Žalec skupaj s tarifnim sistemom za prodajo toplotne energije iz toplovodnega sistema v mestu Žalec se objavijo v občinskem glasilu »Savinjčan«, ki ga izdaja Skupščina občine Žalec. Skupščina občine Žalec je na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 9. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) in na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86 in 40/87) na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1989 sprejela ODLOK o pogojih za oskrbo s toplotno ener- gijo iz toplovodnega sistema na območju mesta Žalec 1. člen S tem odlokom se določajo splošni pogoji za oskrbo s toplotno energijo iz toplovodnega sistema na območju mesta Žalec (v nadaljevanju besedila: toplovodni sistem). 2. člen Oskrba s toplotno energijo iz toplovodnega sistema na območju mesta Žalec je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena v upravljanju DO Komunala Žalec (v nadaljnjem besedilu: upravljalec toplovodnega sistema). 3. člen Na toplovodni sistem na območju mesta Žalec so se dolžni priključiti novo zgrajeni ali obstoječi stanovanjski industrijski, poslovni in drugi objekti skladno: - s sprejetim dolgoročnim in srednjeročnim planom občine Žalec in iz njega izhajajočimi prostorskimi izvedbenimi akti; - z obstoječimi študijami in nadaljnjim programom razvoja toplifikacije mesta Žalec. Obstoječi objekti, ki imajo že urejeno lastno ogrevanje, so se dolžni priključiti na toplovodni sistem, ko bodo njihove kurilne naprave izrabljene in potrebne zamenjave. 4. člen Skladno z določili pravilnika o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju ter pripravi tople vode (Uradni list SRS, št. 31/84) so uporabniki dolžni v obdobju enega leta vgraditi merilce porabljene energije v internih sistemih. Posebne pogoje za vgraditev predpisuje upravljanje toplovodnega sistema. 5. člen Objekti in naprave toplovodnega sistema so osnovna sredstva uporabnikov toplotne energije in sicer v obsegu deleža instalirane moči (kW) toplotne energije v objektu uporabnika. Uporabniki toplotne energije so dolžni obračunavati ustrezno višino amortizacije od vrednosti osnovnih sredstev iz prvega odstavka tega člena, ki jo določi pooblaščena strokovna inštitucija ali izvedenec. Uporabniki so poleg amortizacije, ki je predpisana za te objekte, dolžni obračunavati še pospešeno amortizacijo, da lahko v primeru potrebe takoj zagotovijo zamenjavo dotrajanih ali uničenih osnovnih sredstev toplotne oskrbe. Stroške investicijskega vzdrževanja oziroma obnovo obstoječih kotlovnic so dolžni uporabniki toplotne energije financirati v sorazmernem deležu instaliranih moči v breme celotnega prihodka, na osnovi letnega plana investicijskega vzdrževanja objektov toplotne oskrbe. Upravljalec toplovodnega sistema in SIS za komunalo in ceste občine Žalec sta dolžna poskrbeti za ocenitev vrednosti toplovodnega sistema. 6. člen Pogoje za dobavo toplotne energije na območju mesta Žalec sprejme delavski svet upravljalca v razširjeni sestavi s soodločanjem delegatov uporabnikov in predstavnikov družbenopolitične skupnosti s soglasjem Samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste občine Žalec v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. 7. člen V pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz toplovodnega sistema v mestu Žalec se določi zlasti naslednje: 1. naprave za prenos toplotne energije, 2. priključna moč, 3. odjemno mesto in čas dobave, 4. priključitev na vročevodno omrežje, 5. obveznosti dobavitelja in odjemalca oziroma investitorja, 6. obratovanje in vzdrževanje toplovodnega sistema. 7. prekinitev - ustavitev dobave toplotne energije, 8. upravljanje dobavljenih količin toplotne energije, 9. obračun in plačilo računov, 10. reklamacije. 8. člen Investitor ali odjemalec toplotne energije, ki želi priključiti svoje interne toplovodne naprave na toplovodni sistem, mora pridobiti soglasje upravljalca toplovodnega sistema k lokaciji in gradbeni dokumentaciji in pri izdaji uporabnega dovoljenja. Investitor ali odjemalec skleneta z upravljal-cem pred izdajo soglasja k gradnji pogodbo o priključitvi na toplovodni sistem. 9. člen Razmerje upravljalec toplovodnega sistema - odjernalec (uporabnik) nastane, ko skleneta dobavitelj in odjemalec pogodbo o dobavi toplotne energije in z dejansko dobavo toplotne energije, kar se zapisniško potrdi. Obveznosti dobavitelja in odjemalca so opredeljene v pogojih za dobavo toplotne energije. 10. člen Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne občinske inšpekcijske službe, strokovni nadzor pa upravljalec. 11. člen Poleg določb, ki jih predvideva zakon o energetskem gospodarstvu za kršitev v odloku inpogojih za dobavo in odjem toplotne energije predpisanih obveznosti upravljalcev in uporabnikov, se za prekršek kaznuje z denarno kaznijo od 50.000 din do 1,000.000 din pravna oseba: 1. če ne upošteva obveznosti iz 3. člena, 2. če ne vgradi merilcev porabljene energije v internih sistemih v določenem roku (4. člen), 3. če ne poskrbi za ugotovitev vrednosti osnovnega sredstva ali ne da na razpolago podatkov za ugotovitev vrednosti (5. člen). 4. če ne upošteva obveznosti iz 8. člena. Za prekršek iz tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 10.000 do 200.000 din. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 352-2/87-6 Žalec, dne 31. maja 1989. TEHNIČNI PODATKI OBJEKTOV ČRPALIŠČA BREG PRI POLZELI IN ČRPALIŠČA PODVIN (sanacija po poplavi 1.1990) ČRPALIŠČE PODVIN Osnovni podatki: - objekt oskrbuje prebivalce z vodo v naselju Podvin, vikend naselje Podvin in del Polzele (do žage); - minimalna izdatnost zajetja 1,9 l/s; - povprečna izdatnost zajetja 2,5 l/s; - vgrajene 3 črpalkje VCV 254 T (7,5 KW); - črpališče se navezuje na rezervoarja Podvin I. V = 50 m3 Podvin II. V = 30 m3; - osnovni objekt je bil grajen v 1.1983; - poraba električne energije v I. 1991 je 39.961 KWh; - maksimalno izkoriščena nižja tarifa električne energije; - trenutna količina načrpane vode 79 m3/ dan. Obseg sanacijskih del v letu 1992: - izgradnja prizidka velikosti 3,10 x 2,60 m; - izdelava strešne konstrukcije; - vgradnja plinske klorirne opreme proizvajalca PRODUKTA Ljubljana; - vgradnja krmilne opreme mikroprocesor C - 40 K proizvajalca OMRON iz Japonske; - vgradnja elektrokrmilne omare proizvajalca IMP Slovenske Konjice, elektroinstala-terstvo Ivanc Bogdan Žalec in FERI d.o.o. Žalec; - vgradnja merilca pretoka vode proizvajalca Endress - Hauser; - obnova hidromehanske opreme; - montaža zunanje Al-u zaščitne ograje. Glavni izvajalci del: a) Komunalno podjetje p.o. Žalec - izvajalec gradbenih in hidromehanskih del; b) Elektroinstalaterstvo IVANC BOGDAN, Žalec - izvajalec elektro del; c) Feri d.o.o. Žalec - izvajalec del na mikroprocesorski krmilni opremi. Vrednost investicije: - Komunalno podjetje Žalec (amortizacija) 1.249.026,70 - IBRD (sredstva poplav) 2.145.137,20 Skupaj 3.394.163,90 ČRPALIŠČE BREG Osnovni podatki: - minimalna izdatnost zajetja 4 l/s; - vgrajene 3 črpalke VCV 254 T (7,5 KW) Elektrokovina; - črpališče se navezuje na vodovodno omrežje Polzela in rezervoar Šenek V = 500 m3; - poraba električne energije v I. 1991 je 117 255 KWH; - poraba električne energije v 1.1992 (janu-ar-avgust) je 52530 KW. Obseg sanacijskih del v letu 1992: - obnova strešne kritine; - zamenjava stavbnega pohištva; - obdelava notranjih sten (položitev keramike); - pleskarska dela; - vgradnja plinske klorirne opreme proizvajalca PRODUCTA Ljubljana; - vgradnja krmilne opreme mikroprocesor C - 40 K proizvajalca OMRON iz Japonske; - vgradnja elektrokrmilne omare proizvajalca IMP Sl. Konjice, Elektroinstalaterstvo Ivanc Bogdan, Žalec, Feri d.o.o. Žalec; - vgradnja merilca pretoka vode proizvajalca Endress - Hauser; - obnova hidromehanske opreme; - zunanja ureditev objekta; Glavni izvajalci del: a) Komunalno podjetje p.o. Žalec - izvajalec gradbenih in hidromehanskih del; b) Elektroinstalaterstvo Ivanc Bogdan, Žalec - izvajalec elektro del; c) Feri d.o.o. Žalec - izvajalec del na mikroprocesorski krmilni opremi. Vrednost investicije: - Komunalno podjetje p.o. Žalec (amortizacija) 619.014,00 - IBRD (sredstva poplav) 2.372.126,50 Skupaj 2.991.141,10 Občinski odlok o pogojih za oskrbo s toplotno energijo iz toplovodnega sistema na območju mesta Žalec zavezuje upravljalca tega sistema, da določi »pogoje za dobavo in odjem toplotne energije«. Po dolgotrajnih prizadevanjih in kompliciranih postopkih sprejemanja smo v Komunalnem podjetju Žalec, ki je upravljalec toplotnega sistema, pripravili »pogoje in tarifni del«, s katerim je soglašal tudi izvršni svet Občine. Da se seznani čimširši krog uporabnikov toplotnega sistema, smo se odločili, da pogoje skupaj s tarifnim delom objavimo v občinskem glasilu Savinjčan. S tem želimo kot upravljalci prispevati svoj delež k reševanju večletnih problemov na področju ogrevanja V mestu Žalec. Tone Bratuša Spominska slovesnost na Čreti Slabo vreme pokvarilo prireditev Slavnostni govornik Iv V spomin na znamenito bitko Štajerskega bataljona z mnogo močnejšim sovražnikom oktobra leta 1941, ki pomeni prvi frontalni spopad štajerskih partizanov z okupatorjem, je bila tudi letos spominska slovesnost, ki so se je udeležili borci Savinjske doline, njihovi svojci, pripadniki nove slovenske vojske, predstavniki 81. območja teritorialne obrambe Žalec, častniki nekdanje Zveze rezervnih vojaških starešin in drugi. Med gosti in udeleženci srečanja pa so bili tudi predstavnikvi ZZB NOV Slovenije. Priložnostni govor na je imel predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar. Močno deževje je sicer nekoliko pokvarilo prireditev, ven- Dolničar Ivan Dolničar, predsednik ZZB NOV Slovenije dar pa se je je kljub temu udeležilo približno 400 udeležencev, katerim je najprej spregovoril Janko Cvikl, predsednik občinske borčevske organizacije. Po kulturnem programu, ki zaradi dežja ni prišel toliko do izraza, je prisotne pozdravil Ivan Dolničar. Uvodoma je dejal, da je vesel da se je kljub slabemu vremenu zbralo na prizorišču znamenite bitke toliko udeležencev, nato je poudaril pomen letošnjih jubilejev, zlasti pa 50-letnico ustanovitve prvih slovenskih brigad in s tem preraščanja partizanske v narodnoosvobodilno vojsko Slovenije. V nadaljevanju govora se je dotaknil borčevske organizacije, njene vloge in družbenih odnosov ter približajočih se volitev. Med drugim je dejal: »Naša organizacija se dokaj hitro topi, s tem pa ni rečeno, da v nas ni več korajže, da v nas ni več zagnanosti, tudi za današnji čas. Mislim, da se mora prav v današnjem času naša organizacija še bolj vključevati v vsa družbena dogajanja... Slovenija je imela srečo, pamet in korajžo, da se je osamosvojila, da se je ločila od te balkanske morije, ampak s tem ni rečeno, da smo si za vse čase zagotovili mir in varnost. Še zmeraj nas lahko kaj doleti. Najbolj nevarno pa bi bilo, če v teh časih ne bi bimeli pametnega vodstva, takšnega, ki nas bo znalo peljati naprej v boljši in hitrejši gospodarski razvoj, ki ne bo hlapčevalo tujcem in ki bo znalo ohraniti vse tisto, kar smo uspeli pridobiti v teh 50 letih. Danes se govori o postsocializmu, ampak ta ne sme negirati vsega tistega, kar je bilo storjenega v teh minulih desetletjih, temveč mora ohraniti vse dobro in Janko I—VIKI, prtuscuiu» uu-činske borčevske organizacije, med svojim pozdravnim govorom pred spomenikom na Čreti razvijati nove vrednote. Mislim, da imamo Slovenci dovolj pameti, dovolj znanja in dovolj želja in hotenj, da to. dosežemo. Nedvomno bo zato zelo pomembno, koga bomo izvolili, da bo v prihodnje vodil to našo slovensko državo, kdo bo sedel v parlamentu. Ali bodo to ljudje, ki jim bo pred očmi interes vseh nas Slovencev, narodov blagor ali njihov osebni oz. strankarski interes? Prav zaradi tega se bomo borci zavzemali, da v parlament pridejo novi ljudje, ne glede na strankarsko pripadnost, ampak naj bodo to ljudje, ki bodo znali delati in voditi naš voz v lepši jutri,» je zaključil Ivan Dolničar. Po končani proslavi se je precej udeležencev podalo v dom borcev na Dobrovljah, kjer so oživili spomine na vojne dni, tako tiste pred 50-leti kot lanske, junijske. Ob vsem tem pa ni manjkalo dobre volje in petja in udeleženci so znali poskrbeti za dobro vzdušje. D. Naraglav S slovesno proslavo, ki je bila svojevrsten in nepozaben kulturni dogodek, so v KS Prebold zaključili letošnje praznovanje krajevnega praznika in 600-letnico kraja. Kinodvorana že dolgo ni bila tako nabito polna kot tokrat. Pred pričetkom proslave je pred dvorano igrala pihalna godba, ki je nepogrešljiva v krajevni skupnosti Prebold. Pozneje v dvorani so nastopili še skupaj z znano solistko ljubljanske opere Dragico Čarman. Prazniku primemo je bilo tudi dogajanje na odru. Recitatorji so se sprehodili skozi zgodovino kraja in bili nekakšen povezovalni člen v celotnem kulturnem programu; s posebej prirejenimi skladbami rojaka Antona Schvaba, z recitatorji, pevci moškega pevskega zbora, mladimi plesalci, pevko Dragico Čarman in pihalno godbo ter z Ido Završnik kot avtorico proslave, kateri so pomagali še drugi soustvarjalci, je postala Bolnišnica V uredništvo smo prejeli »načrt bolnišnice usmiljenih bratov pri Žalcu« (Vrbje). Iz-gleda, da so usmiljeni bratje te karte prodajali in tako zbirali denar za bolnišnico. Prav tako nam je Franc Košir iz Prekope odstopil prošnjo, ki jo je prejela Posojilnica na Vranskem. V njej usmiljeni bratje prosijo za pomoč pri postavitvi nove bolnišnice. V Zgodovini cerkve na Slovenskem (MD 1991) najdemo podatek, da so imeli usmiljeni bratje od 1. 1920 pri Žalcu dobrodelni zavod. V knjigi Vrbje je objavljena pogodba med Francem in Terezijo Nidorfer in konventom usmiljenih bratov iz Gradca. S pogodbo sta zakonca Nidorfer izročila usmiljenim bratom svojo posest v Vrbju. V pogodbi se kon-vent usmiljenih bratov obvezuje, da bo na posestvu Nidor-ferjevih uredil »človekoljubni prireditev to, kar so si vsi želeli. Piko na i pa je postavil v svojem govoru poslanec preboldske volilne enote v žalski skupščini Anton Ajdič, ki se je na zanimiv, preprost, vsem ra-zumaljiv način sprehodil skozi stoletja, spregovoril o krajevni skupnosti, njenih rezultatih in krajevnem samoprispevku. Ob koncu pa je dejal: »Namenoma pa do sedaj nisem izrekel besede politika, ker jo imamo že vsi vrh glave iz vsakdanjega življenja, v tej povezavi nisem izrekel tudi besede tovariš ali gospod, ker sta v mojih očeh tudi že politika. Pa kljub vsemu bom na to temo vendarle rekel naslednje. Na bližajoče se volitve pojdimo vsi, vsi oddajmo svoj glas po svoji svobodni presoji in vesti, da bomo tako izvolili ljudi, ki bodo neobremenjeni s čimerkoli pošteno zastopali naše interese v parlamentu oz. na drugih odgovornih mestih...« Krajevni praznik, ki ga bodo od letos dalje praznovali v KS usmiljenih zavod, v katerem bodo proti ustreznemu plačilu dobili dom in oskrbo duhovniki, ki ne morejo vršiti službe, in za delo nesposobne osebe drugih stanov ...«. Pogodba je bila podpisana leta 1917. Vsi ti dokumenti povedo, da so usmiljeni bratje prevzeli posest Nidorferjev in da so tu uredili »človekoljubni zavod«, dokumenti pa povedo, kako so zbirali denar za ureditev zavoda. V knjigi Vrbje Dane Debič navaja, da so nacisti avgusta 1941 odpeljali osem starčkov iz hiralnice »usmiljenih bratov« v Avstrijo. Ti starčki so delili usodo bolnikov iz Novega Celja, 255 jih je bilo, pokončali so jih z evtanazijo. Franc Košir ima še ohranjeno žaro, v kateri je dobil pepel sestre, ki je bila kot bolnik iz Novega Celja usmrčena v Avstriji. Prebold v spomin na prve zapise v župnijski kroniki, je sedaj za nami. Prebold je v zadnjih letih marsikaj pridobil, vendar pa bo potrebno v prihodnje še kaj postoriti. Med pomembnejše pridobitve tega zadnjega obdobja spadajo dokončanje križišča in izgradnja novega mostu v Dolenji vasi ter izgradnja in posodobitev ceste skozi Prebold. Obnovljen je vodovod v Laikovi vasi, pre-plasten je cestni odsek Raček--Cizej, posodobljena in asfaltirana je cesta Mrak-Huš, v Marija Reki so dobili telefon, zgrajeni so številni hišni priključki na javno kanalizacijo v Zg. Preboldu in še bi lahko naštevali. Zgraditi pa morajo še kanalizacijo in posodobiti cesto v Zg. Preboldu. Krajevni samoprispevek se junija naslednje leto zaključi, verjetno pa bi že sedaj veljalo razmišljati o podaljšanju, ker bo le tako mogoče v kraju še kaj narediti. D. Naraglav bratov Usmiljene brate so Nemci poleti 1941 peš odgnali na vlak v Žalec in v zapore v Celje. Posestvo so podržavili. S posestva sta bila pregnana tudi duhovnika, ki sta živela v samostanu. Zapišimo še, da so imeli menihi svojo elektrarno v Vrbju. Iz te elektrarne so dobivali elektriko v Griže, transformator je bil na podstrešju mrtvašnice v Grižah. Danes že pokojni Rafko Funkel se je spominjal, da so usmiljeni bratje sami pobirali prispevek za elektriko po Grižah. Ob tem so zdravili tudi zobe. Če je koga bolel zob, mu ga je menih mimogrede izdrl, vse »orodje« je nosil v torbi. Tako nam dokumenti odkrivajo del naše preteklosti. Verjetno je teh dokumentov še veliko. Prosimo, posodite nam jih, objavili jih bomo in vrnili. -ci Povezuje jih ime Slavka Šlandra Že vrsto let obstajajo stiki med borčevskima organizacijama KS Prebold in KS Slavko Šlander iz Maribora. Povezalo jih je Šlanodrovo ime. Dan pred zaključkom krajevnega praznika so si borci obeh krajevnih skupnosti in predstavniki KS ponovno segli v roke. Po prisrčnem sprejemu na sedežu krajevne skupnosti, nje, proslava, kot je bila pred kratkim v Ljubljani, današnja na Čreti, komemoracije ob dnevu mrtvih nas obvezujejo, da s svojo prisotnostjo potrdimo svojo pripadnost in poglobimo našo zavest do vsega pozitivnega v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Nesporno je, da je NOB del slovenske zgodovine, da smo bili mi borci njeni ustvarjalci in s tem vredni spoštovanja, predvsem pa njeni zaslužni možje, kakršen je bil naš rojak, narodni heroj Slavko Šlander...« Srečanje so borci nadaljevali v gostišču Čmak. Ob odhodu so udeleženci srečanja iz Maribora prejeli knjigo Spominska obeležja in spomeniki v občini Žalec. Razšli so se z obljubo, da se kmalu ponovno snidejo. D. Naraglav ■ ■ . Udeleženci srečanja obeh KO ZZB NOV in predstavniki KS pred spomenikom kjer jih je pričakalo nekaj starih znancev, predsednik borčevske organizacije Ivan Už-mah in predstavniki krajevne skupnosti na čelu z županom Francom Kukovnikom, so se s kombiji gasilskih društev odpeljali na slovesno proslavo na Creto, kjer so z drugimi borci počastili spomin na znamenito frontalno bitko I. štajerskega bataljona. Po vrnitvi v Prebold so obiskali spomenik NOB ter položili venec. Ob tej priložnosti pa je zbranim spregovoril Ivan Užmah, ki je med drugim dejal: »V znak spoštovanja smo se zbrali tu pred osrednjim spomenikom padlim borcem v KS Prebold in KS Šešče, na katerem je v tem granitnem zidu vklesanih 172 imen žrtev NOB... Vsako od teh imen pomeni življenje, življenje, ki je moralo predčasno kloniti pod krvavimi rokami okupatorja... Srečanje, kot je to današ- & San les Prodajalna pohištva »Sanles« Polzela (v starem župnišču) telefon: 063/721-087; • nudimo vse vrste pohištva • ugodni popusti za gotovinsko plačilo • krediti »DARE ŠPORT« Žalec, Kardeljeva 12, telefon: 063/711-312 (poleg SKB banke) • pestra ponudba športne opreme priznanih domačih in tujih proizvajalcev • prodaja na 3 čeke! PREPRIČAJTE SE V NAŠO KONKURENČNOST! ZANA ŽANA - NOVO IME TRADICIJE! Včeraj še ŽAlska NAma, danes VELEBLAGOVNICA ŽANA! NAGRADNA IGRA OB 16. OBLETNICI Vsak nakup nad 1.500 SIT - možnost več za eno ali več nagrad, katere podarjajo: - Kompas Celje - Beti Metlika - Krka Kozmetika Novo mesto - Paloma Sladki vrh - Intes Maribor - Vino Bizeljsko Brežice - Perutnina Ruj - Hmezad Zelena dolina Arja vas - MIP Nova Gorica - KZ Goriška Brda - Labod Novo mesto ŽREBANJE: 30. oktobra ob 17. uri na tradicionalni MODNI REVIJI JESEN - ZIMA 1992/93 v I. etaži VELEBLAGOVNICE ŽANA Vabljeni na predstavitev novih modelov, ki bodo vladali jesenskim in zimskim modnim trendom! AKCIJSKA PRODAJA V VELEBLAGOVNICI ŽANA IN V PRODAJNEM CENTRU LENA V VELEBLAGOVNICI ŽANA IN V PRODAJNEM CENTRU LENA LAHKO POLEG GOTOVINE UPORABLJATE - nakupovalne kartice (HKS, Eurocard, American Express, Activa) - kupujete na odloženo plačilo s čeki - kupujete na potrošniško posojilo PUBLIKUM v pritličju VELEBLAGOVNICE ŽANA Odkup in prodaja avstrijskih šilingov, švicarskih frankov, nemških mark, italijanskih lir, ameriških dolarjev in hrvaških dinarjev po najugodnejših dnevnih tečajih Odpiralni čas: ponedeljek - petek 8.00 do 15.00 sobota 8.30 do 10.00 toaletni papir NATURA 10/1 WEISER RIESE 3/1 toaletni papir LOTOS 10/1 sirupi Apis 1/1 MIXAL3/1 sirupi Apis 5/1 CET ZELEN11/1 vino Naš pajdaš 1/1 DENTOL ANTIPLAQUE 226.00 SIT 533.30 SIT 177.00 SIT 199.00 SIT 478,60 SIT od 840,00 do 890,00 SIT 196.10SIT 67,00 SIT 105.30 SIT KOMPAS v pritličju VELEBLAGOVNICE ŽANA - Božično praznovanje in silvestrovanje v MORAVSKIH TOPLICAH (posebni popusti za otroke) - KOMPASOVA ZIMA doma in v tujini 1992/93 - prodaja sezonskih smučarskih kart za ROGLO - posebna ponudba za SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA NOVO V VELEBLAGOVNICI ŽANA Prodaja osnovnih živil, čistil in pijač po GROSISTIČNIH CENAH pivo - zaboj sladkor 10 kg moka 10 kg vino Janževec - zaboj vino Jeruzalemčan - zaboj vino Laški rizling -zaboj detergent za pomivanje posode Metulj - 3 kom detergent za pomivanje posode Dom - 3kom 1.050.00 SIT 630.00 SIT 311.00 SIT 2.442.00 SIT 1.980.00 SIT 1.980.00 SIT 393.00 SIT 379,50 SIT HMEZAD BANKAdl BANKA ZAUPANJA IN POSLOVNOSTI SEDEŽ BANKE: Hmeljarska 3, Žalec telefon: 714-251 fax: 711-180 Nekatere od skupno 26 agencij: Titov trg 2, Žalec (VELEBLAGOVNICA ŽANA) Levec 71, Petrovče (PRODAJNI CENTER LENA) ŽANA S SVOJO NOVO, SVEŽO PODOBO, VAS PRIČAKUJE! Zadruge so lahko tudi drugačne Ob vseh spremembah, ki so se zadnja leta dogajale okrog nas, je tudi področje kmetijstva in zadružništva doživelo korenite spremembe. Da pa je tudi tukaj še vedno veliko stare miselnosti monopolizma in nepripravljenosti za globalne spremembe, ni dvoma in to dokazujejo dogodki, ki so se zgodili v naši dolini v tem letu. Medtem ko se vsa Evropa združuje, da bo lahko preživela na tem našem planetu (ne združujejo se namreč zaradi ljubezni, temveč zaradi ekonomskega preživetja), smo se v preljubi Savinjski dolini odločili, da uberemo svojo pot, ki pa je, jasno, drugačna kot evropska. Odločili smo se ali so se, da dolino razbijemo na najmanj devet majhnih zadrug, v katerih bo vsak odločal o vsem, o bistvenem pa nihče. Ker se pa vsi ne strinjamo s takšno rešitvijo in ker vemo, da trendi Provinca ne spi V začetku oktobra je društvo prijateljev glasbe v dvorani Hmezad v Žalcu organiziralo koncert Provinca ne spi. Predstavile so se skupine Coda, Ni imena, Rožletove sanje in Véronique iz Celja in Blind date iz Rovinja. Skupina Ni imena je prijetno presenetila s preprostim in iskrenim nastopom, Coda je gradila na pevčevem čustvenem vokalu, navdušile pa so Rožletove sanje. Véronique so s preigravanjem tujih uspešnic povsem izpadli iz konteksta, Blind date se je predstavil s svojo verzijo roka, ki so mu dajali pečat odličen vokal in prefinjeni kitarski vložki. Koncert je uspel, drobni spodrsljaji pa so spričo doživetega že pozabljeni. V. Volavšek zadružništva v svetu neizogibno peljejo zadružništvo v specializirane zadruge, se je nekaj kmetov iz doline odločilo, da ustanovimo specializirano MLEKARSKO ZADRUGO. Tudi nekaj kmetov hmeljarjev je ustanovilo HMELJARSKO ZADRUGO in prve izkušnje kažejo, da so se dobro odločili. Nakopičene težave v mlekarni in težave novoustanovljenih zadrug so razmišljanja o mlekarski zadrugi pospešila tako, da smo 24. septembra 1992 v Žalcu ustanovili MLEKARSKO ZADRUGO Arja vas. Razlogi za ustanovitev so predvsem v tem, da bo o mleku in mlekarni odločal predvsem proizvajalec mleka in ne kot v prejšnji in v novoustanovljenih zadrugah, vsak član zadruge. Drugi vzrok je strah, da se sedanjih 22 zadrug, ki po razbitju Savinjske zadruge oddajajo mleko v Mlekarno Arja vas, ne bo uspelo dogovo- ^ Spoštovani Žalski utrip Izšla je že druga številka Žalskega utripa, ki je namenjen oglasom in drugim propagandnim sporočilom. V kolofonu sicer piše, da ga izdaja RM Žalec, kratica pa bralcu ne pove dovolj in bilo bi prav, da se izdajatelj predstavi z imenom in priimkom. Skladno z zakonom o javnem obveščanju bi moral biti zapisan tudi odgovorni urednik. Toliko o nekaterih formalnostih. Bolj kot to pa bralca zbode pripis uredništva, ki bi mu jezikoslovec dal krepko enico in še kaj. Javna beseda že mora biti jezikovno pravilno oblikovana in tudi s tem naj Žalski utrip upraviči ime, ki si ga je nadel. j. k. FRANCI, HOUGH, GOVORIL Sl! Moj pogovorni odgovor dobiš takoj, kajti izkoriščam privilegij takojšnjega odgovora, na katerega sem bil opozorjen prejšnjikrat! Moram priznati, da je tvoj sestavek kar simpatično predvolilno drobljenje, še posebno tisti zadnji stavek. Če boš slučajno na teh volitvah kandidiral in sebe šteješ med amaterje, potem je tvoje pismo luštna1 politična agitacija. Razumem te, da si bil predvolilno takten in si se štel med uboge davkoplačevalce, medtem ko si mene in župana štel med ustvarjalce politične umazanije. Dobro si to naredil, kajti kot predsednik SDP, moraš delati dobro za SDP. Z nekaterimi stvarmi nisi bil seznanjen, pa ne po svoji krivdi. Ne moreš vedeti, da je pred volitvami ZSMS imela delovni pogovor z vodstvom demosa, ker te pač ni bilo zraven. Tako tudi ne veš, da nam je bilo ponujeno, da v kolikor podpremo njihovega kandidata za predsednika IS SO Žalec, dobimo nekaj svojih ljudi v občinsko upravo. Ker smo si bili v vod- stvu ZSMS takrat enotni, da je bil predlagan demosov kandidat nesposoben kandidat, da o predlaganih drugih kadrovskih rešitvah raje ne pišem, smo se zavestno odpovedali stolčkom v sedanjem Izvršnem svetu in nismo šli v nikakršen pogodbeni dogovor z demo-som. Mislim, da si v drugem odstavku po tej plati prvikrat ustrelil mimo. Druga zadeva je tvoja občutljivost na besede o prepirih s partijsko strukturo. Nihče ni govoril o prepirih s SDP (jasna stvar), da pa smo se prepirali s partijsko strukturo, to je bilo res. Partijsko strukturo so namreč predstavljali vsi vodilni možje na občini (IS, župan, predsednik SZDL, predsednik sindikata, OK ZKS itd.). Če temu ne verjameš, vprašaj gospoda Milana Zupanca, ki je vodil takratno politično koordinacijo. Morda še ni zavrgel vse takratne zapisnike, v katerih boš kaj našel na to temo. O seskih pa bova podebati-rala privatno. Veliko sreče na volitvah, dragi politični kolega! Gregor Vovk riti za enoten nastop pri reševanju mlekarne, kar pa je za proizvajalce mleka, ki jim je to glavni vir dohodka, življenjskega pomena. Na osnovi zbora večjih proizvajalcev mleka v Preboldu je iniciativni odbor za ustanovitev mlekarske zadruge navezal stike z vodstvom mlekarne in v mlekarni soglašajo z ustanovitvijo takšne zadruge. Dogovarjamo se še, da bo administrativna dela za mlekarsko zadrugo opravljala Mlekarna Celeia, ki bo to delo zadrugi zaračunavala, odnosi pa bodo urejeni s posebno pogodbo. Prve analize kažejo, da bo to bistveno ceneje kot v obstoječih zadrugah. Zadruga je ustanovljena za celotno odkupno področje Mlekarne Celeia. V zadrugo se lahko včlani vsak proizvajalec mleka, ki ima vzorčenje urejeno tako, da ga opravlja mlekarna. To pa so vse kmetije, ki imajo svoje hladilne bazene, lahko pa se včlanijo tudi drugi, ki bodo nabavili tako imenovane prevozne farmske vrče za mleko, v katerih mleko doma ohladijo, potem pa ga prepeljejo do obstoječe mlečne proge ali zbiralnice. Tu jim mlekamiški kontrolor vzame vzorce in mleko dobijo plačano brez odbitkov, ne pa tako, kot se dogaja sedaj, ko imajo skupni zbiralnik. O podrobnostih se je treba dogovoriti z nabavno službo v mlekarni. Podobno imajo urejeno v Avstriji. Da pa tudi v novi zadrugi ne bo vse v najlepšem redu, so že poskrbeli nekateri spletkarski »dušebrižniki«, ki se ravnajo po načelu: Če že pomagati ne moreš, pa vsaj nagajaj! Konkurenca v združništvu vsekakor ne škodi, prej koristi, saj se bodo morale obstoječe zadruge močno potruditi pri preobrazbi, da bodo obdržale svoje člane. Mlekarska zadruga ima 12 članov, to je več kot polovica kmetij v dolini, ki imajo svoje bazene. Po proizvodnji mleka pa bo letno oddala prek milijon litrov mleka. Za predsednika zadruge je bil izvoljen Marjan Ribič iz Latkove vasi, za predsednika nadzornega odbora pa Franc Brišnik iz Prekope. To je nekaj osnovnih informacij o novi mlekarski zadrugi za okoli sedemsto proizvajalcev mleka v dolini, ki naj bi se seznanili z njenim delom in naj ne bi več nasedali raznim govoricam o njej. Andrej Podpečan Spoštovani! Dolgočasno in splošno znano je dejstvo, da je večina birokracije, (menda kar po celem svetu) zaznamovana z počastnostjo in tudi nesposobnostjo. Za primer bom vzel prometni režim Žalca, ki ga lahko opazujem kar s svojega balkona in rednih sprehodov in žal ne tako redkih službenih intervencij. Center Žalca bi že zdavnaj zaslužil omejitev hitrosti na 40 km na uro, saj pešci dobesedno hodimo med avtomobili in obratno. Že zdavnaj bi lahko po cestišču položili pasove grobega asfalta (zvočne zavore). Križišče pri avtobusni postaji z večno utripajočimi semaforji je že muzejske vrednosti. Genialna pamet nekoga je odločila, da bo pravkar karambolirarri semaforski steber rjavel pokonci do konca svojih dni. Ker semaforji ne urejajo prometa, ampak so nekakšne božične lučke, vsi tujci brez izjeme pripeljejo z veliko hitrostjo v mesto. Posledica: številni trki. Še bolj bistra je bila odločitev nekoga, da bo na Kardeljevi cesti narisal parkirne prostore. Signalizacija kaže, da je cesta dvosmerna, čeprav se je dejansko spremenila v enosmerno, saj je zožena na širino avtomobila. Prav tako »premišljene« so oznake pred semaforjem na obvoznici, kjer je zavijanje desno že dolgo znamenitost Žalčanov. Tako dolgo in vztrajno smo to delali na enem pasu, da smo kot Butalci cesto nekako razširili in končno je nekdo že čez zelo solidne luknje položil asfalt. Še vedno pa ne vemo, ali delamo prekršek ali ne. Glede na molk prometne milice sklepam, da je vse v redu. Skratka, nič se ne da narediti. Hvala bogu ima celjska regija najboljšo službo hitre medicinske pomoči v Sloveniji, ranjene in mrtve v nekaj minutah odpelje s ceste, tako da se vest odgovornih ne vznemirja. dr. Matjaž Lesjak Jutri bo v Celovcu s'menj... Da, o sejmu v Celovcu bi vam rada pripovedovala. Pravzaprav je tržni dan vsak četrtek v koroški prestolnici. Nekaj malega s takega tržnega dne v Celovcu ste pred nedavnim videli že na slovenski televiziji v oddaji Dober dan, Koroška. To reportažo je za navedeno oddajo pripravila moja prijateljica Danica Urschitz, ki dela kot napovedovalka in avtorica raznih reportaž pri slovenskem radiu v Celovcu. Kmet in kmetica, ki ste ju videli na TV, sta bila Boštjan in Boštjanka s Tuc na Radišah. Zares dober je Boštjanov kruh, vsako sredo sveže spečen za četrtkov tržni dan. Tudi izredno dobro skuto vam ponudi ta kmet in lepo očiščenega domačega piščanca. Oboje ima v vročih poletnih dneh skrbno spravljeno v mali hladilni skrinji. Tudi zgodnja jabolka je imel Boštjan letos izredno okusna in dobra ter prav nič črviva. Ves teden sem jih hrustala po malem doma, obžalujoč, da jih nisem kupila kako kilo več. Na četrtkov tržni dan v Celovcu spraznijo kar tri ulice okoli Benediktinskega trga za namestitev stojnic. Na tem trgu stoji okameneli ribič, ki je goljufal pri teži, ko je prodajal ribe, in je za kazen potem oka-menel. To je nemo svarilo vsem prodajalcem, ki bi skušali goljufati pri tehtanju. Že v zgodnjih jutranjih urah kmetje napolnijo ves tržni prostor s svojimi prikolicami, na katerih so z avtom pripelja- Župan, kako naj te imamo radi? Tudi sam sodim med tiste občane, ki so se razveselili v eni od prejšnjih številk Savinjčana napovedanemu koncu medsebojnega obtoževanja med gospodoma Dobnikom in Vovkom. Volilni boj pa bo, kot kaže, spet potegnil na plan veliko umazanije, ki jo bomo morali plačati davkoplačevalci, ki bi radi svoj denar pametneje porabili. Zanimivo v prispevkih pa je vendarle, kako g. Vovk priznava in si lasti zasluge za ustoličenje žalskega župana, ki je iz politično neznane osebnosti, tako rekoč amaterja, postal profesionalni politik. V prispevku omenjena samohvala o prepirih z nekdanjo partijsko strukturo v Žalcu pa ima isto težo kot hvaljenje' penzionista, kako je kot mlad vojak zafrkaval oficirje pri služenju vojaškega roka. Res pa tudi ni bilo težko uganiti, na katero stran bodo potegnile volitve, saj so nekateri že takrat govorili, da bi na volitvah zmagala celo Dudekova krava, ker je bilo moderno biti proti. Pa še nekaj! Kdor se pride prvi priklonit novemu gospodarju, pričakuje nagrado, to pa predstavljata oblast in denar. Iz prispevka se da razbrati užaljenost, ker LDS ni bila-pripuščena k proračunskim seskom in je bila odrinjena od pričakovane oblasti. Zato očitki županu. Nove volitve so pred nami. Na njih se bo ponovno odločala naša usoda. Naj bodo napake preteklosti dovolj, da bomo zdaj izbrali prave programe in prave poslance. Pri tem razmišljamo z lastno glavo in ne dopustimo, da bi drugi odločali namesto nas! Sicer pa se strinjam z oceno g. Vovka glede prispevkov g. Dobnika v slovenskih časopisih. Na veliko prispevkov ni odgovorov in mislim, da vem, zakaj ne. In kaj ima to opraviti z naslovnim vprašanjem? Simpatično je, kadar zmaga amater. Franci Tratar li blago v mesto. Te prikolice potem na en, dva, tri, spremenijo v stojnice. Pri vsaki prikolici oziroma stojnici je tudi tablica z imenom in priimkom kmeta ter kraj, od koder prihaja. Tako potem vsak kupec ve, pri kom kupuje. Na tako praktičen prostor potem razložijo svoje blago; to je vsemogoče, kar se na kmetiji najde za prodajo. Navedla bom samo nekaj vrst tega blaga: suho svinjsko meso, doma dimljeno, klobase, salame, slanina, jajca, skuta, razna zelenjava, celo kuhana rdeča pesa, moka - ajdova in koruzna, pšenični in koruzni zdrob, posušeno sadje - platiči in suhe hruške; spomladi pa celo mladi poganjki divjega hmelja, ki jih prodajajo za špargeljne. Ne manjka tudi gob - jurčkov in lisičk. Jurčki morajo biti prerezani čez pol, da se vidi, da niso črvivi. V poznem poletju se dobijo brusnice s koroških planin, ki pa niso poceni. Sedajle jeseni bodo kmetje v majhnih sodih pripeljali sveže naprešan jabolčnik, ki ga potem prodajajo po liter ali več. Celovški meščani ga zelo radi kupujejo. Predvsem iz Labodske doline je nekaj kmetov, ki pripeljejo na trg lepa jabolka in sadjevec. Ne manjka tudi ovčjega in kozjega sira. Ponudba je raznolika in bogata. V tem kratkem opisu se ne da našteti vsega blaga, ki je na tržnici naprodaj. Vsak četrtek zjutraj okoli sedme ure pa gospa Egger po radiu pove, kaj se dobi na tržnici in po kakšni ceni je. Včasih posebej omeni kakšno posebno dobro blago in tudi prostor, kje prodajalec stoji, da ga človek lažje najde. Pozimi so naprodaj pri vseh kmetih domače koline, to so krvavice, pečenice, prekajene kranjske klobase, majšelni (v svinjsko pečko zavit nadev za klobase), zaseka ter jetrne klobase. Nekateri večji kmetje zakoljejo tudi po 5 do 7 svinj na teden. Če pa pritisne mraz, imajo prodajalci pod polivinilasto streho celo plinske pečice, da roba ne zmrzne. Poleti pa na sredi trga večkrat igrajo trije zagrebški muzikantje in tako je idiličnost popolna. V nastavljen klobuk ali škatlo mimoidoči poslušal- ci mečejo kovance in tudi papirnate šilinge. Mene muzikantje že poznajo in mi vedno zaigrajo Marjano, ki »jedne divne majske noči« ni hotela priti na randi. Še to moram povedati, da v času pred Veliko nočjo prinese lepo kvačkane male rumene putke neka gospa na prodaj celo iz Celja. Ce ta gospa ne pride pravi čas, že mene sprašujejo razni ljudje na tržnici, kje se ta gospa mudi. Rada imam celovško tržnico ob četrtkih in zlasti slovenske kmete na nji, ki iz Podjune, Roža in s sončnih Radiš pripeljejo na prodaj svoje blago. Ž njimi je prijetno kramljati, ko »po slovenje mamjajo«. Mogoče bi se dalo, seveda z ustreznimi predpisi, celo v Celju in, v Žalcu uvesti tako tržnico. Bili bi zadovoljni kmetje, ker bi lahko prodali svoje blago, a tudi kupci bi se našli, ki bi radi kupili kaj naravnost od kmeta brez posrednikov pa še brez odvečne embalaže. Mogoče pa bo kdaj tako! Vera Amenitsch iz Celovca Sporočilo bralcem Uredniški odbor je zaradi čedalje večjega števila pisem bralcev sklenil njihov obseg omejiti na 45 vrstic. ROLETE - SENČILA • • ANDREJ LONČAR Ob železnici 2 63000 CEUE Telefon: (063) 24-296 Nova premiera Vrbe iz Vrbja POLZELA 92 Pod tem naslovom so se letos že drugič ob krajevnem prazniku na Polzeli zbrali likovniki s celjskega območja ter en dan preživeli v okolici Polzele in ustvarjali ter nato svoja dela razstavili. Na letošnji kolo- niji so bili: Anja Maček-Klju-čar, Anga Pinter, Irena Pev-nik, Marjan Dečman, Srečko Tržan, Anica Tamše, Andreja Novak, Julijana Juhart, Jure Godec, dr. Ganika Stojanovič, Oskar Sovine, Arpad Šala- O3L0RAMA »ROTOR AM Al mon, Ana Ojsteršek, Peter Petrovič in Vika Meh. Vodja kolonije Jožica Ocvirk je povedala, da je škoda, da je bilo na dan kolonije slabo vreme. Pa vseeno so vsi bili zadovoljni, lepa pa je bila tudi razstava, ki so jo pripravili v mali dvorani doma Svobode na Polzeli. Vsak član kolonije je razstavil dve deli. T.T. Kvintet Lastovka Pojejo že deset let Na Polzeli v okviru Svobode že deset let deluje kvintet Lastovka. Tako ime si je nadel zato, ker so štirje člani kvinteta zaposleni v Tovarni nogavic Polzela, ki ima za svoj zaščitni znak prav lastovko. Jubilej so člani kvinteta proslavili s samostojnim koncertom, ki ga je prišlo poslušat mnogo Polzelanov in drugih ljubiteljev lepega petja. Kvintet ima v svojem repertoarju domače slovenske pesmi, dal- Pred vrati je nova glejdali-ška sezona in z njo nova premiera amaterskega gledališča Vrba iz Vrbja, ki bo predvidoma 6. novembra v Domu krajanov v Vrbju. ... vedno novi kraji, novi ljudje... s trebuhom za kruhom ... to so. bili nekoč glumači, potujoči igralci in zabavljači. Vse, kar so imeli, so nosili s seboj: žalost, skrbi, veselje, utrujenost, mraz, radosti... Toda ko so se zasvetile odrske luči, je bilo hudo pozabljeno in pred gledalci se je odkrival čisto nov svet, pisana paleta oseb, prizorov veselja, burkaštva ... Košček takšnega glumaške-ga življenja vam bo amatersko gledališče Vrba skušalo prikazati v treh enodejankah: Improvizacija o Sinjebradcu (Piere Barbier); Salamnaška jama (Miguel de Cervantes) in Zdravnik po sili (Molière), ki imajo skupen naslov Prihajajo glumači. Režija, kostumografija in scenografija so delo Ljerke Belakove, članice SLG Celje. Amatersko gledališče Vrba letos praznuje tudi 15-letnico aktivnega in nadvse ustvarjalnega delovanja, kar za ljubiteljsko gledališče vsekakor ni zanemarljivo. ix\ \B / URARSTVO Marjan Polajžer, ŽALEC, Šlandrov trg 19 • prodaja ur - 10% popust za gotovinsko plačilo - prodaja na 2 čeka nad 3.000 sit ekspres izdelava ključev Mini market »VERONIKA« Sv. Lovrenc 24, Prebold telefon: 063/723-325 • pesni rezanci ORMOŽ 19,60 sit • Weiser Riese 3 kg 625,00 sit • sveče od 30 sit dalje • trenirke - zmečkanke od 4.300 sit dalje Odprto: od 8. do 19., sobota od 8. do 15., nedelja od 8. do 11. ure matinske in duhovne pesmi. Fantje sodelujejo pri vseh pomembnejših kulturnih dogodkih v kraju, velikokrat so nastopih tudi drugod, v posebno lepem spominu pa jim je ostal nastop v Omišu, kjer so se v družbi s pravimi dalmatinskimi klapami zelo dobro odrezali; to je bilo leta 1985. Na sliki: Od desne proti levi: Konrad Pižom, Franci Ožir, Franci Ogris, ki vodi kvintet, Alojz Florjane in Stanko Novak ml. T. TAVČAR TRGOVINA Dolenja vas, Prebold, tel.-fax.: 063/723-047 BOGATA PONUDBA UGODEN NAKUP • olje ZVEZDA/I • kis/l • jetrna pašteta/trajna/5 kom • prašek WEISER RIESE • sveče od 28,00 sit dalje • rože trajne - uvoz, že od 54,00 sit dalje Možnost plačila na 2 čeka! 106,60 sit 98,00 sit 265.00 Sit 546.00 sit PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP Kolektiv trgovine Miklavc TARA trgovina Podlog 11/c, Šempeter telefon: 063/701-475 AKCIJA SLADKOR 50 kg/za kg PESNI REZANCI KORUZA JEČMENOVI BRIKETI 57,60 • 19.50 • 19.50 * • 26,60 ZELO UGODNO - jesenski čevlji - trenirke - srajce - prašek Nad 3000 sit plačilo na « 2 čeka. J ¡0 BIOENERGIJA in REFLEKSNA AAASAZA STJEPAN ŠEPAT V HOTELU ŽALEC vsak četrtek od 15. do 19. ure. Telefon: 063/714-211, 041/795-513 r.-< ŠLANDROV TRG 3 63310 ŽALEC telefon: (063) 711-150 telefax: (063) 711-262 Polzelski likovniki v Šoštanju Društvo Šaleških likovnikov je v prenovljeni Mayerjevi vili v Šoštanju ob prazniku svojega mesta priredilo razstavo grafičnih listov. Le-ti so sad večletnega intenzivnega dela v grafični delavnici DŠL in so nastali v zadnjem f obdobju ter še niso bili razstavljeni. Tematika grafik je svobodna in zato tudi zelo domiselna. Večina grafičnih listov je tematsko vezana na RLV, kjer so ustvarjalci prilagajali tehnike jedkanic, kolažgrafov in linorezov. S svojimi deli so sodelovali tudi likovniki amaterji s Polzele, ki so s svojimi deli pripomogli k večji kakovosti grafičnih listov. Tako je Irena Pevnik razstavljala kolaž-graf tehniko, Anga Pinter linorez in Peter Bizjak visoko jedkanico. Ob odprtju razstave sta nastopih godbi na pihala: Zarja iz Šoštanja in godba Strasš iz Avstrije. Otvoritveni koncert in razstavo si je ogledalo veliko število obiskovalcev, med katerimi je bilo precej tudi Savinjčanov. Jani Pukmajster Obudimo pevsko tradicijo Kulturno življenje v Žalcu se prebuja. Prispevajte k uspešnosti tega utripa tudi vi, ponovno, kot nekdaj, ko ste bili član moškega pevskega zbora pri žalski Svobodi - ali pa boste to postali sedaj. V času prenehanja delovanja zbora je bilo izrečenih dovolj besed o potrebnosti zbo- rovske dejavnosti v našem mestu. Ne gre le zgolj za potrebo, gre tudi za druženje in zadovoljevanje mnogih drugih kvalitet. Če je v vas ostalo še kaj lepega spomina na tiste čase, ah pa vas je zamikalo, ko ste prebrali te vrstice, pokličite na ZKO Žalec (712-226). Predsednik Svobode Žalec Milan Lesjak MATJAŽ MARKETING POLZELA, tel.: 721-052 Zastopstvo za vozila: DAIHATSU 1. CHARADE bencin 2. CHARADE T diesel 3. APPLAUSE 1,616V SUBARU 1. JUSTYJ 10 2 WD 2. JUSTYJ 124Wd 3. LEGACY KOMBI GL/PX 2WD 4. LEGACY RANGER GL7PL4WD FORD 1. FIESTA 1,1 C 2. ESCORT 1,3 CLX 3. ORION 1,3 CLX 10.000 DEM 12.650 DEM 15.200 DEM 11.600 DEM 13,800 DEM 19.500 DEM 25.400 DEM 13.150 DEM 16.400 DEM 17.400 DEM Posredniška prodaja rabljenih avtomobilov. Možnost odkupa vozil YUGO, R4 GTL, ZASTAVA. Ceno vozila določi prodajalec sam. Informacije po telefonu: 063/721-052 Delovni čas: od 8. do 16. ure. ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w^ f $ £ iifl Ugovska družba £ V ÜlVI -SAVINJSKI MAGAZIN' d.o.o. ŽAIJ-C £ Cenjeni potrošniki! Vabljeni ste na otvoritev < NAKUPOVALNEGA CENTRA BLAGOVNICA < t POLZELA $ p p p p p p < v petek, 30. oktobra 1992, ob 9. uri. < p p p p p p p p p p p p £ Na voljo vam bo velika izbira pohištva, gradbenega £ 0 materiala, akustika, bela tehnika, tekstil, vodovodni in 0 < elektro material in še kaj. i t ....................................... 1 Varno v prometu Tudi v tednu otroka Takšen je bil naslov in tudi in prometne varnosti, ki jo je moto razstave v občinski ma- pripravil svet za preventivo in tični knjižnici ob tednu otroka vzgojo v cestnem prometu. Z razstave o prometu v Občinski matični knjižnici. Foto: T. T. Veliko prireditev za otroke Ob tednu otroka so bile tudi v žalski občini številne prireditve, ki jih je pripravila Občinske zveza DPM v sodelovanju s šolami in vrtci. Zaključna, z naslovom Kratkočasnih, je bila za najmlajše prav gotovo najbolj zanimiva in vabljiva. Bila je pred Občinsko matično knjižnico v Žalcu, na njej pa so sodelovali čarodej Jani Jošovc, pevka Irena Vrčkovnik in otroci sami v številnih zabavnih prvaka in spretnostnih igrah. Pripravili so tudi posladek, jedli so krompir in slastne palačinke, ki sta jih pekla žalski župan Milan Dobnik in ravrfatelj OŠ Griže Franci Žagar. V njunem kotičku smo posneli tudi našo fotografijo, saj sta s svojo peko privabila največ otrok. T. TAVČAR KOMUNALNO PODJETJE p. o 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5 Telefon: 063/712-131, 712-141, 712-149 DEŽURSTVO NA VODOVODU Za popravilo okvar na glavnem vodovodnem omrežju v občini Žalec so dežurni: od 2. do 9. novembra 1992, BOJAN PANTER, Polzela 209, od 9. do 16. novembra 1992 RADOVAN ČREMOŽNIK, Gotovlje 105 od 16. do 23. novembra 1992 ANTON JAGER, Prebold 62/a, tel.: 723-097 od 23. do 30. novembra 1992 MARKO DOLINAR, Griže 35, tel: 712-844 Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurni monter od 12. do 12.30 na sedežu podjetja. Ostale dni ga lahko poiščete doma ali pokličete po telefonu. Pisna sporočila lahko oddate tudi v poštni nabiralnik na sedežu podjetja. Sporočila lahko oddate v popoldanskem in nočnem času tudi prek telefonskega odzivnika na številko 712-141. Uradne ure za stranke bodo v DO VODOVOD od 2. novembra 1992 vsak torek in četrtek do 7. do 11. ure. Razstava je bila le ena od številnih prireditev, ki so potekale v tednu od 5. do 11. oktobra. . V tem času so bile tudi šolske ure posvečene prometni varnosti. Učenci nekaterih šol so z risbami na asfaltnih površinah pred šolskimi zgradbami opozarjali udeležence v prometu na težave, ki jih imajo na poti v šolo. Posebne delegacije osnovnih in podružničnih šol pa so obiskale predsednika občinske skupščine in izvršnega sveta in ju seznanile s predlogi za izboljšanje prometne varnosti otrok. V prijetnem in odprtem pogovoru sta oba najodgovornejša moža v občini ob pomoči predsednika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Ivana Ašenbergerja, navzoče seznanila z delom, ki ga je občina Žalec v zadnjih . letih opravila za večjo varnost otrok. Obiskovalci so bili s predstavitvijo opravljenega dela zadovoljni, kljub temu pa so opozorili na precej problemov, ki še vedno ogrožajo varnost otrok v Savinjski dolini. Še posebno zadovoljni so bili z zagotovili Borisa Kranjca, predsednika izvršnega sveta, ki je obljubil, da si bo prizadeval, da bodo v občinskem proračunu za leto 1993 zagotovljena sredstva, s katerimi bodo uresničili vsaj del zahtev, ki so jih izrekli učenci. Predsednik občinske skupščine Milan Dobnik pa je izrazil prepričanje, da se bo kmalu pričela izgradnja odseka avtomobilske ceste skozi Savinjsko dolino, ki bo največ pomenila ravno otrokom. Miran Krajšek AVTO ŠOLA s »BRINOVEC« 7 Gomilsko 18, *- telefon: 063/726-001 Tečaj cestno prometnih non-stop predpisov 6. november 1992 ob 16. uri na Hmeljarski 3 v Žalcu (v stavbi mestne skupnosti Žalec) Informacije: tel.: 726-001 ali na posredništvu: Foto Rizmal Žalec Servis in popravila male kmetijske mehanizacije ANDREJ STERGAR Latkova vas 39, Prebold • montaža, centriranje in popravila gum • obnovljene gume Delovni čas: od 8. do 19. ure HMEZAD GRAMES Poslovne storitve p. o. Žalec oddaja v najem poslovne prostore v Žalcu, Šlandrov trg 20, v središču mesta, površina 362,70 m2. Informacije po telefonu: 063/711-211 PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE WM¡ Podjetje za trgovino, instalacije in storitve Parižlje 1, Braslovče, telefon: 063/721-081 • vse za centralno in solarno ogrevanje • vodovodne instalacije (keramika, kolpa san oprema, bojlerji...) • nasveti in montaža kupljenega materiala KONKURENČNE CENE P|ačilo na obroke! Odprto: od 7. do 18. ure, sobota do 12. ure Čevljarstvo Petek Žalec prej Nade Cilenšek 8 sedaj v Nami Žalec (poleg restavracije) Odprto: od 8. do 17., v soboto do 13. ure. Telefon: 063/711-231 Petek Ivan Gotovlje 111/f telefon (063) 713-185 montaža in popravilo vodovodnih naprav Hmezad Telefon: 721-246, 721-242 KZ SAVINJSKA DOLINA KMETIJSKA PRESKRBA BRASLOVČE PRAVI NASLOV ZA DOBER NAKUP Posezonski popust za kmetijske stroje od 5% do 30% Prodajamo traktorje po zelo ugodni ceni Zetor 5211, 5245, 6211, 6245, 7211, 7245, 7711, 7745 Torpedo Deutz 55A, Univerzal DTC 45, DT 45, DTC 55, DT 55 Same Delfino 35, Tomo Vinkovič 824 Prodajamo kmetijsko mehanizacijo samonakladalna prikolica 17 N, SNP 20, SNP 26, SNP 19/9 kosilnik PK 135, PK 165, Disk 165 pajek 350, 460 H, Zvezdo 460 H, 280, Mini kosilnico kosilnico Sokol 145, Trosilnik Orjak 40 in 25, silokombajn Vihar 40, razne cisterne, brane, pluge... Posebno ugodna ponudba umetnih gnojil KAN, UREA, NPK 8-26-26, 7-20-30, 6-12-24 Stara cena, uvoz iz Hrvatske - še brez carinskih dajatev Kmetovalci z naročilnico imajo 5% dodatnega popusta Cement 384 SIT s P. D., armaturne mreže 8/6 2900 SIT s P. d: MOŽNOST DOLGOROČNIH IN KRATKOROČNIH KREDITOV TER NAKUP Z VEČ ČEKI!!! PO DOGOVORU DOSTAVLJAMO TUDI NA DOM! L. AVTO HIT Latkova vas 27/b Telefon: 063/701-749 • antifriz 185 sit • olje: DELTA 350 sit CASTROL GTX 3 650 sit • zavore - sklopke - izpuhi - deli po naročilu Odprto: od 8. do 19. ure HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC p o. sedež hranilnice: ul. Žalskega tabora 1, ŽALEC tel.: 714 141 fax: 714 309 VAŠA PRAVA HRANILNICA VAM V MESECU OKTOBRU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA: 30,80% letno obr. mero za vloge na vpogled (2,30% mesečno) 46,72% letno obr. mero za vezane vloge nad 31 dni (3,30% mesečno) 50,10% letno obr. mero za vezane vloge nad 90 dni (3,50% mesečno) - mesečni pripis obresti - opravljanje plačilnega prometa za občane - vodenje žiro računov za občane (kmete, obrtnike) - nakazila pokojnin na hranilne knjige ali tekoče račune - tekoči računl-čeki občanov - in novost: VARČEVANJE IN KREDITIRANJE V TOLARJIH Z pEVIZNO KLAVZULO Z NESPREMENLJIVIMI OBRESTMI. Na področju Savinjske doline nadaljujemo tradicijo nekdanje zadružne posojilnice In hranilnice ter ohranjamo navezanost na slovensko zemljo. V naši hranilno kreditni službi opravljamo vse posle plačilnega prometa za občane, vodenje žiro računov za kmete in obrtnike, najemanje In dajanje kreditov varčevalcem in ustanoviteljicam. Posebno ugodno kreditiramo razvoj kmetij in podeželja, nudimo vam kreditiranje tekoče proizvodnje, mehanizacije, izgradnjo nasadov, stanovanjsko gradnjo. HKS KZ Savinjska dolina pa v mesecu varčevanja prihaja k vam z novo ponudbo: VARČEVANJE IN KREDITIRANJE V TOLARJIH Z DEVIZNO KLAVZULO Z NESPREMENLJIVIMI OBRESTMI. Nov sistem varčevanja omogoča varčevalcu enako varnost kot varčevanje v banki v tuji valuti in večji dobiček, ker se naložena vloga obrestuje, odpadejo pa stroški menjave. Primer: Če danes naložite pri HKS toliko tolarjev kot velja 1000 DEM po' srednjem tečaju Banke Slovenije, vam bo HKS po koncu varčevalne dobe vrnila toliko tolarjev, kot bo na tisti dan veljalo 1000 DEM, spet po srednjem tečaju Banke Slovenije. Odvisno od varčevalne dobe pa boste dobili tudi obresti (za 3-mesečno vezavo 7,5% na leto, za 6-mesečno vezavo 7,70% na leto, za 12-mesečno vezavo 8,0% na leto). Zakaj bi razmišljali o menjavi tolarjev v tujo valuto, če vam varčevanje v tolarjih prinaša večjo varnost in korist. Vabimo vas, da nas obiščete v eni izmed poslovnih enot po Savinjski dolini: PE Žalec, Ul. žalskega tabora 1 (pri dvorani Hmezad) PE Braslovče v Kmetijski zadrugi Braslovče PE Gotovlje v Kmetijski zadrugi Gotovlje ter v Grižah PE Petrovče v Kmetijski zadrugi Petrovče PE Polzela v Kmetijski zadrugi Polzela PE Prebold v Kmetijski zadrugi Prebold PE Šempeter v Kmetijski zadrugi Šempeter PE Tabor v Kmetijski zadrugi Tabor PE Trnava v Kmetijski zadrugi Trnava Gomllsko PE Vransko v Kmetijski zadrugi Vransko OHRANJAMO TRADICIJO, SKRBIMO ZA RAZVOJ. Odslej turistična zveza Spodnje Savinjske doline V žalski občini so spoznali, da se je potrebno organizirati in se pričeti aktivno vključevati v turistično dejavnost in s tem v Savinjski dolini omogočiti trženje v turizmu S tem namenom so preoblikovali Turistično zvezo Žalec, ki je doslej združevala turistična in hortikulturna društva po načelu delegatskega sistema. S sprejemom novega statuta Turistične zveze Spodnje Savinjske doline na občnem zboru pa so izpolnjeni prepotrebni pogoji, da bo turistična zveza lahko delovala po načelu članstva in po ekonomskih zakonitostih. Predsednik Turistične zveze Spodnje Savinjske doline je postal. Henrik Kranjc. Takole nam je predstavil osnovni namen zveze: »Slovenija je maj- Henrik Kranjc hen turistični trg. v katerem predstavlja Spodnja Savinjska dolina samo kamenček v mozaiku. Naša dolina je v turi- PARFUMERIJA ŽALEC, Kardeljeva 2, telefon-fax: 713-135 kozmetika, čistila, darila NOVO! • ponudba nakita ZLATARNE CELJE • odkup starega zlata • zamenjava staro za novo Prodajalna obutve BOJAN Šlandrov trg 21, Žalec velika izbira domače in uvožene zimske obutve ugodne cene plačilo na 2 ali 3 čeke Odprto: od 9. do 19. ure, sobota do 12. ure Gostišče »Savinja« Plevčak Laikova vas, telefon: 063/701-030 vabi na »Martinovanje« 14. novembra 1992 z odličnimi domačimi krvavicami in zeljem Rezervacije na telefon: 063/701-030 Odprto: od 13. do 22. ure, nedelja od 14. do 22 ure, ponedeljek in druga nedelja v mesecu zaprto! stični ponudbi, kljub naravnim. zgodovinskim infrastrukturnim in drugim posebnostim. preveč razdrobljena in zato turistično neučinkovita. Pred izvršnim odborom zveze so predvsem naslednje naloge: produkcijsko povezati Spodnjo Savinjsko dolino za proizvodnjo turističnega blaga in storitev, tako zbrano turistično ponudbo ustrezno predstaviti in ponuditi trgu Slovenije in tujini, skrbeti za kakovost turistične ponudbe in s tem dosegati višje cene. To so preproste rešitve, vključujejo pa ogromno konkretnega dela. ki ga nameravamo izvajati prek različnih komisij. Te komisije bodo ustanovljene zato. da bi uresničevali prej omenjene naloge. Naša zveza bo odprta za ideje in znanje, podpirala bo tiste programe in dejavnosti Savinjske doline, ki bodo sledili omenjenim nalogam. Pričakujem. da bo sčasoma postala učinkovit mehanizem za območje Spodnje Savinjske doline. kar bo članom zveze in občanom omogočilo priti do kosa pogače, ki jo nudi turizem.« pravi predsednik Henrik Kranjc. Podobno so menili tudi ostali udeleženci, predvsem pa predstavnika Turistične zveze Slovenije Marjan Ašič in celjske turistične zveze Slavko Sotler. Udeleženci občnega zbora so si za bodoče uspešno delo nazdravili z dobro modro frankinjo Vina Šmartno in se posladkali s pecivom Slaščičarne Hmezad. Na sliki: Del udeležencev občnega zbora. T. TAVČAR Popravek V prejšnji številki smo pomotoma zapisali, da je pogovor z ministrom za kmetijstvo Jožetom Protnerjem organiziral klub direktorjev pri LDS, pravilno pa je klub podjetnikov. Zapisali smo tudi, da je vodja kluba Vlado Kralj, pravilno pa je vodja sekcije za kmetijstvo. Za neljube napake se opravičujemo. Uredništvo Žovneško jezero Opažamo, da se kakovost Žovneškega jezera iz leta v leto slabša, tako da se je letos uvrstilo v najslabši kakovostni razred. Vzrok ni le nizek vodostaj v letošnjem poletju, ampak tudi onesnaženost, ki jo povzroča obratovanje ribogojnice brez ustrezne čistilne naprave. Jezero, ki ima zanimivo floro in favno, bi lahko bilo najbolj privlačna turistična točka v Braslovčah in okolici. Na njem lahko poleg zanimivih vrst ptic opazujemo tudi kolonijo sivih čapelj. Da pa bi jezero ustrezno zaživelo in dobilo pravi pomen, ga je treba zaščititi in omogočiti njegovo naravno naselitev. V tem smislu bo stranka LDS predlagala občinski skupščini, da se na tistem delu Žovneškega jezera, kjer gnezdijo ptice, uvede varstveni režim z namestitvijo opozorilnih tabel in ureditvijo opazovalne terase. Takšen odnos do narave bi lahko služil novemu tipu turizma in izobraževanju. Dimitrij Pur Foto: L. Korber NA LOŽNICI V GASILSKEM DOMU Frizerstvo »Živa« Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 13. do 19. ure, torek, četrtek, sobota od 6. do 13. ure 30. in 31. oktobra odprto od 6. do 19. ure! kraški teran 197,00 traminec Radgona 451,00 BUTELJKE I. rizling Ormož 213,20 beli pinot Ormož 283,80 ZAŠČITENA jeruzalemčan 198,00 VINA ljutomerčan 181,50 šipon Ormož 186,20 NAMIZNA VINA od 69,20 sit dalje PENEČA VINA od 227,00 sit dalje ARHIVSKA VINA IN POZNE TRGATVE, ŽGANE PIJAČE IN SADNI SIRUPI po ugodnih cenah VINOTEKA »POD OBOKI« PREBOLD Turistična vrtnica Rakunovi v Trnavi so se lotili zahtevne obnove stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja. S pomočjo strokovnjakov Zavoda za spomeniško varstvo Celje, dela pa so opravili delavci Ingrada, jim je uspelo obnoviti in ohraniti lepo kulturno dediščino. Čeprav dela na gospodarskem objektu še niso končana, se je komisija odločila, da jim podeli turistično vrtnico. #■ Turistična vrtnica V Žalcu številni zasebniki in drugi trgovci vabijo kupce z reklamnimi panoji. Med njimi je žal premalo tako domiselnih in zglednih, kot je hmeljska kopica s pravim hmeljem trgovine Top Shop. Zato se je komisija odločila, da tej trgovini podeli turistično vrtnico. Bodeči osat Stanovalci bivše ulice Bačka Palanka v Žalcu so se lani odločili, da ulice preimenujejo v Bevkovo. Z odnosom do okolja, ki ga nazorno lahko vidite na posnetku, pisatelju Bevku niso v čast, seveda pa to ni v čast tudi stanovalcem in mestu. Najpogosteje nosijo koše in vrečke smeti izpraznjevat v zabojnik otroci, ki si sami ne morejo odpreti vrat. Že to, da morajo to delo opravljati otroci, gotovo ni vzgojno, slab zgled pa jim seveda dajejo starejši. Ker so prizadevanja Javnih naprav, mestne skupnosti in inšpekcijskih služb neučinkovita, podeljuje komisija stanovalcem, lastnikom in upravitelju bodeči osat. f Savinjska pot več kot polnoletna Ob 20-letnem jubileju Savinjske planinske poti 18. oktobra so planinci naše občine slavili na Homu 20-letni jubilej obstoja krožne poti po obronkih Savinjske doline. Tanimanje za to pot je veliko, kar dokazujejo podatki, saj jo je prehodil skupaj 1501 planinec. Med njimi je seveda kar 1005 Savinjčanov, od drugod iz Slovenije jih je bilo 358, iz bivše Jugoslavije 101, šest je bilo Avstrijcev, en inozemec pa ni bil član nobene planinske organizacije. Ker je v novejšem času tudi financiranje telesne kulture drugačno, so se odločili, dh bo odslej potekala ta krožna pot le po naši občini, Šmohor in Resevna z okoliškimi vrhovi pa bosta neobvezni točki. Dosedanjim pa bodo dodali Bukovico in Brdnico, kjer stojita nova Strelstvo Ji domova. Kot neobvezno pa bodo vključili še Žovnek kot pradomovanje nekdanjih celjskih knezov, ki so v naši zgodovini odigrali pomembno vlogo. To so storili tudi zato, ker so bili celjski knezi potomci nekdanjih karantanskih knezov, ki pa so se umaknili pred frankovskim navalom potujčevanja na ve- liko bolj varne Dobroveljske obronke bolj v središče Slovenije. Pri tem jubileju pa ne gre pozabiti zanesenjakov, ki so trasirali in formirali to krožno pot: To so ing. Božo Jordan, Florjan Šon, Štefan Kočar, Stane Štorman in številni drugi, omeniti pa moramo tudi vodstvo Planinskega društva Zabukovica Griže, ki poleg ostalega tudi administrativno ureja to pot. Pri snovanju te poti so upoštevali predvsem geografske in zgodovinske objekte, kot so vrhovi s pomembnimi cerkvami ali druge zanimivosti, kot so Jama Pekel, Rimska nekropola in podobno. I. J. Zmaga strelcev Šempetra Na strelišču v Radvanju pri Mariboru je potekalo prvo odprto prvenstvo TO Republike Slovenije v streljanju z vojaško puško M 48, M 98 in polavtomatsko puško- (PAP). Streljali so v krožno tarčo na razdalji sto metrov. Tekmovalo je 150 ekip, s skupno skoraj štiristo tekmovalci iz vse Slovenije. Iz naše občine so se tekmovanja udeležile ekipe strelcev: SD Braslovče, Žalec, Juteks in S. Šlander iz Šempetra. Največ uspeha je dosegla ekipa Šempetra v postavi: Alojz Zagoričnik, Štefan Ošep in Justin Smrkolj, ki je s skupnimi 262 krogi v disciplini vojaška puška zmagala. Tudi posamezno je zmagal z izrednimi 96 krogi Justin Smrkolj in osvojil pokal najboljšega strelca. Strelišče v Šempetru Prizadevni člani SD Slavko Šlander iz Šempetra so poprijeli za delo pri izgradnji novega avtomatskega MK strelišča ob Savinji. Le-to raste na starih temeljih strelišča, ki ga je poplava leta 1990 povsem uničila. Objekt bo zagotovil 20 strelskih mest, v njem pa bodo še sodniški prostori, garderobe, sanitarije. Objekt je že pod streho, še pred zimo pa bi radi zaključili zunanja dela. Doslej so vsa dela opravili člani strelske družine prostovoljno in zagotavljajo, da bo strelišče nared že v naslednji strelski sezoni. Z objektom bo občina pridobila drugo največje avtomatsko strelišče za MK orožje v Sloveniji. Člani SD Šempeter se vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri izgradnji strelišča, prisrčno zahvaljujejo. Srečanje lovcev, strelcev in policajev V Založah pri Polzeli so se na tradicionalnem srečanju zbrali lovci, strelci in policaji, ki so se pomerili v streljanju na tarčo srnjaka. Sodelovale so ekipe: LD Polzela, PP Žalec, SD Polzela in PP Celje. Preizkusili so se tudi v streljanju z MK serijsko puško, kjer so se izkazali strelci SD Polzela, drugi so bili žalski policaji, tretji pa so bili polzelski lovci. Posamezno je bil najboljši strelec v tarčo srnjaka Ivan Posedel, LD Polzela, z odličnimi 88 krogi, drugi je bil Srečko Špindler, član SD Polzela, s 84 krogi in tretji Jože Mohorko, SD Polzela z enakim številom krogov. Srečanje se je izteklo v prijateljskem vzdušju, kar je tudi njegov namen. J. Pukmajster Na posnetku igralci v povečani dvorani na Polzeli proti ekipi Idrije. Tekst in foto: T. TAVČAR Odlično košarkarji Polzele Košarkarji Savinjske s Polzele, ki letos prvič nastopajo v prvi državni ligi, rdeči skupini, so po prvih odigranih sedmih kolih prvenstvenega tekmovanja zadovoljni. Štirikrat so zmagah in trikrat doživeli poraz. Prvi dve koli so gostovali, ker na Polzeli dvorana še ni bila nared, sedaj pa se tekmovanje normalno odvija naprej. Na tekmo pride od petsto do sedemsto gledalcev, imajo pa tudi skupino vročih in kulturnih navijačev, ki ekipo spremljajo tudi na gostovanjih. Lahko rečemo, da so s pomočjo navijačev kakšno srečanje tudi dobili. Tako so v sedmem kolu gostovali pri mlajši ekipi Olimpije iz Ljub- ljane in zmagali v podaljških 94:43. Na tem srečanju so se posebno izkazali Cencelj, ki je dosegel 24 košev, kapetan Turnšek 28, Cizej 20 košev itd. V zadnjih treh srečanjih ni mogel nastopiti poškodovani Urbanija. Polzelani so zmagah še v Kranju, kjer so nepričakovano ugnali borbeno ekipo Kokre kar s 77:52, doma pa s težavo premagali ekipi Idrije 85:83 in Podbočja 80:77. Kot so povedah trener in vodstvo ekipe, so z dosedanjim tekmovanjem zadovoljni. Lestvica: Maricom Miklavž 7 7 0 725:566 14 Satex Maribor 7 5 2 607:574 12 Idrija 7 4 3 581:556 11 Savinjska Polzela 7 4 3 549:549 11 Kokra Lipje 7 4 3 511:539 11 Inpos Celje 7 3 4 478:593 10 Smelt Olimpija ml. 7 1 6 593:630 8 Podbočje 7 0 7 537:588 7 Igrati so začeli tudi odbojkarji Šempetrski odbojkarji letos nastopajo v prvi državni ligi, in to z mlado ekipo, v kateri je povprečna starost le devetnajst let. Že v prejšnji številki našega mesečnika smo poročali o pripravah, ki so bile temeljite. Da so bile priprave zares dobre, se je že pokazalo tudi v pokalnih tekmah in v prvem kolu državnega prvenstva, ko so Šempetrčani gostovali v Žirovnici in po dveh urah lepe odbojke odnesli domov prvi dve točki. Kot je poročal dopisnik o tekmi za dnevnik Delo, so Šempetrčani odlično zaigrali v drugem nizu in ob glasni podpori navijačev nato zmagah še v dveh nadaljnjih nizih. V nadaljevanju prven- stva jih doma čaka še srečanje z Tovil Olimpijo, treba bo iti v Novo mesto .k Pionirju, v Kamnik itd. Lahko rečemo, da je mlada »domača« ekipa Šempetra odlično startala v državnem odbojkarskem prvenstvu. Moštvo Šempetra bo letos nastopalo v tejle sestavi: Prislan, Dimeč, Cestnik, Božič, Cilenšek, Omladič, Dvornik, Marko in Suša. Uspešne žalske rokometašice Boj za prvenstvene točke se je pričel tudi v prvi državni rokometni ligi za članice v beh skupini, kj* v letošnjem tekmovanju nastopa šest ekip, v močnejši - modri pa prav tako šest. Žalčanke so po treh odigranih srečanjih dvakrat gostovale in zmagale, pred domačim občinstvom pa so srečanje z vodilno ekipo na lestvici, Burjo, izgubile. Rezultati srečanj Izola : Žalec 19:25, Žalec : Burja 19:23, Novo mesto : Žalec 20:23. Po besedah Aleša Filipčiča, trenerja, so na vseh treh srečanjih igrale dobro, čeprav pa so doma pred domačim občinstvom nekoliko razočarale, ker so srečanje izgubile. Žalska ekipa je mlada, zato lahko pričakujemo še veliko lepih in zanimivih tekem. V prvih treh kolih so po doseženih golih bile najuspešnejše V. Dolar, Gurbuliria in kapitanka ekipe Klinčeva. Na sliki: V. Dolar Ekipa Žalca je v tej sezoni okrepljena z dvema igralkama iz Rusije. To sta devetnajstletni Tatjana Gurbulina in Marija Bylina. Na prvih treh srečanjih sta se dobro odrezali. Lestvica: Burja 3 3 0 0 63:43 6 Oprema Koč. 3 2 1 0 66:64 5 Žalec_______3 2 0 1 67:62 4 BO GiBranik 3 1 0 2 66:65 2 Izola 3 0 12 71:81 1 Novo mesto 3 0 0 3 48:66 0 T. TAVČAR Uspel teniški turnir gimnazijcev Gimnazija Celje je na teniških igriščih v Žalcu pripravila teniški turnir, ki se ga je udeležilo 36 dijakov in 8 dijakinj. Čeprav je turnir motilo slabo vreme, je uspel, zato organizatorji že pripravljajo turnir Gimnazij Slovenije in, drugih srednjih šol. Pri dijakinjah je zmagala Tina Kač (2c. razred) med dijaki pa sta se v finale uvrstila Simon Bračun in Slaven Gradič, oba iz Žalca, zmagal pa je Simon Bračun (2 c. razred). j. d. Mik team Prebold Po več kot treh desetletjih košarkarske tradicije v Preboldu je sedanja ekipa najatraktivnejša, saj je v pretekli sezoni privabljala na tekme povprečno več kot dvesto navijačev. Potem ko so Prebold-čani v konkurenci 32 slovenskih moštev osvojili prvo mesto in se uvrstili v drugo slovensko ligo, je postalo moštvo tudi reklamno zanimivo. Tako je vlogo generalnega pokrovitelja ekipe prevzel MIK Prebold, po katerem odslej klub, v katerem poleg članske ekipe nastopajo tudi pionirji oz. kadeti, nosi tudi ime. V pripravljalnem obdobju so Preboldčani odigrali vrsto prijateljskih tekem, izvedli pa so tudi 14. tradicionalni turnir generacij, na katerem je zmagala ekipa 68, za katero so nastopili: Kvartič, Jošt, Vrhovec, Novak, Podkrajšek, Udrih in Lesjak, pred ekipo generacije ’78 in ’88. Turnir v obnovljeni telovadnici so si ogledali številni navijači, ki tudi na ostalih tekmah bučno podpirajo svojo ekipo. Ekipa MIK Prebold je v uvodnih prvenstvenih tekmah najprej premagala ekipo Ruš s 96:66, nato pa še IPOZ Rudar Trbovlje z 71:65, nakar je na gostovanju v Bistrici izgubila z domačo ekipo za šest košev. Izid z Mejo iz Maribora je bil 87 : 72 za Mik, 31. oktobra ob 19. uri pa bo potekal derbi s favoritom lige Zlatorog iz Laškega. Drobne iz športa Kegljači Žalca, ki nastopajo v prvi slovenski kegljaški ligi, so po tretjem kolu na zadnjem, osmem mestu. V tretjem kolu so gostovali pri Tekstini in 'srečanje izgubili z rezultatom 5306:5109 V II. moški odbojkarski ligi so Braslovčam gostovali pri ekipi Salonita II. Srečanje je bilo v tretjem nizu, v korist domačih, v setih 15:9, 15:7 in 5:2 prekinjeno. Na lestvici so četrti. Ženska ekipa Braslovč pa je gostovala pri ekipi Tabor II. in izgubila s 3:1. Po tretjem kolu so na predzadnjem, enajstem mestu. V medobčinski nogometni zvezi je v 5. kolu ekipa KIV Vransko kar s 6:1 premagala Krško. Na lestvici so trenutno na šestem mestu. V pokalni tekmi pa je ekipa KTV Vransko po streljanju enajstmetrovk premagala Svobodo s 5:4 in se uvrstila v nadaljnjo tekmovanje. Nakdanji jugoslovanski reprezentant v košarki Veljko Petranovič bo okrepil ekipo Savinjske iz Polzele. Ta košarkar bo lahko nastopil