7
Razvoj misli o vzgoji z umetnostjo pri nas 
od konca 19. stoletja do danes
Historical development in Slovenia of the idea of educating 
through art 
Sodobna pedagogika (2005–danes). Na osnovi 
osrednjih idej izoblikujemo hipotezo o petih 
valovih razvoja misli o vzgoji z umetnostjo 
pri nas in predstavimo njihovo paradigmatsko 
njihove teze ter tudi vplive in gibanja iz tujine.
-
šnja, zgodovinski razvoj, pedagoške paradigme, slovenske pedagoške revije
Key words -
rical development, pedagogical paradigms, Slovenian pedagogical journals
Abstract
This article presents the development of the 
idea of educating through art on the basis of an 
analysis of articles from three Slovenian peda
and Sodobna pedagogika. On the basis of the 
waves of development of the idea of using art in 
education, and the paradigmatic background 
for it is presented. The article mentions the key 
authors, together with their ideas, as well as 

8
preobrate v razumevanju umetnosti, nato bomo predstavili, kako se je zadnjih 
-
dagogike. Še posebej nas zanima, kako se je misel o vzgoji z umetnostjo razvijala 
znotraj pedagoških paradigem pri nas in kakšne poglede nanjo zasledimo danes. 
medije.
-
mevanje umetnosti skozi zgodovino, kot jo razlagajo angleški pedagog Bantock,
1
 
norveška pedagoginja A. Berggraf Sæbø
2 3
 in glede 
na razumevanje pedagogike in vzgojnih medijev, kakor jo predstavita slovenska 
4
 in dr. Zdenko Medveš.
5
6
 opredeljevanje umetno-
kot izkušnja.
7
-
ri se med drugim navajamo na disciplino, povezujemo z obdobjem pred koncem 
20. stoletja
8
 in prav tako kasneje
9
-
-
10
 
-
hoslovni pedagogiki.
11
The Symbolic Order: A Contemporary Reader on 
the Arts Debate (ur. Peter Abbs), Lewes 2005.
Goals, International Yearbook for Research in Arts Education (ur. Eckhart Liebau, Ernst Wagner, 
Zgodovina šestih pojmov: umetnost, lépo, forma, ustvarjanje, prikazo
Buil
ding inclusive communities through education and learning (ur. Klara Ermenc, Borut Mikulec), 
5 Zdenko Medveš, Spopad paradigem v razvoju slovenske pedagogike, Sodobna pedagogika, 
66=132, 2015, št. 3. 
42e9-9923-97b7669178e4/PDF
6 Tatarkiewicz 2000.
7 Berggraf Sæbø 2013, str. 40.
8 —e—, Umetniški vzgoji. Malo kritike, , 30, 1909, št. 3.
. 25, 
1929, št. 1.
10 Zdenko Medveš, Vzgojni modeli v reformski pedagogiki, Sodobna pedagogika, 58, 2007, št. 4, 
str. 64.
11 Prav tam, str. 53.

9 Razvoj misli o vzgoji z umetnostjo pri nas od konca 19. stoletja do danes
predstavljajo individualne umetnike ali manjše umetniške skupine, in umetnost 
progresivizem.
12
Za nas je osrednje opredeljevanje vzgoje z umetnostjo, glede na razumeva-
nje pedagoških medijev, kot to predstavita Medveš
13 14
 Zato se bomo 
-
-
dagogika, kjer je medij socialno okolje.
15
 Omenili bomo še Herbarta, ki piše o 
-
16
Dr. Edvard Protner, redni profesor Univerze v Mariboru, štirim omenjenim 
paradigmam doda še peto, in sicer katoliško paradigmo,
17
 ki pa je na tem mestu 
razvidno razvijanje teme vzgoje z umetnostjo znotraj katoliške paradigme.
Pri nas torej paradigmatske premike in poglede na umetnost, ki prihajajo iz 
(1880–1941) (1904–1940) in Sodobni pedagogiki 
šole, pregled idej, s katerimi se zagovarja pomen umetnosti v vzgoji, in pregled 
-
dano, izoblikujemo pet t. i. valov razvoja misli o vzgoji z umetnostjo pri nas in 
-
kih razprav o pedagoškem pomenu umetnosti.
12 Bantock 2005, str. 144–149.
13 Medveš 2015.
14
15
Medveša 
16 Zdenko Medveš, Voditi, pustiti rasti in vzburiti samoorganizacijo, 
Medveša Ljubljana 2020, str. 14.
17 Protner 2020, str. 81.

10
Kratek zgodovinski pregled splošnih idej o vzgoji z umetnostjo
18
 Estetika pa pomembno vpliva 
na dogodke v 19. stoletju, ko umetnost postaja vse bolj dostopna vsem ljudem. 
-
stnikom.
Prvo evforijo za rabo umetnosti opiše strokovnjak za umetnostno vzgojo in 
direktor organizacije EDUCULT (European research institution on cultural and 
-
19
 Predstavniki 
tega gibanja kritizirajo prvo tradicijo rabe umetnosti v vzgoji, ki je vezana na ro-
kodelstvo, pravila, repeticijo in disciplino. Svoje ideje pa utemeljujejo na delu 
nemškega idealista Baumgartnerja, ki prvi umetnost opiše kot samostojno du-
hovno vedo in s katerim cilj umetnosti postane umetnost sama, ki jo opredeli kot 
20
vzgoje najbolj spominja na šablonski slog vzgoje, kot zapiše Protner po številnih 
-
sciplina,
21
 pokornost pa naj bi bila nujna celo pri igri.
22
vzgoje, ki naj ne bi bil tako šablonski, kot se mu pripisuje.
izpostavljajo duhoslovni pedagogi. V drugi polovici štiridesetih letih 20. stoletja, 
javno govori. V sedemdesetih letih umetnost v teoriji postane nepogrešljiv del 
koncepta celostne vzgoje. Prelomno je tudi leto 1999 z izdajo poziva za promocijo 
umetnostne vzgoje in kreativnosti v šoli.
23
konferenco v Lizboni leta 2006, po kateri nastane dokument Road Map for Arts 
Education -
18 Tatarkiewicz 2000.
19 Michael Wimmer, When Interests Meet Rationality – Some Glimpses of Another Reality of Arts 
Education, International Yearbook for Research in Arts Education (ur. Eckhart Liebau, Ernst 
, Münster 2013, str. 36.
20 Berggraf Sæbø 2013, str. 42.
21 Frölich v Edvard Protner, -
 2001, str. 155.
22 Ufer v Protner 2001, str. 155–156.
23 , International Yearbook for Research in Arts 
Education,

11 Razvoj misli o vzgoji z umetnostjo pri nas od konca 19. stoletja do danes
pristop, ki razlogov za rabo umetnosti v šoli ne podreja religiji, politiki ali eko-
si jo podreja, torej da jo prireja svojim potrebam, ampak takšna, kot je, ustvarja 
predstavi dr. Lev Kreft,
24
-
drugi prepoznavajo kot pomemben koncept v vzgoji, saj cenjenje umetnosti in 
per se.
25
19. stoletje in preobrati v razumevanju umetnosti in njene vloge v vzgoji
pa cesarji, kralji in aristokrati. Srednji razred prosto dostopa do umetnosti šele 
v 18. stoletju. Šele v 19. stoletju pa je umetnost dostopna vsem, saj se muzeji in 
galerije odprejo za širšo populacijo, hkrati pa zdaj mlajši do umetnosti dostopajo 
26
 Dostopnost in potrebo umetniške 
27
 nemški umetnostni zgodovinar, ki je 
-
tradicijo.
28
Pri nas se tema vzgoje z umetnostjo takrat razvija znotraj duhoslovne peda-
gogike, s katero je povezana tradicija umetnosti kot izkušnje, ki nas pomembno 
-
24 Umetnost in rusko-ukrajinska vojna, Panoptikum – kulturno-umetniški program TVS 1, 6. 4. 
25 European Commission, Directorate-General for Education, Youth, Sport and Culture, Cultural 
awareness and expression handbook : open method of coordination (OMC) working group of 
EU Member States’ experts on ‘cultural awareness and expression
26 Berggraf Sæbø 2013, str. 39.
27 Janko Bezjak, 
28 Berggraf Sæbø 2013, str. 43.

12
bude za umetnostno vzgojo
jim tudi ideje reformskih pedagogov. Paradigmatske preobrate pri nas in vzgo-
jo z umetnostjo v reformski in duhoslovni paradigmi opiše Medveš. Medtem 
ko po njegovem mnenju reformska pedagogika dojema umetnost kot dejavnik 
vzgoje in estetiko kot izvor celotne vzgoje, duhoslovna pedagogika estetska in 
29
 
-
je osnova za razvoj odgovorne izbire.
30
 Tako se prvi nanašajo na umetnost kot 
Pojavi se še ideja o umetnosti znotraj tretje pedagoške paradigme. Medveš 
-
nega okolja ter odnosov, zmanjšuje pa se pomen posameznika (tudi vzgojitelja ali 
31
celotne klime in kulture odnosov v šoli.
32
-
33
 Umetnost ima tako 
dvojno vlogo, saj predstavlja prostor spoznavanja svoje realnosti in tudi prostor 
Drugo polovico 20. stoletja pa zaznamujejo mednarodna prizadevanja 
za umetnostno vzgojo in Unescove pobude. Z umetnostjo v vzgoji se takrat ne 
-
-
vplivi zahodnega sveta in industrializacijo.
34
 Še posebej pomembno se jim zdi, 
da ima umetnost vlogo pri naši blaginji, razvoju nacionalne zavesti in splošnem 
29 Medveš 2007, str. 64.
30 Medveš 2015, str. 32.
31 Medveš 2007, str. 54.
32 Prav tam.
33
34  1947, str. 21–24. 
pf0000114580

13 Razvoj misli o vzgoji z umetnostjo pri nas od konca 19. stoletja do danes
35
 Opozorijo pa tudi, da naj se likovni in glasbeni umetno-
36
 kinematografska
37
 in gledališka 
umetnost.
38
-
39
predstavijo, da brez umetnosti v vzgoji ni celostnega razvoja posameznika. Leta 
Learning to Be pišejo o celostnem razvoju posameznika, 
-
tetike in duhovnost.
40
S pozivom za promocijo umetnostne vzgoje in kreativnosti v šoli, ki ga leta 
1999 izda Unescov direktor, nastopi naslednji val zagovorov umetnostne vzgoje. 
-
Larry O’Farrell.
41
stno vzgojo
konferenca v Lizboni leta 2006. Konferenca z naslovom Building creative capaci
ties for the 21st century kasneje istega leta rodi tudi pomemben vodilni strateški 
dokument Road Map for Arts Education in ustanovitev World Arts Education Al
liance.
42
z umetnostjo Kena Robinsona. Govor na temo kreativnosti v šolah še spodbudi 
43
Po konferenci v Lizboni in pred naslednjo svetovno konferenco na temo 
umetnosti v vzgoji se tudi pri nas dogaja veliko. Odvijajo se posamezni razvojni 
projekti ( 2010), nastajajo nacionalni projekti (Kul
turni bazar), razvijajo se smernice (
35 Prav tam, str. 25.
36 Prav tam, str. 47.
37 Prav tam, str. 151; 175; 212.
38 Prav tam, str. 172.
39 Unesco general conference recolutions 1947, 1948, str. 23–24. 
 (pridobljeno 21. 4. 2022)
40
and Hong Kong (again) to Wildbad Kreuth, International Yearbook for Research in Arts Educa
tion (ur. E. Liebau, E. Wagner in M. Wyman), Münster 2013, str. 14.
41
Plan to Advance Arts Education, International Yearbook for Research in Arts Education (ur. E. 
Liebau, E. Wagner in M. Wyman), Münster 2013, str. 18.
42 Wyman 2013, str. 13–14.
43 Do schools kill creativity?,

14
2008). Tako je z nastopom naslednje 
konference v Seulu leta 2010 pogled na umetnost v vzgoji tudi pri nas skoraj preno-
Road 
Map for Arts in Education Umetnostna 
pri nas piše Marjan Prevodnik, pedagoški sveto-
valec za likovno umetnost na Zavodu RS za šolstvo.
44
-
stna vzgoja dostopna kot osnovna in trajnostna komponenta prenove vzgoje in 
izobrazbe; 2. zagotoviti, da bodo vse aktivnosti in vsi programi visoke kakovosti 
45
 Tako tudi pri nas v ospredje 
vseh otrok in mladih, tudi ali še posebej neprivilegiranih, kreiranje aktivnosti 
in oblikovanje kakovostnih programov, na osnovi katerih nastajajo raziskave, 
usmerjanje v aktualne izzive, med katerimi je morda najbolj zanimiv razreše-
umetnostno vzgojo.
21. stoletje morda najbolj zaznamujejo ravno kritike podrejanja misli o 
podrejanje religiji in politiki, se danes v ospredje postavlja podrejanje potrebam 
programe, to izpostavi v svojem predavanju,
46
 kjer opiše rabe umetnosti v vzgoji z 
-
-
nje pedagoškega potenciala umetniške izkušnje.
47
 Enakega mnenja je nizozemski 
-
48
 Avtor izrazi skrb, da umetnost kot izkušnja vse bolj 
44 Sodobna pedagogika, 58, 
2007, št. 3.
45
46 Paul Collard, Kulturni bazar, 31. 3. 2017, 
 (pridobljeno 7. 6. 2022)
47 -
vanje za umetnike, 17. 4. 2018, -
 (pridobljeno 12. 5. 2020)
48 Gert Biesta, Letting art teach,

15 Razvoj misli o vzgoji z umetnostjo pri nas od konca 19. stoletja do danes
izginja iz šol.
49
-
naj ne bodo podrejene ekonomiji. Dobre primere aktualnih praks pri nas opisu-
jejo avtorji revije 
povezovanje s pedagoškimi paradigmami
Hipotezo o valovih smo izoblikovali, glede na ideje, ki so se intenzivneje po-
trendov in tudi pod vplivi pedagoških paradigem. Prav tako predstavljamo le ide-
je, ki smo jih povzeli iz treh pedagoških revij.
O tem beremo tako v Popotniku s konca 19. stoletja
50
-
ka 20. stoletja.
51
-
jeno umetnost in nešablonski pristop.
52
slovenski javnosti zbuditi pravo zanimanje za umetniško vzgojo, in trdijo, da je le 
malo poskusov stika z umetniško vzgojo in da pristop s prerisovanjem ne dosega 
53
 Takšen pristop ni odpravljen niti dve desetletji kasneje, ko še 
vedno pozivajo k nešablonski rabi umetnosti v vzgoji.
54
prepoznavajo tudi kot potrebo posameznika
55
 in ji pripisujejo vrsto raznolikih za-
56
-
49 Prav tam, str. 53.
50 3, 1882, št. 8, str. 118–120, 
6. 2020)
51 Josip Schmoranzer, Umetniška vzgoja, 1905. -
2020)
52 —e—, 1909.
53 Prav tam.
54 Gogala 1929.
55 F. Kranjc, O umetniški vzgoji, 39, 1918, št. 1–3.
56 Franc Suher, Misli o umetniški vzgoji na narodnih šolah,  44, 1923, št. 5–6.

16
sprva le odraslim.
57 58
 
vloga umetnosti v vzgoji pa zelo zanima vzgojitelje in pedagoge, ki takrat o tem 
-
59
 Slednje prepoznava v lepoznanstvu, ki je osnova za 
ustvarjanje in zajema še posebej umetnost.
60
so blizu duhoslovni pedagogiki, ki kasneje znanje o tem še poglablja. 2. Umet-
61
 
takrat. Utemeljitelj zgodovine pedagogike Vlado Schmidt zapiše, da so takrat po 
literaturi odkrivali pomembnost estetske vzgoje na moralno. Estetski vzgoji so 
62
Misel, da bi tako estetika kot etika bili pri pouku vedno prisotni, razvijajo 
tudi pedagogi po 1. svetovni vojni,
63
 slednje je še posebej razvidno pri pogledu 
duhoslovnih pedagogov. Po mnenju enega osrednjih predstavnikov duhoslovne 
64
 kar je po njegovo 
-
prek tega razvija svojo moralo.
65
vse od starega veka, vendar se takratna ideja od njihove aktualne razlikuje v tem, 
66
 
Omenjajo nemško gibanje za umetniško vzgojo ( ). 
57 Homo Spectator,
58 Prav tam, str. 36.
59 11, 1890a, št. 2, str. 23.
60 Prav tam, str. 8.
61 11, 1890b, št. 8, str. 118.
62 Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem 2 -
tnost, 1988, str. 408.
63 Suher 1923.
64 Gogala 1929, str. 10.
65 Josip Dolgan, Kmetska delovna šola, 49, 1928, št. 5, str. 131–132.
66 Pokret za umetniško vzgojo v tujini, 28, 1907, št. 10, str. 314.

17 Razvoj misli o vzgoji z umetnostjo pri nas od konca 19. stoletja do danes
67
Finski.
68
 Še posebej napredna naj bi bila Francija, ki ima poleg društev tudi mu-
zeje, vrtove in monumentalne stavbe, namenjene otrokom in mladini ter njihovi 
estetski vzgoji.
69
70
Kot osrednjo osebnost, ki v tistem obdobju poudarja pomen umetnosti, 
Medveš izpostavi Alfreda Lichtwarka, ki zapiše, da je za duhoslovne pedagoge 
-
71
 V nadaljevanju 
-
-
-
72
-
umetnosti, s katero bi morali imeti stik ne le prek teorije, ampak prek gledanja, 
73
 Pri 
tem umetnost v vzgoji ne bi smela biti posebej pripravljena ali prilagojena za 
pedagoško vlogo.
74
 Še posebej pomembno se mu zdi, da se vsega tega zavedajo 
šole.
75
67 Prav tam, str. 29.
68 D. P ., Pokret za umetniško vzgojo v tujini, , 28, 1907, št. 10, str. 314. 
 (pridoblje-
69 Prav tam, str. 30.
70
71 Medveš 2007, str. 64.
72 Prav tam.
73
of artistic and aesthetic education, 53, 2017, št. 3, str. 2–6.
74 Prav tam, str. 6.
75 Prav tam, str. 10.

18
bi otrok usvajal dejavno, ne pa pasivno. Umetnostni vzgoji, ki so jo povezova-
li z moralno in religiozno, so pripisovali velik pomen pri razvijanju otrokove 
samostojnosti in individualnosti, a se ti avtorji nanašajo predvsem na mlade v pu-
berteti.
76
kot piše avtor pod oznako —e—. Avtor kritizira šablonsko prerisovanje in trdi, 
77
-
78
79
-
-
mi deli.
80
 To kasneje še posebej zagovarja Gogala, ko piše proti vzgoji po navadah 
in šablonah in za vzgojo, ki ima duševno vsebino.
81
-
82
 To postane pomembna tema in vodilo 
pri gibanju za umetnost v šolah ter tema, ki se ohranja vse do danes.
Drugi val in razumevanje umetnosti kot izkušnje, ki oblikuje posameznika 
Drugi val zaznamujeta duhoslovna pedagogika in njen pogled na umetnost, 
-
83
 
izkušnjo.
84
-
socialne in izravnava izobrazbene razlike.
85
76
77 —e— 1909, str. 77–78.
78
79 Ivan Šega, Risanje v ljudski šoli z ozirom na zahteve sedanjosti,  25, 1904, št. 9, str. 267.
80 Prav tam.
81 Gogala 1929, str. 10.
82 , 16, 1895, št. 5, str. 68. 
 (pri-
83 Medveš 2015, str. 23.
84
85 59, 1938, št. 9–10, str. 203–204.

19 Razvoj misli o vzgoji z umetnostjo pri nas od konca 19. stoletja do danes
Leta 1919 slovenski pedagog Karel Ozvald kot osrednji pojem umetnostne 
86
-
vljanje naj bi izviralo iz neposrednega stika vzgajanega z umetniškim delom ali 
umetnikom. Po mnenju nekaterih avtorjev delata umetnikova sposobnost izra-
87
 Ta ideja je osrednja 
transformativni dejavnik gledalca, ki s tem umetnino šele izpolni. Slednje je še 
-
vi, kako umetnost oblikuje našo osebnost skozi izkustveno spoznanje. Zapiše, da 
do duha in duhovnih predmetov ne pridemo le z analizo, ampak tudi z izkušnjo.
88
Doda, da je jedro duhovnega oblikovanja v subjektivnem notranjem oblikovanju, 
ki poteka po umetnosti, in sicer prek umetnin, v katerih diha umetnostni duh 
umetnika.
89
 V svoji tezi o spregi med subjektivnim in objektivnim duhom še za-
90
 Poudari, da je naše razumevanje 
objektivnega duha odvisno ravno od tega, kako bogat bo naš subjektivni duh.
91
mladostnika kot aktivnega graditelja svoje identitete, znanja, razmišljanja in 
92
 Medveš 
Vzgojni 
modeli v reformski pedagogiki -
-
93
 Pri prvi je torej medij vzgoje otrok, 
, izdanem z vsto-
-
86 40, 1919, št. 9, str. 272.
87 A. Fischer, Dichtung in der Schulerziechung. (Päd. H. 7, 8/1923), 44, 1923, št. 11–12, str. 
279–280.
88 Stanko Gogala, O duhovnem in duševnem oblikovanju,  53, 1932a, št. 5, str. 131.
89 Stanko Gogala, O duhovnem in duševnem oblikovanju,  53, 1932b, št. 6, str. 174.
90 Gogala 1932, str. 132.
91 Prav tam, str. 7.
92
93 Medveš 2007.

20
nje smisla po umetnosti,
94
95
emocij.
96
 Pojavi se tudi ideja o umetnosti, ki ima vlogo izoblikovati lepšo in pra-
97
 
-
-
98
Tretji val in povezovanje stika z umetnostjo s celostnim razvojem 
V tretjem valu avtorji v ospredje postavljajo pomen celostnega razvoja ot-
percepcijske, socialne, estetske in tiste, ki vplivajo na kreativnost fantazije.
99
 Prek 
100
intelektualizma v takratnih šolah.
101
primer razlagajo kot medij za razvijanje simbolnega sveta, po katerem se obli-
102
 Prav tako Gogala
103
 ter 
104
 pišeta o pome-
94 E. Vranc, Mladini lepo besedo in knjigo!, , 62, 1940/1941, št. 3–4, str. 57. 
 
95 Prav tam, str. 58–60.
96 Prav tam, str. 66.
97 Prav tam, str. 89.
98
99 Sodobna pedagogika, 
1, 1959, št. 10, str. 10.
100 Prav tam.
101 Prav tam, str. 12.
102 Sodobna pedagogika,13, 1962, 
št. 5–6, str. 140–141.
103 Stanko Gogala, Pedagoški pomen fantazije, Sodobna pedagogika, 14, 1963, št. 3–4, str. 69–71.
104 Sodobna pedagogika, 27, 1976, št. 5–6.

21 Razvoj misli o vzgoji z umetnostjo pri nas od konca 19. stoletja do danes
umetnosti postavita tudi za osnovo znanstvenega mišljenja.
105
 Preoblikuje se pog-
da vpliva tudi na našo kognicijo, doumevanje sveta in konec koncev celo na sou-
stvarjanje tega sveta.
-
nje pojmov znotraj umetnostne vzgoje in kategoriziranje do tedaj zbrane teorije. 
-
vanju njenih pomanjkljivosti in problemov ter na iskanju prostora zanjo. Kako 
Sodobne pedagogike,
in sodobnega utilitarizma, ki sta nastala kot odgovor na Spencerjevo izjavo iz leta 
iskanja.
107
-
spoznavanje resnice lastnega bivanja, in sicer imaginacija, metafora in naracija.
108
-
cesa umetnika, kar ima pomembno antropološko in pedagoško vrednost.
109
 Ti 
trije pojmi nam tako pomagajo bolje razumeti umetnost, ki je, ker se ne da vsega 
pogosteje pojavlja v obravnavah teme vzgoje z umetnostjo.
110
umetnost razume kot enega od mnogih jezikov in otroka kot bogato bitje, ki mu 
111
podredi potrebam trga, ko bi ravno te morala premagovati.
105 Prav tam.
106 58, 2007, št. 3. 
-
mid=99 (pridobljeno 25. 4. 2022)
107 Sodobna pedagogika, 58, 2007, št. 3, str. 15–16.
108 Prav tam, str. 17.
109 Prav tam.
110
. Ljublja-
111 Umetniški jeziki kot osrednji medij pedagogike poslušanja (Reggio Emilia – nova 
 2011, -
 (pridobljeno 24. 4. 2022)

22
-
112
 in plesom,
113
 bodisi gre za razna sodelovanja šol z umetniki ali 
s kulturnimi institucijami.
V ospredje pa prihaja tudi pomen umetnosti, kot jo razumemo znotraj soci-
ljenje otrok ter mladostnikov
-
ni projekt , kjer raziskovalci in strokovni delavci v 
114
 in da 
so sposobni povezovanja umetnosti s svojo realnostjo ter tudi ustvarjanja novih 
metafor,
115
 slednje pa jim pomagajo razlagati same sebe in svet okoli njih. Razi-
skave potrdijo tudi, da otroci po umetnosti vstopajo v prijateljske odnose in se s 
-
116
117
118
 Ta 
-
svet hendikepiranih.
119
ki se v tem obdobju vse pogosteje uporabljata pri obravnavi umetnosti v vzgoji, z 
-
112 Sodobna 
pedagogika, 58, 2007, št. 3.
113
šoli, Sodobna pedagogika, 58, 2007.
114 (ur. Robi 
 Ljubljana 2010a, str. 9.
115 (ur. Robi 
 Ljubljana 2010b, str. 37.
116
najmlajših, Ljubljana 2010, 
str. 47.
117 Kul
Ljubljana 2010, str. 62.
118 Egalitarne 
(ur. Dušan Rutar), Kamnik 2018b.
119 Prav tam, str. 104.

23 Razvoj misli o vzgoji z umetnostjo pri nas od konca 19. stoletja do danes
120
 in Bi-
esta.
121
-
ških institucij, ki pomeni novo motivacijo za potrditev domišljijskih praks, ne le 
za razvedrilo in oddih od napornega dela, ampak tudi kot medijev ontološkega 
122
 Umet-
je bil projekt Urbane umetnosti v vrtcu Vodmat.
123
-
da lahko svoje ideje uspešno predstavijo javnosti, kar je korak v smeri njihove 
124
Drugi osrednji pojmi, ki se vse pogosteje pojavljajo, so narativna vednost, 
-
vednosti. Ob tem gre predvsem za idejo, da umetniške jezike zaznamuje dru-
125
 Temu doda, da gre za to, da 
-
kot instituciji.
126
 Pojasni tudi pomen utelešene vednosti, in sicer na tezi Merleau 
-
še, da telo ni ovira pri spoznavanju stvarnosti, ampak telesna aktivnost v proce-
127
 kar 
and cultural institutions
120 Prav tam, str. 79.
121 Glej tudi Biesta 2017.
122
123 Prav tam, str. 7.
124 Prav tam.
125 Sodobna pedagogika, 68, 2017, št. 
1, str. 11.
126 Prav tam.
127

24
128
znanosti in paradigmi reformske pedagogike, saj se še posebej koncept uteleše-
Vzgoja 
umetnostjo -
ustvarjanje.
129
Poleg tega, da poglobljeno spoznavamo raznolike vidike umetnostne vzgo-
je, tem ugotovitvam sledijo tudi mnogi aktualni projekti v našem prostoru. 
Med temi so , ki zastopa performativne umetnosti, Filmska 
osnovna šola Razvoj 
, ki v vrtce in šole pri 
pa je tesno sodelovanje pedagoških delavcev z umetniki in kulturno-umetniški-
mi ustanovami. Slednje pa bi moralo postati prihodnost vzgoje z umetnostjo.
-
osnovne pomene umetnosti za vzgojo posameznikov, nato prepoznavajo umet-
-
-
130
 kar kasneje avtorji kot na pri-
mer —e—
131
 in Gogala
132
umetnosti na vzgojo mladih ter uvidijo njen vpliv na posameznika, kasneje pa 
-
sti.
133
 V sedemdesetih letih Unesco poudarja pomen umetnosti za celosten razvoj 
134
 in šestdesetih
135
 letih, 
-
128
129 -
 53, 2022, št. 1–2, str. 9.
130
131 —e— 1909.
132 Gogala 1929.
133 Cvetko 1938.
134
135

25 Razvoj misli o vzgoji z umetnostjo pri nas od konca 19. stoletja do danes
sti v šole.
136 137
 O treh 
138 139
 vzgoja 
za umetnost, v umetnosti in po umetnosti. Vzgoja za umetnost ustvarja nove 
generacije umetnikov, vzgoja v umetnosti razvija kapacitete za umetniške izku-
umetnosti pa izpostavlja rabo umetnosti tudi za doseganje drugih vzgojno-izo-
140
medijev v pouk neumetnostnih vsebin, medkurikularne teme, kulturni dnevi, 
projektni tedni (srednje šole), obšolske dejavnosti in šola v kulturi.
141
prostoru nenehno ponavljajo v zvezi z umetnostno vzgojo, in sicer po obdobju 
2. skozi umetnost spoznavamo sebe in stvarnost, gradimo bogatejšo osebnost 
in kasneje pri reformski pedagoški paradigmi, ter 3. s tem umetnost prispeva 
tudi k moralnem razvoju, boljšemu razumevanju drug drugega in povezova-
umetnost tudi prostor emancipacije. Slednje pa postane osrednja tema socialno-
-
te reformske paradigme z idejo avtopoetske pedagogike. Avtopoetskost sistema 
na delovanje znotraj sistema in na ustvarjanje iz rekombinacije idej,
142
 glede na 
to lastnost zavesti, pa se vseeno razlikujemo po tem, ali se okolju prilagamo ali 
pa okolje prilagajamo sebi.
143
 Poznavanje slednjega pa umetnosti v vzgoji daje še 
samo sebe, ni pa sposobna ne spremembe ne razvoja.
144
-
145
 Danes pa imamo pri nas še vedno samobitne 
136 Sodobna pedagogika 2007.
137 2010.
138 Cultural Awareness and Expression Handbook 2016.
139
140 Prav tam, str. 174.
141
142 Medveš 2020, str. 46.
143 Prav tam, str. 40.
144 Prav tam.
145 2010.

26
projekte, ki so neodvisni od zasnov, vzetih iz tujine. Med take na primer sodi šola 
v kulturi. To je projekt, katerega izvirnost je v tem, da otrokom oziroma mlado-
umetnostjo in aktivnimi umetniki. Pri projektu v ospredje še posebej postavljajo 
pomen sodobne umetnosti, ki ponavadi ni obravnavana pri drugih šolskih pra-
bivajo, spremljajo aktualne dogodke in se povezujejo s samimi ustvarjalci ter do-
146
celostnemu razvoju, pretekli in sodobni tuji, kot na primer angleški avtor Abbs
147
 
in nizozemski avtor Biesta,
148
 ter slovenski avtorji, med katerimi Gogala,
149
 Kro-
150 151
 in Rutar,
152
 opozarjajo na neuravnovešeno oblikovanje vzgojnih 
-
-
vah projektov vzgoje z umetnostjo.
-
na zloraba umetnosti in 3. problem dostopa.
153
 Prav tako drugi sodobni avtorji 
-
154
 pretirano skromnost umetnosti v kurikulih 
155
 
kot Rutar,
156
 in rabo umetnosti s primarnim namenom boljšanja zaposlitvenih 
157
 predhodno pa tudi Biesta
158
 ter Collard.
159
 Medtem 
ko se je zdelo, da je v preteklosti bila umetnost zlorabljena z namenom disciplini-
160
 in temu doda še, da smo o sami umetno-
146 Vzgo
 53, 2022, št. 1–2, str. 60.
147 Peter Abbs, 
2003.
148 Biesta 2017.
149 Stanko Gogala, Šola v celotnem sestavu kulture, 59, 1938, št. 1–2.
150
151
152 Dušan Rutar (ur.), Kognitivna znanost v šoli za 21. stoletje, 
153 Wimmer 2013.
154 Abbs 2003.
155
156 Rutar 2017.
157
158 Biesta 2017.
159  (pridobljeno 7. 6. 2022)
160

27 Razvoj misli o vzgoji z umetnostjo pri nas od konca 19. stoletja do danes
161
 Raven izobraz-
162
 Pomembno 
-
-
produkcijo.
Potrebnost nadaljnjega ukvarjanja s pedagoškim pomenom umetnosti tako 
-
nje raziskovanje tem o povezovanju vzgoje z umetnostjo in digitalizacijo.
Viri in literatura
Abbs, P. (2003). . 
The Symbolic Order: A 
Contemporary Reader on the Arts Debate. 
Berggraf Sæbø, A. (2013). Concepts of Arts Education – Implementation of 
International Yearbook for Research in Arts Education. 
str. 39–46.
Bezjak, J. (1921). 
Biesta, G. (2017). Letting art teach
161 Wimmer 2013.
162 Prav tam, str. 37.

28
Collard, P . (2017). 
 (pridobljeno 7. 
6. 2022).
. 59, št. 9–10, str. 201–205.
umetnost.  53, št. 1–2, str. 59–64.
Dolgan, J. (1928). Kmetska delovna šola 49, št. 5, str. 128–134.
—e—, (1909). Umetniški vzgoji. Malo kritike. , 30, št. 3, str. 76–81.
European Commission, Directorate-General for Education, Youth, Sport and 
Culture, (2016). Cultural awareness and expression handbook : open method 
of coordination (OMC) working group of EU Member States’ experts on ‘cul
tural awareness and expression
data.europa.eu/doi/10.2766/940338
Fischer, A. (1923). Dichtung in der Schulerziechung. (Päd. H. 7, 8/1923). 
nik, 44, št. 11–12, str. 279–280.
vrtcu in osnovni šoli. Sodobna pedagogika, 58, št. 3, str. 128–144.
zbornik. 25, št. 1, str. 7–41.
Gogala, S. (1932a). O duhovnem in duševnem oblikovanju. . 53, št. 5, str. 
129–133.
Gogala, S. (1932b). O duhovnem in duševnem oblikovanju. . 53, št. 6, 
str. 170–174.
Gogala, S. (1938). Šola v celotnem sestavu kulture . 59, št. 1–2, str. 11–18.
Gogala, S. (1963). Pedagoški pomen fantazije. Sodobna pedagogika. 14, št. 3–4, 
str. 69–71.
Kul
International Yearbook for Research in Arts Education. 
. 11, št. 2, str. 22–24.
11, št. 8, str. 118–119.
3, 
-
9-40ec-bda4-9781f70184b5/PDF
-
lostni razvoj. Sodobna pedagogika. 58, št. 3, str. 128–144.
 16, št. 5, str. 68. 
-
6G/9a267e64-8014-46c8-9798-d13e6099c273/PDF
Kranjc, F. (1918). O umetniški vzgoji. 39, št. 1–3, str. 24–32.
Sodobna pedagogika. 58, 
št. 3, str. 12–30.

29 Razvoj misli o vzgoji z umetnostjo pri nas od konca 19. stoletja do danes
Koren, P . Štirn Janota in A. Jug (ur.). Ljublja-
Štirn Koren, P. Štirn Janota in A. Jug (ur.). 
Umetniški jeziki kot osrednji medij pedagogike poslušanja 
inovacija?) -
Sodobna peda
gogika, št. 1, letnik 68, str. 10–31.
-
(pridobljeno 12. 5. 2020).
trebami
Building inclusive commu
nities through education and learning
Scholars, str. 169–182.
umetniških dejavnosti
Kulturni bazar (prido-
Liebau, E., Wagner, E. in Wyman, M. (ur.). (2013). International Yearbook for Re
search in Arts Education. 
. Sodobna pedagogika. 27, 
št. 5–6, str. 242–243.
Medveš, Z. (2007). Vzgojni modeli v reformski pedagogiki. Sodobna pedagogika. 
58, št. 4, str. 50–69.
Medveš, Z. (2015). Spopad paradigem v razvoju slovenske pedagogike. Dostopno 
5b67-42e9-9923-97b7669178e4/PDF
Medveš, Z. (2020). Voditi, pustiti rasti in vzburiti samoorganizacijo. 
dagoška misel Zdenka Medveša. 
fakultete, str. 11–58.

30
-
in M. Wyman (ur.). International Yearbook for Research in Arts Education. 
. 40, št. 9, str. 272.
P., D. (1907). Pokret za umetniško vzgojo v tujini, 28, št. 10, str. 314. 
-
844f03-7605-4bca-a5a2-5e603730c0f7/PDF
(6. 4. 2022). 
 (prido-
So
dobna pedagogika. 1, št. 10, str. 10–15.
Pokret za umetniško vzgojo v tujini. (1907). . 28, št. 10, str. 314–316.
. Sodobna pe
dagogika. 58, št. 3, str. 164–186.
his concept of artistic and aesthetic education. 53, št. 
3, str. 199–213.
Protner, E. (2001). Mari-
misel Zdenka Medveša. 
str. 61–103. 
Road Map of Art Education. The World Conference on Arts Education: Building 
Creative Capacities for the 21st Century. 
Rutar, D. (ur.). (2017). Kognitivna znanost v šoli za 21. stoletje
Rutar Ilc, Z. (ur.). (2022).
Republike Slovenije za šolstvo.
Schmidt, V. (1988). Zgodovina šolstva in pedagogike na slovenskem 2, 
Delavska enotnost.
Schmoranzer, J. (1905). Umetniška vzgoja. 5, str. 35–52. 
-a4b9-f678eb85f028/PDF
Sir Ken Robinson: Do schools kill creativity? | ... ted.com. 
-
Suher, F. (1923). Misli o umetniški vzgoji na narodnih šolah. Popotnik. 44, št. 5–6, 
str. 122–132.
Šega, I. (1904). Risanje v ljudski šoli z ozirom na zahteve sedanjosti.  25, 
št. 9, str. 263–269.

31 Razvoj misli o vzgoji z umetnostjo pri nas od konca 19. stoletja do danes
najmlajših. 
Vzgoja in 
 53, št. 1–2, str. 59–64.
Tatarkiewicz, W. (2000). Zgodovina šestih pojmov: umetnost, lépo, forma, ustvar
Homo Spectator
. (2007).  58, 
št. 3.
Vranc, E. (1940/1941). Mladini lepo besedo in knjigo!, , 62, št. 3–4, str. 57. 
ac661fdd-5a65-4907-bd8f-1a0563a01a9b/PDF
Wimmer, M. (2013). When Interests Meet Rationality – Some Glimpses of Another 
In
ternational Yearbook for Research in Arts Education. 
str. 33–38.
Wymann, M. (2013). Carrying the Torch from Lisbon via Hong Kong, Taipei, 
Liebau, E. Wagner in M. Wyman (ur.). International Yearbook for Research 
in Arts Education. 
Sodobna pe
dagogika.13, št. 5–6.
-
-
nje celotne populacije, tudi otrok ter mladostnikov, konec 19. stoletja, Unescove 
-
tja do danes ter sodobno poglobljeno razumevanje pomena umetnosti za razvoj 
podreja religiji, politiki ali ekonomiji, ampak prepoznava tudi pomene larpurlar-
tizma.

32
Zusammenfassung
Die historische Entwicklung der Idee der Erziehung durch 
Kunst in Slowenien
entwickelt hat. Wir präsentieren die Hypothese von fünf Entwicklungswellen sowie Schlüsse
Kunst auf das Leben der gesamten Bevölkerung und auch der Kinder und Jugendlichen Ende 
1940er Jahren bis heute und ein modernes vertieftes Verständnis der Bedeutung der Kunst für 
die Entwicklung junger Menschen und damit die Suche nach Wegen, den Kontakt mit ihr zu er
möglichen. Heute ist ein kritischer Ansatz besonders wichtig, der die Gründe für die Einbindung 
Bedeutungen des Larpurlartismus anerkennt.