Poštnina plačana v gotovini
Cena 2,— din
GLASILO  O SV O BO D ILM E FRONTE OKRAJ EV ČRNOMELJ,  N OV O  M E STO IN TREBNJE
Leto I. — Stev. 13.
NOVO MESTO, 18. maja 1950.
Izhaja tedensko
Iz dnevnika novomeške brigade
Vlak, ki je 3. maja ob pol štirih popoldne potegnil z novomeške železniške postaje, je veselo zavriskal skozi ozelenela polja in travnike. Razigrani potniki — IrontovcL, kL so se odzvali vabilu Osvobodilne fronte, so ♦ s pesmijo hiteli svojemu cilju nasproti: Rog — slavni in zgodovinski Rog jih nestrpno pričakuje. Mogočne smreke in hoje si v spo-nUadamskih sapah šepetajo prijetno skrivnost: »Ne bomo umrle kot naše prednice, ki so jim viharji in starost vzeli življenje.« In res! Pod gospostvom grofa Auersperga — lastnika osem in devetdesetih graščini, raztresenih po vsej Evropi — so padale in gine-vale trhle in gnile nikomur v hasek. V naših časih pa bo njihova smrt junaška. Porušene, okleščene in obeljene bodo zapustile domovino samo zato, da koristijo svojemu novemu gospodarju, ki si v potu svojega obraza težko toda zmagovito utira pot v resnično, lepše iai svetlejše življenje.
V Straži, kjer smo frontovci izstopili, so nas prejeli tovariši, ki imajo v svojih rokah organizacijo frotnih brigad. Frontovcem novomeškega okraja so določili znani Kraguljev Vrh. Na končni cilj so nas odpeljali kamioni, ki so brez najmanjših okvar peljali dragoceni tovor po serpentinah Kočevskega Roga. Globoko pod nami se je od nas poslavljala zelena Krka. Levo in desno odi nas same zgodovinske točke: sedež Slovenskega narodno osvobodilnega sveta med vojno, bolnice, po-prišča težkih junaških borb. Vse to nas mogočno preveva in nemalo smo ponosni ob zavesti, da bo torišče našega dela prav v teh krajih], kjer je bilo srce naše osvobodilne bobre. Saj vemo, da bo tudi v drugih brigadah širom naše lepe domovine v teh pomladanskih dnevih, ko te boža* komaj ozele-neli list košate bukve in prijetno draži vonj cvetoče smreke, prijetno' in veselo. Vsega tega bo povsod za polno prgišče, nikjer pa ne bo toliko neposrednih spominov na s krvjo pribor jeno svobodo, kakor pri nas v Kočevskem Rogu, Zato že vsak brigadir med potjo obljublja, da ne bo osramotil svojo brigado z neizpolnjenimi planom.
NA CILJU
Taki smo se pripeljali na cilj. Ne popolnoma urejene barake so dobile kmalu drugo lice: očiščene, so nas vabile. Dekliške roke so okrasile okna z gozdnim cvetjem, ki ga je toliko naokoli, kot zadovoljstva v naših srcih. Razdeljeni na desetine — smo po večerji legli, da spočiti pričakamo prvi delovni dan v tako pomiembnemi delu za naš gospodarski napredek, kot je naše. Nič se ne domišljamo, če povemo, da se frontovci II. novomeške brigade tega dobro zavedamo in da smo ponosni na zaupano delo; naj bodo naši žulji vsem tistim, ki nam' ne verjamejo in nas blatijo nov dokaz za njihovo laž.
Znak za počitek. Ležeči frontovci prisluškujejo v noč. Mir, kakršen je mogoč le v gozdu io kakršnega si lahko privošči le človek s čisto vestjo in jasno zavestjo, da ve *emu dela, je objel novomeške brigadirje. Migljajoče' zvezde na nebu so to noč videle Petdeset mirnih v sen poglobljenih ljudi na ; Kraguljem vrhu.
PRVI DAN DELA — POLOŽEN IZPIT Z malo zamero v srcu (organizatorji frontnih brigad so pozabili, da smreka, ki ima <*bseg treh parov odraslih rok, zahteva zabe-hene žgance in ne samo zajemalko.črne fca-^) smo se po zajtrku zvrstili na zbornem I^stu. Oboroženi s sekirami, žagami, maco-I ^mi, smo odšli v areno dela. Pogled na or-I l^ke Kočevskega Roga mam: je vlival spo-i Rovanje do  njih in je bil  začetek našega i ^la vprav zaradi tega, kar se da resen in *****^ ?Teudarert. Na prve zareze žag in udarce sc-—^ se ti velikani niti ne zmenijo, le v vr-^°vih gnezdeče  ptice nemirno oibkrožujejo e  dreves.   Štiri pari moških   rok ne-
na čelu pričajo, da delo ni šala. Drevo je za-    ki veselo nad pomembno zmago zavriska s
čutilo, da je v srce zadeto. Svoj nemir izraža v vrhu, odkoder pada na frontovce rumeni prah cvetoče hoje. Mogočno telo drhti in že se počasi in vdano brez time naginja. Frontovci se previdno odmika jo in na var-
lako sproščenostjo, kakršna je dana le tistemu, ki je zadovoljen.
Tako nekako bodo- potekali naši delovni dnevi vse do končne zmage. Marsikaj bomo še izpopolnili;  vemo tudi,  da se bo hrana
Novomeščani na delovnih akcijah
nem občudujejo poslednji vzdih stoletnega drevesa. Žagarji so opravili svoje delo. Kle-stači in lupilci planejo in v kratkem času leži smreka slečena, da kar vid jemlje s svojo nedolžno belino in goloto. Res brigadni način dela dosega tudi v gozdu močan uspeh.
Oddelek pusti posekano drevo na zemlji, kjer se bo osušilo in pričakalo dneva, ko bo odpeljano v kraje, odkoder bo v zameno prišel stroj, katerega talko željno pričakuje prazen prostor novozgrajene tovarne. Tako umreti, kot umirajo naši velikani v gozdovih res ni sramota. Njihova smrt prinaša nove tako važne zmage in še nekaj: človeku se zdi, ko orjak padet, da se vse male smrečice, bukvice razvesele prostora, ki ga jim, je do sedaj sebično jemala pokojnica. Mladost hrepeni po prostoru, za zrakom — tak je zakon prirode in mi frontovci novomeške brigade tudi budno pazimo, da porušeno drevo ne uničuje mlajše pokoilenje. Delamo tako, kot nam' svetuje komandant brigade — naš preudarni Drago Henigman iz Dolenjskih Toplic in inštruktorji, ki nas uče, kako se ruši, klesti in lupi. Sledimo njihovim navodilom, ker vemo, da je njihov nasvet zlato za naše goizdove.
Vrsta porušenih dreves beleži v beležni-cah naših komandirjev naše prve uspehe. Ne vemo še, ali je uspeh dovolj močan ali ne, ker nimamo še določenih norm Pravijo, da jih bomo dobili jutri. Brez prave evidence pa vemo, da tudi pravih uspehov ne more biti.
Mrači; se in lep je občutek, da ni bil pretekli dan izgubljen, Vrnitev v barake ni tako živahna kot je bil odhod. Utrujenost po vsem telesu zavira korak, ne more pa srca,
izboljšala, ker smreka ni okoli prazna in v sredi votla ampak čvrsta. Tudi tekmovanje bomo napovedali eni izmed brigad, ki so na Kočevskem Rogu. Kar se pa razvedrila tiče —■ pa nas poslušajte'.
PRAVIJO, DA NI BREZ HARMONIKE .
Harmonika,, ta prešmentani narodni inštrument, tudi v naši brigadi kraljuje. Le med delom frontovcev počiva. Ko pa se po delu umijemo, nasitimo - si namažemo pete — ne s smolo padlih smrek — ampak z našo dobro voljo. Svet na Kraguljem vrhu se zavrti. Zapoje Gregorčičevo o veselem pastirju in se kar nerad umakne v barake, ko da dežurni znak, da je čas za počitek. In ker je ta nujen za nov dan, ki nas čaka, se ubogljivo spravimo na ležišča. Tudi naša pridna kuharica Jožica Kramarjeva je nam voščila na prav prijeten način lahko noč: »Jutri bodo že žganci iz nepokvarjene moke, dober kruh in tudi sveže meso.
Preden zatisnemo oči, se pomenimo še o mitingu z igro, ki ga bomo priredili naslednjo nedeljo, o šahovskem turnirju, ki je že v teku, o tem da moramo še bolj paziti na čistočo, na kar nas je opozoril zdravnik, ki nas je obiskal iz Dolenjskih Toplic. In še marsikatera bj padla o stenčasu, pa so orjaške hoje napravile svoje: frontovci že spijo. Rok pa sanja kako bo ob vrnitvi v Novo mesto prijel svojega deklica z roko posejano kakor z grčo trdimi žulji!
Tako živimo mi na Kraguljem vrhu. In vi v dolini? Sicer pa bomo o tem brali, ko bomo dobili »Dolenjski list« v naše kraljestvo. Frontovci
II. novomeške frontovske brigade
Splošne kmetijske zadruge v okraju Trebnje
ut
^dljivo vlečejo žago. Prve znojne kaplje
V našem okraju se na splošne kmetijske zadruge polaga premalo pažnje. Nekateri upravni odbori kot tudi posamezni organi oblasti gledajo splošne kmetijske zadruge kot manj vredne za razvoj socialističnega gospodarstva na vasi. Vlogo splošne kmetijske zadruge ne razumejo pravilno, ker smatrajo, da ie naloga zadruge na vasi le trgovina. Pozabljajo pa zakaj se pravzaprav imenuje »Kmetijska
zadruga« in za kakšen namen je bila ustanovljena.
Svojo nalogo so dobro razumeli upravni odbori kmetijskib zadrug Sv. Križ prt Litiji, Mokronog in Št. Lovrenc. Te zadruge imajo po več vrst odsekov ter s svojim delom ustrezajo svojim članom in jim pomagajo k zboljšanju kmetijskega gospodarstva.
V preteklem letu je bilo precej za-
drug pasivnih ter so zaradi zmanjšanega blagovnega prometa prišle v težek položaj ker trgovina ni krila stroškov zadruge. Uslužbenci zadrug so sodelovali pri odkupu žita, krompirja, sadja, pri sklepanju pogodb itd. za odkupna podjetja včasih tudi po mesec dni. Za to delo pa niso odkupna podjetja priznala zadrugam nobene marže in so zaslužek spravljala sama, četudi so blago odkupili sami zadružni uslužbenci. V nekaterih kmetijskih zadrugah so k pasivnosti pripomogli tudi uslužbenci, ki niso znali pristopiti k delu in niso dajali pobude upravnim odborom pri ustanavljanju raznih odsekov, ki bi krili stroške zadruge.
Te pomanjkljivosti se opažajo na zadružnih občnih zborih, ki jih iznašajo člani o delu posamezne zadruge, kot tudi o malomarnem in nevljudnem poslovanju nekaterih uslužbencev kmetijskih delovnih zadrug kot na primer .leršin Marija, Primskovo; Zamen Zdena, Sv. Štefan in Vovk Majda, Mirna vas.
Zadruge, ki še niso imele občnih zborov, naj na zborih temeljito obravnavajo, kako rešiti razne nepravilnosti in kako najti boljši jtačin dela. Važno je, da se v odbor volijo dobri in pošteni kmetje, kateri bodo res pravilno vodili in usmerjali delo zadruge, da ne bodo na svojih sejah samo obravnavali vprašanje delitve blaga pač pa o pospeševanju raznih panog kmetijskega gospodarstva na svojem področju, kot je poljedelstvo, živinoreja, plemenske postaje, vinogradništvo, sadjarstvo, drevesnice, strojni odseki ter gojitev industrijskih in drugih kultur. Dovolj možnosti je pri nas za ustanavljanje raznih obrtnih in predelav-nih odsekov za potrebe svojih članov kot domača obrt, opekarne, apnenice itd.
Razpis tekmovanja za delo
mladih naravoslovcev
Okrajni pionirski štab Črnomelj razpisuje tekmovanje za delo  mladih naravoslovcev.
1. Kateri odred si bo preskrbel zemljo in najlepše uredil s^oje gredice in zasadil z raznimi kulturami;
2. Kateri odred bo nabral največ zdravilnih zelišč (ocenjevalo se bo po kvalitetah);
3. Kateri odred bo posadil največ oljnaric (sončnic, buenic itd. na posameznih vrtovih ali doma.);
4. Kateri odred bo pritegnil največ pionirjev v delo mladih naravoslovcev, posebno v času počitnic;
5. Kateri cdred bo napravil največ ;v:iz-kusov (različno gnojenje, cepljenje, gojenje itd); •
fi. Kateri cc>€d bo pomagal pri pogozdovanju (ocemjuje se pc kvalitetah)-
7. Kateri odred, si bo uredil svoj herbarij za pomoč v šoli pri prirodopisnih Urah, napravil zbirko kamenin, napravil zbirko metuljev in ostalih jnalih živali;
8. Kateri odred bo gojil lončnice z,- okras šole (količina);
9. Kateri odred si bo uredil drevesnico (če so pogoji);
10. Kateri odred bo napravil ekskurzije v različne obdelovalne zadruge, ekonomije. DP itd.;
11. Kateri odred si bo nabavil male živali (zajčke, po možnosti piščance itd.).
Odredi lahko tekmujejo še v drugih panogah kot je sajenje vrtnic, trt, zbiranje semenja, organiziranje raznih krožkov, kot so vrtnarski, cvetličarski, čebelarski, sadjarski, vinarski itd.
Stran 2
»DOLENJSKI  L 1 S T *■
Stev. 13
Uničujmo fižolarja
Nabirajmo zdravilna zelišča
Naši trije okraji so najbolj bogati v vsej Sloveniji na zdravilnih zeliščih. Ta zdravilna zelišča so za naše gospodarstvo zelo dragocena. Iz teh zelišč izdelujejo v tovarnah za zdravila dragocena zdravila, ki smo jih preje uvažali, mnogo teh pa tudi izvažamo in dobimo zato važne stroje, ki jih naša rastoča industrija tako silno potrebuje.
Prav iz tega izhaja, da moramo poučiti čim več ljudi, katera zdravilna zelišča bomo letos nabirali in kako bomo z njimi ravnali, da bomo imeli od njih čim več koristi. Sedaj je čas za nabiranje naslednjih zdravilnih zelišč.
Šmamica: nabiramo cvetje tako, da ga posmukamo. Posušimo ga najhitreje na topli peči ali na -soncu. Nabiramo pa tudi tiste brez pecljev. Liste posušimo na peči ali na soncu v tankih plasteh. Liste moramo sušiti zelo previdno, ker radi porumene. Cena: listi kg po 70 dm, cveti kg po 600 din.
Glas: (beli trn, glogovec, medvedova hruškica). Nabiramo samo cvete ali vršičke s cveti, brez lesa. Posušimo v tankih plasteh v senci, najbolje na podstrešju. Sam cvet lahko sušimo tudi na soncu. Cena: cvet kg po 200 din, vršički kg po 45 din.
Pljučnica: Nabiramo liste tako. da jih požanjemo -ali' potrgamo z roko.; Posušimo jih v senci v tankih plasteh. Cena: kg po 32 din.
Njivska mačeha: Nabiramo samo cvete. Sušimo jih v senci. Cena: kg.720 din.
Lapuh: Nabiramo liste brez pecljev. Paziti moramo, da ne bomo nabirali re-pinca ali repuha. Pravi lapuh raste po vinogradih, ob železniških progah, okoli kamnolomom in kopišč ter cvete snomla-&\ rumeno. Posušimo ga v tenkih plasteh na soncu ali topli oeči. Ker list zelo rad potemni, zato moramo biti zelo pazljivi. Cena: kg po 27 din.
Gozdna jagoda: Nabrane liste posušimo v senci. Cena: kg po 55 din.
Pekoča kopriva: Nabiramo liste, ko je rastlina zrasla 30—50 cm. Koprivo požanjemo in ji oskubimo liste. Liste posušimo v senci ali na soncu. Cena: kg po 20 din.
Dišeča perla: (Valdimajster) Nabiramo celo rastlino, toda samo ob cvetenju. Sušimo jo v senci ali na topli peči. Cena: kg po 64 din.
Jetrnik: Nabiramo liste in jih sušimo v tenkih plasteh v senci. Cena: kg 55 din.
Koliko je razburjenja in jeze, češ meni so odtrgaJi maščobno karto. »Al so od hudiča na okraju«, je dejal Simen, »saj nobenega usmiljenja nimajo«. Janez pa se je smejal: »Kaj zato, jaz bom tiste na Okraju že ugnal v kozji rog. Ne bom prosil. Kaj še! Nasejai bom raje čim več solnčnic in bučnic, pa ne bo ne jeze, ne zabavljanja. Za pridelek bom dobil dovolj okusnega olja. To jih bom ugnaJ, ali ne?«
Simen se je popraskal in dejal: »Hudič, res je tako.« Ni pa bil Simen posebno vešč kmetijstva. Naprosil je Janeza, da mu naj pove glede sajenja solnčnic. »Rad rad ti povem Simen, upam da dobro opraviš in ti bo rodilo obilen pridelek. Obsej kjer pač boš imel prazen košček zemlje, čeprav jo je samo ped. Nekaj ti pa še povem radi teh sončnic, kar sem bral, ne spominjam se več kje. Jaz sem se tako ravnal, pa je bil lanski pridelek obilen in bogato se mi je poplačal trud. Saj veš, da nam primanjkuje maščob, zabavljajo tisti, ki ne razumejo ali pa nočejo razumeti trenutni položaj preskrbe z maščobami. Ce bi zabavljači obsejali ob robovih njiv sončnice ali pa bučnice, ne bi bilo tako hudega pomanjkanja po maščobah. Letos bi ne smel noben kmet pozabiti obse jati svojih polj s sončnicami in bučnicarni. Ze lansko j eto so sejali po celi Sloveniji, drugod več
Krklika: (tršlikovina) Nabiramo lubje v času mezge in ga sušimo na soncu. Cena: kg po 25 din.
Hrast: Nabiramo gladko lubje svetle barve, največ pet let starih poganjkov posekanih štorov in ga sušimo na soncu. Cena: kg po 21 din.
Navadni gabez: Nabiramo korenine, ki so v notranjosti! lepo rumene. Operemo jih v mrzli vodi, nato posušimo na soncu ali topli peči. Debele korenine prerežemo podolgem, da se hitreje posuše. Cena: kg po 40 din.
Baldrijan: Nabiramo korenine, katere operemo in jih sušimo na soncu ali na topli peči. Cena: kg po 150 din.
Sladka koreninica: Nabiramo samo koreniko brez lask, katero operemo in sušimo na soncu ali topli peči. Cena: kg po 80 din.
Kopitnih (virh): Nabiramo cele rastline s koreninami. Korenine peremo posebej, ker bi drugače pokvarili liste. Cena: kg po 65 din.
Največje povpraševanje je po listih pljučnice, listih lapuha, listih jetrnika, rastline dišeče perle, listih pekoče koprive, lubju krhlike in vseh vrst korenine, ki smo jih zgoraj našteli.
Opozorilo: Cvetje, liste in cele rastline smemo nabirati samo v popolnoma suhem vremenu. Cvete nabiramo takoj, ko se začno odpirati, ter še niso popolnoma razcveteni. Liste nabiramo, ko so se popolnoma razvili, ter so lepe zelene barve. Objedenih ali na drug način poškodovanih listov ne nabiramo. Cele rastline nabiramo takrat ko cveto. Korenine nabiramo samo v zgodnji spomladi ali jeseni. Lubje nabiramo ko je meževno. Nabrana zdravilna zelišča ne semo stlačiti, ker drugače se upirajo in se ne dajo posušiti. Povečini pa postanejo rumena ali črna.
Nabrana zelišča moramo, ko jih prinesemo domov, takoj posušiti. Posušimo jih najlepše, če ima zrak dostop od zgoraj in spodaj. Prostor, kjer sušimo mora biti čist. Ko so zelišča suha, jih takoi oddajte v Kmetijsko zadrugo, da se vam radi nepravilne hrambe ne pokvarijo.
Ugodnosti: Za prodiana zelišča bo dobil vsakdb na potrdilo v svoji zadrugi kakršno koli blago brez točk ali bonov po nižjih enotnih cenah. Do katere višine se izdajajo navedeni predmeti ali blago, naj se vsak nabiralec zanima pri svoji kmetijski zadrugi ali pa kar pri »Gosad^ v Ljubljani, Prečna ulica 4, kjer bo dobil vsa potrebna pojasnila.       Zupan Miha
ali) manj, ponekod so bili pa tako malomarni, da nič. Med1 koruzo, krompirjem, po robovih njiv, ob cestnih robeh, poteh in tudi cele njive so nasejali. Veš, da se povsod' gradi veliko in prekopavai, zato so po prstenih nasipih in prekopih izrabili tudi vso zemljo. Uspevajo povsod tam, kjer so jih pravilno negovali.
Ne zahtevajo mnogo, kar mora biti pa mora.
Sončnice zahtevajo dobro pognojeno zemljo, proti mrazu pa niso posebno občutljive. Poženejo globoke korenine in so zadovoljne s suho zemljo. Uspevajo tudi na barjih. Seveda je najbolje, če jih se jemo na njive, ki so bile dobro lani pognojene, sveži gnoj jim ni posebno po godu. Tudi razna dušična gnojila v velikih količinah jim ne prija jo, zrastejo le visoka stebla. r-^*r<\ v katerem nastanejo semena pa ostane majhen.
S kalijem in fosforjem dosežemo zelo lep uspeh, posebno še na barjanski in peščeni zemlji. Ce pa gnojimo s pepelom, ni potrebno umetnih gnojil, ker so te snovi v precejšnji meri v pepelu.
V razdalji 50 cm sejemo sončnice. Primerna razdalja med vrstami naj bi bila 50 do 60 cm, tako naj bodo razdeljene, ko smo jih razredčili. Sejemo jih pa lahko tudi malo gosteje. V teh razdaljah jih lahko okopavamo
Pri nas na Dolenjskem se precej močno pojavlja škodljivec na fižolu ■— fižolar. Ta nam grozi, če ga ne bomo takoji začeli ugo-nabljati, da bo fižol popolnoma' uničen. Posebno močno je razširjen v šentjernejskem predelu in sega tja do Brežic in Krškega. Dovolj pa je tega hroščka tudi v ostalih predelih. Ce hočemo obvarovati fižol, to skoraj vsakodnevno hrano, pred tem škodljivcem, se moramo tekoj lotiti uničevanja tega nevarnega sovražnika naše dnevne hrane.
Kakšen pa je ta sovražnik? To je prav majhen hrošček (približno 4mm velik in je zelo nevaren, ker se zelo hitro razmnožuje. Podoben je grabarju, vendar je neprimerno hujši. Grahar je po navadi sam, d očim je fižolarja veliko več. Pravijo, da jih je včasih
v enem samem fižolu tudi po 28. Pa še toJ Grahar ima v enem' letu samo en zarod, do-čim ima fižolar, če so ugodne razmere tudi po 5 zarodov v enem letu. Zelo huda stvar je tudi to, da se grahar razvija samo zunaj nia polju, dočim se fižolar tudi v shrambi. V toplejših krajih zleze samica svoja jajčeca poleti na zoreče fižolove stroke na polju, jeseni in spomladi pa se razmnožuje v shrambi. V hladnejših krajih se fižolar razmnožuje izključno v shrambi.
Ličinka, ki se razvije iz jajca, se pre-grize skozi strok v fižolovo zrno, na katerem, napravi komaj vidno luknjico. S fižolovo vsebino se hrani, dokler se ne zabubi. Ličinka (črv) je bele barve brez nog in postane 4 mm dolga. Iz bube se razvije hrošček, ki pregrizne lupino in pride skozi okroglo odprtino na dlan. V shrambi leže jajčeca kar med fižol in se tako razmnožuje do spomladi, poleti pa zleti zopet na polje. Jeseni ga poltem zopet zanesemo v shrambo s fižolom. Hrošček je zelene barve, na pokrovkah ima svetlejše proge in rdečkast zadek.
Od fižolarja niavrtan fižol smrdi pri kuhanju, ker so v notranjosti odpadki ličink. Seveda tak fižol ni užiten in za seme ni, ker mavadno ne skali.
Kaj naj storimo proti fižodarju?
Pri obiranju fižola moramo natančno gledati, če fižol nima luknjic. Stroke z luknjicami moramo takoj sežgati. Ce smo to že naredili, fižol čimprej izluščimo in prazne stroke takoj odstranimo ali pa jih pokladamo živini.
Fižol spravljamo v gostih, trdno zavezanih vrečah v shrambi, ki smo jo prej dobro očistili in prezračili, po možnosti tudi pre-
z okopalnikom in prihranimo mnogo časa in truda. Sončnice ljubijo pogosto okopavanje. S tem uničujemo plevel, rahljamo zemljo in z zrakom dovajamo dušik. Z 13 kg solnčnic obsejemo 1 ha zemlje. Najboljše seme sončnic je besarabska vrsta, ki ima en cvet in da dobro, težko in kleno seme. Glej Simen, da obseješ čimveč, saj na enem hektarju s pravilno nego zraste 1000 do 1500 kg sončičnega semena. V jeseni oddaš seme po vezanih cenah ali pa zamenjaš za olje. S tem boš pokazal »figo« okrajnim, ki so ti knr*o n^nvičeno odvzeli in koristil skupnosti in sebi.« S. HotkO
belili. Ce je kljub temu fižol še vedno črviv, maramo fižol razkužiti. Razkužimo ga tako, da ga pustimo 1 uro v krušni peči, ko smo iz nje potegnili pečen kruh. To je potrebno namreč žeto, ker hrošček pogine, čim je vročina več kakor 55 stopinj C. Priporočilo je tudi, da zmešamo fižol z živim apnom, ki hrošče pomori. S takim ravnanjem se fižol očisti in obvaruje seme pred ponovno oku-žitvijo. Ce gre samo za odstranitev hroščkov. potem damo fižol v dobro zakurjeno sobo. kjer se hroščki izležejo. Naito fižol na situ dobro prerešetamo. Ker je hrošček manjši, zato pade na tla in ga lahko uničimo. Vse to so bolj enostavne mere. Bolj nevarno, a zato bolj učinkovito pa je z razkuževanjem z žve-plenim ogljikom. To stvisr naredimo takole don-o v tesen in nepropustno zaprt zaboj. V njega vsujemo fižol, poleg pa natre-semo 200 gramov na, en kubični meter žve-plenega ogljika. Strupen ogljikov plin po-moTi vse škodljivce. Posebno pa moramo paziti, da ne pridemo poleg z ognjem ali pa samo s tlečo cigareto, kajti takoj bomo imeli ogenj! Po dvodnevni razkužitvi fižol ali grah prezračimo, nato pa zdravega odmerimo za seme, napedenega pa za krmo. Drejče.
Letna kopališka sezona v Dol. Toplicah se je pričela
Dolenjsko zdravilišče s celoletnim obratom je bila zadnje 14 dni zaprto, da ga po-oraviio i ni očistijo ter pripravijo za letno sezono, ki se je odprla s 1. majem'. S prvim majem so prišli tudi prvi gostje in to preko 100 po številu, največ delovna ljudje In težje bolni na revmatizmu. Ze prvi gostje, ki so pa-išli, so morali biti razoročani nad dejstvom, diai edino dolenjsko zdravilišče, ki je tudi eno najstarejših zdravilišč v naši domovini, in katero je bilo že mnogo let številno obiskano, ni doseglo upoštevanja, da bi imelo redno dtnevno avtomobilsko zvezo z Novim mestom, železniško postajo v Straži in Dol. Toplicami.
Bes je sicer, da imamo sedajt še vedno teževe zaradi pomanjkanja prevoznih motornih sredstev, da je treba zaradi tega še marsikaj potrpeti, re9 pa je tudi, da bi zdraviliški kraj kot so Dol. Toplice, ne smel biti brez prevoznega sredstva. Gotovo je, da nobeno zdravilišče v Jugoslaviji ni brez sedra-njemu času ustrezajočega prevoznega sredstva kot so Dol. Toplice, menda pač zato, ker so Dol. Topilfce na Dolenjskem, kf je bilo že od nekdaj pastorka, in kakor kaže se v tem oziru tudi še disnes ni dosti spremenilo.
Kopališki kraj kot so Dol Toplice, kamor prihajajo na zdravljenje večji del le težko bolni delovni ljudje, poslani na zdravljenje od1 soc. zavarovanja ter vojni invalidi, ki so svoje zdlravje in življenje stavili za osvoboditev domovine, pač zaslužijo, da morejo priti na zdravljenje udobno, in brez večjih neprilik. Ker ni avtobusne zveze in tudi ne sigurnega prevoznega sredstva s konjsko vprego, kar bi moralo danes v času splošne motorizacije veljati v nrapredni in socializem gradeči državi, kot je naša, za srednjeveško, se morajo poslužiti najenostavnejšega sredstva, pešhoje, kar se običajno tudi dogaja. Nič zato, če morajo ti reveži hoditi večkrat t\o vpč ur. ]>-f>r mrvra.io zaradi utrujenosti in prtljage, ki jo nosijo s seboj, med potjo počivati.
Tekmovanje v čast 25. maja rojstnega dneva maršala Tita
V času do 25. maja - rojstnega dne našega vodje in učitelja tovariša Tita si je mladina aktiva Dol. Nemška vas odloČila za to, da napove tekmovanje vsem' aktivom okraja Trebnje. Do napovedanega tekmovanje nas je dovedlo iz teh razlogov, ker je mladina preko leta v kmetijstvu zelo zaposlena in marsikdaj tudi sestanke opusti, opusti.
Da bi organizacijsko in politično delo med mladino ne postalo pasivno' od pw>ie preišče razvojnosti in uspehov v delu smo kot celoten aktiv sklenili, da bi preko leta imeii iste redlne mladinske sestanke in da ne bi po vrednosti zaostali za prejšnjimi.
Gornji sklepi aktiva in tekmovanje upamo, da bo dalo ostalim aktivom v okraju odločnosti da bodo šP nar-rei imeli red-e sestanke z močno in aktuelno tematiko, da bi lahko bili kos vsem nalogam maji si bo na gospodarskem aH političnem polju.
Ako bodo ostali aktivi L MS sprejeli naše tekmovanje z voljo in željo, da ga celo še razvijajo, da bi tako z boljšimi uspehi dočakali 25. maj ter s tem dokazaJi svoje neomajno zaupanje v svojega vodijo in do Partije, kateri stoji on načelu in zmagovito vodi v graditvi socializma.
Zato 7, našim delom dokažimo neomajno zaupanje v naše vodstvo s tov. Titom na čelu.
V času do 25. maja morajo aktivi doseči nove zmage v svojem delu. V. F.
Sejmo sončnice in bučnice
Stev. 13
>DOLENJSKI LIST«
Stran 3
KOTIČEK,
S^fSTARSE
Ne preobremenjujmo učencev
Danes precej govorimo o neuspehih v naših šolah in iščemo vzroke zanje. Eden izmed tthogih drugih vzrokov je tudi v preobre-ttiieinjevanju učencev.
Po anketi, ki smo jo pred kratkim napravili z učenci osnovnih šol in sedemletk v okraju, smo ugotovili, da je na 37 osnovnih šolah in, 5 sedemletk ah v okraju 6762 učencev. £)d teh opravlja povprečno 1 uro na dan Primerno telesno delo 1312 učencev, več ur na dan 1839 učencev, neprimerno telesno delo pa ima' 2057 učencev.
Te številke precej, zanesjlivo govore za to, da so ti učenci v mnogih primerih preobremenjeni, če upoštevamo to. da je učenec v prvi vrsti učenec. Gotovo je pravilno, da učenci tudi telesno: delajo, saj telesno delo krepi telo in duha, če je seveda primerno. Ne smemo pa pozabljati tega, da. so to v prvi vrsti učenci poleg tega pa se ti otroci od 7. do 14. leta šele telesno in duševno razvijajo. V telesu teh učencev se vrše važne spremiembe: razvija se mišičevje, pokostene-vaijo kosti, povečuje se površina pljuč, nastajajo spremembe v srcu razvijajo Se možgani in se telo pripravlja na spolno- zrelost. Za ves ta razvoj1 potrebuje telo sile. Ako se te sile izčrpajo s prenapornim delomi, gre to na račun normalnega telesnega in duševnega razvoja.
Zavedati se moramo, da otrok dela v šoli in je to niegovo glavno delo. Će opravlja še kako drugo telesno' delo ne sme biti tako. dia mu ne bi ostajalo dovolj sil za duševno delo
Ce hočemo obvaro^^arti nreob remen je vani ■-■> n^ših učencev tx> n^ ibol'*>■, <\r>. pregledamo hekatere vzroke ki privedejo do preobremenitve. Nekateri vzroki so:
1. nepoznanje otroka imi podcenjevanje šolskega dela;
2. premajhna kontrola nad celotnim otrokovimi delom1;
3. premajhen stik medl šota in domom;
4. prehajanje v novo družbeno stvarnost;
5. napake, ki izvirajo iz dela v šoli. Mnogi starši mislijo, da je učenje lahko
delo ker ga pojmujejo, preozko, saj pogostokrat slišimo: »Naš je tako slaboten ne bo za težko delo, naj gre pa v šolo da bo laiže služil kruh.« Tako mnenje je napačno. Učenje je resno im naporno delo. Pri učenini ne1 gre namreč samo za to — kot se običajno misli — da si učenec Je nekaj zapomni in nekaj znat. Učenje je zapleteno duševno delo. s katerim sil učenec res pridobiva znanje, si mora to in ono zapomniti, a si raizviia tudi. duševne sile (spomin, pažnjo, fantazijo, opazovanje, mišljenje, čustva si krepi voljo), pridobiva tako imenovane spretnosti in privanenosti. si Utrjuje značaj, dobivat določen pogled' nasvet. Ce na vse tO pomdslirnla. tedaj takoj vidimoi, da učenje ni tako lahko dleta.
Preradi podcenjujemo! težo učenja, v osnovni šoli. češ saj1 tu gre le za a, u i in mpilo računanja. Res. da se otrok tu malo uči toda je pa nerazvit Vsakdo, ki je učil te otroke, ve, kako težko je za otroka, da Tina držati peresnik. da si osvoii črke in jih zna vezati, da1 zna nekaj, lepo povedati v knHžnem ieziku itd.
Poudariti moram, da tudi to delo. otroka Utruja ker je pflč mlad in še nerazvit. Cim bolj pa se otrok razvija, tem večj^ so v šoli zahteve TDga bi se morali zavedati posebno tisti, ki komaj čakaio da pride otrok iz šol p' in mom,, brž na delo. Šolsko delo s Prihodom iz šole namreč še ni končano am-f»k se mora otrok učiti še doma da- znanje Utrdi
Dostikrat morda sicer vemo. da '« otrok h»č otrok toda pravimo da mora delati, češ ■tri simo. tudi mi. Ce smo morali mi morda ftreveč delati na1 bo našim otrokom lepše! Otrok namreč živi v svojem svetu, se v osnovni šoli še vedno rad igra v starosti Primerni igri. Do tega otroškega sveta ima otrok pravico, odrasli pa to dolžnost, da mu Pa priznamo.
Večkrat se zgodi, da ima otrok precej učenja, doimiačih nalog pa ga pošiljamo sem ift tja, ker nič ne pomislimo na delo za šolo, ki ga mora opraviti.
Zdi se mi, da bj starši bolj cenili šolsko ^elo, če hi se večkrat pogovorili z učiteljem.. ^U povedali v kakšnih razmerah otrok živi, Pfcšem je učitelj bi jim pa povedal, kako Se otrok uči. kdaj' naj se uči, koliko naj s^ uči znkaj tega ali onega predmeta ne itd.
V našem, okraju pa je preohremen;jevanje J^ho povezano s prehajanjem v novo družbo stvarnost. Ugotovili smo. da je brez °*etai 1429 učencev, brez matere 201, brez ^h pa 111, Upoštevati moramo tudi to. P industrializacija pobira delovno silo, kar * seveda nujno,  če jo hočemo izvesti. Pri
vsem tem pa, pri posamezni obdelavi naših Kmetij potrebuje kmei seveda več delovne sile kot bi jo potreboval pri skupni, zadružni obdelavi; zato pa so obremenjeni otroci.
Mnogo preobremenjenosti bo odpadlo z dvigom življenjske ravni našega, ljudstva. Otroci živijo v silno različnih prilikah, posledica tega je preobremenjevanje. Za ilustracijo si oglejmo tale primer! Učenec ima doma zračno stanovanje, električno razsvetljavo, ima prostor za nemoteno učenje, je primemo obremenjen z delom, redno hodi v šolo, do šole ima pol ure, drugi učenec pa vsega tega nima.
Ko se učenec uči, možgani delujejo in potrebujejo kisika. Jasno je, da se bo tisti učenec prej utrudil, ki se uči v pokvarjenem zraku, zato pa bo potrošil več sil, če hoče doseči isti uspeh.
Pri slabi razsvetljavi trpe oči, trpi zaznavanje, učenje. Ta učenec se bo tudi prej utrudil in bo porabil več sil kot pa tisti, ki se uči pri dobri razsvetljavi. Kratka pot do šole učenca razvedri in pušča sile za duševno delo v šoli, dolga pot pa izčrpa sile, ki bi jih učenec potreboval v šoli za duševno delo. Prav gotovo je, da bo drugi bolj obremenjen pri istem pouku kot prvi. Ako pri učenju v sobi vse vprek govori, porabi tak učenec veliko voJje, da zavestno odvrača vse motnje, ki ovirajo prepotrebno pažnjo pri učenju. Taki primeri nam pričajo, da z istimi nalogami učence v različnih razmerah različno obremenjujemo. Vsi učenci pa imajo v današnji družbi enake pravice. Iz tega sledi, da moramo takim učencem bolj pomagati pri pouku kot pa učencem, ki žive v dobrih razmerah. Ce to delamo pri pouku vseh učencev, smemo delati le do neke meje, ker bodo sicer trpeli drugi. Porečete, da naj se uči učitelji s temi učenci izven pouka. S tem bi &e dalo nekaj doseči, toda bi se zopet utrujala učitelj, in učenec. Prepričan sem, da mnogo naših učiteljev žrtvuje nekaj časa po šoli šibkejšim učencem. Idealen izhod iz tega »začaranega kroga« bi bil ta, da bi vsi naši učenci živeli v vsaj približno enakih prilikah. To pa bi bilo težko izvedljivo brez idealno urejenih predšolskih ustanov in internatov.
Naslednji vzrok preobremenjevanja je v tem, da mnogokrat spričo prilik za mnogo-stransko udejstvovanje nimamo pregleda, kje vse se kateri učenec udejstvuje ter s tem zanemarja glavno nalogo — učenje. Morda igra učenec kak inštrument, je dober recitator, govornik, funkcionar kake organizacije, član tega ali onega krožka,, zato pa seveda ne more biti učenec v pravemi pomenu besede.
Osnovnošolski učenci in nižješolci so dostikrat preobremenjeni tudi zaradi napak pri razdeljevanju blaga, živil itd,. Učenec čaka tu, tam, »e še malo obira na poti domov — pa. ni časa za učenje in izdelovanje domačih nalog. Čeprav dnevno časopisje pogostokrat žigosa te napake, ne smemo mimo njih, da jih ne bi obsodili s predagoških vidikov.
Nikakega dvoma ni, da preobremenjevanje izvira včasih tudi iz napačnega dela v šoli. a obravnavanje tega ne spada semkaj.
Da bi se te pomanjkljivost i odpravile, bi bilo potrebno ugotoviti zmogljivo?* naših učencev na posameznih razvojnih stopnjah, kritično proučiti prilike, v katerih žive, odpraviti pomanjkljivosti in pregledati uđej> stvovamje naše mladine v šoli in izven nje. Dokler tega ne bomo storili, ne moremo sestaviti niti primerno zahtevnih in oblikovalnih učnih načr+ov — ne bomo izboljšali uspehov v naših šolah.
Čimprej naj bi šolniki v soglasju z oblastjo sestavili tudi nekake urnike de^a in počitka za vse stopnje šol. Te urnike bi mo-rallt poznati starti in bi se Jih morali držati tudi učemej, kakor se drže  urnika v šoli.
Urnik dela sprošča sile in dviga kakovost dela a.
PROSLAVA 27. APRILA V ŽUŽEMBERKU
27. april je velik in pomemben praznik slovenskega naroda. Zato smo ga na predvečer svečano proslavili v Titovem domu. O pomenu je govoril predsednik OF, nato so nastopili še pionirji z deklamacijama, igrokazom in telovadnimi točkami. Osveženi mladinski zbor je nastopil s prelepimi pesmicami. Mlada in zanosna grla so prav lepo odpela več pesmi, nato je nastopil mešani zbor, ki je ubrano in s čustvom odpel tri pesmi, obakrat pod vodstvom tovariša iSimčiča. Vidi se. da sta oba zbora, katere je prevzel tov. Simčič. v kratkem času izredno napredovala in se skrbno izpopolnjujeta. Le kar uspešno po tej poti naprej. Vsi smo vas veseli in željni poslušati. Tudi prvi maj se je proslavil nadvse svečano.      S. H.
Obvestila
GLEDALIŠČE NOVO MESTO
IS. mala <>b 20. .mri: ,'lu.r^-Sermik: Deseta brat. 19. r--".1** «b 20. uri: .T^TftP-Sernik:  De&eti brat
KINO NOVO MESTO 19 dio 2;i. majaj firj'n^nfiVii film. »Domovina«.
ZDRAVNIKA  DEŽURNA SLUŽBA 11V ma.'m.: dr. Rnmafl 2s. proHa.1 n- TTočcviir A.ntivn
KONCERT
28. mft^a, nb 20. ur i • Pcvrtk^i jjboor Glasben* matice ir/, Ljubljane v Domu ljudsko orosvtite
Skrb za mater in otroka je stvar slehernega državljana
Mesec maj je mesec priprav in tekmovanja za res pravilno izvedbo praznovanja tedna matere in otroka. Teden matere in otroka mora biti praznovan letos v znamenju in uresničevanju vseh predpisov, ki jih je izdala ljudska oblast v zvezi z zaščito mater in otrok. Vemo, da se predpisi o zaščiti matere in otroka danes dosledno še ne izvajajo, poskrbeli pa bomo, da se ti predpisi uresničijo. V ta namen je v novomeškem! okraju svet za zaščito mater in otrok skupno s po-verjeništvi za socialno skrbstvo, za zdravstvo, za prosveto, trgovino in z množičnimi organizacijami pripravil plan dela za mesec tekmovanja in predpriprav tedna matere in otroka.
Plan zajema široke naloge; ki mora razgibati sleherno vas in sleherno ženo.
V tem1 mesecu se bodo uredila razna igrišča, pionirske sobe, cieibanski kotički, šolske kuhinje, mlečne kuhinje, kjer jih še ni in slično. V tem! mesecu bodo po sektorjih in
po vaseh razna zdravstvena in vzgojna predavanja.
Izvršile so se že sektorske konference na 6 sektorjih z ženami, ki so zelo dobro uspele. Zene so na teh konferencah razpravljale o tekmovanju in o samem; tednu matere in otroka.
Svet za zaščito matere in otroka poziva sleherno ustanovo in vse organizacije, da res zadane naloge v mesecu priprav za teden matere in otroka v celoti izvedejo, oziroma presežejo, ker le tako bo teden matere in otroka praznovan v pravem smislu. S tem damo našim materam in otrokom tisto, kar je zagotovljeno že z našimi zakoni in uredbami .
Razgibajmo sleherno vas, ter slehernega državljana, tako da bo teden matere in otroka praznovan v sleherni družini). Zavedajmo se, da je skrb za mater in otroka stvar nas vseh.
Na delo za uresničevanje pravic delovni materi. M. K.
Pomoč mednarodnega dečjega fonda
Pri naši je velika večina otrok zaradi vojne in okupacije zdravstveno oslabljena. Naša država1 je zato vložila mfnogo truda za zaščito ogroženih otrok in rešila s smotrnimi ukrepi in težkimi denarnimi žrtvami življenje stotisočem sirot. Samo v letu 1947 so bile izdane 4 mtilijarde dinarjev v korist otrok. Od osvoboditve je bilo ustanovljenih 3461 raznih ustanov za socialno vzgojno in zdravstveno zaščito otrok. Tem silnim naporom države se pridružuje še organizacija Mednarodnega dečjega fonda MDF.
Organizacija združenih narodov je ustanovila Mednarodni dečji fond: za pomoč pri prehrani otrok iz držav, ki so bile prizadete v vojni.
Delo Mednarodnega dečjega fonda vodi Izvršni odbor 26 držav članic, med katerimi je tudi naša država. Ta mednarodni dečji fond deli otrokom, nosečim maiteram in doječim denar, hrano, oblačila in obutev ter zdravila. Hrana, ki se deli. sestoji predvsem iz polnomastnega in presnega mleka v prahu maščob, sira, kakava,, riža. ribjega olja, vitaminov obenem pa tudi iz m&la ter surovin za, oblačila in obutev. Prav tako pomaga Mednarodni dečji fondi s cepivom proti tu-berkoluzi.
Delež naše države je zelo velik. Obvezala se je namreč, da' bo vsak koristnik Mednarodnega dečjega fonda dobival dnevno 10 p *'-ndkoria in 50 g kruha.. Baizen tega izvrši 7q, vse sosedne države brezplačne prevoze za omenjeno blago.
Za novomeški okraj je odobrenih skupno 4017 korlstnikov m sicer:
400 otrok od   0— 1 leta 560 otrok od   1— 2 let 150 otrok od   2— 7 let 1450 otrok od   7—14 leta 880 otrok od 14—18 leta 287 nosečih mater 290 doječih mater.
Delilnih centrov za hrano imamo skupno 32. Od teh imamo: 9 materinskih posvetovalnic, 12 šolskih kuhinj, 1 Domi igre in dela, 1 Dijaški dom. 3 mladinske domove, 1 Dijaški internat, 2 krajevna centra in bolnico.
Velika večina teh centrov posluje v skladu z določili Mednarodnega dečjega fonda in zaslužijo pohvalo posebno šolska kuhinja v Novem mestu;, kjer prejema hrano dnevno preko 729 dijakov in učencev, dalje Materinska poslovalnica v St. Jerneju in Mirni peči ter šolska mlečna kuhinja v Mirni peči, Dolenjskih Toplicah in Smarjetl.
Manjše napake pa so za enkrat še v šolski mlečni kuhinji Gaiberje. Upati pa je, da bodo ti nedostatki odpravljeni v najkrajšem času,      . (
Pozivamo vse prebivalstvo, da se zanima za Mednarodni dečji fond in budno pazi, da se bo hrana v resnici uporabljala za to, za kar je namenjena. Upošteva naj se visoka hranilna vrednost te hrane, ki sestoji iz najboljših beljakovin in maščob, ki so nujne za organizem otrok ter nosečih in doječih m^ter, ki so nositeljice našega bodočega, zdravega in srečnejšega rodu. K. O.
P I SE J O" NAM
»DOMEN« NA ZU2EMBEHSKEM ODHU
KUD Žužemberk je uprizoril v režiji tov. Franceta Mrvarja, Jurčičevo 5dejanko »Domen«. Zasedba je bila precej obširna in igralci so se dobro potrudili, da je igra res nadvse lepo uspela. Zanimanje med okoličani je bilo veliko, saj so bile radi priljubljenosti Jurčičevega dela, vstopnice v predpro-daji razprodane. Prav dobro so prestali »ognjeni« igralski krst tisti, ki so prvikrat nastopili in marsikateri obeta, da se bo razvil v dobrega igralca. Da je bil uspeh popoln, so veliko pripomogli glavni nosilci vlog, pravi mojster je bil berač Urh, ki je žel obilo priznanja. Ob tej priliki se je predstavil tudi mešani zbor in zapel par pesmi lepo in ubrano. Vrli in prizadevni igralci bodo gostovali z »Domnom« v Vavti vasi, Novem mestu, Zagradeu in Dobrem polju. Le tako naprej. S. Hotko
Dol. Toplice. Kulturno prosvetno delo je v Dol. Toplicah živahno razvito. Vsakdo, ki se zanima za spopolnitev znanja in ki hoče doseči višjo stopnio izobrazbe, mu je dana priložnost z rednim posečanjem predavanj ljudske univerze ki se od jeseni do pomladi vrše tedensko. S koncem aprila so se zaključila predavania univerze, ki se bodo nadaljevala v jeseni.
Ljudska univerza, ki je odsek KUD. je na predavanjih obravnavala tehnična, biološka, zgodovinska, slovstvena, politična vprašanja itd., kakor tudi vprašanja dnevne domače in svetovne politike, tako so bili poslušalci seznanjeni s tekočimi važnimi poli-tičinimi, gospodarskimi in kulturnim L vprašanji. Obisk predavanj je bil včasih prav zadovoljiv, večkrat pa tudi prepičel. Množične organizacije bi morale posvečati za poljudna ljudska predavanja več paznosti, priporočati polno udeležbo od strani svojih članov, ker to dviga ljudski umski nivo. Pohvalno pa  je omeniti,   da se je mladina
predavanj dobro udeleževala ter jih posečala poleg izobraževalnega tečaja.
S predavanji bo ljudska univerza v jeseni zopet nadaljevala.
iz STRA2NEGA vrha
Pri nag v Stražnem vrhu imamo krajevno delovno zadrugo, ki je že v pičlem letu obstoja pokazala prav lepe uspehe, ki so pripomogli, da se je pomnožilo članstvo naše zadruge. v četrtek, dne 21. aprila pa smo doživeli prav vesel dan, ker nas je obiskalo 120 tovarišev - delavcev, ki ne nosijo svojega prepričanja samo nia jeziku, ampak znajo nuditi tudi dejansko pomoč pri kopanju 7 ha ohsegajočega vinograda. Pohvalno moramo pri tem omeniti ravno vaščame iz Adlešič, v prvi vrsti pa tamkajšnjo invalidsko organizacijo, ki je bila na temi delu zastopana z osmimi člani. Najpožrtvovalnejša pri tem delu sta bila invalida Novak Peter iz Malih sel, ki je za en dan pustil delo na domačem posestvu in nam prišel pomagat. Ni se ustra_ šil dela 541etni Grabrijan Ivan, tajnik Zveze vojaških vojnih invalidov. Iz organizacije AFZ Adlešič i se je dela udeležilo 5 delavk. Mladina iz Adlešič je bila tudi prav častno .zastopana, saj se jih je kar 17 udeležilo dela in še posebej 4 mladinci iz aktiva Dolenjci. Pri tem delu niso zaostajali nameščenci Okrajnega ljudskega odbora, katerih je prišlo kar 50 na delo. Slaba pa je bila udeležba od strani mestnih podjetij. Bila sta samo dva člana, zato pa sta ta dva tem mar! ji veje delala. To sta učenec v gospodarstvu tov, Povke Franc in Modic Zalka.
Zvečer, po izvršenem delu smo te dejanske graditelje sociaJizma pogostiti z dobro be-sedn in s še b^lišim vinom, tajnik KLO Adilešiči. tov. Cvitkovič Loize P» se je v irrvirvu vph /jah^aHI za vesele ure ki so jih prebili med nami in ki so se nadaljevale še pozno v noč med petjem naših pesmi in pitjem našega vina.
Stran 4
»DOLENJSKI LIST«
Stev. 13
V Žužemberku so preložili cesto
V tednu cest so se v Žužemberku množične organizacije dobro pripravile. Vsak se je dobro zavedal, da dobre ceste pomenijo varen in siguren promet brez hudih nesreč, saj dobra cesta je tudi ogledalo kraja. Preložitev ceste je biLa velika skrb Zužember-čanov, zato je med njimi vladal velik interes, da se cesta čimprej izvrši. Vse je šlo brez ovir. Predhodno so pripravili vse potrebno orodje in delo se je pričelo. Tehnično vodstvo in traso ceste je izvedel strokovnja-ško tov. Mlakar Franc, ki nima male zasluge, da se je delo tako hitro izvedlo. Z raznimi tehničnimi nasveti je pripomogel, da se je cesta dogradila v tednu cest.
V sredini trga sta bila dva ostra in nevarna ovinka, ki v nobeno smer nista imela pregleda. Na teh dveh ovinkih se je zgodila že marsikatera nesreča. Vse to je z izgradnjo nove ceste popolnoma odpadlo in je pregled vožnje viden na vse strani. Na sredini trga pa je bil kup razvalin, ki so skoro izginile. Na njihovo mesto bodo postavili veličasten spomenik padlim borcem iz
borb za Žužemberk. Kako je potekalo delo pri gradnji ceste? Med seboj so organizacije živahno tekmovale, vsak je hotel storiti in doprinesti čim več, da bi bila izgotovljena do določenega roka, kar jim je tudi uspelo. Skupno so prispevali 2435 ur, pri delu so se najbolj odlikovali člani OF, ki so prispevali 929 ur, Zveza borcev 694 ur, AFž 36U ur, Pionirji 147 ur in sedemletka 146 ur. Nadalje so pripravili in vgradili v cesto 445 m* raznega gradbenega materiala. Med posamezniki so se še posebno odlikovali članica AFZ Smrke Marija, visoko zavest je pokazal pri delu 701etni Mrvar Nace (Jurka) iz Smihela, ki je prihajal na delo 5 km daleč in to peš. Član Krajevnega ljudskega odbora tov. Drenšek iz Bodganje vasi, ki ima samo eno roko, je dejal: »Nekaj bom storil, vsaj drugim ne bo potrebno.« Tudi mali pionirček Pire Bogdan je z malim osličkom prevozit 9ma kamenja. S prostovoljnim delom so prihranili preko 60 tisoč din in se s tem najbolje oddolžili klicu Partije v tednu cest.
S. Hotko
Novice iz Ajdovca
Tudi mi, Ajdovčani, ne bomo vedno spali. Pričeli smo sem pa tja prijemati za delo. V tednu cest smo natoikli 10 prostorninskih metrov gramoza. Tov. Skube Lovro si je postavil plan, da bo sam izgotovil 1 m« gramoza, in. ker je to tudi naredil je bil proglašen za udarnika.
Tudi Antifašistična fronta žena si je zadala nalogo, da bo en dan prostovoljno delala v gozdu in sicer na Brezovi Rebri. Obvezale so se tudi, da bodo na neobdelani zemlji posejale 1 ha sončnic. Ta zemlja je last Zadružne ekonomije v Ajdovcu. Na 1. maj so imele proslavo, ki se je zaključla s kresom in petjem partizanskih pesmi.
Na poziv Osvobodilne fronte se je prijavilo 28 tovarišev za prostovoljno delo v gozdu. Ti tovariši in tovarišice so se zavedale, da je treba napeti vse sile za izvršitev gozdnega plana. Prav pri tem delu pa se je pojavila lovarišica Stumbelj Antonija iz Gornjega Ajdovca št. 6, ki je nagovarjala posameznike, naj se ne vključijo v frontno brigado. Dejala je, da je vsakdo neumen, če se bo udeležil sečnje lesa. Temu se ni prav nič čuditi, ona živi zelo udobno< s svojo sestro in materjo in zato rovari proti naši oblasti. Saj to ni slučajen pojav pri njej, pač pa je to že stara zadeva. Ze za časa narodnoosvobodilne borbe je bila velika nasprotnica in rovarka proti našemu osvobodilnemu gibanju. Taka je tudi še danes. Pred kratkimi je zaklala dva prašiča v skupni teži 280 kg. Vsega seveda ne potrebuje. Zato, po izjavi sestre, prodaja mast po zelo visokih cenah v Ljubljano. Poleg  tega šiva brez obrti.  Vse to
kaže, da je velika nasprotnica delovnega ljudstva in jo je zato poklicala na odgovornost oblast.
Prav je, da se s takim nasprotnikom tako dela. Za vzgled naj bo vsem tistim, ki so sovražni ljudski oblasti. Nihče naj ne naseda ljudskim škodljivcem in zaviračem socializma. Vi pai, ki ste na sečnji lesa, dvignite glave ponosno, presegajte norme, kajti s tem boste doprinesli velik delež k izpolnitvi gozdnega plana, ki izpolnjuje graditev socializma. Ce boste vsi presegli normo, kot sta jo Jože Krese iz Planoga in Ivan Pust iz Brezove Rebri, ki sta posekala v enem dopoldnevu 15 m« lesa, bo plan izvršen pred postavljenim rokom. M. J.
IZ BELE CERKVE
Na dan 9. obletnice ustanovitve Osvobo. dilne fronte smo imeli prav lepo proslavo;, katere se je udeležilo lepo število prebivalcev iz vseh masovnih organizacij. Pd ne samo to, da se udeležujejo proslav ampak tudi krepko primejo za delo. Posebno Se je to pokazalo v tednu cest. Prostovoljnega dela se je udeležilo 75 tovarišev in tovarišic. Popravili in očistili so 3500m ceste in nakopali 25m3 gramoza, ter nekaj od tega napeljali na cesto. Na prostovoljnoi delo je prišla tudi kljub svojim 72 letom Turkova mama iz Vinjega vrha. Mamo si naj vzamejo za vzgled vsi tisti mladinci in mladinke, ki se prostovoljnega dela niso udeležili. Vsem pa, ki so prišli pa kličemo, le tako naprej in vse za boljšo bodočnost naše lepe in svobodne domovine. Lipe
FO KOVINAR : SD KRKA 2:1 (0:1) Novo mesto, 7. maja. Danes je 500 gledalcev prisostvovalo srečanju Kovinarja iz Stor i Krko. Pomen tekme je vplival na igralce, da so igrali raztrgano brez lepih kombinacij. Navzlic temu je bila tekma živahna in zanimiva, ker sta obe moštvi vlagali skrajne napore ter vso požrtvovalnost in borbenost. Moštvo Krke je bilo v vsakem pogledu boljše in je imelo več od igre. Lepo je kombiniralo, toda napad se je vedno razblinil pred nasprotnikovimi vrati. Moštva se je dosledno »držala smola«. V vodstvo so prišli ^.omačini po Smajdku. Nasprotnik je z dvema hitrima akcijama iznenadi! obrambo in vratarja ter dosegel rezultat 2:1 za Kovinarja.
Moštvo Krke je imelo možnost izenačenja, toda dosojeno enajstmetrovko je Smajdek zastreljal v aut.
V pirvem polčasu so bili naši igralci precej boljši od nasprotnika, dočim se je moštvo Kovinarja bolje znašlo v drugem polčasu,. V tem delu igre je Kovinar z obrambno igro obranil rezultat.
Ker najavljeni sodnik ni prišel, je sodil t ekmo D rago  (J A).
Tekmo je oviral veter, pozneje pa še dež.
VELIK USPEH NOVOMEŠKIH ODBOJKAŠE V!
Odbojka je v Novem mestu postala že množična igra in ima vedno več privržencev, tako igračev kot gledalcev. Posebno je močno zajela ta živahna igra naše sindikate. V okviru SD Krka v Novem mestu dela tudi zelo dobro njena odbojkaška sekcija, ki se je na nedavnem tekmovanju pomerila z odbojkaši Enotnosti iz Ljubljane in bila poražena s prav tesnim rezultatom. Ob priliki prvomajskega turnirja, ki ga je priredil Mestni fizkulturni odbor na Reki, se je povabilu odzvala tudi novomeška odbojkaška sekcija SD Krka, in odigrala 4 tekme in to z moštvi: Reke, Zagreba, Splita, četrto pa z zmagovalcem prvomajskega turnirja Reke. Vse štiri tekme so odločili naši igralci v svo-
jo korist in sicer so zmagali z moštvom Reke z 2:0 za Krko, edino zmagovalec prvomajskega turnirja je dobil 1 set, tako da je Krka zmagala z rezultatom 2:1 za Krko. Res odlična igra, ki so jo pokazali naši odbojkaši, je tudi obenem potrjena s častnim pokalom Reke, ki ga je podaril Mestni fizkulturni odbor Reke absolutnemu prvaku turnirja — odbojkaški sekciji SD Krka Novo mesto. Moštvo so sestavljali: kapetan je bil tovariš Pučko Franc, igralci z rezervo pa so bili: Urh Riko, Romih Robert, Medec Samo, Sonc Marjan, Simič Miran, Česen Andrej in Hočevar Andrej. Čestitamo našim športnikom, ki so ponesli na obalo našega Jadrana sloves športnega udejstvovanja našega Novega mesta in naše Dolenjske.
PRIČELO SE JE SINDIAKLNO PRVENSTVENO TEKMOVANJE V ODBOJKI V NOVEM MESTU
Poročali smo že, da je igranje odbojke v Novem mestu močno zajelo posebno naše sindikalno članstvo, ki je že na lanskem tekmovanju v množičnem zaletu pokazalo zanimanje za to lepo igro. Tudi letos pristopamo zopet množično. Pričetek je bil v četrtek, dne 4. maja in bo trajalo do vključno 31. maja. K tekmovanju se je prijavilo U moških in 7 ženskih moštev iz 12 sindikalnih podružnic Novega mesta. Sodelovala bodo v moških skupinah v 3 grupah: OILO, Pionir, mizarnica in direkcija, VTP, KIO, Družbpo-lit. prosv., Krka, Invalidi, Okrajni magazin, TIN in. Tekstilna tovarna. V ženski skupini pa bosta tekmovale v dveh grupah: OILO, Okrajni magazin, Grm, Tekstilna tovarna z 2 moštvi, Industrija perila in TIN. Prvaki grup pa bodo tekmovali za okrajnega prvaka ženske in moške ekipe.
KAJ JE Z JAHALNO SEKCIJO
Lansko leto je bila v Novem mestu ustanovljena Jahalna sekcija. Propaganda je bila dobra in zato tudi zanimanje ni izostalo. Vršile so se razne priprave, toda vse skupaj je zaspalo. Prosimo izvoljeni odbor, da nam to zaspanost pojasni, da bomo vedeli, če še lahko upamo na kakršno koli vadbo ali delo.
::;»i
ŽIVEL 1. MAJ- 1
DAN PROLETARIATA! j
Produktivna čevljarska zadruga Črnomelj j
DELAVSKO - NAMEŠČENSKA I
POTROŠNIŠKA ZADRUGA j
ČRNOMELJ
HttiH itmtniriitifiHimn it t tmi h uiiti trni mfHfmtu iHmtiBututfuiRr nfttttaKtttRntHittii
Gospodarska podjetja MLO Črnomelj
uimilhUhil p važnih 1. mxuf
1. Mesnica MLO
2. Usnjarski proizvodi MLO
3. Gostinsko podietje MLO
4. Elektrotehna MLO
5. Brivsko frizersko podjetje 'MLO
Parna pekarna MLO Kino Črnomelj MLO Vodovodno inštalatersko podjetje MLO Menza MLO Črnomelj
lilllllllillllillllllllilllllillllllllllllllllllll
lllli!lll!lli;]l!l!l!li;iri!l|l!l]||l!li:;!!lil!IIIIM
Okrnita zveza
kmetijskih zadrug
¥
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Treb
nje
. illlllllliiillill!!IIIIIIIIIIIIH
Ureja uredniški odbor, Orgovomi urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. tekočega računa pri
Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«