GrosuPUe (centrala) sP 908 Nfiš KRAJ 2003 07,4 Dobrepolje) H 12003 š kraj INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE letnik IX, št. 3 V postopku so spremembe in dopolnitve prostorskega plana Spremembe sedanjega odloka o prostorskem planu so bile potrebne zaradi uskladitve z novo zakonodajo in zaradi interesa občanov in lokalne skupnosti. Prva obravnava na občinskem svetuje bila 11. februarja. Na njej so sprejeli sklep o 30-dnevni javni razgrnitvi osnutka, ki je trajala od 18. februarja do 18. marca. 12. 3. 2003 je bila na sedežu občine tudi javna razprava. Sprejem proračuna za leto 2003 - zelena luč za letošnja dela Proračun je bil sprejet na četrti redni seji OS, 11. marca. Na njej je bil sprejet tudi osnutek sprememb in dopolnitev odloka o ZN za stanovanjsko območje Predstruge in sklep o javni razgrnitvi osnutka. Imenovanih je bilo tudi večina odborov in komisij Občinskega sveta. Že na tretji seji pa je bil sprejet Odlok o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. "'<*■ stran 2 Prireditve v marcu in aprilu: 22. marec, ob 19. uri: odprtje prostorov za upokojence v Jakličevem domu ('^program na strani 4) 29. marec, ob 19. uri, v Jakličevem domu: MARJAN ZGONC MED NAMI 6. april, ob 10. uri: SEJEM PRI SV: ANTONU ('^program na str. 18) Vsem občankam in (iraCkam Našega kraja Čestitamo za materinski dan. marec 2003 Čas občnih zborov V februarju in marcu je bilo sklicanih večina občnih zborov. V tej številki poročamo o občnih zborih Gasilske zveze Dobrepolje, Turističnega društva Dobrepolje, DPŽ Dobrepolje-Struge, Športne ga društva Kompolje in Slovenske ljudske stranke. •&Iz vsebine o Proračun Občine Dobrepolje o Razvoj podeželja v Ljubljanski urbani regiji o Odlok o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje o Dva referenduma 23.3.2003 o Izjave političnih strank pred obema referendumoma o Franc Nučič: Razbitje domobransko-nemške postojanke pri Sv. Antonu o Pogovor z Lojzko Jamnik Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec 18. aprila. Prispevke sprejemamo do 10. aprila. 120030116,3 2 Županova stran marec 2003 Sprejem proračuna za leto 2003 -zelena luč za letošnja dela Sprejem proračuna je vsako leto tista pomembna točka v delovanju občine, ko se odpre zelena luč za nadaljnje delo. Brez sprejetega proračuna se ne morejo začeti nove investicije. Po pravilih v skladu z zakonodajo mora biti proračun sprejet pred koncem prejšnjega leta za naslednje leto. V letošnjem letu to zaradi volitev ni bilo možno, ker ne bi bilo smiselno, da bi proračun sprejemal še stari svet. Bolje je, da ga sprejme novi, saj se zadeve tičejo novega mandata. Priprava proračuna je vsako leto zelo zahtevno dejanje. Glavni problem je v tem, da se ne da zadovoljiti vseh zahtev. Želja in potreb je vedno več, kot pa je možno narediti z denarjem, ki je na razpolago. Pojavlja se večna dilema pri sestavi proračuna, ali dati več v tekočo potrošnjo in narediti manj investicij ali narediti več investicij, pa dati manj v tekočo porabo. Dober proračun je tisti, ki daje čim več za investicije pa čim manj /a tekočo porabo. Še pred leti smo rekli, da je dober proračun tisti, ki daje polovico za investicije, polovico pa za tekočo porabo. Zal se nam škarje vedno bolj odpirajo v škodo investicij, tekoča poraba pa narašča. To dolgoročno ni dobro in nas ne navdaja z veseljem. Podrobni proračun si lahko vsak ogleda na občini ali pa pri predsednikih vaških odborov, ker so ga vsi prejeli po pošti. Najpomembnejše pa objavljamo tudi v nadaljevanju. Če jih pogledamo le na hitro, bi si lahko naredili napačno sliko. Celotni odhodki proračuna so v višini 610.219.000,00 SIT. Za tekoče potrebe smo dali v proračunu 278.164.000,00 SIT, za investicije pa 332.055.000,00 SIT. Takšen odstotek bi bil zelo ugoden, saj bi to pomenilo, da smo dali 54% za investicije, 46% pa za tekoče potrebe. Toda to je zavajajoče. Potrebno je vedeti, da tako majhna občina, kot je naša, posameznih večjih investicij ne more izpeljati, če ne prenaša sredstev iz leta v leto. Torej mora jih prihraniti, da lahko potem izpelje investicijo. Ker pa je potrebno vsa prenesena sredstva ponovno prikazati v proračunu, je skoraj vsak proračun napihnjen in izgleda večji, kot je v resnici, saj se večje investicije, kot na primer Jakličev dom, prikazujejo dvakrat ali celo trikrat. Iz lanskega leta v letošnje prenašamo 140.500.000,00 SIT. Tekočih prihodkov v letošnjem letu bo po predvidevanjih 469.719.000,00 SIT. Če pa sedaj tekoče prihodke primerjamo s tekočo porabo, vidimo, da porabimo že 59% vseh prihodkov za tekočo porabo in samo še pičlih 41% za investicije. To pa je že alarm, ki nam pove, da moramo na vse načine zadrževati tekočo porabo, če želimo še kaj investirati. Tudi zategovanje pasu na državni ravni bo, kot izgleda, najbolj tolklo po občinah, zato ne smemo povečevati tekoče porabe. To se mi je zelo potrebno napisati zaradi tega, ker imam, kot predlagatelj proračuna, izredno velike pritiske iz vseh strani za povečevanje tekoče porabe, vendar tega ne smemo dopustiti. Potrudili smo se, da smo vsem skupinam namenili primerna sredstva, kot jih dopušča prihodkovna možnost, razliko do vseh želja, pa je potrebno zbrati na drugačne načine. Pred nami so še zelo veliki zalogaji, ki jih je potrebno narediti. V letošnjem letu bomo, če bo vse po programu, dokončali glavnino del v Jakličevem domu, samo še manjši del naj bi ostal za naslednje leto. Potem pa bi zelo radi naredili to čistilno napravo, na katero se pripravljamo že ves čas. Poleg tega načrtujemo še pripeljati vodo v vasi, ki jo še nimajo, in tudi obnavljati obstoječi vodovod. Plani so še na področju izgradnje igrišč in, kar se mi zdi še najpomembnejše, potrebno bo spet več vlagati v ceste. Zmotno je namreč prepričanje, ko cesto enkrat asfaltiraš je rešena za vse večne čase. Ni tako, v ceste bomo morali vlagati neprestano, In to kar izdatno, če bomo hoteli, da bodo primerno vzdrževane in da bomo poasfaltirali še tiste, ki so nam ostale. V letošnjem letu še ne bo večjih investicij v ceste, v naslednjih letih pa bo potrebno dati spet nekoliko več sredstev. Tu sem naštel glavne zadeve, ki jih imamo pred seboj. Te predstavljajo tudi glavnino plana investicij, ki je po novem sestavni del vsakega proračuna. Plan se sestavlja za pet let vnaprej. Če pa bomo iz leta v leto povečevali tekočo porabo, se nam bo zadeva sesula. Izredno je potrebno paziti tudi na čisto vsak prihodek, ki gaje možno kje dobiti. Izgubiš ga lahko hitro, pridobiti ga je zelo težko. Pri tem usklajevanju proračuna je včasih mučno, ker dobim občutek, da si posamezniki mislijo, da namenoma nočem predlagati za njihovo zadevo več sredstev. Pa vsi so prepričani, da samo njim nočem dati, drugim pa. Vsak vidi svoj del, ko pa pogledaš zadevo kot celoto, pa vidiš, kje smo in kaj lahko naredimo. Pri razdeljevanju tekoče porabe zelo velja tisti pregovor: ponudiš mu prst pa te zagrabi za roko, ko enkrat povečaš, je težko zmanjšati in zadeva se prične sesipati. Včasih mi kdo reče, kaj se pa toliko puliš za to ali ono, kaj pa je to en milijon, daj ga, pa je. Ali pa: kaj pa je, če dobimo en milijon manj v proračun. Sam nisem takega mnenja in skrbno je potrebno bedeti nad vsakim prihodkom in nad vsakim odhodkom, če hočemo še naprej uspešno delati. Obvestilo o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in za del ureditvenega načrta Predstruge Vse prebivalce občine Dobrepolje obveščamo, da se pripravljajo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in za del ureditvenega načrta Predstruge. Javna razgrnitev osnutka je na ogled od 28.3.2003 do 27.4.2003 v sejni sobi občine Dobrepolje, Videm 35, med delovnim časom občinske uprave. Vsako sredo je ogled mogoč tudi do 19. ure. Na osnutek ZN in UrN za stanovanjsko območje Predstruge je mogoče v času javne razgrnitve podati pisne pripombe. V sredo, 23.04.2003, ob 18.00 uri, bo v istih prostorih javna razprava, na kateri bodo sodelovali pripravljale! ZN in UrN in župan Občine Dobrepolje. Vljudno vabljeni! Občina Dobrepolje Če se na kratko dotaknem še letošnjega proračuna. Glavnina investicijskega denarja, kot že rečeno, gre v Jakličev dom. Osrednja investicija je izgradnja nove sodobne knjižnice, ta bo v tretji etaži prizidka, neposredno pod novo glasbeno šolo. Večja sredstva so namenjena investicijam v športno infrastrukturo, kanalizacijo, izgradnjo in obnovo vodovoda. Razmeroma velika sredstva namenjamo v letošnjem letu tudi raznim projektom in pripravi dokumentacije. Vse večja je namreč birokratizacija sistema in brez predhodnih projektov in obsežnih investicijskih elaboratov danes ni možno graditi ničesar, še manj pa pridobiti kakšna dodatna sredstva s strani države. Kot že rečeno, pa je dobršen del proračuna že v naprej oddan, saj morajo vse zadeve nemoteno delovati, tu mislim predvsem šolo, vrtec, socialne zadeve, kultura šport, gasilci in vse ostalo.V nadaljevanju si lahko ogledate skrčen del proračuna, kjer se vidi, vsaj v grobem, glavne izdatke. Za nas delavce v občini pomeni sprejem proračuna začetek dela na investi cijskem področju in ker je že marec, se bomo morali zelo potruditi, da bomo v čim krajšem času izpeljali vse razpise in dogovore, da bodo zastavljeni cilji tudi uresničeni v naše skupno dobro. Vrti župan Anton Jakopič Poročilo s tretje seje Občinskega sveta Občinski svet seje v obdobju zadnjih dveh mesecev pogosto sestaja. 11. 2. 2003 so se svetniki zbrali na tretji seji. Ker so morali najprej končati dnevni red prejšnje seje, jim je uspelo v petih urah obravnati le prvi dve točki dnevnega reda tretje seje. Ostale so dokončali en teden kasneje, to je 18. 2. 2003. NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV ZA OBDOBJE 2003 - 2006 Svetniki so po daljši razpravi potrdili osnutek razvojnih programov do leta 2006. Gre za vizijo razvoja v občini, ki pa se kljub predvidenim investicijskim odhodkom in transferom lahko prilagajajo vsakoletnim občinskim proračunom. Kljub temu so svetniki pokazali veliko zanimanje za načrtovane investicije v naslednjih nekaj letih. Razprava seje nanašala na posamezne postavke iz načrta razvojnih programov in na nekatere projekte, ki v načrtu niso zajeti, npr. kanalizacija in igrišče v Ponikvah, način ureditve kolesarskih poti in središča Male vasi, celovite ureditve v Zden-ski vasi, vzdrževanje šolskih objektov, asfalti- ranje ceste proti Kočevje itd. Glede zadnjega predloga so nekateri svetniki menili, da je potrebno proučiti vse posledice morebitnega asfaltiranja ceste. Sicer pa je po zagotovilu župana razvojni program nastal na podlagi predlogov vaških odborov in v skladu s finančnimi možnostmi in ga bo možno glede na potrebe dopolnjevati. O reševanju posameznih projektov pa bo potrebno sproti najti ustrezne rešitve. REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM LJUBLJANSKE URBANE REGIJE Kot je znano, spada občina Dobrepolje v Ljubljansko urbano regijo, ki je v bistvu le sta- Občinski svetniki in člani občinske uprave ob razgrnjenem osnutku novega prostorskega plana tistična regija in jo sestavlja 24 občin. V regiji je bila ustanovljena regionalna razvojna agencija, ki je pripravila regionalni razvojni program, tega naj bi v enaki obliki potrdile vse občine. Med prvimi je bil razvojni program predstavljen Občinskemu svetu Dobrepolje. Predstavniki iz Ljubljanske urbane regije so v svoji predstavitvi poudarili, da se bodo sredstva iz EU pridobivala le prek regijskih programov, ki so bili pripravljeni na osnovi predlogov ljudi, pridobljenih na delavnicah. Njihov namen je povezava občin, regije in regij med seboj. Občina Dobrepolje se intenzivneje pojavlja na določenih področjih, kot so ravnanje z odpadki, zložba zemljišč, mreža kolesarskih poti, mreža pešpoti itd. Obširna predstavitev je pomenila šele prvo fazo obravnave, podrobnosti so objavljene v prispevku "Razvoj podeželja v Ljubljanski urbani regiji". OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE Sedanji odlok o prostorskem planu je bil nazadnje dopolnjen leta 2001. Spremembe in dopolnitve so nujne zaradi uskladitve z novo zakonodajo in zaradi interesa občanov in lokalne skupnosti, osnutek pa je bil usklajen s pogoji, ki jih za širitev zazidljivih območij dovoljuje zakon in pogoji soglasodajalcev (varstvo okolja, poselitev, naravna in kulturna dediščina). Pripravljala osnutka z Geodetskega zavoda so ob tem poudarili, da sanacija obstoječega kamnoloma na tem območju ni mogoča, zato je lokacijo potrebno nekoliko razširiti. Sanacija bi bila mogoča le z dovozom materiala od drugod. Vprašanja in predlogi članov OS so se nanašali na posamezne dele odloka oziroma posamezne objekte, ki jih je v osnutek odloka novega prostorskega plana potrebno dodatno vnesti ali vneseno popraviti in dopolniti: dom za starejše občane na Vidmu, pločnik in športno igrišče v Ponikvah, poplavna območja v Kompoljah, parkirišče v Predstrugah na prostoru zaprte predelave lesa, suha struga Rašice, kamnolom v Predstrugah itd. Prva obravnava na seji OS je bila dolga in polemična. Ker je prostorski plan eden najpomembnejših dokumentov za občane, je OS sprejel sklep o 30-dnevni javni razgrnitvi Osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje. Javna razgrnitev je bila določena za čas od 18. februarja do 18. marca 2003. V času javne razgrnitve je bila 12. marca na sedežu občine tudi javna razprava, ki se jo je udeležilo veliko število občanov. IZVEDENA IN PLANIRANA DELA V OBČINI V obdobju od 20. 1. do 11. 2. so potekale v občini naslednje aktivnosti: O Nadaljujejo se dela pri gradnji kanalizacije in prestavitvi trase primarnega vodovoda: : > Izvedeno je zbiranje ponudb za izdelavo projekta vodovod Tisovec; O Potekajo pogovori za odkup parcel za 4 Iz občine marec 2003 gradnjo vodovoda v Tisovcu in aktivnosti za odmero parcel; O Oprema glasbene šole je bila dokončana 5. 2. 2003; "> Izveden je kvalitetni prevzem del, ki se nanašajo na dokončanje II. faze Jakličevega doma; 0 Izvedena je bila primopredaja osebnega dvigala v Jakličevem domu; 1 > Končni obračun II.b faze gradnje Jakličevega doma je 68.695.186,00 SIT: 1 > Izveden je ogled na OŠ Dobrepolje glede možnosti postavitve osebnega dvigala. USTANOVITEV ODBOROV IN KOMISIJ Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi Tina Shawish (predsednica), Stane Jakič in Marko Marolt se je ponovno sestala in obravnavala pripombe in predloge za imenovanje komisij, ki so bile posredovane na drugi seji OS. Ob delnem upoštevanju predlogov je komisija predlagala OS imenovanje naslednjih odborov in komisij: Statutarno pravna komisija, Nadzorni odbor, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Izdajateljski svet glasila Naš kraj, Medobčinski odbor za razvoj malega gospodarstva, Odbor za družbene dejavnosti in preprečevanje odvisnosti, Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo. SPREJET ODLOK O VRAČANJU VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Članom Občinskega sveta sta bila predložena dva različna osnutka odloka o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Na območju občine Dobrepolje. Enega je pripravila občinska uprava, drugega pa 4 svetniki: Alojzij Palačra, Mojca Novak, Jože Hočevar in Janez Pavlin. V polemiki, kateri osnutek bo predmet obravnave na seji, je bil izglasovan osnutek štirih predlagateljev. Po daljši razpravi je bil odlok sprejet po hitrem postopku. Odlok je v celoti objavljen na drugem mestu. VPRAŠANJA, POBUDE, PREDLOGI Član OS Janez Pavlin je opozoril, da seja lahko traja le do 22. ure, zelo kritično je ocenil izvedbo pluženja v letošnji zimi. Šolske poti so bile splužene zelo slabo in prepozno. Vprašal je tudi, kaj je s primerom Križma-novih v Četežu. Dobil je naslednje odgovore in pojasnila: V zvezi s pluženjem se je tajnik Anton Rus strinjal, da je bilo nekvalitetno, vendar je dodal, da je bilo snega veliko in vsega ni bilo mogoče odstraniti naenkrat. Na nekaterih poteh je bilo treba plužiti ponovno, ker prvič ni bilo mogoče odstraniti vsega snega. Na pluženje so imeli pripombe tudi drugi svetniki. 2upan Anton Jakopič pa je v zvezi s primerom Križ-manovih dejal, da primer še ni rešen in da ni mogoče istočasno ugoditi vsem, tako Križma-novim kot ostalim vaščanom. Član sveta Brane Brodnik je predlagal, da bi kazalo pripraviti pravilnik za financiranje nekaterih funkcionarjev v društvih, s čimer bi postavili enotne kriterije. Ob tem je župan prisotne pozval, da pravilnik tudi pripravijo. Brane Brodnik je protestiral proti vsebini izjave za javnost LDS, ki je bila objavljena na radiu Zeleni val. Protestu seje pridružila tudi Kristina Shavvish. Alojz Palčar pa je dejal, da je izjavo mogoče tudi demantirati. Jože Samec je vprašal, če bo občina kaj naredila v zvezi s "pomazano" ploščo na stavbi občine in ureditvijo vhodnih in drugih vrat v občinski stavbi. Poleg tega je povedal, da je bila v Predstrugah odstranjena svetilka javne razsvetljave in vprašal, če je bila odstranjena s soglasjem občine. Odgovor župana: Občinski svet bo o primeru plošče razpravljal na eni od prihodnjih sej. Ob tem vprašanju se je potem razvila razprava o podobnih obeležjih in spomenikih. Odstranitev svetilke pa bo župan preveril. Sicer pa je bilo občinski upravi predloženih nekaj pisnih vprašanj, kijih bomo skupaj z odgovori objavili v naslednji številki, ko bo objavljeno tudi podrobnejše poročilo s četrte seje. Tokrat objavljamo le najvažnejše sklepe: > Sprejetje bil proračun za leto 2003 in načrt razvojnih programov. > Sprejet je bil osnutek in sklep o javni razgrnitvi osnutka o spremembah in dopolnitvah odloka zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge, skupaj s sklepom o obvestilu lastnikom zemljišč o dilemah, ki jih prinaša nov odlok. Javna razgrnitev se bo začela sedmi dan po objavi v Uradnem listu, javna razprava bo 23. 4. 2003. > Imenovani so bili odbori in komisije Občinskega sveta, razen nadzornega odbora. M. Steklasa OBČINA DOBREPOLJE in DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBREPOLJE vabita na odprtje upokojenskih prostorov v Jakličevem domu na Vidmu in razvitje prapora društva Odprtje bo v soboto, 22* marca 2003, ob 18* uri* V kulturnem programu bodo sodelovali: Mešani pevski zbor Skrjanček Harmonikarja Jože Vcrgo in Jože Zupančič Vrtec Ringaraja Recitatorka Tončka Kastelic Učenci Glasbene šole Godba Dobrepolje Program bo povezoval Igor Ahačevčič. Po kulturnem programu bo slovesno odprtje in blagoslovitev novib upokojenskih prostorov. Predsednik Društva upokojencev Dobrepolje Zupan Občine Dobrepolje Konrad Piko Anton Jakopič ZBIR PRIHODKOV V LETU 2003 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 1. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+74+75+50) 469.719.000,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 253.039.000,00 70 DAVČNI PRIHODKI 193.600.000,00 700 Davki na dohodek in dobiček 138.000.000,00 703 Davki na premoženje 28.500.000,00 704 Domači davki na blago in storitve 27.100.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 59.439.000,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 17.899.000,00 711 Takse in pristojbine 2.500.000,00 712 Denarne kazni 100.000,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.600.000,00 714 Drugi nedavčni prihodki 37.340.000,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 7.000.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 7.000.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 208.100.000,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 208.100.000,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POS. IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 1.580.000,00 750 Prejeta vračila danih posojil 1.400.000,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 180.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 Domače zadolževanje 0,00 PRIHODKI V LETU 2003 469.719.000,00 PRENOS PRESEŽKOV IZ LETA 2002 140.500.000,00 SKUPAJ RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV V LETU 2003 610.219.000,00 II. ODHODKI 01 JAVNA UPRAVA 57.119.000,00 02 OBRAMBA 1.100.000,00 03 JAVNI RED IN VARNOST 9.000.000,00 04 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 80.710.000,00 042 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO IN LOV _ 12.010.000,00 410 Subvencije 2.800.000,00 4102 Subvencije privatnim podjetjem In zasebnikom 2.800.000,00 17 Subvencioniranje obrestne mere pri kreditiranju kmet. in dop. dej. 2.000.000,00 17 Umetno osemenjevanje 800.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 7.700.000,00 4119 DrugI transferi posameznikom 7.700.000,00 4119 99 Sofinanciranje prepisov zemljišč 200.000,00 yy Sof. zatiranja mastitisa 200.000,00 99 Analiza krme 300.000,00 99 Analiza zemlje 250.000,00 99 Test. škrop.,sejalnic, mol. strojev.silokomb. 300.000,00 99 Sofinanciranje pašnikov 1.000.000,00 99 Agromeliracije 4.000.000,00 99 Označevanje govedi 300.000,00 99 Test za somatske cekice 100.000,00 99 Sofin.nabave in vzdrževanje hladilnih naprav v zbiralnicah mleka 1.050.000,00 412 Transferi neprofitnim org. in ustanovam 1.010.000,00 4120 Tekoči transferi neprofitnim org. in ustanovam 1.010.000,00 4120 00 Posebne strokovne naloge kmetijske svetovalne službe 500.000,00 00 Pospeševanje čebelarstva 1 50.000,00 4120 00 Pospeševanje govedoreje in pomoč goved.društvu 80.000,00 00 Pomoč društvu rejcev malih živali 80.000,00 00 Pomoč društvu podeželskih žena 200.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 500.000,00 4208 Študije o izvedlj. projektov, projektna dokum., nadzor 500.000,00 4208 04 Projekt komasacij 500.000,00 045 PROMET (cestni promet) 28.100.000,00 045.1 LOKALNE CESTE 13.150.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 12.000.000,00 4025 Tekoče vzdrževanje 12.000.000,00 4025 03 Vzdrževanje lokalnih cest 6.000.000,00 03 Zimska služba 6.000.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.150.000,00 4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 650.000,00 4205 00 Talna prometna signalizacija pred šolami, prehodi, križišča 300.000,00 00 Verikalna prometna signalizacija 350.000,00 4208 Študije o izvedlj. projektov, projektna dokum.,nadzor 500.000,00 4208 04 Drugi stroški (soglasja, centitve, geod.stor., proj. dok. idr.) 500.000,00 045.2 JAVNE POTI 10.250.000,00 102 Izdatki za blago in storitve 4.450.000,00 4025 Tekoče vzdrževanje 4.300.000,00 4025 03 Tekoče vzdrževanje javnih poti 4.000.000,00 03 Stroški vzdrževanja železniških prehodov 300.000,00 4029 Drugi operativni odhodki 150.000,00 4029 02 Plačila po pogodbah o delu pluženje 150.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 5.800.000,00 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 3.500.000,00 4204 01 Rekonstrukcija JP 022 Ponikve 3.500.000,00 4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 800.000,00 4206 00 Delni odkup zemljišča za razširitev ceste v Prestrugah 800.000,00 4208 04 Študije o izvedlj. projektov, projektna dokum..nadzor 1.500.000,00 4208 Drugi stroški (soglasja, centitve, geod.stor., proj. dok. idr.) 1.500.000,00 045.3 GOZDNE CESTE 4.200.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 4.200.000,00 4025 Tekoče vzdrževanje 4.200.000,00 4025 03 Tekoče vzdrževanje gozdnih cest 4.200.000,00 045.4 REGIONALNE CESTE 500.000,00 Proračun občine marec 2003 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 500.000,00 4208 Studije o izvedlj. projektov, projektna dokum.,nadzor 500.000,00 4208 04 Drugi stroški (soglasja, centitve, geod.stor., proj. dok. idr.) 500.000,00 047 DRUGE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI (turizem, gostinstvo) 1.800.000,00 047.1 TURIZEM 1.800.000,00 049 OSTALE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI (dr. gospo., pokop., vzd.ulic, zelenic, parkov in dru.) 38.800.000,00 049.1 UREJANJE POKOPALIŠČ 4.050.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 3.150.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 900.000,00 4202 Nakup opreme 400.000,00 4202 99 Mrliške vežice - oprema 400.000,00 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 500.000,00 4204 01 Instalacija centralne kurjave v vežici Videm 500.000,00 049.2 RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA 12.300.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 200.000,00 410 Subvencije 1.000.000,00 113 Drugi tekoči domači transferi 600.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 10.500.000,00 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 6.000.000,00 4204 00 Obrtna cona Predstruge-dostopna cesta 6.000.000,00 4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 2.500.000,00 4206 00 Nakup zemljišča za dostop v obrtno cono 2.500.000,00 4208 Študije o izvedlj. projektov, projektna dokum..nadzor 2.000.000,00 4208 01 Izračun stroškov komunalne opremljenosti 1.300.000,00 04 Projekt dostopne ceste za OC 700.000,00 049.3 RAZVOJNI PROGRAMI 1.000.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.000.000,00 049.4 UREJANJE NASELIJ 21.450.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 21.450.000,00 4200 Nakup zgradb in prostorov 4.700.000,00 4200 99 Nakup prostorov v gozdarskem domu v Predstrugah 3.500.000,00 99 Nakup hiše v Zdenski vasi 1.200.000,00 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 3.500.000,00 01 Ureditev dostopa in parkirišča pri podgoriški cerkvi 3.500.000,00 4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 1.000.000,00 4205 00 Sofinanciranje preureditve večn. prostor v Zagorici 1.000.000,00 4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 6.000.000,00 4206 00 Nakup zemljišča 4.500.000,00 00 Nakup zemljišča na Kamen vrhu (Planinsko društvo) 1.500.000,00 4208 Študije o izvedlj. projektov, projektna dokum..nadzor 6.250.000,00 4208 04 Drugi stroški dokum.(sogl., cen, geodet.stor., odškod.idr.) 500.000,00 04 Ureditev centra vasi Cesta - proj. dok., dovoljenja 250.000,00 04 Projektna ureditev Podpeške jame 500.000,00 04 Projektna dokumentacija za oglasna mesta 1.000.000,00 04 Proj. in upr. dokumentacija za ureditev centra Videm 4.000.000,00 05 VARSTVO OKOLJA 38.450.000,00 051 ZBIRANJE IN RAVNANJE Z ODPADKI 11.550.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 1.900.000,00 403 Plačila domačih obresti 10.000,00 413 Drugi tekoči domači transferi 750.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.000.000,00 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 1.000.000,00 4204 01 Gradnja platojev za ekološke otoke 1.000.000,00 430 Investicijski transferi 7.890.000,00 4303 Investicijski transferi javnim podjetjem 7.890.000,00 4303 00 Komunalna deponij Spaja dolina 7.890.000,00 052 RAVNANJE Z ODPADNO VODO 26.900.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 1.300.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 9.600.000,00 4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 2.100.000,00 4206 00 Nakup zemljišča za gradnjo ponikov. in ČN Zdcnska vas 2.100.000,00 4208 Študije o izvedlj. projektov, projektna dokum.,nadzor 7.500.000,00 4208 "ol ' Nadzor pri gradnji kanalizacije 1.000.000,00 04 Projekt meteorne kanalizacije Zdenska vas 1.000.000,00 04 Projekt CN Bruhanja vas in presoja vplivov na okolje 1.000.000,00 04 Projekt kanalizacije Videm-Predstruge 4.000.000,00 430 Investicijski transferi 16.000.000,00 4303 Investicijski transferi javnim podjetjem 16.000.000,00 4303 00 Kanalizacija Videm-Bruhanja vas 16.000.000,00 06 STANOVANJSKA DEJAVNOST IN PROST. RAZVOJ 55.320.000,00 061 STANOVANJSKA DEJAVNOST 3.200.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 200.000,00 413 Drugi tekoči domači transferi 500.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.500.000,00 4200 Nakup zgradb in prostorov 500.000,00 4200 01 Nakup dela podstrešja v bloku Ponikve 83 500.000,00 4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 2.000.000,00 4205 00 Investicijsko vzdrževanje stanovanj 2.000 000,00 062 DEJAVNOST NA PODR. PROST. NAČRT. IN RAZVOJA 6.000.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 1.000.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 5.000.000,00 4208 študije o izvedlj. projektov, projektna dokum.,nadzor 5.000.000,00 4208 04 Planska in urbanistična dokumentacija 5.000.000,00 063 OSKRBA Z VODO 41.100.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 400.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 25.700.000,00 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 19,900.000,00 4204 01 Nabava črpalk za vrtino Tisovec 2.000.000,00 01 Gradnja vodovoda Vodice 17.000.000,00 01 Analize vode iz vrtin Vodice in Tisovec 600.000,00 01 Rekonstrukcija vodovodov na občinskih cestah 300.000,00 4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 3.000.000,00 4206 00 Nakup zemljišča za gradnjo vodovoda Vodice in Tisovec 3.000.000,00 4208 Študije o izvedlj. projektov, projektna dokum..nadzor 2.800.000,00 4208 04 Projektna dokumentacija vodovod Vodice 300.000,00 04 Projektna dokumentacija vodovod Tisovec 2.500.000,00 430 Investicijski transferi 15.000.000,00 4303 Investicijski transferi javnim podjetjem 15.000.000,00 4303 00 Sanacija cevovodov primarnega vodovoda 15.000.000,00 064 CESTNA RAZSVETLJAVA 5.020.000,00 102 Izdatki za blago In storitve 3.500.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.520.000,00 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 1.520.000,00 4201 01 Dograditev javne razsvetlj. v naseljih: Predstruge 1 50.000,00 01 Cesta 500.000,00 - 01 Podgora 150.000,00 01 Bruhanja vas 150.000,00 01 Zdenska vas 50.000,00 01 Videm 300.000,00 01 Kompolje 70.000,00 01 Ponikve 150.000,00 07 ZDRAVSTVO 4.385.000,00 076 DRUGE DEJAVNOSTI NA PODROČJU ZDRAVSTVA 4.385.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 285.000,00 413 Drugi tekoči domači transferi 3.600.000,00 430 Investicijski transferi 500.000,00 4307 Invest. transf. javnim zavodom in javni gospod, zavodom 500.000,00 4307 00 Investicijsko vzdrževanje zdravstvenih domov 500.000,00 08 REKREACIJA, KULTURA IN DEJAVNOSTI NEPROFITNIH ORGANIZACIJ, ZDRUŽENJ, DRUŠTEV IN DRUGIH INSTITUCIJ 209.990.000,00 081 DEJAVNOSTI NA PODROČJU SPORTA IN REKREACIJE 53.140.000,00 412 Transferi neprofitnim org. in ustanovam 5.230.000,00 420 4204 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 47.910.000,00 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 33.300.000,00 1204 02 Igrišče Videm - ograja, razsvetljava igrišča, preplastitev 0.000.000,00 02 Razširitev igrišča - Struge 12.300.000,00 02 Gradnja igrišča - Kompolje 15,000.000,00 4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 11.500.000,00 4206 00 Nakup zemljišča za igrišče v Predstrugah 11.500.000,00 420B Študije o izvedlj. projektov, projektna dokum., nadzor 3.110.000,00 4208 01 Stroški nadzora • igrišče Struge in Kompolje 850.000,00 04 Upravna dokumentacija za igrišče Kompolje 260.000,00 04 Upravna dokumentacija za igrišče Predstruge 2.000.000,00 082 KULTURNE DEJAVNOSTI 151.225.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 7.800.000,00 412 Transferi neprofitnim org. in ustanovam 6.770.000,00 413 Drugi tekoči domači transferi 2.150.000,00 420 Nakup In gradnja osnovnih sredstev 132.650.000,00 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 12«.550.000,00 4204 01 Jakličev dom II.a faza 2.350.000,00 01 Jakličev dom II.b faza 38.200.000,00 01 Jakličev dom II.c faza 88.000.000,00 4208 Študije o izvedlj. projektov, projektna dokum..nadzor 4.100.000,00 4208 01 Stroški nadzora- Jakličev dom II.b faza 1.500.000,00 01 Stroški nadzora- Jakličev dom ll.c faza 2.100.000,00 99 Projekt: Po poteh dediščine 500.000,00 430 Investicijski transferi 1.855.000,00 083 DEJAVNOSTI RADIA, TELEVIZIJE TER ZALOŽNIŠTVA 4.000.000,00 084 DEJAVNOSTI NEPROFITNIH ORGANIZACIJ, DRUŠTEV, ZDRUŽENJ IN DRUGIH INSTITUCIJ 1.625.000,00 09 IZOBRAŽEVANJE 122.555.000,00 091 PREDŠOLSKA VZGOJA IN OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE 122.555.000,00 0911 f PREDŠOLSKA VZGOJA 67.730.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 65.230.000,00 4119 Drugi transferi posameznikom 65.230.000,00 4119 02 Letovanje otrok iz vrtca 230.000,00 02 Programi predšolske vzgoje 65.000.000,00 430 Investicijski transferi 2.500.000,00 4307 Invest. transf. javnim zavodom in javni gospod, zavodom 2.500.000,00 4307 00 Investicijsko vzdrževanje vrtcev 2.500.000,00 0912 OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE 54.825.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 2.375.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 24.730.000,00 4119 Drugi transferi posameznikom 24.730.000,00 4119 00 šolski prevozi - zasebni prevozniki 1 1.900.000,00 00 šolski prevozi - LPP 10.000.000,00 02 Dodatne dejavnosti 2.570.000,00 08 Nagrade učencem 260.000,00 413 Drugi tekoči domači transferi 17.420.000,00 4133 Tekoči transf. v javne zavode in druge izv. javnih služb 17.420.000,00 4133 00 Varstvo vozačev - plače 540.000,00 01 Varstvo vozačev - prispevki delodajalca 90.000,00 02 Sredstva za stroške prostora - računi občina 11.250.000,00 02 Stroški materiala, blaga in storitev glasbena šola 2.250.000,00 02 Sredstva za knjige in revije v JVIZ 1.380.000,00 02 Dodatne dejavnosti 1.910.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 8.800.000,00 4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 8.600.000,00 4205 00 Investicijsko vzdrževanje šol - Občina Dobrepolje 8.600.000,00 4208 Študije o izvedlj. projektov, projektna dokum..nadzor 200.000,00 4208 04 Projektna dokumentacija za dvigalo 200.000,00 430 Investicijski transferi 1.500.000,00 4307 Invest. transf. javnim zavodom in javni gospod, zavodom 1.500.000,00 4307 00 Investicijsko vzdrževanje šol - JVIZ 1.500.000,00 10 SOCIALNA VARNOST 27.370.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 100.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 25.350.000,00 4110 Transferi nezaposlenim 400.000,00 4110 02 Denarne pomoči socialno ogroženim družinam 400.000,00 4119 Drugi transferi posameznikom 24.950.000,00 4119 09 Splošni socialni zavodi 15.500.000,00 09 Posebni socialni zavodi 3.500.000,00 99 Enkratna pomoč ob rojstvu otroka 2.400.000,00 99 Druge socialne storitve (pogrebni stroški) 250.000,00 99 Laično delo - socialno varstvo 3.300.000,00 413 Drugi tekoči domači transferi 1.910.000,00 430 Investicijski transferi 10.000,00 II. ODHODKI SKUPAJ 605.999.000,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 4.000.000,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA 220.000,00 ODHODKI SKUPAJ 2003 610.219.000,00 8 Regionalni razvojni program marec 2003 Razvoj podeželja v Ljubljanski urbani regiji Ena od pomembnih novosti zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je bil sprejet leta 1999, je, da daje večji poudarek sodelovanju na medobčinski oziroma regijski ravni. Za podeželje je še posebej pomembno, da si ustvarimo jasno predstavo o tem, kakšna naj bo njegova prihodnost. Nehote se vprašamo, ali je podeželje v naši regiji le še nekaj, kar je zapisano izginotju. Kaj pravzaprav je podeželje? Pomembna značilnost podeželskih območij je, da jim povezanost s kmetijsko rabo tal daje tudi poseben pečat, ki jih razlikuje od mestnih območij. Ko poudarjamo, da na podeželju potrebujemo enako ugodne življenjske razmere kot v mestih, to seveda ne pomeni, da naj bodo iste. Pogosto pa prihaja tudi do takega izenačenja, ki pomeni izgubo identitete. Razvojni ukrepi morejo in morajo pripomoči k vsestransko enakovrednim življenjskim razmeram v celotni regiji. Na medobčinski ravni bo treba določiti merila, po katerih naj bi se ravnali pri posegih v prostor in pri drugih načrtoval-skih odločitvah. Seveda bodo različna na primer za Suho krajino, Ljubljansko barje ali pa Gorenjsko. Mestnih in podeželskih območij ni mogoče vedno jasno razmejiti. Ponekod lahko govorimo le o stopnji intenzivnosti mestnih in podeželskih značilnosti, ki se v življenju in v razvoju dopolnjujejo. Zato pa podeželja ne moremo pojmovati zgolj kot rezervo prostora in drugih dejavnikov za razvoj mestnih območij. Socialna in demografska sestava prebivalstva podeželskih območij se močno spreminja, na kar še posebej vpliva dnevna mobilnost prebivalstva zaradi zaposlovanja zunaj kmetijstva. Kljub drugačnemu zunanjemu izgledu teh območij se uveljavljajo številne značilnosti, ki so podobne mestnim, kar pa ne pomeni nujno, da podeželska območja neizbežno izgubljajo svojo identiteto. Pri pripravi regionalnega razvojnega programa Ljubljanske regije je bilo precej poudarka na trajnostnem razvoju, katerega bistvo je, da kljub izboljšanju življenjskih razmer naslednjim generacijam prepustimo vsaj enake, če že ne boljše razmere, kot smo jih prejeli. Določitev konkretnih meril o tem, kakšna naj bodo merila za uvajanje trajnostnega razvoja v Ljubljanski regiji, ki razpolaga z dragoceno, a premalo poznano naravno in kulturno dediščino, pa je poseben izziv. Med glavne dejavnike, ki lahko pripomorejo k smotrnemu razvoju podeželja, lahko štejemo predvsem naslednje: =0 sposobnost mest, da zadrže svojo rasi v primernih mejah in ostanejo ali postanejo privlačna; O sposobnost prebivalcev podeželja, da razvoj sami usmerjajo, se tudi na medobčinski ravni povežejo na gospodarsko učinkovit način in v svojem območju vzpostavijo gospodarsko in družbeno infrastrukturo, ki je enakovredna tisti v mestnih območjih; ■ 5 ohranitev določene "podeželske oziroma kmetijske posebnosti", ki naj bi z ekonomskega stališča pomenila povezanost z večnamenskostjo kmetijskih območij oziroma proizvodnje v Evropi; 0 razvoj dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu ter trženje okoljsko neoporečnih kmetijskih proizvodov; 1 > kljub temu, da je podjetništvo v regiji v povprečju dobro razvito, je v nekaterih, posebej še odročnih območjih, tako po obsegu kot po sestavi, pomanjkljivo razvito. Za izboljšanje stanja v teh območjih pa so potrebni pospeševalni ukrepi; i> turistična ponudba podeželskih območij Ljubljanske urbane regije se mora vključiti tudi v širšo (medregionalno) ponudbo turističnih zmogljivosti. Prihodnost podeželja je odvisna od organizacije družbe v najširšem smislu, zato je zaradi potreb prebivalstva nujno tudi primerno dopolnjevanje funkcij mest s funkcijami podeželja. Naravne razmere v hribovskih območjih niso samo omejitev, ampak pogosto tudi možnost za tam živeče prebivalstvo. Zato je potrebno najti primerno ravnotežje med gospodarskim in socialnim razvojem ter varstvom okolja. Splošna opremljenost, ki je značilna za urbano civilizacijo, se bo razširila na vsa območja s primernim omrežjem urbanih centrov in centralnih krajev. Le v tem smislu bo izginila razlika med mestnimi in podeželskimi območji. Ostala pa bo glede na različne gospodarske in poselitve- ne značilnosti. To pa seveda ne pomeni popolnega izenačenja. Ljubljanska regija je tipičen primer vplivnega območja glavnega mesta, ki se po velikosti sicer ne more primerjati z velikimi urbanimi aglomeracijami niti v Evropi niti drugje, ima pa vse značilnosti vplivnega območja večjega mesta. V okviru koncepta trajnostnega razvo jaje potrebno tudi /.a podeželje opredeliti najprej glavne cilje, na podlagi njih pa snovati cilje za ekološke, ekonomske in socialne vidike razvoja. Ekološki vidik zahteva predvsem ohranitev naravnih sistemov tudi za prihodnost. Nujno je ohranjati in razvijati gospodarske zmogljivosti. To pomeni zagotavljanje številne in pestre ponudbe delovnih mest ter razvejano in dolgoročno tekmovalno gospodarsko strukturo. Socialni vidik terja zagotavljanje socialne pravičnosti glede zagotovljene preskrbe, možnosti za razvoj posameznika in preprečitev nastajanja socialno ogroženih skupin prebivalstva. Eden od glavnih razvojnih ciljev je ohranjanje ali pa izboljševanje gospodarskih zmožnosti manjših geografsko zaključenih območij. Potrebno je vzpostaviti prepletanje območij redke in zgoščene poselitve s privlačnimi gospodarskimi in kulturnimi središči različnih ravni. Zaradi ustvarjanja ugodnih življenskih razmer na podeželju je treba okrepiti opremljenost mestnih in drugih središč različnih velikosti.To ne velja samo za preskrbo prebivalstva, ampak tudi glede delovnih mest, ki bi jih moralo biti več in ki bi nudila možnost za zaposlitev tudi visoko kvalificiranim strokovnjakom. Le tako bomo dosegli, da bodo posamezna območja Ljubljanske urbane regije uspešna tudi v daljšem obdobju. Ugotovili smo, da sta podeželje in mesto soodvisna in da je lahko le usklajeno usmerjanje razvoja obeh učinkovito.V Ljubljanski urbani regiji to še posebej velja, ker so nekatera območja v severnem in južnem delu regije skoraj v neposredni bližini Ljubljane ohranila zelo kvalitetne značilnosti podeželja. V nekaterih bolj oddaljenih območjih močno primanjkuje delovnih mest. Samo povečanje števila delovnih mest ni dovolj, potrebno je popestriti tudi njihovo sestavo. Naša regija ima vse naravne in po človeku ustvarjene pogoje, da bo v prihodnosti tudi v širšem merilu služila kot primer zglednega dopolnjevanja mestnih in podeželskih območij. Dr. Lojze Gosar Na podlagi 6. člena zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 58/02) in 16. člena statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Dobrepolje na nadaljevanju 3. redne seje dne 18.02.2003 sprejel ODLOK o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Dobrepolje 1. člen Ta odlok določa upravičence, zavezance, višino, način, pogoje in postopke vračanj vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Dobrepolje. Občina Dobrepolje po določbah tega odloka nastopa kot zavezanec za vračila vlaganj fizičnim in pravnim osebam na področju bivših krajevnih skupnosti, katere so prešle v občino Dobrepolje iz občin Grosuplje in Kočevje. Občina Dobrepolje postane zavezanec po tem odloku z dnem prejema zneska vračila vlaganj od Republike Slovenije kot temeljnega zavezanca po zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 58/02 - v nadaljevanju zakon). 2. člen Dejanski upravičenci za vračilo vlaganj so fizične in pravne osebe na področjih nekdanjih krajevnih skupnosti, ki so prek takratnih krajevnih skupnosti in občin Grosuplje in Kočevje, sklepale pogodbe o investicijah v telekomunikacijsko omrežje s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d.d., v času od leta 1974 do 01.01.1995. Občina Dobrepolje bo uveljavljala vlaganja samo za upravičence, ki so sklepali pogodbe s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d.d., prek takratnih krajevnih skupnosti na področju sedanje občine. Ostali upravičenci (fizične ali pravne osebe), ki so direktno sklepali pogodbe oziroma naročniška razmerja, morajo sami vlagati zahtevke za vračilo sredstev pri Skladu za vračanja vlaganj v telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju sklad). 3. člen Za sestavo seznama upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje imenuje župan v roku 7 dni od uveljavitve tega odloka posebno 5 člansko strokovno komisijo (v nadaljevanju komisija), ki jo vodi s strani župana pooblaščeni delavec občinske uprave. Komisija o svojem delu poroča županu in občinskemu svetu, ter seznanja z delom in s potekom vračanj sredstev zainteresirano javnost na krajevno običajen način. Sredstva za delo komisije se zagotovijo v občinskem proračunu. Strokovno in tehnično pomoč pri delu komisije zagotavlja občinska uprava občine Dobrepolje. 4. člen Komisija pripravi seznam upravičencev do vračila na osnovi evidenc in podatkov iz arhivov, s katerimi razpolaga občina in jih je prejela od bivših krajevnih skupnosti in drugih pravnih in fizičnih oseb. V kolikor občina ne razpolaga z evidencami in arhivi oziroma so nepopolni, jih v roku enega meseca od sprejetja tega odloka od prejšnjih pravnih predhodnic sedanje občine in drugih pravnih in fizičnih oseb v imenu občine zahteva župan. 5. člen Seznam upravičencev objavi komisija po postopku in na način, kot ga določa zakon. 6. člen Sorazmerni delež vlaganj, ki pripada posameznemu upravičencu, se ugotavlja na podlagi podatkov in sklenjenih pogodb oziroma dokazil posameznih upravičencev in v višini, določeni v zakonu. Vsak upravičenec se lahko s posebno izjavo, ki jo poda pisno ali ustno na zapisnik pri komisiji, odpove vračilu deleža iz prejšnjega odstavka. Upravičencem bo vrnjen sorazmerni znesek, ki ga bo občina prejela iz Sklada za vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Občina Dobrepolje bo sredstva vrnila upravičencem v roku 30 dni od prejema sredstev s strani sklada. 7. člen Občina Dobrepolje bo vračala sredstva posameznim upravičencem na podlagi njihove vloge. V ta namen bo objavila na krajevno običajen način poziv upravičencem, v katerem bo podrobneje opredelila: 1 > kdaj in kje morajo oddati svojo vlogo, <■> katere dokazne listine je potrebno predložiti, '> roki za vložitev zahtevkov in način vložitve, O postopek obravnave, ■=> način izplačila njihovih zahtevkov. 8. člen Vse aktivnosti v zvezi s postopki obravnave vloženih zahtevkov opravlja komisija iz 3. člena. Če posamezni upravičenec z odločitvijo komisije ni zadovoljen, ima pravico vložiti pritožbo na Občinski svet občine Dobrepolje. Odločitev sveta je dokončna. 9. člen Če posamezni upravičenec ni oseba iz 2. člena tega odloka, mora komisiji predložiti dokaz o pravnem nasledstvu. V primeru, da kot pravni naslednik upravičenca nastopa dvoje ali več oseb, morajo komisiji sporočiti ime ene od njih, ki bo v postopku nastopala kot skupni predstavnik in skupni prejemnik vrnjenih sredstev. Razdelitev sredstev med dediče oziroma na več pravnih naslednikov ni predmet tega odloka niti ni stvar občine Dobrepolje. 10. člen Pogoj za dokazovanje pravice do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje je sklenjena pogodba ali drug verodostojen dokument. Komisija v postopku priprave seznama odloča o vseh odprtih vprašanjih v zvezi z dokaznim postopkom pogodbene vrednosti,s skladu z odlokom in zakonom. 11. člen V primeru, če se ugotovi, da sta bili tudi bivši občini Grosuplje in Kočevje vlagateljici sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje iz sredstev občinskih proračunov, v obdobju od leta 1974 do 01.01.1995, je za tisti del sredstev, ki po delitvenih bilancah odpadejo na Občino Dobrepolje, kot pravno naslednico bivših občin, upravičenka iz 2. člena tega odloka, tudi Občina Dobrepolje. 12. člen Za zadeve, ki jih odlok ne opredeljuje, se uporabljajo neposredno določbe Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. 13. člen Zaradi zbiranja dokaznih listin, se na podlagi pisnega zahtevka, naslovljenega na občinsko upravo občine Dobrepolje, upravičencem omogoči vpogled v arhivsko gradivo, katero se nanaša na vlaganja v javno telekomunikacijsko infrastrukturo. Fotokopiranje dokaznih listin iz arhivskega gradiva opravi na prošnjo upravičenca občinska uprava. 14. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja župan. 15. člen Ta odlog začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Občina Dobrepolje župan Anton Jakopič Nagrada za najbolj prijaznega uslužbenca na UE Grosuplje v mesecu decembru 2002 Ena izmed akcij, ki poteka na podlagi Uredbe o nagradah in priznanjih predsednika Vlade RS (Uradni list RS, št. 2/02) je tudi akcija Izbiranje najbolj prijaznega uslužbenca meseca. V omenjeni akciji vsak mesec sodelujejo izžrebane upravne enote in decembra 2002 je bila na vrsti tudi UE Grosuplje. Akcija zbiranja glasov je trajala do 31.12.2002. Državljani smo imeli priložnost ves mesec december glasovati za tistega delavca Upravne enote Grosuplje, ki je po njihovem mnenju najbolj prijazen pri delu s strankami. Državljani, ki so sodelovali v glasovanju, in teh je bilo 208, so odločili, da je najbolj prijazna uslužbenka Upravne enote Grosuplje: MIRJANA ANŽLOVAR, na področju registracije motornih vozil dela že vse od leta 1978, torej polnih 25 let, ki je zbrala največ glasov državljanov, in sicer 29, tik za njo pa se je uvrstila Slavica Perme, referentka za področje žrtev vojnega nasilja z 28 glasovi. Predsednik Vlade RS mag. Anton Rop ji je, skupaj s še štirimi uslužbenci meseca iz UE Črnomelj, Trebnje, Ilirska Bistrica in Ljubljana, dne 12.2.2003 podelil priznanje za najbolj prijazno uslužbenko meseca po izboru državljanov za mesec december 2002. Predsednik Vlade je ob podelitvi čestital nagrajencem in poudaril, da je njihovo delo zelo pomembno, saj gre za neposreden stik z državljani in v tem kontekstu tudi sokreirajo odnos države do državljanov ter seveda tudi njihov odnos do države. Fotografija nagrajencev s predsednikom vlade mag. Ropom. Prva z leve strani je ga. Mirjana Anžlovar iz UE Grosuplje. Dva referenduma 23.3.2003 Državni zbor RS je razpisal posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski Uniji in posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (NATO). Odloka o razpisu raferendumov sta objavljena v Uradnem listu RS št., 13/03. V odlokih je kot dan glasovanja določen 23. marec 2003, za izvedbo volilnih opravil pa so pričeli teči roki 14. februarja 2003. Za oba referenduma bo izvedeno i > PREDČASNO GLASOVANJE na sedežu Okrajne volilne komisije v Grosupljem, Kolodvorska c. 2 dne 18., 19. in 20 marca 2003, v času od 9. do 17. ure. > GLASOVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI PO POŠTI za osebe, ki bodo 23.3.2003 O v bolnišnici ali zdravilišču, •> v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu, O na služenju vojaškega roka, O na prestajanju kazni zapora ali v priporu, v kolikor bodo najpozneje do 15.3.2003 vložile zahtevo za glasovanje pri Okrajni volilni komisiji Grosuplje > GLASOVANJE PO POŠTI IZ TUJINE IN NA DKP Državljani republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v tujini in želijo glasovati po pošti ali na volišču na območju RS, morajo to sporočiti Republiški volilni komisiji najpozneje do 8. marca 2003. Državljani, ki imajo stalno prebivališče na območju RS in bodo 23.3.2003 začasno v tujini, lahko glasujejo na volišču na Diplomatsko kunzularnem predstavništvu ali po pošti, vendar morajo to namero sporočiti najkasneje do 8.3.2003 Republiški volilni komisiji. O GLASOVANJE NA DOMU 23.3.2003 za osebe, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje v četrtek, 20.3.2003 sporočile Okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati na domu. 1. REFERENDUMSKO VPRAŠANJE v zvezi z EU: "Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Evropske unije (EU)?" 2. REFERENDUMSKO VPRAŠANJE v zvezi z NATO-m: "Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Organizacije Severnoatlanske pogodbe (NATO)?" V obeh primerih se glasuje tako, da se obkroži besedo "ZA" ali besedo "PROTI". Pravico glasovati na referendumu imajo državljani Republike Slovenije, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 23.3.2003 dopolnili 18 let starosti in jim ni odvzeta poslovna sposobnost. Osebe, za katere je z odločbo pristojnega sodišča podaljšana roditeljska pravica čez njihovo polnoletnost, ker zaradi telesne prizadetosti ne morejo skrbeti zase, za svoje koristi in pravice, imajo pravico glasovati na referendumih (sklep Ustavnega sodišča št. U-l-417/02, Uradni list RS, št. 11/03). Andrej Struna, tajnik OVK marec 2003 f V. Referendum 11 Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Na podlagi določb 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95 - odločba US, 34/96 - odločba US, 38/96, 43/96 - odločba US, 59/2001 - odločba US), Odloka o razpira posvetovalnega referenduma o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (Uradni list RS, št. 13/03) in Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (NATO) (Uradni list RS, št. 13/03) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ ZA IZVEDBO I. Za izvedbo posvetovalnega referenduma o pristopu RS k Evropski uniji, ki bo dne 23. marca 2003 je Okrajna volilna komisije Grosuplje na seji dne 17.2.2003 določila naslednja volišča in njihova območja: zap. št. oznaka volišča ime volišča t, sedež volišča območje volišča 1. 403001 ZGRADBA OBČINE DOBREPOLJE Videm 35, Videm-Dobrepolje Videm, Podgorica, Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora 2. 403003 GASILSKI DOM ZDENSKA VAS Zdenska vas 59 Zdenska vas 3. 403004 GASILSKI DOM HOČEVJE Hočevje19 Hočevje 4. 403005 GASILSKI DOM ZAGORICA Zagorica 36 a Zagorica 5. 403006 PREDSTRUGE -VAŠKI PROSTOR V GOZDARSKEM DOMU Predstruge 60 Predstruge, Vodice, Cesta 6. 403007 GASILSKI DOM KOMPOLJE Kompolje 60 Kompolje 7. 403008 OSNOVNA ŠOLA PONIKVE Ponikve 38 Ponikve (razen hišne št. 75 - 86 in 75 C) 8. 403009 DVZ PONIKVE Ponikve 76 Ponikve - hišne št. od 75 - 86 in 75 C 9. OŠ STRUGE Lipa 16 Četež, Kolenča vas, Lipa, Paka, Potiskavec, Pri Cerkvi, Rapljevo,Tisovec, Tržič, Podtabor Glasovanje na posvetovalnem referendumu o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlantske pogodbe dne 23. 3. 2003 se izvede na istih voliščih, kot jih je Okrajna volilna komisija določila za izvedbo referenduma o pristopu Republike Slovenije k EU. Franc Krivic, univ.tiipl.prav., PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE jah itd. Seveda prilagoditi se moramo evropski konkurenci in kvaliteti. Zdi se mi, dajo že zelo dobro obvladamo, v mnogih primerih celo prekašamo, tako da se nam ni potrebno bati. Večja težava nastopi na področju kmetijstva, vendar je tudi to premostljivo, če se bomo mi sami, naša država, držali tistih zadev, ki smo jih sami izpogajali z EU, in če bodo tudi kmetje sami postali bolj prožni v delovanju in se hitreje otresli vseh starih predsodkov. Bolj problematično je drugo, o tem pa kot da ne bi hoteli govoriti. Ne gojimo dovolj svoje nacionalne zavesti. Toda tega tudi sedaj ne delamo, ko nismo v EU. Saj postajamo nekakšni anglo-liberalci, ki nočemo nič več dati na svoj narod. To pa je zadeva, o kateri moramo razmisliti in to ne glede, ali gremo v EU ali ne. Mogoče bomo to potrebo še bolj začutili, ko bomo že v EU, kot pa sedaj. In kaj z vstopom v NATO? Tudi za ta vstop smo se kot država zelo dolgo prizadevali. Vključiti se v Evropsko unijo in tudi v NATO ali ostati v izolaciji? Slovenska ljudska stranka www.sls.sj To sta dve vprašanji, ki si jih moramo postaviti pred bližnjim referendumom. V bistvu gre za dva referenduma, ki sta med seboj samo delno povezana. Obe odločitvi sta izredno pomembni za nas in smo si zanje pravzaprav zelo dolgo prizadevali. Res ne vem, zakaj sedaj nekateri, mnogokrat gre za tiste, ki so bili tudi proti naši osamosvojitvi, sejejo med nas nekakšne strahove. Mnogo teh strahov širijo tisti, ki bi nas radi še vedno videli v Jugovini in gojijo še vedno tihe upe, da bomo spet kdaj tam. Res je, da z vstopom izgubljamo del suverenosti in jo prostovoljno prenašamo na Evropsko unijo. Res je, da se bomo morali še marsičesa naučiti in prav gotovo je tudi res, da se nam samo z vstopom in samo zaradi tega, ne bo začelo cediti mleko in med. Toda Evropska unija je nekakšna nuja v sedanjem globali-ziranem svetu. Mi smo seveda že sedaj del Evrope in vedno smo to bili. Ne moremo pa enostavno reči, kaj nas briga, mi lahko živimo sami. Da, seveda lahko, toda brez evropskega trga naša industrija ne more živeti. Saj mnoga podjetja na te trge izvozijo skoraj 100 % svoje proizvodnje. Vstop v EU nam je v tem primeru velika olajšava, svoje artikle lahko ponudimo tristo milijonskemu trgu, prav tako lahko svobodno kupujemo, odpadejo vse carine in vse omejitve na me- Sedaj smo povabilo prejeli in zares bi bilo nesmiselno, če tega povabila ne bi sprejeli. Ne smemo povezovati iraške krize s članstvom in vstopom v NATO. To sta dve različni stvari. NATO je obrambna in tudi varnostna povezava držav. To je medsebojna pogodba, ki ščiti države tudi v medsebojnih sporih. Če se samo malo spomnimo na Turčijo in Grčijo. Ti dve državi bi bili zaradi Cipra neprestano v vojni, če ne bi bili obe članici NATA. NATO jih v tem primeru ščiti. Tudi mi si ne smemo delati iluzij, da nas nihče ne more napasti. Danes se zadeve bliskovito obrnejo in članstvo v tej organizaciji nam lahko samo koristi. NATO nas bo stal seveda tudi nekaj denarja, toda bistveno manj, kot če moramo vzdrževati v celoti svojo vojsko, brez NATA. Zelo naivni so tisti, ki mislijo, da bi naša država lahko preživela brez vsakršne obrambe. To so bolne iluzije. Nevtralnost je lahko samo oborožena. Nevtralna je Švica in Avstrija, toda imajo zelo dobro oboroženo in izurjeno vojsko, ki tudi zelo veliko stane. Tudi naše osamosvojitve ne bi bilo, če ne bi imeli vsaj teritorialne obrambe, tega pa res ne smemo tako hitro pozabiti. Iraška kriza pa je nekaj drugega, to z NATOM sedaj nima nobene veze. Vsi si želimo, da bi se zadeve rešile brez vojne, po mirni poti in storiti je potrebno vse, da se zadeve rešijo po mirni poti. Vojna je res prav zadnje sredstvo. Vsega ozadja pa ne poznamo in ga najbrž še dolgo ne bomo. Ni pa vsa zadeva samo črno bela. Terorizem je vendarle potrebno zaustaviti. Evropa je dolgo držala križem rok, ko so Turki zasedli Balkan, šele ko so prodrli prav na Dunaj, se jim je posvetilo, da morajo kaj narediti. Če bi se odločili prej, bi jih zaustavili v Bosporju in Dardanelah ne pred Dunajem in padlo bi mnogo manj ljudi, kot pa jih je v vseh poznejših ropanjih in požiganjih. Tudi tukaj nas bi morala zgodovina kaj naučiti. Ostaja tudi odprto vprašanje, kako naprej, če ne bomo v EU in NATU. Mislim, da se s tem zavestno odločamo za samoizolacijo, ki pa ne more biti v nobenem primeru koristna. Država navzven bi tudi izgubila del kre-dibilnosti, saj bi s tem pohodili svoje lastno prizadevanje. Saj smo že ob osamosvojitvi govorili, da hočemo biti samostojni in se prostovoljno vključiti v EU in NATO. In sedaj, po desetletnih diplomatskih prizadevanjih lahko to uresničimo. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke v občini Dobrepolje podpira prizadevanja za vstop v obe mednarodni povezavi, zato vse volivce v naši občini vabimo, da se referenduma udeležijo in izrečejo svoj DA. Predsednik Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Dobrepolje Anton Jakopič Zakaj podpiramo članstvo Slovenije v zvezi NATO? SDS Zveza Nato je nastala leta 1949 in povezuje tiste države, katerih voditelji so ocenili, da njihovi državljani delijo iste vrednote. In ker delijo iste vrednote, so jih pripravljeni tudi skupaj braniti. Nato je nastal v času, ko je po zgodovinskem in moralnem porazu fašizma in nacizma v Evropi, pa tudi širše, svetu grozil nov totalitarizem. Nato je bil zato zasnovan kot organizacija za obrambo svobodnega sveta proti tej novi nevarnosti. Vrednostni temelj nastanka in delovanja te organizacije se kljub številnim reformam in kljub spremenjenim okoliščinam po padcu berlinskega zidu ni spremenil. Ko se danes sprašujemo: članstvo Slovenije v Nato - da ali ne, moramo predvsem razmisliti o prednostih, ki jih naši državi prinaša vključitev v severnoatlantsko zavezništvo. Koristi, kijih bo imela Slovenija od članstva v zvezi NATO, so številne. Naj naštejemo le nekatere: večja stopnja nacionalne varnosti, soodgovornost in soodločanje o varnostnih vprašanjih in izzivih v Evropi in svetu, krepitev ugleda in pogajalske moči Slovenije, utr- ditev statusa Slovenije kot nerizične države z nizko stopnjo poslovnega tveganja. Posredne koristi pa so vključenost v znanstvene, tehnološke in informacijske tokove najrazvitejših držav ter dolgoročno znižanje potrebnih izdatkov za obrambo. Članstvo Slovenije v zvezi NATO pomeni umestitev Slovenije v politični in varnostni okvir najrazvitejših zahodnoevropskih držav in držav Severne Amerike, krepitev ugleda in prepoznavnega mednarodnega položaja naše države, pogajalske moči ter utrditev varnostnega in mednarodnega položaja Slovenije v Evropi in svetu. Članstvo Slovenije v Nato pomeni tudi utrditev mednarodne identitete Slovenije kot demokratične, miroljubne in v povezovalne procese usmerjene države. Nobena država si danes ne more sama zagotoviti optimalne nacionalne varnosti, zato je potrebno mednarodno povezovanje in sodelovanje. Svet postaja čedalje bolj soodvisen in Slovenija ne more ostati izolirana in brezbrižna. Zato so naši razlogi, za vključitev v kolektivno obrambo, ki nam jo zagotavlja zveza NATO, še toliko večji. Slovenija trenutno res ni vojaško ogrožena, vendar nikoli ne vemo, kdaj bo. Zato bi bilo zelo neodgovorno do sedanjih in prihodnjih rodov, če bi to kolektivno varnost zavrnili. Eno od ključnih vprašanj, ki se pojavljajo znotraj te dileme, je, ali je Nato Sloveniji v tem trenutku potreben. Na to vprašanje je možno dati podoben odgovor, kot smo ga leta 1990 in leta 1991 dali na vprašanje tistih, ki so takrat spraševali, ali je slovenska vojska potrebna. Nekateri so od nas in od takratne vlade celo zahtevali, da predstavimo slovenski skupščini dokaze o tem, da nas misli Jugoslovanska ljudska armada napasti. Dejali so, dokler tega ne vidimo, ne verjamemo, da je slovenska vojska potrebna. Približno na enaki ravni so zdaj vprašanja, ali je Nato potreben, češ ali nas kdo ogroža. Če bi natančno vedeli, kdo nas ogroža in kaj lahko prinese prihodnost, potem verjetno tudi takih dilem ne bi bilo. Slovenci smo v novejšem času dokazali, da vemo, kaj je dobro za nas in kaj je nacionalni interes. In ko gre za odločitev o tem, ali naj Slovenija postane članica zveze NATO, gre v vrednotnem smislu za podobno odločitev, za kakršno je šlo, ko smo se odločali za osamosvojitev. Gre za nadaljevanje te odločitve. Zato smo prepričani, da se bomo na referendumu 23. marca 2003 premišljeno odločili in glasovali ZA članstvo Slovenije v zvezi NATO. OO SDS Dobrepolje Referendum za EU in NATO Morda se v Sloveniji ob tem referendumu ne zavedamo v celoti daljnosežnosti odločitev, ki jih bomo sprejeli v kratkem. Prva stvar, ki je pomembna v tej zvezi je, da bomo o naši vključitvi v obe skupnosti odločali le enkrat in odločitev bo za Slovenijo zavezujoča. Morda gre v tem primeru za tako pomembno odločitev, kot je bila odločitev ob referendumu za samostojno Slovenijo. Kako odločilno je takratni izid in njegova izvedba vplivala na naša življenja, kaže čas samostojne Slovenije od leta 1991. Analize javnega mnenja kažejo, da o izidu referenduma o vstopu v Evropsko unijo ni velikih nasprotovanj in bo zagotovo izglasovan, medtem ko analize kažejo, da podpora javnosti vstopu v Nato raste, vendar ima še precej nasprotnikov. Tu se zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da se del javnega mnenja tako boji vstopa v NATO, saj praktično celotna politika z vladnimi strankami, kakor tudi najmočnejšimi opozicijskimi strankami trdno podpira vstop Slovenije v to zvezo. Sam ocenjujem, da gre za določene prastrahove, ki izhajajo še iz hladne vojne in ki predstavljajo NATO predvsem kot agresivno vojaško povezavo, ne želijo pa videti dejanskega stanja in sprememb v svetu od padca železne zavese. Pa vendarle naj naštejem nekaj elementov, kaj bo prineslo naše članstvo v NATU: - vzpostavitev poklicne Slovenske vojske in opustitev naborniškega sistema (pri naborniškem sistemu smo se srečevali s problemi v zvezi z nizko nataliteto v Sloveniji in s tem povezane zagotovitve ustreznega št. vojakov); - sodelovanje v varnostno in obrabno najmočnejši zvezi držav, ki se lahko pohvalijo z močnim in stabilnim gospodarstvom in visoko stopnjo demokratične ureditve; - Slovenija bo ob vstopu v NATO postala del držav, ki si zagotavljajo medsebojna varnostna jamstva v primeru ogroženosti. Bolj varno okolje bo pritegnilo več kapitala v državo, kot bi ga sicer, saj bodo z vstopom tudi garancije za vlagatelje kapitala večje; - zagotavljanje varnostnih interesov R Slovenije, daleč od naših meja, ki jih bomo zagotavljali skupaj z zavezništvom; - nižje stroške za obrambo, kot če bi razvijali celoten obrambni sistem sami; - majhne možnosti za vzpostavitev takšnega obrambnega sistema, ki bi tudi samostojen lahko odgovoril na sedanje in bodoče oblike ogroženosti; Pri vseh pomembnih vprašanjih v RS se mediji in celotna družba posvetuje s strokovnjaki s področja, o katerem se sprejema Spomnimo se osamosvojitve v letu 1991, ko so nam na južni meji in celo iz domačih kasarn grozile premočne tankovske kolone, ko smo se s strahom ozirali v nebo, ki je bilo pod popolno kontrolo agresorja, ko smo se stiskali v zakloniščih. Takrat smo si želeli, da bi imeli prijatelje, močne zaveznike iz zveze NATO. Ko se je agresija v Bosni in na Kosovem sprevrgla v genocid in je kazalo, da nihče ne more več zaustaviti premočnih agresorjev, je nesrečne narode razpadle SFRJ rešila šele intervencija NATO. Trenutno nas neposredno nihče ne ogroža, vendar še vedno živimo na robu politično zelo nemirnega področja, kjer razmere še zdaleč niso urejene. Na tleh Bosne, Kosova in Srbije še vedno tlijo agresivni nacionalizmi, ideje o velikih enotnih nacionalnih državah niso zamrle ter se lahko v neugodnih razme- odločitev. Zdi se mi, da je vprašanje vstopa v NATO edino področje, kjer se mnenje stroke ne upošteva dovolj. Slovenci smo, hoteli to priznati ali ne, maloštevilen narod. Ta maloštevilni narod je kljub vsem nevarnostim do sedaj uspel obstati med večjimi evropskimi narodi. Za maloštevilen narod pa je še toliko pomembnejše, da ima kar najboljše varnostne rešitve. Slovenci si ne moremo dovoliti, da bi v vojni ali v drugih nevarnostih zaradi nepripravljenosti in neorganiziranosti utrpeli velike človeške žrtve. Zato je prav, da podpremo to, kar je za našo prihodnost boljše, kar nas bo še močneje povezalo z gospodarsko močnimi, politično demokratičnimi in varnostno stabilnimi državami. Večina Evropskih držav je bila nazadnje v vojni na svojih tleh, med drugo svetovno vojno. V Sloveniji smo leta 1991 imeli še eno vojno, v kateri smo jo odnesli poceni, veliko zaradi naše dobre organiziranosti in svojeglavosti nasprotnika, ki ni razumel novega časa. Kako to, da smo Slovenci doživeli konec 20. stoletja še eno vojno, ko pa nas nekateri prepričujejo, da živimo v tako varnem okolju? Verjetno se v bodoče vsi možni konflikti ne bodo končali tako hitro in tako neboleče. Zato je toliko pomembnejše, da danes, ko imamo priložnost, poskrbimo za naše zanamce, da bodo živeli varno, materialno primerno in duhovno bogato življenje in ne življenje pregnancev in beguncev brez doma. Zato je prav, da podpremo našo vključitev v EU in NATO. Franci Žnidaršič, Kompolje rah in v kombinaciji z verskimi nestrpnostmi, socialnimi in ekonomskimi problemi razplam-tijo v nov vojni požar. V takšnem primeru pa bi bilo koristno in celo nujno imeti močne in vplivne zaveznike, ki so sposobni vzpostaviti in vzdrževati mir. Končno nas ogrožata tudi mednarodni terorizem, širjenje orožij za masovno uničevanje, mednarodni kriminal, naravne in druge katastrofe. Tem grožnjam in izzivom časa ne moremo ubežati. Tudi če bi bili nevtralni ali če hočete neuvrščeni, se mednarodnemu terorizmu in globaliziranemu kriminalu ne moremo izogniti. Nasprotno, riziki bi bili še večji, ker bi osamljeni in oslabljeni pomenili ugodno zatočišče, mostišče in odskočno desko za njihove akcije drugod po Evropi. Sodobni globalni terorizem je usmerjen predvsem proti varnosti prebivalstva. Pri tem Slo- venija ne more biti brezbrižna in nevtralna. Samo z zavezniki in v koordinaciji z mednarodno skupnostjo lahko preprečujemo tovrstne nevarnosti. V globaliziranem svetu, za katerega so značilne soodvisnost, izpostavljenost naravnim in okoljskim vplivom, grožnja mednarodnega kriminala in globalnega terorizma, globalne posledice regionalnih kriz in socialnih pretresov, mora tudi Slovenija prevzeti svoj del soodgovornosti za mir in varnost v svojem sosedstvu, pa tudi v bolj oddaljenih državah. Varnostna politika, za katero se zavzema stranka Nova Slovenija, zahteva celostni pristop k zagotavljanju lastne varnosti in varnosti mednarodne skupnosti. Ta pristop se ne omejuje le na obrambno politiko ter politiko na področju zunanjih in notranjih zadev, ampak zahteva tudi reševanje mednarodnih problemov, kot so boj proti revščini, lakoti, nerazvitosti. Zavzemamo se za človekove pravice in socialne reforme, varovanje okolja in naravnih virov, za boj proti mednarodnemu terorizmu, organiziranemu mednarodnemu kriminalu in ilegalnim migracijam. Nova Slovenija je prepričana, da je kolektivna varnost optimalna rešitev za zagotavljanje varnosti naše države in se zato iskreno zavzema za vstop Slovenije v zavezništvo NATO. Slovenija ne sme pristati na vlogo pasivne opazovalke, ki samo "uživa"sadove naporov drugih držav pri zagotavljanju varnosti v Evropi in svetu, ampak mora tudi sama prispevati k naporom zavezništva NATO pri ohranjanju in zagotavljanju miru v Evropi in svetu. Nova Slovenija zagovarja moderen koncept poklicne vojske z moderno opremo in oborožitvijo, ki je sposobna enakopravno sodelovati z vojskami držav članic NATO v misijah umirjanja, obvladovanja kriz in vzdrževanja miru na možnih kriznih žariščih izven Slovenije, skupaj z drugimi državami zavezništva NATO ali pod okriljem mednarodnih organizacij, kot sta OZN in OVSE. Takšna sodobna vojska naj bi bila tudi sposobna delovati v okviru bodočih evropskih obrambnih sil za hitro posredovanje, kar bo postalo aktualno z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo. Nova Slovenija poudarja pomen prispevka Slovenske vojske in policije v okviru mednarodnih akcij za preprečevanje konfliktov, pri obvladovanju in umirjanju kriznih žarišč in ohranjanju miru, ter poziva Vlado, da okrepi tovrsten prispevek Republike Slovenije h kolektivni varnosti. V interesu Republike Slovenije je še posebej pomembna umiritev kriznih žarišč v Jugovzhodni Evropi in sočasno vzpostavljanje mehanizmov demokratične in pravne države ter ekonomske sanacije držav v tem delu Evrope, kar ima neposreden vpliv na varnost Slovenije. Varna Slovenija v varnem svetu (zavezništvo NATO) N.Si Nova Slovenija Kršćanska Hunska stranka S povabilom v zavezništvo NATO smo dospeli do točke, ko iz države, ki je nekoč sama potrebovala varnostno zaščito in pomoč zavezništva, postajamo država zaveznica, ki bo lahko priskočila na pomoč tudi drugim v stiski. Čeprav smo majhna država, bomo lahko v zavezništvu NATO soodločali o skupnih svetovnih problemih. Zveza NATO je predvsem evropska zveza in bo postala še bolj evropska z vstopom novih držav. S partnerskim odnosom z Rusijo in Ukrajino postaja Evropa od Atlantika do Urala in Centralne Azije cona miru in sodelovanja na številnih področjih, izven izključno vojaške domene. Zavedati pa se moramo tudi pomena ameriške, torej čezat-lantske komponente v Zavezništvu, ki je v prejšnjem stoletju najmanj štirikrat odigrala odločilno vlogo pri reševanju evropske demokracije. Končno gre pri vstopu v NATO tudi za pocenitev naše obrambe ob istočasni modernizaciji in profesionalizaciji vojske, ter za hitrejši ekonomski razvoj naše države. V zvezi NATO se ekonomsko šibkejše in morda tudi tehnološko manj napredne države pričnejo hitreje razvijati in dohitevati bolj razvite. To seveda pomeni tudi več delovnih mest, več denarja za naše bolnice, za kulturo, za ohranitev naše identitete. Glasovati proti vstopu v NATO bi pomenilo glasovati za politično, gospodarsko in znanstveno tehnološko izolacijo Slovenije od ostalih držav v Evropi. Pomenilo bi, da gradimo našo varnost na idealih, ki nimajo temeljev na realnih tleh, kar bi bilo zelo nevarno in vabeče za morebitne bodoče sovražnike. Pomenilo bi manjšo veljavo Slovenije v svetu, počasnejši razvoj ali morda celo stagnacijo. Prihodnost Slovenije moramo graditi na političnem in gospodarskem sodelovanju držav v Evropi in Ameriki s tistimi, ki so jim pri srcu človekove pravice, demokracija, vladavina prava, torej red in ne kaos. Z odločitvijo za NATO bomo še enkrat potrdili odločitev za cilje, za katere smo se enkrat že odločili ob plebiscitu, upoštevajoč naše zgodovinske izkušnje, resnico o varnostni in politični ureditvi današnjega sveta in želje po trajnostnem in varnem razvoju naše domovine. Pozivamo Vlado, naj stori vse, da bo slovenska javnost dobro obveščena o pomenu vstopa v NATO in s tem povezanih stroških. Prepričani smo, da je najcenejša varnost, ki jo zagotavlja članstvo v zvezi NATO, saj si Slovenija sama sploh ne bi mogla zagotoviti varnosti iste kakovosti in obsega. Varna Slovenija pomeni tudi večjo varnost v Evropi, in obratno: varna Evropa pomeni tudi večjo varnost Slovenije. Vse člane in simpatizerje Nove Slovenije ter vse občane in občanke občine Do brepolje pozivamo, naj se udeležijo referenduma v nedeljo, 23. marca 2003 in glasujejo "za" vstop v Zavezništvo NATO. Za vključitev Slovenije v Evropsko zvezo N.SI Nova Slovenija KfštattMtto tfiMttMv m tmttto Slovenija je v dvanajstih letih od osamosvojitve utrdila svoj mednarodni položaj in si okrepila ugled kot gospodarsko in socialno stabilna in demokratična država, zato je upravičeno dobila mesto med državami, ki bodo sprejete v Evropsko zvezo. Zavedamo se, da lahko Slovenija vsestransko napreduje le, če bo vključena v krog gospodarsko in socialno najbolj stabilnih in varnih držav. Nova Slovenija je zato vseskozi aktivno sodelovala v širokem političnem soglasju strank, ki podpirajo vstop Slovenije v Evropsko zvezo, saj gre za nacionalni projekt, kjer moramo iskati čim širše soglasje. S padcem komunističnih režimov v Vzhodni in Srednji Evropi so dozorele razmere za mirno združitev celotne Evrope v območje svobode, pravičnosti in miru.Slovenci se vračamo v evropsko družino demokracij kot suvereni nosilci svoje državnosti in nacionalne samobitnosti; vračamo se v družbo evropskih narodov in držav, kjer bomo zasedli mesto, ki smo si ga v tisoč letih ustvarili z vztrajanjem pri skupnih evropskih duhovnih vrednotah. V okviru združene Evrope bo Slovenija lahko vsem svojim državljanom nudila visoko raven duhovnega in materialnega blagostanja in uspešno dokončala tranzicijo iz komunizma v živo in delujočo svobodno demokratično družbo. Slovenija ne gre "v Evropo", saj je vedno bila del Evrope. V Novi Sloveniji pa si prizadevamo za moderen in učinkovit način delovanja države in njenih podsistemov, kot velja po evropskih standardih, saj nam bo le to omogočilo preživeti v sodobnem, vse bolj globaliziranem svetu. To pa je v celoti možno doseči le, če se Slovenija kot enakopravna članica vključi v Evropsko zvezo, kot evropsko območje svobode, pravičnosti in miru, kjer bomo lahko razvili normalno družbeno življenje, živo demokratično kulturo v sproščenosti duha in demokratično razpravo o vseh možnih družbenih izbirah. Ob vključitvi v Evropsko zvezo bomo morali v Sloveniji mobilizirati vse intelektualne in materialne moči za uspešno soočenje slovenskega gospodarstva z razmerami svobodne konkurence na skupnem evropskem trgu. V Novi Sloveniji si bomo prizadevali zlasti za preživetje slovenskega kmetijstva v Evropski uniji, za gmotno blagostanja državljanov in njihovo socialno varnost in za zaščito šibkejših. Seveda pa razumemo vključitev v Evropsko zvezo tudi kot prevzem odgovornosti za oblikovanje nadaljnjega razvoja svobodne Evrope, ki bo naš skupni dom, v luči njenih ključnih ciljev: vzpostavljanju območja svobode, pravičnosti in miru ter zagotavljanju in ohranjanju pogojev za trajni in stabilni gospodarski in kulturni razvoj vseh njenih prebivalcev. Ob vključitvi v Evropsko unijo bomo morali ohraniti in krepiti slovensko kulturno identiteto na podlagi slovenskega jezika in slovenskega duha, ko se bomo soočili s širšimi evropskimi obzorji. V Evropski zvezi bo prišlo do ponovne združitve celotnega slovenskega kulturnega prostora. Slovenske manjšine v sosednjih državah bodo lahko močno obogatile enotni slovenski kulturni prostor, hkrati pa bo to tudi zanje pomenilo novo spodbudo in vir samozavesti; Tudi združena Evropa mora varovati narod, saj lahko multinacionalnost razumemo in spoštujemo šele, ko se naučimo spoštovati lasten narod in se zavedati njegovih bistvenih potreb in zahtev. Narod ostaja temelj, v katerem Evropejci oblikujemo in izražamo svojo demokratično voljo tudi v dobi evropskega povezovanja in v okviru katerega si zagotavljamo ekonomsko in socialno varnost, varstvo okolja, zaščito potrošnikov in ustvarjamo ugodne razmere za razvoj družin, za osebno rast posameznikov in družbo, ki temelji na znanju in spoštovanju vrednot. Prepričani smo, da bo naša država po vključitvi v Evropsko zvezo uspešno odgovarjala na vse nove izzive, če bo v središču njenih aktivnosti človek kot oseba in pripadnik slovenskega naroda z vso kulturo in jezikom, ki ga opredeljuje, in ne le kot potrošnik in proizvajalec. VABILO Občinski odbor N.Si -Krščanska ljudska stranka vabi vse člane in simpatizerje Nove Slovenije, naj se v petek, 28. marca 2003, ob 19. uri udeležijo jčnega zbora, ki bo v sejni sobi na občini. Vablj env. marec 2003 Sporočila političnih strank Nova Slovenija je že vključena v aktivnosti Evropske ljudske stranke kot najmočnejše politične koalicije v Evropski zvezi in se zato še bolj zaveda pomena vključitve v Evropsko zvezo za povečanje vpliva sodobnih evropskih vrednot v Sloveniji. V Novi Sloveniji se zavedamo, da naša pot v Evropsko zvezo nima alternative. Zato moramo nadaljevati že začrtano pot, na kateri je en od najbolj pomembnih korakov referendum, ki je razpisan za nedeljo, 23. marca 2003. Vse člane in simpatizerje Nove Slovenije ter vse občane in občanke občine Dobrepolje pozivamo, naj se v nedeljo, 23. marca 2003, udeležijo referenduma in glasujejo "za" vključitev Slovenije v Evropsko zvezo. Občni zbor SLS Dobrepolje Letni občni zbor SLS Dobrepolje je tradicionalen. Na njem pregledamo delo preteklega leta in sprejmemo načrte za prihodnje. Zboru dajo žlahtnost gostje, s katerimi izmenjamo svoja mnenja ter si drug drugemu povemo, kakšno je delovanje SLS v njihovem oz. našem okolju. Predsednik SLS Franci But, na njegovi levi predsednik OO SLS Anton Jakopič, na desni delovno predsedstvo občnega zbora Letos smo gostili predsednika SLS, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Franca Buta, člana DS, g. Janšo ter predsednika OO Kočevje, g. Koširja in Grosup-lja, g. Trontlja. Na zboru smo izvolili tudi novega podpredsednika SLS Dobrepolje, to je Marko Marolt in novega člana OO Dobrepolje, Bojana Novaka. Preteklo leto je bilo v znamenju lokalnih volitev. Ponovna analiza našega dela v preteklosti, predvolilne povezave in sami volilni rezultati nam kažejo, da nam naši ob- čani zaupajo, kar nas bodri še odločnejše delati za cilje, ki smo si jih zastavili, je poudaril predsednik SLS Dobrepolje, Jakopič. Gotovo imajo zasluge za takšen volilni uspeh vsi člani naše stranke, ki so s svojo aktivnostjo in sodelovanjem na javnih prireditvah pripomogli, da v občini uveljavljamo svoje poglede na sam razvoj naših krajev in bivanje v njih. Dobro sodelujemo s SDS, podpiramo vsako pametno pobudo, je nadaljeval Jakopič, želeli smo sodelovati tudi z N.Si, ki naj bi bila deklarativno najbližja našim etičnim in programskim me- rilom, vendar so kakršno koli sodelovanje odklonili in zelo poudarjajo svojo opozicijsko držo. Nestrpno smo pričakovali izvajanje ministra Buta. Povedal je, da je SLS na lokalnih volitvah dosegla boljši rezultat kot na predhodnih parlamentarnih volitvah, saj ima 70 županov in 18 takih, ki jih je tudi podprla, v občinskih svetih pa je zastopanih 13,9% članov SLS. Ker je najbolj aktualna referendumska odločitev glede vstopa Slovenije v EU in, NATO, je argumentiral pozitivno stališče stranke za vstop v HU integracijo in NATO zvezo. Poudaril je, da je potrebno pri tako pomembnih odločitvah vedno presoditi pozitivne in negativne odločitve in poznati tudi alternative. HU ni le gospodarska in politična povezava, EU odlikuje solidarnost, kajti bogatejše regije prispevajo več kot revnejše, kar omogoča enakomernejšo razvitost. V EU imajo vsi narodi svojo vlogo, tudi slovenščina bo eden uradnih jezikov v Bruslju. Vsoto, ki jo bo plačala Slovenija, bo nato črpala za razne programe: subvencije za kmete (ravno v tem obdobju je minister izbojeval pri SLO vladi izplačilo 75% subvencije!), razvoj podeželja ... NATO je varnostna organizacija, tO niso ZDA, ampak združba držav, ki poudarja stabilnost demokratične družbene ureditve, zavarovana s pravnim redom, katerega temelj so Človekove pravice. Alternativa temu je pridružitev skupini držav, ki so neuvrščene, nevtralne ali balkanskim državam! Slovenija sodi v krog najrazvitejših držav, to je v povezave kot sta EU in NATO, je bil prepričljiv minister But. SLS je odigrala pomembno vlogo v pogajanjih, ki so trajala kar 6 let in izbojevala dober pogajalski rezultat. Ostali gosti so glede na rezultate svojih okolij izrazili pohvalo za naše delo, saj edino na takšen način, kot ga izvajate pri vas, so menili, se pride do rezultatov Na koncu smo sprejeli dva sklepa, katera sta bila soglasno potrjena: 1. SLS podpira vstop v EU in NATO. (>d drŽave zahtevamo, da sama izpolnjuje izvajanje obveznosti, ki jih bo dobila s temi integracijami, več pa mora narediti za svojo kulturno suverenost, narodno zavest in ohranjanje slo venskega jezika. 2. SLS vztraja na izvajanju volilnega programa v občini in državi. Prvi petkov večer v marcu je tako minil v prijetnem druženju in pogovoru med sami mi člani, simpatizerji stranke in gosti. Tina Shawish Gostje občnega zbora in članstvo SLS Občni zbor Gasilske zveze Dobrepolje Rednega letnega občnega zbora GZ Dobrepolje, 28. 2. 2003, se je udeležilo 29 članov in kar 16 gostov iz GZ Slovenije, regije Ljubljana II in sosednjih gasilskih zvez. Občni zbor je bil volilni, na njem so izvolili nov upravni odbor in novega poveljnika Gasilske zveze. Na občni zbor sta bila povabljena po dva predstavnika iz vsakega društva Gasilstvo slovi ne le po tradiciji in vsestranski humanitarni dejavnosti, kot je dejal v pozdravnem govoru župan Anton Jakopič, ampak pomeni tudi druženje, prijateljstvo, solidarnost, med življenje ljudi na vasi pa prinaša še marsikaj pozitivnega. Vse te značilnosti delovanja in dobre organiziranosti je bilo mogoče razbrati tudi iz poročil na občnem zboru GZ Dobrepolje. Leto 2002 ni v tem v ničemer zaostajalo, saj so vsi z zadovoljstvom ugotavljali, da so večino zastavljenih ciljev realizirali, o čemer so sproti obveščali javnost (nabava opreme, aktivnosti v mesecu požarne varnosti, sodelovanje na tekmovanjih, izobraževanje itd). V minulem letu so v vseh društvih izvedli informacijski program, s katerim so Jože Lenarčič izroča Jožetu Zrnecu st. listino z nazivom častnega poveljnika Delovno predsedstvo ugotovili, da GZ Dobrepolje šteje že okrog 490 članov. Z veseljem ugotavljajo, da sc povečuje število mladih, vendar v prihodnje nameravajo delu z mladimi, posebno z najmlajšimi po šolah, nameniti še več pozornosti. Ker se je z letošnjim letom organom društva iztekel 3-letni mandat, je predsednik GZ Jože Lenarčič dodal k poročilu še pregled celotnega mandatnega obdobja. Dosedanji poveljnik Jože Zrnec pa je v svojem poročilu s področja operative spomnil na štiri požare in vajo Potres 2002, ki so jo izvedli skupaj s Civilno zaščito. Poleg pohvalnih ocen za dosežke na izobraževalnem in tekmovalnem področju je poudaril pozornost, ki so jo namenjali v društvih zaščiti gasilcev in dobremu sodelovanju poveljstva z Gasilsko zvezo in posameznimi društvi. Po izčrpnem poročilu blagajnika Jožeta Prijatelja in predsednika NO Jožeta Grandovca, ki ni odkril nobenih nepravilnosti, je sledil pozdrav gostov. Vsi so dali priznanje dobremu delovanju GZ Dobrepolje in pohvalili zgledno sodelovanje s sosednjimi društvi. Predstavnik GZ Slovenije pa je prisotne seznanil z aktivnostmi GZS v preteklem obdobju in trenutnimi dejavnostmi. Med drugim je omenil, da so vendarle dosegli dogovor Z Ministrstvom za obrambo, da bodo tlel sredstev od DDV, ki SO ga morali gasilci plačevali do sedaj za nabavo gasilske opreme, dobili povrnjenih. Poleg drugih novosti, ki so v pripravi, je priporočal, da se v prihodnje več pozornosti namenja vključevanju žensk in mladih ter srečanjem z, veterani. Eno takih srečanj je GZ Dobrepolje pripravila v letu 2002, s tem pa nameravajo nadaljevati tudi v letošnjem letu. Ena glavnih točk dnevnega reda so bile volitve v organe GZ. Te so minile brez zapletov, predloge so uskladili že na občnih zborih društev in na upravnem odboru, zato dodatnih predlogov na občnem zboru ni bilo. Soglasno je bil sprejet nov upravni odbor v sestavi: Jože Lenarčič,Edo Somrak, Uroš Gač-nik, Aleš Strnad, Miloš Mch-le, Ivo Krivec, Jože Prijatelj, Toni Mustar, Peter Novak, Brane Meglen, Matej Grm, Marko Pcrhaj, Janez Lenar- marec 2003 Iz društev čič in Jože Hren. Na mestu predsednika GZ ostaja s soglasno podporo članstva Jože Lenarčič, sprememba pa je na poveljniškem mestu. Zaradi predpisane starostne omejitve 63 let, ni mogel več kandidirati Jože Zrnec st. Na njegovem mestu ga je zamenjal Aleš Strnad, prav tako iz PGD Zdcnska vas. Jožetu Zrnecu pa je GZ podelila listino s podelitvijo naziva častni poveljnik. Dejanje so vsi prisotni toplo pozdravili, saj je priznanje v resnici zasluženo. Jože Zrnec je dela v gasilstvu vse življenje. V gasilske vrste je vstopil že kot pionir in kasneje ves čas deloval v operativi. Opravil je vse izobraževalne tečaje, na nekaterih je tudi sam predaval, opravljal celo vrsto funkcij, med drugim je bil sektorski poveljnik v prejšnji GZ Grosuplje, od leta 1995 pa je bil poveljnik GZ Dobrepolje. Dobil je skoraj vsa možna odlikovanja, lani še odlikovanje GZ Slo- venije za posebne zasluge. Ponovno izvoljeni predsednik GZ Jože Lenarčič je po volitvah predstavil še delovni plan za leto 2003. Pripravljen je bil v skladu z zakonodajo in statutom ter v sodelovanju z občino. Izhodišče je bila analiza poveljstva o stanju v društvih. Program se bo dopolnjeval, v osnovi pa obsega glavne aktivnosti s področja strokovno-tehničnih nalog, usposabljanja, preverjanja siren in radijskih zvez, vzdrževanje in nabava opreme itd. Ena od nalog je tudi oživitev gasilski!) krož kov na šolah, vključevanje in izobraževanje mladih ter delo z veterani. Na občnem zboru zaradi dobre priprave in izčrpnih poročil skoraj ni bilo razprave. Ta se je v sproščeni obliki ob prijetnem druženje nadaljevala šele po končanem uradnem delu. M. Steklasti Občni zbor TD Dobrepolje Društvo pripravlja dobre projekte - Konstruktivna razprava - Odstop predsednika TD Staneta Škulja. Turistično društvo Dobrepolje je imelo občni zbor v petek, 7. marca. V svojem poročilu je predsednik Turističnega društva Stane Škulj navedel projekte, ki so bili realizirani v preteklem letu: koledar prireditev, velikonočna razstava z razstavo fotografij Janeza Pavlina, Srečanje pod kozolcem, akcija Urejena domačija z zaključno prireditvijo in sodelovanjem treh občin. V razpravi je bilo poudarjeno, da so bile kulturno-tu-ristične prireditve in akcije izvedene na visokem nivoju, z vključitvijo večjega števila sodelujočih od drugod. Člani društva so z zadovoljstvom ugotavljali, da so bile prireditve odmevne in od udeležencev pohvalno ocenjene. Tudi v programu letošnjega leta je poudarek na ohranjanju ljudskega izročila, turistično-kulturnih prireditvah in skrbi za lepše okolje. S tem ciljem se bodo odvijale naslednje akcije in prireditve: velikonočni projekt, Srečanje pod kozolcem in celoletna akcija Urejena domačija s kul- turno-turistično prireditvijo oh koncu leta. Koledar prireditev, ki poleg promocijske funkcije omogoča usklajevanje med organizatorji prireditev, je že izšel v mesecu januarju. Na občnem zboru je bilo poudarjeno, da je TD Dobrepolje eno tistih društev, ki poskuša vzpostaviti čim boljše sodelovanje z drugimi društvi, kar vedno prinaša izboljšanje kvalitete. Tako je bilo že v letu 2002 opazno sodelovanje s KD Dobrepolje, DPŽ Dobrepoljc-Struge in TD Podgora. Zupan Anton Jakopič, ki je tudi član društva, tak program dela podpira. Po njegovem je promocijsko dober, čeprav drugačen, vendar pa razmišlja o končnem cilju, ki bi turizem v občini razvil v gospodarsko panogo. Prvi korak k temu pa so ustrezne gostinske storitve z nuđenjem prenočišč. Razprava o tem se je zaključila z ugotovitvijo, da to ni naloga društva, ampak zainteresiranih občanov, ki jih društvo in občina lahko le podpreta. TD Dobrepolje je bilo ustanovljeno leta 1995 in ga je osem let uspešno vodil Sta ne Škulj. Na občnem zboru je obvestil člane o svojem odstopu. Novega predsednika društvo še ni izvolilo. M. Steklasa Občni zbor DPŽ Dobrepolje-Struge Članice DPŽ Dobrepolje-Struge so se zbrale na občnem zboru 6. marca v gostilni Pri Zori v Kompoljah. Udeležilo se ga je 29 članic, vabilu pa so se odzvale tudi predstavnice grosupeljskega in ivanškega društva ter župan Anton Jakopič. Društvo uspešno deluje že deseto leto. Dobro vodenje in prizadevnost članic prinašata zavidljive rezultate. Delovno vnemo pa povečujejo tudi dobri in prijateljski odnosi med članicami, kar je bilo čutiti tudi na občnem zboru. M. Steklasa "■/IX Fotografija je z lanskega sejma na Zdenski rebri Predsednica društva Marija Zrnec je najprej poročala o delu društva v preteklem letu in pri tem naštela prireditve, na katerih je društvo sodelovalo. Poleg pogostitev na različnih prireditvah je društvo organiziralo sejem na Zdenski rebri, na zahvalno nedeljo pa razstavo na Vidmu in v Strugah. Članice so se udeležile ekskurzij, kuharskih tečajev in predavanj, ki jih je organizirala svetovalna služba. Poleg tega so pripravile tudi dan špargljev, se udeleži- le medobčinskega in regijskega srečanja itd. Pohvalijo se lahko z dobrim sodelovanjem z drugimi društvi v občini in podružnično šolo v Kompoljah. Že ves čas pa društvo tesno sodeluje z ivanš-kim in grosupeljskim društvom podeželskih žena. Tudi za letošnje leto si je društvo zastavilo obširen program dela. Že 6. aprila pripravljajo skupaj s Kulturnim društvom, PGD Zdcnska vas in podružnično šolo Kompolje sejem na Zdenski rebri. Na praznovanju 70-letnicc dobrepoljske godbe bodo postregle z značilnimi dobrepoljskimi jedrni. V maju bodo že drugo leto zapored pripravile dan špargljev. Pa tudi razstave na zahvalno nedeljo ne bodo opustile. Se večjo pozornost nameravajo v letošnjem letu posvetiti izobraževanju, zato pričakujejo večji obisk na predavanjih in tečajih. Razvedrile pa se bodo na izletih in ekskurzijah. VABILO Vabimo vcu) na dejem, ki bo 6. aprila - TIHA NEDELJA ob 10. uri na ZDENSKI REBRI Tudt letoo bomo postavile d toj niče, pripravile kratek program po maJi... Poskrbele bomo, da 00 tod ne boo I c Mi prozot h rok. P i -i, orno dob roda Ui! DPŽ DOBREPOLJE-STRUGE KSS D0BREP0LJE članice društva na sejmu Alpe-Adria pred nekaj leti Pustne prireditve v Dobrepolju Vas Cesta je ob sodelovanju posameznih navdušencev iz drugih vasi letos že šestnajstič po vrsti organizirala pustni karneval. Gledalcev jim ni manjkalo. Pustno začinjenih aktualnosti pač ne gre zamuditi. Tradicionalni pustni vlak jc v spremstvu milice na pustno nedeljo dopoldne krenil iz vasi Cesta do Vidma, kjer se je pred občinsko stavbo odvijala osrednja prireditev, v kateri je nastopilo okrog 50 domiselnih mask. Igralci iz Račne SO zaigrali Sncguljčico in sedem palčkov, domačini so prikazali prevoz upokojencev v vrtec za starejše ter njihove aktivnosti v vrtcu. Za njimi se je pripeljal vojaški konvoj z generalom, ki se je zahvalil, da je bilo njihovemu transportu dovoljeno peljati skozi Videm V novi koreografiji so se predstavile še vedno aktualne Sestre. Organizatorjem je treba priznati, da znajo domače in druge aktualne dogodke spretno izrabiti za pustne domislice. Sami pa se radi pohvalijo, da je njihove ideje že večkrat prevzela in dejansko uresničila občinska oblast, npr. gradnjo mrliške vežice itd. Tradicionalnim pustnim običajem pa se nikoli ne izneverijo v Ponikvah. Tudi letos so potekale po pristnih in dobro ohranjenih starih obi- čajih že precej pred pustom, bolj ko seje bližal pustni torek, intenzivnejše so bile priprave. Osrednji program se je, kot vsako leto, odvijal na pustni torek popoldan, ko so vaški fantje s pustnimi šalami in prikazom aktual- nih dogodkov poskušali čim bolj zabavati vaščane. Fotografije so z letošnjega pustnega karnevala na Vidmu. (M. S.) Gostovanje Ljubljanskega okteta Kulturno društvo Dobrepolje že uresničuje program, ki ga je sprejelo na nedavnem občnem zboru. Vsako leto nameravajo povabiti eno od že uveljavljenih in znanih skupin z različnih področij kulturnega življenja v slovenskem prostoru. 22. februarja so tako gostili Ljubljanski oktet. Oktet je v letu 2002 praznoval 30-letnico svojega delovanja. V teh letih se je razvil v enovit umetniški ansambel in je danes eden najbolj reprezentativnih izvajalcev komorne vokalne glasbe. Slovenske ljudske in umetne pesmi so eden pomembnejših delov njihovega repertoarja. Program ljudskih pesmi obsega priredbe znanih in manj znanih pesmi, ki so jih priredili priznani slovenski skladatelji. Slovenske ljudske in umetne pesmi so sestavljale tudi večji del programa na gostovanju v Jakličevem domu. Z ubranim in kultiviranim petjem, polnostjo glasov in zahtevnim programom so pevci navdušili tudi bolj zahtevne poslušalce. M. Steklasa Razbitje domobransko - nemške postojanke v Zdenski vasi in pri Sv. Antonu v dneh od nedelje, 27.2,. do torka, 29.2.1944, s požigom cerkve, mežnarije in Zrnčeve domačije Piše: France Nučič Po končani nemški ofenzivi in porazu partizanov na Ilovi gori v začetku novembra 1943 ter ustanovitvi Slovenskega domobranstva pod Rupnikovim vodstvom v Ljubljani, se je pričela obnavljati razbita železniška proga Grosuplje - Kočevje in Grosuplje - Novo mesto. V strateško pomembnih krajih ob glavnih prometnicah cest in železnice so se pričele ustanavljati mešane nemško - domobranske postojanke, in sicer Škofljica, Pijava gorica, Rašica, Velike Lašče, Ribnica, Kočevje, Grosuplje, Račna s Kopanjem, Zdenska vas s Sv. Antonom, Višnja gora, Ivančna Gorica, Trebnje in Novo mesto. Te postojanke so bile partizanom, ki so se po nemški ofenzivi ponovno organizirali, trn v peti. Že 3.12.1943 so razbili postojanko v Velikih Laščah z veliko žrtvami. Ponovno so jo vzpostavili v začetku leta 1944. Dobrepoljce verjetno najbolj zanima postojanka v Zdenski vasi s Sv. Antonom. Ta se je ustanovila z namenom ponovne vzpostavitve železniške povezave od Grosuplja do Kočevja, ki zaradi partizanskih napadov z vzhodne in jugovzhodne strani ni bila mogoča. Popravilo proge in železniški promet na njej je bilo treba zavarovati tudi na relaciji Čušpcrk-Dobrcpolje-Velike Lašče, saj vlaki vse od italijanske kapitulacije dne 8.9.1943 niso več vozili. Železnica je bila potrebna ne samo za vojsko, temveč tudi za civilno prebivalstvo ob njej. Vojaško postojanko so ustanovili konec januarja 1944. O moči te postojanke obstaja nemški dokument poročnika Heinig-a z dne 15.2.1944 z naslovom "Poročilo o položaju" 9. čete. "Ta četa je s podrejeno 26. domobransko četo zasedla oporišče Zdenska vas. Moštvo prenočuje v privatnih hišah v vasi (drugih nastanitvenih možnosti nima). V 9. (nemški) četi so 3 oficirji, 28 podoficirjev in 141 mož, podrejena domobranska četa pa ima enega oficirja in 160 mož". Cc to seštejemo, ugotovimo, da je bilo v začetku tako v vasi kot pri Sv. Antonu skupaj 333 mož. Zanimivo je, da tudi partizanski vojaški dokumenti (poročilo, ukazi) ne govorijo o močnejši zasedbi postojanke. Navajajo število od 300-400 mož. Prvi močnejši ognjeni krst je posadka doživela že v torek, dne 15.2., zvečer ob 20h, ko je s sabotažo partizanov ugasnila električna razsvetljava in reflektorja, kar sem tudi sam videl, zatem pa so trije težki minometi začeli streljati z višin na vzhodno stran vasi. Pogorel je Kajžarjev kozolec.Sledil je množični pešadijski na pad, v katerem so bili ubiti 3 nemški vo jaki mitraljezci, 10 pa ranjenih, od katerih je eden kasneje umrl, od domobran cev pa sta bila 2 ranjena. Nemci so ubite in ranjene vojake z dvema oklepnikoma, ki sla prišla na pomoč, odpeljali proti Velikim Laščam. Naslednje dopoldne, dne 16.2.1944, se je napad nadaljeval, med njim so imeli domobranci 2 mrtva in 2 ranjena. Nisem mogel ugotoviti njihovih imen. Eden od njih naj bi bil neki Šile i/. Ribnice. Partizani so svoje mrtve in ra njene odpeljali na 6 vozovih proti Plani. Tem podatkom je verjeti, saj so jih napisali Nemci v svojem poročilu komande 9. čete III. bataljona 14. SS policijskega polka z dne 19.2.1944 o partizanskem napadu na Zdensko vas (izvirnik se nahaja v Zgodovinskem inštitutu v Ljubljani). Takratni februarje bil še bolj snežen kot letošnji. Posadka je bila od 15.2. dalje obkoljena in dnevno obstreljevana od partizanov. Ena in edina nedeljska sv. maša ob 1 Oh je bila zaradi varnosti v podgoriški cerkvi zadnji dve nedelji v februarju. Nemško letalo je obkoljeni posadki pripeljalo hrano in vrglo v sneg brez padala več zavojev. Gornji napad je sledil povelju štaba XV. divizije NOV in PO Jugoslavije z dne 14.2.1944 štabom podrejenih enot za napad na Ramo, Zdensko vas, Grosuplje in Novo mesto. V povelju beremo, da morajo sovražnika dobro blokirati, da ne pobegne. Bombaši morajo imeti dovolj bomb. Napadalne enote morajo imeti bele plašče (globok sneg), ki so jih tudi imeli iz belih rjuh, ko so ponoči marširali na napadalne položaje skozi Podgorico. Za napad na postojanko v Zdenski vasi, ki je bila deloma zavarovana še z žično ograjo in bunkerji, je potrebno organizirati prostovoljce. Sedež divizijskega štaba bo na Mali Ilovi Gori. Komandant divizije je bil Franc Kočevar, politkomisar pa Jože Bor.štnar. Poročilo štaba XV. divizije z dne 29.2.1944 štabu VIL korpusa NOV in POJ, ki se je tudi nahajal na Mali Ilovi Gori. Njegov poveljnik je bil še živeči Lado Ambrožič-Novljan, sedaj star 95 let. Poročilo podrobno opisuje borbe 27. in 28.2.1944 za Zdensko vas in .Sv. Anton. Resnično poroča, da so imeli domobranci v teh dneh samo 3 mrtve, četrtega pa je kot ranjenca ustrelila partizanka Maruša. Tega seveda ni v poročilu. marec 2003 Iz zgodovine 21 BOBCi XIXV SNOB TER Bocri * "OV)SO 28FBMUUMMU v» Seznam padlih Dobrepoljcev: 1. Franc Hren, Rupenški, roj. 1922, Kompolje, padel v Zdenski vasi ob napadu partizanov koncem februarja. 2. Ciril Samec, Lukcov, roj. 1925, Kompolje, padel pri Sv. Anionu konec februarja. 3. Ivan Sever, Jakljev, roj. 1920, Kompolje, ranjen ob napadu na Sv. Anton, kjer ga je 29.2. kot ujetnika ustrelila na postelji pri Rcbrskih zgoraj navedena partizanka. 4. Jože Godec, Jožmanov s Ceste, roj. 1926, padel konec februarja na postojanki v Zdenski vasi. Ni bilo slišati, da bi bil ob tem napadu ubit še kakšen domobranec. Ubit je bil še en nemški vojak. Padle domobrance so vaščani Zdenske vasi in sorodnice padlih (moški so se skrivali ali pa so bili pri domobrancih) dali v krste ter jih z vprego odpeljali v mrtvašnico na farno pokopališče na Vidmu, kjer so jih pokopali z duhovnikom. Domobranci in Nemci so se s Sv. Antona umaknili v Zdensko vas ob 19. uri. Iz vasi je bil splošen umik v nočnih urah po polnoči dne 29.2.1944 od Kramarja čez polje proti stari luži, ki gaje zavaroval nemški tank z vožnjami sem in tja med Drobničevo hišo in staro lužo. Sele po umiku posadke v zgodnjih jutranjih urah v torek, dne 29.2.1944, so partizani zasedli še Zdensko vas, Sv. Anton pa že v ponedeljek zvečer. Požgali so zvonik, cerkev pa je bila na vzhodni strani že preluknjana s topniškim izstrelkom s Plane. Zažgali so mežnarijo in Zrnčevo domačijo (Rebrski), domače in Tisljeve pa izgnali s hriba. Polastili so se vojnega plena, ki so ga pustili Nemci in domobranci. Sami partizani poročajo, da so imeli štiri mrtve in sedem ranjenih, pretežno pri jurišu na postojanko Sv. A n-ton. Umik je bil organiziran in discipliniran, z ročnim orožjem, brez streljanja in žrtev južno od železniške postaje čez videmske njive mimo Ponikev v Velike Lašče. Po partizanskem poročilu naj bi panično bežali proti Kompoljam in Kočevju, kar pa ni resnica. Vsa ta in druga dejstva v zvezi s postojanko v Zdenski vasi sp tako po nemških in domobranskih, kot tudi partizanskih vojaških poročilih v glavnem napisana objektivno brez ideologije in napihovanja enih in drugih. V njih je samo vojaški jezik več ali manj resničnega opisa dogodkov. Opazil pa sem v večini partizanskih poročil, da radi skrivajo svoje mrtve in ranjene z nižjimi številkami. Ne govorijo, kje so jih pokopali. Zmetali naj bi jih v okoliška kraška brezna, kar so po bojih opazili tudi nekateri domačini po krvavih sledeh v snegu (Er- javčevo brezno). Kaj pa je iz tega napravila politika in propaganda - Agitprop Partije, bomo citirali iz časopisa "Slovenski poročevalec", informacijski vestnik osvobodilne fronte slovenskega naroda z dne 10. marca 1944 štev. 7, stran 9 (glej sliko). Tudi časopis "Slovenec" je dne 22.3.1944 poročal o izgubah komunistov pri Zdenski vasi, da so partizani pri obeh napadih na Zdensko vas na različnih krajih pokopavali svoje mrtve. Pod vasjo Hrib naj bi jih pokopali 38, v Hočevju 11, na Javhah pa je več skupnih grobov. Sam sem vse te zapise preveril, vendar nihče od starejših ljudi D tem ne ve ničesar, pa tudi jaz bi o tem kaj vedel. Partizani so ostali v Zdenski vasi oz Sv. Antonu v cerkvi še kakšne tri tedne, dokler jih niso pregnale močne domobranske in nemške sile v dnevnih napadih in spopadih. V cerkvi so našli še cel kip njenega patrona in zavetnika sv. Antona Padovanskega. Lesen kip svetnika je ležal na tleh prevrnjen z vrha razbitega oltarja od zračnega pritiska eksplozije topovske granate, ki je napravila veliko luknjo v zidu cerkve za oltarjem. Našla sta ga Tomažinov oče (Šteh Franc) in Mohar Alojz s Ceste in ga z dovoljenjem partizanov, katerima sta pripeljala hrano z gnojnim košem, odpeljala v dolino. Vasi Cesta in Zdenska vas sta morali preživljati partizane s svežo hrano, vsak dan ena hiša, vozila sta jo pa gornja dva. Obstaja še ena verzija tega reševanja, da sta kip pripeljali s "šatrgo" v dolino Šimenčeva mama in Antonovčkova / Kii Dolohjskoa zo nekaj meoo-oav' traja blokada H ove ga jj.eata.'lemoi In nji hovi po4r«pflilti'uAaJ?j*$G v vetjih in uaflj&ih oddelkih is mesta , vso le j pa jih liaai. borci na2er.*jo,do ee. vrnejo v -ineato o krravijai_^lavaai, Na ostalem Dolenjskem co odihloo Vll.korpuCa nose llarodne OBvobcrdiJjao vojsko pretile konec februarja v ofonzivo proti okupatorju in dor.iaoiu ia-da Jalcen. Covtf.Knik jo moral za obrambo svojih položajev pripeljati Stevi lno okropitve v pehoti' in iiotorlzoci ji iz Štajerske in Primorske .Na Dole hjakem so naotoli težki boji na dveh odsokih:Škofijica-Grosuplje-Turjak In Zdenaka voo-Vollke Le.šc'o .Istočasno se jo izvršil večji pritisk r.a- sov rbŽno posto jfiflke Kakek,Skof 1 jica,XoČev jo ,11 ovome o to ,KostanJevie:a, ., V-. noprba .tonih .bojih Je ; liani tfovrajfoifc velike izgube,Nejhuj Si boji no bili za, V trjs:.i postojanki Sv.^nton in a do na ha vas,v katerih jo bilo 500 jaoz.ki so razpolagali z-vso.m modrrrniui orožjem in utrdbami.S ponodjo. topništvo ao.. zavzeli nab'i borbi-obe postojanki., z neekokou 29.februarja.Samo v' zdenski vosi. ja: bilo ubitih 210. Nemcev in P.upnikovih domobrancev.ranje nih pa .230. .Zaplenjen -jo bil 1-,-tank, 2 poškodovana, zajetih ve S kamionov in mnogo vojnega gradivo. .•'■<■. Istočasno so .druge-naSe edinico uspešno predrle v Rakek,kjer so,pregnali- ■sovražnika iz Sole ,kjer oo. jo prej utrdil,in šolo zažgalo . ■ V petdnevnih ofonzivnih .bo jih dosegle eđini.oe VII »kprpuaa.velike ■ uspehe .Nemcem in-domobrancem ao pobilo okoli 500 ljudi in.preko 600 rani le.Istočasno so zajelo en nepokvarjenitank, 3 kamione, 2 protitankovska topu, 2 lu.hka.--in 2 težka minorno ta', 7 težkih in 5. lahkih !. ro-Jnio ,,'okoli ■ 300,pugk.,:, 20.0-.Mhlr.ih .in,900 težkih min,yo'c brzostrelk^ rodipoddojnl...po.s taji, ;1 .reflektor in okoli 20,0.00 'kosov-razlibnego utre liva-. V vseh. bojih proti naoi vojski so Rupnikovi domobranci sodulovofi pod nemško koiiando. Tri Dv. Lenartu pod Ljubljano.oo nostopili: v. uniformah nomškihSG oddelkov. Pri tatvinah in ropanju eohujol kot Keiaoi.a ko jim trdo prede popus te vse nakradeno blago pa ho po-nlčno rozbože-, , Slika 1: faksimile opisa dogodkov v Slovenskem poročevalcu 22 Od dopisnikov marec 2003 mama, ki sta prvi šli k Sv. Antonu gledat, kaj se je zgodilo v dneh napada. Ni toliko pomembno, kdo je k staremu in pobožnemu Vidrihu pripeljal leseni kip v hrambo. Važno je, da je bil ta stari vaški zavetnik Zdenske vasi in Ceste rešen pred uničenjem. Božjepotna cerkev sv. Antona s takratno mežnarijo je bila zgrajena že pred več stoletji kot posest stiskih menihov cisterijancev ob takratni glavni cesti Stična - Muljava - Krka - Zdenska vas - Rašica - Bloke - Postojna. Partizani so pred odhodom iz vasi minirali še most čez železniški usek pod Sv. Antonom. Za ta posel so mobilizirali vaščana Vidriha in Strnada (Pepljev). Progo in mostove so čez poletje 1944 domobranci toliko popravili, da je že v jeseni 1944 pričel voziti oklepni vlak, za njim pa še potniški in tovorni vlaki vse do Kočevja. Seveda so prej pregnali partizane. Borci NOB zadnje čase vsako leto proslavljajo obe plošči na zdenskem gasilskem domu, domobranci uspešno rešitev pred pokolom pa nikoli, ker jih ni. Bili so žrtve povojnih majskih in junijskih pokolov v Kočevskem rogu, Teharjah in drugod. Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev Na naši drugi seji letos smo razpravljali o odprtju naših prostorov v Jakličevem domu. Pripravljamo se na program, pogostitev in vse drugo v zvezi s prireditvijo. Ob tej priložnosti je treba urediti tudi vse v zvezi z razvitjem prapora. Nabava opreme za naše prostore že poteka, kuhinja se že opremlja, prav tako pisarna. Sedemdnevno letovanje v Izoli v hotelu Delfin je bilo letos zelo uspešno. Vsi udeleženci so bili zelo zadovoljni. Letovanja se je udeležilo 27 članov. Nekaj jih je prišlo z avtobusom, drugi so se pripeljali z osebnimi avtomobili. Ker je bilo precej članov na letovanju v Izoli, letos nismo organizirali pustovanja. Izlet v Beneško Slovenijo in Rezijo v Italiji bo 12. aprila z odhodom avtobusa iz Zdenske vasi, Vidma, Bruhanje vasi, Podgore, Kompolj, Ceste, Predstrug in Ponikev. Cena izleta je 2.200 SIT na osebo. Obveščamo vas tudi, da bo letna konferenca 27. aprila, ob 15. uri v novih prostorih v Jakličevem domu. VABILO Prav lepo vabimo vse upokojence iz Dobrepoljske in Struške doline - člane in nečlane - na slovesno odprtje novih prostorov in razvitje novega prapora v Jakličevem domu. Proslava bo dne 22. 3. 2003, ob 18. uri, v dvorani, nato pa ogled prostorov, blagoslovitev in pogostitev. VABLJENI! PTICA V DUŠI Pobrskala sem po svojem "podstrešju", kar veliko misli seje podilo po moji glavi. Res je težko napisati, pa vendar. Veliko imam stikov z ljudmi, tako v naši dolini, kot zunaj nje.Vendar pa opažam, da se vsi preveč zapiramo sami vase. Ko pa je človek sam s seboj, začne premišljevati. Največkrat se v naše misli naselijo negativne stvari.To pa zato, ker smo vsakodnevno obremenjeni z delom v službi, z delom doma, z našimi otroki - kratkomalo utrujeni smo.Redko se poglobimo vase. Ponavadi zase nimamo časa, vsi so pred nami. Pred kratkim mi je v roke prišla knjiga z naslovom Ptica v duši, ki jo je napisala Michal Snunit. Pripoved govori o vezeh med nami in našo dušo, kjer živi posebna ptica.Ta ptica odpira in zapira predale duše, v katerih so spravljena naša občutja - predal ljubosumja, sreče, ljubezni ... Edino ona ima ključe od teh predalov in jih odpira, kadar jo prosimo.Včasih nas ne uboga in odpre napačnega.Takrat se zgodi tisto, kar si nismo želeli in nam je žal, pa vendar smo prepozni, ker smo že lahko koga užalili z nepravimi besedami, ali pa smo vzkipeli, namesto da bi bili potrpežljivi. Nadvse pomembno pa je, da znamo prisluhniti samemu sebi, svoji ptici, ki nas mogoče kliče, pa je ne slišimo. Kakšna škoda! Lahko hi nam povedala kaj zanimivega o nas samih, kaj vse zaklepamo v predale. Res pa je, da jo včasih slišimo, pa ne vemo, kako ravnati, kaj nam želi povedati.Takrat stojimo pred odprtimi vrati, pa ne vidimo, da so odprta.Začutimo strah, ki si ga na znamo razložiti. Mogoče bi ti lahko pomagal prijatelj, pa ne veš, če bi mu zaupal. Poizkusi! Zaključila bom z mislijo iz knjige: Ptica v duši Globoko v nas živi duša. Živa duša je še ni videla, pa vendar vsi vemo, daje tam. Ni ga bilo še na svetu človeka, ki ne bi imel duše. Prižge se tisti hip, ko se rodimo, in nas nikdar na zapusti - niti za en samcat hip ne - vse dokler živimo. Kakor zrak je, ki ga dihamo, od trenutka, ko prvič vdihnemo, do trenutka, ko zadnjič izdihnemo. Nekateri jo slišimo ves čas. Drugi skoraj nikoli. Tretji spet - Enkrat samkrat v življenju. Zapisala: Stanka Kuplenk _POG^OVjOJlZJLOJZKaJA/VlNIK_ Važno )e> da se dobro razumemo Lojzka Jamnik iz Podgorice je podpredsednica DPŽ Dobrepolje - Struge in ena tistih članic, ki je v društvu že od ustanovitve dalje. Nobena aktivnost, ki jo organizira društvo, ne mine brez nje, njena prijaznost in gostoljubnost pa med obiskovalce prireditev prinaša toplino domačega ognjišča. Takšna je vedno. Tudi takrat, ko ima polne roke dela. Takšna je bila tudi takrat, ko sem jo obiskala, da bi mi kaj povedala o društvu pa tudi o sebi. Članica društva ste od samega začetka. Kaj vas je privedlo v društvo? Ko je Nučičeva pred desetimi leti ustanavljala društvo, je najprej iskala kandidatke za članice v vasi. Vprašala je tudi mene. Takoj sem bila za to, čeprav si takrat še nisem predstavljala, kaj bo društvo sploh delalo. Kakšne so bile vaše aktivnosti na začetku? Dobivale smo se na sestankih, obiskovale razna predavanja in počasi začele tudi z drugimi aktivnostmi. Koliko vas je bilo na začetku? Najprej le kakšnih pet iz Male vasi in Podgorice, kasneje so se začele včlanjeva-ti še druge. Zdaj nas je že okrog 30. Društvo združuje tudi članice iz Strug. Kako so se vključile in kako ste jih sprejele? Z njimi se res dobro razumemo, zelo v redu ženske so in pridne. Sodelujete na mnogih prireditvah. Kako zmorete? Res je čedalje več dela, ker se tudi čedalje več dogaja. Veliko je prireditev, na katerih organizatorji želijo, da sodelujemo. Veliko časa nam vzame, vendar če nekaj rad delaš, ni težko. Pripravljate okusno domače pecivo in jedi. Kaj največkrat pripravite vi? Rumove rezine, štrukeljčke, kruh, potice, medenjake. Vsakokrat kaj drugega. Za razstavo na zahvalno nedeljo pa prinesem različne pridelke. Že četrto leto pa sem spekla poprtnik za razstavo, ki jo pred novoletnimi prazniki pripravlja gostilna Kukelj v Velikih Laščah. Nazadnje nas je na tej razstavi sodelovalo več iz našega društva. Kaj vam je najbolj všeč v društvu? Vse. Najbolj važno pa je, da se razumemo. Zbrane smo same take, da se dobro razumemo. Če si včlanjen v društvo, imaš priložnost, da lahko vsaj kdaj greš med ljudi, na kakšen izlet in podobno. Pomembno pa je tudi druženje. Ko se srečujemo s članicami društva ali članicami iz Sosednjih društev, zvemo veliko novega - dobrega in slabega. Lahko tudi vidiš, da nosi vsaka družina svoj križ. Če ni bolezni, pride kaj drugega. Vedno se kaj najde. Ko slišiš za probleme drugih, lažje prenašaš svoje težave. V Dobrepolju živite, odkar ste se poročili. Kako ste se navadili na novo okolje? Ljudje SO povsod enaki, povsod se najdejo dobri in slabi. Sprejeti moraš oko [je, kakršno je in se prilagoditi. Slišala sem, da radi nabirate zdravil na zelišča. Od kod to veselje? Že moja mama in teta sta jih nabirali. Od njih sem se marsikaj naučila. Če pa česa ne vem, pogledam v knjigo o zdravilnih zeliščih. Katera zelišča nabirate in kje? Nabiram jih od spomladi tlo jeseni povsod po dolini, kjer rastejo. Veliko jih je, že na vrtu se jih lahko najde. Največ nabiram rman, zlato rozgo, stoeno rožo, šentjanževko, kamilice, meliso, materino dušico, jagode, črni trn, regrat, trobentice, vijolice, trpotec, smrekove vršičke in še kaj. Kaj pripravljate iz njih in kakšno zdravilno moč imajo? Največkrat iz njih kuham čaj, iz nekaterih pa pripravljam tudi sirup. Rman pomaga pri ženskih boleznih, zlata roz-ga je dobra za ledvice, šentjanževka za opekline, trobentice pomagajo pri kašlju. Ponavadi so vsa zelišča dobra za vse bolezenske težave, le da jih mešaš v pravem razmerju. Jih tudi prodajate? Ne. Nabiram jih zase, dajem pa jih tudi sorodnikom in drugim. Vendar jih zdaj večina že sama nabira. Tako pripoveduje gospa Lojzka, medtem ko pestuje svojega vnuka Andraža. Kljub neprestanemu delu in vsem obveznostim se nad ničemer ne pritožuje. Vedno je nasmejana. Želimo ji, da bi s svojo dobro voljo in pozitivno energijo še naprej vplivala na dobro razpoloženje v društvu, v katerem se tako dobro počuti. Pripravila M. Slcklasa Kratek povzetek Gozdnogospodarske ga načrta za GE Struge V dneh od 24. februarja do 9. marca je potekala javna razgrnitev osnutka gozdnogospodarskega načrta (GGN)za GE Struge z veljavnostjo 2002 - 2011. Z zakonsko predpisanim postopkom je to samo delček procedure pri sprejemanju oz. potrjevanju GGN, kjer lastniki gozdov pa tudi druga javnost lahko podajo svoje pripombe na osnutek načrta. Del te procedure je tudi javna obravnava, ki je bila 27. februarja popoldan, udeležilo pa se jo je 10 lastnikov. Naj povzamemo nekatere poudarke z javne obravnave. Gospodarska enota Struge je ena manjših gospodarskih enot na OE Kočevje, saj znaša površina gozdov 2609 ha z gozdnatostjo kar 83%. Lahko pričakujemo, da se bo gozdnatost še povečala, saj se trenutno zarašča še skoraj 100 ha kmetijskih površin. Prevladujejo gozdovi v zasebni lasti, državnih gozdov je le 8,5%, ki so locirani pretežno na področju Špičnika. Lastništvo se je v zadnjih 10 letih zaradi Zakona o denacionalizaciji bistveno spremenilo v korist zasebnih gozdov. Kakšno je trenutno stanje gozdov v Strugah? Prevladujoča drevesna vrsta je bukev z 31% deležem, sledita ji jelka (17%) in hrast (15%), nato pa še smreka (14%), plemeniti listavci (spodbuden delež 11%), ostalo pa so trdi in mehki listavci, ki so najpogosteje zastopani v gozdovih v nastajanju. Ugotovljena lesna zaloga je 277 m3/ ha, prirastek pa 6,6m3/ha. Bistvenih razlik med zasebnimi in državnimi gozdovi ni. Odprtost z gozdnimi prometnicami ni zadovoljiva, saj znaša odprtost z gozdnimi cestami 15,5 m/ha (optimalna 19 m/ha), z gozdnimi vlakami pa 60 m/ha (optimalna bi bila 88 m/ha). Poleg lesno proizvodne funkcije gozdov so na območju Strug prisotne tudi druge ekološke in socialne funkcije, ki so poudarjene z različnimi stopnjami. Temeljna primarna funkcija vseh gozdov je varovalna funkcija. Le ta je v Strugah poudarjena s prvo stopnjo kar na 10 % površine. Tu so uvrščeni vsi gozdovi na zelo strmih terenih ali na zelo skeletni podlagi. Ta poudarjenost narekuje način gospodarjenja, ki mora biti na teh površinah malopovršinski, zahteva posamično ukrepanje, kajti drugačen način lahko sproži procese erozije ali pa vodi v degradacijo gozdov. V enoti je sorazmerno majhen delež visoko produktivnih gozdov, le 28 %, kar 55% pa je nizko produktivnih gozdov, kjer proizvodna sposobnost (rodovitnost) rastišča še zdaleč ni izkoriščena ne po količini, kaj šele po kvaliteti. Opravljena dela v preteklih desetih letih: Načrtovan možni posek je znašal 54395 m3, posekano pa je bilo 43739 m3. Navesti je potrebno, da je bila v letu 1997 narejena prilagoditev načrta, kjer se je zaradi intenzivnega sušenja jelke na novo opredelil etat za iglavce. Skupna realizacija poseka je 80%, kar je za takšno strukturo gozdov zadovoljivo. Seveda pa povprečja skrivajo ekstreme, tako da lahko rečemo, da je bilo v nekaterih gozdovih posekano preveč, v nekaterih pa premalo ali nič. Največ drevja je odkazala narava sama, saj je bil delež sanitarnih sečenj kar 56%. Pomladitvenih sečenj in redčenj, s katerimi gozdarji in lastniki lahko najbolj vplivamo na izboljšanje sestojev je bilo glede na visok delež sanitarnih sečenj malo. Od vseh drevesnih vrst je bilo največ posekane jelke, kar 51 % celotne količine (preko 22300 m3), kar priča o tem, da je bilo sušenje jelke res intenzivno. Sledita ji bukev in smreka. Naj omenimo še, da seje delež iglavcev v zadnjih 30 letih zmanjšal za 30 % in trenutno znaša 35%. Od načrtovanih gojitvenih del je bila realizacija pri obnovi gozdov 32%, pri negi pa 57%. Želeli bi si več, vendar glede na vse okoliščine, ki so povezane z izvedbo teh del, je takšna realizacija zadovoljiva. Kakšni so načrtovani ukrepi? Najvišji možni posek je predviden v višini 108600rri3, kar znaša 15% na lesno zalogo in 63,3 % prirastka. To pomeni, da se lahko poseka 4,2 m3/ha/leto. Nekoliko višja intenziteta je predvidena v državnih gozdovih (4,6 m3/ ha/leto) zaradi strukture gozdov, saj je tam višji delež drogovnjakov in debeljakov, ki zahtevajo nekoliko intenzivnejše ukrepanje. Predvidena gojitvena dela so v približno enakem obsegu kot v prejšnjem desetletju. Nekoliko manj je predvidene obnove (135 ha), nekoliko več pa nege (359 ha). Predviden obseg gradenj je skromen, glede na to, da je vsa iniciativa in financiranje prepuščeno lastnikom gozdov. Predvidena izgradnja cest je v višini 1,5 km, vlak pa 4,2 km. Predstavljeni so bili tudi temeljni problemi , ki obstajajo pri gospodarjenju z gozdovi v Strugah. Temeljni problem struških gozdov so prenizke lesne zaloge in neizkoriščenost rastiščnega potenciala tako po količini kot po kvaliteti. Nadaljni problem je še vedno preštevilčna divjad, ki otežuje ali celo onemogoča naravno obnovo gozdov, še zlasti z jelko in plemenitimi listavci. Objedenost gozdnega mladja, ki se ugotavlja vsaki dve leti na stalnih vzorčnih ploskvah, je med najvišjimi v Območni enoti Kočevje. Skupno je poškodovano kar 71% gozdnega mladja, tekoča letna poškodovanost pa je kar za 19% višja kot je povprečje za celotno območje. Velik problem je tudi sušenje jelke na pobočju Male gore. Glede na klimatske spremembe, ki smo jim priča in glede na to, da so ti jelovo bukovi gozdovi na robu svojega območja uspevanja, ni pričakovati, da bi se sušenje zaustavilo. Razmerje razvojnih faz je porušeno, kar za Struge pomeni, da imamo premalo mladih gozdov, premalo gozdov v obnavljanju, sorazmerno ugoden delež drogovnjakov in debeljakov, izrazito visok pa je delež gozdov v nastajanju, kar 25%. Nezadovoljivo odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami smo navedli že na začetku, zaradi tega pač ostajajo določena dela v neodprtih ali slabo odprtih gozdovih neopravljena ali opravljena v nezadostnem obsegu. Problem je tudi neugodna starostna struktura lastnikov gozdov in s tem povezano neizvajanje del v gozdovih. Glede na navedene probleme so bile podane tudi usmeritve za gospodarjenje z gozdovi. Le te so: - temeljno načelo pri gospodarjenju vseh gozdov pri nas je trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi; - povečevanje lesnih zalog, posebno na boljših rastiščih in kvalitetnejših sestojih - številčnost rastlinojede divjadi znižati na nivo, da bo omogočena obnova gozdov tudi z jelko in plemenitimi listavci; - kljub sušenju jelke jo poskušati v čim večji meri ohranjati, kjer pa je to možno tudi pospeševati. Enako velja tudi za brest; - zaradi močnega sušenja jelke so ti sestoji marsikje presvetljeni. Vendar pa je potrebno selektivno in načrtno pristopiti k obnovi teh gozdov. Kjer niso podani pogoji za pomlajevanje, te sestoje ohranjamo, čeprav so nekoliko presvetljeni - poskušati doseči večjo odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami, iskati tudi vire sofinanciranja (lokalna skupnost...); - intenzivirati dela v drobnoposestniških gozdovi, motivirati in usposabljati tudi mlajše za delo v gozdovih. Na kratko povzel: Andrej Andoljšek marec 2003 i- lz drugih društev in ustanov DRUŠTVO SOŽITJE GROSUPLJE Evropska potujoča razstava likovnih del oseb z motnjami v duševnem razvoju v letu invalidov V znamenju Valentina in pustnih mask ® SOŽITJE Svet Evropske unije in tudi Vlada Republike Slovenije so leto 2003 razglasili za leto invalidov. Slovenska zveza Sožitje je tako postala polnopravna članica Inclusion Europe, evropske zveze organizacij za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju in njihovim družinam. Ob letu invalidov naj bi 0S-veščali javnost v odnosu do oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihove problematike na sploh. Zelo lep način približevanja drugačnosti ljudem je evropska potujoča razstava otrok z motnjami v duševnem razvoju, ki jo trenutno Slovenci gostimo v našem Parlamentu. Seveda sem se tudi sama Z velikim veseljem odpravila na ogled razstave. Vendar to veselje je uplahnilo že s prvim korakom v Parlament. Pred menoj sta bila dva obiskovalca, ki sta varnostnike že povprašala, kje se nahaja razstavni prostor. Z velikim nezadovoljstvom so nas napotili v sprejemnico, češ: "A zdaj bodo hodili pa razstavo gledat?!" V sprejemnici smo seveda morali še čakati, preden so nas popisali in temeljito pregledali. To je seveda nekaj časa trajalo, zato sta obiskovalca pred menoj obupala in odšla. Jaz sem vztrajala, saj tako čudovito razstavo nimaš velikokrat možnost videti. Ko sem se ob čudnih pogledih uslužbencev le prebila do razstavnega prostora, pa je bil seveda ves trud poplačan. 50 likovnih del otrok z motnjami v duševnem razvoju iz 17 držav, med drugim tudi eno iz Slovenije, nas dobesedno popelje v čarobni svet in nas napolni z energijo, veseljem in ljubeznijo. Barvite slike in risbe izražajo njihova čustva in občutke, kar jim pogosto ne priznavamo v dovolj veliki meri. Likovna razstava je izredno dobra, topla in vredna ogleda. Ko sem polna prijetnih občutkov zapuščala Parlament, sem z grenkobo pomislila, da bolj neprimernega in nedostopnega prostora za tako pomembno razstavo ne bi mogli najti. Vsaka galerija v naši prestolnici bi bila bolj primerna, saj je likovna razstava namenjena ljudem, da si jo ogledajo in s tem začutijo posebni svet, v katerem živijo osebe z motnjami v duševnem razvoju. Le na ta način se bo spremenil tudi odnos ljudi do drugačnosti. Pričujoča razstava pa je zaprta v zgradbi, v katero tako neradi spuščajo nas "navadne smrtnike". V zloženki, izdani ob tej priložnosti piše: "Pričujoča razstava v slovenskem Državnemu zboru je dokaz, da smo vendarle pripravljeni sprejeti in razumeti posebnosti ljudi z motnjami v duševnem razvoju, kot sestavni del naše resničnosti." Vendar, ali je to res? Še tisto malo ljudi, ki si želi ogledati razstavo, do nje le s težavo pride. Razstava bi morala biti na očeh vse javnosti. Tudi malce več reklame v medijih ne hi škodovalo, saj tako čudovito razstavo gostimo le redko. Katarina Drobnič V petek, 7. 2. 2003 je na Centru za socialno delo Grosuplje potekala Valcnlino-vo-pustna delavnica. Otroci in mladostniki so skupaj s prostovoljci in mentoricama izdelovali "lectova srca" iz slanega testa, kar je iz vseh nas izvabilo veliko ustvarjalnosti. Srčke razstavljamo v prostorih Centra za socialno delo Grosuplje. Poleg tega smo izdelovali tudi maske. Nekatere smo odnesli domov, druge pa krasijo naše prostore. Imeli smo tudi tekmovanje v pikadu, kjer je bila udeležba številčna in prav vsi smo hoteli biti najboljši. Zmagovalci SO si prislužili sladke nagrade, ki pa so jih velikodušno razdelili med ostale in tako smo bili vsi najboljši. Vrhunec dneva je bil srčkov ples, ki je utrudil tudi najbolj živahne. Plesali smo ob zvokih Bepopa, Game Ovci in Kingstonov. Cisto malo pred koncem pa nas je presenetila Urška, ki je postavila mali oder in z lutkami i/, papirja (vse je Že prej pripravila doma - bila je tudi avtorica besedila) navdušila nas in svojega očka, ki si je ogledal predstavo. Požela je velik aplavz in na prijeten način zaokrožila naše druženje, ki ga bomo gotovo kmalu spet ponovili. Prostovoljci in prostovoljke CSD Grosuplje + VABILO KRVODAJALCEM Rdeči križ Grosuplje vabi zdrave občanke in občane občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobre-polje na krvodajalsko akcijo, ki bo: v torek, 8. aprila 2003, od 7. ure do 13. ure v prostorih kulturnega doma ivančna Gorica. AKCIJA JE IZREDNA - ENODNEVNA ZA VSE TRI OBČINE. DA NE BI PRIŠLO DO POMANJKANJA KRVI, PROSIMO, DA SE KRVODAJALSKE AKCIJE UDELEŽITE V ČIN VEČJEM ŠTEVILU. Redne krvodajalske akcije za naše področje bodo v septembru po naslednjem razporedu: Ponedeljek, 15. september 2003, od 7. ure do 13. ure - Ivančna Gorica Torek, 16. september 2003, od 7. ure do 12. ure - Šentvid pri Stični Sreda, 17. september 2003, od 7. do 13. ure - Grosuplje Četrtek, 18. september 2003, od 7. ure do 12. ure - Dobrepolje Delovne organizacije in samostojni podjetniki lahko od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije refundirajo 100% nadomestilo plače za delavca, ki je daroval kri. PRIČAKUJEMO, DA BOSTE SVOJO HUMANOST IZKAZALI Z DAROVANJEM KRVI. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE KiNOPMGMiui za apim 2002 KINO "DOtttlEPOLlE" VIOEM 1H DOLBY-DIGITAL ZVOK PETEK, 4. APRIL IZJEMOMA NE BO KINOPREDSTAVE NEDELJA, 6. APRIL, SAMO ob 15. uri ameriška uspešnica - grozljivka LADJA GROZE KRATKA OZNAKA: Luksuzna ladja italijanske prekooceanske linije je 21. maja 1962 nenadoma izginila ob Labradorski obali. Iz ladje niso poslali nobenega znaka za pomoč, nihče se ni oglasil tako ali drugače, ladja je preprosto izginila brez sledu. Vse ladje na tem območju so jo iskale v upanju, da se ni potopila. Nikjer na širšem območju morja, kjer je izginila, ni bilo znaka, da bi šlo za potop. Potniki so bili petičneži iz vsega sveta, saj je bilo potovanje s to ladjo pravo razkošje. Pristaniški uslužbenci pa se spomnijo, da so bili potniki ob vkrcavanju zelo tihi, asocialni, kot da bi slutili, da je to njihovo zadnje potovanje. Kanadski pilot je leta 2002 (40 let po izginotju) opazil ladjo v bližini obale Aljaske. Reševalci so se odpravili tja, se povzpeli na ladjo in....(kaj so ugotovili na ladji, pa si oglejte v tem odličnem filmu - znanstveno fantastični grozljivki) DOLŽINA 88 minut NEDELJA, 6. APRIL, SAMO ob 20.30 ameriška uspešnica - drama OSEM MILJ KRATKA OZNAKA: Ni pomembno, kje živimo. Ni pomembno, kdo smo. Vsi imamo določene meje. Nekatere so resnične, druge pa si le zamišljamo. Mnogi zadovoljno živimo v okviru svojih meja. Drugi so v to prisiljeni. Nekateri pa želimo podreti te meje, jih prebiti, čeprav za njimi lahko čaka nekaj neznanega in strašljivega. 8 milj je zgodba o teh mejah, ki nam določajo življenja, in o boju nekega mladeniča, da bi našel dovolj moči in poguma, da bi jih prestopil. DOLŽINA: 111 minut PETEK, 11. APRIL, ob 20.30 ameriška romantična komedija DVA TEDNA ZA LJUBEZEN KRATKA OZNAKA: Milijonar George Wade (Hugh Grant) je karizmatičen "javni obraz" podjetja Wade Corporation, ki se ukvarja z nepremičninami. Georgeu je v navadi, da najema privlačne odvetnice s sumljivimi priporočili, s katerimi se tudi zaplete v seksualne pustolovščine. Z njimi je vse dokler ne naredijo napake, zatem pa jih odpusti Georgev dolgočasni brat Howard (David Haig), ki dejansko vodi podjetje. Ko Howard zahteva, da najame sposobno odvetnico, George spremeni nepričakovano srečanje z gorečo zagovornico varovanja narave Lucy Kelson (Sandra Bullock) v razgovor za službo. Odvetnice, ki se je šolala na Harvardu, pa služba v VVade Corporation ne zanima - pravzaprav hoče Georgeu in podjetju preprečiti, da bi uničili njeno sosesko in zgradili stanovanja. Koji George obljubi, da bo obvaroval sosesko, in da bo lahko po prosti izbiri namenjala sredstva podjetja VVade Corporation v dobrodelne namene, Lucy končno privoli. Njeno večmesečno delo se izkaže za zelo uspešno, navkljub neprespanim nočem in čiru, ki ga je dobila. Temu je kriv neodgovoren in vase zaverovan George, ki se do Lucy obnaša kot do osebne pomočnice, in ne odvetnice. Brez nje si ne zna zavezati niti kravate. Po številnih mesecih nočnih klicev, večnemu svetovanju, katero obleko naj obleče in kdaj ima tenis, mu da Lucy dvotedenski odpovedni rok. DOL2lNA:100 minut NEDELJA, 13. APRIL, ob 15. uri japonska sinhronizirana risanka ČUDEŽNO POTOVANJE KRATKA OZNAKA: Animirani Blockbuster. Japonska risanka, ki je zaslužila 240 milijonov dolarjev in tako doma za 30 milijonov prehitela Titanic. Po izjemnem uspehu na Japonskem in nagradah za najboljši japonski film in najboljši azijski film pa se vrstijo uspehi tudi na zahodu. Na zadnjem berlinskem festivalu film osvaja zlatega medveda, potem pa ga odkupujejo za predvajanje v celem svetu. V glavni vlogi nastopa desetletna deklica, ki potuje po svetu, ki mu vladajo čarovnice in pošasti, ljudje pa so spremenjeni v živali. Iz tega pa se je moč rešiti le s pomočjo prijateljstva in ljubezni. Sodobna Alica v (zares) čudežni deželi. Je eden redkih risanih filmov, ki ga je v ZDA distribuiral Disnevev BVI in ga pri tem niso narisali v Disneyevih študijih, poleg tega pa so ga pri BVI kandidirali za letošnjega oskarja. NEDELJA, 13. APRIL, ob 20.30 ameriška psihološka drama SESTRE MAGDALENKE KRATKA OZNAKA: Magdalenska zavetišča na Irskem so v imenu katoliške cerkve vodile sestre usmiljenke. Družine in sirotišnice so tja pošiljale mlada dekleta, tam pa so jih zaprli in pošiljali na delo v pralnice, kjer so se lahko spokorile za svoje "grehe". Ti grehi so bili različni - od tega, da so rodile nezakonske otroke, bile preveč lepe ali preveč grde, premalo ali preveč inteligentne, da so bile žrtve posilstev, o katerih so spregovorile. Za svoje grehe so brezplačno delale 365 dni v letu, bile napol lačne, pretepane, poniževane in posiljevane, otroke pa so jim na silo vzeli. Njihova kazen je bila neomejena. Tam je živelo in umrlo na tisoče žensk. Zadnje zavetišče magdalenk na Irskem so zaprli šele leta 1996. Film spremlja zgodbo štirih mladih deklet v šestdesetih letih, dobi, ki jo nekateri zmotno označujejo kot čas osvoboditve žensk. Te mlade katoličanke so se znašle v skoraj srednjeveški mori, medtem ko zunanji svet na tihem (in v nekaterih primerih aktivno) podpira teokratsko državo. Opazujemo, kako se njihove osebnosti razvijajo na bolje in slabše v nadzorovanem okolju, kateremu vladajo ženske, zavezane celibatu, božje služabnice in Kristusove neveste. Dekleta na svoj način zavračajo poraz, toda kakšno zmago lahko dosežejo, če ostajajo zaprte in veljajo manj kot sužnje? Ena od njih pride na svobodo na ganljiv in banalen način, drugo zaprejo v umobolnico, dve pa se na koncu le upreta in pobegneta. Sestre magdalenke je fikcija, ki je na žalost resnična. DOLŽINA: 119 minut PETEK, 18. APRIL IZJEMOMA NE BO KINOPREDSTAVE NEDELJA, 20. APRIL, samo ob 15. uri ameriški mladinski akcijski MALI VOHUNI 2 KRATKA OZNAKA: Carmen in Juni Cortez sta v prvem delu morala postati vohuna, da bi iz ujetništva rešila svoja starša, prav tako vohuna. S posebnimi pripomočki in nenavadnimi izumi strica Mačete sta rešila starše in svet ter dokazala, da so tudi otroci lahko junaki. Zdaj sta Carmen in Juni OSS-jeva agenta druge stopnje in pred njima je njuna prva samostojna naloga. Toda tokrat bosta starša pomagala njima in skupaj bodo skušali obvarovati svet pred norim znanstvenikom, ki živi na skrivnostnem vulkanskem otoku s čudnimi in z nevarnimi bitji, kjer ne deluje noben še tako izpopolnjen izum. Vohunska družina se bo morala tokrat zanesti predvsem na svojo domiselnost. V drugem delu Malih vohunov s podnaslovom Otok izgubljenih sanj bomo spoznali Ralpha, pajka robota; vohunsko uro, ki je opremljena z vsem, le z uro ne; Mačeti-no vsemogočno elastiko za lase in vohunski helikopterček za eno osebo. Male vohune 2 - Otok izgubljenih sanj je napisal in režiral Robert Rodriguez, najbolje znan po El Mariachiju, Desperadu, Od zore marec 2003 Kino 27 do mraka in Zbornici. Gregorija Corteza igra Antonio Banderas, njegovo ženo Carla Gugino in njun vohunski podmladek Ale-xa Vega in Daryl Sabara. V tem delu se jim pridružijo še nova mala vohuna, nadležna Gary in Gerti Giggles (Matthew 0'Leary in Emily Osment); Steve Buscemi kot nori znanstvenik dr. Romero; vsem pa bosta štrene še dodatno mešala Carmenina in Junijeva dedek in babica (Ricardo Montal-ban in Holland Taylor). DOLŽINA: 99 minut NEDELJA, 20. APRIL, samo ob 20.30 ameriška uspešnica - kriminalna komedija TUXEDO KRATKA OZNAKA: Taksist Jimmy Tong, ki čez noč postane šofer bogatega playboya Clarka Devli-na, hitro ugotovi, da v tej službi obstaja eno samo pravilo - nikoli se ne dotakni Devlinovega smokinga. A ko Devlin zaradi "nesreče" z bombo pristane v bolnišnici, Jimmy obleče smoking in kmalu opazi, da k elegantni obleki bolj sodi črni pas kot pa črn metuljček. Znajde se v nevarnem svetu vohunov in se s partnerko, ki je prav tako začetnica na tem področju, odpravi opraviti nalogo, ki bi jo sicer moral tajni agent Devlin. PETEK, 25. APRIL, ob 20.30 francoska uspešnica - akcijska erotična kriminalka NEPOVRATNO KRATKA OZNAKA: Nepovratno. Čas spremeni vse. Od rojstva do smrti imamo na voljo le eno pot. Vsaka sekunda je nepovratna. Naša usoda ni vnaprej določena, usoda se piše sama. Naš prispevek je zasmehovanja vreden. Komajda se tiče našega preživetja. In smrt je neizbežna. Čas razkrije vse. Najboljše in najslabše. Ali obratno. Ni razlike. Stopinje na naši poti se sproti zbrišejo. Ostane le pot - pot, ki so jo ustvarili naši možgani. Včasih na poti, ki nas pelje naprej, ukrepamo po svoji volji. Bodisi za ohranitev naše vrste bodisi, da bi pozabili njeno majhnost, bodisi, da bi posneli film ali se maščevali za bolečino, ki smo jo utrpeli. Ta film, ki je bil spisan, posnet in financiran v rekordnem času, opisuje povezavo med ranami in maščevanjem. Maščevanje je nepovratno. Tako kot so bile rane. Kot vse stvari. Kot tudi odzivi na ta film. Čas razkrije vse. Obstaja le znotraj nas. Vsak na svoji poti. Med drugimi potmi. Na eni veliki skupni poti, v več dimenzijskem kaosu, kateremu ni mar za nas, naše rane, maščevanja... Ali za ta film. Film se začne tam, kjer se zgodba konča: z obračunom v gejevskem nočnem klubu Rectum, kamor prideta razjarjena Marcus in Pierre, da bi našla posiljevalca njunega dekleta Alex. Da, njunega. Alex je Pierrova nekdanja in Marcusova zdajšnja punca, zato sta oba enako emocionalno motivirana. Noe nas potem v desetih sekvencah, vsaka je posneta v enem kadru, popelje do večera taiste noči: kaj se je dogajalo, kaj so se pogovarjali, kako je prišlo do brutalnega posilstva v podhodu ter kako časa in dogodkov ni moč ustaviti oziroma obrniti. Nepovratno je francoska drama z brutalnimi prizori (tudi spolnega!) nasilja. Na projekciji filma na festivalu v Cannesu je dvorano zapustilo več kot 250 ljudi! MLADOLETNIM in OBČUTLJIVIM GLEDALCEM ogled filma odsvetujemo! DOLŽINA: 87 minut NEDELJA, 27. APRIL, ob 15. uri in 20.30 ameriška uspešnica - akcijski znanst.fant. film KROG KRATKA OZNAKA: Zveni kot urbana legenda - video-kaseta, polna morečih prizorov, in telefonski klic, ki napove smrt vsakega, ki jo pogleda, točno sedem dni od trenutka, ko je videl posnetek. Novinarka Rachel Keller ni verjela zgodbi, dokler točno sedem dni po ogledu kasete v istem trenutku ne umrejo štirje najstniki. Premami jo poklicna radovednost, poišče videokaseto in ... si jo ogleda. Da bi rešila življenje sebi in svojemu sinu, prosi za pomoč prijatelja Noaha. Skupaj morata v sedmih dneh razkriti skrivnost "kroga". Remake ene največjih japonskih filmskih uspešnic je režiral Gore Verbinski. DOLŽINA: 106 minut Zopet uspešni veselošolci in veselošolke V četrtek, 6. marca 2003, seje 22 učencev in učenk OŠ Dobrepolje pomerilo na tekmovanju II. stopnje v Veseli šoli. Kot je že običajno, so bili tudi tokrat uspešni. Na državno tekmovanje, ki bo v četrtek, 17. aprila, na OŠ Škofljica, se je uvrstilo 6 veselošolcev in veselošolk: Daša Vodičar iz 3. razreda, Laura Sadar iz 4. razreda, Natalija Fink iz 5. razreda ter Gregor Blatnik in Matej Lenarčič iz 8. raz reda. Oba osmošolca se bosta potegovala za dodatnih 5 točk pri vpisu v srednje šole. Velik uspeh pa je dosegla tudi PŠ Struge, saj se je edini tekmovalec Andraž Oberstar poti mentorstvom Marije Babic tudi uvrstil na državno tekmovanje. Matej Kalan Pomlad prihaja, vse nas pom-I a j a, i/, toplih kotičkov nas podi, vaš rojak vam pesmico po dari. (Jože Prijatelj, Gradišče) ČEŠNJE CVETIJO (.'ešnje cvetijo, pomlad nam krasijo, pridna čebela cvetni prah si nabira. Čez mesec dni češnje rdeče zorijo, ptički veselo po njej se lovijo. Vsak za svojo družinčo skrbijo, češnje obiram, okrog se oziram. Gledam naravo, gledam nebo, čez teden dni več češenj ne bo. Kar pa je ostalo, za črvičke naj bo, tudi oni jih radi slastno jedo. Sport marec 2003 Sport MALI NOGOMET Medobčinsko prvenstvo v malem nogometu je končano. Po rednem delu je ekipa ŠD Dobrepolje Snežak zasedla odlično prvo mesto s samo enim porazom. Končni epilog prvenstva pa se je zgodil 2. marca. Med seboj so se - na t.i.plav -offu - pomerile prve štiri ekipe iz rednega dela prvenstva.Končna lestvica se je malenkostno spremenila - v škodo ekipe ŠD Dobrepolje Snežak - ki je zasedla končno 2. mesto.Končna lestvica je izgledala takole: 1. mesto Princ Pub 2. mesto ŠD Dobrepolje Snežak 3. mesto Elektro Senica 4. mesto Bife pri Matjažu Vsi tisti radovedneži, ki bi želeli več podatkov o tej ligi, pa si naj ogledajo internetno stran WWW.KAPODOL.COM. ODBOJKA V organizaciji ŠD Dobrepolje je dne 23.februarja potekalo zanimivo tekmovanje v odbojki. Med seboj so se pomerile mešane ekipe (3 moški in 3 ženske). Štiri ekipe so bile domače (zelo pohvalno), ena pa je bila gostujoča. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto 5. mesto ŠD Dobrepolje Naši Pivske flaške Urška ŠD Ponikve Pripravil: Kuplenk Alojz Ekipa ŠD Dobrepolje Snežak, ki je zastopala Dobrepolje na medobčinskem prvenstvu v malem nogometu v Grosupljem Športni dan v Cerknem V soboto, 15. 2. 2003, smo se ob 6.30 zbrali v Kompoljah pred gasilskim domom, kjer nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal na športni dan Športnega društva Kompolje. Odpravili smo se na smučanje v Cerkno. Na poti v Cerkno smo se zabavali ob prijetni glasbi, ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na enkratno vzdušje na avtobusu, saj je šlo za veliko druščino, ki ve, kako se na takšni odpravi sprostiti in uživati v ponujeni priložnosti. Po kratkih dveh urah vožnje smo prispeli v Cerkno, kjer nas je pričakal dan, kakršnega si želi vsak smučar, in sicer ne premrzlo in lepo sončno vreme ob zelo dobro pripravljeni progi. Po uvodnih nasvetih ljudi, ki so že bili v Cerknem, smo pričeli z dejavnostjo, zaradi katere smo tudi prišli. Dobra novica je bila tudi ta, da tistega dne ni bila prevelika gneča na smučišču, tako da smo se lahko mirno prepustili smuki. Po končani smuki, nekateri pa že prej, smo si privoščili nekaj priboljškov, nato pa smo počasi zapustili Cerkno. Na poti proti domu smo se še enkrat ustavili, da so nekateri opravili še najnujnejše stvari, nato pa smo se odpravili proti domu. Ko smo prišli v Kompolje, se pravi do končne točke našega izleta, pa nas je predsednik športnega društva presenetil z izjavo, da se dan še ni končal in nas povabil v okrepčevalnico Zora na obilno večerjo, ki nam je še kako prišla prav po zelo napornem dnevu. V veliko veselje nam je bilo smučanje v Cerknem. Priznati moram, da smo se zelo zabavali, predvsem pa je dan minil brez vsakršnih nevšečnosti in poškodb, kar pa je tudi pomembno. Vsi pa že nestrpno čakamo na ponovitev tega dogodka. Za SD Kompolje Bojan Adamič Poročilo z občnega zbora ŠD Kompolje Občni zbor ŠD Kompolje je bil 16. 2. 2003. Po izvolitvi delovnega predsedstva je poročilo o delu v letu 2002 podal predsednik društva Boštjan Grandovec. Poudaril je, da so bili začrtani cilji društva v preteklem letu v veliki večini realizirani. Na tekmovalnem področju je največji uspeh ponovno dosegla malonogometna sekcija. Z delovanjem društva smo zadovoljni, saj smo ga uspešno zastopali tako v občini kot tudi izven nje. Sledilo je poročilo o finančnem stanju društva. Poročal je Robert Brodnik, ki je poudaril, da je bila tudi letos večina sredstev pridobljena s pomočjo donatorjev. Kljub visokim stroškom, ki jih je imelo društvo, je bilanca stanja pozitivna. Nato je predsednik društva Boštjan Grandovec podal plan dela za leto 2003. Sprejet je bil naslednji plan dela: O Po petih letih prizadevanja ŠD Kompolje in vaške skupnosti za izgradnjo novega rokometnega igrišča v Kompoljah marec 2003 Šport; obvestila; oglasi smo končno dobili prve zametke igrišča, loda brez zapletov tudi tokrat ni šlo, saj je bil asfalt položen že krepko v času, ko so zunanje razmere že precej nenaklonjene za takšna opravila. Tako je prišlo do nekaj napak na površini igrišča, kar pa bo vidno šele, ko bo skopnel sneg, ki sedaj prekriva asfaltno površino. Zato bi bilo zelo pomembno, da bi se takoj, ko bo skopnel sneg, na igrišču sestali gradbeni odbor, investitor in izvajalec del. E T E R I /V A DOBRO-GROSUPLJE Ljubljanska c. nh., Ivančna Gorica RAZPISUJEMO CEPLJENJE PSOV Lastnike psov obveščamo, da bo redno letno cepljenje psov proti steklini z dehelmentizacijo v SOBOTO, 5. 4. 2003 Po sledečem razporedu: ZDENSKA VAS.................................................. OB 7.30 PRI GASILSKEM DOMU CESTA..............................................................OB 8.00 PRI VAŠKEM DOMU PREDSTRUGE, VODICE..................................... OB 8.30 PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI PONIKVE......................................................... OB 9.00 PRI GOSTILNO ADAMIČ VIDEM............................................................. OB 9.30 PRI KMETIJSKI ZADRUGI P0DPEC........................................................... OB 10.30 PRI AMBROŽEVIH (Kovačič M.) P0DG0RA....................................................... OB 11.00 PRI GODEC DUŠANU , K0MP0LJE...................................................... OB 11.30 PRI GASILSKEM DOMU BRUHANJA VAS............................................... OB 13.00 PRI BABIC VILIJU ZAG0RICA, P0DG0RICA................................... OB 13.30"NA LU2l" MALA VAS....................................................... OB 15.00 PRI SAMČEVIH (Babic Ivan) H0CEVJE......................................................... OB 16.00 PRI GASILSKEM DOMU ČETRTEK, 10. 4. 2003 POTISKAVEC......................................................................................... OB 15.30 RAPLJEV0............................................................................................ OB 16.00 LIPA, PRI CERKVI, P0DTAB0R, PAKA, TRZlC, KOLENCA VAS.................... OB 16.30 TIS0VEC............................................................................................... OB 17.30 CETE2................................................................................................... OB 18.00 Prosimo, da se točno držite navedenega razporeda. Cepljeni morajo biti vsi psi starejši od 4 mesecev. Prosimo, da vsak lastnik že cepljenega psa prinese s seboj knjižico o cepljenju. Cena cepljenja bo predvidoma 6.800,00 SIT. Zamudniki in posamezniki boste cepili vsak delavnik od 7. do 10. ure in vsako popoldne od 16. do 17. ure do konca maja v veterinarski ambulanti v Grosupljem, Taborska 32 ali na domu po dogovoru s Kovačič Stanetom, dr. vet. med., tel.: 7877-111 ali 051/302-833 l> Mali nogomet: Tudi letos bomo imeli dve ekipi, ki nas bosta zastopali v občini in izven nje (občinska liga, zimska liga in turnirji). Zaradi velikega zanimanja za mali nogomet tudi letos delujeta dve vadbeni skupini mladih, ki jih še naprej vodi ta Mare Strah in Sašo Duralja. Na področju malega nogometa ima ŠD Kompolje za cilj tudi letos organizacijo dveh turnirjev, in sicer memorialni turnir v spomin Marjana Straha (prva nedelja po končanem spomladanskem delu lige ali pa prvo nedeljo po medobčinskem turnirju) in tradicionalni novoletni turnir v OS Dobrepolje. O Košarka: V košarki bosta (udi letos nastopali dve ekipi, ki bosta sodelovali v občinski ligi in na mnogih turnirjih. l> Namizni tenis: V letu 2003 dve ekipi v namiznem tenisu, ki nas bosta zastopali v medobčinski ligi. Tudi na področju namiznega tenisa bo letos delovala skupina šoloobveznih otrok, katerih vodja je Brane Brodnik. Društvo bo organiziralo društveni furnir. O Organizacija veselice ob otvoritvi igrišča, ki bo v nedeljo 5. 7. 2003. Z organizacijo veselice bomo pridobili sredstva za pomoč pri izgradnji igrišča. O Sprejete so bile tudi naslednje pobude: izdelava stopnic pred gasilskim domom, streha za oder, zračniki v dvorani PGD Kompolje, organizacija aerobike v dvorani PGD Kom polje, organizacija tekme v smučarskih tekih, organizacija tekme v veleslalomu na enem izmed smučišč, kolesarski maraton, organizacija enodnevnih smučarskih izletov in organizacija društvenega izleta. Za ŠD Kompolje Bojan Adamič SARA LEE NEPREMIČNINE SAŠA KRŽIN s.p. Rašica 39, 1315 Velike Lašče Imetnica licence nepremičninske zbornice NUDIM POSREDOVANJE PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI Prodajate nepremičnino? Imate nepremičnino, kije ne potrebujete, pa nimate čaea za prodajo? Iščete prav posebno hišo ali parcelo? Potrebujete naevet oziroma pomoč pri prometu z nepremičninami? POKLIČITE! Obljubljam kvalitetno in cenovno ugodno storitev. Tel: 041 8>69 927; e-naslov: krzzin@siol.net SA M, SAM, SAM MORAM BITI V VEČNOSTI SEBE IN V SEBI VEČNOST ODKRITI. SVOJE PROZORNE PERUTI VBREZDALJE RAZPETI IN MIR IZ ONOSTRANSKE POKRAJINE VASE UJETI. S.Kosovel ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi sina, brata in vnuka ANDREJA NOVAKA se vsem in vsakemu posebej iskreno zahvaljujemo. Hvala prijatelju, ki nas je obvestil o tragični nesreči. Hvala vsem za vse izrečene in napisane besede tolažbe, za darovano cvetje in sveče, za darove svete maše in darove za cerkev. Hvala kolektivoma iz podjetja Iskra in iz Osnovne šole Dobrepolje za darovano finančno pomoč. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, vsem ki ste z nami čustvovali, nam dajali podporo in nudili pomoč ter nam na kakršen koli način pomagali v težkih trenutkih preizkušnje. Hvala vsem vam, ki ste se njega in nas v tej bridkosti spomnili v molitvi. Posebna zahvala vsem molilcem v mrliški vežici, ki so ob rajnem z molitvijo pretrgali molk tišine ter vsem tistim, ki so osem dni v tako velikem številu molili na našem domu. Hvala osnovnošolskim sošolcem, sošolcem iz srednje šole in fakultete, vsem njegovim prijateljem in znancem ter struški mladini za tako sočutno slovo. Lepa zahvala duhovnikoma za lep pogrebni obred s sveto mašo. Hvala članom LD Struge, članom iz drugih lovskih družin ter članom PGD Struge in vsem gasilcem od drugod, ki so Andreja pospremili po poti k zadnjemu počitku. Hvala Jerneji Pugelj, Vojku Božiču in Branetu Me- glenu za tople besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala pevcem cerkvenega in moškega pevskega zbora, ki so se s petjem poklonili njegovemu spominu. Nazadnje lepa zahvala vsem, ki ste našega Andreja kropili in ga v tolikšnem številu pospremili na božjo njivo. ŽALUJOČI : vsi njegovi Nič ni hujšega od smrti in nič lepšega od večnega življenja. "Jaz sem vstajenje in življenje, in kdor vame veruje, bo živel vekomaj!" (Jn 11,25) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in sina JOŽETA ERČULJA Iz Zdcnske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje ter sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter ga spremili v tako velikem številu k večnemu počitku. Posebna zahvala vaščanom za nesebično pomoč in molitev za pokojnim, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, sočutne besede v govoru g Jožeta Zrneca iz PGD Zdenska vas ter moškemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi. Iskrena zahvala dr. Mariču in s. Ljubi, ki sta se borila za njegovo življenje. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Marija, mama, hčerke Simona in Marinka Z družinama, Dorti ter drugo sorodstvo Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi naših staršev, starih staršev in prastar- šev ZALKE IN JANEZA MIKLIČ iz Ponikev se zahvaljujemo vsem, ki ste jih v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali in stali ob strani. Posebna zahvala gre prof. dr. Dolencu in osebju Nevro- kirurške klinike KC, dr. Mariču in patronažni službi ZD ter gospe Miri Pavlin za vso nego in pomoč v njuni bolezni. Zahvaljujemo se g. kaplanu za lepa obreda in sveti maši, pevcem za odpete žalostinke ter Franciju in Mariji Strah za vso pomoč in organizacijo pogreba. Iskreno se zahvaljujemo dr. Shawishu in gospe Tini Shavvish za prijazne obiske v času njune bolezni in vsem vaščanom, ki ste za naše starše molili. Vsi njeni marec 2003 Oglasi 31 SERVIS KLANČAR KLANČAR ANDREJ s.p. Videm 29d AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO KMETIJSKA MEHANIZACIJA Po ugodnih cenah vam nudimo pnevmatike znanih proizvajalcev, kot so: MICHELIN, PIRELLI, TOYO, FULDA, GOODYEAR, KORMORAN, SAVA, MATADOR, KLEBER, BF Goodrich ... Popust na gotovinska plačila! Brezplačno shranjevanje vaših pnevmatik! Brezplačna montaža novih pnevmatik! PNEVMATIKE TUDI ZA TRAKTORJE! NA ZALOGI TUDI AKUMULATORJI! Pokličite na telefon: 01 7807-636 ali 041 693-678 L Z vozniškim dovoljenjem vam do Tečaj varno delo s traktorjem in traktorskimi prikolicami se prične 7.4.2003 ob 17. uri v gasilskem domu v Velikih Laščah F kategorije A rJk l'JPRO manjkajo samo 3 dnevi d.o.o. AVTO ŠOLA INFORMACIJE na tel.: 014 392 110, 041 336 565, 031 366 667 Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 ektno I Srečko Letanja s.p. Elektroinstalacije - elektroinstalacije jakega in šibkega toka novogradnje adaptacije - računalniške mreže - popravila na elektroinstalacijah - zamenjava zastarelih varovalnih elementov, stikal, vtičnic električnih elementov - meritve električnih instalacij - posodabljanje tehnoloških procesov - izdelava vseh vrst električnih omar - izdelava gradbiščnih razdelilnikov ter vseh Naš naslov je Podgora 39,1312, Videm Dobrepolje tel. (01) 786 70 46, fax. (01) 786 70 47 , gsm. 041 779 288 Is luni Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067 TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o FINALNA DELA V GRADBENIŠTVU STROPOVIl-PREDELNE STENE PO SISTEMU kHAUf ©rnstrong MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videni 35,1312 Videm-Dobrepdlje Glavna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.