ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA Leto VI 28. decemhra 1930 Štev. 52 Foto Cv. Švigelj. V novolelni noči 410 Spodaj : Tz naše kraljevske roev. skih zborov dne 1. dee. ob priliki letošnjega državnega praznika se je vršil v lielgr. gledališču koncert vseh sestili iikademskih pevskui ziborov, oibenem je bila pa ustanovljena tudi njih zveza. Naš ljubljanski »Akademski peiv". iboT< je nastopil s tremi točkami, s katerimi pa baje ni posebno uspel. Čeprav trdi vsak glasbeni kritik svoje in vsak zahteva nekaj drugega, sta vendar naslednji dve resnici neizpodbitni: 1. vse koncertno občinstvo ni toliko glasbeno izobraženo, da bi se moglo navduševati! zgolj za »sodobno« glasbo in »sodobno« izvajanje; 2. če nastopi kak slovenski pevski zbor izven Slovenije, ne sme pokazati Neslo-venceni z^olj enostransko našo glasbo, temveč bi moral biti njih prograim pester od narodne p^nii preko starejše do najmodernejše. Slika na levi nam kaže skupni nastop vseh ziborov. Spodaj: Božičevanje nri Mrzlem studencu na Pokljuki. (Foto Šmuc.) Svetovni |a)iovski mojster dr. Aljehin v borbi z ljubljanskimi šahisti dne 11. t. lu. 411 žrtve našega ljudstva za izobrazbo so res občudovanja vretiiie. Kniailu že ne bo več župnije, Jtjer ne bi postavili zadnja leta prosvetnega doma, nove šole ali kaj sličnega. V milijone gre ta kulturni daveik vkljub silnil gospodarski krizi, ki pretresa naše kmetiške domove, toda ljudstvo se teh silnih žrtev ne brani, jasno je pa, da vzpričo njih upravičeno zahteva, da bodita tudi pouk in vzgoja mladine v skladu z njegoiwn mišljenjem in čustvovamjeiin. Slika na desni nam kaže noiv, momumentalni prizddeik k stari šoli pri De v. Mar. v Polju pri Ljiibljaiii. ki so ga d'Ile 1. t. m. silovesno blagxislovili, spodnja slika nam pa kaže not\o trirazredno šolo v Radomljah pri Kaimnikii. ki so j« blagoslovili 26. ]). ni. Zgoraj oui desni: Naraščaj prostov. gasilnega društva v Zagorju ob Savi z društvenim odborom. Naraščaj obstoji šele )o\ leta. vendar je že jako doloro izvež-)an ter je swleloval že pri dveh društvenih in eni župni vaji. Naša slika naiii ga kaže pri urjenju l<(>ngre«inih prostili vaj. Na levi: Novi jugoslovanski grb na pročelju naše banske palače, ki ga je izdelala renomirana kleparska tvrdika Mihel-čič & drug iz Ljubljane. Grb je visok okroglo 220 cm in 180 cm širok, masiven, ves iz cinka, težak oki'oglo 200 kg in je prvo podobno delo pri nas. Na desni: Kapelica sv. Družine, ki sta jo iDostavila Ivan in Ivana Hojžar iz Velike Nedelje pri svojean vinogradu pri Svetinjah in ki je bila leto.šnjo jesen slovesno blajgoslovljena. Lepi oltar v novi kapelici je izdelal znaiui mariboi-ski kipar Iv. Sojč. Udeleženci in predavatelji pevskega tečaja naše Pevske zveze, ki se je vršil letošnjo jesen v Ljubljani. Na sliki je videti med drugimi predsednik« P. Z. Vinka Lavriča (1), skladatelje p. H. Sattnerja (2), dr. Kimo^^ca (3), Tonica (4), Bajuka (5) in Ma va (6). 412 Dobra knjiga - najlepše darilo Ne kot izhod za silo, marveč za načelo si vzemi, da ob vsaki priliki zlasti o božiču in ob novem letu daruješ dobro knjigo mesto nepotrebnih in dragih predmetov, ki zgube čez nekaj dni vsako vrednost. Dobra knjiga ni le splošno priljubljena, zlasti za obdarovanca dragocenejša od bleščeče a nepotrebne šare, mar, več je tudi nositelj kulture, izobrazbe, in z vsako knjigo, ki pride v trajno posest čitatelja, je naš narod kot celota v svoji ceni nekaj zrastel. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je začela o božiču izdajati pet knjižnih zbirk, ki plačaš zanje vsak mesec naravnost smešno nizko naročnino v primeri s onim, kar ti nudijo. Ako hočeš torej napraviti osebi, katero želiš za božič obdarovati, največje veselje, naroči zanjo pri jugoslovanski knjigarni eno ali več zbirk, o katerih najdeš niže nekaj podatkov. Ako hočeš sam sebi za božič kupiti lepo darilo, ne pozabi, da si lepšega želeti ne moreš nego knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne! V leposlovni knjižnici izide na leto 6 knjig v krasni opremi. O božiču iz-ideta hkrati dve: Felix Timmermans: Župnik iz cvetočega vinograda ter Fran-fois Mauriac: Gobavca je poljubila. Tekom leta 1931 slede: Johan Bojer: Izseljenci — Andre Gide: Tesna ¦¦'-ata — P. Lippert: Od duše do duše — Martha Ostenso: Klic divjih gosi. -- Vseh šest knjig velja v platno Djn 180.—, karton Din 150.—. Mesečno plačaš samo Din 15.—, oziroma Din 12.50. V ljudski knjižnici izide na leto 6 knjig v okusni platneni vezavi. O božiču izide sloviti roman Victor ja Hugoja: Leto strahote 1?9'J. Tekom leta 1931 slede: M. Constantin Weyer: Usodna preteklost — Lemis Wallace: Ben Hur — Hector Ma-loi: Brez doma — J. Brinar: Paoliha in Laznjioi Kljukec — /. Remizov: V sinjem polju. — Vseh šest knjig v platno velja Din 144.—, mesečno plačaš samo Din 12.—. V zbirki domačih pisateljev izidejo na leto 4 knjige v elegantni vezavi. O božiču izide Ivana Preglja zgodovinska povest: Magister Anton. Slede: Frana Levstika Zbrano delo v novi izdaji dr. Slodnjaka (JU. zv.) Anton Leskooec: Zbrano delo ter Ivan Pregelj: Idile in groteske. — Vse 4 knjige v platno veljajo Din 120.—, mesečno plačaš samo Din 10.—. V zbirki mladinskih spisov izidejo na leto 4 knjige. O božiču tri povesti znamenitega islandskega mladinskega pisatelja Jona Soenssona: Prigode malega Nonni ja. Slede: Mirko Kunčič: Za zidano voljo. — Ruyard Kipling: Zakaj — Zato. Povesti za mladino. — Gabriel Scott: Mala trojka. Vse 4 knjige veljajo v platno Din 96.—, mesečno plačaš samo Din 8.—. V zbirki >K os m o sc, poljudno znanstvenih in gospodarskih spisov, spominov, potopisov itd. izidejo na leto 3 razkošno opremljene in ilustrirane knjige. O božiču izide dolgo pričakovana študija univ. prof. dr. Fr. Vebra: Sv. Avguštin, slede: Arh. Jože Mesar in arh. Ivo Spinčič: O stavbarstvu in notranji opremi stanovanj. — Bernhard Kellermann: Pot bogov. Potopis. Obenem si lahko naročiš krasno revijo ¦»Dom in sveti, proti mesečnemu plačevanju Din 8.—, ali pod istimi pogoji tudi razkošno ilustrirano revijo illustraci jat. Piši takoj Jugoslovanski knjigarni v Ljubljano! Za lavantinsko škofijo nabira naročnike Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cirilova knjižnica Prvi zvezki »Zbirke domačih pisateljev« *Ljud-ske knjižnice« in »Zbirke mladinskih spisov«, ki jih je pimkar začela izdajati Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Cirilova knjižnica, ki jo je po vojni začeJa izdajati Cirilova ; tiskarna v Mariboru, je med našim občinstvom sicer še malo ^nana, vendar bi zaslužila vso pozornost, zlasti knjižničarjev naeih javnih , knjižnic in pa vseh tistih, ki ljubijo lahko, a ' zanimivo čtivo. Izdala je namreč zadnja leta sikoro neopaženo celo vrsto del, ki jih bo bralo z največjim užitkom staro m mlado. Objavlja izvirna slovenska dela in prevode najbolj či-tanih tujih pisateljev. Med 40 zvezki, ki so doslej izšli, najdemo Meška, Majcena, dr. Uau-niga, K. Maiya, Andersena, Achleitnerja, Gor-kega, Orczya, Savago, Sillsa itd. Vsi zvezki imajo jako prikupno zunanjo obliko, so jako trpežno vezani in jako poce«iv tako da prodre zbirka res laihko ne samo v vsako slovensko vas, temveč v vsako slovensko hišo. Knjižničarjem, priporočamo, da si naroče celotno zbirko. S tem dobe njihovi obiskovalci za letošnjo ^ zimo dovolj res lepega čtiva. 413 Mohorjeva knjižnica Prva dva zvezka »Leposlovne knjižnice«, in prvi zvezek poljudno-znanstvene zbirke »Kosmos«, ki jih je pravkar izdala Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Mohorjeva knjižnica. To je začela pred par leti izdajati naša pre-zaslužna šmohorska družba in vsak, ki prebere saimo napise doslej izišlih del, je mora biti vesel. Družbi pa od srca hvaležen zanjo, saj je izšlo v njej celo kopico del naših naj-odličnejših domačih pisateljev in pa lepo število svetovnoznanih tujih povesti in romanov, ki jih imajo drugi narodi že davno prevedene v svoje jezike in ki so doživela že nešteto izdaj. Izmed izvirnih slovenskih del naj navedemo le Malešičev prekmurski roman >Kruh<, Jalnovega >Ovčarja Markac, Pregljevega. >Petra Markoviča«, Magajnove »Primorske no-velec, Steskovo »Slovensko umetnostc, Pirjev-čeve »Slovenske može<, Brecljevo »O zdravju in boleznih« itd., a od tujih, že davno po vsem kulturnem svetu znanih avtorjev pa Orczvje-vega »Za Cezarjac, Londonovega »Kralja alko-hoIa€, Scovillejevo »V samotah pragozda«, Scovillejevo »V oblasti čarodejev« itd. Prav vsi zvezki brez izjeme nudijo prvovrstno čtivo, primerno in potrAno za gosposko in kmetiško mizo. Enotna zunanja oblika je jako prikupna, cena izredno nizka, a mohorjani imajo še znaten popust. 414 Razne zanimivosti in posebnosti Na desni in spodaj: Izmenjava londonskega župana. V prvili novemibrsikiili dne-viii vsakega leta se vrši imrenieinba na londonskem županskem sto cu. Ta izmenjava je združena s pompoznimi zgodovinskimi ceremonijami, ki jih Angleži tako ljubijo. Bistveni del tozadevmih slovesnosti tvori svečan sprevod ix> mestu, ki je bil letos zaradi številnih iti odličnih tujih gostov (prav tedaj se je nami-cč vršila imperijalna konferenca) še posebno sliikovit. Slika na desni nam kaže indijski del sprevoda s štirimi mogočnimi sloni, ki nosijo hinduški tempelj. Sd(k1-nja slika nam pa kaže novega londonskega Lord-Mayorja (župana) si*i'a W. Ulala (na levi) in dosedanjega, sira W. Wateriowa (na desni) v njih svečanih krojih. Spodaj: Indijska idila. Potrpežljivi dolgouhec nese dva evropska otroka v taniošnjo misijonsko šolo. Na levi: Stroj za sajenje dreves. Pri Syracuzah blizu Newyorka so začeli pred kratkim z velikim uspehom uporabljati zanimiv izum, to je stroj za sajenje dreves. Stroj vodita le dve osebi in stroj izkopava jame, vtika mehanično vanje sadike, jih zagreba in primerno stlači zemfio okrog njih. Most, ki se vrti. Pri mesitu Khartumu so zgradili čez reko Nil Zyanimiv most. Srednji del se lahko vrti, da morejo brez ovire pluti po Nilu tudi večji pamiki. Na levi: Abesinski dostojanstveniki. Ob priliki kronanja novega abesinskega cesarja so prispeli v presitolico Adis Abeiba poglavarji vseh rodov in razni drugi dostojanstveniki. SlUca na levi naim kaže dva zanimiva tipa iz te pestre množice. 415 Zagonetna smrtonosna megla v Belgiji v doMini Mense v Belgiji je začela Tiastojwti dne 6. t. m. zagonetna strupena megla, ki je povzročila težko dihanje, nato pa celo smrt mnogoštevilnih prebivalcev in domačih živali. Zdravniki ugibajo vse mogoče, a pravega vzroka ne morejo ugotoviti. Naša slika nam kaže belgijsko kraljico Elizabeto v spremstvu domačih in inozemskih zdravnikov ob priliki obiska prizadetega ozemlja. Ivar Kreuger znani švedski milijarder in industrijalec, ki stremi za svetovnitai monopolom vžigalic. Zadnja leta je postala cela vrsta evropskih držav njegov dolžnik, med drugimi tudi Jugoslavija. Na desni: Velika parada japonskega vojnega brodovja. Ob zaključku letošnjih velikih vaj japonskega vojnega brodovja se je vršila pred mikadom tudi parada vse japonske vojne moiriiarice. Naša slika jiam kaže cesarsko vojno ladjo »Kirishi-ma« s številnimi povabljenci, ki plove ob vsej nepregledni fronti vojnih ladij. Manevri sami so stali 12 mili j. dolarjev. Spodaj : Poveljniki ameriške armade. Za^ prisega novega šefa ajmeriškega gener. štaba, gen. Mac Arthurja (v sredini) pred >oveljnikoin vse ameriške vojske gen. Cregerjem (na levi) in v navzočnosti ameriškega driž. tajnika za vojsko, Patrioka Hurlya (na desni). Na desni : Major Franco, najznamenitejši letalec španske armade, ki je bil nedavno zaprt zaradi republdtkanstva. Na levi: Otto Sverdrnp, znameniti norveški polarni rajrfiskovalec, ki je prc ' kratkim umrl, star 76 let. Na desni: Levi trakt nekdanjega novega dunajskega dvora, kjer so nastanili zednje čase mednarod. esperamtski muzej. 416 Športni vestnik Zimski sport se v zadnjih letih razvija pri nas z neverjetno naglico, kajti iamed vseh nudi ta največ razvedrila. Središče zimskega sporta je smučanje, za, katero imamo pri nas zlasti na Gorenjskem izredno ugodne kraje in druge pogoje. Zlasti primeren je Bohinj, ki je slovel že pred vojno kot zimsko športno središče. Tu se vrle koncem jajiuarja' in v začetku februarja tudi prve velike mednarodne smu-carske in drsalne tekme. Na desni: Blejska smuška skakalnica, ki so jo zgradili lansko zimo po načrtih ing. Nansena in J. Jaaiše. Spodaj : Smniki skoki na mednarodni skakalnici pri Berlinu. Spodaj na desni: Lep smuški prestop v visokem gorovju. A. Derental:- Singapurska krasotica Povest Harum Čandana je položila Rahmanovu obe roki na ramena. Njene oči so bile prijazne in otožne. »Ne! To res ni mogoče. O, Vi ste gentleman, pravi gentleman. Charlie ni zaman o tem prepričan, in tudi jaz sem se o tem prepričala. A jaz moram misliti še na druge stvari, Charlie pravi, da morate Vi pozabiti na domovino in postati pustolovec, kakor vsi v njegovi družbi. A Vi ne boste nikoli izdali domovine radi bogastva, in sicer bogastva za vsako ceno, radi krvavega denarja. Vem, da me imate nekoliko radi! To je res! A ne vem, ali bo Vaša ljubezen kljubovala času in preizkušnjam? Ali boste imeli ubogo rumeno žensko s poševnimi očmi vedno radi, tudi v Evropi med belimi ladies? Kako jaz ne bi vedela, da Vam lahko postanem breme? Vi ste Evropec, in kaj bo, če mine to, kar čutite napram meni sedaj v moji tropski domovini? Povejte iskreno, ali mi boste mogli vse življenje ostati zve6ti?c Rahmanov je bil v mučni zadregi. »Kaiko rad Vam bi takoj odgovoril na Vaše vprašanje! A vendar je pretežko. Saj še sam ne vem, kaj bo z menoj, in nihče ne more tega vedeti! Iskreno Vam povem, da se morava do dobra spoznati! Če si postaneva zvesta prijatelja, bova lahko ostala skupaj tudi vse življenje! Doslej še nisva mnogo govorila drug z drugim. Zdaj Vam morem samo povedati, da Vas imam rad, zelo raci. Zaljubil sem se v Vas! To je res!« Harum Čandana je zmajala z glavo in se nasmehnila. Njen smehljaj je bil prav tako žalosten, kakor njene otožne oči. »Torej vidite sami! Kako naj bi Vam potem sledila v tuji svet? Rajši Vas bom ohranila v dobrem spominu, da mi potem ne bo treba obžalovati svoje preteklosti. Saj sem za vsako prijaznost hvaležna, kakor laskava mačica. A moja usoda je zapečatena. Zato naj mi usoda rajši ne nakloni nobene prave ljubezni, da se mi ne bo treba mučiti še pozneje. Ne! Odpotovati morate sami! Jaz ostanem tu. A Vi, Vi morate oditi na vsak način in čimprej!« Rahmanov je sprevidel, da bi bile nepotrebne, brezpomembne in neiskrene vse besede, ki so mu privrele iz srca in ki bi jih mogel in moral izreči! Ta, skoro neznana mu ženska je bolj posvetila v skrite globine njegove duše, kakor bi to utegnil storiti sam. Zato se je le pripognil in molče poljubil njeno trepetajočo roko. Medtem je bil dež ponehal. Samo posamezne kaplje so še vedno padale na tla po lesketajočem listju omitih palm, in po vseh drevoredih so tekli od peska in ilovice uma-zano-rumenkasti potoki. Oblaki so se razpršili. Nebo je zopet postalo sinje, Zopet je postalo soparno in vroče. Iz mokrih nižav, kamor ni skozi zelene oboke vejevja in listja nikoli posvetilo niti mogočno tropsko solnce, je zadišalo po gnilobi in vlagi. »Čas je!« je naposled rekla po dolgem molku Harum Čandana in vstala s klopi. Tudi Rahmanov je vstal. Trenutek sta ostala nepremična, v zadregi. Potem sta se objfela v burnem hrepenenju. Rahmanov je poljubljal Harum Čandani od dežja in solz mokra in hladna lica, usta, oči. Solze so se ji počasi nabirale na trepalnicah, a jih ni brisala. Stala je obupana in pokoma z glavo, naslonjeno na njegova prša. Nenadoma ga je odrinila od sebe^ Halcrotisic Jugoalov. UaUarne v Cfuhlttmi — voaatticV^^meainlO slllc «ovol/ea le «!prfvoI/en/«in ureaatéfva