Razne vesti. 127
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. aprila 1915.
— (Kronika društva »Pravnika".) V seji dne 28. pr. m. je odbor med drugim rešil več vprašanj, ki so nastala vsled smrti gospe Kristine Vol-čičeve, udove pok. dr. E. Volčiča, glede pravniške knjižnice, ki jo je bil pokojnik volil društvu, ter glede zaloge knjig iz društvene zbirke zakonov. Obenem se je izrekla topla zahvala g. dež. sod. svetniku dr. Krautu v Novem mestu za obili trud, ki ga je imel s posredovanjem v tej stvari.
— (.Iz slovenskoga pravničkoga društva'.) Pod tem naslovom piše hrvatski „Mjesečnik" v svojem 3. broju, da .bratsko pravničko društvo .Pravnik" u Ljubljani bilo je tako sretno, te je dne 1. februara moglo održati svoju XXVI1L redovnu glavnu skupštinu". Priobčil je potem poročilo v glavnih podatkih skupščine, in se končuje z besedami: .1 ovoj izvještoj o društvenem radu popračujem iskrenom željom za bratsko pravničko društvo: Vivat, crescat, floreat!" — Iskreno hvalo!
— (t Notar dr. Albin P oz ni k,) ki je dne 23. februarja preminol v Novem mestu, bil je eden redkih mož, ki združujejo v sebi idealno stremljenje
128 Razne vesti.
s treznim mišljenjem, ki se ne navdušujejo le Itrati^o dobo, marveč z vztrajnim delom uveljavljajo svoje ideale na torišču, ki jim ga je odkazala usoda. Torišče blagopok. dr. Poznika je bila Dolenjska s svojo metropolo, v kateri je bil celih 35 let C. kr. notar. Tu ni, da bi naštevali njegova dela in njegove uspehe. Končna istina je, da je znameniti preporod Novega mesta in Dolenjske v narodnem in gospodarskem oziru največ dr. Poznikova zasluga. Dosegel je to, ker je imel sam zase program, da hoče z vsemi svojimi močmi koristiti narodu in javni blaginji, ker je ta program tudi vztrajno izvrševal, in ker je radi svojih odličnih lastnosti, zlasti pa radi svojega čistega poštenja užival obče zaupanje. Ob njegovem odprtem grobu je dvorni svetnik Šuklje izrekel pravične besede: ,Poznikovo delovanje pripada kulturni zgodovini slovenskega naroda!' — Porojen je bil pokojnik 1. 1845. na Koroškem v Škocijanu pri Dobrli vasi, sin ljudskega učitelja. Dovršivši študije je hotel postati odvetnik in bil nekaj časa koncipijent pri našem veljaku dr. Kazlagu ob enem z drugim našim veljakom dr. Mencingerjem. Prestopil je v sodno službo in bil sodni pristav v Vipavi, dokler ni bil imenovan 1. 1880. za c. kr. notarja v Novem mestu. Tu se je takoj posvetil narodnemu in občnemu gospodarskemu delu, katero je nadaljeval osobito kot mnogoletni župan in tudi razširil na vprašanja cele Dolenjske. Samo po sebi umevno, da je bil med prvimi, ki so tedaj v težavnih časih morali šele uvajati in ščititi slovensko uradovanje. Seveda je bil tudi med ustanovniki društva .Pravnika', ki mu je ostal zvest član do svoje smrti. Svojega stanu je bil odličen zastopnik, dober napram ljudstvu, požrtvovalen na vse strani. Poleg izvrstno odgojene rodbine plaka ob njegovi smrti vse, kar zna ceniti značajno in zaslužno življenje celega moža, kakršen je bil pokojnik. Slava Poznikovemu spominu!
— (Ekscel. dr. K. Habietinek j.) Dne 22. pr. m. je umrl na Dunaju bivši minister in predsednik vrhovnega sodišča, tajni svetnik dr. Kari Habietinek v visoki starosti 86 let. Bil je porojen v Pragi, sin ljudskega učitelja. Dovršivši v Pragi gimnazijske in pravniške študije, postal je najprvo odvetnik, kmalu pa profesor sodnega postopanja in trgovinskega ter meničnega prava na univerzi v Pragi. V tisti dobi je priobčil v »Oesterr. Viertelsjahrschrift" daljšo taktno razpravo .Ueber die Lehre von der Gevvahrleistung nach oesterr. Recht". L. 1868. je bil imenovan za vseučiliškega profesorja na Dunaju Ko je 1. 1871. grof Hohenwart nastopil vlado, ki je imela v svojem programu tudi ravnoprav-nost nenemških narodov, bil je obenem dr. Habietinek imenovan za pravosodnega ministra, vendar pa je že po nekaj mesecih odstopil s celim kabinetom vred. Potem je bil še nekaj časa profesor na vseučilišču, 1. 1881. imenovan za podpredsednika državnega sodišča, 1. 1891. za drugega predsednika vrhovnega sodišča. Po odstopu dr. Stremayerja je 1. 1899. postal prvi predsednik vrhovnega sodišča, od katerega se je poslovil 1. 1904. V tem času se je pri njem interveniralo, da bi se § 27. statuta vrhovnega sodišča uveljavil tudi za slovenske pravde, — toda brez uspeha, dasi je veljal dr. Habietinek za odkritega Čeha in pospeševatelja ravnopravnosti. Dr. Habietinek je bil tudi delaven član gospodske zbornice in užival radi svoje elegantnosti in ljubeznivosti splošne simpatije.
»Slovenski pravnik" izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo član društva „Pravnika" brezplačno; za nečlane pa velja za vse leto 10 K, za po
leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 24 oz. 22.