PREJELI SMO PREHODNO ZASTAVO! V petek 9. septembra je naš delovni kolektiv svečano prejel prehodno zastavo LRS, kot najboljši delovni kolektiv grafične industrije Slovenije. V polni in slavnostno okrašeni dvorani je tov. Urbančič začel zborovanje in najprisrčneje pozdravil goste, ki so prišli k nam, in sicer ministra in člana Politbiroja CK KPS tov. dr. Jožeta Potrča, čvarkoviča in Sverčiča, zastopnika Centralne uprave iz Beograda, tov. Berganta, zastopnika Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije, tovariša Štreklja, direktorja direkcije grafične industrije Slovenije, tov. Pelicona, zastopnika Krajevnega odbora, zastopnike ostalih grafičnih kolektivov ter ves delovni kolektiv »Ljudske pravice«. Besedo je nato prevzel minister tov. dr. Potrč Jože, ki je v imenu vlade LRS iskreno čestital našemu delovnemu kolektivu k velikemu uspehu in prejemu prehodne zastave. Socialistično tekmovanje je našim delovnim ljudem prešlo že v meso in kri. Zavzelo je najvišje oblike in žanje silne uspehe. Posebno pomembni pa so naši uspehi zato, ker so doseženi pri starih strojih, stari tehniki, ob mnogih ovirah in težavah. Z ozirom na to je presežek plana za 14,86°/o zelo velik presežek. Toda tako je tudi skoraj v vseh naših podjetjih in zato nas občudujejo ne samo doma, ampak tudi v tujini. Mi delamo s socialistično zavestjo, in prav je dejal francoski književnik Jean Cassou, da nam je treba samo prič. Ta zmaga ima ogromen pomen tudi z ozirom na politično situacijo, v kateri je dosežena, to je sredi poplave in-formbirojevskih klevet. Naš tisk piše resnico, in tak bo tudi vedno ostal, in nazadnje izvojeval resnici zmago. Poleg tega mora danes naša grafična industrija zadostiti želji' ljudstva po knjigi. Za petletko je treba ogromno knjig in ljudstvo jih potrebuje celo več, kakor jih moremo napisati in natisniti. Naše delo je uspešen odgovor na klevete, čez dve ali tri leta pa bo naše delo še uspešnejše, kajti takrat bodo v naših tiskarnah in tvomicah že s,ali moderni stroji. Nato je tovariš minister izročil kolektivu prehodno zastavo, denarno nagrado v znesku 95.000 dinarjev in diplomo, podpisano od predsednika vlade. V imenu kolektiva pa so se Nahvalili Poženel, Skalar in Krmeljeva. Govorili in čestitali so še tovariš Bergant, tovariš Štrekelj, tovariš Čvar-kovič ter tovariš Ilovar, direktor tiskarne »Ljudske pravice«, ki je čestital v imenu uprave podjetja ter omenil med drugim, da smo po zaslugi racio-nallzatorjev, udarnikov in inovatorjev najboljši v Sloveniji — in še več, kar se kvalitete tiče, smo najboljši v državi. Nato je naštel naše udarnike in razdelil nagrade. Dejal je: Pri izpolnjevanju planskih nalog si je s požrtvovalnim delom priborilo častni naslov udarnika 21 tovarišev in tovarišic, i. s.: šestkratni udarnik tov. Poženel, str. stavec, štirikratni udarnik tov. Hvastja Franc, kemigraf; za dvakratne udarnike pa tov.: Jerič Ivan, strojnik, Urbančič Franc, stavec, Cizelj Janez, elektro-monter, Hvale Maks, knjigovez, Povše Marija, knj. delavka, Ivančič Vladimir, str. stavec. Skalar Marijan, strojnik. — Prvič se proglašajo tov.: Leskovic Rudolf, strojnik, Vec Jože, pom. delavec, Selan Roza, vlagalka, Accetto Dušan, bakrostrojnik, Friedel Leon, meter, Gale Stanko, str. stavec, škofic Drago, strojnik, Cerjak Ana, vlagalka, Hartman Lojze, roto-strojnik, Hrovat Albin, stavec, Srakar Ivan, knjigovez, Beranek Riko, litograf. Poleg udarnikov pa nagrajuje sindikalna podružnica sporazumno z upravo podjetja za marljivo delo 37 tovarišev in tovarišic, in sicer: II. KONGRESU GRAFIČARJEV NAŠ BORBENI POZDRAV! j Delovni kolektiv »Ljudske pravice« > pošilja < II. (kongresu grafičarjev svoje < borbene pozdrave! Kot najboljši kolek- > tiv v republiki, nagrajen s prehodno za- i stavo, se v polni meri zaveda svojih na- > daljnih dolžnosti in ponosen na svoje < uspehe in ina uspehe celotne naše domo- > vin e obljublja, da bo še nadalje vložil < vse svoje sile :za izvršitev in prekora- > čenje petletnega plana. Neumorno v < službi resnice in pravice ,bo naša črno- > bela umetnost še nadalje razkrinkavala < vse laži in klevete Iniormbiroja in širila ? besede o stvarnem stanju v naši domo- s vini in o njenem nepremagljivem razvoju j v socializem. Naprej za zmago linije naše S Partije in njenega iCentralnega vodstva ? s tovarišem Titom na čelu! s Ves naš odgovor, ves dokaz — pet- > letka naša teče! s Naj živi II. kongres grafičarjev! \ ZVVVVVA^VX^vXA»*vZVVVVVVV'yvV’VV\5 Berlan Franc, Ban Pavel, Bašelj Franc, Ban Lojze, stereotiper, Ažnoh Edvard, Cesar Ivan, Čebokli Ivan, Florjančič Franc, Fink Joža, Fiker Avgust, Gašperlin Otmar, Jamnik Jože, Korenčan Janez, Končar Milica, Kraševic Franc, Kregar Jakob, Likovič Marija, Mikolj Albina, Možina Marijan, Maver Ivan, Miklavčič Kati, Martinčič Rudolf, Prešeren Franc, Porenta Janez, Porenta Anton, Premru Ferdinand, Pezdir Franc, Stanovnik Štefka, Svetic Franc, Šturm Rado, Sešek Jože, Trtnik Roza, štrukelj France, Uršič Feliks, Vilhar Matija, Zemljič Janez in Žnidaršič Tone. V medoddelkovnem tekmovanju si je priborila prehodno zastavico in s tem naslov najboljšega oddelka v podjetju knjigotisk-strojnica. Tovariši in tovarišice, še enkrat se zahvaljujem celotnemu kolektivu in vas pozivam, da napnete vse sile, da bomo letošnji plan dosegli že 29. novembra. Naši udarniki in racionaiizatorji, heroji dela v rudarstvu in ostalih industrijah, naj bodo za vzgled vsakomur, kako je treba graditi socializem. — Podvojite medoddelkovna tekmovanja, premagujte vse težave, kajti le z vztrajnim delom boste dokazali vsem našim klevetnikom, da smo na pravi poti, iz katere ne bomo krenili in od katere nas za dosego končnega cilja ne bodo odvrnile nobene še tako umazane in-formbirojevske klevete. Naše neumorno delo naj bo dokaz, da z ostalimi delovnimi množicami zavestno gradimo socializem pod modrim vodstvom našega ljubljenega maršala Tita in naše Partije.« Ko je tovariš Ilovar končal s poročilom, smo z glasnim ploskanjem sprejeli velike obveze — namreč, da letni plan izpolnimo do konca oktobra in da ga do konca leta presežemo za 20 odstotkov. Do konca leta bomo uvedli tudi brigadni sistem dela. Ko so bile te obveze sprejete, so drug za drugim začeli vstajati posamezni udarniki in racionaiizatorji, ki so povečali svoje individualne obveze. Prvi je vstal tovariš Hvale, ki je obljubil, da bo odslej izpolnjeval normo 138 "/o (do sedaj jo je 128%>), nato Poženel, ki je povečal svojo obvezo od 106%> na 110 °/o, za njim tovarišica Povše Marija, ki je med drugim napovedala tudi tekmovanje svojim tovarišicam. Drug za drugim so vstajali naši junaki dela, in tako hitro podajali svoje obveze, da specialni dopisnik »Črno na belem« ni mogel vse prenesti na papir in zabeležiti tako, kot je treba. POROČILO O TEKMOVANJU V ČAST II. KONGRESA GRAFIČARJEV Upravni odbor je v tem razdobju imel 6 sej in 2 sestanka z grupnimi poverjeniki. Organiziral je posebno komisijo, katere naloga je bila kontrolirati izvrševanje sklepov po oddelkih za vse sektorje dela. Člani te komisije so skuipno z grup-nimi poverjeniki po oddelkih organizirali tedenske sestanke, kjer so se obravnavale težko če in .uspehi oddelka kot celota v zvezi s planom tekmovanja. Teh sestankov je bilo 35. Skupno z vodstvom podjetja smo organizirali brigado za sečnjo drv, katera je do danes že naredila potrebno količino drv in od teh že eno četrtino dostavila svojim članom, V zvezi s splošno sečnjo drv široke potrošnje, organizirane ,po KSS, smo prav tako skupno z vodstvom podjetja poslali zahtevano število naših članov, katerih je 15 ter sta se od teh vrnila 2 zaradi zdravstvenega stanja, ostali pa so še sedaj na delu. V pomoč naši brigadi na sečnji drv smo organizirali 10 nedeljskih delovnih akcij, katerih se je udeležilo 384 oseb. Za delo na Pšati smo poslali 2 tovariša v brigado. Kljub vsemu temu pa je delo po oddelkih teklo brez zastoja. Izvedli smo volitve delegatov za drugi kongres grafičarjev in volitve delegatov za pozdrav kongresa. Vso skrb smo posvečali delu oziroma naročilom v zvezi z drugim kongresom, katera so bila vsa izdelana s prostovoljnimi urami. Vso pomoč je upravni odbor nudil mladinski organizaciji in industrijski gasilski četi, za katero je skrbel, da je imela redne vaje. V pogledu splošne evidence smo v tem času uvedli kartoteko. Komisija za zaščito dela je v tem razdobju imela dve redni seji, kjer se sprati obravnavalo aktualne probleme in hi-gijenske zaščite na splošno. Predvsem je bilo usmerjeno delo komisije v organizacijo večje čistoče po vseh oddelkih v podjetju. V to svrho so bili izvedeni stalni pregledi vseh prostorov tiskarne in obratne restavracije. Ravno tako tudi vseh stanovanjskih prostorov, kjer so se vsi nedostatki sproti sporazumno z upravo podjetja odpravljali. V tem pogledu so bili podvzeti koraki glede desinfekcije stanovanjskih prostorov, kuhinje v restavraciji in pa uničevanja mrčesa in miši po nekaterih delavnicah. Glede boljše organizacije dela tiskarn iških snažilk je bilo vodstvu podjetja stavljeno več predlogov. Obratna ambulanta je bila predmet vse pozornosti komisije. Izpopolnjena je bila zaloga vseh zdravil in obvezilnega materiala. Na betonskem tlaku ambulante je bil nameščen nov lesen pod, v teku so pa priprave za instalacijo vodovoda v tem prostoru. Komisija je* stavila vodstvu podjetja predlog za nabavo nosil in odeje. V vseh oddelkih so omarice za prvo pomoč stalno nadzorujejo in sproti izpopolnjujejo s sanitetnim materialom. Zaščitne naprave pri strojih se sprati izbolijšavajo. V tem času so bile preurejene in izpopolnjene zaščitne mere pri treh offsetnih strojih v litografiji in pa pri Stroju za tiskanje platnic in knjižnih hrbtov v knjigoveznici. Pri tovornem dvigalu je bila izvedena generalna reparatura motorja in ostalih zaščitnih naprav v vseh nadstropjih. Upravi podjetja so bili stavljeni nadaljnji predlogi za izvedbo nekaterih zaščitnih mer pri šivalnih strojih v knjigoveznici in pri zaganjačih na nekaterih drugih oddelkih. Izvedla se je generalna prezidava in dokončna ureditev litografske forusilnice. Dosedanja steklena streha je bila odstranjena, nameščena pa je bila nova pločevinasta streha. V tem delovnem prostoru je bil nameščen tudi nov -strop, kjer ga do sedaj ni bilo. Severna stena bru-sil-nice je bila odstranjena, na to mesto pa sta bila vzidana dva dvokrilna okna v izmeri po 2X1.50 m. V tem delovnem prostoru je bila na novo izvedena vsa električna napeljava v predmetu, za boljšo razsvetljavo pa je bilo poskrbljeno s tremi uličnimi armaturami. Montirana je bila nova brusilna miza in pa vodovod za redno izplakovanje iste. Požarni zid, ki je po nepotrebnem zaviral dotok svetlobe in zraka v zgornje prostore pretiska, je bil odstranjen. V litografski strojnici je bila izvedena iz prejšnjega ročnega skladišča prezidava za umivalnico in kopalnico. V prvem prostoru je bilo- montirano novo umivalno korito iz umetnega kamna in štiri vodo-vo-dne p-i-pe, V naslednjem prostoru pa so bile nameščene dve prhi. Napeljana je bila tudi centralna kurjava za ogrevanje vode na električno strujo, kii oskrbuje toplo vodo tudi za umivalnico. V času (tekmovanja je bilo izvedeno čiščenje vsega podjetja (prostorov, strojev itd.). Za čiščenje regalov ročne stavnice smo nabavili električni sesalec. Serijski zdravniški pregled se zaradi objektivnih razlogov v teh dveh mesecih ni tako razvijal kot bi bilo to želeti. Zaradi velikega pomanjkanja delovne sile, katere gotov procent je v brigadah, in zaradi dopustov zdravniškega kadra v zavodu za soc. zavarovanje, s-o bili pregledi sporazumno za dobo 1 meseca od-godeni na poznejše razdobje. Obratnih nezgod v tem času ni bilo v podjetju. Delovni pogoji so bili zadovoljivi. Zabeležen je en slučaj takojšnjega odpusta iz službe, To je bil -tov. Zrnec, referent za preskrbo, ki je zagrešil prekrške, za katere je bil izročen v nadaljnji postopek Notranji upravi. Dne 26. in 27. avgusta je bil izveden redni letni komisijski ogled vseh prostorov podjetja izpred sanitarne inšpekcije in Inšpekcije dela. Kulturno prosvetna komisija je v času tekmovanja uspešno zaključila svoje delo, izpolnila je vse svoje obveznosti, razen števila kinopredstav, katera je bila samo ena, druga pa je izostala zaradi tehničnih težikoč. Političnih aktualnih predavanj smo imeli po oddelkih 52 s 82% udeležbo članstva. Prav tako smo obvezo glede treh izdaj internega lista »Črno na belem« v celoti izpolnili. V času tekmovanja smo organizirali tudi svoj orkester, prav za prav Šramel, ki je v tem času sodeloval pri kulturno prosvetni prireditvi v patronatu. V lastni dvorani smo priredili nastop domačega dramskega krožka, katerega je obiskalo 150. gledalcev. Druga kulturno- prosvetna prireditev je bila v našem patronatu, v domu onemoglih na Poljanski cesti. Poleg tega smo v času tekmovanja še organizirali oibis-k razstave partijskega tiska v domu Arin i-j e z udeležbo 70 članov. Pridobili smo 16 naročnikov za II. Temo Bilten GŠ. 1941-45 in 50 naročnikov za ekonomsko filozofsko knjižnico Cankarjeve založbe. Svojo sindikalno knjižnico smo pomnožili za 8 knjig. Za volitve delegatov smo pripravili referat. Prav tako smo imeli protestno zborovanje z referatom in resolucijo v zvezi z notami Sovjetske zveze. Nudili smo vso pomoč odboru, ki ima nalogo, da organizira razstavo v zvezi s kongresom. Fizkultura. V tekmovanju smo zajeli vse sekcije fizkulitumega aktiva, starejši člani pa so se vključili v balinarski krožek, udeležba mladine j-e -bila sorazmerno majhna, ker je -bilo 35% nje v grafični šoli. Od našega članstva je vključenih v razna društva 57 članov in to 32 v telovadna društva, 17 v razna splošna društva, 8 v planinsko društvo. Dne 7, avgusta smo se udeležili dneva fizkuliture na vodi v Vevčah z udeležbo 34 članov. Moštvo odbojke je odigralo skupaj 9 iger. Na letnem telovadišču v Tivoliju smo imeli 17. avgusta, lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo naše podružnice z udeležbo 46 članov. Nogometno moštv-o našega aktiva je odigralo 5 tekem. Tudi lahkoatletskega tekmovanja za prvenstvo Ljubljane smo se udeležili z 38 člani ter -pridobili: člani 210,7 točk, mladina 119,8 točk. Balinarji so imeli eno tekm-o, in sicer z ekipo »Saturnusa«. Imeti smo tudi mesebojno tekmo med I. in II. moštvom za sestavo reprezentance. Poleg t-ega so bili še treningi, in sicer: moštvo -odbojke je imelo 5 treningov, lahkoatletska ekipa je imela 4 treninge z udeležbo 16 članov, nogometno moštvo je imelo 1 trening, balinarji so imeli 10 treningov z udeležbo po 15 članov. Šahovski 'krožek je enkrat vadil in se je te vaje udeležilo 14 članov. Prijavili smo tudi udeležbo pri grafičnem fiz-kuliturnem -dnevu v Celju in so vsi ti treningi bili izvedeni v ta namen. Priredili smo tudi visokogorski izlet na Triglav z udeležbo 13 članov. Tarifno-tekmovalna komisija je imela 4 seje iin je bila v stalnem s-ti-ku s komisijami po oddelkih. -Napovedala je tekmovanje -vsem kolektivom Slovenije v čast II. kongresa. V svojem kolektivu je organizirala medoddelkovno tekmovanje. Na volitvah delegatov za naš kongres je po vseh oddelkih organizirala sprejetje individualnih obveznosti, od katerih so izpolnjene: KNJIGOTISK STROJNICA Kot poseben uspeh našega delovnega kolektiva je, da bodo ilustracije revije »Jugoslavije« stiskane v .krajšem roku koit smo se obvezali, kljub temu, da smo dali minimalni termin in da sta med tem časom zbolela -d,va strojnika, vključena v ta dela. Tisk bo izvršen 4 dni pred rokom, in to v knjigo-tiisku in bakrotisku, kakor je bilo predvideno. Temeljito čiščenje strojnic e (vseh strojev iin oddelka) 100%. Obveznosti, da bodo vsa normirana dela izvršili 100%, so tovariši in tava' riši c e dois-egli: Zemljič Ivan 101,02%, Meden Rudi 101,01%, Lah Janez 101,07%, Fatur Slavka 101,05%, Jeriha Ivanka 101,01%. Tovarišica Selan Rozi je -tiskala sam0 eno naklado, sv-ojo obvezo v prihranku papirja pa je izpolnila 33%. Prostovoljno delo na gradbiščih Zemljič Ivan 32 (+ 2) ur, Ferenc Jož& 16 (+ 1) ur, Lah Janez 16 (+ 1) ur, Je' »ha Nada 32 (+ 16) ur, Jeriha Ivanka 33 (+ 17) ur, Metič Drago 16 (+ 16) 9+ Joreha Jože 36 (+ 16) ur, Blažič 1° 16 (+ 6) ur, Škofič Drago 16 (+ 6) 'iJ Januš Francka 16 ur, Pospišil Marija (+35) ur. . vrika Obveznost nista izpolnili Snoj Mi in Marušič Kristina. JUGOSLAVIJE SINDIKALNE PODRUŽNICE ŠT. Pri čiščenju oddelka so izpolnili svojo obveznost Zemljič Ivam, Ferenc Jože, Jeriha Nada, Knapič Francka, Zrimšek Pavla, V.ol-čanjšeik, Mihelič Pavla, Matič Drago, Marušič Kristina, Turšič Jelka. Poleg tega je Orel Rozalija napravila ■še 3 ure. Obveze mi izpolnila Cerjak A. Tovariš Svetic je svojo obvezo v zvezi z izhajanjem lista brez zamude v pogledu tehničnih zaprek 99% izvršil (enkratna malenkostna zamuda zaradi obnove električnega motorja). Papirja je prišit e drl 13 %. Prostovoljnega dela je opravil 40 {+ 10) ur. KNJIGOVEZNICA Celotna obveza grupe v pogledu čiščenja je bila izpolnjena 100%. Vsi tovariši, ki so se obvezali, da bodo kvaliteto izboljšali, so pa izpolnili od 0,50 do 2,50%. Za čiščenje strojiev so vsii tovariši izpolnili obveznost 100%-no. V delu po normah pa so dosegli: Rakar Jožefa 105%, Povše M. 107%, Cuk Leni 109%, Srakar Ivan 108%, Apfel Vladimir 101%, Pirc Marija 100%, Jeras Ančka 99%, Srakar Ema 106%, Bizovičar Jožefa 101%, Merišol Kati 102%, Papler Francka 100%, Punč,oh Danica 93%, Smuk Marija 100%, Peternel Pavla 96%, Adamič Jožica 100%, Kopač Mici 93%. Prostovoljno delo: Srakar Ivan 38 (+ 28) ur, Apfel Vladimir 32 (+ 16) ur, Pirc Marija 32 (+ 12) ur, Borštnar Jože 32 ■(+ 12) ur, Trontelj Franc 56 (+ 36) ur, 'čuk L, 32 (+ 12) ur. LITOGRAFIJA Pretisk je izpolnil:* Kopirnih plošč štd. 1 40, 36, —4, Plošč s ,pretiisk,om štd, 1 10, 26 +16. Plošč s črtečem štd. 1 6, 3, —3. Kopirni kamen 30, 13, —12. Odtis stavka s p,reparacijo 8, 4, —4. Ker so dali postavko, da v primeru 'nezadostne zasedbe navedenih faz dela Operacijo ,po značaju dela, so isto vrednost za svoj plan izpolnili 147,05%. Risalnica je svojo obvezo 600 produktivnih ur izvršila z 246 urami. Offsettisk: Priprav 40, 66, + 26. Edinic tiska 650, 480, —176. Prostovoljno delo Margon Sašo 16 ur, Matič Mirka 16 ,ur, Jarc Ivanka 10 ur, Kikelj Ivanka 18 ur, -*Cregar Jakob Ig (+ 6) Ur. Prav tako so obveznost čiščenja od-<*elka izpolnili 100%-no, 'Neupravičene izostanke so odpravili. PISARNA TISKARNE planski in mezdni oddelek svojo obvezo 100%-no, Prav Neuman Jože svojo obvezo Finančni, ?°, izpolnili -ko je tov. 100% ^vršil EKSPEDIT • Tov. Gaspari Tončka je svojo obvezi Polnila 100%-no, poleg tega pa opra 1 V" ® ur P™6tovoljnega dela. ■ V proštov,oljnem delu so, svojo obvez< ‘^Polnili: Trtnik Roizi 82 (+ 62) ur, Tav „ar 16 (+ 4) ure, Lampret Ivan 32 (+ 12 r' Pahor Lojzka 32 (+ 12) ur. Obvezo ni izpolnila tovarišica Povši • * Prva številka pomeni obvezo, druga ^Polnitev, tretja razliko. KLIŠARNA Privšefc Jože je izpolnil oibveizo delno-ker nadomestiije tov. oiddelkovodjo. Zupan Igor je izpolnil 100%-no svojo obvezo (razen za čas, ko je bil v brigadi), Korenčan Janko, Meintinger in Kolarič so izpolnili obvezo 100%-no. Hren Lado je izpolnil 100%-no obvezo v kulturno-prosvetnem in prostovoljnem delu v podružnici. Da šahovskega predavanja in simultanke ni izvršil, ni njegova krivda, STROJNA STAVNICA Tov. Ivančič Vladimir je izpolnil svojo obvezo 100%-no in j,o presegel za 14%. Tov. Šturm in Friedl sta svojo obvezo 100%-no, v prostovoljnem delu pa so tov. Gale, Maver, Resnik in Brajnik izpolnili 94% svoje obveze. RESTAVRACIJA Obveze glede čistoče, serviranja ,in zboljšanja hrane so izpolnili 100%-no. V prostovoljnem delu so svoje obveze izpolnili: Vodenik Pepca 15 (+ 5) ur, Tome Milka 15 ur, Jerkič Karla 8 (—2) uri, Miklavčič Marija 10 (— 5) ur, Krašovec Jožica 12 (+ 2) uri, Kamenšelk Angela 17 (+ 11) ur, BeSal Roizi 10 (—5) ur, Švigal Marija 10 (—5) ur, Pirc Francka 17 (+ 2) uri, Opara Ivan 20 ur, Samsa B-oža 16 (+ 11) ur, Florjančič Mira 16 (+ 11) ur. V celoti je bila olbveiza prekoračena za 4 ure. Obvezo nista izpolnili Kokalj Ivica in Avsec Marija. UPRAVA 1. Delovna disciplina: v času tekmovanja je bilo 12 zamud (od 5—10 min.). 2. Vsa dela so spravili na tekoče. 3. Napake so zmanjšali za 1,25%. 4. Materiala prištediili za 1%. 5. Sindikalne obveze izpolnili 100%. Prostovoljno delo Strel Franc 18 (—2) ur, Varga Ludvik 13 (—7) ur, Jenko Marija 7 (—3) ur, Bizilj Marija 7 (—3) ur, Iveitav Angelca 7 (—3) ur, Škiraba Tončka 7 (—2) !ur, Bukovac Alojz 28 (+ 13) ur, Okoren Mihaela 28 (+ 18) ur, Keren Jernej 28 (+ 13) ur, Pistotnik Tončka 12 (+ 2) ur. Pole,g olbvezanceiv so naredili še: Avsenik Gizela 19 ur, Skok Ivanka 14 ur, Miklošič Angela 7 ur, Pavlin Mimi 20 ur, Bradač 5 ur, Lamipič Rozi 7 ur, Metlar Franc 5 ur, Trtnik Marija 6 ur. KMEČKI GLAS Prostovoljno delo Fajon Roža 16 (+ 12) ur, Uršič Franc 16 (+ 12) ur, Zidar Iva 16 (+ 12) ur, Kavčič Nataša 3 (—1) ure, Fajon Slavka 16 (+ 12) ur, Fajon Jože 16 ( +12) ur. Poleg tega sta še tov. Pivko Vladimir in Šmid Jože naredila vsak po 16 ur. Celotno obvezo so prekoračili za 81 ur. Svoje obveze nista izpolnila Grinfeld Marija in Bucik Peter. Socialno skrbstvo in dopusti Komisija je imela 3 seje, na katerih je bila osrednja točka nadzor nad bolezenskim stanjem našega članstva, obiski naših bolnikov in tovariška pomoč. 1 »LJUDSKE PRAVICE« V tem času smo imeli 20 obiskov ter ugotovili, da ni bilo primera namernega izkoriščanja bolniškega staleža. Za Dom onemoglih prirejamo stalno zbirke ter smo jim kot pomoč za nabavo radio aparata nakazali 4000 din. Ob priliki kulturno-prosvetnega nastopa smo jih trudi obdarili. V pogledu zdravstvenega pregleda nad našimi člani smo v stalnih stikih z uradnim zdravnikom dr. Pečetom; pri tem se oslanjamo na rezultate letnih serijskih pregledov. Socialna zakonodaja se točno izvaja, tozadevnih pritožb ni. Od naših članic so trije otroci v jaslih oziroma v DID-u, vtsled pomanjkanja masti pa jih še ne oddajo, V kratkem bo to število še naraslo. Dopusti, katerih je izkoriščenih že nad 75 %, tečejo v redu. Pridejo momenti, ko se od plana mora odstopiti, vendar se v teku enega meseca tio izenači. Do-sedaj ni bil v letošnjem letu nikomur iz našega kolektiva dopust plačan, izostanki pa se od dopustov odštevajo. V času tekmovanja nismo imeli nobenega takega primera. Uputnice smo pravočasno razdelili. V našem počitniškem domu je bilo do sedaj na oddihu 250 članov oziroma njih svojcev. Znižano voznino na železnici je v času tekmovanja izkoristilo 178 naših članov. V zvezi z dopusti je bilo izdano iz fonda okrevališča 4 članom podpore 4940 din, Iz fonda za pomoč članstvu pa enemu članu 2000 din. Preskrba in stanovanje Naš delovni kolektiv ima svojo de-lavsko-uslužbensko restavracijo, ki ima svojo ekonomijo na Kodeljevem. Ta služi za zboljšanje hrane našim abonentom. Pravtako pa ima naš kolektiv svojo ekonomijo, katere obdelovanje se vrši pretežno s prostovoljnim delom naših članov. V stanovanjskem pogledu ima naš kolektiv dve stanovanjski hiši, vendar je to premalo za rešitev vseh problemov naših članov. Imeli smo svojega preskrbovalna, ki pa je bil pred enim mesecem odpuščen, ker je imel nepravilen odnos do sotova-rišev, kateri so na sečnji drv in katerim bi v tem času moral posvečati največ pažnje. Tovarišem, ki so odšli na sečnjo, so bili kupljeni novi močni čevlji. Od predmetov široke potrošnje pa je v tem času naša podružnica imiela za 75.000 din prometa. Vzroik temu je odpustitev oziroma zamenjava preskrbovalna. Ljudska tehnika ima tri krožke in sicer modelarski (letalski), avto-moto in fotoamaterski. Članov je 102. Najaktivnejši je modelarski krožek, ki ima redno tedenska predavanja ali praktično delo. Avto-moto krožek je s predavanji končal; težkoča pa je z nabavo potrebnega avtomobila za šolo in vožnje. Člani modelarskega krožka Ljudske tehnike našega kolektiva so dosedaj naredili že tri četrtine šolskega jadralnega letala, katerega bodo rabili za nadaljnje razvijanje znanja o letalskem športu. Prostovoljno delo Prostovoljnega dela smo v času tekmovanja opravili 11.012 ur, to je 23.93 ur na enega člana. Od teh je bilo izvršenih 510 ur v podjetju in 10.511 ur na raznih gradbiščih oziroma akcijah (Pšata, zbirni kanal, sečnja drv, ekonomija). KAJ VSE SEM VIDELA IN »Nič Ti ne bo škodilo, če« se spoznaš z delom in delavci v tiskarni,« mi je dejal tov. Graibnar, »pojdi in oglej si vse!« Vabila sem se razveselila. En dan pred nastopom službe pri »Ljudski pravici« so mi pri jutranjem prebiranju časopisa obtičale oči na močno poudarjenem naslovu: »Vlada LRS je podelila prehodne zastave in nagrade najboljšim delovnim kolektivom«. Med šestnajstimi odlikovanimi je bil imenovan tudi ,kolektiv naše tiskarne. To je bilo skoraj vse, kar sem vedela o tiskarni »Ljudske pravice«. Manj razveseljiva kot prva je bila druga vest, naj o obisku v tiskarni napišem reportažo, evojo prvo reportažo za »Črno na belem«. Predstavljam vam svojega prvorojenca! V strojni stavnici. S tov. Sintičem, mojim vodičem po tiskarni, sva vstopila v dolgo, ozko sobo, e trojno stavnico. Za velikimi »Linotypi« delajo strojni stavci. Nihče se ne zmeni za naju. Že pred vrati me opomni vodič: »Veste, takih obiskov niso nič kaj veseli. Vsako minuto jim je škoda. Čim manj jih izprašujte!« Pristopila sva k stavnemu stroju, kjer dela tov. Šturm. Prsti mu naglo brze po tipkah, medtem ko mi vodič pojasnjuje ves delovni proces. Morda se tov. Šturmu ni zdelo pojasnilo najboljše — mož je spregovoril! Obrazložil mi je in praktično prikazal delo strojnega stavca. Rada bi ga vprašala še kaj o normah, presegu norm v njihovem oddelku, udarnikih, predkongresnem tekmovanju, pa sem — upoštevajoč nasvet mojega vodiča in iz obzirnosti vprašanje prihranila za koga drugega. Delo je normirano, predolgo nadlego vanj e tov. Šturma bi lahko povzročilo, da ta dan ne bi dosegel norme! Vljudno sem se zahvalila za vsa pojasnila in se umaknila od stroja. Med ogledovanjem pravkar odtisnjenega korekturnega stolpca mi je moj vodič pripovedoval: »Naši strojni stavci so zelo delavni, preseganje norm je za njih nekaj vsakdanjega. Za 17% so v zadnjih mesecih prekoračili normo. Nehote se spoštljivo ozrem po stavcih. Moj vodič je menda razumel pogled, ki je iskal med prisotnimi najzaslužnejše. »Poglejte, oni-le pri zadnjem etre ju, je najboljši stavec. Že šestič bo postal udarnik!« Odšla sva k njemu. Izza očal naju za hip motre mirne oči tov. Poženela. Ravnokar stavi francoski tekst. Prosila sem ga, naj mi pove, kako dela, da ima take uspehe. »Sedem let,« je začel, »sem delal v ročni stavnici, od 1922 pa sem v strojni. Nič čudnega ni, če sem se delu že privadil.« Skromnost je zvenela iz vsake spregovorjene besede najbolj zaslužnega člana vsega kolektiva. »Koliko ur pa delate dnevno?« — »To zavisi od dela. če mora stavek takoj v tisk, ure niso važne!« mi je tov. Poženel Friedl Leon Accetto Dušan odgovoril z nasmeškom. Rada bi spoznala še tov. Ivančiča, dvakratnega udarnika, potem Perovska, Galeta, Mavra, Kraševca — skratka vse udarnike v strojni stavnici. Med ročnimi stavci. Drugi dan sem dobila novega vodiča, tov, Neumana. Najprej sva odšla v ročno-stavnico. Koliko vnst -rajrazličn-ejšega dela: revija Jugoslavija, Angleška vadnica, razno tabels-ko delo, Naša žena, Komunist, Lovec — skratka pestrost. Nekdo pripravlja za zvezno ministrstvo za gradnje posebne tabele za preračunavanje trase na Avtositradi. Prve poleg tabele že služijo svojemu namenu. Pozanimam se za najboljše delavce v oddelku. Težko je to ugotoviti, ker vsi pridno delajo. »Po večinli delo za lomljenje revij ni normirano, preveč raznovrstno -je,« mi je povedal tov. Urbančič, ki -je bil 1947. leta udarnik. Rada bi spoznala še Horvata Albina, ki dela konplicir-ane tabele in ima vse delo normirano. Normo presega po 15—30%. Približno 50 let je star, pa ima v sebi toliko življenjske sile, da bo letos proglašen iz a udarnika. Škoda, da je bolan. Na steni visi pritožna knjiga. Odprem jo in čitam. Nekdo se je pritožil, češ, da ima preniziko -časovno normo. Moj vodič mi obrazloži, da uprava skupno z vodj.om oddelka in oddelkovim poverjenikom pregleda pritožbe in če se delavcem res godi nehote krivica, jo takoj popravijo. Takole knjigo bi poslala Kominformbiro--ju kot majhen, a pomemben odgovor našega delavca na njihove klevete! V maternici. Iz strojne stavnice vodijo vrata v me-ternico. Pregledane -in popravljene svinčene vrste vlagajo meter-ji v posebne čolne, jih opremijo z naslovi in vmesnimi črtami po navodilih tov. Vrečarja in svoji uvidevnosti. Nikogar ni v oddelku. Tov. Sintič mi pove, da je tov. Friedl izredno spreten delave-c. V ročni stavnici, kjer istočasno dela, zelo visoko presega normo, tako da bo v kratkem proglašen za udarnika. Skozi stereotipijo. V majhnem prostoru, natrpanem z drobnimi -svinčenimi ploščami, ploščicami in razno drogo drobnarijo dela Lojze Šitrobelj. Počasi drsi -kovinast oblic po DOŽIVELA, KO SEM svinčeni plošči in jo gladi. Več manjših strojev je postavljenih okoli njega. Z vsemi dela on sam in pripravlja slepi tiskarski material, 25 let že dela^v naši tiskarni. Njegovo delo ni normirano, preveč različno je. V drugem -delu stereotipi)e stojita mirno kalander in stroj za vlivanje svinčenih roto-plošč ter čakata delovnih rok, Tov. Šitrobelj pozna tudi to delo, saj večkrat ponoči pomaga svojemu tovarišu pri vlivanju »Ljudske pravice«. Pri naših fotografih. Veliki reprodukcijski fotoaparati, duh po kemikalijah. Na podolgovatih mizah leže fotografije in slike, pripravljene za preslikanj.e, Tov. Hren ravnokar izpira stekleno ploščo-, ki jo je prepariral v emulziji. Med delom mi je pojasnjeval: »Ni nas mnogo, zato vsak dobro izrablja svoj delovni čas. Norm pa za enkrat še nimamo postavljenih.« Potem mi je pravil o delu v njihovem oddelku. Tudi raciona-lizatorja imajo fotografi. Evgen Kolarič se je že dolgo časa ukvarjal s poizkusi, kako bi izboljšal pokvarjeni in neuporabni klej, ki so ga imeli v precejšnji zalogi. Uspelo mu je, Julija je postal racionalizator. Obiskala sem tudi Doro Korenovo, ki o kopirni« ,prenaša kopije pozitiva s foto plošč na cink. Težko delo, ki ga pred vojno žene niso opravljale, mladinke prav nič ne utruja. K lisama. Grafikoni kažejo neverjetno lepe delovne -uspehe. V prvem četrtletju so izpolnili že ves letni plan. Moj vodič zaprosi tov. Hvastjo, naj me spozna z delom. Tov. Hvastja, trikratni udarnik, vzame -cinikovo ploščo in me vodi v jed-kalnico. S pomočjo solitrne kisline jedka sliko, dokler ne dolbi potrebne reljefne oblike. Izjedkani ikliš-e najprej izmije, nato pa retušira. S posebnim odtiskoval-tlim strojem ugotovi kakovost klišeja^ »To delo je normirano,« pojasni tovariš Hvastja. »Po kakovosti in kolik osti, merjeni na kvadratne centimetre, ugotavljamo presek norme. 4 udarnike ima klišar-na: mladega Hvastjo, Korenčana, Štruklja in Majtingerja skoraj vsi so večkratni udarniki. Vkljub štirim udarnikom p* presega celotni oddelek normo povprečno samo za 1—2%. V bakrotisk strojnici. Nekaj časa sva ostala z vodičem r strojnici b-akrotiiska. Stroji tečejo. B»' kreni valji s preslikanimi filmskimi oe' gativi -se počasi vrte. S pomočijo barv sc ustvarjajo na finem papirju barvane fot°' grafij-e. Ban -Pavel, starejši polkvalificira-ni delavec, ostrga po končanem tisku val) in ga pripravi za nov tisk. Urbančič Fronce HODILA SKOZI TISKARNO »LJUDSKE PRAVICE« V knjigotisku. Vodič me predstavi mlademu resnemu Skalarju. »Povej kaj o sebi in svojem delu,« ga je naprosil. Skalar, dvakratni udarnik, je pogledal na stroj, kjer se tiskajo barvni klišeji. Začel je o delu, potem pa sva prešla na pogovor o njem samem. Sindikalni funkcionar je, odgovarja iza socialno skrbstvo, precej zaslug ima tudi, da je našim delavcem preskrbljen oddih v Lovranu. Na svoje delo je ponosen. Poleg Skalarja dela Jerič. Najbolj kvalitetno delo opravlja od osvoboditve. S kakšnim veseljem mi kaže živobarvne tiske za Jugoslavijo. Povedal mi je, da so barvne priloge za Vestnik umetnikov, najboljše ilustracije, vse slike za knjigo Očesne bolezni, Rak, Botaniko, njegovo delo. »Vestnosti in velike natančnosti zahteva moj stroj. Preden začnem delati, ga temeljito pregledam, da dela brezhibno,« je pripomnil. S tov. Neumanom sva se ustavila še pri Selanovi Rozki, prvi vlagalki, ki je dosegla pogoje za udarnico. Tov. Selanova je v predkongresnem tekmovanju svojo osebno obvezo presegla za 33%. Rozka je najmarljiivejša delavka v oddelku. Kako ceni vodja oddelka njeno delo, pa se vidi ipo item, da vlaga ravno ona vsa komplicirana dela. Rada bi spoznala še vodjo oddelka tov. Ažnoha, edinega racionalizatorja v oddelku. Njega težko dobiš, zmeraj se euče okoli strojev. Ob malem rotacijskem stroju. Od 1, 1920 je bil mali rotacijski stroj skoraj neuporaben. Mislili so ga oddati že v staro železo. Stal je mirno v prostoru, ki so ga uporabljali zidarji za skladišče, Pa se je spomnil tov. Hartman Lojze, starejši delavec, ki že nad 10 let dela v rotaciji, da bii poizkusil, če ga je mogoče popraviti. Koliko: bi s tem prihranil držaVi v denarju! Z voljo se je lotil dela in uspel- Ponosen je na to. Včasih je tiskal ta stroj samo v eni barvi, sedaj pa je z raznimi manjšimi nova-torstvi dosegel, da tiska »Pavliho« kar v treh barvah. Tudi Komunista, Kmečko ženo in Našo ženo tiska njegov stroj. Delal je dopoldne, pa zvečer bo spet tu. Tiskal bo »Kmečki glas«. — »Ali vesta sindikat in uprava za vso vašo racionalizacijo in vse novosti, ki ste jih upe-Ijali?« sem ga vprašala. »Nekaj že, toda mi ne obešamo vsega na veliki zvon. Sam sem vesel, če mi uspe, kar sem si zamislili. Malenkostne izboljšave pri nas so vsakdanja stvar,« je z bleščečimi očmi pripovedoval. Tako govori naš novi delavec, ki sc zaveda, da dela zase! Hartman je tudi izven tiskarne delaven. Tri tedne je delal v Sp, Logu, sedaj pa hodi vsako nedeljo na 6e>čnjo drv. Kdo ne bi bil ponosen na takšnega delavca? Skalar Marjan Med litograii. S spremljevalcem sva bežno prešla litografijo, ker je precej tovarišev iz oddelka odsotnih zaradi predkongresnih priprav za razstavo. Ustavila sva se pri \ Beranek Riko tovarišu Gašperlinu, dobremu in marljivemu delavcu. Moj vodič ga je pohvalil, češ, da ima pri otvoritvi sindikalnega počitniškega doma »Ljudske pravice« on največ zaslug. Knjigoveznica. V prostorni knjigoveznici mrgoli kot v mravljišču. Med skladi pretisikanih pol vrve delavci, marljive rolke posegajo po kupih, jih raznašajo, Zlagajo, s stroji vežejo in obrezujejo. Pri manjšem stroju stoji knjigovez Apfel Vladimir. Eno leto je tu, pa ibo že udarnik. Delo, ki je določeno za 8 ur, opravi že v šestih. Mladi delavec je predsednik komisije za tekmovanje in tarifo, namestnik grupnega poverjenika in brigadir pri prostovoljnem, delu za celo tiskarno. Ko ga ogledujem, se čudim, kje se krije tolika energija v tej drobni postavi pred menoj. Ne daleč od Apfela obrezuje tiskane pole Srakarjev Ivan. V juliju je prednjačil v prekoračenju norme, zato je prejel oddelkov o prehodno zastavico. Do sedaj je imel smolo: že dvakrat se je zgodilo, da je 'bil en teden pred razglasitvijo udarnikov prestavljen v strojnico, kjer je nekdo zbolel. Zaradi te premestitve ni. izpolnil pogojev za udarnika. Sedaj presega normo povprečno za 'trideset do sedemdeset procentov. Jezil se je na Vevče, češ, da pošiljajo tiskarni površno razrezan papir, kar mu vzame po nepotrebnem mnogo časa. Ivan je dober fizkul-tumik — včasih zmagovalec v teku. Z vodičem sva se ustavila še pri tov. Hvaletu. Na trorezniku visoko presega normo, V prostovoljnem delu je tudi udarnik. Vsak dan dela od treh popoldne do desetih zvečer. Že 505 prostovoljnih ur ima, čeprav na sindikalni tabli piše nekaj nad sto. Vse to mi je pripovedoval smeje, kot da bi delo opravljal igraje. Globoko zaverovan v isvoje delo stoji za mizo knjigovez Borštnar, Že 30 let dela tu. Pri tem se je tako izuril, da dela sam vse fine vezave v usnje. Delo je zelo natančno in zamudno in ga ni mogoče normirati. Večkrat veže en sam izvod. Čeprav ne more postati udarnik, vsakdo ve, kaj pomeni tov. Borštnar za knjig oveznico. Spoznala sem tudi Povšetovo Marijo, ki šiva knjige. Enkrat je, že bila udarnica, tudi sedaj zmeraj presega normo. Mladinka je referent za tekmovanje v oddelku. Da hodi redno na prostovoljno delo, se ji zdi samo po sebi umevno. Z okrogle mize, ki se hitro suče, jemlje tov. Rakarjeva pole in sestavlja knjigo. Dve leti je v tiskarni pri tem delu. »Dobra delavka je,« mi je rekel vodič, čeprav je sama tožila nad visoko normo, ki jo težko presega. Ni več mlada, vendar hodi vsako nedeljo na prostovoljno sečnjo drv. Knjigoveznica je eden izmed najboljših oddelkov našega kolektiva. Polna močnih vtisov sem se vrnila v svojo pisarno in se zamislila nad tem, kar sem videla. Nihče v tiskarni ni niti omenjal zloglasnih klevet Informbiroja — toda gledala sem jih pri njihovem delu in to so bile dovolj jasne besede. N&ŠI UDARNIKI — NAŠ ODGOVOR KLEVETNIKOM Medtem ko imamo -priliko dnevno poslušati v radiu klevetniško gonjo proti naši državi, ko informbirojevsko časopisje preplavlja ploha laži v naši državi, iko nam očitajo izdajstvo socialističnega tabora, skratka, ko si izmišljajo kopico grehov in jih skušajo naprtiti na naše rame in s tem prikriti svoje izdajalsko početje, vidimo, da naše delovno Ijud- Srakar Ivan Pri svojem delu dnevno tekmujemo za čim večjo produktivnost, za znižanje polne lastne cene, iza dvig kvalitete ter za čim boljšo izpolnitev še ostalih planskih nalog. Ves kolektiv se bori za izpolnitev teh nalog ter žanje pri tem vidne uspehe. Pri delu pa izstopajo posamezniki s svojo marljivostjo in produktivnostjo. Na ta način so si posamezniki že po večkrat priborili časten naslov udarnika, nekateri pa celo s svojo iznajdljivostjo naslov racionalizatorja. V zadnjem obdobju so se odlikovali ter si s svojim delom priborili naslov udarnika naslednji tovariši: Strojni stavec Poženel Franc je šestič proglašen za udarnika, ikemigraf Hvastja Franc četrtič, strojnik Jerič Ivan tretjič, drugič pa stavec Urbančič Franc, elektro-monter Cizelj Janez, knjigovez Hvale Maks, strojnik Skalar Marjan, knjigove-ška delavka Povše Marija in strojni stavec Ivančič Vladimir. Prvič so pa proglašeni za udarnika: strojnik Leskovic Rudolf, strojnik Škofič Drago, pomožni delavec Vevč Jože, vlagallka Cerjak Ana, rotostrojnik Hartman Lojze, stavec Hrovat Albin, bakrostrojnik Accetto Dušan, meter Friedl Leon, knjigovez Srakar Iv., litograf Beranek Riko, strojni stavec Gale Stanko in vlagalka Selan Roza. Vsem našim udarnikom čestitamo k njihovim uspehom ter jim želimo nadaljnjega poleta in uspehov pri njihovem delu. Vse ostale člane našega delovnega kolektiva pa pozivamo, da tudi oni vložijo vse sile v delo, da tekmujejo z našimi udarniki za čim večje delovne uspehe in s tem dokažejo, da so zavedni člani našega kolektiva in zavestni borci za zmago socializma v novi Jugoslaviji. čajo vse laži in obrekovanja, ki si jih izmišljajo na naš račun. Vsak dan imamo priliko ugotavljati večje uspehe delovnih kolektivov širom naše države, ki s svojim delom prepričljivo demantirajo vse laži. Tudi naš delovni kolektiv se pridružuje milijonskim delovnim množicam nove Jugoslavije v borfbi za -zmago resnice. Povše Marija Hvale Maks stvo ne naseda tem lažem, ter jih dnevno s svojim delom 'demantira. Dnevno se vršijo protestna zborovanja, na katerih naši delovni ljudje z ogorčenjem zavra- Selan Rozka Naš patronat je imel kulturno prireditev Kulturno prireditev — tri enodejanke, ki smo jo priredili v naši sindikalni dvorani dne 27. avgusta, smo hoteli ponoviti še v našem patronatu. Mimogrede povedano, marsikateri člani, naše sindikalne podružnice', ki sicer redno prispevajo v denarju za naš patronat, niti ne vedo1, kje je ta patronat, niti kakšni ljudje so v patronatu. Prav -na kratko: patronat je na Poljanski cesti štev. 16. V njem živi okoli 90 starih ljudi; ali so invalidi že od rojstva ali pa ljudje, ki danes nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje. Zato jih je ljudska oblast — socialno skrbstvo — prevzela pod svoje okrilje, posamezne ustanove in podjetja pa imajo nad njimi varstvo. Ko sem si v. sredo ogledal prostore v patronatu, sem ugotovil, da nimajo primernega odra, kjer bi1 naša dra-maitska -skupina: ponovila tri enodejanke. Vemda-r nas -to ni -o-plašilo. Kratek posvet ... Nekaj moramo »spraviti sku-paj Krajnc je koit na trnih. Bo generalka uspela? Knjigo je že odložil. »Zastor!« . . . Liaczi—iBacsi je šel... Tudi generalka, kjer sta igrala oba Francija, je šla. Le Svetic se je spotil, ko je prenašal škatle... »Pa ti?« so me drezali. »Zvečer! Še ne znam vloge in tudi psička nimam!« Popoldne pa je stopila v dvorano tišina . . . Osemnajst je že ura. »Mojduš in Možina,« sem se pridušal. »Kje pa je ozvočenje? Še pesmi ni čuti . ..« Pa se je tov. Možina prismejal in me potolažil. Za njim je prišel tudi ozvočevalec. Šminkanje, napravlljanje in pregledovanje vseh rekvizitov, no to je potrebna stvar. Mojega psička pa le še ni bilo. Le kako se bo izteklo? V dvorani se že zbirajo ljudje . .. Vsi smo že našminkani. Pa se spomni Margon, da nima halje. Aha, spet slaba rekvizitorska služba, vraga. In prvi, ki smo ga srečali, je imel haljo, pa je bilo po njem. Čas hiti.. . Psiček je tu! Samo nagaja za odrom. Kar s stolom je hotel pobegniti. No, pa sem mu dal svojo ve- čerjo in potolažil se je. Tem manj sem bil pa potolažen sam, ker sem ostal brez večerje. Še zadnji pregled. Stoli na odru, ali je štedilnik trdno postavljen in ali se da okno odpreti. »Ančka,« sem še zaklical, preden se je dvignil zastor, »da ne boš okna odtrgala od kulise. . .!« In smo začeli. .. Kar zadovoljna sva bila s Krajncem in sva si rnela roke. Na vse sva pozabila in jaz celo na — psička. Ko je šel »Laczi—Baczi« h koncu, sem se spomnil nanj. Le kje je. Skril se je kužek kar pod oder, da bi ušel močni luči. Hočeš nočeš, pri naslednji točki je moral z menoj na oder! Kako je bilo potem, veste v si. Oziroma tisti, ki ste gledali gire, Še »tragik« je bil na vrsti. Svojevrstna igra, ki je žela pri občinstvu posebno mnogo smeha. Svetic pa je iz tragika postal že hitro pravi junak, ko je po končani igri odšel na delo v rotacijo, drugo jutro pa še na sečnjo drv. Vidite, tako požrtvovalni so vsi naši igralci. Še nekaj glasbe — in prireditve je bilo konec ... Tako! Tudi jaz naj zaključim! »Črno na belem« me preganja in pravi, naj končam, sicer ne bo mogla ta številka iziti po »planu«. Ker pa nočem biti jaz vzrok za zakasnitev lista in s tem tudi morda krivec, da v tekmovanju za kongres gra-fičarjev nismo izpolnili obveznosti kulturno-prosvetne komisije, končam. Oceno za našo prvo širšo kult urn o- pros v e tno prireditev pa naj dajo zato — gledalci sami, B. A. NEPREDVIDENE ZAPREKE PRI NORMAH Zakaj odstotek dela po normah v oddelku strojnice ni zadovoljiv, ko imamo že za večino dela vpeljane' norme. Ta očitanja in vprašanja letijo na oddellko-vodjo, normirca in grupnega poverjenika, tako s strani vodstva kakor tudi s strani samega delavstva, češ: kako to, saj delamo že vse po normah. To pa ni res, še daleč ni vse normirano. V prvi vrsti nas tepejo drobna do-vršilna dela in obratna režija kot n. pr. pranje forme in valjev, čiščenje itd. Tega vsega je več kot ena četrtina. Umivanje celega stroja smo že začeli zadnji čas po normi in upamo, da se bo, obneslo, kljub nerazumevanju posameznikov. Tudi pri zgibanju, štetju in ravnanju smo prišli naprej, tako das mo tudi tukaj postavili normo. Seveda je bilo od začetka dosti oporekanja, češ, tovariš tako pa n,e bo šlo, ta norma ni človeška, vsa sem premočena, druga zopet tarna, da ne more zgibati določeno število. Res, od kraja je bilo to težko, ker vilagalke tega niso vajene, pozneje pa, ko so se priučile, so jo nekatere celo presegle. Revizije v strojnici. Te so pri nas kronične in stalne. Kadar je revizija v redu, takrat postane strojnik veselejši in živahnejši, ker ve, da delo ne bo zaman. Popravljanje v stroju pa dosti zamudi tiskarja, ker običajno pride popravljat stavec, iko dela strojnik že drugo pripravo. Zgodilo se je, da je prišel stavec popravljat v strojnico s polnim čolnom stavka. Strojniku se sedaj že izplača, da naredi še eno pripravo. Kaj pa norma? In pa čakanje? Potrebno je, da gre vse delo iz norme ali pa samo nadokna-den čas, kot je dodatek k normi. Tudi na malih strojih je stvar podobna, in skoraj ni tiskovine, ki bi bila dobra za tisk. Niso pa vselej krive napake, temveč tudi slab tiskovni material, ki se opazi šele v stroju. Pri opazovanju sem videl, da nekateri vestni strojniki normo dostikrat presežejo, ki jo pa ne zabeležijo, samo da imajo manj »čakanja na revizije«, manj »poprave stavka«, torej manj pisanja in manj obratne režije. So pa tudi dela, ki se pošiljajo v pregled iz stroja, predvsem zaradi pravilne barve. Jasno je, da to plača naročnik, ampak čas ne more biti normiran. Tudi tiskovni material, zlasti barva in valjarji, znatno vplivajo' na normo. Pri 7 in pol-urnem tiskanju je treba posebno zadnji čas večkrat naoljiti prevleko in zamenjati vrhnjo polo. Namazani valji se poleti širijo, pozimi krčijo, treba jih je stalno meriti in menjati. Vse to da veliko dela, ki se ne da normirati. Konci papirja in neenak papir so zelo velika ovira za hiter in lep tisk. Običajno padejo konci na valje, ki se po nekaj odtisih že razcefrajo, talko da je treba del valjev oprati. Premikanje stavka, zgibanja in merjenje predpisanih vrst pri boljših delih: pri prospektih, gre zopet iz norme, kar pri navadnem tipiziranem delu odpade. Čakanje na nujna dela, čakanje na odobrenje tiska — to gre vse na račun norme. Če se bo to, kar sem naštel, vsaj delno odpravilo, se bo odstotek dela po normah znatno dvignil. Ne maram pa pri tem zagovarjati tiste tovariše in tovarišice, ki krijejo svoje neznanje, lenobo in ne dosegajo norme, v prav vse rubrike, kolikor jih premore dnevni izkaz. R. L. Nezlomljiva enotnost in nepremagljiva ustvarjalna energija — to je veličasten odgovor naših narodov podležem, ki so z lažmi in klevetami, trgovskim podtikanjem, ekonomsko blokado, politično in kulturno izolacijo poskušali zadaviti našo državo v razmahu naše socialistične graditve. Moša Pijade VARČUJMO IN RACIONALNO IZKORIŠČAJMO ELEKTRIČNO ENERGIJO ! Objavljamo odlomek iz okrožnice, katero nam je poslalo ministrstvo za industrijo Ljudske republike Slovenije, Vele,d vedno večjega porasta industrijske proizvodnje, razširitve in ustanavljanja novih industrij, naše elektrarne niso kos preskrbeti vsem odjemalcem tiste energije, kot bi jo ralbili. Izgradnja naših novih elektrarn ne gre tako hitro naprej, kot bi to zahteval porast industrijske proizvodnje in s tem povečane porabe po električni energiji iz razlogov, ker je gradnja elektrarn, posebno večjih, zelo dolgotrajna. Povečana zahteva po električni energiji se posebno izraža za časa slabega vodnega režima na Dravi in s protipravnim reguliranjem vodnega toka. Opažamo ogromne potrebe po eni strani, na drugi strani pa dostikrat neracionalno izkoriščanje energije, ko posamezniki iz široke potrošnje, kakor tudi manjša in večja industrijska podjetja prekomerno, negospodarsko trošijo tako dragoceno električno energijo. Upoštevajte, da proizvajanje kWh za našo industrijo predstavlja vrednost 50 din za kWh in če pomislimo, da ob izpadih naših elektrarn ne obratuje gotovi del industrije in na tisoče delavcev skoraj brezdelno stoji in čaka na tok, si lahko predstav, ljamo, ne oziraje se ha s tem v zvezi izpad gotove količine proizvodov, kakšna dejanska škoda nastaja, če industrija nima dovolj električne enengije na razpolago. Ko je torej na eni strani pomanjkanje, opazimo na drugi strani, da posamezniki ali podjetja lahko z racionalnim izkoriščanjem in z izredno štednjo mnogo pomagajo onim industrijam, ki so morale biti v primeru izpada reducirane. Štednja naj ibo reis štednja, to se pravi, da bo vsak posameznik, kot velika in malo podjetja, trošil energijo, ki jo za proizvodni proces nujno rabi in da bodo posamezniki in manjša podjetja štedili in odstopili podjetjem, ki rabijo energijo, v gotovem predvidenem času. Razumljivo pa bo štednja le tedaj koristila, ako bo prodrla v vse sloje, in bo vsak državljan, bodisi le kot navaden potrošnik razsvetljave, bodisi kot obrtnik, bodisi manjša ali večja industrija sodeloval pri organizirani izvedbi štednje. Le na ta način bo dosežen tiste efekt štednje, le na ta način bomo prihranili potrebne kWh za našo industrijo. Potrebna pa je za izvajanje stroga disciplina in zainteresiranost vseh slojev ljudstva, kar bomo dosegli z razlaganjem načina izvedbe štednje, povezanosti ter vsestransko propagando, v katero bomo pritegnili oblastvene, množične in partijske organizacije. 'Pota, ki vodijo v to organizacijo in njeno izvedbo, so različna in gredo kot je omenjeno, preko posameznih podjetij, preko podjetja za razdeljevanje električne energije in preko oblastvenih organov v povezavi z množičnimi organizacijami. Glavna navodila organiziranja bi bila zapopadena s sledečim: a) Zmanjšanje porabe električne energije v vsem dnevnem času (kar naj' bi v prvi vrsti izvršili odjemalci široke potrošnje). b) Zmanjšanje porabe v kritičnem ča- su, v času največjega obratovanja industrije od 7—12. ure in v čau svetlobne konice. , c) Znižanje celotne povprečne obtežbe v industriji na čas, ki ne sovpada s konico omrežja. V zvezi z gornjim upoštevajte sledeča navodila: 1. Kjer koli vidiš luč, ki ni nujno potrebna, ugasni jo. 2. Za čas, ko opravljaš pri strojn delo, katero ni vezano na električno energijo, izključi elektromotor. 3. V uradnih prostorih tiskarne in uredništva naj se uporabljajo namizne ali stropne svetilke, ne pa oboje istočasno. 4. Po zaključku lista naj se luč na stopnišču ugasne. 5. V knjigoveznici naj se električni grelci za klej izključijo, čim niso več potrebni 6. V kopalnicah naj se enkrat dnevno segreje voda v času, ki je za to določen. Posameznik se ne sme posluževati stikala za gretje vode. 7. Na splošno naj se delovni prostori ne ogrevajo z električno energijo. Vsak potrošnik mora s štednjo in gospodarsko uporabo električne energije pomagati k rešitvi elefctroeuergijskega vprašanja v Sloveniji. Posebno veliki potrošniki lahko učinkovito prispevajo k omiljenju vseh težkoč v zavesti, da s skupnimi napori premagamo lahko vse težave. Saj stremimo vsi k enemu in istemu cilju, k dvigu našega gospodarstva in izboljšanju življenjske ravni delovnega človeka. Glavni dispečer električne energije bo izpolnil svojo težko nalogo uspešno le tedaj, če bodo vsi potrošniki disciplinirani in izvajali njegove ukrepe v korist skupnosti. Cizelj Ivan. |JlllIlllllgll1lllll]|ljllllll||[|illlll!l||t||lllllIl||||lll1lllll||j||ll!lll||||||IIlll]|||||il!tlllUjj|[IItll!i||||illllllmi|||[llll|||]j|llll1H| Bralci lista »Črno na belem« — postanite njegovi dopisniki ! ŠAH IZ ZGODOVINE ŠAHA (Nadaljevanje.) Tedanji šah se je igral seveda še v prvotni obliki oziroma načinu, t, j. figure niso bile tako gibljive in pokretne kot so danes. Poleg tega so šah smatrali za igro in ga igrali za denar. Zgodovinska nujnost pa je tudi v tem pogledu narekovala spremembo. Prihod šaha iz nekako duhovno lenega vzhodnega ozračja na obronke Evrope je zahteval tudi v šahu revolucijo, ki je pa v tistih časih nihče ni tvegal. Zato so šah v Španiji in tudi v Italiji igrali po starem načinu ter so ga menda ravno zato ponižali na stopnjo igre, ki vzbuja strast hazarda in igre za denar. Sicer pa je znano, da so bili Evrop-ci v mračnem srednjem veku izredno vdani vsem strastem, ki se izživljajo v igrah. Šele ob koncu 15. stoletja se je zganil tudi šah. Neutešljivo hrepenenje po prostornih in časovnih razdaljah, hrepenenje po brezkončnosti, je prerodilo arabski šah in ga preoblikovalo. Figure, ki so dotlej tako rekoč samo stopicale, so postale izredno gibljive, dama pa je postala skoraj grozna. Izredne poteze, kot n. pr. rokade itd., so pa že poznejši dodatki, zelo pozne izpopolnitve. Potem, da nadaljujemo pot šaha po svetu, se je šah udomačil v Franciji in Angliji ter si počasi utiri pot po vsej Evropi. Francija je imela ob koncu 18. stoletja velikega šahovskega mojstra, ki se je imenoval Andre Danican z umetniškim imenom Philidor. Tega Francoza Philidorja je takratna šahovska javnost smatrala za najboljšega igralca na svetu. Toda o kaki organizaciji boja za svetovno prvenstvo tedaj še ni bilo sledu. Philidor pa je bil dejansko prvi, ki-je skušal utrditi splošna načela v teoriji. Sredi preteklega stoletja se je javno mnenje odločito za Angleža Stauntona, ki naj bi bil najmočnejši šahist na svetu. Toda kmalu je dobil Staunton konkurenta v Andersenu, Iki je bil Nemec danskega porekla. Ker j e Andersen premagal v dvoboju Stauntona, je šahovska javnost seveda Andersenu priznavala šahovski primat. Andersen je zmagal tudi na velikem mednarodnem šahovskem turnirju v Londonu leta 1851. Leta 1858 je prišel iz Amerike v Pariz izredno talentirani šahist Pavel Morphy. On je na svoji turneji po vsej Evropi od leta 1858—1860 vsepovsodi zmagoval in v svoji igri pokazal tako čudovite kombinacije, da so ga smatrali še več desetletij po njegovi smrti za nenadkriljivega. Še danes uživamo ob preigravanju njegovih partij zaradi blestečih kombinacij. Morphy je gladko premagal tudi Andersena. Morphy je dobil 7 partij, Andersen dve in dve sta se končali remis. Kljub sijajni igri pa Morphy ni dolgo držal šahovskega žezla, kajti pojavil se je kot meteor, zadivil ves svet s svojo igro in po preteku nekaj let ugasnil. Za Morphyjem se je pojavila nova šahovska zvezda; ibil je to Welhelm Stei-nitz iz Prage. S svojo dognano, teoretično utemeljeno igro je povsodi zmagoval. Med drugimi' je leta 1866 premagal tudi Andersena z 8:6 brez remijev. Ker se Mor,phy šahovskega življenja ni več udeleževal, so začeli smatrati Steinitza za najboljšega na svetu. (Dalje prihodnjič.) VELEMOJSTER NAJDORF IN LJUBLJANSKI ŠAHISTI Eden izmed kandidatov za svetovnega prvaka velemojster Miguel Najdorf, je po nedavno končanem dvoboju z večkratnim jugoslovanskim prvakom dr. Trifunovičem obiskal tudi Ljubljano in odigral simultanko s tridesetimi nasprotniki-Najdorf je dobil 'samo 12 partij, izgubil 7 (!) in 11 igre se je končalo: neodločeio-Igral je polnih 6 ur. Z rezultatom je bu skrajno nezadovoljen in je izrazil želj®' da odigra takoj drugi dan še eno simultanko z 20 nasprotniki. Povedal je tudi; da tako slabega uspeha še ni imel prl podobnih produkcijah. V New Yorku j® od 750 simultanslkih iger samo dve (!) *** gubil. Toda tudi druga ljubljanska simultanka mu ni izpadla po volji. Dobil je 1® partij, štiri (!) izgubil in tri remiziral- Obljubil je vsakemu igralcu v drugi sl' multanki osebno nagrado, kdor ga pre' maga. S ŠD Grafičar je dal pretežno večin® igralcev, iki so se zelo dobro odrezali. v prvi simultanki so zmagali: Smoljanovm, Vrhovec, Kržišnik in Kržin; remizirali Pa so: Lorbek, Bajec ml., Logar, Kozin < Boblek, Vospernik, Vollk in Hren. V d gi simultanki so dobili: Smoljanovic •» Gabrovšek in Volk; remis pa Bajec in Vospernik. Hren Lado-