| GLASILO PODJETJA »HMEZAD« ŽALEC - LETO XXIX. - CENA 3 DIN - ŠTEVILKA 9 | URESNIČEVANJE CILJEV DRUŽBENOEKONOMSKE POLITIKE V LETU 1975 COBISS s Družbena akcija za gospodarsko stabilizacijo in dosego ciljev sprejete družbeno-ekonomske politike v letošnjem letu je stekla in nam tudi v našem podjetju nalaga zahtevne in zelo odgovorne naloge. Politična stališča so nedvoumna —| predvsem zahtevajo, da postane bitka za stabilizacijo. Trajna naloga s konkretnimi in jasnimi opredelitvami vseh organov samoupravljanja, poslovodnih, or- ganov, organov delavske kontrole in zborov delovnih ljudi. Sedanjega stanja na gospodarskem področju sicer ni potrebno dramatizirati, nujna pa je odkrita in vsestranska analiza in .dosledna izvedba potrebnih ukrepov. Družbena akcija računa na napore delovnih ljudi, tudi na odrekanje marsičemu že predvidenemu. Računa na kakovost dela, ki naj normalizira in nadalje razvija družbena razmerja v smeri, Savinjski golding bodo hmeljarji obrali prve dni septembra, nove sorte pa šele tja proti sredi meseca, ker nagaja deževje ki jo je začrtala nova ustava, zavedati, da jih moramo izvajati Računa torej posebno na odgovornost za vsak poslovni korak, na temeljito izpolnjevanje sprejetih dogovorov in sprejetih delovnih nalog in ne nazadnje tudi na popravljanje že sprejetega, če tega sedanje razmere ne prenesejo oziroma če dogovori presegajo realne možnosti. Lahko ugotavljamo, da potrebo po ukrepih, ki jih ta čas zahtevajo gospodarske razmere, vsi čutimo. Na nas leži njihova izvedba, predvsem pa Se moramo A KCIJSKI PROG RA M Z A BOLJŠE POSLOVANJE iTOGRAM SO V JULIJU SESTAVILI PREDSTAVNIKI DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ V PODJETJU, VODILNI PODJETJA IN DIREKTORJI TOZD. A. V zvezi z akcijo za uresni- a) dolgoročne ukrepe, ki jih je čevanje- ciljev družbeno-ekonom- treba urediti s samoupravnimi ske politike v 1975. letu, ki jo or- akti in predpisi (sistemski ukre-ganizirajo posebni koordinacijski pi). Sem spadajo tudi naložbe za odbori v občinah, so sprejeta na- odpravo ozkih grl v kapacitetah slednja stališča: in za izboljšanje gospod, struk- 1. Vsaka TOZD se vključi v to ture (skladnost: surovina—prede-akcijo neposredno v svoji občini, lava—prodaja), 2. V vsaki TOZD je treba izde- b) tekoči ukrepi, ki, rešujejo lati in obravnavati na zborih de- probleme sprotnega značaja s lovnih skupnosti: sklepi samoupravnih organov in a) oceno izvajanja družbeno- odločitvami poslovodnih organov; ekonomske politike ha podlagi- a-. nahže polletnega poslovanja - C. Problemi sistemskega zna-TOZD, - čaja b) program ukrepov, da bi se 'L Funkcija planiranja (in ana- zadeve izboljšale, liže) je zapostavljena in podce- c) Osebne zadolžitve posamez- njena. Posledice: gospodarjenje nilr delavcev za izvršitev ukre- po občutku, na pamet, od danes pov, ' ' do jutri. č) določiti’ način kontrole izva- a) planiranju in analizi pošlo-janja teh zadolžitev (komisija de- vanja zagotoviti ustrezno mesto lavškega nadzora in redna občas- in pomen v poslovanju, ustano-' na poročila zborom delavcev). viti za to potrebno službo, kjer 3. Sprejete ukrepe in osebne je ni ali je preslabo zasedena; zadolžitve je treba v pismeni ob- b) sestaviti osnutek razvojnega liki objaviti v vseh delovnih pro: programa 1976—1980, kot je bila Štorih ali pa jih izročiti'vsakemu naloga dana, osebno odgovorni-članu kolektiva. direktorji TOZD, 4. Oceno, program ukrepov, za- - c) letni; gospodarski načrt 1976 dolžitve-dbstaviti ekonomsko or- izdelati prezpogojno v predvide-ganižacijskemu oddelku skupnih nem,roku (dec. 1975); EOO naj-po služb, ki izdela pregled progra- potrebi predlaga dopolnitev me-mov ukrepov: vseh TOZD. ; todologije, 5. Politični aktiv v, TOZD je le -č) plan mora vsebovati ukrepe koordinator akcije med posamez- za izvršitev in osebne zadolžitve nimi organi in organizacijami- v Za nje, TOZD. To ni nov organ, ki spre- d) sprejeti poseben pravilnik jema Sklepe! On le skrbi, da ak- ali sporazum, ki bo urejal pro-cija teče ih kontrolira da vsakdo -ces planiranja v podjetju, uskla-izvršuje svoje naloge V, akciji. jeVanje planov, določanje .nosil- - B. Program ukrepov zadeva -cev odgovornosti za izvedbo itn.,, dve področji: ' , (Nadaljevanje na 2. strani) - tam, kjer delamo in živimo. Akcijo za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbeno-ekonomske politike v letu 1975 vodijo v občinah koordinacijski odbori pri OK SZDL, v KS, SIS in TOZD pa. odbori, ki so jih imenovale družbenopolitične organizacije v teh - sredinah. Delavski svet podjetja je na seji 7. 8.- 1975 sprejel za podjetje kot celoto naslednja stališča in smernice za akcijo: - OSREDNJP KNJ (Nadaljevanje s 1. strani) e) pri ekon. organiz. oddelku naj se osnuje poseben koordinacijski strokovni organ za planiranje, v katerega se vključijo vsi planerji oziroma nosilci funkcij planiranja v TOZD f) plan naj določa globalno medsebojne poslovne odnose TOZD. Usklajenega za celo podjetje naj sprejmejo vse delovne skupnosti podjetja. Iz tega naj izvirajo pooblastila samoupravnih organov za njegovo izvedbo. 2. Nagrajevanje po delu se zaradi oportunističnega odnosa izvaja ie pri fizičnih' in komercialnih delavcih. Analizirati stanje v vsaki TOZD! a) plačevati po normah dosledno, tudi kadar se ne dosegajo, ne glede na vzroke. Uveljaviti tudi norme za kvaliteto, b) uvesti premijski sistem nagrajevanja vodstvenih delavcev, kjerkoli je možno meriti poslovili učinek enote, ki jo vodijo (na osnovi izvršitve piana), c) uvesti nagrajevanje za tehnične izboljšave in koristne predloge (komisija delavskega sveta podjetja!). 3;- Sprejeti skupne osnove in merila delitve' dohodka (sam. sporazum) TOZD, ki bodo spodbujale k dobremu gospodarjenju in onemogočale delitev OD preko ustvarjenega dohodka (in minimalne akdmulativhbsti) oziroma preko meje solidarnosti (90% obr. osnova). 4. Sprejeti načela in mehanizem poslovanja Interne banke pravilnik o »pravilih igre«. Ta naj sluzijo za osnovo bodočega sporazuma o poslovanju Intérne banke. 5. Rešiti problem razvojne in komercialne koordinacije med TOZD v podjetju. 6. Bolje, organizirati in povezati TOZD —1 po tehnološki sorodnosti, — po reprodukcijskih, celotah (zlasti Mesnine, Mlekamá, Mešal-nica krmil, Notranja trgovina). Pripraviti predloge sporazumov o ofganizácij ski povezavi in o delitvi skupnega dohodka. Združiti/S proizvodnjo in po-' éñótiti kmetijske strokovne službe v regiji in podjetju. Č. Zunanje trgovinska problematika: 1 2 1. Preveriti letošnji plan potrebnih deviz za uvoz. Dolgoročno ugotoviti, kje je uvoz reprodukcijskega materiala (katerega) potreben, kje ga je možno pre- c usmeriti na vzhod, ali pa blago dobiti doma (količine, vrednost). Plan izvoza in plan uvoza sta sestavna dela gospodarskega načrta vsake TOZD. Posebej to velja za opremo in stroje! 2. Povečanje izvoza: a) Hmezad — možnosti direkt-ñé prodaje, Zlasti v tretji svet, na nova prekomorska tržišča; v predelanem stanju, b) Notranja trgovina — gozdni sadeži — le preko Hmezada, c) Mesnine — premalo truda za večji izvoz meša in živine, u-gotoviti potencialne mesne izdelke zá izvoz in možnosti večje proizvodnje le-teh, č) Sadjarstvo Mirosan — drevesca se ne izvažajo, čeprav so možnosti — povečati proizvodnjo, I d) Strojna — pripraviti »teren« za 'izvoz na vzhod in dežele v razvoju, informiranje, blagovne liste. Vsaka TOZD naj ugotovi svoje možnosti za izvoz in kaj je treba v tej smeri storiti. 3. Hmezad naj prouči svoje perspektive kot zunanje trgovinska TOZD (ne le za hmelj), kadrovsko usposobljenost, problem Hmezad Trada rešiti. D Investicije 8 Preveriti pokritje in realnost investicijskega načrta TOZD 1975. Glede na realne vire sredstev in njihovo zagotovitev (bančni krediti- veljajo dokončno le tisti, ki so pogodbe zanje podpisne do 21: 6,) a) problemi pokritja naložbe v teku v Mlekarni, Strojni, Kmetijstvu Šmarje) Gradbeništvu, Notranji trgovini, b) usklajenost z drugimi TOZD (sufovina-predelava), c) skladnost naložb z družbenimi kriteriji (izboljšanje gospodarske strukture, trgovinske bilance, zagotovljena surovina oziroma tržišče za izdelke, 2. Določiti prioritetne' naložbe in potrebno Združevanje sredstev, na osnovi usklajenega programa razvoja vseh TOZD in širših družbenih meril. 3. Dosledno spoštovati predpisane postopke, investiranja (zakonske in interne). Nobena naložba ne sme mimo predpisane procedure!' 4. Izboljšati pripravo investicij zlasti tehnološko in ekonomsko. Osnovati pri DSP posebno strokovno komisijo za preverjanje e-• konomičnostl in tehnološke zasnove naložbe. 5 Revidirati letošnje in bodoče - bilansiranje investicijskih sredstev in izločiti-vse tiste vire, ki še niso realizirani v času izdelave te bilance (PAMK prodaja OS ih sl.) E. Osebna poraba 1. Preveriti skladnost deiitve DO z merili letošnje republiške resolucije, Vsaka TOZD Za sebe ih EOO za podjetje izdela analizo skladnosti delitve DO na podlagi polletnih obračunov. (Rast DP in OD). 2; Izdelati predlog skupnega sporazuma o delitvi OD. 3." Nobenih novih povečanj OD letos; samo skladno s povečanjem storilnosti in merilih pod 1. F. Osnove večanja proizvodnje in delovne storilnosti niso naložbe v nove kapacitete in povečanje zaposlenih, temveč intenziviranje gospodarjenja: 1. Boljša izraba kapacitet se a-nalizira v : osnutku' razvojnega programa. Ugotoviti po proizvodnih linijah, po objektih itn., koliko so izkoriščene. Predvideti u-krepe za dosego polnega izkoristka (več surovih, odprava ozkih grl, modernizacija, melioracija, novi tehnološki postopki itn.). Ti ukrepi naj imajo prednost pri naložbah. 2. Modernizacija; a) strojev in proizvodnih objektov, b) tehnologije in načina dela, (nosilci so tehnoolške službe, in preko nagrajevanja koristnih predlogov — vsi zaposleni). 3. Boljša organizacija dela: — globalno letno planiranje; — operativna priprava dela, koordinacija z nabavo in prodajo (Strojna, Mesnine!), — nagrajevanje. 4. Delitev dela v internih integracijah: a) proizvodnja — predelava — trgovina (reproduke. in doh. celote), b) povezava kmet. TOZD v podjetju in regiji in koncentracij a strokovnih služb. 5. Specializacija z eksternimi integracijami v živilski industriji- G. Kadrovska problematika 1. Ne spoštuje- se dosledno družbeni dogovor o kadrovski politiki ob novih namestitvah. Doseči, da se odstopa od zahtev le s soglasjem skupne komisije za sistemizacijo, 2. Premalo je mladih kadrov Zlasti z visoko izobrazbo. Kar jih je, pa ne pridejo do izraza njihove ambicije;- ker so neustrezno nameščeni (manj pomembna, nesamostojna delovna mesta). 3. Režim odpiranja ‘in zasedanja novih delovnih mest zlasti v režiji, in sploh kjer delo rii normirano, zaostriti. Dopustno' lema podlagi analize potreb in organizacije dela (analizirati delovni postopek in obseg dela). Zahtevati predpisani postopek za odpiranje novih delovnih mest (opis dela, soglasje komisije za sistemizacijo). 4. "Zmanjšati popoldansko zaposlovanje, zlasti strokovnih delavcev ha enakem delu kot ga dela V TOZD. Predlagati dopolnitev predpisov da daje TOZD soglasje delavcu za to. Ukrepati tudi' v sedanjih možnostih zlasti pri vodstvenih in vodilnih delavcih. Za vodilna delovna mesta mo-* ra biti pogoj, da je honorarno delo kakršnekoli vrste le s soglasjem * pristojnega organa. 5. Boleznine prekoračujejo vse razumne meje. Analizirati stanj e, iridehtificirati delavce. Ukrepati ž javnim; iznašanjem imen, predstavitvami za manj odgovorna delovna mesta. Izvršiti sklep o odpiranju lastnih ambulant v Celju in v Žalcu s pooblaščenim zdravnikom za odobritev bolezenskega dopusta. Analizirati tudi delovne nezgode in vzroke. Poiskati rešitve tudi v kolektivni zadolžitvi delovnih skupin za določeno delovno nalogo, določiti ji rok in maso vkalkulira-nih OD za to. Tako da preide borba zoper zabušante na kolektiv, ki zaradi tega trpi. Individualne norme in nagrajevanje povzročajo nezainteresiranost ostalih delavcev ža te probleme. Možne so tudi dodatne premije , za izvršitev dela v roku, ki ga omogoča število vseh delavcev v skupini itn; Kjerkoli je možno, je treba pogojiti polno izplačilo dosežene' individualne norme z doseganjem proizvodne naloge skupno kot celote. Izvršiti je treba preverjanje u-sposobljenosti delavcev v komerciali iz poznavanja uzanc in predpisov in internih navodil o blagovnem' prometu. H. Sistem dela: IV globalnem pogledu ustvariti tak sistem:' planske naloge — osebne zadolžitve vodilnih in strokovnih delavcev — nagrajevanje (premijsko) ža izvršitev planskih nalog. 2. Sklepi in delovne naloge se nedosledno izvršujejo na vseh ravneh. Zato je potrebno: — osebno zadolžiti delavce za izvršitev sklepa ali naloge, — na vsaki seji ali delovnem sestanku uvesti obvezno kot prvo točko: pregled izvršitev sklepov, kjer poročajo zadolženi, — ukrepati zoper delavce, ki sklepov ne izvršujejo ali pa jih slabo in nedosledno, z zamudami. 3 Preslaba funkcionalna povezanost skupnih služb podjetja in TOZD kot posledica napačnega pojmovanja »samostojnosti« TOZD ovira normalni potek po-vezanih delovnih procesov. U-stvarja nevzdržne odnose pri iskanju krivcev za slabo delovanje posamezne funkcije v podjetju, ovira normalno kadrovanje ljudi v službah. Službe TOZD povezuje vodja službe y podjetju, ki jimjeStrb-kovno »nadrejen«. Vodje služb v podjetju so odgovorni, da S'é vršijo redni delovni Sestanki z vodji ih delavci v TOZD. Doseči smotrrio , razmejitev dela služb podjetja in TOZD. • 4. Skupne službe podjetja md-hijo tudi samoupravno in poslovno zaživeti kot delovna skupnost (kolegij, program dela, stroški); 5. Predlogi samoupravnih pred- pisov in ukrepov se v pripravljalni fazi premalo proučijo v širšem krogu (bodisi zaradi pomanjkanja časa áli neangažira-nja). Zato in zaradi nepoznavanja predpisov pa nastopajo problemi pri izvajanju,' ki se nemalokrat rešujejo tako, da dela po svoje, kot komu ustreza. . 6. Predstavniki TOZD v organih in delovnih telesih v podjetju se premalo angažirajo, kot da skrb za dobre skupne rešitve in delo skupnih organov ni delo za TOZD. Doseči je treba večjo angažiranost predstavnikov TOZD pri iskanju rešitev in Urejanju skupne problematike. I. Samouprava 1. Oblikovati ih v statutih uzakoniti' samoupravne skupine in preko njih organizirati delová-rije delegatskega sistema (glej: govor na tovariškem srečanju). 2. Oživeti komisije delavskega nadzora v TOZD in okrepiti službo kontrole v podjetju. Pripraviti pravilnik o delu in nalogah komisij. Doseči potrebno samostojnost in samozavest komisij. Kadrovsko Sestavo po potrebi dopolniti, da bodo v njih ugledni in iniciativni starejši delavci. Organi kontrole naj začno z aktivnim delom prav s kontrolo izvajanja tega programa ukrepov. Organizira naj se dogovor o nalogah in načinu dela za vse predsednike komisij. 3. Zaostriti osebno odgovornost za vsako nezakonitost, slabo izvrševanje nalog, ne glede na položaj in delovno mesto (glej sklepe predsedstva CK ZKJ). 4. Izdelati manjkajoče splošne akte in sporazume. Prednost: statut podjetja, sporazum o delitvi DO, o delitvi OD, vzorčni statut TOZD (dopolniti), pravilnik o delavskem nadzoru, samoupravni sporazum o skupnih Službah podjetja, pravilnik o inovacijah, spo- (Nadaljevanje na 15. strani) STRAN ^ SEPTEMBER 1975 5V ' f ; ;;' --HltlSljOr (ffi) 13. DAN HMELJARJEV PRAZNOVALI LE HMELJ AR JliSAVIN JSKE DOLINE SODELOVANJE NA PRAZNOVANJU ODKLONILE ORGANIZACIJE Z OBMOČIJ, KJER HMELJARSTVO ŠE NIMA TRADICIJE. OBE PRIREDITVI — V SOBOTO STANOVSKA V ŽALCU IN V NEDELJO TURISTIČNA V BRASLOVČAH r|| IZREDNO USPELI. Devetega avgusta zvečer so se proslave svoj stanovski praznik, v Hmeljarskem domu v " Žalcu se pogovore in povesele. zbrali hmeljarji-kooperanti in vab- Praznovanje je pričel lansko-ljeni gostje, da v teh za hmeljar- letni starešina Franc Šketa z na-stvo nič rožnatih časih dostojno govorom: a—»»«i ..k mm C ■ ■ | WÊÊÊÊSÊË II K m iip ¡Él m gjli Hi M1BÍÉ WÊIÊÊÊÊÊÊÊÎÊÊÊÊÊÊÊLm I mmm Stari hmeljarski starešina Franc Šketa predaja dolžnosti novemu starešini — Antonu Ocvirku iz Grušovelj DRAGI HMELJARJI — SPOŠTOVANI GOSTJE! Čutim prijetno dolžnost, da otvorim letošnje srečanje hmeljarjev. Kot star hmeljar sem na to ponosen. Dovolite'mi,: da vas, prav-prisrčpo , pozdravim*.. Želim, da bi naše srečanje potekalo v čimbolj j tovariškem vzdušju in da bi se vsi kar najbolje poču-. tili. Letošnje srečanje je trinajsto po vrsti. Žal moramo ugotoviti,, da poteka letos v ožjem krogu, saj j se praznovanja niso udeležili hm,eljarji izven doline. Hmeljar-ji-kooperanti mislimo, da je potrebno praznik hmeljarjev ohranili tudi v letih, ko pridelovanje hmelja ni najbolj ugodno. Upam, da bo srečanje še bolj prisrčno, nam vsem v zadoščenje za pripadnost tej grenki roži, obenem pa spodbudno za bodoče. Naše srečanje bo popestril s svojim programom tudi pevski zbor iz Prebolda, imenovali bomo noyega starešino, ppdelili priznanja zaslužnim j hmelj ar j em in seveda izbrali hmeljsko princeso za le.to 1975. Srečanje bomo izkoristili tudi za to, da opozorimo na uspehe, ; ki smo jih v preteklih Jetih dosegli na področju J^meljarsîvâ; V kooperaciji. Da opozorimo na ves trud, ki ga leta in leta vlagamo, y to proizvodnjo. in ne nazadnje tudi zato, da opozorimo širšo družbeno skupnost na težave, ki so se nam nakopičile ; zaradi prenizkih cen in katere se vse prepočasi rešujejo. Prosim predsednika hmeljarskega . odbora naše kooperacije, da nam v nekaj besedah oriše trenutno stanje v hmeljarski proizvodnji pri nas, v Sloveniji in širšem svetu. IgnacBrdnik — predsednik hmeljarskega odbora pri TOZD Kooperacija Žalec pa je dejal: SPOŠTOVANE HMELJARKE IN HMELJARJI! . ! Prav je, da tudi tako prilož-nosi, kot je današnja, izkoristimo in pokažemo na uspehe in težave, ki nas spremljajo s to grenko rožo. . Vseh težav,. ki so se nakopičile v zadnjih letih, nismo sami krivi. Prodajna cena. hmelja se že nekaj časa ni bistveno spremenila. Proizvodni stroški pa neprestano naraščajo. Mnogi še- še spominjate govora hmeljarskega starešine -iz leta 19.69, ko, je opozoril, da bo potrebno bolj budno paziti na rast proizvodnih stroškov, oziroma jih s pomočjo uva- janj a sodobne tehnologije . celo znižati. .. " Lahko rečem, da smo. hmeljarji s pomočjo znanja strokovnih služb iti lastno prizadevnostjo dosegli v etik. napredek. Rezultat tega je spremenjena, podoba doline. Razdrobljene nasade šb zamenjali sodobni kompleksi žičr nič. Drago rocho delovno silo pri vzgoji, ih obiranju hmelja smo v veliki meri zamenjali s kemičnimi sredstvi in. obiralnimi stroji, S Jem smo proizvodne stroške znatno znižali, žal pa so istočas-' no cene rep romat erialu, ki ga za proizvodnjo hmelja potrebuje-,, mo,, neprestano in prekomerno l naraščale. To pa\ navidezno zmanjšuje uspehe, ki smo jih dosegli. pri znižanju: proizvodnih stroškov. ■ V naši kooperaciji imamo trenutno ,570 ha sodobnih . nasadov hmelja in le še 110 ha ostalih nasadov, pred nekaj leti pa je bila slika7obratna, Površine so se v zadnjih letih zmanjšale, v glavnem ha račun nasadov ha hmeljevkah. Težave, o katerih sem že govoril, pa ne spodbujajo hmeljarjev, da bi hmeljišča v večji meri obnavlja- li. Vendar tega ne smemo jemati preveč tragično. S hmeljem živimo že skoraj 100. let, s hhieljem smo■ v dolini dosegli lep napre-de]i, zato bomo. takoj, ko,se bor, do pogoji pridelovanja izboljšali, nasade zopet razširili, Krizo ročnega obiranja smo z nabavo obi-ralnih strojev v. strojnih skup-nos tih rešili brez večjega pretresa. .. , Trenpitno imamo v- kooperaciji 46 strojnih skupnosti, veliko strojev pa so kupili,,hmeljarji tildi sami. Upam si trditi da bomo letošnji pridelek že 80 % obrali strojno! ; Spoštovani hmeljarju[.Dovolite ■ rili, da ob tej priložnosti omenim še tple. V dolini smo v Si hme- ■ Ijarji, 'z redkimi [izjemami ' ko-, operand naše temeljne orgahiza-, cije Kooperacija. Ta podatek.zgo-., vorno priča o tem,, da smo v so- \ delovanju našli obliko dela,. ki nam koristi in nas obenem povezuje! S igm smo enotnejši in močnejši, .Jc° je pred. širšo družbeno skupnost treba stopiti s problemi ip težavami, ki nas tarejo. Kritičen položaj, ki tare vse ju- peljal do tega, da stfio pri Zvezni. gospodappki zborpici osnovali jtl-J goslovansko grupacijo za hmelj. Vzporedno s tem,smo ustanovili tudi skupni-fond rizika za hmelj. Tako organizirani smo se po j a-, vili z zahtevkom, da nam družba• priskoči, na pomoč im pomaga rešiti sedanjo neugodno situacijo. Priznati moramo, da smo nale-: teli ha. razumevanje, čeprav sredstva, ki; smo jih dobili, niso. tolikšna, „kot: smo pričakovali.. Spoznali pa smo, da bomo tako organizirani ih Š takim načinom dela lahko uspešno premostili krizo, v kateri smo se znašli. Omenil sem ze, da! krize,, v kateri smo, hmeljarji sami nismo v celoti krivi. Očitamo si lahko le to, da so naši hektarski donosi premajhni, kar sre narn močno pozna pri našem dohodku. Velik del krivde nosijo tudi hmeljarji drugih držav, predvsem Zahodna Nemčija, ki so svoja hmeljišča razširili minio vseh dogovorov.' S tem so' ponudbo hmelja na svetovnem trgu močno povečali, kar se odraža v nizkih cenah. Jugoslovanske hmelajrje, ki večino svojega hmelja izvozimo, je to še posebno prizadelo. Boli nas tudi to, da!poskušajo sedaj krivdo za tak položaj prevaliti na nas in hmeljarje drugih držav, češ, da shio io krivdo povzročili mi. Zaradi tega ostro protestiramo .in upamo, da so podobno storili tudi naši predstavniki, ki so trenutno na hmeljarskem kongresu ha Poljskem. '' ■ , Spoštovani hmeljarji! Dovolite,.mi, da svoje kratko, poročilo zaključim z željo, da bi trenutno, stanje Čim prej prebrodili in' jz: željo, da nas tudi v bodoče ostane čim Več zvestih hmelj ar j en ju, kajti močili in združeni bomo kos težatvam, ki nas špfemljajo pri našem delu. Na koncil bi rad Čestital in se zahvalil še vsem zaslužnim hme? Ijarjetn, ...ki bodo nocoj prejeli priznanja za njihovo .dolgoletno delo in zvestobo hmelju, z željo, - da ostanejo takj tudi V bodoče. V splošne* zadovoljstvo je pev- sednika našega hmeljarskega od-ski zbor iz Prebolda zapel tri. bora, ki nam pravi, da nas ob-pesmi in za to prejel priznanje časne krize, ki v hmeljarstvu na-z burnim ploskanjem. . ' stopajo, ne smejo omajati. Kot Letošnji pravkar izvoljeni hme- star hmeljar _ se spominjam še ljarski starešina Anton Ocvirk iz (Nadaljevanje na 4. strani) Grušovelj je po prejemu mačka — simbola hmeljarstva pri nas — dejal: SPOŠTOVANI HMELJARJI, DRAGI Sprejel sem imenovanje hmeljarskega , starešine, sprejel simbol hmeljarstva, simbol našega dela in naših upov za še boljši jutrišnji dah. Rodil sem se š hmeljem, živim z njim, rad ga imam, saj vidim v njem svoj napredek in napredek naše doline. Prizadeval si bom, da bom o-pravičil vaše zaupanje in obljubljam, da bom vedno ih povsod zastopal interese hmeljarjev in da bom po svojih najboljših močeh prispeval k napredku hme; ljarstva. Hmeljarji vemo, da nas tudi v bodoče čaka trdo in vestno delo, če bomo hoteli biti uspešni na svetovnem trgu, za katerega pridelujemo večino paše zelene rože. Pridružujem se besedam pred- Ocvirk iz Grušovelj pozdravlja hmeljarje in goste (Nadaljevanje s 3. strani) hujših časov, pa smo vendarle ostali zvesti hmelju, zato moramo to tudi sedaj. Družba je za naše težave že pokazala posluh, obljubljam pa, da se bom za časa svoje funkcije boril za to, da se hmeljarstvu in hmeljarjem prizna mesto, ki jim gre. Dragi mladi Savinjčani! čas stalno vrti svoje kolo. Stari odhajajo, mladi prihajajo. Želim, da bi z veseljem nadaljevali naše delo. Obljubljam vam, da bom Priznanje za dolgoletno in u-spešno hmeljarjenje so prejeli: LESKOVŠEK Štefan, Letuš JELEN Marija, Kale KREČA Ivan, Jeronim ZABUKOVNIK Franc, Andraž RAJMUND Hrovat, Roje KRANJC Martin, Kapla REPNIK Anton, Parižlje MANDLC Ferdo, Ponikva pri svojem delu vedno mislil tudi na naš mladi rod, kateremu moramo zagotoviti boljše čase in lepše življenje kot je naše. Upam, da vam bo tudi nova ustanovljena skupnost za hmeljarstvo Slovenije pomagala še k hitrejšemu napredku. Dragi predstarešina, hvala za vse, kar si do sedaj storil. Prosim te, da tudi v bodoče ostaneš delaven v dobrobit naše hmeljarske skupnosti. V slogi je moč in jamstvo naših bodočih uspehov. VIZOVIŠEK Janko, Gotovlje GOLAVŠEK Ivana, Migojnice MEŠIČ Anton, Polzela RIBIČ Martin, Laikova vas POVŠE Ivan, Podlog PAJMAN Edi, Škofja vas OROŽIM Marija, Gomilsko PLAUŠTAJNER Franc, Dobriša v. JUHART Ivan, Orla vas GMAJNER Alojz, Vojnik VEDENIK Jože, Dolenja vas Za dobro, uspešno in dolgoletno hmeljarjenje je letos prejelo iz rok starešin priznanja 19 hmeljarjev — kooperantov Predstavile so se kandidatke za hmeljsko princesko Milena Ploštaj-ner iz Šempetra, Ivica' Dobrišek iz Braslovč, Sonja Cimperman iz Polzele, Ivica Šmarčan iz Petrovč, Sonja Potočnik iz Kaple vasi, Barbara Vidmar iz Vojnika, Alenka Šketa iz Trnave in Hedvika Horjak iz Celja. Vodila in spodbujala jih je lanskoletna princeska Jelka Fonda iz Kamene (skrajno leva) ~ ' V ožji izbor za' hmeljarsko princesko je prišlo osem kandidatk, ki so se predstavile, Komisija, sestavljena iz članov mladih proizvajalcev“, je’ izbrala za hmeljsko princesko Sonjo Potočnik iz Kaple vasi pri Preboldu. Buren aplavz je potrdil, da je kljub hudi konkurenci komisija le izbrala pravilno. Praznovanje se' je prevesilo v splošni in veseli. del. Za dobro voljo in ples so igrali Qrižani, stregli pa mladi ^proizvajalci iz Prebolda. Škoda je le, da na praznovanju ni sodelovala TOZD Kmetijstvo Žalec. 1 1 Vy 20 LET TOZD MIROSAN | 11 !|1 <' | | . i «j > i 1I ■ i1 i ' '\ ~ | 1 ■ 1 W It a-wili • . \ \ %, t'r*' ■ $i,| {* hSp m J i m • f S f jj ¡¡¡¡¡life w ¡i ! y.§S k L .... TOZD Sadjarstvo Mirosan je praznovalo 20-Ietnico obstoja v soboto, 16. avgusta. Ob tej priložnosti'je poleg drugih dolgoletnih in zvestih delavcev prijel priznanje za strokovno in nesebično delo upravnik inž. Vid Korber Številni gostje so si ob praznovanju TOZD Mirosan ogledali vzorne - nasade, nekateri pa že pokusili prve sadove; POSPEŠENO VLAGANJE Izvršni svet skupščine SR Slovenije je predložil skupščinskim zborom v obravnavo osnutek zakona o nadomestilu dela obresti za investicije, v zasebnem kmetijstvu. Hranilno-kreditne službe kmetij skih in .gozdnogospodarskih organizacij so po določbah tega zakona upravičene do nadomestila dela obresti iz sredstev SR Slovenije pri posojilih, ki jih dajejo kmetom-kooperantom iz hranilnih vlog, če jih dajejo za namene, ki so v skladu z načrtom naložb po družbenem dogovoru o uresničevanju dolgoročnega programa'razvoja kmetijstva SR Slovenije za obdobje 1976—80 in če ;jih dajejo po nižji obrestni meri, kot je bila povprečna o-brestna mera hranilnih vlog v SR Sloveniji v preteklem letu, povečana za 2 odstotka. Vsi kmelje-kooperati v obmejnih, hribovitih-in gorskih predelih so po predlogu zakona upravičeni do investicijskih posojil po 3-odstotni obrestni meri. To naj bi prispevalo * k hitrejšemu razvoju zasebnega kmetijstva in s tem k dvigu dohodka kmečkega prebivalstva ..na teh območjih. -Novi zakon naj bi začel.veljati 1.1.1976. N. P. HMELJARSKI INSTITUT - VČERAJ - DANES - JETRI UVOD Inštitut je bil ustanovljen leta 1952 na pobudo nekaterih naprednih savinjskih hmeljarjev in okrajne zadružne zveze z določenim namenom in cilji. Ti hmeljarji so se zavedali, da brez znanja ne bo uspešne obnove in hmeljske proizvodnje. Zavedali so se, da tako zahtevna proizvodnja, kot je pridelovanje hmelja, zahteva specializirano strokovno institucijo, v kateri bodo strokovnjaki imeli možnost, da Slede razvoju znanosti in tehnologije s področja hmeljarstva in da k temu razvoju tudi sami prispevajo svoj delež. To znanje pa naj čimbolj neposredno in v praktični obliki prenašajo na hmeljarje in jih usposabljajo, da bodo hmelj pridelovali po najsodobnejših postopkih. PELIKAN ZVONE, dipl. inž. agr. INŠTITUT ZA HMELJARSTVO ŽALEC ■Tako izvršena, delitev dela', oblikovanje programa dela inštituta in financiranje inštituta neposredno s strani proizvodnje je povzročilo, da se je inštitut trdno povezal s proizvodnjo, živel z njenimi problemi in jih reševal v največji možni meri, kar je potrdil tudi izredno hiter napredek tehnologije v proizvodnji hmelja v zadnjih 15 letih. I. Kratek pogled nazaj na prehojeno pot nam pokaže, da se je inštitut razvijal v smeri kot so to narekovali problemi v proizvodnji. Temu primerno pa se je spreminjal tifbi način dela in delovni prijemi. Prva leta po ustanovitvi so strokovnjaki inštituta^ reševali neposredne proizvodne probleme, saj v zadrugah in kmetijskih posestvih ni bilo ustreznih kadrov. Tako so na primer neposredno, vadili škropljenje hmelja, prikazovali pravilno rez hmelja, nadzirali in poučevali pravilno sušenje in basanje hmelja it(L Z leti pa se-je zaposlilo v zadružnih enotah in na posestvih dovolj strokovnjakov, ki so prevzeli to skrb in delo nase. Istočasno pa so se pojavljali vedno bolj zahtevni problemi v proizvodnji hmelja, ki so terjali bolj poglobljeno strokovno in raziskovalno delo. Samo prenašanje izkušenj nemških in čeških hmeljarjev je bilo premalo. Pričelo še je obsežno delo na vzgoji novih sort hmelja s pomočjo križanja. Zastavljeni so bili obširni poizkusi s področja agrotehnike in fiziologije. škodljivci in bolezni na hmelju šo vsako leto povzročali večje težave. Pričeti je bilo potrebno podrobneje proučevati njihov razvoj v naših pogojih. Pomanjkanje delovne sile in uvajanje, novih tehnoloških postopkov šo terjali intenzivno delo na iznajdbah novih strojev, naprav in konstrukcij. Pred zadnjim bojem s peronosporo v hmeljnikih novih sort Skratka, sam razvoj hmeljarske proizvodnje je zahteval preusmeritev težišča dela inštituta z reševanja vsakodnevnih in tekočih problemov v proizvodnji na reševanje dolgoročnih nalog, ki pa so ključnega pomena za proizvodnjo. Prišlo je do določene in prepotrebne delitve dela med strokovnjaki inštituta in strokovnjaki v neposredni proizvodnji. Nujnost take delitve dela želim poudariti zato, ker cesto čujemo očitke, da sp strokovnjaki nekoč več delali za proizvodnjo, da so bili več na terenu in pri proizvajalcih, da so bolje poznali problème itd. Menim, da so taki očitki neupravičeni, čeprav ne zanikam, da je neposreden stik s hmeljarji slabši. Ta stik vzdržujemo sedaj preko hmeljarjev — tehnologov, ki vodijo proizvodnjo hmelja na družbenih in kooperacijskih proizvodnih enotah. V času vegetacije še z njimi sestanemo dvakrat v mesecu na sedežu inštituta in enkrat pri njih na enoti ob priliki rednih obhodov. Na teh sestankih se pogovarjamo o stanju v proizvodnji, o problemih in ukrepih. Naloga teh strokovnjakov je, da kontaktirajo s hmeljarji pred in po sestanku, tako da poznajo probleme in posredujejo rešitve in navodila. V težjih primerih, ki so strokovno zahtevnejši, pa se angažirajo strokovnjaki inštituta in iz proizvodnje, da rešijo določen problem. Težave nastopajo zato, ker je nerešenih problemov vedno več in s tem tudi dela. S pojavom odpornih škodljivcev in bolezni na hmelju, novih bolezni (ovenelost hmelja), uvajanjem novih sort hmelja, novih in zahtevnejših tehnoloških postopkov se obseg dela neprestano povečuje. Ne povečuje pa se temu primerno število ljudi, ki naj vse te probleme rešujejo. Tako se večkrat vprašujemo, ali naj rešujemo trenutne probleme in opustimo dolgoročne raziskave ter se izpostavimo nevarnosti, da bomo v nekaj letih ostali praznih rok in brez odgovora na vprašanja in probleme iz proizvodnje, ki bodo še bolj pereči in težji kot so sedanji. Menim, da je naloga vsake znanstvene ustanove, da poleg reševanja tekočih problemov in nalog, dela čim več na nalogah, ki bodo pomembne céz nekaj let. To pomeni, da bi morali imeti, strokovnjaki inštituta znanje in rešitve problemov »na zalogi« vsàj za nekaj let naprej. Lahko ugotovimo, da je v prehojenem obdobju tudi bilo tako, ne moremo pa potrditi za sedaj in za v bodoče, če ne bodo strokovnjaki inštituta imeli boljših pogojev za delo, kot jih imajo v zadnjih letih. Če pregledamo prehojeno pot in delo inštituta od njegove ustanovitve, ugotovimo, da so< bili v glavnem rešeni problemi pri spravilu hmelja — obiralni stroji, sušilnice, dovlaževanje in basanje. Ostal je še problem racionalnejšega transporta in zmanjševanja potrebne delovne sile pri tej delovni fazi. Dokaj dobro, čeprav ne dokončno je rešeno vprašanje hmeljskih žicnic, strojev za obdelavo hmeljišč in zaščito. Z uvajanjem novih delovnih postopkov in strojev nam je uspelo znižati porabo delovnih ur na hektar od 4200 v letu 1955 na 800 ur v letu 1975. Žlahtnitelji so dali v tem času 4 nove sorte hmelja, od katerih so.se tri že dobro uveljavile v proizvodnji in dajejo občutno višje pridelke kot golding. Imajo pa tudi svoje posebnosti in so zahtevnejše glede zaščite. Strokovnjaki za varstvo rastlin so dosegli velike uspehe, v boju s peronosporo in rdečim pajkom. Spomnimo se prvih povojnih let, ko sta peronospora in rdeči pajek povzročala velike izpade pridelka m ko smo imeli tudi po 30 do 40 Lo hmelja tretjega in četrtega razreda, že vrsto let nazaj pa je takega hmelja komaj nekaj odstotkov. Na žalost pa je področje zaščite tako, da nobena dobljena bitka ni dokončana. Narava se sproti spreminja in ustvarja vedno nove in nove oblike bolezni in škodljivcev, proti katerim se še teže borimo in smo včasih za določeno obdobje celo nemočni. II. I flj - ; \ Težišče dela inštituta v sedanjem obdobju je na uvajanju novih Sort hmelja in intenzivnem proučevanju bolezni in škodljivcev in metod za njihovo zatiranje. S tem ni rečeno, da smo izpustili iz programa dela vse ostalo, ki je tudi velikega pomena za proizvodnjo. Na uvajanju nove tehnologije in strojev se dela naprej, vendar ne tako intenzivno kot nekoč. Kot sem že omenil, je proizvodnja dobila nove sorte hmelja in jih tudi osvojila, saj so zasajene že na preko 400 ha. Te sorte, katerih selekcija jè bila zastavljena pred 15 leti, ustreza zahtevam, ki smo jih zastavili tedaj skupaj s trgovino. Imajo nad 10 % alfa smol,, dajejo okrog* 2000 kg pridelka na ha, so aromatične in kvalitetne, primerne za strojno obiranje, imajo pa določene proizvodne slabosti. Vzgoja novih sort, ki je zastavljena sedaj, izhaja iz novih, vsekakor pa ostrejših kriterijev. Poudarek je še vedno na kvaliteti, vendar ne toliko na Vsebini alfa smol, kot na dobrih proizvodnih lastnostih, predvsem na odpornosti napram boleznim in škodljivcem. Za nova križanja bodo uporabljene tudi rastline, žbrane širom po Jugoslaviji v okviru raziskovalne naloge »Avtohtoni hmelj v Jugoslaviji«. (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) S področja varstva hmelja je dan poudarek poglobljenemu raziskovanju biologije listnih uši, rdečega pajka in peronospore v naših pogojih. Ta raziskovanja naj bi nakazala uspešnejše metode zatiranja teh- bolezni in škodljivcev. V preteklem letu se je pojavila nova bolezen na hmelju tj. ovelost hmelja. To je bolezen, ki povzroča nemalo skrbi hmeljarjem v Angliji in Nemčiji že vrsto let. Zato smo uvrstili v delovni program tudi to izredno zahtevno in obsežno raziskovalno nalogo. Naj omenim 'še to, da strokovnjaki z oddelka za varsto rastlin odgovarjajo še na sto in sto vprašanj s strani kooperantov in drugih, ki pridejo na inštitut po nasvet, ko jim bolezni ali škodljivci napadejo poljščine, vrtnine, sadno drevje, jagodičevje, vinsko trto in sobne rastline. Uvajanje novih sort hmelja zahteva vzporedno proučevanje novih tehnoloških postopkov za vsako sorto posebej, kot npr. čas rezi, najugodnejše število napeljanih trt, gnojenje itd. ~ Uporaba strojev -v hmeljiščih, in to ob vsakem vremenu je izzvala vprašanje, kako obvarovati ugodno strukturo tal in kako zbita tla popraviti. V delovnem programu je tudi naloga, kako izpopolniti sistem obešanja vrvice in stroj za trganje trt. Prav s področja agrotehnike je še odprta vrsta vprašanj, ki terjajo odgovor in rešitev. Predvsem za družbene obrate je pomembno raziskovanje organizacije dela, programiranje: proizvodnje in delovnih postopkov ter tekoče zasledovanje proizvodnih stroškov. Da bi vsestransko ovrednotili posamezne sorte hmelja, jih bomo temeljito kemijsko analizirali s pomočjo najsodobnejših aparatur ih postopkov. V laboratorijski pivovarni bomo s temi sortami varili pivo in tako ugotavljali, katera sorta je najprimernejša za določen tip piva. Poleg tega »železnega« programa pa poteka na inštitutu še vrsta nalog na osnovi pogodb z nekaterimi podjetji in ustanovami ali pa nalog iz splošne pospeševalne službe za kmetijstvo, Ob tako obširnem in zahtevnem programu, pa se v zadnjih letih na inštitutu nenehno. srečujemo z vprašanjem, kje dobiti denar za plače in materialne stroške, ki nenehno naraščajo. Tako so znašali celokupni: stroški inštituta v le.tu 1960 okoli 70 milijonov S-din, letos pa 740 milijonov S-din. Na »suhi etaži« spravljajo marljivi delavci suh hmelj z les v koše Zanimiv je še podatek, da je v letu 1960 prispevek od kilograma pridelanega hmelja, ki ga plačujejo vsi proizvajalci v Sloveniji, skoraj 100 % pokril letne stroške inštituta, v letu 1974 pa komaj 30%. To pomeni, da pokrivamo 70 % stroškov s sredstvi, ki jih dobimo od republiške raziskovalne skupnosti, s sredstvi za prognostično službo in pospeševalno službo ter s sredstvi, ki jih dobimo za opravljene storitve po posebnih pogodbah, naročilih ter storitvah. Pri tein naj poudarim to, da je kljub temu preko 80 % porabljenega časa strokovnjakov inštituta namenjeno hmeljarstvu. Zaradi krize, v- zadnjih ietih se prispevek od hmelja ni povečal sorazmerno s povečanjem stroškov. Tako je na primer znašal prispevek od hmelja V letu 1970 — 0,545 din ali 2,30% od cene hmelja za kg, v letu 1973 pa 0,555 ali le 1,64 % od dosežene cene hmelja. Predlagano povečanje prispevka za inštitut v letu 1975 na 0,88 din bi ta odstotek dvignilo na 2,17%, to je še vedno manj kot v letu 1970. Sam način financiranja inštituta s strani proizvajalcev, odnosi v združenem delu in neposredna povezanost inštituta s proizvodnjo so bili zasnovani tako, kot jih predvideva nova ustava že ob ustanovitvi inštituta in kasneje leta 1962 še trdneje s pogodbo med člani Poslovnega združenja za hmeljarstvo in inštitutom. Menimo, da je delo strokovnjakov inštituta sestavni del v procesu proizvodnje hmelja. Zato naj bodo le-ti nagrajeni po rezultatih proizvodnje, kar pomeni, da je prispevek inštitutu element proizvedenih stroškov, ne pa davščina. Dejstvo, da so strokovnjaki in tudi drugi delavci sorazmerno slabše plačani kot strokovnjaki in delavci v proizvodnji, bo povzročilo odhod strokovnjakov z inštituta, kar bo v kratkem času zagotovo negativno vplivalo na samo proizvodnjo. Zato menim, da je v interesu vseh, da še ta pereč problem čimprej reši. III. Ker se delavci inštituta, zavedamo,; da je v Sloveniji le 2500 ha hmeljišč, že vrsto let vztrajno iščemo vzporedne dejavnosti, ki prinašajo inštitutu dodatni dohodek) tako da ne bi Vse breme vzdrževanja inštituta ležalo le na hmeljarstvu. V tem smo že zelo’ uspeli, že pred leti smo razširili dejavnost na področje pivovarskega ječmena in slada.^Prvi v Jugoslaviji smo imeli laboratorijsko šladarrio. Letos pa je pričela delati kot prva v Jugoslaviji laboratorijska pivovarna, ki je bila načrtovana že ob ustanovitvi inštituta leta 1952. V sodelovanju s pivovarnami bomo zastavili raziskovalni' program ih delo, kar _bo omogočilo, da še bo del upravnih stroškov pokril iz te dejavnosti. V ta namen nameravamo razširiti registracijo in našldv inštituta še na pivovarstvo. Razmišljamo tudi, da bi potencial znanja strokovnjakov inštituta na področju biotehničnih ved izkorištili še za kakšno drugo kulturo, npr. zdravilna, zelišča, saj bi dodatna intenzivna kultura bila izredno interesantna tudi za proizvajalce hmelja. Le-ti imajo določene izkušnje^ stroje in opremo (sušilnice) in bi tako zahtevno in intenzivno proizvodnjo hitro obvladali. Bili bi pa manj odvisni od hmelj-skega tržišča m bi si pomagali v letih krize z dodatnim dohodkom. To so razmišljanja za v naprej, pri tem pa se zavedamo, da je m bo naša osnovna skrb veljala proizvodnji hmelja v Sloveniji. ! DODATNI PODATKI K PREDRAČUNU INŠTITUTA ZA HMELJARSTVO ŽALEC I. GIBANJE STROŠKOV IN OSEBNIH DOHODKOV mm , 1972 1973 109 1974 108 Plan 1975 126 1. Poslovni stroški 1,623.293 1,771.718 1,906.975 2,402.915 — 101 141 117 2. Pogodbene obveznosti 161.617 162.046 228.623 267.600 ; 178 156 127 3. Zakonske obveznosti 142.815 253.806 395.562 501.000 — g 113 122 125 4. Osebni dohodki 2,454.595 2,766.921 3,365.703 4/220.000 113 119 125 5. Skupaj 4,382.320 4,954.491 5,896.863 7,391.515 II. PREGLED NETO OSEBNIH DOHODKOV Osebni dohodek 1. 1. 1975 Najnižji Najvišji Povprečni 1. Magister 4.888 5.251 5.102 2. Dipl. inženir 3.970 5.203 4.600 3. Inženir 3.061 3.726 3.495 4. Tehnik 2.674 3.666 2.946 5. KV—str. traktorist 2.420 2.674 2.545 6. PKV 1.815 2.033 1.948 7. NKV 1.791 1.972 1.881 III. OSEBNI DOHODKI PRI PLANIRANEM POVEČANJU ZA 20 % Najnižji Najvišji Povprečni 1. Magister 5.865 6.301 6.122 2. Dipl. inženir 4.764 6.243 5.520 3. Inženir 3.673 4,471 4.194 4. Tehnik 3.208 4.399 3.535 5. KV — str. trakt. 2.904 3.208 3.054 6. PKV 2.178 2.440 2.337 7. NKV 2.149 2.366 2.257 IV. ODSTOTEK PRISPEVKA INŠTITUTA V CENI HMELJA Leto Cena. hmelja/kg Prispevek IH/kg %-prisp. v ceni 1969 21,87 0,475 igg§¡ 2,17 1970 23,71 0,545 2,30 1971 30,61 0,605 1,98 1972 34,53 0,593 1,72 1973 33,85 0,555 1,64 1974 40,50 0,88 2,17 V. PRISPEVEK OD HMELJA IN CELOTNI DOHODEK INŠTITUTA Leto Celotni dohodek Prispevek od hmelja % prisp. v CD 1970 3,339.808 1,542.487 46,2 1971 4,072.106 1,932.612 47,5 1972 4,592.274 1,561.216 40,0 1973 5,026.556 1,736.083 34,5 1974 6,138.802 1,851.479 . 30,2 1975 7,704.083 2,754.923 35,6 PREHOD IZ LETNEGA NA ZIMSKO KRMLJENJE JESEN JE ZA KMETA ČAS,, KI ZAHTEVA OD NJEGA NAJVEČ FIZIČNIH NAPOROV. DNEVI POSTAJAJO, KRAJŠI, VREME VEDNO MANJ STANOVITNO. ZARADI MOŽNOSTI ZGODNJIH SLAN SO V NEVARNOSTI PRIDELKI, KI SO šE NA POLJU IN SILIJO K HITREMU SPRAVILU. V tem času, ta je v drugi polovici septembra, bodo v hribovitem svetu Živah, ki se pasejo, v. čredinkah, izpuščene ali pasene na celotnih travnih površinah, se. pravi, da bodo živalim,v tem času na razpolago večje pašne površine. i Tu pa nastopijo problemi v redni preskrbi živali s hranilnimi snovmi, ki jih največkrat spregledamo. Pretežnemu delu kmetovalcev, ki so le pričeli s pašnokošnim načinom preskrbe živine, bo ta primer znan. Pasni obhod pri rejcu, ki ne prične pravočasno s pašo ali košnjo y' čredinkah, bo v drugi polovici julija iztirjen, j oziroma v tem času bo na razpolago prevelika količina krme.'V mesecu avgustu pa sledijo preobremenitve zaradi prekratke trave. Posledica, take nepravilne paše je zmanjšana proizvodnja mleka zaradi male količine hranil v teh čredinkah. Zmanjšano količino mleka v čredi pa. največkrat spregledamo in to zato, ker je v tem času tudi že največ brejih, krav, katerih mlečnost že upada. Tudi planirano gnojenje čre-dink z dušikom velikokrat izostane, največkrat zaradi preobilice dela ali zaradi bojazni pred veli-. ...imi stroški. Zaradi paše imamo na razpolago tudi manjše količine gnojevke v hlevu. Tako tudi to bogato gnojilo lahko zadovolji le minimalne potrebe rastlin. Po potrebi — ponavadi v drugi polovici septembra — bi naj pričeli s pašo počez. - živali naj se pasejo v tem času preko celega dneva. Tla reagirajo na pomankljivo preskrbo s hranilnimi snovmi in ria vremenske neprilike z manjšo rastjo- Posledica slabe rasti je, da morajo živali, da bi dobile isto ko-, ličino hranilnih snovi, prehoditi večjo razdaljo, Visoko breje krave ali mlade telice, ki so rojene v februarju ali marcu istega leta, zmorejo le težko takšen napor. Zelo dobro proizvodne živali so prisiljene iskati večje količine hrane na večji površini in sp tako preko celega dneva na poti, da komaj najdejo čas za počitek in prežvekovanje, Zato moramo v? tem času krmiti živino z odgovarjajočo količino dodatne krme. Priporočljivo tudi ni travno rušo pred zimo preveč popasti in jo pustiti brez zaščite in rezervnih snovi. V jeseni močno popasena površina ne more dati v naslednjem letu visokega pridelka. Določena rezerva hranilnih snovi v rastlinah in v rastlinskih delih je predpogoj za intenzivno spomladansko pašo ali košnjo. Torej moramo tudi na ta nujen in važen ukrep biti pozorni. Povrnimo se h kravam. Jesenske telitve so bolj vprašljive. Strokovnjaki — stari živinorejci -— si ta termin že bolj; s premislekom urejajo. V tem času dobijo visokobreje krave le redkokdaj potrebno količino hranil. Neurejenost prehrane je v tem, da ob nastopu ohladitve ali pri nastopu posameznih, slan o-stajajo živali v hlevu. Zgodnje slane ne nastopajo redno. Tako lahko na primer en dan v drugi polovici septembra pasemo, drugi dan pa imamo slano, živali, oj stanejo do otoplitve v hlevu. Naslednji dan je lahko ponovno brez slane in, je mogoča ponovna paša ob istem času. To se dalj časa ponavlja. Razumljivo je, da takšne občasne spremembe prinašajo v hlev nemir. Krave imajo namreč zelo dobro,, vzgojen občutek za čas, kar pride do izraza predvsem v takšnih nenormalnih dnevih. V takih so živali nemirne,, stojijo ter mukajo, ker želijo ob določenem času jesti ali na pašo. Obvezno jim moramo pokladati dodatno krmo. K temu pridejo še druge teža-ve. Tla ne morejo več zadovoljivo prehranjevati rastlin, ki ne dobijo dovolj hranilnih snovi. Zaradi slane se najboljši deli rast: lin, kot so nežni listi, predvsem vrhi listov, detelje ter ostale le-guminoze prizadeti. Za nadaljnjo pašo pridejo v poštev le robustne od slane neprizadete trave, ki jih živina le nerada je, ker se spremeni razmer ja.hranilnih snovi kakor tudi okusnost hrane. To so namreč zelo..važne stvari, ki pa jih na žalost največkrat zanemarjamo ali premalo poznamo. Takšne pašne površine nam lahko v naprej do snega,, služijo le še kot tekališče za živino in je dohranjevanje v hlevu nujno. Preden preidemo na računski prikaz prehoda na zimsko krmljenje, bi želel opozoriti na preskrbo živine na paši z zadostno količino sveže vode, ki bi morala biti na razpolago živalim čez_ cel dan, ne le zjutraj in zvečer. Žeja povzroča pri živalih nemir ter s tem zmanjšuje željo p.o iskanju hrane. KRMILNA PRIPOROČILA ZA MOLZNE KRAVE V čASU PREHODA NA ZIMSKO KRMLJENJE V polni paši (obročna paša y čašu dobre rasti) je-količina hranilnih snovi v obroku visoka, ker krava, težka 600—-650 kg, lahko poje do 70 kg trave. V času jesenske paše pa je ta količina dokaj manjša iji sicer okrog .40 kg. Količina hranil v tem obroku je močno zmanjšana. V kilogramu trave ' je 12 g. PB (prebavljivih beljakovin) in 80 g ŠV (škrobnih vrednosti). Izračun nam pokaže, koliko kg mleka nam bo lahko dala krava pri taki zmanjšani količini hranil. i. Številke, v oklepajih nam prikazujejo, prebavljive beljakovine — PB in škrobne vrednosti — ŠV v g ' (gramih) določene krme. Tako na primer: -40 kg trave (15 4- 80) Tako lahko ugotovimo: 40 x 15 = 40 X 80 = 600 g PB 3200 g ŠV Krmilo: SS . PB ŠV 40 kg trave (15 4- 80) 8.000 600 3.200 potreba za vzdrževanje organizma — 360 — 3.600 ostane za proizvodnjo 240 I — 400 mleko v kg 4 Če živali poleg paše ne dobiio vali: gibljejo in stalno rabijo ener- nobenega krmila, imamo pri pré-. gijo, ki je pa v krmi primanjku- bavljiyih beljakovinah višek za ie in tako žival huiša. proizvodnjo. 4 kg mleka, pri škrob- ni vrednosti pa nastopi primanj- V naslednj em primeru bom po- kljaj. V tem' primeru ne zado- skusij prikazati kako zadovoljiti šča hrana niti za. vzdrževanje or- potrebe visoko proizvodne živali gànizïhâ. Pri iskanju krme. Se ži- z dodatno krmo v hlevu: krmilo: SS PB ŠV 40 kg trave (15. 4- 80) 8.000 600 3.200 8: kg-, sena (80.4--390). 6.800 640 3.120 6 kg Šrota (80 -|- 700) 5-, 160 480 . 4.200- 19.960 1.720 10.520 za vzdrževalno krmo 600 kg. teže, " ’ ’ , —360 — 3.600 ostane za proizvodnjo a 1.360 " 6.920 mleko v kg 22 23 ali drugi primer krmilo: SS PB ' ŠV 40 kg trave (15 4 80) . 8.000 600 3.200 5 kg sena (odlično) (80 + 390) 4.250 400 1.950 15 kg zelene koruze (11 4 130) | 2.550 165 1.950 4 kg Šrota (80 L- 700) j 3.440 320 2.800 18.240 1.485 9.900 za vzdrževanje 600 kg^ teže — 360 — 3.600 ostane za proizvodnjo 1.125 : 6.300 mleko v kg 19 21 V navedènih primerih dobijo živali velike količine suhe snovi, . J fi# pIPJ ¡lili swKar «Sil ■bi l|l Pl mk Po obiranju hmelja bo padla še silažna koruza in jesen je tu ki jo lahko zaužijejo le, če je krma res zdrava in po sestavu trav 'najboljša. _ , Kra,ve s primerno proizvodno kapaciteto morajo v obeh primerih dati navedene količine mleka. , ^ Vidimo, da lahko- pri dobrem pašnem obroku (pravilna paša), v jeseni na krmilih mnogo prihranimo. Važno pri celotnem krmljenju je, da lastnik živali redno spremlja in opazuje ješčnost živine, vsaj približno pozna hranljivost krme ter to po potrebi tudi po-klada. . Predhod iz sveže krme (paše ah trave) na suho mora biti postopen, prav tako kot prehod iz suhe krme-na silažo ali obratno. Vsak prehod z ene krme ha drugo naj^ traja vsaj 7—10 dni. Živinorejsko veterinarski zavod Celje Mirko Pristovšek VARNI PRED ZASTRUPITVAMI ZA VARSTVO RASTLIN PRED RAZNIMI BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI VSE BOLJ UPORABLJAMO RAZNA KEMIČNA SREDSTVA, KATERIM Z ENO BESEDO PRAVIMO PESTICIDI. MNOGI PESTICIDI SO STRUPENI IN NEVARNI ZA LJUDI IN ŽIVALI, ČE Z NJIMI NE RAVNAMO PREVIDNO IN PRAVILNO, TOČNO PO NAVODILIH PROIZVAJALCA IN UPOŠTEVAJOČ VARNOSTNE UKREPE IN NORMATIVE ZA VARSTVO PRI DELU S PESTICIDI. Pii uporabi pesticidov moramo /vedeti, kateri pripravki so bolj oziroma manj nevarni oziroma strupeni. Primeri zastrupitev ljudi in živali niso redki, vendar ugotavljamo, da so nesrečam največkrat botrovale malomarnost, neprevidnost, nepazljivost ter podcenjevanje strupenosti pesticidov. Pri zastrupitvah se namreč vedno ne, pokažejo takoj znaki zastrupitve, ker nekateri strupi, posebno v manjših jakostih, učinkujejo le bolj počasi, tako da se nevarnosti talkoj niti ne zavedamo. Strup se v telesu le postopoma nabira in kopiči, tako da sprva' občutimo le manjše nevšečnosti oziroma znake zastrupitve. STRUPENOST PESTICIDOV Vsi pesticidi niso enako nevarni oziroma strupeni za ljudi, živali, divjačino, čebele, ribe ali druga živa bitja. Zaradi lažje presoje,' kolikšna je njihova strupenost oziroma nevarnost, so sredstva razvrščena v štiri nevarnostne skupine. Pojem strupenosti je sicer zelo relativen. Učinki in nevarnosti strupov so predvsem odvisni od 'količine strupene snovi, ki pride v živi organizem. Tudi najhujši strup ni nevaren-v želo majhnih količinah,“tj. v dopustnih koncentracijah (MDK) kot. npr.: pri uživanju poživil, zdravil pa tudi hranil in mamil. Saj,. je npr.'tudi uživanje alkohola, nikotina, zdravi in celo kuhinjske soli. ih drugega lahko smrtonosno, če zaužijemo preveč. Zato priporočamo, da ravnate z_vsakim pesticidom tako, kot da je strupen in nevaren. KAKO SE LAHKO ZASTRUPIMO Na ljudi pa tudi na druga živa bitja-vplivajo pesticidi na razne načine. Nekateri učinkujejo prek kože • j(dotikalni ali kontaktni strupi), drugi delujejo, če jih zaužijemo (oralno-želodčni strupi), a nekateri prek dihal, kot strupeni plini; hlapi ali pare in prašiva ob uporabi sodobnih škropilnih sredstev. Pesticidi lahko učinkujejo tudi ria vse tri načine hkrati, torej kombinirano. , ; Pesticidi pa niso razporejeni samo glede na 'strupenost; temveč tudi na učinkovitost in namen uporabe. ‘Najče.šči ¡so v uporabi:. 1. fungicidi, tj. sredstvo proti raznim glivičnim boleznim rast-, lin; 2. insekticidi, tj; sredstvo za zatiranje raznih žuželk ter njihovih razvojnih oblik (¡ličink, jajčec); 3. herbicidi, tj kemični pripravki za zatiranje plevelov; . ,4 karicidi, tj. sredstva proti pršicam in drugi pesticidi. Najnevarnejši pesticidi v naših, razmerah uporabe šo sredstva, s katerimi zatiramo razne žuželke in njihove ličinke in jajčeca ter sredstva proti pršicam. Ta sredstva so izdelana na bazi kloriranega ogljikovodika, organofosfor-nega estra in drugih kemičnih spojin. PREVENTIVNI UKREPI Ukrepi, normativi in zakoniti predpisi o preventivnem varnem... ravnanju s pesticidi ne določajo samo obvezne uporabe osebmh zaščitnih sredstev, ta je ¡samo kot. dopolnilna zaščita, kjer zaščite ni mogoče drugače s tehničnimi posegi ali organizaoijo ¡dela absolutno rešiti, zato moramo varnost obravnavati po celi širini priprave dela. Zato ¡svetujemo, da varno delo v največji meri zagotovimo s funkcionalno tehnično opremo in za ¡stopnjo nevarnosti primemo organizacijo dela, od prevzema Sredstev do samega tretiranja. Za uspešno preventivno zaščito in eventualno.potrebno prvo pomoč moramo nujno spoznati in upoštevati, .škodljivost posameznih pesticidov. Pri škropljenju z organofosfornimi insekticidi ¡so ¡delovni pogoji posebno nevarni. V človeško telo prihajajo ta sredstva v glavnem skozi kožo, možne pa so tudi zastrupitve ¡Skozi dihala in prebavila. Pri vdoru v organizem ti preparati zavirajo delovanje encima. holinesteraze, ki razgrajuje ' v organizmu nastali acetilhdliri. Pri zastrupljenju nastajajo spremembe v smislu muskarin-skega, nikotinskega in centralnega učinika acetilholina. To se kaže V- popacanem delovanju žlez, krči gladkega mišičja, počasnem srčnem utripu, depresiji dihanja in 'Smrti. Subjektivni znaki zastrupitve so glavobol, vrtoglavica, meglen vid, znojenje, ¡slinjenje, solzenje, močno oženje zenice,, krči - v trebuhu. Prva. pomoč: — odstranimobolnika s področja škropljenja, namestimo ga ria čistem zraku in rv senci; — izmijmo peno iz ust; _ — po požirkih vode' izzovemo bruhanje; — temeljito ga umijemo; damo mu tableto živalskega oglja; — takoj pokličemo zdravnika' in preskrbimo takojšen prevoz v bolnico: Antidot' t. j. protistrup, v pri--, meni zastrupitve je atropin. 1. Organizacijski ukrepi Priprava škropiva: prevzem sredstev in priprava škropiva mora biti izvedena po strokovni s osebi z znanjem o varstvu pri delu.1 Tehnično ;pa- mora biti priprava tako organizirana in opremljena, da je uporaba osebnih zaščitnih sredstev le kot dopolnilna Zaščita zg varno delo. Traktoristi in škropilci smejo delati s pesticidi le, če imajo za to delo veljaven in ustrezen zdravniški izvid. Pred ¡pričetkom nevarnega dela pa morajo biti o nevarnostih ih preventivi zoper zastrupitev pismeno in dosledno seznanjeni. Poleg tehničnih varnostnih posegov in ukrepov morajo biti opremljeni še z ustrezno atestirano osebno zaščitno opremo. Oprema mora ¡biti na razpolago v takšnih količinah, da je možna vsaj dnevna menjava sveže in čiste opreme, po potrebi pa tudi večkrat. Med opremo ¡spada tudi higienska oprema in oprema prve pomoči. Vsaka ekipa ali posameznik mora imeti med ideloon na razpolago svežo vodo, milo in dnevno svežo brisačo. Med delom ni dovoljeno uživanje kakršnekoli hrane, kajenje ali pitje. Po vsakem končanem ¡delu ali ¡politjiu s škropivom je ¡kopanje obvezno. 2. Tehnični ukrepi Škropivo naj pripravljajo v zato ustreznih mešalnih cisternah na parcelah, ki jih tretirajo. Priprava škropiva na mestu črpanja vode je prepovedana. Na škropilnikih in-cisternah morajo biti vsi elementi za ¡prevod škropiva vodotesni in zaprti, kadar potreba ni ¡drugačna. Priklopi in nosila škropilnikov morajo biti tehnično pravilni. Ravno tako morajo ¡biti polnilne odprtine škropilnikov in cistern vodotesno zaprte, posebno med prevozom. Delo s. traktorjem s klasično kabino ali brez kabine' Klasična kabina mora biti opremljena z nepremočljivo' in neupijajočo, prevleko ., (gumi ali metalizirano cerado proizvaja I M D U P L A T I) s sprednjim: prezračevalnim 'oknom z / briši-peri napravo. Kabina mora imeti zadnjo steno oziroma stran prozorno pokrito tako, da varuje traktoristov hrbet pred udarom škropiva od zadaj. Tako opremljena kabina skoraj V celoti ustreza potrebam tehniške zaščite škropilca. — Oprema traktorista ) Piri tako opremljenem traktor-, ju naj ima- traktorist ria razpolago le nepremočljive rokavice, plinsko masko Drager in gumi šborrije. V kolikor je ¡traktor brez kabine, iriora biti traktorist-škropilec ‘ temu primerno . preventivno zavarovan; ikar pa delo zelo btežko-ča, pri vččjih temperaturah pa celo onemogoča. , Zaščita škropilca mora ¡biti v tem primeru popolna, čeprav je samo dopolnilno preventivna. -Škropilec mora biti opremljen z nepremočljivo bluzo z dolgimi rokavi, ki prekrivajo nepremočljive rokavice. Nepremočljive hlačfe so v pasu prekrite z blužzo, hlačnice ,pa morajo prekrivati gumijaste škornje. Na glavi mora imeti nepremočljiv a zračen klobuk s. širokimi'krajci. Obraz mu mora prekrivati prozoren ščit obraza. Dihala mu ščiti plinska -Dra-:ger maska. Obleka se mora po vsakodnevni uporabi dobro oprati.. V primeru, da se obleka tudi znotraj zmoči, se mota -takoj. Zamenjati s svežo.: Zaščita škropilca ¡je lahko popolna, če je .traktorist-škropilec opremljen s posebno zato namenjeno prezračevalno in dihalno, opremo. »DIHOB« — t. j. s škropilnim konfortom, katerega lahko uporabljamo v dveh različicah opreme. Kompletni konfbrt je primeren za škropljenje zlasti v vročini s ¡traktorjem ¡brez kabine, polovični konfont ¡pa je uspešen pri škropljenju s kabino, ter ščiti samo obraz in dihala (dobavlja TOZD Hmezad export— import Žalec). Delo s traktorjem Steyr s to-vorniško kabino Kabine na traktorjih Steyr so zelo primerna tehniška zaščita traktorista. — Pri škropljenju bo okno kabine potrebno na široko odpreti po potrebi pretoka zraka. Vhodne odprtine v kabino ¡je vsaij z ¡leve ¡strani zapreti. Vetrobransko steklo naj bo opremljeno z briši-peri napravo. Zadnja hrbtna stran kabine mora biti pokrita, da .varuje traktoristov hrbet pred pOškropitvijo od zadaj. Poškodovano ¡tkanino zamenjamo z novo (INDUPLATI). — Opnama traktorista: pri škropljenju s traktorjem Steyr s ¡kabino mora imeti vsak traktorist na razpolago ¡gumijaste rokavice, gumijaste škornje in plinsko Drager. masko ali-DIHOB s škropilnim kompletom. Škropljenje s ¡traktorji, opremljenimi s klasično kabino (z navadno cerado) brez uporabe DIHOB kompleta ni dovoljeno. Delavec pri polnjenju cistern z -vodo mora imeti na razpolago gumijaste škornje in rokavice. (Piri pripenjanju priklopov se lahko zastrupi preko kože. Priklopi so več ali manj vSi, politi s škropivom). Za pretakanje vode ali škropiva iz cis tern v škropiva in „pri pr ipravi, ,pa moramo imeti in uporabljati ista osebna zaščitna sredstva, ' kot so navedena za opremo traktorista; če se škropi s traktorjem brez kabine. Na splošno: pri zaščiti dihal pred zastrupitvijo z orgahofos-Tornimi estri uporabljajte DRAGER plinske -maske ali DIHOB škropilne, komplete in nb proti-prašne respirator je. V kolikor ne ¡razpolagate Z' ustreznimi maskami, jih naročite pri Uvoznem oddelku. Plinske maske morate obvezno uporabljati pri delu z organofosfornimi estri, čim se ¡temperatura ozračja' dvigne' nad 20° C. Plinsko masko morate uporabljati tudi, čim se s čutili zazna prisotnost povečane koncen-trdeije organofosfornih- estrov v' ozračju. Služba-varstva pri-delu NEURJE Za ta čas skoraj nenavadno je 17. avgusta zvečer- padala toča in pihal m°čan veter s sunki in poškodoval. žičnico hmeljarja Franca Bizjaka na Polzeli in podrl •pod Kamenčami pri Braslovčah 8-hektarsko betonsko žičnico. Hmelj so pričeli obirati naslednji dan. SEPTEMB& 1975 —-------.----—— HltlEljCir (1) STRAN ^ REZULTATI POSLOVANJA V PRVEM POLLETJU — Glavne značilnosti poslovanja naše delovne organizacije v prvem polletju so: , '■ Povečan fizični obseg proizvodnje ni dosegel planiranega povečanja., Za doseženo proizvodnjo smo porabili sorazmerno več delovnega časa, kar kaže na neugodna gibanja v produktivnosti dela. -—Celotni dohodek ne dosega planiranega za obdobje, vendar pa se kaže ugodnejše razmerje ne samo med vrednostjo porabljenih sredstev in celotnim dohodkom, ampak tudi med materialnimi stroški in prodajno vrednostjo proizvodov. — Družbeni proizvod (dohodek povečan za amortizacijo) se veča hitreje od osebnih dohodkov, kot določa družbeni dogovor o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. — Dosežen je večji ostanek dohodka, ki je pogojen predvsem z doseženimi kompenzacijami ža družbene posege na trgu (premije) in pa ugodnejšim razmerjem med dohodki in stroški. FIZIČNI OBSEG POSLOVANJA V tem obdobju v živinorejski proizvodnji presega, lansko polletno proizvodnjo proizvodnja mleka za &%, medtem ko- ostala proizvodnja ne dosega lanskega obsega. Proizvodnja (lastna in koope-cijška) je bila po grupah proizvodov naslednja: Plan Doseženo 30.6.74 30.6.75 Ind. mleko' 10001 18.799 '8.029 8.525 106 govedo ton 5.078 2.263 2.071 91 od tega pitanci , ton 3.689 1.754 1.385 79 prašiči toñ 869 206 177 85 piščanci ton 2.884 | 1.265 1.267, 100 ribe , ton 30 13 24 185 Znižanje ostale živinorejske proizvodnje je posledica neurejenih' cen v prvi polovici' leta. Plan živinorejske proizvodnje za prvo polletje ni dosežen. Rastlinska proizvodnja še v tem obdobju ni zaključena, zato je ne obravnayamo. Predelava mesa ne dosega planiranega obsega proizvodnje. Značilno je znižanje odkupa žive teže, bistveno povečanje nabave mesa, povečana predelava mesa za 9% in svežega mesa za 18%. Izvoz me-, sa je dosegel le 20% lanskoletnega v tem obdobju (47 ton). Proizvodnja mesnih izdelkov v kmetijstvu Ilirska Bistrica pa je dosegla le 21 % letnega načrta. Tudi predelava mleka ne dosega s planom postavljenih količin, povečuje pa prodajo konzumnega mleka za .1 %, jogurta za 25 %, sirov za 6.% in pasteriziranega mleka za 36 %. Odprema hmelja poteka po začrtanem programu. Hladilnica sadja je v prvem polletju dosegla načrtovano prodajo, ki pa je bistveno večja od lanske. Število obrokov v Gostinstvu je porastlo za 34 % in presega plan,'-ostali promet pa pada. Proizvodnja močnih krmil zaostaja za načrtovano in je nekoliko' tnanjša kot v enakem obdobju lani. Obseg poslovanja bistveno veča Gradbeništvo, ki povečuje število efektivnih ur za 34%.i Strojna dejavnost ne dosega dinamike načrta zaradi poslabša- . nih razmer na trgu kmetijskih strojev. Rezultati polletnega poslovanja po TOZD so naslednji: (v 000 din) Celotni dohodek 75 : 74 Ostanek dohodka 75:74 Kž 17.576 125- 571 . 113 Kš 50.663 - 113 47 — KIB 43.207 144 — 253 — KR 4.908 118 434 200 SM 1.793 94 206 2060 VR 8.779 127 870 100 KO '77.695 117 518 132 ME 169.541 115 1.023 557 ML 62.192 134 1.203 129 MK 31.378 118 42 12 HM 104.992 99 — 402 — ST ■ 14.929 165 176 61 GR 13.750 327 735 807 GO 11.353 131 1.465 302 ZH 15.377 203 T.385 647 NT 98.060 180 708 .79 Sk. s. 10.313 50 12 41 Kmetijska dejavnost izkazuje v tem času ugodnejše rezultate kot v enakem obdobju lani. Enako ugotavljamo za predelovalne TOZD razen mešalnice, trgovinska dejavnost pa kljub povečanem obsegu realizacije izkazuje nižji ostanek dohodka (NT, HM). Storitvena dejavnost, predvsem GR, GO'in ZH dosegajo ugodne rezultate poslovanja, medtem ko ST ne dosega rezultatov enakega obdobja lani. Osebne dohodke povečujemo za 26% in ne presegamo planiranih. Povprečni OD na Zaposlenega iz povprečno 182 ur dela je v obdobju znašal neto 3.352 din ali 4,133 din bruto in je večji za 23%. Gibanje OD je usklajeno z gibanjem družbenega proizvoda (dohodek + amortizacija), gibanje povprečnega OD pa he dosega rasti življenjskih stroškov.' M. G. FINANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA Rezultati- polletnega poslovanja so ugodnejši1 od lanskih, ’vendar . pa ne dosegamo planiranih: Doseženo Iv 000 din) V povorki prikazov ob dnevu hmeljarjev, v Braslovčah so se vrstili domiselni prizori hmeljar jetija pred mnogimi leti in taki na račun mehanizacije in slabe prodaje. Množica jih je ocenjevala in bučno nagrajevala, primerno komentiral' pa Goršek Andi Plan 1975 I,—VI. 75 75:74 celotni dohodek 1,923.800 736.505 126 . porabljena sredstva 1,691.462, , 659.556 124 dohodek , 232.339 76.949 140 , v. osebni dohodki 144.297 60.940 ' 126 ostanek dohodka 29.510 8.740 187 i Celotni dohodek j e. ¡povečan za 26 %, Kmetijska dejavnost je v, tem času zaradi značaja proizvodnje realizirala 34% planiranega celotnega dohodka, predelovalna dejavnost pa 46%, Ostale dejavnosti povečujejo svoj obseg realizacije hitreje in skupno dosegajo planirano. Ugotavljamo, da se v realizaciji veča delež trgovskega blaga, in dosega 52 % celotnega dohodka. Za delovno organizacijo kot1 celoto se kažejo ugodna gibanja celotnega dohodka in porabljenih-sredstev ter dohodka povečanega za amortizacijo in osebnih dohodkov, kar pogojuje sorazmerno povečan ostanek dohodka. Ročaji Pogoj dobrega orodja za kakršnokoli orodje je, da je izdelan iz ustreznega trpežnega materiala, ki kljubuje udarcem, vlagi,, vročini, mora pa imeti prikladno Obliko tako, da se pri delu dobro prileže roki, in' ne zahteva nje nenormalne drže, ali celo telesa, ki bi vplivala na prehitro ali prekomerno utrujanje. Material ne sme biti tako hrapav, da bi vplival na kožo, pa tudi pregladek ne sme biti, da ne bi povzročil drsenja ali pa zahteval prevelikega .napora pri držanju orodja. ČRNA FOLIJA V SADNI PLANTAŽI Ugotovili smo, da je črna folija kot mulč pomembno pozitivno vplivala pa enoletni dolžinski prirast mladik, na število plodov ha drevo ter na temperaturo zemlje. Drugir kazalci) povprečni obseg debla v. cm, 'število mladik, začetek rodnosti, teža pridelka v'kg in temperatura zraka) pa se močno približuje maksimumu. Pri občasnih analizah zemlje in rastlinskih delov ni opaziti kakšnih večjih odstopanj pri posameznih postopkih oskrbe zemlje. Posamezni elementi so v obeh primerih v mejah normale. TOZD Gradbeništvo od včeraj do jutri Potrebno in umestno je, da občasno informiramo vse delavce, zaposlene v podjetju, prek našega internega glasila »Hmeljar« o delu, življenju, poslovanju in doseganjih poslovnih uspehov delovnih kolektivov v sestavu Kombinata Hmezad. Objavljamo nekoliko podatkov o delovanju in poslovanju TOZD GRADBENIŠTVO Žalec. Temeljna organizacija združenega dela GRADBENIŠTVO, do nedavnega naša najmlajša organizacijska enota, je nastala s pripojitvijo dela bivšega gradbeno-obrtnega podjetja »USLUGE« Polzela h kombinatu »Hmezad« Žalec dne 1. maja 1973. Delavci uveljavljajo svoje samoupravne pravice prek: — delavskega sveta TOZD, — odbora za medsebojna razmerja, , — odbora delavske kontrole in — skupnih organov, ki so: TOZD Gradbeništvo dokončuje stanovanjske bloke in začenja gradnjo hotela v Preboldu \ V skladu z določili Samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev v podjetje »Kombinat Hmezad« , j e pravna oseba in vstopa, v poslovna razmerja v svojem imenu in za svoj račun v okviru predmeta svojega poslovanja do višine svojih poslovnih sredstev. — med podjetjem in ustanovljeno TOZD in subsidiarnega, jamstva, TOZD, Gradbeništvo izvaja gradnjo novih ter adaptacije in popravila obstoječih gradbenih objektov, izvaja ustrezna obrtna dela kot: tesarska, steklarska in pečarska dela, v lastni betonarni pa proizvaja beton in betonske gradbene elemente. Ob vstopu v podjetje je bilo zaposlenih 92 delavcev, danes pa je zaposlenih .skupaj 116 delav- cev, od tega: —: z višjo strokovno izobrazbo 2 — s srednjo strokovno izobrazbo 7 — visokokvalificirani delavci 5 — kvalificirani delavci 20 — delavci z interno kvalifikacijo 17 — polkvalificirani delavci 40 — nekvalificirani delavci 25 Poleg domačinov so zaposleni tudi delavci iz drugih republik, ki pa so po večini nekvalificirani ali največ polkvalificirani, zato je stalno čutiti pomanjkanje kvalificirane delovne sile. skupni odbor za medsebojna razmerja, komisija za zaščito delovnih dolžnosti, . komisija za varstvo pri delu. POSLOVANJE IN DELOVANJE TOZD OD PRIPOJITVE DO DANES Sanacijski program že pb pripojitvi ¡-kpodjetju je bila enota v nezavidljivem položaju. Zaradi precejšnjih poslovnih in finančnih dežav, delno objektivnih, delno tudi subjektivnih,, je Zaključila poslovno leto 1973 z nekaj nad 50 starih milijonov. izguhe, kar je pomenilo ca. 547.000 S-dinar jev na enega zaposlenega. Med osnovne vzroke takšnega rezultata je bilo šteti izredno slabo in nizko stopnjo mehaniziranosti, veliko razdrobljenost delovišč, sezonska nihanja in slabo organizacijo dela brez jasno opredeljenih nalog in odgovornosti. Zaradi Takšne situacije je bil na zahtevo . vodstva podjetja in centralnih organov upravljanja že ob koncu tega leta izdelan v sodelovanju s skupnimi službami podjetja program sanacije te enote s ciljem, da se izboljša sama organizacija proizvodno-teh-ničnega in finančnega poslovanja in da se z ustreznimi investicijskimi naložbami izboljša tehnična opremljenost in povečajo proizvodne kapacitete. Prvi del investicijskega programa v znesku 1,480.981 'din — se je nanašal v glavnem na izgradnjo. betonarne, nabavo gradbene opreme (žerjavov, betonskih mešalcev in ostale opreme) ter na nabavo kamiona — avto-prekuc-nika. Zaradi zapetljajev okrog sestave virov financiranja in odobritve bančnih kreditov še je nabava nekoliko zakasnila in je bil investicijski program realiziran v celoti šele v III. trimesečju 1974. leta. Že v mesecu januarju letos je bil izdelan II. del investicijskega programa v predračunski vrednosti 1,789.780 dinarjev. Le-ta se nanaša na nabavo opreme, in sicer: žerjavov, 2 tovornjaka-pre-kucnika, ptekladalni silos ža beton, objekti za pomožne obrate (železokrivstvo, tesarstvo, ograja) in ostalo gradbeno opremo. Naveden investicijski program je že v celoti realiziran. ■ Dodatno je še TOZD Gradbeništvo za letošnje leto programirala nabavo avtomešalca v vrednosti 800.000 din, za katerega je že dobila odobren kredit od občinske skupščine Žalec. Zaradi poslabšanja splošne si- tuacije gradbeništva v Sloveniji pa se je- realizacija te investicije. začasno odložila. Poleg navedenih programov za investicijske naložbe in ustreznih. sanacijskih ukrepov je bil od skupnih služb podjetja v lanskem letu izdelan za to enoto program organizacije dela in poslovanja (kot sestavni del sanacijskega programa) s posebnim poudarkom na organizaciji priprave dela, uvedbi stroškovnega knjigovodstva ter razmejitvijo nalog, pristojnosti in odgovornosti na posamezne nosilce nalog, tj. na delovna mesta. S programom so vzpostavljene 1 koordinacijske vezi med nosilci posameznih funkcij, ki naj bi omogočale enotno in učinkovito funkcioniranje celotnega organizacijskega mehanizma. REZULTATI SANACIJSKIH UKREPOV Z navedenimi investicijskimi naložbami se je občutno dvignila stopnja mehaniziranosti in tehnične opremljenosti. Na povprečno zaposlenega- enega delavca znaša vrednost osnovnih sredstev: Pred Po Vrednost OS sanacijo (1973) sanaciji (1975) Indeks Osnovna sredstva v funkciji po nabavni ceni ' 10.186 34.558 339 od tega: delovna priprave v funkciji po nabavni vrednosti 4.844 15.475 319 Sedanja vrednost del. sredstev 4.010 14.341 358 Indeks povečanja osnovnih sredstev po sanaciji kaže, da se je povečala nabavna vrednost za 3,39-krat, od tega pa delovne priprave v nabavni vrednosti za 3,19-krat, po sedanji vrednosti pa za 3,58-kral. , Danes razpolaga. TOZD Gradbeništvo z naslednjo pomembnejšo gradbeno opremo in napravami: — polavtomatsko betonarno z dnevno kapaciteto proizvodnje od 80—100 m3 sveže betonske mešanice, — 3 kamione-prekucnike (eden 2-tonski, dva 5-tonska) za dovoz materiala, — 2 žerjava nosilnosti 1000 do 2500 kg, — 1 stolpno dvigalo SKIF (2 koša po 700 kg), , — 5 konzolnih dvigal nosilnosti od 300—500 kg, — 12 mešalcev od 100—2501, — 1 žago (tračno) za rezanje okroglega lesa z dnevno kapaciteto razreza 8 m3 lesa ter še vrsto razne drobne opreme in večjega orodja za gradbeno/ dejavnost. čeprav omenjene opremljenosti ni mogoče primerjati z opremo večjih gradbenih podjetij, je vendarle velik napredek za enoto, ki je razpolagala pred investicijo z mehanizacijo srednje-velikega obrtnika. Z večjo tehnično opremljenostjo oziroma mehanizacijo se je občutno dvignila proizvodna zmogljivost in je enota sposobna prevzemati večja in zahtevnejša gradbena dela. Medtem ko so se v lanskem letu izvajala gradbena dela na številnih, dislociranih manjših objektih (preko 50), se je v letošnjem letu število objektov, oziroma delovišč zmanjšalo pa 15 gradbišč ob. istočasnem povečanju predračunske vrednosti del. Med .večja in zahtevnejša dela lahko prištevamo gradnjo treh stanovanjskih blokov; po 20 stanovanj, skupaj, 60 Stanovanj v Preboldu. Od teh bo 40 stanovanj zgrajenih in vseljivih letos, ostalih 20 pa v začetku prihodnjega teta. Predračunska vrednost teh treh blokov znaša 15,000.000 din oz. 1 milijardo in pol starih dinarjev, V začetni fazi gradnje je tudi nov hotel v Preboldu v predračunski vrednosti 17,150.000 dinarjev. Poleg teh gradbenih del izvaja še večja dela pri gradnji hlevov v Mesninah Celje, adaptaciji samo-potrežne restavracije Celje ter obzidavo hal za obiranje hmelja. S prevzemom večjih del na koncentriranih gradbiščih se pojavljajo naslednje prednosti: — z zmanjšanjem števila grad- bišč se je povečala tehnična kontrola nad izvajanjem del tako v kvalitetnem kot količinskem smislu; . — doslednejše se lahko uveljavijo principi priprave dela, ki so pogoj za uspešnejše operativno vodenje tehnologije in proizvodnje na gradbiščih; — v celoti je omogočeno normiranje del, nagrajevanje delavčev po doseženih delovnih Učinkih in kontrola nad doseganjem delovnih norm posameznih delavcev; — zmanjšalo se. je število izostankov delavcev; — transportni stroški so se proporcionalno z, obsegom dela v primerjavi z lanskoletnimi znižali kljub povečanju cen transportnim storitvam; (Nadaljevanje na 11. strani) NA ZERJAVKAH VROČE Tretjega regijskega tekmovanja se je 15. avgusta ''udeležilo 9 ekip mladih" kmetijskih proizvajalcev, več profesionalnih traktoristov in ena mlada zadružniea. se trudilo, da bosta senvič in; far zor, čim lepša, brazde pa ravne in enaikomerrio globoke. Med tem se je druga skupina potila s testi, tretja pa tekmovala v spretnostni Vožnji.' Meglena jutro se je proti sredini poldneva umaknilo soncu in pokazali so se obrisi Dobrovelj in Zasavskega hribovja. Na razmočeno s trn išče je posijalo toplo sonce in še pred pričetkom tekmovanja v oranju osušilo vrhnjo plast. * Prvih petnajst oračev se je pognalo po nakazanih parcelicah in Rezultati: Ekipni za aktive mladih zadruž- nikov: točk 1. Vel. Pirešica 1 823 2. Šempeter 820 3. Prebold . • 811 4. Vransko 796 5. Trnava! 1 780 (Nadaljevanje z 10. strani) — pri večjih, skupnih nabavah materiala (gramoza, opeke, mizarskih izdelkov, bet. železa itd.) se koristijo rabati in' kasaskonti. DOSEŽENI FINANČNI REZULTATI V SANACIJSKEM OBDOBJU že v. lanskem letu, predvsem pa v letošnjem letu, so se občutno izboljšali rezultati poslovanja, ki temeljijo na izvajanju ukrepov sanacijskega programa in načrtu Organizacije priprave delà ter poslovanja za to enoto. Iz podatkov zaključnih računov za leto 1973 in 1974 ter podatkov iž- periodičnega obračuna za I. polletje letošnjega leta povzemamo kazalce poslovanja, ki dokazujejo uspešnost in upravičenost investicijske naložbe ter umestnost oziroma realizacijo sanacijskih ukrepov: Za leto Indeks Pokazatelji 1973 1974 k P°H‘ 1975 1974 1973 1975 1974 1975 1973 Celotni dohodek na zaposlenega 91.762 118.542 118.535 129 100 129 Doh. na zaposlenega 25.280 43.808 32.487 173 74 128 Produktivnost (družbeni proizvod na zaposlenega) 26.020 45.249 34.636 174 76 133 Družb, proizvod na 1 din bruto OD 0,96 1,29 1,57 134 122 163 Koeficient ekonomič. 1,38 1,59 1,45 115 92 105 Dobiček na zaposl. — 5.468 + 2.744 + 6.332 231 Akumulativnost (sredstva za razširjeno reprod. na 1 zaposl.) - v/ 1.817 5.800 319 Povprečni mesečni neto OD na 1 zaposl. 1.635 2.042 2.763 125 135 169 Povprečno število zaposlenih 92 103 116 112 113 126 Indeks za leto 1975 velja le za prvo polletje. Zaradi tega predstavlja porast napram letu 1974 in 1973 že indeks nad 50. Iz navedenih pokazateljev je razvidna uspešnost sanacije, saj se je poslovanje izboljšalo v tem obdobju (1973—1975) v naslednjem: Dohodek na zaposlenega je porasel za 78%; produktivnost se je dvignila za. 83 %; akumUlativ-nost je narasla za 219%; ekonomičnost za 55 %; število zaposlenih se je povečalo za 24 delavcev; povprečni mesečni neto OD na zaposlenega se je dvignil od 1.635 din ha 2.763 din. | Kot je razvidno, so doseženi poslovni rezultati Zelo ugodni napram stanju pred sanacijo. Vendar pa je potrebno omeniti, da se Z, doseženimi rezultati poslovanja delovni kolektiv šele približuje povprečnim rezultatom, ki jih ustvarja gradbeništvo celjske regije. Vsekakor pa je potrebno priznati, da je delovni kolektiv vložil veliko truda in napora za dosežene uspehe v relativno kratkem času, čeprav še obstajajo določene pomanjkljivosti v organizaciji dela. PERSPEKTIVNI RAZVOJ GRADBENE DEJAVNOSTI Z ozirom na predvideno rapid-no upadanje investicij zaradi zmanjševanja investicijskih kreditov in ostrejših pogojev pri izvajanju investicijske politike je težko programirati večji porast v tej dejavnosti. Znano je, da bo do leta 1980 Zgrajenih v žalski Občini precej objektov iz' samoprispevkov in iz solidarnostnih skladov, Vendar predvidevamo mnogo več ponudnikov in močno konkurenco. V konkurenci pa bo uspelo predvsem tisto podjetje, ki bo tehnično in praktično čim bolje opremljeno, produktivno in z dobro organizacijo dela. Zaradi navedenih predvidevanj je nujno, da delovni kolektiv vloži vsa ustvarjena Sredstva za razširjeno reprodukcijo v kar najbolj racionalno in potrebno tehnično opremo in da se še vnaprej stalno izpopolnjuje v sami pripravi in 'organizaciji dela, kar je pogoj za uspešnejše operativno vodenje tehnologije ih proizvodnje. C. K. Za marsikaterega tekmovalca so bili testi trši oreh kot oranje ali spretnostna vožnja Sledijo ekipe Vinske gore, Slovenskih Konjic, Galicije in Trnave 2. Mladi zadružniki posamezno: 1. Povše Ivan, Šepeter — 308 točk, 2. Ribič, Marjan, Prebold — 296 točk, 3. Mihelak. Jože, Vinska gora 293,5 točke, , 4. Sajovic Boids, Trnava — 289 točk, 5. Vranič Janko, Vransko — 288 točk. Mlade zadružnice posamezno: Edina tekmovalka Leve Tere-' zija iz Petrovč je bila tudi prva Spretnostna vožnja:; 1. Pogačar Martin," TOZD Kmetijstvo Žalec. Teorija: 1. Ločičnik Ivan, TOZD Kmetijstvo Žalec. Oranje: 1. Ločičnik Ivan, TOZD Kmetijstvo Žalec, ■ Tekmovanje je bilo borbeno in mladi, ki so nastopali prvič, so se zgledovali in se učili pri že, rutiniranih tekmovalcih. Nagrade- so' prispevali Zavarovalnica Sava, INA in Agrotehnika. Tekmovanje sta finančno podprla TOZD Kooperacija Žalec in TOZD Kmetijstvo; Žalec. Konjiča-ni pa so prinesli za priboljšek hladnega Konjičana; Pri spretnostni vožnji so veliko znanja pokazali tudi najmlajši mladi zadružniki s solidnim rezultatom v oranju 'in testiranju, kerje zanjo odpadla spretnostna vožnja. Poklicni traktoristi posamezno:. 1. Ločičnik Ivan, Kmetijstvo II — Šempeter, . 2. Skrabar Stanko, Kooperacija Šempeter, 3. Pogačar Martin, Kmetijstvo II — Šempeter/ Najboljši v posameznih disciplinah: Najbolje uvrščeni tekmovalci, ki še prej niso bili trikrat med prvimi, se bodo udeležili v Mengšu od 5. do 9. septembra- XIX. republiškega tekmovanja traktoristov in III. republiškega tekmovanja mladih zadružnikov, ki ga organizirata Zveza organizacij za -tehnično kulturo Slovenije in Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. ■ Tekmovalcem naše regije želimo na tem tekmovanju borbenost, srečo in dobro uvrstitev! - Vy 1M0DPRAVHIH Naziv DM o . . SSi Nia.a cd G •3 fm m g m pd o o Ph T3 Skupni odbor za medsebojna razmerja je imel 12. redno sejo že 27. 6. 1975. V zadnji številki Hmeljarja sklepi te seje niso bili objavjeni. Zaradi aktualnosti nekaterih sklepov in da bi bili z njimi delaVci seznanjeni, jih objavljamo sedaj: SPREJET FINANČNI NAČRT STANOVANJSKE IZGRADNJE ZA LETO 1975 Predsednik komisije za družbeni standard tov. Janše Jože je obrazložil' predlog načrta virov in razporeditve sredstev za sta- I. Viri novanjsko izgradnjo v letu 1975. Na podlagi načrta virov sredstev se predvideva, da bo podjetje Hmezad v 2 do 3 'letih, vključno z letom 1974, razpolagalo s ca. 80 novimi stanovanjskimi enotami na področju občine Žalec, Celje in Šmarje pri Jelšah. Za vse te so že sklenjene pogodbe. Za zasebno stanovanjsko izgradnjo bo na razpolago okrog 2,970.000 din, ki bodo likvidna ob začetku lata 1976. Sprejet in potrjen je bil naslednji načrt virov in razporeditev sredstev za stanovanjsko izgradnjo za leto 1975: (v 000 din) ST 107 kalkulant-šifr. 1-3 SSI 3 2 2,35 ME- 49 ref. za sploš. kadr. zadeve in informacije S-4 SSI 3 2 2,70 ,26 ref. za splošne ni kadrov, posle 1-3 SSI 2 2 • 2,30 46 varnostnik S-2 VISI 4 3 3,60 165 analitik dela III S-4 SSI 3 . 2 2,70 308 energetik S-4 SSI ' 3 • 2 3,00 312 Vodja skupine za vzdrževanje S-4 SSI 3 2 3,00 SS 158 programer razvoja S-l VSI 5 * .4,03 877', gradbenik S-l VSI 5 3 4,03 164 analitik dela I S-2 VISI 4 1 3 3,41 17 ref. za, stanov, zadeve S-3 SSI 3 3 2,85 33 ref. za kadrovske zadesve in rekreacijo S-3 SSI 3 3 . 2,85 Preocenijo se naslednja delovna mesta: a) lastni viri stanje sredstev na račun 1. 1. 1975 planirani priliv za leto 1975 sredstva od prodaje na posl. sklad KŠ 4.266 4.552 194 Naziv DM a - • . it, let izkuš. bb o Ocena-DM ' .^v' TOZD dosed, nova skupaj lastni viri 9.012 \ ■ Mm -N M cd 'a N "O S3 b) tuji viri , kredit iz združ. sredstev občine Celje — ostanek 1.016 kredit iz združ. sredstev občine Žalec 690 skupaj tuji viri 1.706 Viri skupaj 10.718 680 upravnik Maloprodaje VISI 4 V-l 3,49 3,85 . ME 405 vodja oddelka pripr. dela VISI . 3 S-3 3,38 3,60 ME, ST Preocenitve za navedena delovna mesta-veljajo od 15. 6. 1975 dalje! Hmeljarske starešine so v hmeljarskem domu v Žalcu,v veseli družbi izmenjale mnenja in izkušnje o letošnji letini hmelja in njegovi ceni v svetu II. Obveznosti in načrt za leto 1975 1. anuitete 588 2. oročitev za individualno gradnjo 1.700 3. nakup stanovanj v Celju 3.775 4. nakup stanovanj v Žalcu (10) 2.941 5. nakup stanovanj v Šemepetru (4) 1.020 6. nakup stanovanj v Šmarju 194 7. posojilo TOZD Ilirska Bistrica 200 8. nerazporejeno za podražitve 300 Skupaj: V nadaljevanju je skupni odbor za medsebojna razmerja obravnaval in sklepal o‘ tekočih stanovanjskih problemih in predlogih komisije za družbeni' standard, ki jih je v celoti potrdil. SISTEMIZACIJA NOVIH DELOVNIH MEST Tov. Lesjak Danica, predsednik komisije za sistemizacijo in oce- 10.718 no delovnih: mest je obrazložila predlog za sistemizacijo in, oceno novih delovnih mest na predlog nekaterih TOZD. Skupni odbor za medsebojna razmerja' je potrdil predlog komisije: Na novo se sistemizirajo naslednja delovna mesta in določijo 'ocene: NAGRADE. DIJAKOV IN ŠTUDENTOV ' NA POČITNIŠKI PRAKSI . V skladu z določili samoupravnegasporažurna. in internega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in na predlog komisije za kadre je odbor sklenil, da se dq-ločijo nagrade dijakom in študentom na praksi za. normalni delovni čas 182 ur mesečno v naslednji višini: — za dijake srednjih šol . I. letnik 700 din II. letnik: 850 din III. letnik 1.000 din . — za študente višjih, hi visokih šol I. letnik 1.100 din II. letnik 1.250 din III. letnik 1.400 din V primerih, ko je dijak oziroma študent pri opravljanju prakse posebno prizadeven in uspešen, se nagrada lahko poveča največ za 20 %. Na predlog TOZD se odobri status izrednega študenta za šolsko leto 1975176 naslednjim: — Juhar Mir jami iz TOZD Mesnine za šolanje na srednji ekonomski šoli v Celju — III. letnik; — Podvršnik Anici iz TOZD Mesnine za šolanje na komercialni šoli v Celju, — Gosak Ljubu iz TOZD Kooperacija za šolanje na poslovod-, ski šoli v Celju.' Pod točko razno je skupni. odbor obravnaval razno tekočo problematiko in prošnje za socialne pomoči. (Nadaljevanje na 13. strani) Ivan Ločičnik je imel polno opazovalcev, ko je pred oranjem in med njim prirejal plug tako, da mu je prislužil prvo mesto (Nadaljevanje z 12. strani) DELAVSKI SVET PODJETJA JE IMEL SVOJO 108. REDNO SEJO 7. AVGUSTA 1975 Iz obširnega dnevnega reda in razprave objavljamo važnejša poročila in sprejete sklepe. V zvezi s poročilom o izvedbi sklepov zadnje seje DSP sprejel popravek sklepa zadnje seje, s katerim se določajo obresti za kratkoročna sredstva v interni banki podjetja; za delegata v SIS za nafto in plin je namesto tov. Borisa SkaUna iz skupnih služb imenoval Petra Kainza iz TOZD Strojna; pozval je TOZD, ki še niso sprejele sklepe o pokrivanju izgube, v TOZD Vital za prvo polovico leta 1974, da to storijo čimprej. Zadolžil je Vodstvo podjetja, da podvzame vse ukrepe za izvajanje pogodbe, sklenjene med Hmezadom in Slovinom. SPREJETI SKLEPI ZA IZVEDBO STALIŠČ IN SMERNIC PRI URESNIČEVANJU CILJEV DRUŽBENOEKONOMSKE POLITIKE člani DSP so sprejeli z vabilom za sejo obširno analizo'polletnega poslovanja in stališča za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike v letu 1975, ki jih je sprejel razširjeni politični aktiv podjetja na sestanku dne 28. 7. 1975. Stališča političnega aktiva so posebej objavljena. Po obrazložitvi in razpravi je DSP sprejel sklepe za izvedbo sprejetih stališč in konkretne zadolžitve. a) Vlogo planiranja in analiz v Hmezadu in TOZD je potrebno okrepiti. V vseh TOZD, ki te službe nimajo posebej organizirane, jo je potrebno primerno zasesti (odgovorni direktorji TOZD). Na nivoju podjetja pa se mora vzpostaviti strokovna povezanost te službe (odgovoren EOO). b) EOO mora do 20. avgusta izdelati osnutek srednjeročnega programa Hmezada za obdobje 1976—1980. Direktorji TOZD pa so odgovorni za izpeljavo postopka usklajevanja med TOZD skladno z metodologijo o izdelavi, razvojnega programa. c) Gospodarski načrt Hmezada za leto-1976 mora biti izdelan do 1. 2, 1975. Za metodološko u-skladitev je odgovoren EOO, za izdelavo načrta po sprejetem rokovniku (na kolegiju direktorjev) pa direktorji TOZD. č) Nagrajevanje po delu je eden pomembnih'ukrepov za povečanje produktivnosti dela; Zato je potrebno; v vseh TOZD dosled- , no uvesti plačevanje po normah. Izdelati in uvesti je potrebno premijski način nagrajevanja vodstvenih delavcev. Za izvedbo so odgovorni direktorji TOZD. Komisija DSP za novatprstyo in tehnične izboljšave naj izda predlog nagrajevanja na omenjenem področju (odgovoren .predsednik, rok: oktober 1975). d) Izdelati in sprejeti se morajo skupne Osnove in merila delitve dohodka. Zadolžen EOO, rok 1. 9. 1975. FRS pa mora do 15, 9. 1975 izdelati: načela poslovanja Interne banke. e) Ob ugotovitvah, da je na 'razvojnem področju Hmezad slabo povezan, se mora do prihodnje seje pripraviti predlog usklajevanja razvojne fimkcije v podjetju (odgovorno vodstvo podjetja). f) Za boljšo povezavo in usklajevanje komercialne funkcije se imenuje odbor za komercialne zadeve, ki skrbi za izvajanje: načel samoupravnega sporazuma (74. člen). g) Do konca letošnjega leta se morajo vse TOZD povezati po tehnoloških sorodnostih in reprodukcijski odvisnosti. Odgovoren pomočnik glavnega direktorja za kmetijsko področje in direktorji TOZD (ME, ML, MK, NT). h) Na področju investicij je potrebno dosledno upoštevati zakonska določila in postopek o investiranju. Takoj je imenovati posebno komisijo, ki bo skrbela za boljšo tehnološko in ekonomsko pripravo investicij. Do konca avgusta je izdelati rebalans investicijskega programa (odgovoren FRS in direktorji TOZD). i) Na področju osebnih dohodkov se morajo vse TOZD uskladiti z načeli družbeno-ekonomske politike, družbenega dogovora o delitvi dohodka in OD ter skle- ‘ pom DSP 107. seje. TOZD, ki niso usklajene (MK, HM, ST, NT) ih tiste, ki ob polletju ne prikazujejo dokončnega rezultata, morajo izdelati podrobno analizo o vzrokih ter možnostih doseganja plana 1975 ter temu prilagoditi višino osebnih dohodkov. Do prihodnje seje DSP pripravi EOO poročilo o realizaciji tega sklepa. j) Na področju kadrovske problematike je potrebno zaostriti kriterije in način dela skupne komisije za sistemizacijo predvsem pri odpiranju novih- delovnih mest v režiji. .TOZD lahko predlagajo novo delovno mesto le na podlagi analize organizacije dela. Kadrovski oddelek in namestnik glavnega direktorja morata takoj izvesti,vse sklepe za zmanjšanje boleznin (lastne ambulante, kontrola). k) Do konca letošnjega leta se morajo izdelati manjkajoči splošni akti: statut podjetja, sporazum o delitvi dohodka in OD in drugi 'po programu dela. Zadolžen sekretar podjetja. . Na področju izvozno-uvoznega poslovanja se sprejmejo naslednji ukrepi: 1. Vsaka TOZD mora proučiti možnosti in izdelati program za povečanje izvoza. 2. Uvoz se sme izvršiti samo . tam, kjer je nujen za normalno proizvodnjo ih kjer ni mogoče nabaviti doma. Vsaka TOZD mora izdelati svojo analizo kaj in koliko bo to v bodoče možno zamenjati z domačim blagom. Dosledno ravnati po navodilu glavnega direktorja (okrožnica 1/75). 3. Izvozno-uvozni načrt se izdela kot poseben del letnega gospodarskega načeta. V njem se prikažejo 1) programirani izvoz po Vrstah blaga, deželah in valutah ter iz tega ustvarjeni priliv deviz, 2) programirani uvoz prav tako po vrstah blaga, (vključno investicijsko opremo), po deviznih režimih, deželah in valutah. Za letošnje leto je izvozno-uvoz-ni načrt predložili v sprejem DSP na 'naslednjo Sejo. Poleg tega pa Se izdela načrt razpoložljivih deviznih sredstev (pravic) pridobljenih z lastnim izvoznim in po drugih osnovah (devizna amortizacija, GDK, DK, LB itn.). - 4. Evidenco' izvoza in uvoza, izpeljano preko HM export-import, vodi Hmezad export-import. Evidenco izvoza in uvoza, ki jo TOZD izpelje mimo (po posebnem soglasju!), je dolžna voditi TOZD. FRS vodi evidenco priliva in odliva deviz po njihovih virih. 5. Hmezad export-import se mora kadrovsko okrepiti zlasti ž ekonomisti v zunanjetrgovinski dejavnosti in razširiti svoje poslovanje v izvozu na druge proizvode. SANACIJSKI PROGRAM TOZD KMETIJSTVO RADLJE OB DRAVI TOZD Kmetijstvo Radlje ob Dravi je predlagala DSP sanacijski program za obdobje 1975 do 1979, na. osnovi katerega bi sanirali težave, ki so nastale zaradi nizkih pridelkov, neugodnega razmerja cen in visokih obveznosti do kreditov, kot posledica pospešenih investicijskih vlaganj v hmeljarsko^ proizvodnjo. Zaradi tega je poslovno leto 1974 zaključeno z izgubo. Sanacijski program na drobno razčlenjuje vzroke za izgubo v preteklem letu in ukrepe za nadaljnjih 5 let, ki bodo zagotovili ponovno uspešno poslovanje. Predlagani sanacijski načrt je bil v razpravi pozitivno ocenjen. Pri izvajanju sanacijskega načrta sodelujejo poleg TOZD Kmetijstvo Radlje še TOZD Kmetijstvo Žalec, , TOZD Kooperacija Žalec in TOZD Hmezad export-import. Po razpravi je DSP sklenil: I da se predlagani sanacijski program \ sprejme, 2. da • sanacijski odbor sestavljajo . predstavniki TOZD, ki sodelujejo pri izvedbi sanacijskega načrta, 3. določil je pristojnosti sanacijskega odbora in 4: določil obrestno mero in rok vračila za sredstva, ki jih vložijo sanatorji. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA SKUPNE NALOŽBE Za izgradnjo hotela v Preboldu, o čemer je DSP že sklepal na zadnji seji, združujejo sredstva Hmezad, TT Prebold in Turistično društvo Prebold. DS je bil predlagan osnutek pogodbe o združitvi 'sredstev za Zgraditev hotela v Preboldu. Po razpravi je DS sklenil: 1. Da se predlagani osnutek pogodbe potrdi, ki jo izvaja TOZD Gostinstvo. 2. Ko bo investicija končana, jo prevzame Hmezad — TOZD Gostinstvo, ki je nosilec vseh obveznosti in pravic iz te pogodbe 'in 3. Da eventualni negativni rezultat krijeta TT Prebold in Hmezad — TOZD Gostinstvo. Na predlog TOZD Mlekarna in Mesnine DSP soglaša d pristopu k samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev, s katerim se daje _ Trgovskemu podjetju Sevnica investicijski kredit v znesku 300.000 din za zgraditev samopostrežne prodajalne za dobo 5 \ let in 6 mesecev. Določeni so biti tudi pogoji združevanja. Obveznost združevanja prevzameta TOZD Mesnine in Mlekarna, ki tudi uredita še druge medsebojne odnose s Trgovskim podjetjem Sevnica. Trgovskemu podjetju Merx in Tehnomercator se odobri premostitveno investicijsko posojilo v znesku < 700.000 din. Določeni so bili tudi rok in obrestna, mera, kar se uredi s pogodbo. (Nadaljevanje na 14. strani) Hmeljar odkar pomni je.naš kooperant Ivan Kreča z Jeronima 8 nad Vranskim. Star je 78 let in je prava kmečka grča. Pravi, da ga daje naduha, pa-je šel po faregeh tako, da sva ga z upravnikom ZE Vransko Ivanom Farčnikom komaj dohajala. »Doma nas je včasih bilo devet, pa so vsi ti bregi bili obdelani. Sedaj imamo le za sproti in tole malo hmelja. Pa še tega nam je dva-krat_ stolkla toča, sedaj rjavi kot lisjak. Ga bomo takoj obrali, da ne bo še večje škode. Moj oče je imel žičnico še'pod Avstrijo.'Videl jo je na Rojatalu, lesa smo tudi imeli dovolj,« je razlagal Ivan Kreča med ogledovanjem po neurju podrtih hmeljevk. Ponošen se spominja letošnjega praznovanja dneva hmeljarjev, na katerem je v Žalcu dobil priznanje za dolgoletno hmeljarjenje. (Nadaljevanje S 13. strani) UKREPI ZA IZVAJANJE INVESTICIJ Z namenom boljše priprave investicijskih naložb se imenuje KOMISIJA DSP ZA INVESTICIJE, ki jo sestavljajo naslednji člani: 1. Janše Jože, SSP, predsednik 2. Skalin Boris, SSP, član 3. Jeriček Zlatko, HM, član 4. Turnšek Ivan, KŽ, član 5. Cetina Jože, SSP, član Komisija ima naslednje naloge: — Ugotavlja in preverja sodobnost tehnoloških rešitev pri investicijskih naložbah ter daje soglasje k tehničnim in tehnološkim projektom. 'Skrbi za usklajevanje 'kapacitet, ugotavlja realno potrebo in odklanja naložbe, ki prekrivajo zmogljivosti v TOZD. — Obravnava in preverja ekonomsko upravičenost naložb. — Usklajuje konkretne investicijske programe z razvojnim programom TOZD, HMEZADA in DOBRINE. Ugotavlja ter povezuje interese pri tistih naložbah, ki so pomembne za več TOZD. — Dopolnjuje in usklajuje postopek o investiranju v HMEZADU z zakonskimi določili in internimi predpisi. — Obravnava predloge prijav investicij pri GZ. — Komisija deluje kot notranja recenzijska komisija. Za odločitve si lahko pridobi strokovna mnenja: Vsako naložbo, Za katero je po navodilih o zasnovi in izvedbi investicije potrebna e? konomska utemeljitev (nad 250.000 din), mora komisija ob-ravnati. Investicijske programe, ki po mnenju komisije niso ute; meljeni (ekonomsko, tehnološko, kapacitetno), se ne morejo realizirati. Ce TOZD vztraja pri svo-> ji odločitvijo tem odloča delavski svet podjetja. UKREPI ZA JJSK LAJ EV AN J E | TOZD NA KOMERCIALNEM PODROČJU Z namenom 1boljšega , povezovanja komercialne i funkcije: ¡ v podjetju se imenuje odbor 31 da smo takšnega stanja na trgu s hmeljem krivi . Jugosovani, ČSSR in ZDA. Predlagali smo tudi, da bi naj odkup med proizvajalci hmelja in pivovarnarji potekal po ekonomskih cenah. Delegati iz Anglije so predla-: galk da bi ,naj kongres zasedal vsako drugo leto. Zato bo 1976. leta zasedalo ie razširjeno predsedstvo v Bolgariji. J - — Uredniki Tovariš Kolenc, za. razgovor najlepša hvala! (Malo za. šalo, malo zares) Naš hmelj — ta je poglavje zase n- že dolgo v višino rase-Čeprav y jeseni’ obračun je kmetom vsem nategnil kljim,. se vedno znova ga ,'sadimo. Ne-vem, morda še rbs bojimo, da ta idpljria našg mila 61 svojo slavo izgubila.,., cle hmelj iz h j enih "polj izgine. A hmeUu so že dnevi šteti, ne moremo ga vgč oteti. Če 'sentimentalnost-nas prešine ob misli, da ibi hmelj izorali, pšenico in koriazo s’jali,: četudi nizka'cena ne zaleže, narava sžima kmalu vmes poseže, čeprav: je ¡dražja spet zaščita, pa: je na hmelju vedno manj očita, zato mu strašna'smrt -grozi: Požrle bodo ga uši. .." Sušilnica, .rezalnik, obiralni stroj v nezaslužen bodo šli pokoj, Savinjčani pa bomo imeli mimo vest—. hmelj, nas bo zapustil na svojo •pest.: MILKA POVŠE Orla vas ' STRAN fe SEPTEMBER 1975 V skladu z 228. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Skupni odbor za medsebojna razmerja delavcev OZD Hmezad ' RAZPISUJE natečaj za vlaganje prošenj za posojila za individualno gradnjo stanovanj. Natečaja se lahko udeležijo vsi delavci podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz 232. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev. Prošnje za posojila vložite v kadrovski oddelek podjetja v Žalcu najkasneje do 30. septembra 1975. I. Prošnja za'posojilo mora vsebovati naslednje podatke: 1. Priimek in ime ter točen naslov stanovanja. 2. Delovno mesto, TOZD. oz. DE kjer je delavec zaposlen. 3. Od kdaj je neprekinjeno zaposlen V podjetju. 4. Višino posojila in čas koriščenja (npr. polovico v letu 1975 ah 1976, ostalo v letu 1977 itd.). 5. V kakšen namen bo sredstva Uporabil: adaptacija, dograditev ali novogradnja. 6. Točen naslov gradnje in gradbeno fazo ter predvideno končanje gradnje. (Pri naslovu gradnje pripišite priimek in ime najbližjega že vseljenega soseda, ker bo na ta način komisiji, ki si bo gradnje ogledala olajšano iskanje.) 7. Lastnik stanovanja, ki ga prosilec sedaj zaseda,'Velikost stanovanja (v m2, številu prostorov) in opis Stanovanja. 8. Število družinskih članov, od tega nepreskrbljenih in preskrbljenih otrok ter njihova zaposlitev. 9. Ali je kdb od družinskih članov prejel posojilo pri drugi delovni organizaciji in višino. II. Poleg navedenih podatkov je prošnji treba priložiti še naslednjo dokumentacijo: 1. Izpisek iz zemljiške knjige o lastništvu. 2. Prepis gradbenega ali adaptacijskega dovoljenja. 3. Vinkulacijsko potrdilo zavarovalnice, da je objekt zavarovan. 4. Izjavo, da nima primernega stanovanja ali stanovanjske^ objekta že'v lasti. 5. Dokazilo o varčevanju, če prOsi za soudeležbo pri po-. slovni banki. 6. Potrdilo TOZD o 'višini osebnega dohodka za leto 1974. 7. Potrdilo delovne organizacije, kjer je zaposlen zakonec, o višini osebnega dohodka za leto 1974. 8. Potrdilo delovne organizacije, kjer je zaposlen zakonec, o višini prejetega posojila ali potrdilo, da posojila ni prejel. 9. Udeleženec NOB, potrdilo o Udeležbi, ki ga izda ref. za kadrovske posle v TOZD, oziroma DE na podlagi uradnega vpisa v delovni knjigi. III. Vsi prosilci, ki so vložili prošnje za posojila po lanskoletnem razpisu in so dobili odgovor, da se prošnja odloži za naslednje leto, naj naknadno javijo samo spremembe, ki so nastale v tem času (npr. sprememba gradbene faze itd.). Poleg te spremembe morajo priložiti tudi vse priloge, ki ‘se zahtevajo v razpisu po II. točki, razen potrdil pod zap. št. 1, 2 in 3. Obrazec prošnje za posojila, kol izjave, da niste lastnik pri-’ mernega stanovanja oziroma stanovanjskega objekta, dobite pri vseh referentih za kadrovske zadeve v vaših TOZD oziroma DE, v nje vpišite samo vaše podatke. Vse interesente opozarjamo, da vloge, ki ne bodo vsebovale vseh zahtevanih podatkov in potrdil, komisija m skupni odbor za medsebojna razmerja ne bosta obravnavala, prav tako tudi ne prošenj, ki bodo prispele po objavljenem roku. Skupili odbor za medsebojna razmerja Hmezad UČITELJICA Je že tako, da človek najraje govori or sebi. Rad se hvali, kdaj se je rodil in koliko je v življenju prestal. Reveži navadno ne govore à bàgasiyù. In če posije žarek sreče v siromakovo življenje, se ga razveseli in se nanj spominja z neko pritajeno radostjo. Minilo je že lepo Število let, odkar sem Hodil v prvi razred osnovne šole. Spominjam se, da pàznèje šole nisem imel preveč rad. Nekateri predmeti pa so me mučili. Najtežje je bilo računstvo. Učitelji so spraševali strašne stvari. Spominjam še, da trie je vprašal učitelj, koliko sem star. Vstal sefn in povedal,- da sem napolnil devet. Toda učitelj je zahteval mesece in tedne, potem ure in minute, nazadnje še sekunde. In nato, je prišlo ha vrsto množenje. Zaletelo še mi je: àSémkràT sedem je petinšestdeset. Učitelj me je zlasal, nabutal v tablo, me dal čez koleno, mi premeril s Šibo drobno zadnjico in zakričal: — Do jutri preštej, koliko zrn fižola je v litrskem loncu! Mož me je spravil v škripce; ko bi vsaj rekel: naj bo droban; -srednji ali debel. Tak butëç nisem bil, da ne bi poznal fižola. Vedel seih, da je kiflčdr drobcen, ciprovec- srednji in leškovec debel. Naprosil šem mamo, da mi jè dala vse tri vrste. Vsakega sem odmeril liter, preštet 'vsak liper posebej j seštel 'in délits tri Dobil sem 'rezultat ih ga 'povedal učitelju. Zakrohotal še je, mi na čelo zarisal Š kredo .velik križ ih dejal, da sem butec. Rekel je: (Nadaljevanje z 2. stkani) razum o kreditiranju stanovanjske graditve in delitvi s'tanovanj, pravilnik b oblikovanju cen, pravilnik o potrebnem znanju iri drugih zahtevah, odgovornosti in pdbblaštilih delavcev v komerciali,. 5. Vsakemu članu samoupravnega organa, zagotoviti, da 'dobi v roku' Vse interné jpredpiše z njegovega področja. Organizirati seminarje 6 delu in Halogah posameznih samoupravnih organov. Vsakemu vodstvenemu in vodilnemu delavcu dati v roke Vse samoupravne predpise (seznami delovnih mest), organizirati dopolnjevanje z novimi, predajo te-gá njegovemu nasledniku itn. J. Znižanje stroškov 1. Preveriti realnost in izvrševanje tehnoloških postopkov in normativov Çpo proizv. ekon. modelih) Zlasti: količine vloženih surovin in izplen izdelkov (škart), potrebne zunanje storitve. 2. Delovna disciplina (prihod in odhod z dela, pripravljenost za nadure, sprehajanje med delovnim časom, Zastoji v proizvodnji zaradi Slabe organizacije, zasebni opravki med delovnim časom, itn.). 3. Stroški v režiji (papir, boleznine, obresti, -reprezentanca, telefon, potni stroški). 4. Zmernost pri sindikalnih izletih. 5. Sestanke med delovnim ča- — Vprašanje je bilo postavljeno po uganki. »Toliko zrn spraviš v litrski lonec, da je lonec poln!« Na, pa me je. potegnil za Hos. Da, ta učitelj! Neprestano je mislil na gole številke; kadar je srečal ha cesti učenca, ga je vprašal, koliko je devetkrat o-sem. In če ni znal, ga je zuhal in oštel: i — Osel, nauči se 'poštevake! Pa sem vseeno toliko napredoval, da ločim bel kruh od črnega, slabo od dobrega, mastno od rodega.' Ljubek in svež spomin pa čuvam na dobro učiteljico, gospodično Magdo. 'Bila 'je stara, imela je goste, sive, skoraj srebrne lase, njene oči so bile lepe, ah, čudovite. Ne spominjam ,se, da bi kdaj koga kaznovala. Božala nas je, poljubljala, nas dvigala v naročje ih ujčkala kakor pužjke. Kadar smo jo videli, je bila vesela, tako ljubko še je smehljala, da smo se smehljali tudi mi. Pripovedovala nam je pravljice, vesele in žalostne, jiihaške in jokave. In ko je govorila, smo videli, dobre škratke, vile so se kopale v mrzlem studenčku in sušile na sončnih re-brih, povodni mo.ž je ugrabil prelepo Alenko, orjak Ilija je razsekal hudobnega graščaka, pokopali smo ubogo Trnuljčico, ki jo je zastrupila hudobna mačeha. Pastirček Tikec je našel zaklad ih vsi smo hodili z njimi ih delili siromakom zlate cekine. Kadar se je smehljala, smo se smehljali tudi mi. Kadar je bil hjeh obraz žalosten, smo bili ža-(Nadaljevanj e na 16. strdni) som zmanjšati na nujne delovne (seje samoupravnih organov, občinskih družbenopolitičnih organov-— zahtevati, da so izveii delovnega časa). K. Ostali ukrepi V poslovanju 1. Izpeljati plačilo odkupa v kooperaciji obvezno preko hranilnih knjižic, kot so plače. 2. Preanalizirati stanje Zalog, u-gotovili višino nofmalnih ih ukrepati za znižanje. 3. Pregledati terjatve, zaostriti izterjavo, preverjati plačilno sposobnost kupcev. Komercialisti odgovorni osebno za plačilo. Akontacije le -z odobritvijo TRS. V kooperaciji pogodbe vključiti določilo 6 medsebojni poravnavi obveznosti in terjatve do kooper. oziroma Obrata ža kooperacijo. 4. Pospešiti izpolnitev Obveznosti SLOVINA pri Vitalu. 5. Slabo sodelovanje v dopisovanju za list Hmeljar (in dopisniško mrežo v TOZD). 6. Zagotoviti pri vključevanju večjih TOZD v poslovne asociacije, da skupni delegati informirajo TOZD preko »obvestil«. Navedeno gradivo naj služi kot pripomoček aktivom TOZD za o-čeno ih sprejem ukrepov za boljše poslovanje. V programu se lahko predvidijo ukrepi sv takojšnjo Veljavnostjo, kakor tudi določi izdelava predhodnih analiz (roki!) za sprejem ukrepov na določenih področjih. (Nadaljevanje s 15. strani) lostni vsi in če je jokala, smo jokali tudi mi. Kadar smo jo razjezili, je bil njen obraz žalosten. Stala je pred nami in nas gledala. In ko smo se umirili, je bil njen obraz kakor mavrica. Nasmehnila se je, iz njenih oči je sijala dobrota. — Ljubčki moji, rada vas imam, tako rada, da že ne vem kako... Vaša mati sem in zdi se mi, da ste zrasli v mojem srcu :.. Gledala nas je, tako mil je bil njen obraz, božala nas je z očarljivo toploto svojih oči,- grela z zlatim srcem. Umolknilav je in preteklo je nekaj toplih minut, potem pa je vzdihnila. — Oh, ko bi vedela, če me imate radi. Tedaj pa smo se vsuli iz klopi, jo obkrožili in dopovedovali s solzami v očeh. — »Radi,' radi... imamo vas radi.« In glejte, pri dobri gospodični Magdi mi računstvo ni delalo težav. Na tablo je napisala: tri in dve. Povedala je, da je tri in dve pet. Gledala je naše obraze, naše oči. Videla je, da nismo razumeli. Poklicala je tri učence in dve punčki. Vsakemu je dala bonbon in Vprašala: — Ljubčki, koliko je tri in dve? — Pet! Smo kriknili. In ker smo snov razumeli, smo seštevali dalje, toliko časa, da je vsak polizal bonbon. Računanje, rečem vam, nam je zlezlo v pete. Vsi smo ga bili veseli, zakaj takrat smo lizali bonbone, se sladkali s čokolado, drobili medene piškote. . Vsi smo jokali, ko je zmanjr kalo šolskega leta. Obkrožili smo dobro gospodično Magdo in prosili, da bi hodili še leto dni v prvi razred. Božala nas je, ljubkovala ih dvigala,v naročje. Ljubčki, obiskala bom vsakega posebej, prav zares, in vsakemu boni prinesla slaščic. Dobro se spominjam, da sem hodil že v peti razred in še vedno sem ukradel trenutek, da sem skočil v . prvi razded k dobri gospodični Magdi. Pobožala me je in njene oči so sipale materino ljubezen. , — Oh, mucek ti moj, kako si zrasel!, Gotovo bi me dvignila v naročje,-pa me je bilo že preveč. Segla je v žep in mi dala dinar. »Na, ljubček, kupi si žemljo...« Vzel sem dinar in šel. Dohitel me je srebrn glas dobre gospodične Magde in mi pobožal Ušesa. — »Marlcec, pa še kaj pridi!« , Novi hmeljarski starešina Anton Ocvirk je ves ponosen objel svojo pravkar izvoljeno hmeljsko princesko Sonjo Potočnik, kmečko hči iz Kaple vasi pri Preboldu. V ritmu prav zanju pripravljenega počasnega valčka sta se v zadovoljstvo navzočih kooperantov veselo za* vrtela Travniki kličejo Pridi, 'travniki kličejo, solze oči mi zalivajo. Kje je zlati čaš, ko sem fant hodil k ljub’ci vasovat. Travniki so zacveteli, s fanti na njih smo peli. $e pa ko se je delal svit smo iz vaši šli kosit. Je travico kosa režala, iz grl je pesem odmevala. Smo vriskali in peli na glas, da slišalo se je tja v vas. In brhka dekleta so prišla, prinesla vinca sladkega, še kaj dobrega za pod zob, če tudi včasih pečen bob. Tako smo fantje si dobri bili, drug. drugemu radi pomagali. Smo peli in kosili kar naprej dokler je bilo travice ke.j. Danes bodo kosci v pozabo šli, pa tudi petja več slišati ni. En sam kosec travnike kosi, tako se čas. hitro naprej Vrti. Anica Poznič Če je malega šmarna lepo> rado ostane še dva meseca tako. Matej vedren, prijetna, jesen. Spomin na trpljenje podvojuje srečo. Želje in ljubezen so krila za velika dela. Zakon čuva budne, a ne tiste, ki spijo. Verjeti moramo v svoje moči. V spoštovanju zakonov je svoboda. ZA KONEC POLETJA : — Ali veš: kako Se znebiš bolh? Vročega dne greš za Savinjo', tam ležiš'toliko časa, da postane bolham vroče in gredo v vodo.- Ti jo pa hitro pobrišeš!, PIJANČKA V'— Vedno, kadar se. napijem, vidim okoli sebe polno miši. , —- Jaz ipd nič, ker imam takrat vedno mačka. Hmelj ob koncu Skozi vse leto zakasnela' rast hmelja-se je odražala v poznem cvetenju in tvorbi storžkov. Zato smo pričeli z obiranjem hmelja kasneje kot normalno. O-kvirni datumi pričetka obiranja savinjskega goldinga za posamežna področja: I 18. 8. 1975 — Zasavje, Dolenja vas (razen Jurka vas), Ptujsko polje; 19. 8. 1975 — Savinjska dolina, Šentjur, Šmarje, Veleti j e, Mozirje, Maribor; . 20.8.1975 — Ruše, Kozje; ■> 21. 8. 1975 — Radmirje, Zgornja Dravska dolina,; Mislinjska dolina. Nekateri so premaknili gornje datume za dan ali dva naprej. Nove sorte so pričeli obirati za savinjskim goldingom po vrsti: aurora (po 26. 8.), apolon (po 29. 8.), ahil po 1. 9), atlas (po 8. 9.). Sorto atlas so še poslednjič dognojili sredi avgusta, plevele, pa uničili s herbicidi. KAKO SMO ŠKROPILI Vreme Je bilo izredno u-godno za*razvoj peronpspo-re. Zaradi tega smo morali- škropiti tudi v storžke z 0,25 % cuprablau Z, ali 0,2 % antracoi, ali 0,1 fjp mycodifol. Samo proti pe-ronospori smo pršili - z zmanjšano količino vode in ustrezno povečano količino sredstva. Vsakih 8 dni smo obvezno škropili- proti pe-ronošpori atlas, in ahil. Škropivu pa smo prav tako pri apolonu dodajali co-; San proti pepelašti plesni. , Z zadnjim škropljenjem smo razen v nekaterih primerih uničili hmeljne Ustne: uši in rdečega- pajka. Vendar naša pokornost ni popustila.- Stalno ' smo pregledovali hmeljišča in ugotavljali ražvojr škodljivcev. Zaradi pogostih neviht in deževja so se tu in tam podirali deli žičnic aU trgala posamezna vodila. Hmelj smo takoj' pobrali in ga poškropili proti peroriospori z .0,15.% orthocidom 85. Prav tako smo škropili z orthocidom hmelj, ki ga je oklestila toča. -. - ' . Hmeljar izdaja delavski svet kombinata »Hmezad« Žalec — Ureja uredniški odbor: Anton Gubenšek, dipl. kmet. inž. — predsednik, in člani: Jože Rojnik, kmet, Janez Luževič, diplomiran'kmetijski inž., Bogdan Pugelj, diplomiran kmetijski inž.,Vinko Strašek pravnik in Miljeva Kač, diplomiran kmetijski inž. — urednica strokovne priloge: Glavni in odgovorni urednik inž. Vili Vybihal. — Uredništvo je v podjetju »Hmezad« v Žalcu, • Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat na mesec v 5.000 izvodih. — Letna naročnina 36 din. — Tisk in klišeji AERO, kemična, grafična in papirna industrija Celje. — Po mnenju Sekretariata 'za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, st. 421-1/72 z dne 18. 2. 1974 je. Hmeljar prost davka od prometa proizvodov.