46 MOSTOVI 2/1989/XXIV
Nevenka Bura
Konsekutivno tolmačenje danes
Uinterpretation consecutive aujourcThui
L ’article fait le point sur la position actuelle de Tinterpretation consecutive distinguant TINTER-
PRETATION HORS CONFERENCE de TINTERPRETATION DE CONFERENCE. Hors conference on
utilise d’habitude la consecutive ou, eventuellement, la simultanee en tant que chuchotage. En con¬
ference on interprete en consecutive seulement en cas de deux langues de travail; la simultanee
est la forme habituelle. La consecutive sert de base pour maitriser la simultanee et figure de plus
en plus dans les programmes d’etudes universitaires de langues modernes.
L’article presente les trois phases de la consecutive et renseigne sur les ecoles, les revues, et
la bibliographie specialisee permettant aux interesses d’aller plus loin.
Tema letošnjega srečanja prevajalcev na
Ohridu je bila zastavljena zelo široko: ustno in
pisno prevajanje. Po dogovoru naj bi Društvo
znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije
in Društvo konferenčnih tolmačev Slovenije
poskrbeli za referat o konsuktivnem tolmače¬
nju, sorodno srbsko društvo pa iz simultanega
tolmačenja.
S svojim prispevkom sem želela predstavi¬
ti konsekutivno tolmačenje s poudarkom na
danes iz več razlogov.
Prvič. Vse pogosteje je slišati pripombe
prevajalcev iz podjetij, da se od njih pričakuje
tudi tolmačenje, čeprav za to niso posebej us¬
posobljeni. Tistim, ki razumejo pisno prevaja¬
nje le kot »prestavljanje«, »zapis« v drugem
jeziku, ni jasno, od kod težave, če je treba le
»govoriti« v tujem jeziku. Problem, ki ga ne za¬
znamo, ne obstaja: torej razumevanje, tudi
tehničnega jezika, analiza teksta, spomin,
smiselna reprodukcija, govorništvo, sposob¬
nost nastopanja pred javnostjo, skratka,
spretnosti, za katere se tolmači posebej us¬
posabljajo običajno po študiju jezika, niso vi¬
deti problem v zavesti takih uporabnikov pre¬
vajalskih storitev. Njim in prevajalcem zato
lahko koristi podrobnejše poznavanje te te¬
matike, razlikovanje med pisnim in ustnim pre¬
vajanjem (t.j. tolmačenjem), med posameznimi
oblikami ustnega tolmačenja (nekonferenčno-
/konferenčno), poznavanje literature za bolj
poglobljen študij in podatkov o izobraževalnih
ustanovah/tečajih.
Drugič. Tudi sami prevajalci pogosto zame¬
njujejo termina simultano/konsekutivno tol¬
mačenje. »Simultano sem prevajal na sestan¬
ku v podjetju x ...« zveni malo verjetno. Šlo je
za nekonferenčno konsekutivno tolmačenje,
ustno tolmačenje s časovnim presledkom
med izvirnim in prevedenim sporočilom. Ko se
govornik ustavi, tolmač začne. Simultano tol¬
mačenje je - izvzemši šepetanje - povezano s
tehniko (slušalke, mikrofon, kabina), časovni
presledek med pričetkom izvirnega sporoča¬
nja in prevoda je zelo kratek. Oba, govornik in
tolmač, govorita istočasno. Ta oblika na med¬
narodnih konferencah vse bolj izpodriva kon-
sekutivo (tudi če gre samo za dva jezika), za¬
radi dostopnejše tehnike in zaradi praktično¬
sti: konsekutiva podaljšuje čas sestanka, pre¬
vod morajo poslušati tudi tisti, ki razumejo ori¬
ginal itd.
Tretjič. Konsekutivno tolmačenje se vse
bolj uveljavlja v poučevanju tujih jezikov. Že
od nekdaj je bilo v prevajalskih šolah osnova
za uvajanje v simultano tolmačenje, zadnja
leta pa je vključeno tudi v univerzitetni pro¬
gram študija modernih jezikov kot ena zahtev¬
nejših metod osvajanja tujega jezika, ponava¬
di v zaključnem letniku. Pomena ustnega tol¬
mačenja za komunikacijo med ljudmi in ljud¬
stvi in uspešno osvajanje novih področij so se
MOSTOVI 2/1989/XXIV 47
zavedali že davno, v času selitev narodov, na
dvorih dežel osvajalcev, v križarskih vojnah,
pri osvajanju Amerike. Zgodovinski zapisi po¬
gosto omenjajo zveste in vestne prevajalce
ter potrebo po njihovem izobraževanju v deže¬
lah, katerih jezik tolmačijo. Henri Van Hoof* v
svojem zgodovinskem pregledu znanih preva¬
jalcev in poliglotov omenja na primer Francoza
Armanda Robina (1912-1961), ki je prevajal
iz 14 jezikov (bretonsko, francosko, grško, la¬
tinsko, angleško, nemško, rusko, italijansko,
špansko, nizozemsko, finsko, madžarsko, ki¬
tajsko, arabsko); od balkanskih prevajalcev
navaja Dositeja Obradoviča (1740-1811), ki
je aktivno prevajal iz 11 jezikov (srbsko, latin¬
sko, grško, albansko, romunsko, francosko,
italijansko, angleško, špansko, nemško, ru¬
sko).
Lahko bi rekli, da se poklic tolmača prav¬
zaprav ni spremenil, spremenila pa se je zu¬
nanja podoba; tolmač mora danes imeti široko
znanje, obvladati govorniške spretnosti in so¬
dobno tehniko. Vsako tolmačenje lahko raz¬
delimo na tri faze (in več podfaz);
1. POSLUŠANJE IN RAZUMEVANJE (ver¬
balne misli) v jeziku A,
2. ANALIZIRANJE IN ASIMILIRANJE smis¬
la, ideje (ne-verbalna faza),
3. REFORMULIRANJE, IZRAŽANJE (pre¬
nos ideje v jezik B, verbalna faza).
Pri konsekutivnem tolmačenju so te tri
faze časovno ločene, pri simultanem pa se
prepletajo. Zato je konsekutivno tolmačenje
vedno temelj za učenje tehnike simultanega.
Kakšne oblike konsekutivnega tolmačenja
poznamo? Srečali bomo izraze ad hoc konse-
kutiva, kontaktna (liaison) konsekutiva, konse-
kutiva s tekstom (prima vista / on sight / a vue),
bilateralna konsekutiva; vse te oblike spadajo
v NEKONFERENČNO konsekutivo. V termino¬
logiji prihaja pri različnih avtorjih do odklonov
in prekrivanja: nekateri razlikujejo med zgoraj
naštetimi oblikami, drugi imajo ad hoc in kon¬
taktno za isto. Gre za tolmačenje obiskoval¬
cem tovarn, razstav, sejmov, na sodišču, v
vojski, v recepcijski službi kongresov, skupi¬
nam pri nakupih ali na izletu. Konsekutiva s
tekstom je kombinacija pisnega in ustnega
prevajanja. Ta, na videz lažja, oblika je v bi¬
stvu bolj zapletena zaradi linearnosti besedila
in nelinearnosti sporočila. Bilateralna je kon¬
sekutiva na poslovnih sestankih; običajno gre
za dva jezika in za manjše skupine udeležen¬
cev (do 5). Pri vseh teh nekonferenčnih obli¬
kah tolmač za govornikom prevaja kratke
stavke ali nekaj stavkov (2-3). Razen za fak¬
tografske podatke (števila, imena, mere...)
mu beležke niso potrebne. Iz teh, nekonferen¬
čnih, oblik so ponekod že nastali nazivi in po¬
klici: vojni tolmač, sodni tolmač (v Kanadi), et¬
nični tolmač (community interpreter v Avstraliji,
Kanadi, Veliki Britaniji), ki skrbi za stike prise¬
ljencev z državnimi ustanovami in pomaga pri
urejanju socialnih in zdravstvenih vprašanj et¬
nične skupine.
Vse doslej omenjene oblike je treba razli¬
kovati od KONFERENČNEGA TOLMAČENJA,
ki je lahko simultano ali konsekutivno. Konfe¬
renčna konsekutiva obsega daljše bloke go¬
vora (optimalno do 10 min., maksimalno do
pol ure), poteka pred številnejšo publiko
(stres) in - razen izjemoma - zahteva beleže¬
nje. Med izjemami literatura navaja C. Andro-
nikofa**, ki je prevajal 1 uro za govornikom in
skorajda ni beležil. Anekdota pravi, da mu je -
ko je bil že formiran fenomen - neki govornik
očital, da je bil prevod sicer krasen, vendar da
ni prevedel tistega, kar je govornik rekel. Na¬
kar je dobil odgovor: »Prevedel sem, kar bi bili
morali reči!« - Tolmačenje je namreč izražanje
misli govornika, ne njegovih besed.
V prevajalskih šolah in v praksi je veliko
zanimanja za preučevanje vloge kratkotrajne¬
ga in dolgotrajnega spomina pri tolmačenju in
lastnosti, ki so tolmaču potrebne za uspešno
delo. Različne študije prihajajo do podobnih
rezultatov: važnejše od spomina je analizira¬
nje in razumevanje; obvladanje maternega in
tujega jezika, izreke, govorništva je conditio
sine qua non, nujna pa je splošna razgleda¬
nost, neprestano izpopolnjevanje, hitrost rea¬
giranja, ekstrovertiranost, psihična in zdrav¬
stvena stabilnost, poprejšnja priprava na te¬
matiko ... Vse to upoštevajo pri selekciji kan-
* Dans les coulisses de la traduction, META, 28/4,
1983, p. 334.
** Avtor uvodnika k Seleskovitch, 68.
48 MOSTOVI 2/1989/XXIV
didatov za tolmače v ustreznih izobraževalnih
ustanovah. Shematično bi nasprotje med pre¬
vajalcem in tolmačem lahko ponazorili takole*:
prvi je introspektiven, vase zaprt, drugi odprt,
zgovoren; prvi je obkrožen s knjigami, drugi z
ljudmi; prvi ima dolgotrajni spomin, drugi krat¬
kotrajni; prvi dela natančno, počasi, mukoma,
drugi hitro, intuitivno; prvi je točen, drugi pribli¬
žen; prvi prevaja do podrobnosti, drugi povze¬
ma... Posredniški (praviloma inferioren) po¬
ložaj, omejena kreativnost, neenakomeren ri¬
tem dela... navaja nekatere avtorje** k mne¬
nju, da je ta poklic primernejši za ženske, ker
so praviloma že prilagojene na tako družbeno
vlogo (!?) in zaradi tega doživljajo manj fru¬
stracij, poleg tega pa jim stalno eksistenco
ponavadi zagotavlja partner...
Danes ugotavljajo visoko korelacijo med
uspešnostjo in motivacijo za poklic. Zato sled¬
njo v razgovoru preverjajo že pri sprejemu v
prevajalske šole, poleg običajnega kratkega
improviziranega govora (preverjanje izreke,
govorništva in komunikativne sposobnosti),
teksta slušnega razumevanja (globalno razu¬
mevanje, analiza teksta), prevajanje s tek¬
stom ... Tudi kasneje se poleg učenja tehnike
konferenčnega tolmačenja povsod posveča
veliko pozornosti izreki, govorništvu, splošni
razgledanosti, poznavanju dokumentacije, tol¬
mačenju kot poklicu (zakoni, kodeksi, avtor¬
sko pravo, zavarovanje, poklicna združenja,
revije ...). V Avstriji, na primer, obsega druž-
beno-kulturni program takšne prevajalske
šole dve področji: 1. zemljepis, gospodarstvo,
družbena ureditev, pravo in sodobna zgodovi¬
na; 2. zgodovina misli, umetnosti in literatu¬
re.***
Jedro usposabljanja za tolmača sestavlja
obvladanje 3 stopenj: 1. poslušanja in razu¬
mevanja, 2. analiziranja in asimiliranja, 3. re-
formuliranja in izražanja. Vse so pri konsekuti-
vi časovno ločene in zahtevajo veliko sposob¬
nost analize in govorništva, zato so tudi uvod
v simultano tolmačenje. Za Maurica Graviera
je konsekutiva »najplemenitejša oblika ustne¬
ga prevajanja«.
Kaj je tipično za vsako fazo? Kako jo ob¬
vladati?
1. POSLUŠANJE IN RAZUMEVANJE (verbal¬
ne misli) v jeziku A
V tej fazi pride do izraza poznavanja jezika
A in izvenjezikovne situacije. Usposabljanje v
prevajalskih šolah se ponavadi začne z eno¬
stavnimi, vnaprej pripravljenimi dialogi, ki jim
sledijo improvizirani dialogi, z delno specializi¬
rano tematiko. Prvi cilj je izpopolnjevanje jezi¬
ka in razvijanje jezikovne komunikacijske
kompetence kandidata. Po enkratnem poslu¬
šanju se preverja razumevanje - od kratkih,
dobro strukturiranih besedil, do vse zahtev¬
nejših. Sledijo vaje: povzemanje po svojih
besedah, krčenje, razširjanje... Razumevanje
je ključ tolmačenja in v tej fazi je poudarek
prav na njem. Ponekod začenjajo vaditi v jezi¬
ku A, z različnimi tipi besedil (opisno, argu-
mentativno, emotivno besedilo...), šele nato
prehajajo na ciljni jezik. Te vaje so že uvod v
adhoc, kontaktno in etnično konsekutivo.
Na tej stopnji je pomembno znanje iz fone¬
tike; poleg teorije je važno praktično znanje
dialektologije (npr. kanadska varianta fran¬
coščine), poznavanje tipičnih napak tujih go¬
vorcev (npr. Azijcev, Francozov pri govorjenju
angleščine...).
2. ANALIZIRANJE IN ASIMILIRANJE smisla,
idej (neverbalna faza)
Tu ima pomembno vlogo besediloslovje.
Pomembna je analiza raznih tipov besedil, zla¬
sti diskurzivnih, argumentativnih in emotivnih.
Prav tako je pomembna metalingvistika, se
pravi, celovito poznavanje situacije (dežele,
kulture, govornika, cilja, intonacije...). Ni po¬
treben fotografski spomin, pač pa inteligentna
analiza, ki omogoča logično pomnenje. V nas¬
protju z igralci, glasbeniki, ki morajo imeti
dolgotrajni spomin, je za tolmača bistven krat¬
kotrajni spomin. Tolmač analizira logične se¬
kvence, si jih kratkotrajno zapomni in jih nato
izbriše iz spomina, da ga razbremeni. Pri po-
mnenju mu pomagajo beležke.
* HENDERSON, 87.
** LONGLEY, 68.
*** PETIOKY Viktor, Paralleles 3 (1980), 37-49.
MOSTOVI 2/1989/XXIV 49
Beležke vsekakor niso stenografija, tem¬
več plod logične analize, razumevanja misli,
ne besed. Rozan (56) je še vedno klasik, tudi
novejši avtorji - pod istim ali drugačnim ime¬
nom - omenjajo njegovih sedem principov:
1. beleženje idej, ne besed;
2. krajšanje besed (obvezen zapis števil,
imen, naštevanja, ker to zahteva verbalni
spomin, tolmač pa mora usmeriti pozornost na
smisel);
3. povezovanje idej in njihov medsebojni
odnos (ključne besede in simboli);
4. zanikanje je v govoru pogosto, zato ga
velja označiti, npr. z ne OK ali isti simbol
lahko pomeni tudi nestrinjanje;
5. poudarjanje: podčrtamo enkrat ali več¬
krat;
6. princip navpičnosti: beležimo navpično,
vsako misel v novo vrsto; tako lahko vse pre¬
beremo z enim samim pogledom; rišemo lahko
na ozek blok ali kartice;
7. stopničasto pisanje prek strani (za vsa¬
ko novo misel);
in dvajset simbolov:
a) simboli izražanja: misli, besed, pogovo¬
ra, strinjanja;
b) simboli gibanja: puščica lahko predsta¬
vlja smer/prenos, rast, padec itd.;
c) simboli zveze: odnos, enakost, razlika,
okvir, plus in minus;
d) še sedem simbolov za posamezne »be-
sede-pojme«.
Navedeni avtor je menil, da se z beležkami
ne sme pretiravati, ker se mora tolmač kon¬
centrirati na smisel. Nekateri imajo zgodnje
učenje tehnike pisanja beležk za nujno spret¬
nost in programirajo celo TV-, video- in druge
tečaje*, najprej v maternem jeziku; drugi so
odločno proti in mislijo, da sta Herbert in Ro¬
zan temu vprašanju namenila preveč prostora,
tako da se pretirano poudarja** to, kar je prav¬
zaprav individualna zadeva. Bistveno je razu¬
mevanje, analiza in reformulacija. Prav tako je
eksperimentalno dokazano, da je ekspresiv¬
nost in jezikovna bogatost tolmačenja obratno
sorazmerna z obsežnostjo beležk. Bolj ko tol¬
mač pozna tematiko, manj se zateka k svin¬
čniku.
3. REFORMULIRANJE, IZRAŽANJE (prenos
idej v jezik B, verbalna faza)
Tu je važno poznavanje ciljnega jezika. Na
zahodu vztrajajo pri tolmačenju izključno v
materni jezik (kar je v naših razmerah neiz¬
vedljivo). Potrebno je ponovno izraziti smisel,
ne biti suženj besed - tu se radi pojavijo ne¬
pravi prijatelji. Na tej stopnji pride do izraza
govorniška sposobnost, izreka. Ponekod jo
vadijo praktično in uporabljajo video posnetke
za analizo mimike, glasu. Glede vloge in obna¬
šanja tolmača so pogledi različni. V NDR*** me¬
nijo, da mora biti tolmač aktivno prisoten, s
pozitivnim odnosom do socializma in družbe;
na zahodu je ravno obratno: od tolmača se za¬
hteva nepristranskost, objektivnost, zadržano
obnašanje.
Tolmači pripravniki morajo doživeti čimveč
avtentičnih situacij: po praktičnih vajah in si¬
muliranih sestankih imajo prakso na novinar¬
skih konferencah, mednarodnih sestankih,
poslovnih srečanjih .,.
Prevajalske šole (priloga 1) na univerzah
običajno trajajo 2 leti; v Veliki Britaniji je izpo¬
polnjevanje krajše, podiplomsko, traja od 9
mesecev v Bradfordu do 1 leta v Londonu. V
Bruxellesu je pri Komisiji Evropske skupnosti
organiziran 6-mesečni intenziven tečaj tolma¬
čenja. Večmesečno usposabljanje za tolma¬
čenje je organizirano tudi v drugih deželah,
npr. na Madžarskem, v Jugoslaviji pa ne. Zani¬
mivo je, da obstajajo tudi enojezični tečaji tol-
* MARTIN Jeari-Piefre, »Un cours programme et te-
levise pour Tapprentissage de la technique de prise
de notes«, Dix Annees de linguistique theorique et
appliquee, Universite de Mons (1973), 123-127.
** THIERY Christopher A.J., »L’ enseignement de la
prise de notes en interpretation consecutive: un
faux probleme?«, Lenseignement de I'interpretation
et de la traduction: de la theorie a la pedagogie, ed.
Jean DELISLE, University of Ottawa Press, Cahiers de
Traductologie n. 4 (1981), 99-112.
*** SCHMITZ Manfred, Fremdensprachen 22, 1
(1978), 3-5.
50 MOSTOVI 2/1989/XXIV
mačenja, ki usposabljajo za fazi 1 in 2 (gre za
pripravo na tolmačenje iz »eksotičnih« je¬
zikov)*.
O cenah konferenčnega tolmačenja na
mednarodni sceni odloča AIIC, mednarodno
združenje konferenčnih tolmačev s sedežem v
Ženevi. Informacije o tekočih tarifah se dobijo
na naslovu: Secretariat AIIC, 14 rue de l’An-
cien-Port, CH-1201 Geneve, Suisse, tel.
(022) 31-33-23. Za nekonferenčno tolmače¬
nje veljajo drugačne tarife. Tako je trenutno** v
Veliki Britaniji cena konferenčnega tolmače¬
nja okvirno 320 funtov na dah, za ad hoc kon-
sekutivo pa od 100 do 120 funtov.
Konsekutiva je vse pogostejša v fakultet¬
nem študiju modernih jezikov, tudi na nepre-
vajalskih smereh (npr. University of Kent, Ve¬
lika Britanija). Poslušanje, razumevanje, anali¬
za raznovrstnih besedil in reformulacija misli
so se izkazali za uspešno vajo v izpopolnjeva¬
nju jezika. Analiza glavnih tipqv napak: doda¬
janje, izpuščanje, semantične napake, stili¬
stične napake, pomagajo pri hitrejšem napre¬
dovanju. Uvod v konsekutivo je ponekod tudi
del programa študija mednarodnega prava in
ekonomije, v okviru priprav na Evropo ’92 (npr.
na univerzi Hariot Watt v Edinburghu), kajti je¬
ziki so važen del študija, konsekutiva pa po¬
maga pri analizi - in morda kasnejši pripravi -
govorov.
Strnimo opažanja: razlikovati je treba med
pisnim prevajanjem in ustnim prevajanjem oz.
tolmačenjem. Slednje je lahko konferenčno
(konsekutivno ali simultano) in nekonferen¬
čno (konsekutivno: s tekstom, ad hoc, kontak¬
tno ... ali simultano: šepetanje). Od prevajal¬
ca v podjetju se lahko izjemoma zahteva le
nekonferenčno (kontaktno, ad hoc prevaja¬
nje), če pozna problematiko in na to pristane.
Ostale oblike ima pravico zavrniti, če ni uspo¬
sobljen za tolmača. Novejši univerzitetni pro¬
grami študija modernih jezikov ponekod že
vključujejo tudi uvod v nekonferenčne oblike
tolmačenja.
Priloga 1: Glavne šole za tolmače v Evropi***
Avstrija
□ INSTITUT FUR UBERSETZER- UND DO-
LMETSCHERAUSBILDUNG an der Universitat
Wien, Dr. -Karl -Lueger -Ring 1, A-1010Wien
□ Karl-Franzens-Universitat Graz, INSTITUT FUR
UBERSETZER- UND DOLMETSCHERAUSBIL-
DUNG, A-8020, Mariengasse 24, Graz, tel.
91-22-27
Belgija
□ ISETI, Bruxelles
□ STAGE DE FORMATION ACCELEREE D’INTER-
PRETES DE CONFERENCE, Division formation,
Interpretation-Conference, C.C.E., Rue de la Loi,
200, B-1049 Bruxelles
Francija
□ ECOLE SUPERIEURE D1NTERPRETES ET DE
TRADUCTEURS, Centre Universitaire Dauphine,
Plače du Marechal de Lattre de Tassigny, 75116
Pariš, tel. 45.05.14.10 (poste 42-06)
* FELDVVEG Erich, Lebende Sprachen 25, 4 (1980),
145-148. Omenjeni tečaj traja 4 mesece.
GILE Daniel, Lebende Sprachen, 31, 1 (1986),
16-18.
□ ECOLE SUPERIEURE D1NTERPRETES ET DE
TRADUCTEURS, 21 rue d’Assas, 75270 Pariš
cedex, tel. 42.22.33.16.
Italija
□ SCUOLA SUPERIORE Dl LINGUE MODERNE
PER INTERPRETI E TRADUTTORI, Via d’Alviano
15/1,34144 Trieste, tel. 764-581,750-410
Nemčija
□ SPRACHEN- UND DOLMETSCHER- INSTITUT
MUNCHEN, Amalienstrasse 73, 80 Munchen 40,
tel. 089/28 83 97.
Švica
□ ECOLE DE TRADUCTION ET DINTERPRETA-
TION, 19 plače des Augustins, 1205 Geneve
□ DOLMETSCHERSCHULE ZIJRICH, Scheuchzer-
strasse 68, 8006 Zurich, tel. 01 /362 81 58
** GOLZEN Godfey, Going Freelance, Logan Page,
1989, London.
*** Za obširnejše podatke o pogojih in programu
glej: La Revue du Traducteur, št. 28/1983.
MOSTOVI 2/1989/XXIV 51
Velika Britanija
□ POLYTECHNICS OF CENTRAL LONDON, Re-
gent’s Street
□ ABERDEEN COLLEGE OF COMMERCE, Holburn
Street, Aberdeen AB 9 2 ZT, tel. (0224) 572 811
□ UNIVERSITY OF BRADFORD, Postgraduate
Priloga 2: Strokovne revije
AIIC Bulletin, Association Internationale des Inter¬
pretes de Conference, Ženeva
ATA Chronicle, Journal of American Translators
Association, New York
Babel, Revue internationale de la traduction, Buda-
pest
Cuadernos de traduccion e Interpretacion, Escue-
la Universitaria de Traductores e Interpretes, Bar¬
celona
Etudes de Linguistique Appliquee, Pariš
Fremdsprachen, Zeitschrift fur Dolmetscher, ilber-
setzer und Sprachkundige, Leipzig
L’interprete, Bulletin de l’Association d’interpretes
et de traducteurs, Ženeva
Language Monthly, The international Journal for
language and translation, Nottingham
Lebende Sprachen, Zeitschrift fur fremde Sprachen
in VVissenschaft und Praxis, Z. Berlin
The linguist, Official Journal of the Institute of Lin-
guists, London
Le iinguiste - De Taalkundige, Organe de la Cham-
bre belge des traducteurs, interpretes et philolo-
gues
School of Studies in Languages and European
Studies
□ HERIOT-VVATT UNIVERSITY, Department of Lan¬
guage, Riccarton, Edinburgh EH14 4AS, tel.
(031)449 5111
M.D.U. (Mitteilungsblatt fur Dolmetscher und iiber-
setzer), Bonn
Meta, Journal des traducteurs, Montreal
Mostovi, Ljubljana
Modern Languages, Journal of the Modern Langu¬
age Association, London
Muitilingua, Journal of interlanguage communica-
tion, Amsterdam
Paralleles, Cahiers de 1’Ecole de Traduction et d’ln-
terpretation de 1’Universite de Geneve
Prevodilac, Beograd
Prevoditelj, Zagreb
Tetradi Perevodcika, Moskva
La revue du traducteur, Pariš
Traduire, Revue franpaise de la traduction, informa-
tion linguistique et culturelle, Pariš
TTR - Traduction, terminologie, redaction, Que-
bec, Canada
II Traduttore nuovo, Roma, Italia
Van taal tot taal, Nedelands Genootschap van Ver-
talers, Haarlem
Literatura
ALTMAN, Janet H. (ed.) 1978, Teaching Interpre-
ting, Study and Practice, CILT (Center for Informa¬
tion of Language Teaching and Research), 1987,
London 89 p., (Specialized bibliography 5)
BRUTON, Kevin, 1985, »Consecutive interpreting -
the theoretical approach«, Interpreting as a langu¬
age teaching technique, CILT, 1985, London, pp.
19-27
CROFT, Michael N., 1985, »A. practical approach to
consecutive interpreting in the fourth year option«,
Interpreting as a language teaching technique,
CILT, 1985, London, pp. 29-35
DUSSART, A., 1981, »Profil de 1’interprete: essai
d’analyse psycho-ergologique«, Equivalences,
1981 /t. 12 n. 243, Bruxelles, pp. 1-19
HANSTOCK, Jane, 1985, »Liaison interpreting pro-
blems specific to French, Interpreting as a langu¬
age teaching technique, CILT, 1985, London, pp.
52-56
HENDERSON, John A., 1987, Personality and the
Linguist, Bradford University Press, 1987,131 p.
HERBERT, Jean, 1952, 1964, Manuel de I’interpr6-
te, Comment on devient interprete de conference, Li-
brairie de 1’Universite Georg, 2eme ed. revue et
augmentee: 1974, Geneve, 112 p.
IVIR, Vladimir, 1978, Teorija i tehnika prevodenja,
Zavod za izdavanje učbenika 1985, Novi Sad, (kon-
sek.: pp. 28-31,156-159)
LONGLEY, Patricia E., 1968, Conference Interpre¬
ting, Pitman, 1968, London, 69 p.
PETKOVIČ, Jovan, 1985, »Beleške o konsekutiv-
nom prevodenju«, Prevodilac 3/85, Beograd, pp.
18-22
ROZAN, Jean-Franpois, 1956, 1979, La prise de
notes en interprčtation consecutive, L’Ecole d'in-
terpretes, Universite Georg, 1984, Geneve, 71 p.
52 MOSTOVI 2I1989/XXIV
SELESKOVITCH, Danica, 1968, L’interpr6te dans
les conferences internationales, Minard Lettres
modernes, 1968, Pariš, 261 p.
SELESKOVITCH, Danica, 1975, Langage, langues
et memoire, Etude de la prise de notes en interpreta-
tion consecutive, Minard Lettres modernes, 1975,
Pariš, 272 p.
SELESKOVITCH, Danica, 1979, »>L'enseignement:
Diversite des methodes«, Enseignement de 1’inter-
pretation, Dix ans de colloques (1969-1979), AIIC,
Geneve, pp. 61-76
SHACKMAN, Jane, The Right to be Understood, A
handbook on vvorking with, employing and training
community interpreters, National Extension Colle-
ge, Cambridge
THOMAS, Noel, TOVVEL, Richard, (eds), 1985, In-
terpreting as a language teaching technique, Pro-
ceedings of a conference held at the University of
Salford, 2-5 Jan. 1985, CILT London, 128 p.
Mirjana Pavlovič
Problemi prevodjenja titula i funkcija
- upotreba u SAD i Velikoj Britaniji
Problem in translating titles and functions -
American/English usage
The objective of this paper was to help translators in solving the problem of translating the titles
and functions on visiting cards. There is some confusion in American-English usage of terms, and
also due to the diversity of American/English and Yugoslav educational and organizational sy-
stems. A particular stress wass made on various Solutions for the translation of titles in the legal
profession. Rwo examples of organizational hierarchy were presented. There are two enclosures -
I - the list of abbreviations of Bachelor and Master Degrees in various Professional fields, and II -
the example of a work history of a Petroleum engineer with a number of terms and expressions
relating to his educational degrees andpositions at his work.«
UVOD
Više puta sam imaia dosta neprijatnih di¬
skusija oko prevodjenja službenih posetnica,
jer su zahtevali da se i na engleskom jeziku
ostavi naša titula »dipl. ing.« za diplomirane
inženjere. Dosta dugo sam morala da objaš-
njavam da je na engleskom govornom podru-
čju drugi sistem označavanja titula, a iz razgo¬
vora sa kolegama iz moje struke videla sam
da su mnogi podlegli uticaju takvih zahteva
naših stručnjaka, a takodje i iz neznanja, i
ostavili su titule faktički neprevedene. Pošto
je znatna razlika izmedju našeg sistema obra-
zovanja i sistema u SAD i Velikoj Britaniji nije
lako uvek rešiti problem prevodjenja titula.
Pokušaču da na primerima koje sam sakupila
tokom svoga rada ilustrujem te razlike i dam
rešenja.
Takodje, ima prilično problema oko prevo¬
djenja rukovodečih funkcija u preduzečima i
raznih naziva različitih struka, jer se i tu siste¬
mi ne podudaraju. Prikupila sam dosta prime¬
ra iz stručnih časopisa, a daču i originalni pri-
merak jedne radne biografije i karakteristične
jezičke konstrukcije za takvu vrstu teksta.
TITULE
Titule posle završenih študija od 4 ili 5 go-
dina dele se u dve grupe nauka, tj. »Arts« što
označava sve društvene nauke (istorija,
umetnost, itd.) i filološke nauke (književnost,
jezici, itd.), i »Science« što označava čistu na¬
uku (fizika, hemija, matematika, itd.) i tehnolo-