III. leto. Štev. 42. 1916. Oktober 15 Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO Cena Novin je na leto. Doma . . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cserföld, Zalamegye, Naročnina i dopisi se tüdi k tomi; moro pošilati. sa naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. „Odpüščeni so.“ Na sredi Ažijo t Tibeti je eden visoki breg, šteroga belo glavo oblácje ven-čajo, • med nájvékšími bregami svetá, kam je človek samo z nájteškešov potjov mogoči príti. Pa k tomi bregi vsako leto sto i sto jezér potnikov príde. Máli ino veliki, stári ino mládi, ženske, moški z vsakoga stálíša. Ništerni tej lüdi celo leto roma z doma svojega do toga brega pa kda donjega príde, se vrže na tla pa vroče skuzé polijéjo njegov obráz, skuzé vesélja pa skuzé pokore. Tak držijo tej lüdjé, ka, ki okoli toga brega tak pride, ka se na-vsaki stopáj na tla vrže, tistomi so vsi grehi odpüščeni. Dvajseti dní je potrebno zdravomi človeki, ka ednok okoli njega príde. Pa jé Vnogi, ki to pot dvakrat oprávi v to formo, ka se na vsaki stopáj na tla vrže. Iudašnjí poganjski národje so tüdi meli takše prilike pokore, štere so je vnogo stalé. Starinske assiriance, grke, rimlance Známo, ka so na jezere Mali márho pa žgálí svojim bogom na čási zar odpüščenje grehov. Celo lüdi, málo deco so žgáli, naj njim samo bogovje odpüstíjo grehe íno je pómorejo v ne-volaj. Pa v tej velkih dáraj so ne znali nikdár, jeli je ne zamán bilo, jeli so je poslűhnoli njihovi bogovje, ali nej. Ti tüdi, moj krščenik, si si že vnogokrát zdihávao v večérnom mrákí pa v nočnoj temi za volo nesreče tvoga srcá. Spoznanje greha te je težílo pa še ti je tak vidilo, ka se ne veš kama obrnoti v svojoj düševnoj nevoli, nočna tema ti je napunila pamet í srcá pa si mislo, ka te že požira grozovito grlo vekívečnoga pekla. Pitao si se, jeli so odpüščeni moji grehi ? ^ Kak bom šo pred mojega sodca, či me šče dnes, v toj vüri pozové z sveta ? Glej, odgovor čüješ z vűst Kristušo- víh, šteri je pravo Magdalení, pa z žla-kom vdárjenomí pa tak vnogim drügim: „Vüpaj se, odpüščeni so tvoji grehi. “ Pa naj bi olejšao pa zagotovo odpüščenje vsem lüdem vseh časov je apoštolom dao oblást rekoč: »Komi odpüstíte grehe, so njim odpüščenje Ne košta -nikaj, ne je potrebno več nikomi romalí k nikšem! bregi Ieto dní, ne je potrebno dárov nosili i jih v ognji žgali, ne gori več plamén krvávíh daritev, samo doli trbé pokle-knotí, prígnoti gizdavo glavo i spoznati v ponízností srcá: pregrešo sam to i to pa več- ne bom, več neščem grešiti”. Pa ti je odpüščeni greh; lehko ídeš v míri, glédaj, da znova ne spádneš. To je tisti veliki dár, šteroga si od Jezuša dobo, za šteroga se njemi máš zahváliti. Ponizno spoznanje Svojega spadája z žalostjov nad grehom i nakanenjom pobošanja te zagotovi pa ti dá nazáj tvoj düševni mir, ár Znáš, ka ti je dühovnik v Jezušovom iméni i njegovoj oblásti odpűsto pa Znáš, ka je to odpüščenje stalno z reči samoga Jezuša, vekívečne pravice. Lehko je vam tam domá, ali ka bom jas síromák eti na bojišči, kde krugle letijo pa živlenje vsakoga posameznoga na ténkoj niti visí? Ne boj se ti tüdi, ki neimaš dühovnika vsikdár krédi. Bog vidi tvojo nevole, tvojo lübézen za domovino, vídi stáliš tvoje düše tűdi. Boše pa lepše bi bilo, istina, Či bi ti düša čista bila, liki či máš kakši zamázek na njoj, zdejhní si etak z globočíne srcá. Jezuš moj, Žao mi je, ka sam te razžalo, več toga ne bo. Odpüstí mi zdaj, či bi mogeo, bi se rad spovedao. Pa požalüvánje z srcá ino želenje spovedi v tvojoj samotí zadosta Bogi, ki je smileni pa ti rad odpüstí vidévši, ka več včiniti si ne mogoči. Domáči se naj radi spovedávajo, bojnicje naj želejo spoved konči z po- žalüvánjom grehov pa te či prido nesreče nad nás, ka se mámo bojati, hitrej se napunijo nebésa, hitrej mo meli bláženi mir, ki si tak iščemo bláženstvo na zemli pa ga nemremo nájti. Bojna. Keliko primore dobra molitev, če je zdrüžena z pobožnim živlenjom nam jasno svedoči živlenje sv. Trezé, štere god dnes obhájamo. Toj svetoj düši je bilo razodeto, ka je z svojimi molitvami samo 60 jezér poganom sprosila miloščo §v. krsta. Kelikim grešnikom je pa ešče sprosila povrnenje, kelikim pobožnim Popolnejše živlenje, keliko mirajočih je rešila i keliko düš iz víc odslobodila. Vse na neštete jezere. Edna düša teliko primore, če sveto žive i moli. Vnogo jezer düš ne bi zato vnogo več še moglo sprósití, či do svete í molite? Zaistino. Zato pov-darjamo, prosimo dobre düše, naj črtijo, trebijo, svoje falinge, pregreške i molijo té mesec z najvekšov pobožnostjov sveto čislo, ka se božje vola spuni i pride hitrej zmaga Jezušova po Mariji po njej pa bláženi mir. Jezus pa te zmaga, kda se svet pobolša. Poročila z bojišč so sledeča: Rusko bojišče. Rus je začeo znova napadati, a povsod je odbit, samo pri Brzezang je dobo do rok en naš strelni járek. Talijansko bojišče. Talijani so začeli novo napadanje; povsod so odbiti. Macedonsko bojišče. Bolgari so svoje čete malo nazaj potegnoli. Srbi glasijo, da so 500 četvérovogláti!! kilometrov iz nove Srbije nazajdobili, na šterih gorah 7 vesnic leži. Romansko bojišče. V Erdélgi zmagovito idemo naprej.Po zavzetji Fogarasa smo Brassó dobili do rok, več sto Ru-muno v smo vlovili i 43 topove zaplenili. — Od Bukaresta dol so Rumuni 2. NOVINE 1916 október 15. prek Dünaja prišli, da bi odzadaj napadali Bolgare. Ali obhodili so. Naši monitorje (male ladje) so most razmetale, Bolgari pa Rumune napadli i jih više 12 jezer vmorili. Ščista malo jih vujšlo samo na ov kraj Dünaja. Rumuni poročajo, ka so više 2000 naših i Nemcov vlovili i nekaj strliva zaplenili. — Pri Oršovi i v dolini Naggküküllo reke so. prišli naprej Rumuni. Pri Oršovi smo je nazaj stirali; Siglen i Smil goré smo zavzeli. Türsko bojišče. V Perziji so Türki Ruse premágali, pokolenje Bachtiarov se je zatogavolo pridrüžilo k Türkom proti Rusom. Francozko bojišče. Napadanje proti Nemcom dale trpi a Uspeh je mali. Lille mesto so Angleži obstrelávali. Dom i svet. Pod orožje stopijo novembra 3 ga v letah 1866 —1871 rojeni, novembra 16-ga pa v letah 1872— 1884 rojeni. Če de sila, nekaki dobijo poseben poziv. Vladne odredbe. Prepovedano je ro-ženo marho v Austrijo spravlati niti živo niti ínrtvo brez dovoljenjá ministra poljedelstva. Prestopače zadene kazen 6 mesečne voze i 2000 K plače. — Višešnja kukorica de v županiji železnoj i zalavskoj vkraj jemana. Küpiti se sme samo z dovoljenjom oblasti. Rusija. Novi minister za Znotrašnje zadeve je Protopopov; — do sprotoletje namenijo Rusi novo iz poldrügi milijon Ijüdih stoječo vojsko osnovati; nebiranje se je že zapelo. Japonsko. Novi ministerski predsednik je postao grof Terauchi, general, prijatelj bojne proti Ameriki. Grčko. Vlada je odstopila. — Kral-jevskiva brata sta na stranki Venizelosa i boj zahtevala proti Bolgariji. Vsikdar več vojske stopa proti kraljevoj prepovedi na Venizelosovo stran i se pripravi na boj proti Bolgarom. Romania. 16 Iet stara deca de pre-birana za vojaški stan. Abessinia. Naši sovražniki so za-pletke napravili v Abessiniji i dozdaš-njoga casara, ki je bole k nam vlèkeo dali ódstaviti pa mesto njega Mizero Slodidu-)a, svojega naklonjenca dali imenüvati za casara. Te je zet pokojnoga casara. Od jetike. (Po spisi ministra za Znotrašnje zadeve.) Doma v hiši, v dvori, v delavnici nikdar na tla ne plüj i ne trpi, da bi to drügi delali. Če jetičnoga betežnika maš, mej pazko, naj samo v pljüval-nico z vodov" nalejano pljüje. Kda se pljüvalnica čisti, vlej njeno vsebina v stranišče (šakret), če je pa žaganica, kavna troska ali kaj spodobnoga v njej, kaj zgori, vrzi vse na ogenj. Pripora-čajo se samo takše pljüvalnice, v štere se lehko voda leva, zato ka samo te morejo zabraniti, ka se jetične gobe po zráki dale ne širijo. Iz pisem naših vojakov. Pozdrávijo nas slovenski topničari. Prosimo Novine i Marijine Liste. Prve dni decembra1 smo odišli z Galicije, hodili smo Črnogorca pozdrávlat; bili smo poleg morja pod gorov Lovčen. Na pravoslavni, božič je bio najvekši ogenj pri Lovčeni, dva dni se je samo Zemlja trosila. Nikita je pobegno. Duge i teške so bile naše poti po teh strašnih planinah, ali Bog nam je pomagao, ka smo se srečno nazajobrnoli, Febr. 9-ga smo prišli nazaj v Galicijo za en mesec pa odtod v Rusijo. Par tjednov tű ostanemo, prosimo vas, pošlite. nam sem Slovenske Novine; če je čtémo, mislimo, da smo doma. Srčno pozdravimo vse dühovnike, vse naše domače, male ino velike, tüdi Pozdrávimo nedužno dečico i jo oprosimo, naj moli za mir, ka se hitrej rešimo teh dugih nevarni)! časov. (Lovrenčič Jožef z Filovec, Vratarič Mikloš z Bodanovec, Kuhar Janoš z Trdkove, Rigač Ferenc z G. Lendave, slovenski topničari 1/37. K.) Kaj pišejo od Novin? »Jako sem tu-žen, ka so mi oča betežni, mati slabi, deca mala i nega, ki bi njim krűh poprávlao, ali kak Novine dobim, se včasi razveselim i mi srce radostnejše postane.« (Horvat Ivan iz 10. stražars-koga bataljona na* Češkom.) — »Jako vas lepo prosim, g. plivanoš, pošlite mi, Novine, jako bi je rad čteo.* (Sobočan Štefan, poddesetpik iz 48. pp.) — „Z našega žalostnoga srca vas damo vsi lepo pozdraviti i vas prosimo lepo če bi tak milostivni bili, ka bi nam poslali edne Novine ali bár eden Marijin List, ka bi mi Slovenci jako radi kaj čiteli. Med samimi romani i cigani smo i slovenskoga čtenja žmetno do rok dobimo. (Antolin Mihal z Ad-rijanec, Sarjaš Štefan z Trnja, Kouter Štefan z Beltinec, Sömen Janoš z Brezovice iz bolnišnice v Szatmári.) V Novinah i Marijinom Listi so zlati navuki. .Iz našega kraja sem sam tű i samo te čüjem našo lübleno slovensko materno reč, ka čtem Novine ali Marijin List. Komaj čakam da jihva dobim. Jaz sem tű v jako žalostnom kraji; že tri mesece sem nej vido naše krščanske cerkve i dühovnika. Edino veselje mi je to da kaj čtem z teh zlatih navukov, za štere se mandate, ka je vrejüjete i nam do rok davate. Prosim tüdi molitve za nas vojake." (Balažic Matjaš z Beltinec, vojak pri 15. trenskoj divisiji.) Kakši so naši slovenski vojaki. »Morem vam istinsko povedati, da so naši slovenski možje mirne in blago düše ! Veselja mi srce poskaküje, kda se po končanih vajah zbiramo, ino se medma tolažimo po navukih naše sv. vere. Katoličanci vse križe bole mirno iv božjo volo vdano prenašajo, kak drüge veröizpovedi. Komaj so čakali, da pridejo Novine. To pa tak vsaki zna, zakaj. Bili smo že tüdi pri meši še tam dühovno oveselili. Tü spoznamo, da nikaj nema, ki vere nema. Tü samo živa vera pomaga.* (Edšidt Matjaš, lovec v 11. bataljoni.) Zahvalnost vojakova. Pozdravljam iz zahvalnosti punoga srca vse dühovnike i se njim zahvalim za dane navuke pa z.a lübezen, ka se po Marijinom Listi i Novinah tüdi skrbijo za naše düše. Srce me veseli, kda dobim Marijin List i Novine pa želem naj se povekšávala. Z pomočjov sladkoga Srca Jezušovoga i Marijinoga sem rešen vse nesreče, čeravno .sem 21 mesecov že na bojišči i Vnogokrat bio v velikih nevarnostih. Bog plati mojoj dobroj materi, ka so me na to pobožnost včili. Priporačam pobožnost do teh najsvetejših Src iz dna srca vsem vojakom. (Vučko Ladislav z Ižekovec, pogorski topničar v 19 polki.) Glas iz Albanije. Visiko častiti gosp. plébánoš! Prelepí sprotoletni dnévi me spominajo na One blážene čase, vu šterih sam jaz i vsaki pošteni kristján si nabirao žnjuvih lepih návukov pn-ložnost za zemelsko i za vekivečno živlenje, šteri ešče na bojišči dober sád rodi, náimre krepi nam naturo na potrplivost i tolažba nam je na lepšo bodočnost. Tak nadale jih prosta'z da-léšnje Albanije, niže spisane vrste v no-vinaj naznánijo. Tam daleč za morjom, v groznih skalaj kamenih nas je obiskao eden gost, šteri nam je nigda tak veséli bio, ali zdaj nam nej prikázao tak veséloga obráz a kak negda, vnogo prijátelov je kesno obiskao, ár zemla zakrila je njuva tela; té gost je zeléna spomlád, štera nam dnes dén tak teško prikažüje zláto zarjo jutrášnjega šanca, štero se z bledim licon príkáže z visiki Albanskih planin, i po dnévi njé vréli trakovje močno prepečo slaba i zmantrána naša tela. Vnogim je zasi-jalo zádnjikrát, ár moro zapüstiti te svet. V zahájajočem sunci poglédnemo milo nebo naše domovine, kje tak želno čákajo naše povrnejnje, ali Vnogi zamán da dnes ti vütro jaz Znám spadnoli z temi mislami se podamo v Šafarsko naše stanjé. Romanje naše je križna pot; da pa po križi nas pela pot na zveličanje; z tem vüpanjom smo priprávni na smrt vsako vöro, čerávno daleč od onih, z šterih se tak močno spominamo, nájmre ti rojstveni kráj i v tebi prebivajoči stariší, tiváršice z drobnimí piceki, i prijátelí 1916. október 15. NOVINE 3. z šterim smo prvi del našega živlenja, bláženi mir i vesélje vživali. Kak hitro je stekeo té bláženi čas! Pokázali so se neprijátelje, kak čarni obláki, od vsej stráni naše lübléne domovine, ali sivolasni starček, naš svetli kráo, je vküp zbrao svojo moč na obrámbo svojega národa i domovine. Prle pa kak bi prijali za orožjé se vsaki pošteni kristján Škapulerskoj Devici Mariji v obrámbo zročo, i zatém se z božin iménon podáo v nesmileno vojsko. Lejko si mislite kak teška je bila lovite v od doma. Vnogi oča i mati sta zamán tak skrbno vrejüvala svojega sina, ár kak cvet živlejnja odtrg-njeni od njiva se podáo v tujinski orság iskat si hladen svoj grob; tak i mož tivárišico z drobnimí picekí -ostávi v neznánoj bodočnosti krčílo se nam sercé, kda smo poglednoti aádnjokrát tisto mesto, kje smo se sprehájali, ešče drobna dečka so zapazila, da se nekaj strašnoga godi. V časi té vojske me previdnost boža te v šesnájseto deželo pripelala, i li sam živ pa zdrav ostao po vnogoj smrtnoj nevarnosti. Vse to škapulerskoj D. Mariji zahvaliti mam. Spoznao sam njéno moč, záto sam se njoj zmočnin vüpanjon, v obrámbo zročo, i pod njéni plášč podao pa ne sem se vkano. Záto Priporočam vsakšemi kristjáni, náj se pod té plášč podi; pa de rešeni, telovne i duševne nevarnosti. Naš bataljon, v. šterom smo štirje Slovenci: kakti desetnik Forján Števan z Melinec, Ferenčák Martin od Lipe, Čéh -Števan z Tűrnišča, i Kočár Franc z Bogojine, ovi so paHorvátje pa Vogri; té bataljon je nesmilene kolera (Več ne čüti od njé. Vrednik.) správila z fronte nazáj, i zdaj smo na opaziHšči, ali vüpanje mámo ka po skrbnoj pazlivosti za krátek čas k zdrávji i k moči pridemo, i te se znova vržemo na neprijatela, šteromi smo z Bogá pomočjov, strli prednje moči, dokeč naš trüd i trplejnje ne prinesé tistoga sáda, šteroga že ves národ tak želno čáka, náimre bláženi mir. Záto kak mi eti ^ orožjon teremo moč neprijátela, tak vi, ki ste domá jo tente z molitvami; z molitvami nas podpirajte, da se svéto -Serec Jezušovo na smilenost oberné, ka se zjedini vseh vojsküvajoče pog-lavárov pamet, se prijátelstvo pobüdi med národi, ka potomtoga v míri i blá-ženstvi mo živeli i presvéto Srcé ..Jezušovo dičili i hvalili na tom i na drügom sveti. Ostánemo z pozdrávla-njon njim vdáne ovčice. Desetnik Forján -Števan i pajdaši. Pismo na bojišče. Dragi vojaki! Branitev domovine je tista Važna reč, štera je na vas zavüpaná i štero ne morete doprinesti brez posebne božje pomoči. Te mi pravili, zakaj so pa zmagali židove, ki so pravo vero meli, pogani, ki so bol-vane, malike molili? Vam odgovorim, zato, ka so meli posebno božjo pomoč Kakda? Te je pa Bog svojo pomoč, tistim davao, ki so nej njegovi bili, naj svoje ljüdstvo skonča ? Tak je bilo. Tak je pa zato bilo, ar je njegovo ljüdstvo od njega odstopilo i brez pre-maganja k njemi ne štelo nazájpriti. Za srce zgrábi mila tožba dobroga Boga proti svojemi lüdstvi, štero odkriva po svojih svetih prorokah. Oj kak žalostno je čiteli, kda se nájbolši oča toži proti svojoj deci „Siné sem odgojio i povekšao a oni so me zavrgli. Vol spozna svojega gospodara i osel jasli svojega gospoda; Izrael pa ne pozna mene i moje ljüdstvo ne razumi. (Is. I. 2—3.) Zavolo te nevernosti, naj jo potere i reši düše svojega lüdstva, je dober Bog tisto pomoč, štero je nameno tomi dati, je dao poganom proti njemi. Sam Bog odgovarja tak po sv. prorokah, ka je on zbüdo pogane i jih on pripela proti Izraelcom i de se on sam vojsküvao po njih proti svojemi ljüdstvi. I kak ja povedao, tak je včino. Ne bilo tak močne trdnjave, ne tak ostroga i močnoga orožjá, kaj ne bi se podalo sov-ražnikom. Zakaj ? Zato ka se je Bog sam vojsküvao, kak je v sv. pismi naz-nano, za svojo čast. Vero pravo je šteo obdržati, štera* njega časti düše pa rešüje, zato se je vojsküvao proti pogapom, kda so Izraelci verni bili i proti tem, kda so nezvesti postali, naj se práva vera vkorni v sveti i prido vsi k njegovami Sini, v njegovo ovčárnico, kda pride glásit sv. evangelium. Zdaj te gledajte! Če se je Bog sam vojsküvao za svojo diko, kda se je svet še komaj pripravlao za Prihod Sina njegovoga, zdaj, kda je Té že prišo i zapečato z lastnov krvjov čast božjo, se ne de on vojsküvao? Če je Bog tro sovražnike svoje časti, kda se je samo pot. rédila, po šteroj pride njegov Sin, de püsto njé divjati proti njemi, kda že med nami na sveti prebiva ? Nikdar ne! Bog ravna vse na svojo diko, ravna zato orožje tüdi. Ravna je pa tak, kak de na njegovo vekšo diko; ar to zahteva njegova svetost. Velikost božje dike pa določi molitev. Glási. Od naših vojakov. Banjen je: Hauko Štefan, pešak 83. pp. z M. Črnec; Korpič Jürij od Nedele; Gjorkoš Mihal z Gumilic od 2 žand. bat., Baráth Janoš iz M. Srdišča. Želemo njim sko-rajšnjo ozdravljenje. Mrtev je: Mešič Ferenc z Andovec; mro je 1. 1915. maj. 17. že v Neusandeci od tifusa i tam je tüdi zakopani. Srce Jezušovo venčaj njegovo düšo i toláži njegovo ostalo drüžino milostivno. Vlovljen je: Hanc Martin z Trnja. Piše, da jih je več jezer ž njim vred zavzetib; naj se potolažijo zato, ki od svojih neso še glasa dobili; Pozsgai Vince iz Mura-gárdonja sept. 24-ga kak naznanja četovodja Gjura Jožef z D. Bistrice. Dar vojaka. Voura Štefan domobra-nec 18. dpp. z Gor. Sinika nam je poslao 20 k. na podporo Novin i Marijinoga Lista v zahvalo, ka ga je dober Bog pet mescov občuvao na ruskom bojišči i prosi da bi ga i na romans-kom, kam se zdaj podao. Mero je grofico Se Grell v Zagrebi njeni podnajemnik Muller Gabrijel, trgovski pomočnik brez slüžbe doma iz Slavonije. Prijali so tüdi njegovo prilež-nico Filipovič Kristino. Vkrádjeno je pet párov obüteli gospej poštarici, Matuss Ludovika dovici v Dolnjoj Lendavi. Tát je te šo v hišo, kda so okna bila odprta, ka so se sobe zračile. Prosi molitev pobožno sv. čisla te mesec za bláženi mir sanitetni desetnik Gjörek Janoš z Martjanec i ražširitev Novin pa Marijinoga Lista, „naj spoznajo naši neprijátelje, šteri so teliko delali proti našemi lublenomi maternom jeziki, ka smo mi Slovenci ne samo naše materno reči nego naše sladke vogrske domovine tudi vreli braniteo.* Ogenj. V občini Boba je 43 hiš zgorelo. Veliko siromaštvo je nastalo med prebivalstvom. Pedražene pešne pristojbine i Novine. Kaj mislite, keliko stroškov so nam napravila podignjene poštnepristojbine? Na Ieto jezero koron samo pri Novinah moremo več poštnine plačati, kak doz-daj. Ali vűpamo se v povekšávauji naročnikov i v smilenesti njihovoj. Srebrno trobento so poklonili Varaždinci svojemi junaškomi 17. pešpolki. Smrt pri kartanji. Kartao je na Polskom narednik Vrbič z svojimi vojaškim! pajdaši. Kda je eden „ultimo“ povedao, je mrtev tá spadno Vrbič. Ne znao, kam prišo. Prišo je tüjinec na Dolnjem v edno cerkev. Kda ide po njej, ovara vse puno kostanjovih kož na tleh raztrošenib. Postane i pita ženko tam klečečo: je cerkev te ali Stala? Prinas niti v hišah ne püstimo ostankov jedi po podi razno lüčati, tű pa v cerkvi to delate? I kda njemi je ženska ovadila ka so deca jela tű, je povrgo cerkev rekši: „idem cerkev iskat, v Stáli že ne bom mo!o.“ 4. NOVINE 1916. október 15. Pozdrav pošlejo: Lésar Franc, že-lezničarski vojak; redno dobi Novine i se njim z pajdaši vred veseli, da do sűz gene. Joče tüdi zato, ka je teliko Ijüdi okornih, nepokorni, kaj je na sloboščini sam vido i slišao. Do globine srca ga gene pokvarjenost žén i dekle!; sestre je čüo gučati: O da bi nam brati spokapali v boji, lehžej bi se oženile. Luk Janoš, vojni delavec; naznanja da si pogostotna obüdi popolno požalüvanje (oj kak potrebno bi to bilo za vsakoga vojaka! Vrednik) i ka ga v tužnim kraji Volinije, kje ne najti takše čistoče kak v našem slovenskom, najbole Novine veselijo. Vorós Viktor, četovodja 64 pp.; prostovoljec; piše da so njemi Novine jedina, tolažba na bojišči medRumuni; 3 do petkrat je na den prečite pa se njemi vsikdar lepše vidijo; kda je čité, misli, da je v veselom slovenskom kraji i sliši navuke božje iz vüst dühovnikov i srčno žele mir, da bi je poistini tüdi mogo že poslušati; v pesmici piše od matere, štero sin k sebi na bojišče žele, da bi ga vidila, kaj dela tam i trpi; pa mati pride rávno te, kda sin düšo püšča; te žalosti ne more prenesti, na mrtvoga sina mrtva spadne dol; Štefanec Štefan črnv. pešak 29. pp. z Bratonec i. njegovi slovenski pajdaši; jako bi rad vido bratonsko kapelo i močno je veseli Čtenjé v maternom jeziki; Hozjan Ivan, vojni financ iz Hotize, svojimi domačim, prijatlom, dühovnikom i vsem sirotam; pošle podporo na Marijin List, zato ka je čüto véliko pomoč Marijino v boji i na meše za vse pokojne vojake i vse žive vogrske iz Zahvalnost!, ka so teliko préstali ali še prestanejo v obrambi domovine; Horvat Štefan, Bokán Jožef z Tűrnišča, Kornik Jürij z Hotize, 11. huzarje; pošlejo 5 k. na podporo Marijinoga Lista i Novin z tem želenjom, naj se naš dragi materni jezik v Novinah i Marijinom Listi širi i povékšavle; veseli je naime, kda do rok dobijo lepo slovensko čtenjé; Kolarič Ivan, četovodja 103. pp. z Trnja; prosi verne düše, naj je z molitvami podpirajo, zato ka je nepretrgano vojüvanje i začinja se zima; Gajži Martin, z 2. žand. p. iz D. Bistrice; jako ga razveselilo, kda je dobo Marijin List i prosi pomoč sv. meš i molitev, ka prestáne zimo, štera se je v Karpatih že začela v božjoj ljübezni; Gostan Ivan, topničar, z Adrijanec vsem dühovnikom; prosi njuve molitve, ka do znali nazaj priti v domovino i v njej Bogi na vekšo diko živeti; naznanja, da vsi radi štejo Novine i Marijin List, veseli je materna reč; Mittenbacher Pavel, desetnik 48 pp. z Kobilja; jezerokratno hvalo da za dobleno slovensko čitenjé, štero njim je kak sladek med na srce kapalo; več Slovencov je vküp, ki kuražno čakajo napade Rusov, šterim to naznanjajo, ka de za nje bole, če do pri miri, če pa ščejo kaj dobiti, naj li pridejo. Lepo pa plemenito zjediniti bi moglo biti vsigdar naše prizadevanje. Tak bi vsaki naš števce na prijeten način lejko pridobo med svojimi znanci vnogo mlačno düšo, ka bi se bole poverske misli, Mesto toga, ka pri krsti, pri godovni, pri svatovčini pa pri drügih prilikaj darüjejo nevolne ali pa malovredne dare, bi mogli naši čtevci zabrati za dare takše predmete, šteri poleg svoje lepe, umetniške pa razveselive oblike obüdijo tüdi špomin na zvišenost naše vere, pa ga obdržijo živoga v tistih, kem so se dari podeli!!. Takši dobro-dojšli adri so napriliko ceeva, škapuleri, veri-žice okoli šinjeka z križecom, čisla,vöre z res- siko ceno, kak se to vidi z ceniki, šteroga pošle z obston pa poštnine prosto na dobrom glasi stoječe krščanske razpošiljalnice B. Suitner. Ljubljana Štev. 945. Pošta, Kodba Janoš. Vrhovljan. 14 K sem dobo. Bog plati. Huszar Ferenca žena. Krog. Brat, Bencak Ferenc je v Rusiji v Tomsk mesti.. Sobočan Matjaš. Dol. Lendava. Penezi so prišli. Imena darovnikov objávim, kda reč pride na njé. Bog plati na trüdi. Le skrbi se, kak oča za Novine v lepoj maternoj reči pisane. Najnovejše. Csikszeredo smo nazaj vzeli. V lahe rivlemo nazaj. Naši so prišli v Pre-cleal. Na Primorskom je veliko bitje s Taljani. Vse napade smo odbili. 1400 Talijanov smo vlovili. Dobra „IKO“ vüra, šteroj se vsi čüdo vajo, pa štero si vsaki žele, je izvrstno delo vürarske umetnosti. Št. 410. niklasta anker-roskop vüra . . K 4.10 705. roskop vüra. stroj v kaménji . 5.90 449. rezbarena roskop vüra, z dobro posrebmjenim pokrivaiom . . 7.20 720. srebrna ciiinder remontoir vüra 9.70 600. žepna radium vüra. vnoči sveti 8.40 1450. verižica z bele kovine K 2.80 f. niklasta .................... 1.— 1203. dobra vüra büdiika........ 3.50 1360. lepa stenska vüra.......... 4.80 1142. srebrna pribadača......... 2.50 468. zlato doubie srce ...... 4.86 1265. diamant za rezaoje glažovinè . 5.50 1645. navühnice, poziačeno srebro . 2.40 1022. srebrno čislo ........ 5.70 1149. srebrna pribadača, tridelna . . 1.50 518. plitva kavaiirska niklasta Vüra 7.50 Št. 513. niklasta tuia vüra z dvema pok- rivaloma................ K 9.80 712. nik. ank. vüra 15 rub. . . . 14.— 776- srebrna Iko vüra z dvema pok- rivaioma.................. 33.— 804. srebrna gospinjska vüra 6 rub. 9.50 817. srebrna gospipjska vüra- z dvema pokrivaloma ..................... 13.— 556. srebrna gospinjska duga verižica 5.— 1316. Iepa pendel vüra......... 10-50 1544. kožnata narokvica z vürov . . 10.50 1545. vojaška narokvica z vürov . . 32.— 2706. srebrno cecvo za škapuier . , 2.— 283. srebrno eraajlirano cecvo . vx. 1,— 464; križec doubie ziati....... 1.— 211. srbni prstan................... —.90 1679. srebmLvühani.............. —.90 1123. 14 kav. ziati kreoini vühani . 3.80 Vsi küpci etak sodijo! Na jezere je takših pisem. Več let nej trebe nikšega popravka! .Moji znanci se čüdüvajo. ka vüra, štero -sam pred nešternimi leti küpo pri vas za K 4.10. ešče i zdaj dobro ide, pa njoj ne trebe popravka. Pošlite mi zdaj pali takšo vüro za mojega' Dečáka. Sveto K 4.10 sam vam istočasno poslao po poštnoj nakaznici. Preporačam se vam s pozdravom Skaričeve pri Kranini Franc Mlinarič posestnik.1 Zlata vüra zobston ! več pove cenik. = Pošila po povzetji. Zamenl se, ka se ne vidi. Velika preberica vür, verižic, prstanov, drágocenosti v velikom ceniki. Za hlevaj te ga zobston i franko. Vse vüre so točno vredjene. Lastna" tovarna vür na Švicarskom. Lastna znamka “IK0“ svetoznana. Krščanska Svetovna razpošilnica H. SUTTNER samo v LJUBLJANI, ŠT. 945. Nema podružnica. Svetovno znana po razpošilati dobrih vür. Nema podružnica. Nvomatott az Egyházmegye könyvnyomda gvorssajtóján Szombathelyen.