ISSN C350-5561


za kon»« t«(ln«
Pretežno }âsno bo. Jutra boćo hlBdnejšd. vvišliliiegar}možr}a slana.
CO
itevilka 35
četrtek. 12. septembra 2002
250 SIT
KAIIKI
Senzacionalno? Medved v Skornem!

Vpvk
Velenje bo spet »pikasio^< mesto
Za Piko ie 13 srečna številka
mulo. pa se bo/atčelo. MestoVeÍer\jc'bD/.e Irinajslić jiostilo Pikť in PIkote z v.seh koncev diiniovine. pu tu<ii tujine. Poslalo hc> Pikino in >^pik;)sto« mtfslo, saj nas l>od<i pike« pej^c. cupki in kilke	prav i\h vsakem koraku.
Tudi leUis 1x1 festival trajat cel teden, rxl nede-ye, 22. do S4ihote 2K. septenihni, dou(»dkov, ki jih prinaša, pa im i>e veC kol doslej.
Ustvarjalci Plkincga festivala (KC iN Velenje
in M/.PM Velenje) so prepriionj. da bo Pika v svelu otroSkc razigranosii, domišljije, usivht-jalnosii in nwihspo/nîinj pí^skrbela, da bodošc najhnij ^Ta^evcmi nehali verjeii. da je 13. nesrečna Slcvilka. Leiosse ho Pika polťpala po svciu, pri icm ji bo ob strani siala častna pokroviteljica Šteilca Drolc. (îlavna prizorlSřa osukjajo RdcCa dvorana, mestno olra^ko igrl^v in vse kulturne ustanove v meslu. ■ bš
Zborovanje borcev in planincev
GRAŠKA (iORA, 7. seplenik>rj -Obrnejo/driL^enjeborcwin udelc?enccv NOB Velenje in Planinsko društvo Velenje sla v soboto na Ciraški Oori pripravila tradicionalno srečanje, P(3svelila sta ga pra/niku Mestne občine Velenje, mednarc^dnemu letu gora in i>hranjanju spomintsv na čas druge svetovne vojne.
■ mkp
M©S
35« MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
VES SVET NA OGLED
CeKJ«. 11. do 18. september 2002
00 SREOEDO SREDE
CmenMi potawie^
MERKUR
(1
Neurje s točo in obilico dežja
strela zanetila požar
V torek, malo pred 15. un», je. potem ko so se xe nekaj ÔLsa /J)i-rali tmni oblaki in »odzvanjali« /Vilki uromo>; strela / vso silo u(bnb v pispodurskc» |H)sl(>p* je Ra/j)om(kovil) v Skaiskih Cir-kovcalt. Kljuh inlenenciji gasilcev je p<»}»ore|o skoraj \ celoti.
Raybomikíwi so nam piweda-li, da jc ogenj izbruhnil v liipu.
Delno zidano, delno leseno gospodarsko poslopje je močno pri/ade t o, .saj je zgorel eel zgornji del nad betonsko ploščo. Ogenj je uničil tudi nekaj kmetijskega oriHjja -pihalnlk, obračalnike /a seno, kosilnica in drugo, na sreČo pa sc ni raz.%jl na bi^o- ?.ivino so pravočasno redili, na pomoč «in jim takoj pri-
skcïêili tudi .Sijedi.
Požar je lokaliziralo in pogasila .^0 gasilcev z 10 vozili iz PGD ikalc. Velenje, Ciabcrke. Šu^tiinj in Pesjc. Materialna Skoda šc ni dokončno ocenjena, go lovo pa je zelo visoka,
Šaleško dolino pa je presenetilo tudi močno deževje s toCo, ■ bš, vos
V Gorenju tudi letos tfobro delajo
Povečujejo tržne deleže
(lorenje je že dolgo del svetovnega gc»spodarskega sisienia. /ato i^e kako čudjo tudi reces Um ki seje začela 2e v zaCetku lan* ske^a leta. 'la je |>osel)ej huda v Netnčiji. s;ij m» Nemci v letošnjem pr\'eni p<»lleiju belej^Ui v primerjavi / enakim lanskim (Mobjem ku* 18-odstotni padec.
Kljub negativni gospodarski na večini evropskili Irgov. pa je a^pcio Ciorenju tudi v letošnjem prvem polletju povečevali prodajo. Uspešno so dopolnjevali izdelke iz lasine proizv(xin}e izdelki drugih pro-izvajiilecv pod blagovnimi znamkami Gorenje. Med proizvodnimi programi je najhitreje rasla prctdaja kuhalnih aparatov, še pcxsehej novih gencracij samo-siojn.h Sieditnikov Širine 600 in 500 nm. Prodajo pa so najbolj povečevali v državah jugovzhodne Evrope in Skandinavskilt državah. Slabša od pričakovane je bila prodaja na ostalih podroqih delovanja Skupine Goa^nje.
Prodaja proizvodov Gorenja ima sezonski značaj, zato se oMasno otepajo zzalogami. Tako je bilo tudi ielos predvsem
na področju hladilnega programa, vendar pa je povečanje zalog primerljivo z rastjo pr(^daje-V pn'i polovici letoSnjcga leta je ustvarila skupina Gorenje pc nerevidinmih podatkih 82,6 milijarde tolarjev prih:)dkov (lani 74.6 milijarde). To je več kol so pričakovali in daje upanje, da bodoz.a letos zastavljeni opli-misiični plan ludi dosegli-
NaUižbam v osnovna sredstva namenjajo v (îorcnju veliko pozornosti, letos so v Skupini Gorenje zanje namenili kar 4,19 milijarde tolarjev.
Zgodilo pa .«îe je ludi veliko sprememb v kapitalski strukturi Skupne (rorenje. V Ziičelku leta je bila k (jorenju Notranja oprema pripojena družba Gorenje Inicrieri. Družba Gorenje Kuecben Gmbll Avstriji je
zaCcla pcwlovati kot samosu^jna družba v lastništvu družbe Gorenje Austria Handels Gmbll. Gorenje Skandinavien A/S jc komercialno aktivirala odvisno družbo ()Y na Finjikem, na Madžarskem in ČeSkem pa so ustanovili družbi za upravljanje s premoženjem. Konec mcseca junija je družba Gorenje dd. dosegla z dodatnim nakupcem delnic Gorenja Notranja oprema 95,92-odslotni delež. ProjSnji mesec so odprli svoje predstav-ni.štvo ludi v Bukarešti, v kratkem pa bodo začeli obratovati nova tovarna pohi.^îva v Sarajevu, nov skladiščno distribucijski center v /agrcbu, distribucijsko servisni center Î lyundiû avlo v /agrebu ter drjŽba I iy-undai auto v Beogradu,
■ M.Zakošek

iïïïïïTÏÏT
Nezgodno zavarovanje otrok in mladine!
PfiEDSTMNiSTVa u (»sloviiem centru v Sisrein Ueleojg tel.: 03/ BS7 SO 9S
ZAVAROVAUMICA IVI A R t B O R
5730334556014
n onoviiCEC e
Gorenje na celjskem obrtnem sejmu
N» celj.Hkťm ohrtnem sejmu bo (>orenJe prvič tudi v Sloveniji predstavilo luturistični projekt, ki so ga poimenovali Pogled v prihodnost. Računalnii>ko so pove/ali »inteligentne» aparate, ki temeljijo na povsem novih konceptih delovanja s pomočjo računalniško vodenih programov.
Predsiřivilj bodo ludi nov modni trend v dizajnu gospodinjskih aparatov - linijo ALUX. To so aparaii narejeni iz aJu-mlnija, ki jc goiovo med najprijaznejšimi maicriali - nc onesnažuje okolja, mogoče gaje reciklirali, odporen je n«i korozijo in ni strupen. Poleg tega pa le izdelke odlikuje izjemna obstojnost, s svojim srebrnim odsevom pa prinašajo v domove ludi posebno lepoto. Še posebej prijetni so ludi zalo, ker je površina dodalno obdelana, je gladka, a ima mat sijaj, (iospodinje bodo leh aparaiov Se loliko bolj vesele, ker so enostavni za íiáčenje, pa tudi prsní odlisi na njih niso vidni.
■	mz
Uspešno sklenili remont četrtega bloka
V termoelektrarni Šoštaixj so to nedeljo sklenili še eno obsežno naložho • remont čelrtei>a hloka. ki je potekal pov* sem v skladu s pričakovanji. Začeli so ga 8. julija, sklenili pa dan prej, kot so predvidevali. Domaći vzdrževalci so s pomočjo tujih izvajalcev opravili vsa potrebna dela za nem^)-tcno in zanesljivo obratovanje do naslednjega remonta» ki je predviden čez tri lela. Med najpomembnejša dela sodi generalni remont Uirbinc, remoni generatorja, kollovske-ga pittlrojenja in razžveplalne naprave. Zamenjali so tudi 220 kV siikalisče, priišče hladilnega slolpa» kritične dele paro-vodnih sistemov ter delnega kotlovskega ocevja, visokotlačno reducirno postajo, dimno-zračni sistem icr sistemski nadzor računalnika.
■	mz
Šolske potrebščine za 180 otrok iz socialno šibkih družin
Rdeči križ Slovenije je za nakup šolskih potreli^čin letos namenil 5,5 milijona tolarjev. Vstop v prve .šolske dni je olaj&)l 4141 otrokom i/socialno i^ihkih družin, karjeenknu več kot lani In .se tako vključilo v reitevar\|e vedno večjih socialnih stisk, ki ne pri/anesejo tudi na^im najmlajšim. Del le popotnice je prejelo tudi Območno združenje RK Velenje. Šolske torbiee, zvezke, flomastre, peresnice, nalivna peresa, ravnila pa je razdelilo med 180 učencev in dijakov srednjih šol I/ občin Velenje, Šoštanj in Šmarno ob Pakl, ki 50 zadostili dokíčenim pogojem: soelalno ogroJ^ena druJ^ina z enim oziroma obema brezposelnima staršema, socialno ogrožena cn©.starševska družina z brezposelnim staršem, socialno ogrožena družina z dvema ali veČ Šoloobveznimi oiroki, ki jim ne more zagotovili íwnovnih .ioLskih potrclwčin.
mtp

Mestna obSir^a Velenja • TuristlCno-intormacIlskl In ^^mocllslo
center Velenje In Ofimočna obrtna zbornica Vrenje	zdornîû
oblvrfjsta razpli »	YAÍXN IM
IZVIRNI SPOMINEK ŠALEŠKE DOLINE 2002
Spommld morajo biti v pove^aW s loiltumo« etnološko, sakralno, zgodovinsko aH geografsko podobo Šaleške doline.
Pravico do sodelovanja imajo vsi, ki lma|o idejo in znanje 23 izdelovanje navedenih spominkov.
Izdefane spominke skupaj s prijavnico dostavite v zaprti kuverti oziroma embalaži s pripisom "izvirni spominek Šaleške doilne 2002' do torka, 8. oktobra 2002, na naslov: TIC Veienje. Šaleška cesta 3 (Rdeča dvoona), 3320 Velenle.
Pnjsvnica naj vsebuje: * ime in pnimek ter nastov Izdeíovaica, • naziv spominka, ■ kratek c^s spominka. Vse pnspeie spominke, ki |ih bo pregledala In ocenila strokovna komi^ja, bomo razstavili na poslovni razstavi v veien|ski Rdeči dvorani na 5. Sre6an|u gospodarstva, ki bo v Velenju potekalo med 17. In 19. oktotirom 2002. V okviru tega srečanja bomo razglasili najboljše turistične spominke In pripravili podelitev priznanj. Najboljši spominek bo prejel na^v Turistični spominek Šaleške doline 2002" in denarno nagrado v višin) 80.000 SIT. Podelili tiom (udi nagradi za drugo (40.000 SIT) in ^je mesto {20.0(XI SIT). Naročnika si pridružujeta pravico, da po pregledu In ocenitvi prispelih spominkov denarnih nagrad ne podeitta.
Dodatne informacije: T1C Veienje (telefon; 697-64-Ô6}.
Mestna Miné Velenje in Območna cMm zbornica Velenje
Novih 108 parkirišč ob posti že v uporabi
Jeseni zasaditev
VELENJE-Vťlenjeje posta- še 250 psirkirišč« služihi koř jekla modrih con. Predvidena
lo	/u 108 pHrkíri^é
med reko Pako in posto. '\a par-kirišča boUo v času gradnje gara/ne na Kardeljevem tr-gu. s katero bo mesto pridobilo
/ačasna nadomescna parkiriitča namenjena predv.sent stanovalcem te^a tr^a.
Pomembno mesto Imajo parkirišča tudi vstratcgljl pro-
so kot eno od Ireh parkirnih mest, kjer parkiranja po uvedbi modrih con, nc bo ircba plaCcvali. Ob ich staza to pred-
Modre cone
Letanjih ^ ne bo. Realno pa bi jih v življenje lahko spravili poKlopno. zaCcnSi v naslednjem letu. »September 2003 bi bil za lo pravî»nji. Do takrat bi morali pripraviti vse potrebno in zgraditi 75 dO' datnih parkirišč ^e na Prežihovi. S tem bi jih bilo za obCane dovolj. Potem bo Slo samo Sc za vzpostavitev reda, postavitev parkirnih avtomata in zagotovitev nadzornikov, ki bodo bdeli nad redom,« pravi Ione Dnnlník. predsi oj nik javnih gospodiir-.skih slu?b v mestni obilni
Zasaditev jeseni, razsvetfjava prihodnje teto.
videni tudi parkiriSći pri Rdeíi dvorani in bazenu.
Sprva so nameravali parkirišča /gradili v makadiimski obliki, ko pa so uspeli v proračunu zagotovili dodatna sredst%'a, so uredili odvodnjavanje in vse poi.reb-no za asfaltno preplaslilev. /manjkalo pa je denarja za razsvetljavo. Zasaditev z drevjem bo najbrž prlSla na vrstoše to jc--sen, medlem ko jc javna raz-svei-Ijava v načrtu v prihodnjem letu.
■ mkp

VELENJE. PreSemovdlA TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC. Celjska 45 TEL: 02 881 25 00
VSA VOZ/LA SO TEHNIČNO PREGLEDANA!
*rabl|ana vozila
HONDA ACCORD 2.2, vsa Oprema, usnje. let. 96, OK
Z.100.000>00 SIT
GOLF 1.4 Basis, 5 vrat, Iet99. OK 1.990.000,00 SIT OPEL Vectra GL+ 1,6 klima, ABS. 1. last, let 96. OK
1.350.000,00 SIT
NISSAN SUNNY 3V. let 90. Ohranjen 250.000,00 SIT UGODNEliOŽMOSTIFIHAHCIRAMJA. STAROZAHOVO.
NOVO VAVTOSALONIH FOBI -POOBLAŠČENA PRODAJA MOTOCIKLOV APRIUA
Iz oibcfne Šmartno ob Pakl

UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC
c/
VABI V NASLEDNJE TEČAJE IN SEMINARJE:
^ JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE
-	TEČAJI ZA PREDŠOLSKE OTROKE (anQ.. nem.)
-	TEČAJI ZA ŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE (ang., nem,, fran.)
-	CELOLETNA PRIPRAVA NA MATURO (ang. nem.)
-	TtČAJI ZA ODRASLE (ang., nem.. itaL, frar., španščina, ruščina)
-	OSVEŽITVENl TEČAJI, "reČAJi POSUDVNEGA JEZIKA
-	PRIPRAVE NA VERIFICIRANE IZPITE IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE IN IZPITI
-	SLOVENŠČINA KOT TUJI JEZIK (tečaj, priprave na Izpite, izpiti)
^ SPLO6NO IZOBRAŽEVANJE
• RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
-	EVROPSKO RAČUNALNIŠKO SPRIČEVALO (ECDL) -TEČAJ ZA VODITEUA ČOLNA
-	TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG
-	RETORIKA, TEČAJI ŠIVANJA. KUHARSKI TEČAJI -KREATIVNE DELAVNICE
-	OTROŠKA PLESNA ŠOLA IN PLESNA SKUPINA UPl'S •TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV
-AEROBIKA IN TAE-AEROBIKA VPIS IN INFORMACUE VSAK DELAVNIK MED 8. IN 16. URO OSEBNO ALI PO TELEFONU: 03/713 35 50 ALI 03/713 35 67. nOKZAPRIJAVEJE27.9.2002.
Štiri pobude za občinska priznanja
Na letošnji mipis Komisije za priznanja in nagrade ol>cine Šmartno ob l^lvi so prispele Atirí polnide. Člani komisge so jih i^e ol)rHvna>'ali, na prvi podopustni^ki .seji pa jibtHKlo^Ne^mar^ki svetniki, ki \w predvidoma v druui polovici lega meseca.
Komisija je nizplsaia vse možnosti, ki jih predvideva Odlok o priznanjih in nagradah: častni občan občine, grb občine in plaketa občine, prejela pa je tudi vse predloge zanje.
Za cesto v Slatinah približno 8 milijonov SIT
Krajani dela Slaiin naj bi bili Sc Iclos hogaiejSi za 550 metrov dolg asfaltiran odsek cesle. Po occnah bo naložba veljala od 7 do 8 milijonov tolarjev, od tega bodo nekaj denarja prispevali tudi kori«ilniki ccslc.TI zbirajo prispevke v ta namen žc priblii^no dve Icii in so za zdaj zbrali 1,5 milijona SIT V leh dneh bo ohCiaska uprava zbirala ponudbe 7a najugodnejšega izvajalca del.
Slabi obeti
V ol)čini tifčejo aktivniKsti tu uresničitev dveh zahtevnih pn>jek* lov* /a i/}2radt||o prve fa/e ćistiine naprave (naložba l>o veljala več kol 150 milijonov tolarjev) 1er prizidbi k tamkajšnji osnovni šoli. s čimer bi /Hdovt>ljili potrel)am za izvajanje devetletne}<a programa in športa v občini. '1'iidi la nalužha b*i presegla IKO milijonov tolarjev. K izgradnji prve laze čistilne naprave bodo pristopili še lelos, za prizidek pa vse kaže, da ne tako kmalu. Za Športni del naložbe je minis1rsivt> za znanost in Sport sicer že odobrilo 15 milijonov SIT» za šolski del pa župan Ivan Rakion napogtworih prejšnjo sredo ni slišal niC spodbudnega. Na minislrsivu so mu namreč povedala, da je denar za tc namene za prihodnje leto žc razdeljen, za leto 2i)04 pa sicer Se nc v celoti, vendar je kandidatov zelo veliko.
Tradicionalne vaške igre
Člani šmarškcga Turističnega društva bodo v nedeljo, 15. sep-temhni« pripravili tradicionalne vaške igre. Organizalorji pričakujejo, da bodo v zabavno - spreinostnih preizkušnjah sodeUwale ekipe vseh desetih vaákih skupnosti. Igre bodo pri brunarici začeli ob 14. uri.
»Drug drugemu veselje dajmo«
Krajani va'^ke skupnosti Gorenje in tamkajšnjega kulturnega društva so sc letos lotili obnove doma krajanw. Ker pa jim je zmanjkalo denaija za dokončanje del. bodo v ne<leljo, 15. septembra ol> 15..10 liri v domu pripravili dobrodelno prirediicv 2 naslovom Drugdrugemu veselje dajmo. Na prireditvi bodo nastopili predvsem domači kullurni zanesenjaki, v goste pa so povabili ludi ansambel Modrijani.
■ tp
dm2b3<lo.o. Vedenje Izhais ob 6etrtUi. Cena posameznega izvoda }e 250 SÍT. mesečna naročnina 940 SIT, tnmeseCna raiotnm 2.750 SIT. polletna n^Cnlna 5,340 SÍT. lema nářo5nlna 9.900 SÍT
UrednI&tvo: Boris ZakoSeK {cfireklor in glavni urednik). Stam Vovk (ttjgovomiumdnlk), Milena Kr$tJ£-P{aninc (iMmofinlca ur&ďnika). Janez PlesnikJattanaPHgcršek, Bojana Š^gei (novinai^f). Mir^ Zákonek (urednica radija). Janja Kcáuta-Špegel (teivii^ urednica). Ûamir érríú (0(]lik0vaiec) Propaganda: Nina Jug (vodja propagande). Sa$o
KonaCnik. Jure BenCnik {prcfiagarxlista):
SedeS uredništva in uprave: 3320V^nie. Kidričeva 2d, p. p. 202.
lelefon (03) 89817 SO. le^i {(»3) 897 46 43.
TRR-No« LB. Velenje D2426-DÛ20133854
E*mail: press ® nsscassí
Oblikovanfe n grat, priprava: lâS Casd.0.0, Tt^ TIskarna SET d d. NaUada: 5 400 Izvodov Nenaroćenih fotografů in rokopisov ne
Po zakonu o DDV je 'NaS ča$' uvrSčen mad píoirme řlormailvnega znaCaja za kateri se pta^ia davek po S.S% zri2ani stopnji.
12. septembra 2002
AKTUALNO
ADUT

Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje
Presenečeni nad vpisom
od 6.9. do 20.9.2002

Vabljeni na
Erin razstavni prostor
na MOS,
V HALI M, st. 26.
Konec prej^njtfga tedna seje iz-tťkťl rok /M fKldaJo prijavnice /a vpis v programe	vmh*
raževanjii. i^tevHu prijjvje nimanje v okolju iilh nhiCja .^He.vKe doline v^fje kol ml« nula leta. V novem šolskem letu ImmIo na i/otn^^.e^'aN pribtii^o več kot 101)0 mladih, od lega na nijji sl<}pnji pred>1doma 86(K na srťdnji pa veČ kol 120. Tak» kot na osnovTilli ^<»lah v Mestni ohćini Velenje so ludi na tiikaji^nji glasbeni Auli /ačeli i ^obrajte va nje v devetletnem prof^amu.
Ravnatelj {^laslKne &ole Knina Kuruna Kv^ljskega Velenje ma^ Ivan Marin jc povedal, da nadaljujejo glasbeno izifbraževanje v posameznih inslniraenllh skonij vsi, ki so obiskovali pouk ie lani, prcsenciilo pa jih je prccej veOjc število prvi^ vpisanih. »Lani so imeli »prvih« prijav do prejšnjega pcika smo jih zbrali Že kar je glede na tolikšno zmanj^nje Slevila osnovm^íiolikih oirok v tem okolju, res veliko. Ocenjujejo, da smo vpis povedali
za približno 20 odsli^lkov. Ob leni moram naglasili, da jc povečan vpis osnovnošolcev v program glasbene ilolc Sir^i sloveaski pojav, vendar pa so pri nasi^dslcpa-nja največja.«
Na vprašanje, cemu pripisujejo tolikšno zanimanje, je Marin omenil vsaj Miri tehinc razk^gc: dcjav-iKisl glasbene Sole je med mladimi prisotna že od vrtca dalje, ker si tega ýclijo starsi olrok, najbr/ je med LiCxjnd ludi nekaj lakih, ki so se vpisali po naOclu »nikoli ne veš. kdaj ti kaj prav pride«, čeirii rdzlogpa .so aspehi učencev in dijakov velenjske glasbene šole na zahicvnih tekmovanjih.
Poleg prcscnelljiviî dobrega vpisa bo novo šolsko leto nekoliko drugačno v primerjavi s prejšnjimi ludi zaradi dveh zakonskih novosti. »Tudi v glasbenih šolah smo namreč uvedli devctleiko.Tako male glasbene Sole ni več. ampak olroci, siari ř^ lcl?e obiskujejo pripravnico. olrocj, siari 5 lel pa program predšolske vzgoje, l^ob-raifcvanjc na glasbeni Šoli bo po-
slej irajalo lU Ici. Kako vpeta je dejavnost naŠc Šole v lem okolju in tudi §irše, med drugim potrjuje podalek. da smo brez preveli kiti aklivnosli vpisali v program pred^^lskc vzgoje kar 15 otrok.»
Prizadevanja za unjvcrzilelni program insirumcniaIne pedagogike. po kalcrem naj bi izob-rai^evali na velenjski glasbeni šoli, za zdaj Šc niso obrodila želenih sadov. Po besedah mag. Ivana Marina so se zadeve s ustanovitvijo višje.šolskcga središča v C^Iju (prejšnji mesec) končno le premaknile 7 mrlve točke.»V Mestni občini Velenje je ^upan imenoval posebno sicupino ljudi, ki bo skrbela za to. Program je lako rekoč pripravljen in če sem oplimi-stično realen bi lahko v njem izobraževali študente in tiste učitelje. ki nimajo zahtevane lovrsine izobrazbe, v študijskem leiu 2UtM/2()05. Prej zaradi proceduralnih določil ni mogoče.« je sklenil pog<wor ravnatelj glasbene Šole v Velenju mag. Ivan Marin.
MTp
Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje
Ponekod vpis pod pričakovanji
Na Višji simkovni ^oii Šolske* ^H centra Velen^je ta trenutek še riho končali vpisa v ni^vo študij« sk» let« saj nimajo Še v v.veh pro« {>rainih prosta mesta. Treljo pri« Ja>o hoda Tihirali do zapolnitve mest oziroma najkasneje do 10, oktobra. Za zda) je piKi pričako« vatiji zanímaiye /n pn^ram rudarstvo in ^eotehnol(»i;i,ja. kjer Ixiio morali 1zol)raSevanje Izva« Jati prlla^tijeno. Sploh v pn»|2ra-mii /a mladini». Iger s» pn jč ra?.-pi?iali prosta mesta.
Ravnatelj Višje strokovne .^ute maj». Milan Meža jc povedal, da za šludijsko leto 2U02/2(JU3 razpisali za inženirja elektronike 70 prostih mest za mladino in i?Oza izobrai^cvanje odraslih, v programu rudarstvo ín geo te h no logi j a pa 30 prostih mesl za odrasle in prav toliko prvič ludi za mladino. »Po prvi prijavi naj bi. po podatkih skupnega vpisnega višješolskega ccnira. za program elektronika zapolnili vsa prosia raesia, v drugem programu pa približno polovico. Ker pa žal. viŠjcSolska vpisna služba ni povezana ludi z vj.sjk(x5ol5ko, smo sedaj ugotovili. da imamo Še povsod prosia mesta. Zaradi rezultatov vpisa ob prvi prijavi ministrstvo za šolstvo, znanosi in šport ni objavilo prostih mesl vprogramuelektronik. Tako sedaj zbiramc^ še tretjo pri-
javo. Načrtujemo, da bomo vpro-gramu elektronik zapolnili vsa prosta mesia, v rudarstvu in geo-tehnologîja, kjer je vpis pod pričakovanji, pa ne. Zalo bomo izobraževanje .Študentov v teh programih izvajali kombinirano z elektroniki. Splošno izobraževalne predmete bodo imeli skupaj, strokovne predmete pa bodo imeli z odraslimi.«
Šolnina za novo šludijsko leto zna:^ 250 iLsoč tolarjev in je v primerjavi z drugimi višjimi strokovnimi Šolami po Sloveniji dokaj nizka. Mcža je prepričan, da bi morakï biti ravno obratno, saj imajo njihovi študenti na voljo zelo sodobno in ludi drago opremo, /a nekatere študente višje strokovne šole v Velenju se je novo šludijsko leto že začelo, za večino pa se bo v drugi polovici .septembra.
Za prihodnje načrtujejo še nekaj novih programov. VprejSnjih letih so marljivo sodelovali pri pripravi vi.^ješolskega programa elcktrt^energclik in kot ka?e, bodo razpisala prosta mesta v tem programu že za Šludijsko leto 2003/2004. Po besedah Milana Mcža bi radi pripeljali v Velenje dovolj zanimiv program za Žensko populacijo. Eden takšnih je turistični program, za katerega v tem trenutku pripravljajo elabo-
rat. Na siroko\'nem s^veiu za poklicno in strokovno izobraževanje Republike Slovenije pa so že potrdili poklicno standarde za program računalništva in informatike, za katerega načrtujejo, da ga bodo ra/vili do konca leta, naslednje študijsko leto pa ponudili ludi to možnost nadaljnjega izobraževanja. Zanj vlada precejšnjo zanimanje v celot ne m slovenskem prostoru. Na vprašanje, mar novi programi ne pomenijo še dodatne prostorske stiske, ki jc na šolskem centru že tako izrazita, pa jc Milan Mcza odgovoril:« Prostorska stiska na \išji strokovni Šoli je res zelo velika. Večji del izobraževanja namreč skupine po 15 študentov izvajajo v laboratorijih. kijih uporabljajo še dijaki Poklicnc in tehniške 1er računalniške šole. Ti laboratoriji so povsem 7ascdeni torej tudi v popoldanskem Času in ob sobotah. 'lemu naj bi bilo konec z izgradnjo prostorov 7a nadomestni praktični pouk. Z odhodom nekaterih dijakov na novo lokacijo bomo pridobili nekaj učilnic, ki jih bomo namenili za izvajanje novih programov, predvsem za inženirja informatike,«jesklenil pogovor ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje mag, Milan Mcža.
■ tp
Leasing
FIT Leasing d.o.o., družba za finančne storitve, 3320 Velenje, Rudarska 3, Tel.: 03/ 899 52 00 h.c., fax: 03/ 587 66 00, E-mail: info@fiWeasing.si
OBRTNIKIp POE>JETNIKII
Obveščamo vas, da iz zaloge prodajamo sledečo rabljeno opremo:
GOSTINSKA OPREMA
- šank, kavni aparati, RF pulti, mize, stoli, vitrine
SLASCICARSKA OPREMA
- Iliadilne vitrine, ei.peč, RF omarice, RF delovni pult
OPREMA ZA MESNICE
- hladilne komore, vitrine, tehtnice, salamoreznica, kompresorska strojnica s 4 agregati, tračna žaga za kosti
Dodatne informacije in dogovor za ogled opreme na tel. 03/ 899 53 12 ali 031/ 396 634.
POGOVOR Z RAZLOGOM
'"H'Jùi 12. septembra 2Q02
Ob prazniku občine Nazarje
»Mislim, da smo ialilio na marsilcaj ponosni!«
Občina Na/arje je t 2S(H) prebivalci manjšal občina v Sloveniji, je središče industry« v Z^von^ji Savli\jski dolini. Na-zarski župan Ivan Purnat meni, da so* di med tfóie obCIne. zii katere dosedanji naCin financiranja ii državnega proračuna ni pravi, »saj kar 65 « odstotkov svojtb potreb »pokrivamo« i lastnim denarjem.
Da imam<") v okolju veliko inJusirije, se pri naših priluidklii ne pi'ïzna. Številna odprla vprašanja, povezana z njo, pa osićtjajo íiam in kar nekaj jih ustvarja med občani precejšnjo mero nezadovoljstva.« Po nedavno sprejeteni rebalansu bo Iclt^nji proračun teî^ak 312 milijonov tolarjev, od lega bodo 129 milijonov SIT namenili za vlat^anja, kar je - glede na potrebe-seveda premalo. V pogovoru ob lelt^Šnjcm občinskem prazniku jc Ivan Purnat takole odgovoril na nckalcra naša vprašanja:
# Vuvoifu izrečene imede Jie napnvedu" JťJu ray/ut zadovoljstva o oceni oprav-ijeiief^o deia med lanskim in letošnjim praznikom.
»Sem lahko kar zadovoljen. Po svojih močeh smo postorili glavne zadeve. Nekaj jih pa je osialo bodisi zaradi pomanjkanja denarja ali zaradi dolgotrajnih in zapletenih postopkov pri pridobivanju raznih soglasij. Po odzivih s terena mislim, da so zadovoljni tudi i^bčani. Vsem je seveda nemogoče u.strcči. Menim, da so lahki), in to nekateri tudi dokazujejo,
Župan občine Nazarje Ivan Purnat: »Skupaj z občinskim svetom smo si prizadevati, da bi skromen občinski proračun porazdeiiii v vse KS ; Kokar-Je, Šmartno ob Dreti in Nazarje.»
ponosni na vsaj tri stvari, odkar deluje naša občina samostojno: izrazilo industrijsko središče smo spremenili v malo bolj prijazen kraj za tukajšnje občane in ludi morebiioe obiskovalee. Med drugim jc občina pomagala obnovili frančiškansko knjižnico, naši šolarji obiskujejo pouk v popolni osemlclki oziroma v dobro začetem novem fiotskem
Prvi simfonični Itoncert v Zgornji Savinjsi<i doiini
v petek, iX septembra, b(» v iîportni dvorani v Nazarjah prvi simfonični kon* cert v Zgornji Savinjski dolini. Simloniki RIT Slovenija bodo izvajali dela priznanega slovenskega skladatelja lUaža Amiča, rojene{>a pred 101 letom v Lučah. l/jemt3i kulhimi dogodek sodi v sklop prireditev ob leto.^njem praznik» občine Nazarje.
Orkester simfonikov nacionalne R'IV hiše bo igral pcú laktirko Lovrenca Ar-niča, sina slovitega simfonika, ki je lela 1970 poln načrtov in idej mnogo prezgodaj .sklenil svojo življenjsko pol. I^xsluSalei v nazarski športni dvorani, ki bo sodeč
po >ranimsxnju za vstopnico polna do yadnjoga količka, bodo nliŠnii Uverluro h
komični operi, Koncert za violino šl. I in Simfonijo .št. 8 - Na domači grudi, Solistka na violini bo Maja Ccrar, ki živi in ustvarja v Združenih državah Amerike.
Program prireditev ob občinskem prazniku so z^ČeN minulo sobotit« sklenili pa ga bodo na sam praznični dan, v sredo, 18. septembni. Poleg š|)ortnih prireditev velja omenili prvi simfonični koncert v Zgornji Savinjski dolini (ta bo jutri - v petek- ol) 1K.30 v .športni dvorani v Nazarjah), dan kasneje bodo predali srojemu namenu športni center Laze v Koksirjah, v nedeljo. 15. septembri, ^rdero)>e na športnem igrišču Račnek v Sniartnem ob Dreti. Praznovanje IxkIo sklenili z otvoritvijo novega dela kotlovnice v p<idjetju (»lin CirifT, obiskom iiiinistríce /a (gospodarstvo dr. TVe Petrin ter slamostiio sejo obCinske^^a sveta, na kateri IhhIo zaslužnim občanom |x>delili oličinska priznanja. Prejemniki teh hodo: zlati grl) občine: Leopold ^kotnik; grl) občine: Pavel Ditenc, pater tlvgen Ketiš, Anton Bastelj, podjetje (»lin (»rifl';do bitni ki priznanj župana pa bodo: mladinski pihalni orkester Glasl)ene šole Naziirje, jože Bitenc. Fra-ryo Pukart, Srečko Urtelj, ml. in Srečo Fale.
lelu devellelki {prej je bila v Nazarjah podružnica), ponosni smo na šporlno dvorano, ki ji ni para v Zgornji Savinjski dolini. |x>nasamo pa se ludi z muzejem lesarstva in gozdarstva - edinim tovrstnim muzejem v Sloveniji.«
#	yse matete priduhitve so iz minulih oh^ dMj. Katere pa hi izf^o.stavili letos?
»Največja naložba je i/.gradnja toplovodnega omrežja v središču občine. Vredna je \50 milijonov tolarjev, dela naj bi končali 15., oktobra. Denarzanjo črpamo iz sredstev Phare programa, državnega in občinskega proračuna. Nekaj bodo prispevali tudi uporabniki. Na daljinsko loplovotlno omrežje naj bi priključili 100 gospcKlifljslcv, od lega do nove kurilne sezone 40. Toliko imamo za zdaj prijav. Prav tako je občina poslala največja solastnica podjetja Cjlin (irilT, v kaierem so lani in letos posodabljali kotlovnico. Vlaganja so veljala približno .'^ÍK) milijonov tolarjev, pridobitev pa ho-nK) predali svojemu namenu prav na sam priiznični dan, 18. septembra. Največ aktivnosti pa v tem irenuiku namenjamo pridobivanju s(")glasij za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naselju Prihova. Še vedno načrJujemo, da ga bt>rrH>/aČeli graditi Jeu>s. Tega pa ne morem trdili za cesti na Črelo in vSpodnjih KraŠJih. Zaradi jw manj kanja d ena rja ju bomo preobleki! z asfalino prevleko prihodnje leto. Ob ol>čirLskem pnizniku pa bomo predali svojemu namenu šporlni center Laze v Kokarjah ter garderobe na špori-ncni igrišču Račnek v Šmarlnem ob Dreti.«
#	Kje vidite največ teŽav?
»Pri pridobivanju raznih soglasij in pri zapletenih pi>siopkih za pridobitev dodatnega denarja iz države. Kljub temu smo bili skupaj z občinama Giîrnji Cirad in Mozirje letos uspeSni na razpisu kme-lijskega ministrstva za pmgram celostnega razvoja podeželja. Vse tri občine smo se prijavile ^ na razpis ministrstva za gospodarsivo za postavitev turistično usmerjevalnih tabel. Za letošnji občinski praznik bom<5 tako že pc^stavili kar nekaj oznak, da bo občina izgledala bolj urejeno. Za to je bilo pt'ïirebnega veliko (ruda.«<
9 Vhš mandat se izleka in slišali je, da hoste na jesenskih v<flin-ah T^iova wdelo' vaii s kandidaluro iupana.
»Drži. Kandidiral bt)m zaradi prepričanja, da je potrebno preil predajo poslov naložbe tudi finančno pokrili. Pri nas imanK> na dolgu še plačilo .stra^kov za i/giadnjo Športne dvorane. Prav tako pa imam na dolgu Se re^tev onesnaževanja zraka v naselju Nazarje.
V misIiJi imam predvsem prizadevanja za spremembo tehnologije in namestitev čistilnih naprav v tovarni ivernih plošč.«
■ Tp
V ponedeljek seja šoštanjskega občinskega sveta
Tudi o nagrajencih
ŠOŠTANJ • Že dolgo nI btlo za sejo ol>Clnske^a sveta v Šoštanju predvidenih toliko točk, kot jih je tokrat, kiir 22. V sedmih bodo svetniki premaknili nepremičnine, v dveh se pripravili na volitve, v pťtih pa spremiryali in dttpolnjevali že sprejete odloke (o določitvi pomožnih objektov, za katere zadostuje dovode* nje za priglašena dela; o ureditvenem načrtu Šoštanja; o prostorsko ureditvenih pogojih za dele mesta Šoštitru s Polirastnhuim; tarírnem pravilniku o ravnanju in odlaganju komunalnih od-patlkov; o ustanovitvi zavoda za kulturo).
Svetnike pamed drugim čaka tudiobravnava drugega rebalansa proračuna ol>čine, sklepanje o načrtu razvojnih programov v
letih 2003 - 2006, sklepanje o /ačciku postopkov /a ustanovitev Muzeja usnjarstva v Šuškanju ter sprejem letnega programa sporta v občini za prihodnje leto.
Omenili pa jc treba ludi obravnavo predloga komisije za priznanja o letošnjih dobilnikih občinskih priznanj ob prazniku oi>čine, 30, septembru. Komisija svetu predlaga, da priznanji občine letos prejmejo Teme'Ibpolšica (predlagatelj Svet KSTo-polšica) in janež Viktor (JankiO Zacirkovnik (predlagatelj ZLSI) Šoštanja).
■ mkp

OBGllSSm

OBiSINEmAZAfUE
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki PireHci)
T^feiofi/ta» 03/ 572 80 80
POSEBNA PONUDBA
fCPi^^
TrsfCvfna z mešanim b/agûm in iffTjsH/sko-iehniČna írjfínf/na KoSsríca áPemovegsprí VH//0 P/f^fc/ mfís vse jesetiska op/svf/d, pospranjanje /i/n^fi príde/koK Wfw. sbsiianjů in miêÇe sâû/â tsr$i/ir^/ů, pofíufa orocf/S in príponjočke za a c/6ia. Dê pa po ^fu M tm kůri in Hjni, je naSa KoSarics poino in vgodfío zaJož^nai
OZIMNI KROM. V 30 KG VREČI 39.» OZIMNA ČEBUlJSt 10 KO 599.00 NAPOLITANKE 1 KG	499.90
FRUC6x1.5LS^O	999.00
KAVA BAR 1006	149.90
PRALNI PRASEK ARIEL 6KG 2.399.00
PRALNI P P£RY WELL 3KG S90.0Û KRMNIJEČMENIKO	34.90
PŠENIČNA KRM. MOKA 40/1KG 27.90 8RIKETI ZA PSE 1SKQ HOBBY OOG
2.990.0Û
KRMILO ZLATO ZRNO 30K6 1.797,00
Zs vfičji naloii» brezplačna dostava na dom. Cine veliajo tio ra^rotfaje zalog.
KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE!*
d.d.
AVTO CIšLJIš
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
VELENJE. Koroška cesia 64	Telefon (03) B89-00-26
Ttû tffffJlí	mk	MPC
TFsniAvraLA UAREASW :!.0 EIX MOtrmbar. inebma rreRtí	2001	3.247.049.
^ SV.iunil. ST.modrs	2002	1.S59.326.20
PUNTO 1.2 3V fresh bvqusI ztaâ rrm	2002 1S23.932.0Û	
WINTn 1 7 SX /Sv rrínv «vfihrna rwftl	20fií>	
PIINTD 1 2!>X/3vinarM,7f!lftrwfflBRI	2002	1,fi2fi.Rfi4.7n
P{|^Tf] 1.2 SX /5v mrK. modra mstal	«102	1.70Û.OOO.OO
SnU) 1.6 AcHv /Sv mal. modra mMi	WW	2.1)50.976.40
SUL01,6 AcHv /3v luB. mCn nwial	mp	2.75Û.OOO.OÛ
aâauEft^voaÀ vnuCSWlTSI hRla		lian cm 00
nATRRAVA14SX mfirtr*	^m	iifin.onnno
RAT PlIříTn S rRn,Ofi.12.0?. íMfta řiwttl		650.000.00
RATPUřfT0 5Sy3V.zel«iR	1994	650.000.00
^KODAmiClAtDVorno jefena		689.000.00
KfA Pflmf 1 1 rftfl mniframrt	m?	S7nnnnnn
HYlINnAl PCMVIfi. srfihma	im	
VnLXSWJFTAIfiflieSflUKlft	lAflfl	27n.nonnn
FIAT PlItfTO S5 SOLf /5v. srsDrna	iftd8	1.10Q.OOO.OO
RrTRr)ENJ<AmiA2.D1fiVftřM	^m	eoo.noo.no
KHEOm * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA* VOZILA tMAJOg VELJAVEN TEHNIČNI PREGLED * OGLED VDZIL OD B. DD 17. URE ^ * NA ZALOGI TUDI TESTNA VOZILAI *
Zaradi prireditve "MOS 2002" bo 14. in 21. septembra 2002 sejem rabljenih avtomobilov organiziran vOPEKARNIŠKI JAMI pod Golovcem v Celju.
Vljudno vabtienll
Informacije tel.: 42 82 652.
Z p O
javni gospodarski zavod za urejanje javnih parkiiiši in gospodarjenje z jovnimi objekti Celje
12. septembra 2002 "^HlAS
AKTUALNO
Savinjsko - šaleška območna razvojna agencija
Za zdaj malo izbranih projektov
v prvem letošnjem polletju s» skuraj vsa ministrstva objavila razpise za pridobitev nepovratnih sredstev. Koliko projektov iz regije seje poteg<»val<> zanje na Savinjski» - šaleški območni razvojni agenciji v Mozirju povsem ne vedo. zelo malo imajo tudi povratnih informacij, ali so prijavitelji na razpisih uspeli ali ne. Direktorica agencije Jasna Klepec pravi, daje - po podatkih, ki pa jih imqjo na voljo- za zd^j uspelo pridobiti nepovratna sredstva zelo malo prijavljenih projekt<»v.
»(iledc na lo, da naša agcncija bolj pokriva podroi^c gospodarstva in sodeluje pri pripravi nekaterih razvojnih projektov devetih občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline, skrbneje sledimo razpisom ministrstva za gospodarstvo, kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo ter ministrstva za delo, dom in družino. Vsa so letos zelo pozno objavila ra/pise in o rezultatih so nekatera prijavitelje že obvestila, druga šele bodo. Naj ob tem poudarim, da so razpisi vsako leto bolj zahtevni, za vlaganja je na voijo vse manj denarja. Poleg lega ga ministrstva (v primerjavi s preteklimi leti) sedaj več namenjajo za razvoj človeških potencialov (usposabljanje, izobraževanje zaposlenih in nezaposlenih), manj pa za tehnološke posodobitve, uvajanje računalniških sodobnih tehnologij v proizvodnjo. Naša agencije obvešča pred-
vsem mala in srednja podjetja o možnostih pridobitve nepovratnega denarja, saj ocenjujejo, da so veliki gospodarski sistemi sami sposobni spremljati in prijaviti projekte ter pripraviti potrebno dokumentacijo.«
Največ projektov, pri pripravi in prijavi katerih je pomagala agencija, je bilo za področje razvoja podeželja. Na razpis ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo se je iz območja Savinjsko - šaleške regije prijavilo 27 kmetij za različne namene: za osnovno in dopolnilno dejavnost. Poleg teh so svoje projekte prijavile še občine. Rezultate razpisa pričakujejo v naslednjih dneh.
Na razpis ministrstva za gospodarstvo je agencija prijavila dva projekta, in sicer Strategija razvoja turističnih produktov v Zgornji Savinjski in Šale.ški dolini, v sodelovanju s podjetjem Logarska pa projekt za izdelavo promocijskega materiala. »Žal, nobeden od omenjenih projektov ni bil izbran za pridobitev nepovratnih sredstev. Dejstvo je, da ima pri izbiri še vedno precejšnjo težo rawitost regije. Naših devet občin ni med nerazvitimi.« Ker pa ocenjujejo, da so bili ti projekti kakovostni, bodo nekatere med njimi občine in nosilci turističnega razvoja v posameznih okoljih poskušali uresničiti samostojno, .s preostalimi pa bodo kandidirali na razpisih prihodnje leto. Kol je povedala
Klepčeva je na razpis ministrstva za gospodarstvo prijavila kar nekaj projektov še Regijska razvojna agencija v Celju, katere ustanoviteljice so tudi občine Zgornje Savinjske in Šaleške doline, a je pri izboru znova prevladalo merilo razvitosti okolja. »Mestna občina Velenje je - na primer-kandidiraia za pridobitev nepovratnih sredstev za regionalni razvoj z dvema zelo kakovostnima projektoma, a ostala praznih rok. Po naši occni prav zaradi tega merila.«
Ministrstvo za delo pa je v sodelovanju z Evropsko skupnostjo letos objavilo dva razpisa, in sicer z^ leti 2(100 in 2001. Oba sta bila namenjena razvoju človeških virov, za usposabljanje kadrov {zaposlenih in nezaposlenih ). Prvi je bii namenjen samo tako imenovani statistični savinjski regiji, drugi, kije še odprt, pa je veljal za celotno Slovenijo. Tu so se lahko prijavile le neprofitne ustanove. Na prvi razpis so prijavili tri projekte, med katerimi je Klepčeva izpostavila projekt Šolskega centra Velenje. Namenjen je izobraževanju vseh delavcev v turizmu, predvsem pa tistim, ki so v neposrednem stiku z gosti. Po informacijah naj bi bil dobro ocenjen. »Šolski center Velenje je ta projekt pripravljal v sodelovanju z našo agencijo, z obrtnima in gospodarsko zbornico na tem območju in z vsemi zdravilišči oziroma najpomemb-
Direktorica Savinjsko -šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec: »Pogosto slišimo očitke, da nimamo pravih projektov, idej.
Mislim, da Je v zadnjem času precej drugače.«
nejšimi nosilci razvoja turizma v celotni tako imenovani statistični savinjski regiji. Zanimiv je bil tudi projekt za usposabljanje ljudi za delo s starejšimi na domu. Prijavila sta ga centra za socialno delo, mi pa smo se tu vključili zaradi novo nastajajočega doma za starejše v (lornjem (jradu.« Sa-vinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica pa je prijavila projekt računalniškega u.sposabljanja zaposlenih in brezposelnih oseb.
In zakaj nimajo podatkov o prijavljenih projektih? »2^to. ker prijave na razpise gredo z različnih ravni in ustanov. Zato tudi ni pregleda. koliko razvojnega denarja pride iz države v našo regijo,« je
sklenila pogovor .Tasna Klepec.
■ fp
Zavarovalnica določa zdravnikom, kaj bolnikom pomaga in kaj Jim ne
S pravicami gre samo še navzdol
Je že tako, da ljudje spoznamo nove razmere v slovenskem zdravstvu šele takrat, ko potrebujemo pomoč, ko spremembe, (skoraj) vse pa so usmerjene v krčenje pravic, (ob)čutimo na svoji koži. V prejšnji številki Našega časa smo pisali, da je zdravstvena zavarovalnica posegla p<» novih ukrepih, z njimi se je lotila pravil pri predpisovatvju zdravil in pri tem zdravnikom omejila kar nekaj prist<»jnosti. Kako to v praksi izgleda, smo preverili v ambulanti dr. Nade Hribar, dolgoletne zdravnice Zdravstvenega doma Velerye.
Na »svoj« seznam, rekla je, da ga bo obesila na vrata ordinacije, je uvrstila zdravila, ki jih je pogosto prepisovala svojim pacientom, zdaj pa ji zavarovalnica skladno s spremembo pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja bodisi to prepoveduje, bodi-.si omejuje. »Če predpišem zdravila za tri mesce, moram recept ustrezno opremiti in pripisati, da gre za dolgotrajno zdravljenje,« pravi. Ampak to opremljanje je še najmanj, huje je, ker bodo listi, ki so v ordinacije po recepte za zdravila doslej prihajali vsake tri mesece, morali zdaj priti vsak me.sec.
Omejitve pri
predpisovanju
zdravil
Obenem je zavarovalnica razširila .seznam zdravil, ki jih je
Pri vsem skupaj pa je še najbolj boleče to, da pa listi, ki imajo denar, zdravila. ki jim pomagajo, so jih vajeni in jih poznajo, lahko uporabljajo šc naprej. Zdravnik jih napiše na bel recept, z njim gredo v lekarno in jih plačajo.
potrebno potrjevati na območnih enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in seznam zdravil, za katere veljajo omejitve pri predpisovanja.
»Ljudje ne vedo, da določenih zdravil, ki so jih jemali leta in leta, predpisovali so jih specialisti nevrologi, okulisti ..., danes v ambulanti ne morejo več dobiti«. Med njimi so trental, pentelin, dartelin, ki jih lahko po novih pravilih predpiše samo internist ali žilni kirurg za določeno indikacijo, čc gre na primer za motnje arterijske prekiYavitve spodnjih okončin. »Med takimi zdravili je ludi nimotop. Starejšim ljudem gaje pogosto predpisal psihiater ali nevropsihiater, ker je bil indikacija za starostno demen-co. Zdaj ga lahko predpiše samo v primeru, če gre za subarahno-idealno krvavitev.«
Ne da noče, ne more
Ni pa jih malo, ki si mislijo, da jim zdravnik, ki mu zaupajo, zdravila, ki so ga poznali in bili vajeni, noče več dati. »To razberem iz njihovih pogledov in to je tisto najteže. Pacienti morda vedo, daje zavarovalnica predpisala omejitve, čutijo pa drugače.«
Ali pa drug primer, osteoporo-za. O njej veliko govorimo in pišemo. »Bolnikom z oscoporo-zo določenih zdravil, ki so jih dobivali, ne smemo več predpisali. Vitamine alfa D3, rocatrol, laliko dobijo samo, če gre za hudo obliko z zlomi in še to po 70. letu starosti. Miacaicic kapljice, ki so res zelo drago zdravilo, a smo ga v določenih primerih pisali, lahko danes pacient dobi samo v primerih hude osteoporoze v primerih, ko gre za kontraindikacijo za druga zdravila.
Izvrševanje predpisov bodo lahko (tudi) pri njej vsak irenutek preverili kontrolorji. Če bodo
ugotovili odstopanja, bodo sledile kazni.
Spremembe priiiajajo prehitro
«čeprav se zavedam tega, da ima zdravstveno zavarovanje velike izgube, daje cena zdravil neznansko visoka, in da bomo morali na tem področju nekaj prihranili. me boli, ker spremembe prihajajo tako hitro,« pravi dr. Hribarjeva. »Zdravniki za nekatera zdravila, ki jih ne smemo več predpisovati, sploh nimamo alternativ! Denimo za že omenjeni dartelin, pentelin, trental in nimotop. Določena zdravila pa lahko prepiše samo ozek specialist, na primer specialist otolog kapljice za ušesa dexamethason-neomicin. Ali pa drug primer. Zdravniki smo starcj.5im ljudem, ki so pogosto zaprti, prepisovali prašek za odvajanje. Da,jaii pa jim pač tisto odvajalo, ki jim lahko najmanj škodi in najbolj pomaga. importai. Zdaj jim ga iahko napiše samo gastroenterolog...«.
Daijše vrste pri speciaiistiii?
Lahko zdaj pričakujemo daljš-anje vrst pri specialistih, pri katerih so čakalne dobe že tako ali tako dolge? Najbrž. Ljudje bodo pač rekli: dobro, če mi vi kot
Zdravnica Nada Hribar: »Zakaj smo vedno zdravniki na terenu tisti, ki moramo paciente obveščati?»
splošni zdravnik ne morete predpisati zdravila, ki mi pomaga, bom šel pa tja. kjer mi ga lahko ... Bo splošnim zdravnikom, osebnim zdravnikom, izbranim zdravnikom počiisi ostalo res samo šc to, da bodo prijazni do nas in nam svetovali kako naj čim bolj zdravo živimo, da bomo bolezen odgnali, oziroma, da bo ta prišla čim kasneje? Ker, enkrat pa pride!
■ Milena Krstič - Planine

Prireditev je dovolj, a ljudje žal ne vedo zanje.
z jesenjo se življenje vrača tudi v kulturne ustanove. September Je ponavadi mesec, ko se začnejo vpisi raznih abonmajev, večina prireditev pa se zares začne oktobra.
Zanimalo nas Je, ali tudi Velenjčani radi obiskujejo gledališče in druge kulturne prireditve in kako so zadovoljni s ponudbo le teh.
Ivana Petrovič: »Zadnje Amela Memić: »Gledališče ča.se ne, ko sem hodila v sred- mc ne zanima preveč, zalo ni-
nji šolo pa sem hodila p{)go-
slo, imela sem tudi abonma. Predstave st) se mi zdele dokaj kakovosine in raznovrstne, tako da mi je bilo zelo všeč hodili v gledališče. Danes za to nimam več časa, saj imam mnogo drugih obveznosti, tako da nili ne vem, kaj se igra v gledališču. Tudi na druge priredilve nimam časa.«
Said: »V gledališče zahajam zelo redko, saj me ne zanima
ti ne spremljam, kak-šne predstave se tam odvijajo. Mislim tudi, da v Velenju izbor ni preveč dober, tudi na kakšne druge kulturne prireditve zalo ne hodim. Grem pa zelo rada v kino, saj je izbira filmovvve-lenjskeni kinu zelo dobra in aktualna. Le vstopnice se mi zdijo predrage.«
Nina Klisarič: »Na kulturne prireditve ne hodim, zdi se mi, da v Velenju nili ni kak.šne izbire. Z abonmajem še nisem
preveč. Raje se odpravim na kakšen koncert, ponavadi v Ljubljani, saj lam tudi stanujem. V Ljubljani je veliko kulturnih prireditev, tako da ima človek res ogromno možnosti, vsak dan kaj zanimivega najde. V Velenju sem zelo redko, zato tu prireditev ne obiskujem, nili dobro ne vem, kaj se tu dogaja.«
seznanjena, saj še ni bilo vpisov, bi pa ga zveseljem vpisala, če bi bile predstave zanimive in kakovosine. Veliko pa zahajam v kino, lllmi pridejo v velcnj.ski kino kar hiiro, lako da sem na teknem. Se pa strinjam, da bi lahko bile vstopnice malo cenejše.«
Renata Hudarin: »V gledališče hodim zelo pogosto, nimam sicer abonmaja, večinoma obiskujem kar redne predstave. Te so dovolj zanimive in dokaj pogoste. Ponudba je dobra, Celje, Maribor ali Ljubljana pa so tudi blizu za obisk kak.šne predstave. Me-
nim, da je ponudba kulturnih prireditev zelo pestra, veliko jih je in za vse okuse, le ljudje morda niso preveč dobro obveščeni o njih.«
■ Mateja Softić

V čakalnici. Bo šlo na recept ali ne?
Radio Velenje
Velenje
12. septembra 2002
Priloga
V četrtek 3. in petek, 4. oktobra 2002 bosta v kongresno poštovném centru hotela Paka v V^e-/enju organizirati MO Vezenje in MO Nova Gorica konferenco "E-občina za prijaznejšo prihodnost". Na konferenco bodo po-vabijeni vsi župani sio-venskih občin $ sodelavci, kjer se bodo poteg razvojnih projektov na področji IkT obeh občin organizatork predstaviti tudi ostali s programski-^ mi apiikacijami, vsebinami in rešitvamif ki jih v s k/op u projekta e-mesto razvijajo v svojem okotju. Podrobnejša predstavitev vsebin konference "e-občina za prijaznejšo prihodnost" bo predstavi jena v naslednji številki Našega Časa.
m AH
Občina
I	prfhodr/^st
MMia«! Ar«*
Informacije
Zanimivosti
Dogodki
v septembra
KibenMtîàia kavama Kum9uiidi
8.00 • 20.00 Mladinski center Velenje Brezplačna uporaba Intemeta. pomoč pn uporabi računaJnIka,
My WoY M
(veleblagovnica N^a Velenje), brezplačna uporaba internela Moj Rodio Velenje
(1 etaža nalojpovalnegac^lra Velenje), bre^lačna uporaùa intern sla
ieMeK 19.9. ob 17.00
ÎnlomMtivni dan zo vse iiobraio valne programe
Ljudska unnerza Velenje Informactie: 03/898 54 64
Alicija
PrikljiKek no intemet
Akcijska cena paketa JESEN 2002, prikljućnina (modefr + priklop) 29.990,00 SIT Informacije: 080-20-10
Povezave
www.velei4e.s
•	Mesuia občina Velenje
wwwisostenj^
•	Občina ŠoStanI
www. rr« vel ^/smarino
■ Občina Šmarinc ob Paki
www.rr-vel ^/ticvel
•	TIC Velenje
WW w.rr-vel .si/ td velenje
Turistično đruSNo Velenje
www.velenîe.com
•	Velenje na inlemetu
www.iiascas.<oin
- Naâ čas na inlerr^lij
Priprava priloge: JPAK Velenje Urednièki odbor: Jana Pahovnik, Mihela Hlaciin. Alojz Hudarin
Velenje e-mesto
www.velenje.si
Širokopasovni dostop v svetovni splet (1)
»živima v ćasu velikih sprememb!« 1b je najbolj p()g<wto iz-rećcn siavck na razlićnili .sa'fianjih In konfcrcncah. kjer .so glavna mastkdobne informacijske ichno-logije. In če malce pomislimo, je icmu dejansko lako. Lť ma!okdíí si jo sreJi ascnKlcsciib predsiav-ljaJ, da bo v slabih 20 leliii nckoč o>;ronien sve! poslat majhna i^o-balna vas. kjerise /dijo ogn^mne razdalje koi kraikc p>ii. Dejansko je mogoce kadarkoli v/postaviii komuni kacijc> z Ijiidmi na ra/liinih kontinentih in jim vzelo kratkem času pt^slali veliko koji(;int> [K^ dalkov. Še vei-svetovni splel je po.slal neskon^i^a mnoýjca virov informacij in kot lak v smislu i/ohraževanja nepogrešljiv vir znanja. Uporaba računalništva je dandanes samoumevna in nujno potrebna za uspešno sodelovanje v družbi, v kateri živimo in delamo.
Z razvojem računalništva in potrebi po povezljivosti po-smeznih računalnikov kot virov informacij se je razvijalo omrežje, ki ga danes poznamo pod imenom svetovni 6p)ci oz. iniemel. S Širjenjem omrežja se je .število uporabniknv večalo, kar je imelo posledico vedno več razpoložljivih informacij in aplikacij, kijih uporabniki lahko uporabljajo. Osnova za Širjenje omrežja in rast števila upcîrabnikovje infrasiruk-lura in motnosti dostopa v omrežje, ki so na voljo pcisamez-nikom. ()MJ<wni pc^goj za učinkovito rabo omrežja in razvoj novUi aplikacij ter storitev je predvsem hitro, zanesljivo in cc-n(fvno dostopno iSiro ko pasovno omrežje. Danes govorimiî v glavnem o t. i.
Širokopasovnih dostopih kol so: kabelski dostop, xDSL dostop, bre/iivni dostopi, najdi vodi oz. optične ptwczave.
Najeti vodi in optične povvz^ive sovSUiveniji največkrat aktualni pri ptwezljivosli večjih poslovnih sistemov v internelsko omrežje, medlem ki) v tujini lahko tudi fizična c«eba najame npr. TI ( 15 Mbps)aIiCl (2Mbps)ptwezavo zapr(memc^ceno. Dobra laslnasi omenjenih povezav jc zagotovljena paMwnJi širina (OoS), ki jo /Ji-gotavlja ponudnik storitev.
vzpo.staviti najetega voda oz. optični povezave.
xDSL tehnologija je pristala tudi pri nas zelo raiiirjena. ^ posebej v zat.înjem času, ko so pričeli ponudniki iniemeiskih storitev ponujmi priključitev fizičnih oseb na t.i. asimetrični digitalni naročniški v(îd (ADSL). Podatki se od strežnika do odjemalca pre-našajos hitrostjo od [5 Mbps do 6M bps. v ptwralni smeri pa od kbps do 640 kbps. Prenosna hiln>si je odvisna od razdalje naročnika do telefonske centralo.
^ X«b«i«ki moden
Brv/Žične pnve/iive imajo podobne lastnosti kot najeti vodi vendar se ZH prenos pidatktw uporablja eIeklr(5magnelno valovanje, kar pt>mcDÍ. da potrebujemo^ na 1 oddajni in sprejemni strani anteno. V javnem se uporabljajo za povezave p<wlovnih sistemov na področjih, kjer zaradi taksnih ali drugačnih razlogov ni m<5goče
Kal)clski(tt)slop je priv tako širokopasovni dostopv internctsko omrežje in	infrastruk-
turo upi^rablja kabelsko omre?je. ki je v ^fenovi namenjeno spremljanju TV in RA pr(^5mcv. Omogoča ptvnos piwiatkov s strežnika dt^ odjemalca s hitrostjo 15M bps d(î42 Mbr>svpi">vratnismcripař4 kbps do 10 Mbps, pri čemer prenosne hitrosti ^isí^ixtvisne^xj razdalje med namčnikom in vozličem kabelskega ofKratcrja
V nadaljevanju so predstavljene osnovne značilnosti tehnolc^i-je kabelskega širokopasovnega dostopa v svetovni splet. Začetek delovanj:i kabelsko komunikacijskih si^itemov (takrat kabelsko ra/delilnih si-siemcw) sega v leto 1949. ko so v ZDA pričeli graJiti manjša kabelska omrežja s koaksialnimi kabli in antenskimi sistemi. Oi,novni namen sisiemw je bil
omog<>Čili kvalilel^řn sprejem TV in RA programov čim večjemu krogu ljudi, predvsem pa tistim, ki zaradi naravnih ovjr in interferenčnih vplivov nist) imeli zagotovljcnegii kvalitetnega .sprejema signalov po zraku. Zaradi predm>Mi KRS (velik izbor programov, kvalitetna slika in Ion, nobenih težav naročnikov zvzdrževa-njem ipd.) so se k li izredno hitro širili. S \o Širitvijo st^ nastala kompleLsna omrežja, ki so pokrivala in povezovala gospodinjstva na velikem območju. Pojavita se }e ide)a, da hi se obstc^-ječe omrežje uporabilo tudi za
druge stori ^e, ki bi bile zanimive za širši krog ljudi - računalniško povezljivost in telefonijo. Tako smo bili tudiv našem okolju priče precejšnjih posodobitev v KRS Velenje, kj pokriva mesto z okoliškimi kraji in zaselki. Leta 1999 je bila tukaj nameščena prva oprema za pi'>dalk<wne komunikacijo znotraj kabeLske>;a omrežja.
V sprejemni postaji (vozlišče KRS Velenje) pi'jlcgopreme pt^-trebne za distribucijo radijskih in lelcvizjj.skih programov nameščena ptiscbna (,'MTS (Cable M;>dem Termination S>Mem) enota, ki predstavljajo vmesnik med hrbteničnim omrežjem in omrežjem KRS. Naloga CNfl'S enote je z^gotaviti komunikacijo med naročniškimi modemi in usmerjevalnikom na hrl^teničnem omrežju, kamor so poleg CNTl^ enote priključeni tudi razni strežniki, ki služijti nadzoru sistema oz.
posameznifn servisom {spleini strežniki, pcîstni strežjiiki...).
Na naRTČniški strani je na kabelsko omrežje podcvbno kol TV sprejemnik priključen kabelski mt^dem, ki je na drugi strani [>o-vezan z<«ebnim računalnikom ali .spletno televizijo ( WCB 'l"V). /a povezavo z osebnim računalnikom se lahko uporabi vmesnikna mrežni kartici ali standardni USB vniesnik. Modem vse pt^datke potrebne za delovanje prejme iz cen-Iralnega vozlišča, tako da je namestitev in uporaba izjemno preprosta.
(Se nadaljuje).
■ Jože Pirečnik
Prvi zaključili izobraževanje
Uspešen prenos informacijskih tehnologij v tujino
VisokiHehnološke rešitve, ki jih na določenih podrcxjih v Velenju Že imamo, začenjamo prenašati tudi v druga okojja.'tâkoje pť>djetje Arles d.o.o. iz Ve len ja v preteklem tednu p<^dpisalopogodbt) za vzpostavitev ekološkega informacijskega sistema za potrebe tuzlanskega kantona. Rešitev, kije bila sprejela v močni mednarodni konkurenci.
temelji na sistemu. ki že več let Jê^L i	uspešno deluje v
J	Velenju.
^^^^^^^^^^	bovelenj-
sko
zgradilo sistem, v
HH^^HK^
postaj, ki merijo
f	pline; žveplov di-
^^	oksid, dušikove
okside, ozon in metereološke p<îdatke, kol so temperatura, hitrost in smer vetra, padavine. Vse postaje povezane v omrežje po najetih linijah ali brezžičnih povezavah in p^idalki
se bodo zbirali v centru, ki bo lociran na Pakulleti za elektrotehniko
vTuzJi, Rezervna centra bosta pri kantonu in na direkciji za varstvo okolja.
Veseli nas, da začenjamo pr<idajal) znanje in izkušnje na p<idri>čju visokih tehnologij, kijih imamo v Velenju, tudi v tujino.
Upamo, da lximo imeli vse več taksnih primerov. C-mesio ni samo mesto, ki uporablja infonnacijskc in k<^munikacijske tehni^logije za dobrobit .svojih jirebivalcev, ampak tudi mesto, ki zna te rešitve prodati na globalnem trgu. In ekološki inofrmacijski sistem, ki bo delal v tti/Janskem kantonu je lep primer, kako se dobre rešitve ponujajo drugim okoljem.
■ Stanko Btatnik
16. avgusta Je v hotelu Pnbi petnajst studentov, ki M» si; Ji področja digitalnih mcdyev na daljavo i/* c»t)raž^vali na West Valley Cokgu iz Saralogc (Ku-lifornija), uspešno predstavilo svoj portfolio in s tem uspešno zaključilo cctifikatni študij.
Vse se je začelo pred nekaj več kot lelcsm dni, ko je IPAK. Inštitut za simbolno analizt) in razvoj informacijskih tehnologij iz Velenja skupaj z West Valley Ciillegeom organizjral poletno .Šolo iz pi^drt>čja digitalnih medijev. Šola je potekala 4 ledne v hotelu Pilka in 50 izvajali 4 učitelji iz ZDA. Na šoli je bilo 40 udeležencev in uspe.šno jo je zaključilo 36, Je.senise je pv>uk nadaljeval na daljavo. Udeleženci so rrateriale za učenje dobivali na spletnih straneh, komunicirali z učilclji po elektronski posli, izmenjavali mnenja in postavljali vprašanja na forumu ter tedensko klejTeiali z učitelji v klepetalnicf. Naloge je potrebno narediti v določenem ča.su in jih ptx^ia-ti učildju. kijih pregleda in oceni.
Po navolelnih praznikih se je pričel spomladanski semester, v katerem je bil najpomembnejši predmet digitalni p^)ri-folio. V sklopu lega predmeta mt)-ra vsak naredili 6 projektov. 4 pro-jekti inojaji) imeti jitfioCuikâ,2 morala biti skupinska. Projekte opišejo in pripravijo na zgoščenki, poleg lega pa morajo c«novne po-dalke predati tudi v "trdi" obliki, kjer p)kažejo svojo usivaijalni>si m spodobnost natančnega dela.
Uspešna pred.slaviiev portfolia predstavlja ludi uspešen zaključek študij il.
Zakaj je tolikšen poudarek na portfoliu? West Villey College je član sistema dr>-avnih eollegev v Kaliforniji, ki ima z-a cilj gaspi^darski razvoj in povečanje zapiwljivo-sti udeležencev. Zato je pomembno, da se študent nauči, kako se prcilsiaviti, kako prikazati svoje dosedanje delo, znanja in veščine potencialnim delodajalcem. S tem. da morajo imeti naročnika za projekte. á lvorij^>ptírlfolio, se že v Casu Študija naučijtí delati s kupci proizvodov in storitev, ki jih bodo opravljali v svoji poklicni karieri.
Predstavitev je tKcnjevala žirija v sestavi: dr. Jim Li>gan, dekan Moray Collegea iz.íkotske, prof. Howie Firth in proť. Gordon Biggs iz Moray Colleges, dr. Ruslan Kadirev iz Inštituta za fizjko irdnosLi in vcd(i 0 materialih iz'lomska, mag. ICsenija Murari, režiserka, g. Robert Mecilošek, urednik Primorskih
novic in g. Igor Razbornik. pckdjctník iz Velenja.
Studenti s(i se dt>bro odrezali in predstavili ustvarjalne in zanimive rešitve. Verjetno se» v povprečju enako dobri, če ne btiljši od svojih ameriških kolegov. ki študirajte na West Valley Collcgu.
.Svdaj še nekaj statistike. Studij je začelo45 kandidatov, do sedaj gaje uspešno zaključiki 15, v novembru priča kuje m da bo i<i naredila naslednja skupina. Med petnajstimi udeleženci je bilo 8 Študenik in 1 študentov. Povprečna starost teh Študentov jc 28 let, najstarejši je bil 40 najmlajši pa 20 let. Od petnaj.siih jih je de.sci brezpi>sclnih. Kaže, da jih bo po zaključenem študiju manj. ker nekateri že delajo lionoramo. nekateri se b(^do zaposlili te dni.
VSkweniji nimamo velikih izkušenj s eertifikatnim študijem in Študijem na daljavo. V IPAKu smo zadovoljni, kerse jepokaz^ilindase venem letu lahko veliii^ nauči, tudi Cv se ptxičuje na daljavo v angleščini Ugolavljamo, da so velike razlike med študijem pri nas in v ZDA, še posebej v Silicijevi dolini, kjer
se nahaja West Valley College. Tam poučujejo praktično, brez velikih tei>rij. Učitelj veliko sodeluje s študenti inse trudi, da jih čimveč uspe.^no konča .študij in najde zap<^slilev. Pri nas pogoslo podcenjujemo ameri.Ški izobraževalni sistem, ker ne razumemo ciljev tega sistema.
Upamo, da himo u-spešno st^delovanje z West Valley Collegem nadaljevali, ter da bomo v naslednjem letL poročali o novih Študentih in to ne samo digi-talrih medijev.
Študij je potekal zahvaljuj«*^ podpt^ri. ki jo je IPAK di'>bil <xl fbspeševahiega centra malega p.^podar>tva vsklopu pr(>jek(a Operativni program uvajanja dela na domu in dela na daljavo.
■ Stanko Blatnik
12. septembra 2002 '^HlàS
UTRIP
Tradicionalno srečanje borcev in pianincev na Grašl<i Gori
Množično kot vedno
GRASKA GORA. 7. septťm-bru - Slarvjšť udeiťý.ence tru-dícionaínťua nrečurija, ki so ga lia (iraški (îori družno připravili ÍHirci in phininci. so i/, različnih smeri pripeljali številni ď\1<»l>usi, planinci in mlajši udeleženci pa sojodocilja mahnili peš. Na vrhu jih je pozdravila megla, ki pa so jo do takrat, ko so se /brali vsi. žt pregnali.
V svoji sredini so pasebej lo-plo pozdravili Ivana Dolnicar-Ja, čast nega predsednika borčevske organizacije, mag. Slavico TovSak. podprcdscdnico Planinske zveze .Slovenije, koroSke parliyane, Člane združenja Sever, p("filance, svetnike in /upa-iic, ki so si v^cli čas in prišli na
OritSko (roro. Vse je v imenu domačinov, ti so pripravili ludi kuil urni program, pozdravila Slavka Bonnnik
Predsednik območne borčevske organizacije Bojan Kontič jc zairdil, da (iraška Gora je in osiaja simbol junaáiva in da vc vojne nc bodo nikoli pozabljene. C?asini govorec, župan mesinc občine Velenje Srečko Meh. pa ,sejc skozi postavljanje vpraSanj, seb lin prisotnim, dotaknil sedanjega Irenulka. Na eni fvlrani neizmerno bogatenje, na drugi revščina - kdo je dopustil lákáno slanje? Eni skrivajo podatke o svojih visokih plačah, drugi ne vedo, kakt> sestavili mesec z mesecem- Kako jim zago-
tovili človekfj doslojno življenje? ( akamo na pridružitev Evropski uniji in Nalu. Pa smo pripravljeni? Ce sla vstopnici za priključitev razprodaja našega premoženja tujcem, mar ni cena previsoka? Dotaknil sejo odnosov Slovenije s sasednjo Hrvaško, vprašanja meje ter v icj zvezi medlosti slovcaskc zunanje politike, ki je voda na mlin stwedov. Med svojim govorom so ga večkrat prekinili aplavzi in glasno pril rjevanje njegiivim besedam.
Tako kot je bil večkrat na po-dol>en način prekinjen tudi ,h)že PííV.še, podprei.Lsodnik obmť^čne tx)rčcvske organizacije, ko je pri-sotnim bral protcsl naslovljen
na Kortíški pokrajinski muzej Slovenj (iradec, kjer naslaja projekt z naslovom Od kljukastega križa do rdeče zvezde. Borcem se zdi ne.sprejemljivo enačenje napadalca in napadenega, rablja in žrtve, zaiiralca in upornika. Prepričani so, da jc tudi v nasprotju z nacionalnimi intcrasi mlade slovenske države in v domačem okolju ne more prispevali k spravi.
Potem pa se je politika podredila druženju. Srečanje se je nadaljevalo lako, kot se nadaljujejo srečanja, v veselem razpoloženju inz ncšletimio vprašanji in ugotovitvami: »Ti si tudi tu? Olej, kje se srečava!«
■ MHena Hrstfč ' P/anfnc

ml'
Tuđi íetos Je na Graško Goro priš/o ve/tko /Judi.
Borci ogorčeni nad Koroškim pokrajinskim muzejem
Razlog: projekt »Od kljukastega križa do rdeče petokrake zvezde«
»Po osamosvojitvi Slovenije .sc dcsnica in kler poslužujeta različnih načinov delovanja, da bi domobranstvo oprala njegovih nečastnih dejanj zgreSenih med n. sveltwno vojno. Tudi preko civilnih združenj, muzejev in dru^h ustanov vplivajo na pcîskus predrugačenja ^go-di>vine na Slovenskem.
Eden lakih la/nih projektov pod naslovom »Od kljukaste-
ga križa do peterokrake zvezde« sc Je porodil v Kori>f>kcm pokrajiaskem muzeju vSlovenj Gradec, v projektu pa sodeluje tudi muzej iz Kranja. Drugi muzeji v Sloveniji se projektu niso pridružili v prepričanju, da je projekt ponaredekzgodovi-ne. Kar pa je Se posebej vprašljivo,je, daje financiran \/ dt)nacijc Evropske skupnosti» programn Phare.
Nc morcmi'k in nc smemo div voliti, da se kljukasti križ okupatorja enači z zvezdo, ki jc bila simbol boja proli (Okupatorju. Prav tako se ne moremo strinja t i, da se v projektu okupa-Kîrja in njegove pomagače tretira kot rešitelje in se zamolči njihova zkičinsk<i početja, partizansko vojsko pa prikaže kot barbare, ki s(3 neu.smiljeno pobijali nedolžne okupatorjeve
krvnike. Tako početje omenjenih muzejskih ustanov gre še najbolj na roko avstrijskemu svobodnjaku Heiderju, ki .Še dan današnji terorizira Skwen-ce, ki so ostali onkraj države meje. Zaradi tega udeleženci naOraški (iori naslavljamo na Koroški pokiajinski muzej Slovenj (řradcH: in na v.sc u.siano-vitclje tega muzeja ogorčen protest.«
Protest je na Graški Gori prebral podpredsednik Obmc^čnc-ga združenja borcev in udeležencev NOB Velenje, Jože PovSe.
Kdor hitro da^ dvakrat da
Kar nekako pohoza nas po duši, ko kdo reČe, da smo Slovenci ve-tikoduxťfi narod, lako naxje (e dni pohvalih tudi izvrstna direktorica Vnicefa. Na^i državljani se namreč dohro in hitro odzivajo na njihove akcije in pomofsajo ljudem, ki so potrebni ptrnutci. laka po-hvala je morda prišla te dni kar prav. Morda hH neke vrste opomin^ da Slovenci zaradi vianih zapl<Mov ne hi pozabili tudi na Rdeči krit, ki je.še kako Mizji tudi na.Šim Ijttdem. Pri nmoRih novih in novih oČiia' nih nepravilnosti v vrhu ie slovenske nr)>antmcije pripravljenost zfl pomoč kar nekako pojenjnje. Novo vodxtvttseoh tem srečuje z Ota-nim pojavom: wliko lafje je pornšid, kot postaviti na novo. No, na srečo v.^ te razprtije na drtavni ravni niso pretr^le mreí/í rdečefio kriza, ki so razpletenepo obČi/tskih in krajei nih odborih. Na srečo zalo, ker je tudi pri nas h vdiko takih, ki so pí/trehni ptmioči. Po-mafííioío pa jim na različne ttačine; tudi s kakšnim piknikom, le-ga se te dni pripravili (ttuli) v Ijubljani. Ni .šlo za ve.'idjačenje na.Ših pred.Ktavnikov ohla.'iti, ampak so oh koncu dopustov na pik/tik po» vabili hrczdomce.
Na nU^ hjJ veliko (Johrodu,Šnosi držm-v jm Še i vdno of>oz(irjajo ick-stiki in »čcrljarji'<. Da bi se primemo pripruvili za vstop r Evropsko unijo, so príčukox ali večjo pomoč države. Pa zdaj tarnajo, da jim daje fwmoč fepo drahiinicafi. Nekateri se zadmvljni truJi s tem, saj so že, kot praviprw žena nazarske^a IJhvja Marija l^r-tačnikor a, spoznali, da sc na državno pomoč ne gre pret'eč zanašati
Sicer pa so se v zadnjih dm^h pri nas dogajali preobrati, i' h/tere sohdiiako a/i drugače ]pleleni tudi Velenjčani. I^ed lednoni .smo fMmčali, da je M if an Medved postal predsednik nadzornega sve-
ta Dram skih e/ekiram, pa .se je vmeša/o .wdLšče in stvari j)osiavilo na g/nvo, tako da je nradtw veljaven se vedno slari nadzorni svet. In (uko vsaj za zdaj tudi ni prišlo do strmoglnvljenja Kralja. Direktorja Kralja. In lako naj hiše vedno veljal nadzorni s\'ei, v katerem ji' tudi Hilda Tovšak. Se\'eda je možno, da bodo dimes, ko IxiSletole brali. s(\'ari že .^pel pomešane malo dmgače. Pri nas .se namreč nekatere snnirihitro .<^preminiajo. Žalpo^^jsfo ne lam, kjer hi bilo lo v korist državljanov.
Dodobra pa je premešal vodo Mississipija naš Mariin Strei Kajn) dol pred njimi Čeprav so se (udi v Ameriki našli nekateri ki so fxjrekli, da lopt/čninič, so ga v gla\mem sprejeli z vsem.^jxíšiova-njeni, ki si ga je tudi zaslužil. Na ko.silo je k njemtt prišel celo .sani nekilanji ameriški generalni sekretar WiiUeni Perry. Se dobro, da je ta že pred Časom končal ^mirovno misijo*< med Slovenijo in Hrvaško, sicer hi mu zdaj vzhodni sosedje Še očitali pristranskost. /Maj.so j7ač častý ko jim pride prav vsaka malenkost, da pokažejo, kako pav imajo oni in kakt> nesnmno požrešni smo Slm-enci, ki jim želimo vzeti dstili nekaj metrov Piranskega zaliva- Jn čim bolj želijoizfvbiiinašo'^stisko^^ohvsiojpanjitv EUin našjwdvolilni ča.<:. Iblitve so res vse bliže. In bliže ko so, več je kandidatov za predsednika države. V ta boj na j hi se podal Še en kandidati, ki izhaja iz našega območja. Stane Se\'čnikur je sicer jyodjeinik s Koroške, rojen pa je i' Celju. Koliko kandidatov se bo res jx>gnalo v hoj za predsedniški stolček, ho znano sredi okiohnt. Potem pa ho njihova usoda r našdi rohih. Vsaj pri nečem imamo občani stvar v.svojih rokah.
m k
Piše: Jure TrampuŠ
perspektiva
Zasanjani Alamut
Ramo zadnjič sem v nedeljskem ju mi sredi Ljubljane slonel za šankom kavarne in srkal že dnigo kavo tistega dne. Jttlro ni bilo nič kajpo.sebnega, glavobol sem jnistil v .solxjti, le sonce se je igndo s temnimi očali odhajajočih turvitov. Poletješe je jposlavlja-lo in hntt je hilu dobra, pa tudi časopis niv-no dovolj tanek za nedeljsko brezdelje. Ta-h) sem čemel iti tiži\'al v prostem teku, mesto je bHotia pol pmzmK ljudje pa so počasi. ČW0 nič IJidyJjan.skega ni bilo v njihovi korakih, poltajko\'alijx) toplem centm^ Ko sem f)opil, sem zavdjyro-ti Kongre.snemu trgrt, kjer.se m pustd avto. Jutranja melanholija me je jyoshtla proti Stnijalnici, nekdanjemu vagonu že zdavnaj idcinjenega mestnega tramvaja, r kateremj>rodajajo knjige, .uare fotografije, jjlošče in ostale nostalgične zanimivasti. Sanja Inica je sicer malce kiča.sta, posebno izltor glasbe, ki.se sicer pridttšeno širi okoli \isok^h dreves Kongresne^i trga (člcn'eka večkrat spomni na sončne zahode), vendarle je ravno ta ambient tístiy kisjm'hajajočim in minwhjtečim ljudetn ustavi komk. Stopil sem wagon in si kupil Akunuta, Bartohvo knjigq. kisem jo nekoC davno morda že prebral, vendar meje ii.slo nedeljo zamikalo, da bi jo Še enkrut. Pa Še draga ni bila, stala je mah manj kot fxtvprtčnega študenta po denarnici udari povprečni nočnizajňiekvljubljanskihlokiilih. "Veste. imate.%reČo. hirve-liko smo jo prodali," mije med zavijanjem povedala prodajalka. 'Ali res, ljudje jo kujnijejo", sem odvrnil nazaj "Seveda, je zelo jfopulama. jyo.sebno zdaj". Kljidy prijaznosti je bil njen glas malo zadržan, kol da bi hotela j)ovedati še kaj več. "Pa jo tudi prehimjo.".sem nadaljevah ljudnostnobesedičenje, mislijjaso se že zdavnaj odj)ruviIe drugam. "Ne verjamem, veliko jih ne ve. kaj so kupili, pač mislijo, da je povezana z Osamo bin Lad-nom, nekje so pač nek/ij slišali Ne verjamem pa, da jo preberejo do konca. Redki veste, redki". Kar nekako užaljeno jez\'e-nelo njeno poja.snjevanje, s presenečenim nasmeškom sem jo posku.sil.spntvUi v dobro voljo, a ni hilo videti, da biiisj)el. Nato .sem odšel dalje in se. gotovo sj>odbujen tudi sprodajalkinim pesimizmom, nekje na obrobju Ljid)ljane zakopal v zgodlx) o strašnemu Seidimii, Aša.šindi in orientalski zgodovini. Pral.sem kakšne tri ure. zelo smešno, a hilo je ravni blizit Kersnikove graščine, ki vsa zaraščena in razntšena z nekaj gradbenimi odri in orumenelo turistično tablo propada mah nad Lukovico.
Bartohva knjiga je čisto zabavna, lahko berljiva, nekatere uni\>erziieiniprofe.sorji bijt brezponiže\>anja rekJi trri'i/ilna làe-ratura, na daleč me celo .spominja na Karia Maya in njegov Kurdistan. Vendar samo na daleč, njena večplastna metaforika, akltudnosl, političnost, vprašanje fanatizma itd., so se\'eda tako zanimive si\'ari, da sem jih. kot da hi hil nm-dušeni najstnik, jpožiral Še dolgo v noč. Kljub v.sej literarni privlačnosti, ki jo Alamut nedvoumno ntidi, jm je vsaj tah>zatiimiv tudi vljudnostni pogovor v ljubljanskem immva ju. In predvsem upognjeni fatalizem jyrodajalke, ki ne verjame, da knjige .sjdoh Se kdo l>ere (razen seveda tistih, ki imajo matitro). Jbdobno kot minuli tramvaj se je tudi ona ozirula na preteklost iJi čas, v katerem naj bi ljudje knjige M j cenili. Na določeni način je imela pmv, knjige so bile nekoč nekaj dmgega kot sedaj, ruzkrtwle, zakrivale, odpirale in zajnraleso yi'etove hralče\ ih življenj. A v.se to ne pomeni, da danes ni tako. Ojmnijajo enako vlogo kot nekoč. le da jih pri tem pomagajo in jih večinoma tudi prekašajo drugi mediji. Recimo radio ali televizija ali internet. To, da knjig ljudje ne prebirajo na takšen način kot nekoč, jm še zdaleč ne pomeni, da so nejjotrebni ostanki mintdega časa, zgolj reciklirane relikvije, jx)dohne zasanjanemu tramvaju tz ljubljanskega trga. Ne, ravno nasprotno, knjige so hkrati isto in hkmti aidi več kot nekdaj I.sto, kergovorip z i.stim jezikom, in več, ker.s tem jezikom dopolnjtijejo ostala medijska .sjyoročila, zaj)i.sauo bolje, dopolnjuje (in gradijo) sj)oročila sedanjega ča.sa. Recimo Bartol, v letih, ko je Alamut nastal, je imela njegova zgodba jx}polnoma dnigfiCen jyomen, kot pravi ai'tor 'bila je živa prispodoba dobe strašnih diktalorje\' med obema vojnama". Danes je Alamut tudi pri.sj7odoba, apris}?odoha IL sepiembni. Al Kajde w morda ktnahi ludi ameriškega vladarja. Ljudje, ki jdi je pot shtčajno zanesla v knjigarno in ki so slučajno posegli po knjigi^ ne da bi jo jwtem do konca prebndi, še zdaleč niso samo j)ast\'ni oj}azovak:i .'tvojih življenj, zavedeni od knjižne re-klarne in dobrega tempiranja novega pímatisa, am{)akf)o.skii.šajo razumeti svet, v katerem žh'ijo. Informacije, ki naj Njih našli v knjigi, pač v pne jo v široko mrežo lastndt spoznanj, akušenj in podatkov, ki so jih pobrali od dnigod. In četudi se jim ne jm)-sreči prebiti skozi .skoraj 500 strani dolgo branje (kije tako utnídljň^ in zastarel način prežt\'ljanjapro.stega časa) jim morda sama površna informacija, da je nekoč nekdo napisal nekaj o verski blaznosti in iracionalni gorečnosti dovolj, daspozfia-jo. da se Osama hin Laden ni rodil včeraj in da je v.saka zaslepljenost zelo nevarna. Pa naj bo versht, nacitmaltia, hdttir-na ali jx)litična.
8
KULTURA
'^AS 12. septembra 2002
Kari Stropnik: Mojih šestdeset iet
Posvečam jo svoji družini, Škalčanom, Konovčanom..
Za niar.siluij /^islti/neu^. v.se-straa«iko príitHdťvneuH in u^lul-ne^a ohcanii Mestne <»bćine Ve-kenje K^irlija Stropnlkn vedo nmc^i med nunii. Sploh pa njegovi sokr<|ani v KS lOmov^K saj je ni pndoliiKe, katere polnid-nik ne l)j l}il. Ko jili Je najsovo-ril z:«Ajd, ptibi. dejmo tu /rUi-tat«« Kil vedeli, da jih ni nuucivo-ril kar tak». Minulo soboto je ta ise ve<lno dokaj vitalen mož. poln optinil/ma pripravil ob praznovanju 60. rojstnega dnev domu krajanov na Konovem srkanje s sorodniki« svojimi prijatelji« /nanci in na njem predstavil svoj knji)^i prvenec i naslovom Mojih sestdeset let.
Ko smo Karlija obiskali dan pred veliko »fcSlo« in ga povprašali, ali je Še kakšn<ípodrt)čje, na kalerem se ne bi pmkusll, je malcc pomisli! in odgovoril: »Mislim, da jih je res bolj malo.« /aupal namje»dasla ga k pisanju spominov na ieia, ki jih je prwřvci v zaselku Plcierjc,kiga danes nI već in za katerega mno gi niti ne vedo, nagovorili predvsem hCcrki Diika in Mojca. »Dedi, pa ja kdaj napiSeS svoje anekdote iz mladih let, ki si jih preživljal s prijatelji» kako si diížívljal Cas. koje rodna vasica v Skalah/aradi u^V7anja lalzaOela lonili, kako sic Ukali pr<«tor za i/gradnjo novegii doma.« Nekaj /aslug za to pa ima Še Jože Zu-pančič.dr. med., ki mu je očitno
Uidl g(3Vorll o zaselku Slirih domačij» ki jih jc leia J95r> doletela enaka usixla kot kasneje naselja Druj^mirjc. »O pobudi deklet sem začel resneje raz mrljali novembra lani. Zaradi boleOlnc v desni rami sem preživel kar nekaj noii. ("iledanja televizijskega programa sem se naveličal, zalo
sanega nl^er, zato ima knjiga ludi sirso dokumenlamťs vrednosl. Naj ob tem naglasim, da sem ptv nosen na družino, ki mi je vseskozi siala ob strani, na lukaj.^nje ljudi, brez kaierlh akcij, ki smo jih opravili za boljši jutri, če se izrazim malo socialistično, ne bi mogli izpeljati. Vsevskozi sem bil
Kari/ Stropnik: »Hvata vsem, ki ste mi staii ob strani tudi pri izdaji knjige Mojih Šestdeset iet** Spremno besedo je
napisal h/o Stropnik.
sem sklenil, da bom df)godiv§činc iz mladih let res spravil na papir. Januarja lelossem zaČcK končal sredi leta, danes pa je pred vami knjiga, v kaleri so i«cbnojuhllej-ni spomini na moja leia, preživela vzaselku Pleterje in na Kono-veni. kje živim od leta 1957 dalje. Seveda s-em jim dodal ludi marsikaj lakibega, kjer ni zapi-
z ljudmi, zanje delal, kar si štejem v Čast. Drago mi je lo, da smo stvari, ki smo jih načrtiwali» ludi izpeljali.«
Povedal je, da si dť^gt^dkov ni zapisoval sproii. O.siali so mu globoko v spominu. »Film do leta 1970«, kol se je izrazil, se mu je pri pisanju vrlel v pravo smer. Na večje ležave pa je nalclel po
Kje je voznik?
omenjenem letu, ko so se mu začele kopičiti dolžni'jsll: na delovnem mestu, odgovornosti v kraju, občini, bil je tudi Član predsedstva lakralne S/.DL Slovenije, Član Zveze delegacij za Zvezno konferenco Jugoslavije. Tu pa mu je prijel prav bogal arhiv, v katerem je 14 zvezkov in v njih skrbno opisana kasnej.^a lela. »Šele pripLsanju poglavja o infra^trukturncm razvoju Kono-vega sem ugotovil, da delam na lem področju že 33 lel, da sem kar 2l delal z mojstrom Tonetom Gorograncem v kovaški delavnici, ... Presenetljivo veliko ljudi sem ptwnal oziroma moral spoznali, da naSa KS nI prehudo zaostajala za naglo rasijo mladega rudarskega mesta. V zadnjem poglavju pa .sem se vrnil v leta pred vojno za Sloveni* jo. Takrat sem delal na podrodu obrambe in zalčile ludi na Premogovniku Velenje.«
Spomine na svojih šestde.set letjcslrnil na 160slranchin67 fotografijah- Knjigo, ki jo posveča svoji družini. Škalčanom. Konovčanom in mnogim Sakii^kim znancem in prijateljem, s kalerimije preživel mnogo prijetnih in ludi manj prijetnih ur, je Izdal v samozaložbi, s pomočjo nekaterih pokroviteljev, vnakladi 71X1 Izvodw. Karli upa. da bo lislim, ki jo bodo vzeli v roke, branje prijetno.
■ rp
MOJIH ŠESTDESET LET
Šaleško folklorno društvo Koleda
Pripravljajo se na 30-letnico
z novim šf»lskim letom je zsržWelo delo tudi v šaleškem folklornem društvu. Vaje st:8rejše In tamburaške skupine so /e v polnem teku, saj se (pripravljajo na leto.^nje praznovanje 30-le(-nlcedrustva:tolM) decembra.
V svoje vrste tudi leios vabijo vse. ki jih veselita ples, glasba in druženje. Novi člani naj se oglasijo v.sak peick ob 20.f)0 v mali dvorani Kulturnega doma, 18. septembra pa ob 20,00 v prostore garderobe na PreSemovi Qa vabijo vse, ki so pripravljeni -sodelovali na nastopu ob 3n-letnici.
■ KO.
Slikarska delavnica
(ralerija Kuliurneea centra Ivana Napotnika Velenje vabi viie. ki radi slikate in ste stari med K in 15 let. na Velenjski ^Tad v soboti», 14.9.« ob 10 uri.
Slikarsko delavnico bo vodila študentka likovne pedagogike Zdenka Brglez.

Ko vrhunska tehnika dobi obliko!
SIEMENS
Raziskuje nove poti, išče nove cilje.
Kam ste oasienjeni, je vaša odločitev. Katero prevozno sredstvo je za vašo pot najprimernejše, pa lahko ugotovimo skupaj- StrokCFvnjaki Hypo Lea^inga vam lahko svetujemo pri izboru prevoznega sredstva in pri izboru lizinga, ki vam in vašim zmožnostim najbolj ustreza- Zaupajte nam svoje potiebe po osebnih, poltovcmih, tovornih in drugih vozilih! Viiino obroka in rok plačevanja bomo določili skupaj.
če ste vedno na poti, obiščite nas.
HYPO
ALH-AftRU-IAlfl
LMicing
PosloTBfaitcc HYPO LEASING iLoa. LjubljaaaOl 3004500 .Vovo mesto 07 393 3620 Celje-03 425 7310 MAhboT'024503900 Koper >05 63014 20 Nova Gorica-05 330^,4 94 VelQnj«-a3898:0$0
www,taj'pO'alpe*odriA,s
Oblîkuval: F. A. Porsche
Čestitamo za praznik občine Nazarje! B/S/H/
HiinI iparati đ.o.o.« Savinjska cesta 30.3331 Nazaqe; lel.: 03/ B398 222; Í9x: 03/ 83SB194
12. septembra 2002 "^HlAS
107.8 MHz
musKi iM (âsmm muiK * mm m asopism mozaik
/ílíhOdídlJoOd)
Kitdi hi vas povabili k po-sluhaixlii {»rkovih do|H»ldan« •îkih oddiij 7. Ljudsko univerzo Velenje, v kiiteri predstavljamo mn(»žico i/ol)ra/evalnih vsebin, ki jib bodo v novem šolskem letu 2002/2^)3 pripravili za vas. Oddaje se za<^no ob 9. url In traja jo 20 minut.
Ćc Se nc veslo, namig: na Ljudski univijrzi Velenje bodo med vsemi prijavnicami, ki Ixxlo na njihov naslov pripele
do 20. septembra, iřírebali iri nagrajence. Trem prijavljenim bodo za nagrado omogočili brezplačno udelcžbov iLsli izobraževalni obliki, za katero so se prijavili. Imena nagra-jcnccv bomo objavili v zadnji oddaji, 24. septembra.
V prihodnjih dneh bomo v radijskih oddajah, zlasti popoldanskih, veliko pozornosti namenjali mednarodnemu obrtnemu sejmu v Celju, od koder se bomo neposredno
ogliL^ali v program in vas seznanjali s sejemskim vrvei^em.
Spomnili bivaš radi tudi, da se je v program po krajcih poletnih počilnlcah ob sredah ob 8. uri vrnila oddaja Težava jc vaSa, rei>itcvje naša. V njej ii^čemo odgovore na vprašanja, ki jih postavljate vi. / njimi se sotvimo v prvem delu oddaje ob osini uri, do drugega, ki se zaifle pet čet pol deveto, pa že priskrbimo odgovore. Če se le da! Lahko pa nam kakšno vprašanje postavile tudi v pisni obliki! Ne bomo se ga branili.
■ mkp
Enrique in Ana par
PiJpularni pevec Enrique Iglesias je končno priznal, da sta z znano teni.^ko lepoiiěkoAno Kournikovo par. Oba zvezdnika sla vcC mcseccv ostro zanikala medijska port>čanja, da njuno druženje ni le nedolžno prijateljsko druženje, pa čeprav so ibtogralije paparacov v rumenem lisku kazale popolnoma drugačno ptxlobo. Enrique se jc odloČil, da romanee ne bo vcč skrival, ko sta se z lepo, a muhasto Rusinjo skupaj udeležila podelitve MTV Video Awards v New Yorku.
M9h
NA KMTKO
DJ UMEK
Eden vodilnih domačih didžejev bo 14. oktobra bo izdal nov singl s Štirimi »groovy iunkastJônimi« posnetki - naslovi: »Tlkonal«, »>Za-lonex«, «Koniol«, »Revazon«.
YUHUBANDA
Slovenski superb en d, ki ga sestavljajo priznani glasbeniki (ViaSič,Grabnar...)je (konCno) dočakal izid prvenca strínajstíml skladbami. Naslov proizvoda: »Gor pa dol«
MARIJAN NOVINA Najaktivnejši slovenski udeleženec festivalov na podn}čju bivše juQe, se je dobro odrezal tu<\\ na 32. Mednarodnem festivalu »Stu-denjsko ljeto 2002« v MsQlaju. fvîed 22 nastopajočimi je osvojil tretje mesto.
O.S.T
Predstavljajo se z novim video-spotom z naslovom Î (afna). Njegov režiser je Ale§ Žemlja, ki je v spot vkomponira) tudi pornografske posnetke iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Ob vsakem gledanju vidite več, obljubljajo.
D-FAGT
Gostje na prvencu zmagovalcev natečaja »Kdo bo osvojil Tnglav«, skupine D-fact, bodo Klemen Klemen in člani Koroške skupine C.RAS.H.. Debitantski album bo končan Se ta mesec.
N10WT
Po letu dni promoviranja albuma »Lovertoy« se skupina to jesen pripravija na snemanje materiala zanovo ploščo, Trenutno se lupina mudi v Beogradu, kjer bo nastopila na samostojnem koncertu.
COLDPLAY - ismM^ Mad]
Ce nekdo prejme gritmmyja za najboljši alternativni album in hkrati na dan pride podatek, da &o ta isti album prodali v petih milijonih primerkov, ali je to poiem sploh 5e aller band? Seveda je! Kaj pa je pel milijonov prodanih kopij proti silnim milijardam ljudi, ki vsak dan gomazijo po Zemljinem obličju, boste rekli. A pet milijonov prodanih eedejev ni malo, ne le za album, ki si je prislužil najbolj prestižno ^as-beno nagrado za najboljši alternativni album, ampakje lo naklada, ki bije bili zelo veseli tudi "veliki" izvajalei.
Britanskemu kvartetu Cold-play je to uspelo že z debitantskim aJbumom, kar daje nagradi le Še večjo vrednost. Chris Martin, Will Champion. C»uy Berryman in Jon Duc-
kland soz izvrstnim prvencem "Parachutes^ ki je iz§el leta 2000, presenetili ves svet. V neposredne, čustvene skladbe so uspeli prevesti surove občutke in dokazali, da jim ni treba ravno kričali, da bi bili opaženi. Konee minulega meseca, natančneje 26. avgusta, pa je četverica nekdanjih Si u-dentskih kolegovy University Collegea v Londonu, po dveh letih, pri veliki založbi Parloplionc, končno izdala tudi svoj drugi izdelek. Album z naslovom "A Rush Oť Bkx^d 'lb The End" so mnogi težko pričakovali, zamudo pri i/idu pa gre pripisali zgolj njihovi težnji po popolnosti, Slrast do glasbe, ločno začrtana usmerjenost In perfekcionizem so kljub pogodbi z veliko zalozbo zadržali njihovo ustvarjalno
neodvisnost. Drugi album, ki je nastal v sodelovanju z isio producentsko ekipo kot prvi, so fantje sicer posneli že okoli lanskega božiča in čeprav je bila producentska ekipaz delom zadovoljna, Člani benda Še zdaleč niso bili sreć^ni. Po-n(3vno so se zaprli v studio, si v/eli čas za izpopolnjevanje skladb in na koncu naredili album, ki je glasnejši in bolj energičen, a §c vedno prepoznaven C^oldplay. Še vedno z javnim proizvodom - rock balado. Pe rfekci on Ls lično, originalno in prepoznavno, koi jc brez dvoma ena najlepših z novega albuma, skladba "In My Place", hkrati ludi prvi singl z drugega izdelka skupine.
■ Mi6
krilje je rezultal enoletnega niz-Iskovanja, vse sledi pa naj bi vodile do Chrislopherja Wallace a, znanega pod raperskima imenoma Bi^e Smalls in Nou>ri-ous B.lCi. Ta naj bi 7. septembra 1996v7hodnoameriški tolpi So-
Senza iz
Šoštanja
druga
LENDAVA, 6. in 7. septembra- Izpostava Javne};» sklada /.a kulturne dejavnosti Lendava je priprav* ila Ruck maraton 2<)024»Mro-ma dr/.avno tekmovanje za /lato Činelo, ki sodi pitd okril* Je mladinskega festivala Adi-poletje.
Na prostoru nasproti no-gomclnega igriSřa Nafte v Lendavi jc nastopilo 14 izbranih skupin iz cele Slovenije. Med njimi kar tri iz i^alcŠke doline, in sicer Love Begging Balls iz Šoštanja, Nepremični objekli iz Šmartnega ob Paki icr Senza iz So^ianja oziroma Velenja. Slednja je na tekmovanju mladih rockskupin txwjila dnigo mesto. Lanska dobilnica zlalih činel pa je bila skupina BCaoz iz Velenja.
tp
naj bi Andersona le nekaj ur pred umorom pretepla v hoiel-ski sobi v Las Vegasu. Biggie sam je bil umorjen šesl mcsecev po umoru Shakurja,
Red Hot Chili Peppers najboljàa skupina na svetu.
Najbolje prodajani britanski tednik posvečen glasbi, Kerrang,
vsako leto podeljuje nagrade za dosežke na glasbenem področju. Lelossosi, po mnenju te usedne publikacije, naziv najboljše skupine nasvetu priborili ame-rii^ki funk-rockcrji Rcdllot Chili Peppers. Laskavi naslcTv so si zagotovili z odličnim novim albumom »By The Way«, katerega L^iloimenski singl Se vedno dobro stoji na večini glasbenih in video lestvic.	■ MiČ
e • • •
• • • • #
••••••
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE :
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko	#
slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9,30	^
in po po nečili h ob 18.30.	«
1.LASKETCHUP-Asereje
2.	PINK-JustLikeAPill
3.	SOPHIE ELLIS BEXT0R-6et Over You
Znani 2Pacoví morilci?
Oasopis The Los Angeles Times je ra/kril domnevno identiteto morilca raperja Tupaca Shakurja, ki je bil ubil v strelskem obračunu leia 1996. Od-
uthsidc Crijîs plačal milijon dolarjev za umor Shakurja in celo sam priskrbel oro?je. Umor naj bi izvedel iilan lolpe Orlando Anderson, ki je leta 1998 prav tiiko umrl v strelskem obraCunu. Tupac in njegov telesni stražar
V prvam sobotnem izboru pesmi tedna v mesecu sei^mbru je največ vaših simpatij in seveda glasov pobrala simpatična dekliška zasedba Ketclnip. Man| znzn špansko govoreči (in pojoči) trio, ki oa sestavljajo od 20 do 23 let stara dekleta, je zmagal s svojo prvo uspešnico »Asereie« in za sabo pustil še dve predstavnici svetovnega zerskeça popa: popularno Pink in simpat^no Sophie Ellis Bextor.
Mladinski center Velenje
Pari( dogaja
Mladinski center Velenje ho pripravil julri popoldne (13. septembra), od 16. iiredHlJe bo v	parku glasl>eno prireditev Pnrk
dogaja. Nastopile IkmIo glasbene skupine Un-pleased« Skinkin Tro/en HelI« vse i/Velenja, tršim in te/jim pogonom ter Irie Vibe.s i/. Rogaške Slatine, ki preigrava reggae ritme.
Mladinski centcr Velenje jc konccrt Park dogaja prejivtija Ida prirejal v okviru festivala mladih kultur Kunigunda, tokrat pa sose na pobudo iikupine Frozen řlcll odloČili prireditev prestaviti v »>U>lski ča^«. Če bo dež» bo prireditev naslednji dan.
Akademski filmski center Beograd v MC Velenje
Gostje nedeljske^ kinotećnvga večera v Mla» dinskeni ventru Velenje ImkIo predstavniki de« lujoce skupine lllmskib ustvarjalcev Ak;tdem-skega filmskega centra Beograd.
Predstavili bodo presek ustvarjenih lllmovod leta 1960 do danes.
Predstavljeni bodo ustvarjalci črnega vala, »undergrounda« sedemdesetih, video-arla osemdesetih ter mlajSi, sodobni filmski ustvarjalci.
Podrobnejši program je predstavljen nu splel-ni strani kuiiig;unda. org, íiiraski večer kratkih filmov pa sc bo priCel ob 21. uri.
LESTVICA
mu (BMÉISĚ
Vsako nedeljo ab 17.30 na Radiu Veienje in vsak četrtek v tedniku Naž čas.
Takole sle glasovali v nedeljo, 08.09.2002;
1.ŠALEŠKI:	Milka
2.D0BRI	ZMANCI: Janez je neroda
3.MESEČNIKI;	Ko naju $e ni bilo
4.FANTJE	Z GG; V vasico rodno
5.PTUJSKIH	5; Fič lirič
Predlogi za nedeljo. 15.09.2002: 1 FANTJE IZPOD ROGLE: Gorski kralj
2.KRJAVELJ:	Prava lepota
3.KLIMER:	Žvlj^je je veselo
4.RUBIN:	Moja Mioi 5.SNEŽN1K: Erazem Predjamski
12 glasov 10 glasov 8 glasov 6 glasov 2 glasova
Vili Grabner
10
VRTIUAK
'^JS 12. septembra 2002

^m'i >

Dr Marta Svetina, raziskovalka na ERlCo^ je za leto dni Slovenijo in Velenje zamenjala za Japonsko in Tokio. Tam bo predavala na univerzi in do-polnjevalâ svoja znanja.
Njeni prvi vtisi? Vse je popolnoma drugače, ugotavlja» predvsem pa je dobro vsaj malo znati japonsko. ker se samo z angleščino bolj težko znajdeš. Ure japonščine, ki jih je obiskovala pred odhodom, niso bile zaman. Obljubila je. da se nam spel oglasi, ko bo v deželi vzhajajočega sonca doživela prvi potres. Ti so. piše, tam tako pogosto kot pri nas plače, torej enkrat na mesec. Na sliki z očetom, Jožetom Svetino, slikarjem Iz Zavodenj. mama in hči pa sta šli z njo.
Zdenka Mikca - Miki-ja dobro poznajo tisti, ki se kdaj ustavijo pri domu ribičev ob Škal* skem jezeru, poznajo pa ga že tudi vse ribe, ki plavajo v njem. Ni dneva, da ne bi bil tam. Ob ákalskem jezeru je najbrž padla tudi odločitev, ki jo bo speljal (pa ne sami) to soboto. »Ni kaj odlašat.« razlaga kolegu Darku Šarma nu.
Oba arhitekta, Ibro Džumliur in Pavli Šifer. Prvi samostojni podjetnik, drugi že kakšno leto na spisku ZPIZ-a. a mu kljub temu dela ne zmanjka. Obema je skupnega še nekaj, slikarstvo.
Za prvega je znano, da je član Društva šaleških likovnikov, za drugega pa. da odlično kuha. Če je Član kakšnega tovrstnega društva ni znano, potrjeno pa je. da se ob kotlu z njegovim golažem, vampi... vedno zbere dobra družba.
'il: i1: (TI I
y^w.tdekotnâ
i


Z novimi ISDN pftk«tl si lahko pfivoUiCft, da imate we: so^no uporai>o dv«h JM]. hkcr«|$i donop do Interneta. v»£ cekrfcmldh iuvitk. gSaMvno po^o In novosc pri zvnen|0vi pnkljuik« nt rtà loloc^l ohruirtev uMonsJtt številk*. Izbinte lahko med novčmi paketi ÍSPN.ÍOI, ISPN.20I, ISDN.50I all ISON.60I In (Im pflkJ|u6te lacere^ tsned tr^ modemov DfVA USB. DrVA 850. OIVA 8S2 cer [ih opremite U z dodatnimi slulalkaml. Novi ISDN pikett ponu^a^ nove možnosti ZaJcal (Ih nc bi izkoristili^
Imejte vse. IFRKAN JE
ISDN
Telekom^^

BOLEČINE V KRIZUlBOLEČINEVJipTENICI . MRAVUINCIV NOGAH IN ROKAH^VOBOL
^^jsanje vaSIh težav vam ponuja manua[nà<r--^ medicina, kl'Jo strokovno opravlja dr.med. Nlkolay^Grlshln z dolgoletnimi praktičnimi IzkušnjanHT
\studio komplementarne
SMO TUDI POOBLAŠČENI CENTER ZA PREVENTIVNO DIAGNOSTIKO "AMSAT"
Hotel mberg, KoroSka cesta 48. Dravograd, tel.: 02/87844-27, gsh: osi/742'«72

Klic v sili
Velenjska tclcfoaska J»tcvj[-ka8961 730 jc gotovo mu, ki seje bodo VelcnjCani najbolj jHisIuževali. Nanjo n«mrcC lahko kli<Jejo vsi, ki menijo, da kdo prevcC krifi. da kje preglasno vrlijo glasbo, skratka, vsi. ki za menijo, da kj^i javni red in mir. Takih pa je pri veliko, lakih» ki krSijo, in lakih, ki v takih primerih radi hitro kliCcjo na pomoč.
Tudi poiicisti
v Ljubljani sc je zgodil Se en kmcCki upor. Kuieljc so opozarjali na svoje ležavc in razlii^nih p<xirt)ijih kmetijsl\^i. Na zbirnem mcslu je bilo opa/ili ludi konjenico. Konj nist") pripeljali kmeijc. Pripeljali so jih p*>iicisli. Za vsak primer.
Premalo in preveč
Med tem ko Vclenji^ani vedno vztrajajo, daje pri njih premalo |'K)lictótov. v Smart-nom ob Paki trdijo, da jih je preveč- In preveC jih je celo na cestah. le leřeCili.
Priprave
v poslopju velenjske občinske stavbe so se ?e zaCeie priprave tta jesenska /a.sedanja občinskega sveta. V teh dneh je v avli txlprta razstava zdravilnih zclL^ć. Kaj zdravega tudi v
tej stavbi nikoli nc škodi,
MaiOy a bistveno
Nekateri vozniki a? jezijo, ker dajc na nasi cestali preveč radarjev, To je pač treba, .saj je tudi med vozniki preveč takih» ki ne spoštujejo, da so radaîji tudi redarji. Reda, tudi zaradi prehitre vožnje, pa je na na<i cestah Se veliko premalo.
Mesec za odločitev
16. oklol>er bo pomemben mcvsec. Do tedaj namreč mora biti (tudi) jasno, kdo bo po občinah kandidiral za nwe-ga :^upana. Stari imajo ta ča^ §e ča-s da odpro čim več komunalnih objektov in se pojavijo na čim več srečanjilt.
V polno
v Premogovniku Velenje pravijo, da so letos, ko ko po dolgem času zn<A'a uvedJl kolektivni dopust, zadeli v polno. Da jim le ne bi bilo treba prepogosto jemali kakšnih kolektivnih dopustov.
Po Šmarško
Ne živijo vsi kot baroni, ki prebivajo v baronijo!
12. septembra 2002 "^AS
NASI KRAJI IN UUOJE
11
Krajevna skupnost Lokovica
Letos se je le »izšlo«
Otvoritveni trak so prerezati LeopoM Kusar, Peter Raćoja in župan Milan Hopvsar (od feve
proti desni)
LOKOVICA, 5. sipiembra -Cesti /drui^iije ljudi. Če je po-.sodollijena, je moxnoslí n\ kaj lake^ii še več, smo med drnčím .slišali na pri lož nosi ni slovesnosti na H il doh řezníkové m hribu. Kjer .so krajani Lokovice preda* li svojemu namenil posodobljen «Kisek ceste Oro/mov križ - Hudob re/ni ko v vrh.
Po huscdah predsednika KS Lokovic«^ Leopolda Kušarja so pí^scxJobilcv lega odseka naOrto-vali žu VCÍ ici, H so je »i/Šlo« šulc Iclos. »Polrebncga je bilo kar veliko iruda» skupnih prizadevanj, a na ki^ncu sc jc /adcva ob-rcsuwala.«
Šošianjski župan Milan Kopa^ jepobvalil pri/adevnosl krajantTV, ki so /naii oplemeniti proračunski denar. I Ikraii jc naglasil, da jc oh i/tcku svojega mandala zadovoljen z (Opravljenim delom, In da potreb zlasti pri p<xsodabljanju cest nikoli nc zmanjka. V prihodnje jih bodo morda hii^je rei^evali, saj so uredili Ji)ianćn(] slanje. R")plaćali so v.sc odprte postavke iz prej.^jih lel. Seveda pa je pred oWino nekaj veiijih naložb, kol jc izgradnja n^îve šole.
Ob koncu priložni^ine skives-nosii (popestrile so jo pevke in harmonikar) st>se korlsiniki cc-
Sle zahvalili vsem, ki so jim p^v magiili pri pridobilvi. Kol so p<'»-udarili, se nc bodo vcíÍ bali za-snczcnih zim, slro?>ki vzdrževanja b(xjo manjši, oirokom pabo cesta približala dogajanje v mestu.
Kot nam jc šc povedal Leopold Ka^arso lelosv KS posodobili šesi odsekov v skupni dol/ini 1200 m. /a to so namenili 10mílljonoviolarjev,<íd tega 8 milijonov SI T iz ekoh>ške-ga tolarja, preostanek pa je prispevala KS iz sredstev za vzdri^evanjc cest. Ccslo je bla-gtwlovil dekan Jože PribožiČ.
■ tp
Krajevna skupnost Vinska Gora
Namesto ceste končno dvorišče
VINSKA (JOR/V 8. st^tembra - Za krajane Vinske (iore. natančneje tiste, ki /ivijo v neposredni hli/ini U sa rje ve domačije, je hiln minula sohota dru}jačna kot ohKajno. Na priložnostni slovesnosti .so namreč siniholićn«» predali svojemu namenu 28i> metn>v dolu mlsek ce« ste Usar - Mihelak. Dogodek najbrž ne I>1 bil toliko pomem-
ben, Če ne bi prejšnja cesta p<H tekala preko dvorišča Usarjeve domačije, tras«i sedanje fia Jo je obšla.
Kot smoslišali, je bil ta dolg do omenjenih krajamw - korLst-nikcw ccsie star 20 lel. Vidno zadovoljen predsednik K S Franc Sever je v nagovoru zbranim med drugim naglasil, daje biln naložba vredna veC kot Sest mi-
lijťjnov tolajjev. Najbn^ pa tudi sedanje vodslv<î v prizadevanjih ne bi us|">elo, če ne bi bilo razu-mevajočih lastnikov zemljišč, po katerih poicka trasa cesle.
Blagoslovitvcni obredje <ipra-vil domaČi župnik Tone Kraš-iwec, prisrčen kulturni program pa muzlkanje in domači povci.
■ M.Hr
Otvoritveni frak so prerezali: Tonitia Usar. Franc Hugler, ki Je brez posebnih zahtevliov odsto»
pii precejšen dei zemljišča ter pred sednif< K$ Franc Sever
Senzacionalno? Medved v Skornem!
Kosmatinec neprevidno čez progo
Ta je pa lovska, rečemo, ko slišimo kakšne» neverjetno novici», ki meji že n;j šalo. Tale pa ne bo tak;«, čepravsmojo slišjili iz ust lovskeua čuvaja Marjana Piliha iz Smartnega ob Paki. Prip(>ve<loval jo je na dvorišču
pri MeŠiču v Skomem.
»Ko mi je v ponedeljek, ob 32.30,strojcv(xJja vlaka po telefonu javil, ČeŠ. medveda sem zbil pri tunelu v Skornem. sem ludl sam najprej pomislil, tale bopH iovska,«jo začel svojo pri-
poved. Strojevodja mu je natančno opLsiil. kje bi moral medved le/ati in ker mu ni dalo miru, je skupaj s simim in lučjo v roki šel zadevo takoj preverjal. »Res sva naletela na kri In na sled. ki je vodila kakšnih dvaj-
Medveda so stehtali: 82 kiiogramoVr doiočili spot: moški in starost: dve ieti in pol.
set meirov nižje«proii reki Paki in zaslišala, kako nekaj lomasti po grmovju. Rekla sva si, pustiva vse skupaj pri miru. ta še Živi! Ob prvem sviiu sva se vrnila in na Irch mestih naletela naveliko krvi in na precej pt>lei^anega. Sklcpalasva, da jc medved hudo ranjen in da seje nekam zavlekel,« je pripovedoval Marjan Piliti, član Lovske družine Oljka. Mahnila sta jo na drugo stran Pake, kjer pa na prvi po-^ed ni bilo videli nič sumljivega. »Potem pu sem dvajset metr(3v nižje, za grmovjem, zagledal medvedjo glavo«. Takoj je ik:l do Jaka Praznika, Drajevega Ja* k<i. najstarejšega člana Lovske družine Smrckovee (medved je bil na njihovem lerenu) In ga o vsem obvestil- Ko sta se vrnila. Jakii s pusko, se je medved že prestavil bližje McšiČu. »lam so dclavci normalno delali. Medved pa je bil nemiren, dvigoval je krvavo nogo In odločili smo sc za milostni strel. Medveda p<">lem spravili na Mešičcvo dvorišče 1er obvestili inšpektor-
Marjan Pliih in Jaka Praznik, Drajev Jaka, na dvor/s ću pri
Mešiču v Skornem.
jc za gozdarstvo, lovstvo in veterino.«
Ko so kasneje (Obnovili dogodek, so ugouwíli, daje medveda, samca, na desni 1 račnici vlak zadel v glavo, ga povaljal po njej. na drugi» levi tračnici, pa so mu kolesa prerezala zadnjo nogo, Medved je bil na tem svetu Šclc tretje leto, tehtal je kilogramov, lovci pa sklepajo, da jo je
prihlačal s Smrckovca. Tja ga bodo zdaj tudi vrnili, kol trofejo v lovski dom.
Naj bo tale zgodba ludi poučna, svarilo gobaijeni in obiskovalcem gozdov, da so vedno oprezni. Lovci prepričani, daje imel la medved družbo, najbrž brala ali sestro —


Ztr ptuča.
eoscH.TFa mt
Hidravlična sllslialnlca za ssdje.
mm
179.990 8TT
Xopalnlika omaric s, NICQUMI. Atena
16.990 SIT
KanïBkclJsli? radiator, SlEMEftS. 20CQt»
IIÎIII , 17.790 SIT
Mes M.
SIEMENS. M K 5260Q
22,9S0 SIT

IMERKUR
PonydbB vvija oó S. »epUmbra do S. oktobr« 2«02, <»2. do prodafe rslog.	U^lvarjdm» îMfovoljftvQ
MERKUR. KidrtCû/â 7 b. Velenje tel. (03j K98 72 00
Oř.lO'.*.' N'«,	•• 1,11 Df'VJ «J 8 đ6 70 ,, - ^Ot3C^?4 OdS '
Dokaz, da so medvedi zveri!
38 ali SO ur, to je vprašanje?
Razveseljivo jo, tla v cenim slovenskega 5t>lstva vse večkrat prisluhnejo uéiieljem. Ti so golovo obogHleni s prakso in vedo najbolje, kako se kaki vzgojni praksi sire*^e. lako je ludi s ka/nijo. (Jrc /a neopravičene ure učencev. Te naslajajo kol nujno 7I0 zaraJI ncpripravljemisli za določeni prcdmel pri pouku. Posebej Se lakrai, kadar se v enem lednu nakopiči preveč konlrolk.
Neopravičene ure pa lahko naslajajo tudi iz drugih vzroktw. Cesta, z njo povezena sL^ba dnižba, kar lahko navaja na nedopuíílne "grehe", kol so kraja, mamila, cigarete in Še kaj... V teh primerih gre mnogokrat čislo sc^cialne prd>lcme. Oirokjc kriv in ni kriv. Je nekontroliran» predvsem vdo-poldanskem času.
Uči) sem nad 4t) lei in vem, da smo predvsem v devetdesetih letih premnt^okrat na skupnih sestankih učiteljev debatirah o vročih temah • neopravičenih urah učencev. Nismo se mo^i odločiti, ko smo ugotavljali pri pnsajne/niku že iridesei neopra-vičenili ur. Zagovarjali smo tudi socialno poanto. Kajti, če neko-
MNENJA IN ODMEVI
ga postavimo na cesto» bo popolnoma izgubljen ... V naiem šolskem ccniru sta dobro funkcionirali socialna in psihološka služba. Pa vendar...
Danes bi po toliko letih dela zagovarjal petdeset ur zamujenih, Če so le naslajale strnjeno: po iztiri, pel ur. Cc so ure ra/pršene po dve, polom bi znižal mejo na peliniridcsci ur, Te, razpršene bi laJiko pomenile stalno odmikanje delu pri določenem predmetu in s icm ludi ne-ocenjenost uč4:nca.
Scvvda je t)h vsem pt^ircbcn pe-dagi"«ki opi imizcm. ki pa ne more trajati v nedogled. Sola vzgaja! lnv7gojnojetudi dejstvo,da mora učenec skozi Solo življenj a, to, ki ga hoče nekaj naučili, pa tudi v/gajaii, da bo disc iph ni ran pri vsakem delu. Popuščanje do oncmogl(>;li, in z njim vižanje neopravičenih ur, gotovo v življenju le škoduje. Vprašajte (xlra-sle!
■ ViŠ
Ali borne kdaj dobili asfalt?
Leta IW&cje plačal aslallza odsek Sembric-Mravljakov vrh do Oroža. Polovico asfalta do
d.d.
AVTC> CELJE
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v CbI|u... Ipavčeva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 In 426-12-12
_____!řtpil< CENA t DDV
FORO MOfiDEO 6LX iv KilMA. r«ei mfl_1.498000.00
QALP^JÛ WEŽKřND 1 2.srťbfnamgt
M
1.&5Q.OOO.OO
FIAT BRAVD1.4 SX reç. «cmn&Bf/Og. ralsna mat.
il
1.D97.QQ0.Q0
RAT PU^TO 55 S 3V rw.Mm. motifa m.
3L
749.000.00
PEUGEOT MB 1 .a «a ««ma. rec. tfecTDŽ. titeča met.	g.Bag.QM.OO
ftřNAlJLTlAGiJNAt.ftKTSVr«i.lLf.ňS.ztiBrafMl 94 1.155.000.00
s.ENAuvr TWNGQ, 1 -Ž mmm. _ss_wvmm
CimOÇH AX SPOT 1 .Qi 3V reç.mar 03. rùèti


npPLAfiTmi.6l/M.avaTO.fcma
il

S^T	KLfMA	l.tQfiûOO.PO
MAZDA.3Z3,1 Kwvw rw TïaptfW. fflefta_^_mmSSi
MAfiirnaOOSV.mtf siva_^ 19S.000.Q0
VWG0L51.9TDI 5V.Wa
Ž.6ÚO.OOO.OO
m
m
NDAI lAWTRA 16 GlSi 4VfeQ. nov. KUMA, ttl.ingt. 95
85a.OCO.OO
:QDAttV0aiTia5LJ(<«.mar03. rdrta

^000.00
.91
mmsii
MfTSUBISHI LANCER 15 GUI mç.bn.03, mod.fna. SinJKI SWIFT 1.3 3V fe^. te.Q3.»l.met.
.aï.

.90.
1.059.000.00 S.
DAIHATSU CHARADE TS3V.mofl.mgL
.ai
167.000.00
RAT DUCATO Ž-fl g.flIPTQrwiul.Oa.sfgP.mft
2-359 000.00
KRgOm * STARO ZA STARO * XOMISUSKA PRODAJA* VOZILA IMAJO VCUAVEN TEHNICMI PREQUD * OGLEO VOZil 00 8.00 17. URE * NA ZAIOOI TUOI TiSTNA VOZIIAI *
Ponudbâ na intsmetu htt9y/www.avtOH:eU6.sl. d-mali;r3t>l}enaSavtOH:elje.$l

Martiràka sopi:)li:JŽili, druge pol-ovicc pa ni od nikoder. Omili smo se žc na KS Koňovo, na PUP, osebno smo bili tudi pri županu MO Velenje, gospodu Srećku Mehu.
Odgovora na vpraSćinja in pranje nismo dobili Sc od nikogar. Ciisla jc v lako slabem stanju, da se z avtomobilom le/ko pcljeS, saj je niti s peskom ne vzdrÀjjejo. Pri hi§i imamo tri avtomobile» za katere plačujemo cestni davek. Sprašujemo se, koliko Časa sc bomo morali Se vo žiti, ali zadnje ćase hoditi p<5 teh luknjah? Daleć naokoli v KS Koňovo je že povsod asfalt, samo pri nas ga So nL Ali mi nismo krajani krajevne skupnosti Konovo?
■ Pozabljeni in odrinjeni krajani KS Konovo!
Velenjska anekdota: »Kopališka cesta«
Pride lurisl v Velenje in v roki drži novi Tu risi ieni atlas »Slovenija«, tervpniša domačina • mei^na: ^^Ali morda vesle, kje je Kopališka cesta?«
»A kopališka eesta?« se Velcnjčan popraska po glavi in premišljuje, kje je že to.
»Pri letnem kopališču!« odgovori turistu.
»Kje pa je v Velenju letno kopališče,« hoče vedeti turist-
»O, kopališča pa žc pet let nivečv Veelnju!«
»Křiko pa naj potem najdem Kopališko ecsto, saj je vendar označena v turističnem atlasu Slovenija?« ne odneha turist. Ve-lenjČan, ki se ?,e pel let ni kopal v letnem bazenu, malo pomisli In kol iz topa izstreli: »Ciospod turist, mislim, daje najbolje, da kar našega župana Meha vprašate, saj on zagotovo ve za to Kopališko eeslo, ker je sam kopališče ukinil!«
■ Va/t«r Končan Cesta 1/30, Veienje
V spomin Štefaniji Prislan
y mojih s/iami/ji/i se lx> šeixj-jav/jala na Šaleškem tiradu, r Šafehi in	okolju pes-
mat ŠTEFANIJA PRiSJj\N.
Občasno, tako kot doslej, bom zavil r njene prostore na rfogovvrz njo, toda ne na klepet ali obvezen kozarec, temveč nu razgovorza cbišo.
y najinih dosedanjih razgovorih íTd se včasih mudila v preteklosti, največ pa t^ sedanjosti prebirala njene ali moje zapisane besede. Ona potrpežljivi poslušalec. Ona, skromen. àiteC in l^iroko odpri iz-povedovalec svojih sn'arùe\fy se je oh tak^niJi irenulkih odprla kot s lakov banni cvet • v tišini in ne na močnem somu. Redko kdaj .Kva imela čus za dogodke dne\'a. ker je svei najinih srečanj Vikal nekûj več od tega.
Ý.e nekaj časa pred dokončnim odhodom se je poslavljala, ko mi je govorila naj pridem spet kmalu na obisk.
I )ojel senu da Je mordu res pred odhodom in ji dejal, da s seboj vzame najboljše in dobro pusti lukaj Tako se je tudi zgodilo.
Ostala nam je njena knjiga "Šaleški zs'on", kot biser obstaja in del njene sreče pod Šaleškim gradom. J*od lo nišc\'ino časov in strahov, nosti in resnice. "Saj veste, da je ta grad tudi spomenik Človeškega trpljenja", mi je znala pweduii.
Verjel sem ji, ker se je največ ona spuščala boje s to zgodovino od svojih malih nog. Da, bila je "zasužnjena pod gradom", molčala in kot v .sebi dejala: Kaj mi šepetaš, kaj me obremenjuješ tU, ti zgodovina v mojih prsUif. Saj nevemi'eč, koUkokral te imam najezihil, kol .sladkost in grenkobo.
Razcepljena kot blisk nad umrlim gradom, I Še naprej segam f)operesu in koi z mečem! sekam po tvoji molčečnosti in
trdoti!. Naj li priznam, da me ulnijaš? Nikar!
Kiij mi je mar Zít bliski' in strele, za čas íhmp in blede besede!. Še vedno se vojskujem, !le občudujem, te zapisujem. Tebe, zgodovina / v mojih pmih, tebe zgodovina nad mojo glavo.
Odgovor je... odgovora ni. lOdgowrJe vetrapLš. !Odgo\vr je še moj in tvoj d Hi ! Odgovor je večna beseda. lOdgovorin darilo moje zasužnjenostt i je moj stih. (Velenje. S. 3. Î99SI JDS.)
Na videz je bilo vse mimo okoli nje, toda v njeni du.% srcu in umu se je dogajalo nei-id-no. Ib so hiie njene napisane in nenapisane pesmi, od njenega prihoda in njenega odhoda, bi lahko povedal in pritrdil, da je ona bila da Je ona sama svoja in naša "Šaleška Ana": ■ Josip Baćić, Savski
Uspešen nastop na Tajvanu
Kokotovi zlata medalja

1 r t
Reprezentanca Velenja na Tajvanu
()d 27. avgusta d4> 4. sepli;mbra jc 35. svetovnih i|£tjr šolskih oirok v }>lavnem mestu Tajvana Taipeíu udeležita tudi reprezen* tanca Vťlenja, ki Jo j« sestavljalo štirinajst športnikov in športnic in sixicm spremljevalcev. Na ig« rah šolarjev Je sodelovalo okoli 2tKKt športnikov iz 19dr^jiv, kiso predstavljali 42 različnih mesl. Polej» reprezentance Velenja so na igrah i/ Slovenije sodelovale ŠQ reprezentance CcIJh, Raven na K<»ri>škem in Sluven,| Gradca.
VcknjČani so se udeležili tekmovanj v a I leti ki, plavanju, tenisu in namiznem lenisu in med slo-
venskimi ekipami dosegli dalee največji uspeh. Zlasti so se izkazale mlade ailelinje velenjskega allctskega kluba,sćijsixse domov vrnile kar z dvema medaljama In dvema četriima mestoma. Največji uspeh je prav gotovii dosegla Nina Ki^koU ki je s preskočeni-mi 5,50 metri osvojila zlaio medaljo v skoku v daljino, nič manj pa se z drugim mestom in s srebrno medaljo v leku na 80i) me-I rov ni izkazala Kaja RudniL Špela .landrok je v teku na 8(iO metrov osvojila četrto mesio, enak uspeh pa je v leku na 4ÍK) metrov dcïseglii ludi Živa Koželjnik. Barve svojega mesta so uspešno branili ludi ostali mladi Športniki: Sandra Pandža In ?.ana Prislan v plavanju, Nika
BrnJnik. Diana Nakič, Rok Bizjak in Uroš Polt^nik v tenisu 1er Tamara .lerič, Ivana Zera, Miha Kljajič in Blaž Se lan v nami/nem tenisu. Poleg športnega vjdikaje sodelovanje na teh »mini olimpijskih igrtih« pomenilo ludi promocijo naSega mesia in na^e države v daljnem svetu.-saj ješioza druženje mladili športnikov iz številnih drŽav /različnih kontineniov. Mladi velenjski Športniki niso bili uspei^ni lepoŠp<'>rlniplali, temveč so ludi s svojim <>>bnašanjem izven lekmovališc na izjemnt^ slojen način predstavljali svoje mefiio in svojo državo. Vsi člani velenjske ekipe sose di'mov vrnili utrujeni, a brez poSkodb in ostalih nevšečnt«li. Naslednje špť)rl-ne igre Šolskih otrok bodo prihodnje leto v Gradcu v Avstriji in v Patra.su v Grčiji.
■ rekse in foto: DH
Nina Hokot, zmaga v skoku v daljino
Kaja Rudnik, 2. na 800 metrov
Spoštovanemu športnemu zanesenjaku v slovo
Alojz Je\^šenak se je rodd 23. 3.1925 r Podkraju pri Velenju, Že v runi mlado.-itt Je bil dober športnik, in spn'a .se ni mogel odočiti, s katero z\-rs{jo Športa bi se ukvarjal. Po končani osnovni soli se je vpisal na strtjj-nojahdieto vLJubljani^ fdjo je rudiu.^.^o konùd In seza kratek čas preselil j' Kranj, kjer je spoznal ženo Danico. Kmalu za tem sta sepreselija Velenje, Iger se Je Alojz odločil, da se bo posvetil smučarskim skokom. Ktrje .skakalnica na Goricu h i' Šo.UanJu postala premajhna. Je v Velenju usianovil smučarsko-skakalni klub, ki ga Je resnično ustanovil leta Î955, hkrati pa snubil somišljenike, du so izN-rali lokacijo za skakalnico. Te
je kaj kmalu dol)i! in odločili so se za 40-metrsko skakalnico ob Velen jskem gradu. To so z udarniškim delom inpo načrtih kon-stniktorja Je\'Šenaka ludi naredili in že decembra leia 19.^5 Je bila na njej prta meddndlvena ot\'onivcna tekma.
Vse od takrat dalje pa je ing. Alojz Jevšenak kon.simind ska-kahuce, tako na območju nja, in sicer v Pe.yu in na Paške m Kozjaku, kûl u idi dnt-god jx) štajerskokoro.fki regiji in dntgod po Sloveniji Skup-no je skonstmind preko 3t) skakalnic, \'Zj>oredno pa Je zelo zagnano deloval kot predsednik skakalnega kluba. Takoj na začetku pa je naredil tudi izpit za sodnik/i smučarskih skokov
in tekov. Vse do smni 1 septem-bra je Še vedno akthmo deloval v liomologacijskih komisijah pri Smučarski zs'ezi Slovenije in i' velenj.skem Idulnt.
Oa'ipod Alojz Je\>šenak je bil prcd^iednik SSK Velenje vse do leta Í9S5, torej celih 30 let. V tem ča.':u je v klubu vzgojil vr^to dobrih smučarskih .skakalce)' in smučarskih Jîinkcio?iar}e\', ki nadaljujejo njegovo pot.
V vseh 47 letih delovanja Je ing. Alojz Jevšenak dobil najvišja priznanja SZ Slovenije, Športne z\'eze Velenje, pra\' tako pa je biJ tudi dobiJnik Bloud kove plakete.
■ Smučarsko skakalni kiub Velenje
12. septembra 2002 ""HlAS
REPORTAŽA
13
Matevž Lenarčič po neuspelem podvigu že liuje nove načrte
Naslednic leto spet na pot okoii sveta
Po treh mesecih popotoviinja okoli sveta je dober teden 42-letni diplomirani biolog Matevž Lenarčič Le Rečice ob Savinji doma. Kot smo že poničali. se temu letalcu, alpinistu, fotografu, predvsem p» pustolovcu ni uspelo vpisati v zgodovino kot prvemu človeku, ki nnj bi sam v ultnilalikem letalu obletel STet v manj kot treh mesecih. Podvig mu ni uspel ziiradi administrativnih zadev.
A. lošo no pomeni, da seje mo/vdal. Zc takoj po prihodu doiiKiv jo namreč začel priprave na polet okoli sveta naslednje leto. (Obiskali smo ga in izvedeli še nekaj podrobnosti t) poti, ki je bila zanj nova izkušnja in hkrati izziv.
Naj spomnimo - Lenarčič se je na pot podal iz slovenjgraškega lelali.šča 29. maja, sicer tri dni po napovedanem poletu, saj ga jc na tleh zadrž.řilo slabil vreme. Za polet okoli sveta si je izbral pot preko Rusije. Beringovega preliva, Aljaske, Kîinade, (irenlandije, Islandije, Fer-skih <itokov in Velike Britanije nazaj do tja, od koder se je odpravil na pot.
Rusija je pravi divji zahod
Cepravvečjih težav ni nikjer pričaki>-val, sc je zataknilo v beloruski prestolnici Minsk, kjer je 40 dni čakal na dovoljenje za prelet Rusije, natančneje Sibirije. Vsa potrebna dcrvoljenja je sicer pridobil žc pred začetkom preleta zemeljske oble, vendar so ruske oblasti pred njegovim vstopom v državo spremenile že tiiko precej ohlapna pravila.
»Niyprej so zahtevali spremljevalno letaki. Ko smo ga že najeli in plačali, je vse skupaj padlo v vodo. siu je bilo letalo belorusko, beloruska letala pa ne smejoleteti v Rusiji. P(» 14dneh prere-lumj so ugotovili, daje letalo lahko belorusko. posadkji pa mora biti ruski. Na:u)dnje smo se zmenili tak», daje na sosednji sedež, kamor sem nameraval odložiti dodatni bencinski zbiralnik, prisedel kot sprem^evatec ruski navigator.« je zdrahe opisal Lenarčič. V Rusiji je namreč navada, da sta v letalu tako pilot kot navigator, ki komunicira s kontrolo letenja in usmerja pot. Dodatna oseba v letalu pa je pomenila dodatno obremenitev za tako majhno letalo, kot je bila Lenarčičcva »Modra strela«, saj je bilo treba zinanjšiiti količino goriva, kar je likrati tudi pomenilo pogo-steji« postanke, vsakodnevne težave z nabavo goriva in bojazen, da mu bo kdo »namestil« hencin, pomešan z vodo.
Koje ki>nčno dobil dovoljenje za vstop v ruski zračni prostor, je mislil, da je tcáw kímec, .saj je, kot pnivi, Rusija pravi divji vzhod: »Vse je skorumpirano. V Rusiji moraš plačati prav vse, uito ni čudno, da sem prav tam porabil največ denarja. Takšnega preleta Rusije d<»slej ni načrt<ival še nihče, zato niso imeli pravil, po katerih bi se lahko ravnali. Seveda so njihovo ureditev (Kitem ziiračunali meni. Tako sem enkrat zii
nenatančni» vremensko napoved odštel kar neverjetnih 1(KN) dolarjev.« Rusija pa ni bila le draga, ampak tudi sicer ne-predvitîljiva. Oviralo ga je namreč slabo vreme, saj je večino poti preletel v dežju, pa tudi ogromni gozdni požari, ki so v Sibiriji divjali aa površini vveli-kosti Evrope. Dim je ustvaril gosto moglo in zaradi slabe vidljivosti ter močnega smradu je moral celo pristati v divjini ob reki Leni. 'lu jc počakal nekaj dni, da .se je veter obrnil in šele nato je lahko spet nadaljeval pol. »Moram povedati. da sem letel na višini od 50 do 200 m. Le redko kje sem se zaradi stn>-vamvanih objeklov moral povzpeli nad 3000 m. Letenje seveda ni enostavno. Skunyda ni etape, ki bij« spremljalo samo lepo vreme. Toda to je obvladljivo, pač přistaneš in počakaš, da se vreme umiri in odletiš dalje. Pri bin)-kratih pa nikoli ne veš. Bintkracije žiil. ne moreš niti predvideti niti obvladati,« je na birokrate .še vedno malce jezen Lenarčič.
Kanada - konec sanj
Namesto po načrtovani poti v Provi-dcnijo, na obali Čukotskcga polotoka, se je / rešilnim čolnom v kabini in brez navigatorja odpeljal v Nome (Aljaska -ZDA). Zaradi slabega vremena je njegov let nad Beringovim nmrjem trajal 7 ur. Na letališču v Anchorageu so mu naredili prvi večji .servis na motorju in z olajšanjem je lete) dalje proti Kanadi. Pa ne za dolgo in ne daleč, kajti tu je čakiilo novo razočaranje in nov boj z birokracijo.
„Prizemljili,, so ga, kot se jc izrazil, žc dobrih sto kilometrov od meje z ZDA, v Whiiehorsu. Jedrií zaplela ni bil prelet Kanade, temveč Atlantskega iKeana. Ker jc nameraval Atlantik preleteli zelo .severno, torej preko (irenlandije in I.siandije, se ta polel niii ni štel /it transatlantski polet, zato je dobil dovoljenje za prelet nad območjem, ki ga nadzorujejo Kanada. Islandija in Danska- Štirinajst dni pred odhodom
Čukotka
je sicer Lenarčič iz Kanade prejel obvestilo, da so si premisli in mu dtjvolje-nja ne dajo, vendar je /-a pomoč prosil slovensko ministrstvo/it zunanje zadeve, kjer so prevzeli urejanje dovoljenj. Misleč, da bodo /adevo uredil, so je podal na pot ob določenem datumu, saj «iradi vremon.skih razmer ni .smel čiika-ti predolgo,
» To je i)il očitno račun brez krčmar-ja. Za pridobitev papirjev je bilo treba narediti prepis dokumentov za letalo in jih prirediti njihovim standardom, kiir ni tako zahtevno. Poleg tega sem potrebovali še dovoljenje ui pivlet Atlantika. Ko sem pristal v Kanadi, so oba problema /družili in preklicali vsa dovoljenja. Po petih dneh čakanja sem jim rekel, da se odpovedujem preletu oceana in da bi rad ])reletei le Kanado do Montreala. Upal sem. da bom na ta način pridobil čas in uredil še prei>sta-le dokumente." Njegove sarje so se končale, ko jc prispel v Ottawo. Tam se jc s piimočjo slovenske ambasado sestal s kanadskimi zračnimi oblastmi, vendar do dogovora ni pri.šlo. Pomaga-li niso objavljeni pogovori v najpomembnejših kanadskih medijih. niti priporočila slovenske letalske zveze in zve-■/£ kanadskih pilotov, ki njegov podvig še vetlnc) močno p(xipirajo, ne posredovanje sloven.-jkega ministrstva za transport. Nič ni omajalo kanadskih oblasti. »Nisem pričakoval tega, še posebej ne v Kanadi, kije letalski država. Združenje kanadskih pilotov je lobiralo po vseh možnih kanalih, a ni šh)." Po treh mesecih se je vrnil z redno letalsko linijo domov.
Vsemu navkljub zadovoljen
Kljub razočaranju nad neomajno birokracijo, je Lenřďčič zadovoljen s podvigom: »Uspeh> mije preleteli tri četrtine zastavljene poti in na njej sem doživel veliko lepega in zanimivega,« Na-
redil je veliko dobrih lotogralskih posnetkov, ki jih bo zdaj poskušal prodali tako na domačem, kot na tujem trgu, kjer je ogrcimno zanimanja za njegovo dogodivi^čino. Prav zaradi lotogral'ira-nja je Lenarčič letel zelo ni/ico.
Fotografije in besedila dnevnikři, ki ga je pisal ves čas potovanja, je sproti pošiljal domov in na s'velovni spiel s pomočjo računalniške opreme, ki je sicer predstavljala dodatno obremenitev za letalo, a je bila nujno zlo.
Na spletni strani www.worldtranssi-bcria.com lahko še danes podoživite njegovo letenje okoli sveta, "lako smo lahko med drugim v njegovem dnevniku prebrali« 15. julij-Kt>l ponavadi, je težko prečrpati bencin v rezervoarje na letalu. Ker pa so Rusi strašni improvi-zalorji. se ni bati, da še tako zahtevne naprave ne bi popravili s kladivom in izvijačem.« Kjer dostop do intemela ni bil možen, se jc javijid s pomt>čjo satelitske leleronskc zveze. Fotogralljc, ki jih jc posnel na poti / digitalnim fotoaparatom, je domov pošiljal na zgoščenkah ali po elektronski pošti. »Gre za ogromno materiala. Še sam ne vem, koliko ibtografij sem naredil. Zdaj se bom počasi lotil odpiranja datotek in obdelave totogratlj. kar bo vsekakor tr.^ak» kiir nekaj časa,«
To pa še ni vse, kar načrtuje. Začel so je namreč že pripravljati za nov poskus poleta okoli sveta. Volje torej očitno kljub vsem oviram ni izgubil: »Leteti je su]>er, tega se že danes veselim. Največji podvig je. da se toliko motiviraš, da se še enkrat s po padeš z vso birokracijo in urejanjem papirjev. To bo zagotovo najtežje.« Na pol bo šel predvidoma tudi tokrat v začetku junija. Zago-UW0 pa bo ubral dnigo pot, saj je bila letošnja izkušnja z niskitnt oblastmi prenaporna, da bi imel še kdaj opravka z njimi. Namesto čez Rusijo sc bo odpra-
Anadyr
vil čez Bližnji vzhod in nato preko Indije in Japonske. Se vam zdi ta pot enostavnejša, varnejše? smo ga vprašali. »Najprej moraš paziti, da ne přistaneš v i/raeiu, potem ne dobiš dovođenja za pristanek v arabskih deželah, kjer seveda preti tudi nevarnost vojn in kriznih območij. V Indiji je ns^večja ovira monsun, na Jap<mskem pa niso ravno navdušeni nad uliralabkimi letali.« Vendar je optimističen. V teh deželah so, v nasprotju z Rusijo, takšne prelete že dovolili, zato upa, da bo imel težav z birokracijo precej manj, kot jih jc imel letos. Na pot sc bo prihodnje loto najbrž podal z novim, predvsem hi-trej-šim ultralahkim letalom, ki bo v enem zamahu sposobno preleteli 250(1 kilometrov. Letošnje prev<izno .sredstvo je pustil v Montrealu, kjer je končal veliko avanturo. Tu ga bo poskušal prodati. Priprave so torej že v polnem zamahu. Po.scbno poœrnosl bo med drugim namenil pridobivanju sponzorjev, saj je takšna dogodivščina zelo draga in je stroške nemogoče pt)kriti le z lastnimi sredslvi. Letos naj bi Lenarčič za podvig porabil kiir debelih p(.)l milijona cv-rov. Pričakuje, da bo prihi>dnje leto lažje diibil pokrovitelje. »Letos so se mnogi odpovedali finančni podpori mojemu pn)jektu. Večina je namreč močno dvomila, daje kaj takšnega sploh mogoče. Nihče noče denar vlagati v nekù, kar je obsojeno na propad. Toda zd^j sem diikazal, daje prelet sveta z ultralahkim letalom možen in že zdi\j je veliko ljudi /.ainteresiranih za pomoč v prihodnje,« jc optimističen LcnčU-čič. Želimo mu, da bi res laiiko odsanjal svoje sanje.
■ Tatjana Podgoršek in Mateja Softič
Berningov preliv
Reka Yukon
14
TV SPORED
i^H^AS 12. septembra 2002
ČETRTEK, 12. septembra
PETEK, 13. septembra
SOBOTA, 14. septembra
NEDEUA, 15. septembra
PONEDEUEK, 16. septembra
TOREK, 17. septembra
SREDA, 18. septembra
SLOVENIJA 1
06.25	Ku(tuma kronikâ
06.30	Odmdvi
07.00	Dobro julfo
09.00	Poročila, èport. vreme
09.05	Zeleni âkrat Ariel, otroška
SledaO&ka predstava
09.45	Zgodbe iz školjke
10.20	Oddaja za otroke
10.35	Sk)venskl magazin
11.05	Mario
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Sk>venci v Avstraliji
14.05	Rsave
14 .30	Gospodarski izzivi
15.05	Matjaž Ganlar
16.30	Potočila, šport, vreme
17.00	Dosežki
17.20	Resnična resničnost
17.55	Na liniji
18.25	DobertekvamželiTiacy-
Anrt 2 Jamajke
18,40	Risanka
19.00	Danes
19.05	Vaš kraj
19.30 TV dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Prvi in drugi
21.20	Osmidan
22.00	Odmevi, šport, vreme
2230	Zgodbe o kniigah
23.00	Rdeča poglavja zgodovine. 2/6
23.30	Resnična resničnost
00.00	Osmidan
00.30	Tednik
01.25	MaryTylerMoore,30.del
01.50	Stembergovi, S/18
02,35	Rojstvo novega cesarja, nizozemski film
SLOVENIJA 2
07.30	Vremenska panorama
08.00	Tv prodata
08.30	Mostovi
09.05	Dobro jutro
11,20	Vremenska panorama
15.00	Tv prodaja
15.30	Ushuala, 5/10
16.15	MaivTyíerMoore.SO.del
16.45	Stembergovi. 5/18
17.40	DrugI najboljši, ang.-
amer, film
19.20	Videospotnice
20.00	Ob 25-letnici smrti Marie C^ias,ang. portrétní film
21.35	Ni porroči. fr^nc. tilm
23.15	Praksa.71.(Jel
00.00	Vsencikaledrale,9/12
00.45	Videospotnic«
-f-I
09.10	Salome, nan.
ÎO.OO	Moćno me obiemi. nad.
10.55	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
1150	Ljubezen brez greha, nad.
12.40	Tv prodaja
13.10	NewyorŠka policija, nan.
14.10	Varuhi luke. nan.
15.00	Tv prodaja
15,30	Liubezen brez greha, nan.
16.25	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
17.20	Močno me objemi, nad.
18.15	Salome, nad.
19,15	24 ur
20.00	Eminotivljer^e, nad.
21.00	F^liatelji, nan.
21.30	Seks v mestu, nan.
2200	Zahodno krilo, nan
22.50	Odpadnik, nan.
23.40	24 ur, ponovtlev

lcafi«ll
âT
Bft
09.00 Klepet na kvadrat 09.50 Vabimo k ogledu 09.55 14.(estiv3lPresm8ntane dtre-Velenie 2002, posnetek 2. dela 10.30 Viva lunstica, ponovitev 11.00 Najspotdneva 14.00 \^deostrani 19.00 Vabimo k ogiedu 19.05 Regionalne novice 19.10 Aerobika, 10, oddaja 19.35 Najspotdneva 19.40 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan 2 vami. kontaktna oddaja, gost: Srečko Meh, župan MG Velenje 21.00 RegH)nalne novice 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Graška gora poje in igra 2002, posn. 2. dela prir. 22.05 Rokodelstvo iz Moravske
doline 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Nai spot dneva 23.00 Videostrani
SLOVENIJA 1
07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila, šport, vreme 09.05 V znamenju dvojčkov 09.15 Ukradeno spanje, 5/10 09.40 Na liniji
10.15 Dcd)er tek vam želi Tracy-
Ann z Jamajke 10.30 Oddaja za otroke 10.45 0 živalih in ljudeh 11.10 Dosežlo 11.30 Resnična resničnost 12.00 Sylvia. 15/15 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Prisluhnimo tišini 13.55 Vsakdaniik m praznik 15.00 ^viindmpi 15.20 Osmidan 15.55 Mostovi 16.30 Poročite, šport, vreme 16,50 Mladi virtuozi
17.05	National geographic. 17/23 18.00 Mart(o. mavrična ribica 18.10 Iz popotne tort)e 18.30 Deteijca 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj
19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.00 Bean pred Seanom.ang.
humor, oddaja 20.30 Čudovita si 7/7 21.20 Cikcak 21.50 Dobro je vedeti 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Sedem dni. 15/22 00.55 National geographic, pon. 01.45 MaryTylerMoore, 31,del 02.10 Stembergovi. 6/18 02.55 Kuduz, bosanski (iIm 04.50 Športni film
SLOVENIJA 2
07.30 Vremenska panor^a 08.00 Tv prodna 08.30 Vremenska panorana 09.05 Ddjro jutro 11.05 Vremenska panor^a 14.55 Tv prodna 15.25 Palestina, doku m. oddaja 16.15 MaryTylerMoore,31.del 16.45 Stembergovi, 6/18 18.00 Čudež, danski iilm 19.15 Videospotnfce 20.00 Sprehod z zverinami, 1/2 20,50 Krotilec Morant, avstral. I, 22.35 Praksa. 72. del 23.15 Najstrašnejši umor, 4/6 23.45 Iz sfôvenskih jazz klubov 00.40 VideospotnKe
09.10 Salome, nan 10.00 Močno me objemi, nan. 10.55 Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad. 11.50 Ljubezen brez greha 12.40 Tv prodaja 13.10 Emino življenje, nad. 14.10 Vamhi kike, nan. IS.OO TVprodaia 15.30 Ljubezen brez gœha, nad. 16.25 Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad. 17.20 Močno me obiemi, nad. 18.15 Salome, nad. 19.15 24 ur
20.00 Taktični napad, amer, film 21.40 Kameleon, na rt. 22.30 Odpadnik, nan, 23.20 24 ur

Kanali 37

09.00 Dobro jutro, infonnativno
•razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo kogledu 10.05 Župan z vami, pogovor, gost; Srečko Meh. župan MO Velenje 11.05 Najspotdneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Mii maš. otroška oddaja 18,55 Vabimo k ogledu 19.00 Nai spot dneva 19.05 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Frajtcnarji v Starem
Velenju 20.30 Sejem bil je živ.
dokumentarni zapis 20.40 Regionalne novice 20.45 Vabimo k ogledu 20.50 Nova scena - Koper,
posnetek pnreditve 22.10 Iz oddaje Dobro jutra 23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Najspotdneva 23.10 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Zgodbe iz školjke Û8.30 Modfopoletie, 37/38 09.00 Slovenska ljudska pesem 09.œ Arčibald, 11/26 09.20 Male sive celice, kviz 10.10 DobertekvamželiTracy-
Ann iz Jamajke 10.20 Na liniji 11.00 Ranč pri Kraguljčkovi
sedmici, 11/14 11.30 Radio aktivnost, 23/26 11.55 Tednik
13.00 Poročna, šport, vrerr» 13.10 Mostovi
13.40 Študentska ulica, odd^a
la študente 14.15 Ceste mojega otroštva,
španski him 16.00 Pipsi. 15/26 16.30 Poročna, šport, vreme 16.45 Alpe. Donava, Jadran 17.15 Ozare 17.20 Navrfu 17.45 Legende maja, 4/13 18.15 PalčekDavid,9/13 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip
19.30 TVdnevnik.šport.vreme 20.00 Glasbena ogrtica 21.00 Beli konjiček, 2/6 21.30 Parada plesa 21.50 BretanjaodMessacado
Redona, l.del 22.20 Poročna, šport, vreme 22.55 Moške zadeve, 9.,10. del 00.30 Fantje čmega kroga, am. f. 02.15 Legende morja, 4/13 02.40 Alpe. Oonava, Jadran 03.10 Varljivo sonce, franc, ruski film
SLOVENIJA 2
07.30 Vremenska panorama 08.00 Tv prodaja 08.30 Vremenska panorama 10.25 Murphy Brown, 8/22
10.45	[ftovđ^i imperij, iz<A, odd. 11.05 Velika otročaja, 1/13 11.30 Štafeta mladosti 12.20 TV prodaja 12.50 Donski kozaki - glas.
přesni zbor 14.25 Pariz: grand prix v atletiki,
finale, prenos 18.00 Quo Vadiš, 1/2 19.15 Videospotnk:e 20.00 Zlo pod soncem, ang. f. 21.40 Glembajevi, 3/3 22.20 Praksa. 73. del 23.05 Sobotna noć 01.05 Videospotnice
,, _	1
08.00	Tv prodaja
08.30	Mala Kittý, ris.serija
08.55	Mjav! Mjav!, ris.serija
09.05	Sk)nček Benjamin, ris ser.
09.30	Pujsek Zfalko, ris.serija
09,40	Vrbja vas, ris.serija
10.05	Malinjt dol, ris.serija
10.15	Knjiga o džungli, ris.film
11.10	Mali helfkopter, ris.5erija
11.20	Sedma nebesa, nan.
12.10	Pot v Kalifornijo, nan.
13.00	Fomiula 1, prenos treninga
14.(^	Naša vojna, kanad, film
15.50	Bolníšnicaupanja,nan
16.40	Močno zdravilo, nan.
17,30	Ah in oh, amer tilm
19.15	24 ur
20.00	Igra. amer, film
22.20	Glasba mojega srca. am. f.
00.30	Za kulisami kviza Lepo ie
brti milijonar
01.30	24 ur, ponovitev
3T
SLOVENIJA 1
08.00 Živžav
09.50 Pihalni orkester železarjev
Ravne 10.25 Med valovi 10.55 Orjaki. 1/6 11.25 Ozare 11.30 Obzonaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Potovanje predaleč, 6/7 14.25 Bean pred Beanom,anp.
humor, oddaja 14.55 Srečno. Kekec. sk)v. film 16.00 O živalih in ljudeh 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdaniik in praznik 18.05 Domače obrti na
slovenskem, dok. oddaja 18.35 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.00 Mario, ned. večer vživo 21.45 Or. Marko Milosavljevič 22.40 POTOčila. šport, vreme 23.15 Humamstika 23.50 Pokrajina v megli, giški f. 01.50 Domačeobrtina
slovenskem 02.20 U^uala,6/10 03.05 Najstrašnejši umor. 4/6
SLOVENIJA 2
07,30 Vremenska panorama 08.00 Tv prodaja 08.30 Vremenska panorama lOiS Rad imam Lucy, 90, del 11.20 Navrat na nos, 8/10 12.10 Akademski pevski zbor
Tone Tomšič 12.40 Tv prodaja 13.10 Potprija(eijstva,koncertv spomin na 11. sept. 2001 14,25 Letodnipoll.
septembru, dok, oddaja 15.55 Koper: nogomet • liga simobii, Koper : Olimpija. prenos
17.50 Speedway za grand prix.
posnetek 19.15 Videospotnce 20.00 Ushuaia, 6/10 20i0 Murphy Brov^rn. 9/22 21.10 Homo Turisticus 21.30 Slepa boginja, 3/4 22.25 Slovenski baletni večer 22.40 Koreografije na glasbo
Slavka Dsterca 23.30 Videospotnice
-I-XX
08.00	Tv prodaja
08.30	Slonček Benjamin, ris. ser.
08.55	Vrbja vas. ris.serija
09.20	Mjav, Mjav, ris serija
09.30	Malinfidol, hs.serija
09.40	Mala Kitty, ris.serija
10.05	Pujsek Zlatko. ris.serija
10.15	Hekli, ris.serija
11.10	Mali helil^pter. ris.serija
11.20	Sedma nebesa, nan,
12.10	Pot v Kalifornijo, nan.
13.00	BeRe. nan.
13.30	Formula 1;Monza, prenos
16.00	M(^abošf,ndn.
16.30	Močno zdravilo, nan.
17.30	Samo domov am. f.
19.15	24 ur
20.00	Miss Slovenije, prenos
tinalnega izbora
22.00	Športna scena
22.40	Točka izginotja, am. film
00.20	24 ur
92
		i 09.00
09.00	Miš maš, ponovitev	i 09.40
09.40	Vabimo k ogledu	1 10.30
09.45	Sejem bilje živ, dok.zapis	i 10.50
09.^	Naj spot dneva	i 11.05
10.00	Nova scena - Koper,	1 111Q
	posnetek prireditve	
13.00	Videostrani	i 11.55
19.00	Vabimo k ogledu	1 12,00
19.05	Frajtonarii v Starem	
	Velenju	i 12.35
19.35	Naj spot dneva	i 13.25
19.40	Videostrani	1 13.35
19.55	Vabimo k ogledu	1 18.00
20.00	1110. VTV magazin, reg.-	i 18.05
	informativnl program	: 18.35
20.30	Graška gora poje in igra.	\ 19,25
	pon, 2, dela	
21.30	Pred^avlja se Gorenje d.d	1 20.45
21.40	Donator, ameriški film	
23.10	Vabimo k ogledu	
23.15	Naj spot dneva	i 21.45
23.20	Videostrani	! 21.50
gostje V Studiu: RK Gorenje
citre • Velenje 2002,2. del
SLOVENIJA 1
06.25 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro 09.05 Iz popotne torbe 09.25 Marko, mavrična ribKd.
40. dei 09.35 Oddaja za otroke 09.50 Orjaki. 1/6 10.15 Na vrtu 10.40 Legende morja, 4/13 11.05 Cikcak 11.25 Glasb^a ogrlica 12.25 Parada plesa 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Zlata šestdeseta 14.15 Divja vrtnica, amer, film 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, ^rt, vreme 17.00 Recept za zdravo življenje 17.55 Otok živali, fri 3 Í8.20 Radovedni Taček 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Val kraj
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Manaîea,6/13 20.55 Svetovni izzivi 21.25 Opus
22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 EcceHomo, 12/13 23.45 ReceptzazdravožfVljCTje 00.35 Opus 01.00 Svetovni izzivi 01.30 MaryTylerMoore.32.del 01.55 Stembergow, 7/18
SLOVENIJA 2
07.30 Vremenska panorama
08.00 Tv podaja
08.30 Vremenska panorama
09.05 Oobn^jutro
12.55 Tvfïodaja
13.25 Sprehod z zverinami, 1/2
14.15 Sobotnanoč
16.15 MaryTylerMoore.32.del
16.45 Stembergovi. 7/18
17.40 Encikopedija zr^nia
17.55 Velika otročaja. 2/13
18.20 Jasno in glasno
19.15 Videospotnice
20.00 Studk)city
21.00 Končnica
22.00 Gaza. dokum. oddaja
22.55 Brane Rončel izza odra
00.30 Videospotnice
09.10	Satome, nan.
10.00	Močno me objemi, run.
10.55	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
11.50	Ljubezen brez greha. nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Špofinascena
14.10	Varuhi luke. nan,
15.00	TV prodaja
15.30	Ljubezen brez greha. nad.
16.25	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
17.20	Močno me objemi, nad.
18.15	Salome, nad.
19.15	24 ur
20.00	Nabriti kanoni, amer, film
21.30	Raztresena Ally, nan.
22.30	Odpadnik, nad
23.20	24 ur, ponovitev

Hmnmíí
a? 02
2002 (2, del)
Župan z vami. pon.,pos Srečko Meh. župan MO Velenje
09.00 Dobn:^ jutro, informativno
• razvedrilna oddaia 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Graška gora poje in igra 2002, posnetek 2. dela 11.10 Najspotdneva 14.00 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Regionalne novice 18.10 Rokomet, posnetek
tekme. Gorenje: Prevent 19.30 Naj spol dneva 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Opozicijski pogledi na dogajanja v MO Velenje, gost: Franc Sever 21.00 Regionalne novice 21.05 Predstavlja se Gorenje d,d
21.15 Nogomet, posnetek
tekme. Rudar • Primorje 22.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.40 Vabimo k ogledu 23.45 Videostrani
SLOVENIJA 1
06.25 Kuftuma kronika 06,30 Ddmevi 07.00 Dobre» jutro 09.05 Radovedni Taček 09.15 SrebmogrM konjič,
24/26 09.40 Otok živali, 6/13 10.05 Študentska ulica 10.35 Recept za zdravo življenje 11 25 Obzorja duha 11.65 Manatea.6/13 13,00 PonDčila, šport, vreme 13.15 O živalih in ljudeh 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Polnočni kkib 15.55 Prisluhnimo tišini 16,30 Poročila, šport, vreme 16.55 Sfinga, 3/5 17.45 Zakladi svela, 4/26 18,00 Slovenske izštevanke 18.05 Enciklopedija znanja; Koža
18,20 Knjiga mene bnga 18.40 Risanka
19.Q0	Danes 19.05 Vaš kraj
19.30 TVdnevnik,šport,vreme
20.D0	fvlednarodna obzorja 20.55 Aktuafno
22,00 Odmevi, špon, vreme 22.50 V imenu ljubezni, 1/2 00.30 Kniiga mene briga 00.50 Sfinga, 3/5 01.40 Zakladi sveta. 4/26 01.55 Mednarodna obzorja 02.45 Aktualno
SLOVENIJA 2
07,30 Vremenska panorama
08.00 Tv prodaja
08.30 f^ostovi
09.05 Dobro jutro
1355 Tv prodaja
14,20 Studio city
15.15 Končnica
16.15 MaryTylerMoore.33.del
16.45 Stembergovi, 8/18
17.45 In vse zaradi mame.
nemški film 19.15 Videospotnce 20.00 Šport
20.35 Rim: liga prvakov v nogometu, Roma-Real, prenos
22,35 Čudovit Ijudje, ang. film 00.20 Praksa, 74. dei 01.45 Videospotnice
09,10	Satome, nad.
10.00	Močno me objemi, nad,
10.55	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
11.50	Ljubezen brez greha. nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Raztresena Ally. nan.
14.05	Varuhi juke. nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Ljubezen t)rez greha, nad.
16.25	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
17.20	r^očnoriK objemi, nad
18.15	Salome, nad.
19.15	24 ur
20.00	Preverjeno
20.45	Časi srca, amer, film
22,30	Odpadnik, nan.
23.30	24 Uf. ponovitev
kanali 27
02
SLOVENIJA 1
06,30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.05	B3bar,9/13
09,25	Pipsi, 15/26
09.50	Sfover^ke izštevanke
09 55	Enciklopedija znanja
10.10	Knjiga mene briga
10.25	Oddaja za otroke
10.50	Zakladi sveta, 4/28
n.05	Sfinga, 3/5
11.55	National geographic. 17/23
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Glasbena oddaja
14,05	Mednarodna obzorja
14.55	Aktualno
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
17.00	Stanje planeta, 3/3
17,55	Sneg u IjČica, plesna
oddaja
18.25	Enciklopedija znanja
18.40	Risanka
19.00	Danes
19.05	Vaš kraj
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Razsvetljenstvo
zajamčeno, nem^ film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Umetnost violinske igre. 2/2
23.55	Stanje planeta. 3/3
SLOVENIJA 2
07.30 Vremenska panorama
08.00 Tv prodaja
08.30 Dober dan. Koroška
09.05 Dobro jutro
14.55 Tv prodaja
15.25 Akademski pevski zbor
Tone Tomšič 15.55 Homo Turisticus 16.15 MaryTylerMoore.34. del
16,45 Stembergovi, 9/18 17.40 Stava, franc, film 19.10 Videospotnice 20.00 Liga prvakov v nogometu, 1. kolo: Bayem (M) • Deportivo. prenos sledi Feyenoord - Juventus,
posnetek sledi Milan - Lens, posnetek sledi Barcek^na • 0.8fugge.
posnetek 00,00 Praksa, 76, in 77, del 01.25 Videospotnice
09.10	Satome, nad.
10,00	Močno me objemi, nad.
10.55	Med sovraštvom in
ljubezniio, nad
11.50	l.jubezen brez greha, nad.
12.40	Tv prodaja
13.15	Preverjeno
14.05	Varuhi luke. nan.
15.00	Tv prodaja
15.30	Ljubezen brez greha. nan.
16.25	Med sovraštvom In
ljutteznijo, nad.
17,20	Močno me objemi, nad.
18.15	Salome, nad.
19.15	24 ur
20.00	Sosedovo dekle, am. film
21.45	NewyorŠka policija, nan.
22.40	Odpadnik, nan.
23.30	24 ur. ponovitev

UmnmU 27 4«
9fi
09.00	Nogomet, posnetek	: 09.00	Dobro jutro, informativne
	tekme. Rudar : Primorje		• razvedrilna oddaja
10.35	Vabimo k ogledu	1 10.00	Vabimo k ogledu
1040	Opozicijski pogledi na	i 10.05	Športni gost. gos^e v
	dogajanja v MO Velenje.		studiu* KK Pivovama
	gost; Franc Sever		Laško
11.40	Naj spot dneva	Í 10.50	Naj spot dneva
11.45	Predstavlja se Gorenje	1 14.00	Videostrani
	d.d.	i 18.05	Vabimo k ogledu
14,00	Videostrani	i 18.10	Regionalne novice
18.05	Vabimo k ogledu	i 18.15	Cas za nas, mladinska
18,10	Rokomet, posnetek		oddaja
	td<me, Celje Pivovama	\ 18,55	Naj spol dneva
	Laško; f^obltel Prule 67	i 19.00	1111. vrv magazin, pon.
19.30	Videostrani	i 19.25	Športni torek, ponovitev
19.55	Vabimo k ogledu	I 19.45	Iz olimpijskih krogov
20,00	llIl.VTVmagazjn.	i 19.50	Naj spot dneva
	regionalni • infomiativni	i 19.55	Vabimo k ogledu
	program	1 20.00	Županova torta, pogovor.
20.20	Športni torek, športna		gost; Janez Komljanec.
	informativna oddaia		župan MO Sk)venj Gradec
20.35	Iz olimpijskih krogov	\ 21.05	Regionalne novice
20,40	Vabrmo k ogledu	i 21.10	Med starimi obrtmi.
20.45	Športni gost, kontaktna		dokumentarni zapis
	oddaja, ^stje v studiu;	i 21.20	Vabimo k ogledu
	K K Pivovama Laško	i 21.25	Naj spot dneva
21.30	Romski razgfedi, pon.	i 21.30	Odprta tema
22.00	Dokumentarna oddaja	! 22.30	Iz oddaje Dobro jutro
22.30	Naj spot dneva	i 23.20	Vabimo k ogledu
22,35	Videostrani	i 23.25	Videostrani
12. septembra 2002 '^H'AS
MODROBIÊLA KRONIKA
15
Požar v susilnicl povzročil za 4 milijone tolarjev škode
Goreči delček zanetil hmelj
ZGORNJE (iORČE, -I. septembra - Prejšnjo sredo, nekaj minul po pi.ilnoći, je prišlo do poi^ara na gixspodarskcm objeklu in sušilnici hmelja v Zgornjih GorCah» na območju Žale«.
Požar je izbruhnil vsušilnici med procesom suSenja hmelja. Kol vse kaže je vcnlllalor i/ peči na Irda goriva potegnil goreei delček, ki je zanelil hmelj. Ogenj je sa^ilnieo In gospodarsko poslopje skoraj vce-loti uničil. Laslnik S. T. je ulipel za okoli 4 milijone loiarjev^kode.
Trčenje v križišču
ŽALEC, 5. seplemhni-Vpromelni nesreči v križišču lokalnih eesl Ložnica- Golovlje-Žalecse je vsredo pripetila hujSa prometna nesreča, v kateri se je ranil 33-leini voznik kolesaz motorjem V, R.
trčenja je prišlo, koje 30-letni B. N., voznik osebnega avtomobila v križišču zavija) levo proti /aleu, iz naspri>tne smeri, iz Ciolovejj, pa je pripeljal voznik kolesa z motorjem.
Huje pošicodovan pešec
VELENJE, 6. septembra - V petek malo pred K), uro se je v krii^L^u Foilove ceste in Ceste talcev v Velenju pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje ranil 47-leini pefce M.G. iz Velenja,
Do nesreče je prišlo med prečkanjem Foilove, koje na semaforju gorela rdeča luč. iz 5t*5lanjske smeri je v tistem pripeljal 4^)-lel-ni voznik osebnega avtomobila S. H. in trčil v peSca.
Predoziranje z mamiii
VELENJE, 7. septembra - Zdravniki velcnj.^ikega zdravstvenega doma so v soboto pri restavraciji Mami zaradi predoziianja z mamili nudili prvo p<')moč 28-leinemu Velenjčanu J. D., od tam pa so ga prepeljali v bolnišnico TopolŠica. Kol so povedali policisti, je Velenjčan že zunaj smrîne nevarnosti.
V Mali PIrešIcI umrla voznica
Čelno v tovornjak
ŽALEC, 6. septembr» ' V |>etek oh 6.40 seje nu Klavni cesti 1. rvdaArJa vas-Velenje, prinjiseljii Mahi Pirv^icH, /u<K)ila metnji nesreča v knteri Je iimría 2^letna vo/nlca oselme^si av-tomd>ila iz Velike Pirešice.
Vozil je iz smeri Velenja proti Arji vasi. V Mali PireŠici je dohitela kolono vozil in za|îeljala levo, na nasprotno smerno vozišče, po katerem je pripeljal 31- ieini voznik tovornega avtomobila A. S. iz Lemberga. V silovitem čelnem trčenju je voznica utrpela lako hude poškodbe, da je umrla na kraju nesreče.
Zaradi promeine nesreče je bila cesta zaprla do 8.40. ure.
Motorist zapeljal pred avto
lUVNE PRI ŠOŠTANJU, 9. septembra - Na lokalni cesli v Ravnah seje v ponedeljek, ob 11.30, zgodila prometna nesreča s huj^i posledicami. 16-lctni voznik neregistriranega kolesa z motorjem F. M. iz Velenja je v levem nepreglednem <mnku zapeljal na levi rob vozliča. V tistem trenutku mu je nasproti z i"fiebnim avtomobilom pripeljal 57-Ielni A. H. in prišloje do čelnega trčenja. V nesreči je bil vo/iiik kolesa z motorjem huje ranjen, lažje paškodbe pa je uirpel njegov sopotnik, 15-leini S. M., prav tako Iz Velenja. Voznik in sopotnik na kolesu z motorjem med vožnjo nista uporabljala varnostnih Čelad.
Kar jim pride pod prste
ZA1JÍC, 4. .septembra - Iz stanovanjske hiše lasi M. [. na Savinjski ceMi je neznanecv sredo odnesel nekaj oblačil in ročno uro ter lastnika oškodoval za 30.000 tolarjev.
NAZARJE, 5. septembra - Iz piccrije Izolesje neznanec potem, koje vanjo vlomil, odneselelektronskoreglslrsko blagajno z nekaj gotovine, pri tem pa povzročil za 310.000 tolarjev škode.
ZALEC, 7. septembra - V Miklav/u pri Taboru je ncznanec vlomil v stanovanjsko hišo in na 5kodo lastnika A. C. iz nje odnesel 4i).000 tolarjev gouwine.
ŠEMPETER, H. septembra - Neznanec je iz brunaricc'lbrisličnega društva Šempeier, v katero je najprej vlomil, odnesel clektričn<^ blagajno in sladt^Ied, vredno okoli ófJ.OOO lolarjev. Iz irgt)vine Ev-ro pa je čez vikend nekdo odnesel menjalni denar, dva mobilna telefona, ISDN telefonski aparai, zvočnika za glasl>eni siolp. Trgovino je oškodoval za okoli 210,001) tolarjev.
VEI-ENJE. 8. seplembr.t - Iz poiitni^kega objekta Društva inženirjev in tehnikov Premogovnika Velenje, med domačini znanim pod imenom Lukova vila, je neznanec odnesel za okoli 150.0(10 lolarjev audio in video opreme, /a 50. 000 lolaijev blaga pa je vlomilec odnesel iz prostorov Centra za v7gojo, izobraževanje in usposabljanje na Kidričevi. VŠeČ mu je bila kilara, par zvočnikov ter računalnik.
ZAÍ.EC, 9. septembra -Okoli polnoči je bilo vlomljeno v poslovni objekt E(jr v Ulici .Savinjske čete, od koder so neznanci ali neznanec odnesli prenosni računalnik vreden okoli 400.000 lolarjev.
VELENJE, 9. septembra - Da velja bili .še zlasti v čakalnicah zdravstvenega doma previden, se je že večkrat pokazalo. Očitno tatovi s pridom izkorL^ajo stisko ljudi. V ponedeljek se je našel nekdo, kije iz torbice I). R. ukradel dcnarnicoz dokumenti, v njej je imel lasi nik kar 70.000 tolarjev.
Znesei se je nad tovornjal(om
VELENJE, 6. septembra - V petek okoli 2150 se je neznanec na Partizanski cesti lotil tam parkiranega tovornega avtomobila znamke Tam 75. Razbil je vetrobransko steklo, desna vratii In zlo-mU brisalec. LasinikL. N.jezdejanjem oškodovan za okoli lOO.OtK) tolarjev.
»OVINKA. PUSTNA LARFA
A
HMKO MOAMJ
Nagradna križanka trgovine In avtomehanike Čanč
Trgovina in Avtomehanlka Čanč
Paka 40 e, Velenje Telefon.: 03/5864 749.897 41 74 Dejavnost:
- avtomehanlka (popravila vozil Izven garancije, preventivni pregledi) * rezervni deli (velika izbira materiala,
zavomt disla, olja, Tillrl, svečke...) AKCUA: rezervni deli za podvozja, jermeni, akumulator)!! Del. čas: vsak dan od 8. do 12. ure in od 13. do 17, ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Rešitev križanke, opremljene z valim naslovom, pošljite nai<asneje do ponedeljka, 23. septembra, na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka podjetja TAČ • TRGOVINE IN AVTOMÉHANIKE ČANČ. Izžrebali bomo 3 nagrade:
1.	nagrada: usluge v vred. 5.0(K) Sil
2.	nagrada: usluge v vred. 4.ODD Sit
3.	nagrada: usluge v vred. 3.DDD Sit
Nogmlemi nasrailiie križanhe Plesna sola Devz^
objavljene v tedniku Naš čas dne 29. avgusta 2002 1. nagrada (plesni tečaj za eno osebo): Deian Nabemik. Šalek 91, Velenje; 2.nagrada (CDs plesno glasbo) VeraSlokan, Gav-ce 25/a, Šmartno ob Pakl; 3. nagrada (CD s plesno glasbo); LuM Šterlekar, Šaranovlceva 2, Celje Nagrajenci naj pokličejo plesno šolo DevžeiiGSM: 041/649-816), da se dogovorijo o načinu prevzema nagrade. Čestitamo!
ZBORNIK. L£TC*I9. HS OHA^ iBTNO
RSKAV GRUZUI
ZAćer»
GESLA
[
«WTON AâKÊRC
t-
PRIPOVËÛ* NI PESNIK
P02EIEN>
JE, AFEKT
INOUSM VER6KI SPl$1
eSTCMEC
R
OCET
EGIP^. STVARNIK SVSTA
CMHMV TUŘÍMI
90OOL00-WOKJ
K
R
N
N
RAZPOZN O^SlO
PWS2ĚL NAdEUe
TROPSKO OREVO
80CMJS. REPVai..
SLÛVtN, POU T«. MUN
H
VSTOPNICA
AOVEN
ranovm«
A6CK«UA
SLOVEN eiOLOO> ROUAN
{i89e>i9ee)
KANADSKI PEVSO* PAUL
Z80AV CERKVI
UUDSKI ?l£S
ARABSKI
ŽAESEC
Aicnflji«* EV«
R
D
N
OKLEPNO BOJNO VOZlO
SINJSKA WTESKA IGRA
Prvi fecfen šole minil dokaj varno
Brez kazni ni šio
VELENJE, 10. «ivptemhra - Pri leden piîuka v osnovnih in srednjih SoIah je v promelu v ŠakSki dolini minil dokaj varno. Pripetila se je ena promclna nesreča, v kaieri je bil udeležen lO-lelni otrok- Do nje jc prISlo v Lazah, v bližini igrišča, med neprevidnim prečkanjem ee^ste. V otroka je trčil voznik osebnega avtomobila, ki je cesto prečkal neprevidno, policLsii pa ugotavljajo, da ludi voznik osebnega avtomobila, J. O. iz Velenja, hilrosii ni prilagi'idil razmeram na cesti.
Da so vozniki kljub nasvetom, naj bodo še posebej v prvih šolskih dneh v promelu previdnejši in naj dosledno upa^leva-jo cestno - prometna pravila, ta pogosto kršili, pa priča statistika zadnjega tedna, zabeležena v bližini šol, vrlcev in i^lšč: 74 izrečenih denarnih kazni, 12 predlogov sodniku za prekrške, 26 izrečenih opozoril voznikom in 8 olrokom.
Nieros
®
NIEROS Metal d.o.o.
a FECRO company
Gmajna 55,2380 Slovenj Gradec
Znani smo po svojih proizvodih: nerjaveča oprema za živilsko Industrijo, kemijo In farmacijo, repromaterlal za mesno Industrijo, klavnIŠka in transportna tehnika, skladiščni sistemi In logistika, bazeni za hlajenje mleka, projektiranje, Inženiring...
Družba ima sedež v Slovenj Gradcu. NaSI proizvodi so pojem tehnološke razvitosti In odličnosti. Certifikat ISO 9001 dokazuje kvaliteto naših izdelkov In storitev.
Razpisujemo prosto delovno mesto VODJE EKONOMIKE
OD KANDIDATA PRiČ/y<UJEMO DA: • Ima VII. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri
-	Ima izkušnje s področja financ in bančništva
-	ima organizacijske sposobnosti in smisel za vodenje.
Delo se sklepa za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev.
Kandidate, ki jim je to delovno mesto izziv, prosimo, da pisne pijave s potrebnimi dokazili in kratkim opisom dosedanjega dela pošljejo na naslov NIEROS Metal, Tovarna opreme, d.o.o.. Gmajna 55, Slovenj Gradec, prijava na razpis, v osmih dneh od objave.
-AB1TORA-
Podjetje za izobraževanje
d.o.o.
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC
Vpis v 1. in 2. letnik» PHEKVAUFIKACUA
EKONOMSKI TEHNIK (V. stopnja)
DIFERENCUALNI PHO^BRAM. PREKVAOFIKACUA
Pričetek bo 26. septembra 2002 ob 16. uil v poslovni stavbi Ingrad, Lava 7, Celje
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
-KOMERCIALIST (vi.stopnia)
Informativni dan bo v četrtek, 19.9.2002 ot) 16. url
-	POSLOVNI SEKRETAR (vi. stopnja)
Informatii^i dan bo v četrtek, 19.9.2002 ob 17. uri
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVUANJE IN POSLOVANJE
-	UPRAVUANJE IN POSLOVANJE
(VII. stopnja)
Vpis v 3. le^lk (za diplomante I. stopnje po programih sprejetih pred 1.1.19S4) Predavanja In Izpiti bodo ofQanizirani v prostorih Ablture v Celju. Predavanja in izp^ bodo organizirani v prostorih ABITURE v CEUU
PRIJAVE: ABITURA d.0.0., Uva 7, Celje, Tel.: 03/426-55-32
16
SPORT IN REKREACIJA
'^JÍS 12. septembra 2002
Era Šmartno

So bill kos OlimpijI?
Ni>}>uinciAÂi smarskc Kře so bill «kJ tork<i d<i sobole prejšnji ie<lcn nil priprnvaK v Mežici. Vadili &o iiu igriištu tHinki^l.'^nJegii Akiitniihloija. ki iirA v inediilxinivkj ligi. Z iijini so v petek odit^rali (udi prijHtvIjsko tek' mo M) /msi^sHli k:ir5 16:0.
Seveda p» jť bila çlavnii pi>«'>rnosl icgii knukcga skupneg;i bivatij<i v Mcžici namenjena včerajšnji pi'ikalni teloiii. ko na svojem igiisCu gostili ljubljansko Vega Oliinpijo. V», prvenstvenem krogii psi bixtmsolwio gi»slo>»li v Novi Guiici Ipričelek (ekinv h<) n1> 16. uri).	H
NK Rudar
Ustaliti se na sredini
Vclenj.skl pnuligšje odnmr i/kurislíl čim boyše pnprdVť iui subiitiio prvenstveni» tek/no s Priinoi^iem na mestnem M»dionii v Vcki^u« priO-etek i>l) 19. uri. Vadili so kžir doma in prijài\ji teden udi^Rili dve prija-tťlJ^ki tekmi. V Mvdo je kon^Uinimna ekip» premaj^nla ^>stanj ^H : 2> v petek pa so v Slovenj (iradcti listali 7. Dravograd oni : X Z igro nA tekmi je bil trener Marjan Maijanovič /^dovoljen. Spiimniti &eje namruč treba. <I.T so DrHVíijjrajťuni v pnenstvciicm knigu prem»«« I i "rudarje" v Velely u.
osvojeni U)iki na Prevaijah v prejšnjem kn''gu ljubitelji nogometa v Velenju goiov<i pričakujejo v soIkHo zm<igo pnni Ajtiovcem. Vendar je Ueiicr pri na|xwcdi prevúícn: "Sedaj prihajamo v najbolj pomembno obdobje v jesenskem delu prvenstva, /a Priiiivîijem botnogo^u^valivšmatt-ncm ob Paki. poiem se bomo donia ptnuerili z Muro. v /iidnji tekmi prve Uetjine prvenstva pa l^inîo gt>suwalt v Marihv>nj. Doma '^^elimo eel<iten i/kuptóek. in mortisi osvojili kakîno tixlko v gnsteh. S temi ti^čkann bi se ustalil i v sredini in drugo tretjino prvenstva bi lahko nadaljevali v^indar-k nekoliko bolj sproSCeno in pokazala dosti več.	■
NK Šoštanj
Kljub vodstvu poraz
Niifiometaii SoAtanj» m) v 5. prvenstvenem kn^u v 3. Ii}>i se^cr uosti-I i Poh<irje in do/ivcii drugi zaporedni poraz, izgubili so 7.2 :
Dolp^ časa je ka/alo, da biuio varovaiici trenerja Evina Poloviaka lo premagali Rušane. V3l. minutijc VasnJdomaČe povedelvvod>tvo.vendar so iviitno po lenï zadetku /-»igrali premali» pazljivo, saj so gostje že polreh tuinutah (3d.) i/enatiili. V 38. minuti seje domaiim spel nasmihala zmaga» saj $0 z zadetkotn Kovačiča znova piwedii. Do odmora so si priigrali ^ tri lope prilohiosti, vendar jih niso i/korisli)j,kavsc jim je v zadnjih minutah lekme maSéevalo. Po 12. minutah iprc v drugem polčasu je nu>ral v slačilnieo Vukančt^i, ker je odpadaj pixirl nn^pr<'stnikiwega igrala) in mu s teni preprečil skorajda zanesljivi zadetek. Rudani so icrali vseUMj napadalno in v minuti izenačili. VHh. minuti pasosczudar-eem / enajstih nictr<w dokopali sc do preostaliii dveh točk.
kiv>gu sííSosianjčani nîc<l 14. moštvi na K), mestu. Di>slej so zbrali pel točk, torej polovieo v.seh možnih, vodi pa Poliorje z 12, točkami. V naskdnjem kr<»j»u bodo gostovali v Rogatcu pri Mont Clauifiusu. kije & t resn i toc ka in i t ren 111 no n a 13. ( p red zad njem ) in es 111.	|
Rdeča dvorana Velenje - v petek In soboto
Turnir najuspešnejših slovenskih ekip
Med pripnivanti na nove» prvenstveno sezono Je prvo moštvo velenjskega (»orenja prťJŠiiji četrtek velonj.ski l(<leči dvorani (xligraío kar dve pryatcOski tekmi. Naprej so » 34 : 30 119 :13) premagali člana I. H lige (forišntet». zvečer pa Jugoslovanskegii prvniigaia, Lovćen, s 261 24 (14:12j.
Corenje - Coriiraco 34 s 30 (19 $ 13}
Vprviiekmi je trener Ivan Vajdidal priložnost v glavnem igjalccm, na kalcre v novem prvenstvu §e ne računa povsem.
Strelci za (iorenje: Dedekovič 6. Petcrlin 5. Stefaîiié ter brala Dí^hcISek po 4. Kavtičnik bi Rudar po 3.ítajšek in ll3lilovićpt^2. Oiiiir 1. Pri Gori^nici jc igra tudi nekdanji Ctorenjcv igralcc rricelj.kl jebil z 9-imi zadetki tudi najMjSi strelec tekme.
Gorenje - Lovčen 26 : 24 (14 :12)
Pi\itI pokalnim prv;»kom /RJ w,>di>mačizaijErali vnajmočnej^^i postavi in z di')brimi potezami nav-duisevaliplcdalec.
Vse5:kozi so bili bolji^i, saj izid ni bil niti enkrat izetiačen. Najvišje vodstvo Cnireiija je v prvem polčasu znašalo štiri zadetke, v tlrtigcm pa celo dvakrat [to ^st.
(Jorenje: Skof, liímw 1, J. Di^K'l^k. Bedekovič 4.Kaviičnik5.Pctcrlin, Mlakar l.Ošiir l.Stwič 4. Sirk 6. GajSek 2. i. Dobciick 2. Sanič. Lainiý^ek, Prvi v Sevnici
V	soboto so se udeležili spominskega turnirju v Sevnici. Pi>leg gostitelja. moSlva Sevnice, ki igra v I. B ligi, so na njem sodelovali §e rokometasi trb^weljskega Rudarja, člani 1. lige. Izbranci Ivana Vajdla so tudi na tem turnirju igrali zeli> dobro in p> pričakovanju osvojili prvo mesto. Mv^slvo Rtidaija so premagali z 29 Sevnk:o pa & 26 : 20 (Rudar • Sevnica 23 : 22). Poleg tega so vse pi^samične tiagrade piibralinji' Iiíwi igralci. Branka Bedckovičas<>i/^>ralizii najboljšega igralca, (torazda Sk<'>fa za najboljšega vratarja, Sebasljan S<mča pa je bil najboljši str-elcc(dosegelje U)zadetkov).
Poroz z Ormežem
V	torek zvečer so rokomeiafii (iorcnja v pri-jatcyski tekmi gostji i Ormož (I. li) liga in kir malce nepričakovano iz^iuhili ^ 25 : 29.
Igral: so brez rahU'» ptííkodovanega Bede-koviča, pc»k?g pa za trenerja ni bil v ospredju iyid, saj jc veliko menjaval in dal prilož-
nost ijjrt^ tudi mladim igralcem. S potimi zadetki jc bil najučinkiA'itcjii strelec domače VTstc Kavtičnik.
I Si Jttrnovitev memorial
Jutri in v sť>botobi'doljubiieiji rokometa jMtovo napolnili velenjsko R<!cčo dvorano. V spomin na cncg,a začetnikov rxîkometne igre v i^o^tanju bo RK (iorenje izvedel že 18. Jarnovičcv memorial, na katerem ho<\o igrale v minulem prvenstvu najitspesnejie slovenske ekipe. Poleg gostiteljev sc Pivovarna Laško Celje, Mobitel Prulc 67 in Prevent.
Gotovo pa bopt^scbej sliwcsnona tekmi meti (iorcnjem in Ljubljančani, saj seboixl aktivnega igranja poslovil tK^lg4'»letni kapelan Gorenja Borut Plaskan, Spored tekem
Petek, 17.45: Celje Pivovarna La.%o- Pwvcju, otvoritev tumitja. iy,?0: (iorenje - Mobitel Prulc (>7 (piîsiwilna tekma Biîruta Pla^kana); Sobi>ta, 9.30: Gorenje - Celje Pivovarna Lii^ko, 1 l.íXh Prevent - Mv^iitcl Prulc 67, i7M (»ojvnje -Prevent, 19.15: Celje Pivovarna Laško - Mobitel Prule 67» podelitev pri/nanj in pokalov. Cene vstopnic: 2 tekjni IddO SIT. 6 tekem - 20(10 SIX
KK Era Velenje
Nova zmaga
V sobfito so v letni ligi, v kateri nastopajo nekatera drugolignsk^i moštva ter kot edini ůinn i. lige Errt Velenje, odigrali 7. krog. Ve-Icnjčani so gostili Akluul U Marilxíra in zmagali s 95:74.
/anjc je igral tudi Hrvat Pet-ranovič, ki jc žc doigo v Sloveniji. S30-imi ti^čkami je bil tudi najboljši stre Icc tekme.
Tekmovanje bodo nadaljevali v torek. 17, septembra. kt> bodo Ve-knjčanmi gopstovali v Rasah.
Igrali so: Milčič 7. Vaupotič 5, .Sodin 5. fl crlah 2, Pogorcvc 4. Meh 2, Nikolič 2. Ploj 10. Polra-novič 30» Pungartnik 21. Aračič. Valcnčak7. ^	■ Tj. R.
MOJSTRSKI dekorativni fasadni profili
Polepšajte svojo hišo in estetsko okrasite fasado z dekorativnimi profili TIM:
•	enostavna vgradnja
•	velika izbira standardnih oblik profilov
•	možnost izdelave po naročilu
•	velika obstojnost (od -30' do +50X)
Za informacije:
•	brezplačna tel. št,: 080 21 10
•	spletna stran: WWW.tim.si
a
tim
tovarna izolacijskega i. 1771 materiala d.d. lUU laško
Clan sist^rr^â tim
POPOLNOST IZOLACIJSKIH REŠITEV
NA KRATKO
Skoki -za državno prvenstvo in pokai
v solMito 114. 9.) 1)0 v velenjskem snnićarskosk:ik;dneni srcdisu r^mi-inivu tekma. Člani tloniiKC{!a klubu liodo lia skiiknlnici KH5 izvedli dr/avno prvenstvo v skokfli /ii mb-(lince (do 16 let).
Ob 9.3(1 bo pojJcusna serija, ob 11 ,(K) pa sc bo 7aČela prva tekma v ki^nkínonci. Nordijski kombinator-ci «C bodo ob uri zbrali Sc v Plcšivcu. kjer « bodii pomerili v
teku 7. Tvilcrji.
Zavrtimo kolo, da okrepimo telo
VELBNJE - DruiSivo humoristw Velenje bo pripravilo v nedeljo, 15,
septembra, drugo kolesarsko trim vožnjo z nusjcwoni Zavrtbno kolo, da okrepimo telo. Prireditev bo rekreativna, primerna tako za mlajše kol ^tarcjSc rekrcalivcc. Start bo pri restavracij i.Iczero oby. uri, kjer bo ob 12. uri tudi zaključek s podelitvijo spominskih medalj, ki jih bodo prejeli vsi udeleženci prirc-d itve.
Pot boilol^ašesl kil<imetro v. speljana do ribiškega doma. mimo Skalskega jezera in Bole dvorane do ctlja. Startniiiu za odrasle lx>2tXi lo!ar}cv, otroi.'ido 15. leta starosti, za invalide brezplačno.
mkp
Karate - tečaji
z Tnčctkom sobkeea kia ^e bolj /a/ivi delo v posameznih khibili. (udi v veleiijskili karate kltjhu. Medse žťiyo prixahiti .se več Ijubi-(«Ijvv (ťfia ipiirtH ,
v teóij karatcja in sannx>brambe bodovpisíwali na osnovni Soli S-alek. in to: Iň.. 18. in 2.^. septembra ve<lno od do iy. 7.0 ure. Vpi.s<Tvaîi b(Hlo ženske in mo.ske vseh starostnih :»kiipin. Teíaj bo možno odplaûevatiobroèno. 7J vcC članov iz ene družine, pa so uvedli díxlatni p<^pu^t. Dodatne informacije na tel.: 031 4«7 01.^1
Nogometna šola Talent
Otroke, ki ý«lijo5po/.nHtí o>nnv-no mii^onietn» (vliniko iii taktiko, vabijo v nof*onictno solo Talent.
Vfibijo otroke otS 6. ilo 10. leta stam.mi, pa ludi, ki w Že v klubih, pa bi radi doptilnili svoje znanje. SoUt bosta vixiila profesoija športne vzgoje, imxin i sestanek pa bo v torek. 17. y,. ob 16. uri v telovadnici Šolskesja centra Vcicnjc. Podav bnosti Û41 521)^10,041 813 04R.
Vinstord,o.o. Velenje Prodajni center Selo Velenje Tel.: 5-861-013,5-861-79 Fax: 5-862-420
www.vinsforsi
Za voren...
SOLARIS
Stekleni zidoki

strëSna okna
FAKRO'
50 LET GARANCIJE!
[uHHlHISl
'MM If j"
Lahka strešna kritino
n toDG dom
.jjj
Strešno okna
NOVO!
Topiovodni in vodovodni material
12. septembra 2002 ""HlAS
ZANIMIVO
17
HOROSKOP
Zdravnik svetuje
Oven «d 21.3« do 30.4.
Kljub velikim željam čas m nsipriirtemeiši zs sklepanie dolgoročnih loipčii. Se fnan; pa [epnmereii za stalne napeiosti, ki )in s svojim; besedami m ravnanjem vnaSala v partnerski odnos Partner se počuti kot n^ed c^eirta ognjema, vi pa nikďcor ne morete raaiiïteti, zaka; je tako. Kor da se ne znate postaviti v njegovo ko2o? Pnmfslite. kaj ste v adnjit) (etih naredili sto. da Pi se pri vas doma kai premaknilo 12 mrrve lotkt
Bik od 21.4» do 21.5.
Pri {ielu boste sKI&iiN zelo dobro pogodtx) i nadrejenimi kar seveda ne velia le s tiste, ki so vslu2bi. Tudi mlaiSi biki st bodo It na začetku lolďce^ali Itudijske^ leia znali izborili svoj položaj F^rtnerski odnos bo še naprej v krizi, ^rtn^ namreč vaSih namigov ne bo razumel, ker mu jiti boste tioteH dopovedaû po ovinkih. Kaj ko bi tokrat udarili kar naravnost in poskušali v besednem razčistiti, kar vam ne paSe
Dvo|čka od 22.5 do 21.«.
Tudi v naslednjih dneh vas bo izdalo zaupanje do drugih ljudi. ki Sle jim kot ponavadi preveč zaupali Nikar si ne belite glave kako iz nastale sinjacije, saj se bo juha tudi tokrat ohladila In to celo prej, kolba izgledala na začetku. Zato bo čas. ĆB začnete spet mislili nase in na svoje 2elie Teh ie zadnie čase bolj malo. saj vse prilagajte svojemu prostemu času. ki ga nimate Kef dnjSina pričakuje čisto preveč
Rak od 22.6. do 22.7.
Pozitivna energija bo le naprej na vaSi strani Počutie se vam bo (Z dne\Q v dan Izboliievalo. ne le telesno, tudi duševno. Spet boste sposobni misliti za nekaj dni vnaprej m ne le. kako pre2:lveti dan, ki je pred vami Tudi zato. ker sie si uspeli napolniti akumulatorje. Pazite, da se zaloge energije ne bodo prehitro Izpraznile m poskrbite, da jih boste tudi med letom bol) pridno obnovita-II Zdiavje torei dobro. iinar>c8 solidno, ljubezen pa bolj slabo
Lev od 23.7. do 22.6.
V tem podopusmi^kem času je čas, da se odločite za kaklen tečai ali izobraževanje, ki bi dobro del vaSi nemimi duii. Že nekaj časa namreč opažate, da si želite kaj več kol lerutiniran vsakdan, ki se začne sslu&o, konča pa zgiedanjem televizi-le. kjer vam skoraj nič m všeč ftavno zato, ker potrebujete spremerrto v življenju, si dobro poglejte ponudbo. In se ob tem zavedajte, da se bosietudi spartnerjem botje razumeli če boste spet bolj zadovoljni ssvojim življenjem.
Devica od 23.3. do 22.9.
Zgodilose bo, kar ste pričakovali 2e med poletnim dopustom l^rejeni vas bodo zasuli z nalogami, ki jim ne bo videO ne konca ne k/aja. Vsc^ se boste lotiil z enako vnemo, saj pričaku-lete. da hodo to opazili m vas nagradili tudi finančno. 2al ne bo tako Ko bodo videli, da zmorete, bo dela vsak dan več. Treba se bo Fáučiti reči *'ne« m tudi tega, da se kdaj bolj odločno postavite zase Ne boite se VaSih sposobnosti se zavedaio tudi êeti
Tehtnico od 23.9. do 22.10.
C^eprav vam bodo tisti, ki se dobro spoznajo na potek dogodkov, poskušali še pravi Cas dopovedati fajsedogaia boste ir-n^sto vztrajali pri svojem In prilemoosegli samo to. da boste začeli izgubljati karte v igri, ki je kazala dobro, predobro. Hišica seboačela podirati koz domine; najprej bo počilo doma, potem le v službi. Saj ne boste niti vedeli, česa vas je bolj groza, ker ste bili zadnia leta navajeni le zmagovali Tudi na račun drugih
Škorpijon od 23.10. do 22.11.
Občutili boste dvom ob vsem kar boste počeli Zdeto se vam bo. da vam prav nič ne uspevs lako. kot bi želeli da se vam vse izmika in da tudi drugi niso zadovoljni stem ks počnete Da se vam vse skupaj le dozdeva, v^m bo jasno te v začetku prihodnjega tedna. Ne le da vas bodo na glas pohvaliliza dobro opravlleno delo. dobili t}osteprllo2nost, ki stesijože dolgo želeli Panikař ne mislile, dâbo traialo. Zalo ne mencajte m se čim prej odločite.
Strelec od 23.11. do 21.12«
Nekai lepih, sprolčuiočlh, mimih dni le 2e za vami A kot ponavadi boste tudi tokrat ugotavijalI, da lenarjenierdsni avas. da poD'ebujete več, da je vaâ nen^ma du^iadcvofina. Kc^j ste si naadnje vzeli čas za dobro knjigo? Ali ogled dobrega filma? Će je 2e predolgo ponovite In če tudi Ione bo pomagalo. potem se vprašajte, kaj za hudiča je narobe pri vas doma Stase s partnerjem odtujila, ali pa vam mika kakšen skok čez plot rz čiste radovednosti insamodoka-zevanja,
Koxořofl od 22.12. do 20.1.
Še sami ne boste mogii verjeti, kose vam bo zgodilo, da boste lahko po dolgem sušnem obdobju izbirali med dverrn odličnima prilo^ostin^ Ponudili se bosta praktično ob istem času in obe sla povezani s čustvi Caka vas ra^urljivo liube-zensko življenje, česi boste le drznili storiti to. kar vam veleva srce m potlačiti razum h res. da vas vleče t]a. kjer je vse bolj negotovo m kjer bovseûko,cË drugim ne bo všeč. Kaj lahko pasezgodi. da se boste odločili drugače Posledice boste morali pripisati sebi in nikon^ir drugemu
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Idej bo več kot preveč, polna glava Ase boste dobro zavedali da Jih lahko uresničiteie. če boste vključili Udi zveze m poznanstva Spitfi. ker se niti zavedale ne. kaj vse se lahko zgodi. če vam uspe. Nekdo se bo namreč močno ustrašil za svoj stolček in položaj, zatobosloril vse, da prepreči vaš u^eh. In ta nekdo bo nekck) ki se 2e dolgo izcbja za vašega prijatelia. Zaio vas bo prizadelo m bolelo.
Ribi od 20.2. do 20.3.
V ljubezenskih zadevah boste prehitevali samega sebe. zato boste i4)adli kot zelo zmedeno bitje. Nič boliese ne bo počutil izbranec, ki mu še nekai dni nebo iasno. pri čem je in kaj pravzaprav !ehle od njega Ustavite konje m dajte času čas. Stvari je treba pustiti, ^ dozvijo, saj bo za uspeh povsem prerrâlo. če se boste pripravljeni odreči le svojemu prostemu Času Prihaja čas sprememb ki se jih boste teZko navadili.
Bolečina v prsih
I saka zvtia vrv tii maskirana kava!
BolcCini v prsili dajemo ljudje večji pomen kol «Jrugim bolezenskim znakom. Najpogo-sleje \o pripisujemo srčnemu obiUcnju. Po« moč pri zdravniku navadn<i iSčemo Šele takrat. jobt'ile^ina moíJno intenzivna, čeprav smo pred njo imeli f.n druge znake, ki pa jim nismo posvečali porornosii. alf pa smo jih celo spregledali.
Le pritílížno bolečin v prsih ima vzrok v koronarni srčni bolezni. V 60% so vzroki v okvari hrbtenice in pixsledičnem pritisku na živčne korenine 1er psihi^^niii dejavnikih. L*>čimo lahko hudii bolečino, ki je nastopila nenadno, brez pravejia v/roka in traja tlalj Casa ter bolečino, ki se pcijavtja občasno, ne vpliva na nasodelovnih spoM>brmsi. meti i^b-dobji napatiov pa je smo p^wsern zdravi, oziroma brez leJav.
Vzrok za t'ioleéino je lahko:
•	prizadetost Ikiv vralu ali siene prsnega kokr.
koža. mišice, ko^ti in hrustanec, hrbtni mozeg, krvne žile, dojki
-	pri zade los I srea:
koronarna bolezen, vnetje srène milice ali osrCnika. obolenje zaklopk
-	prizadetosti drugih orgam^ v prsni votlini:
aorta, pljučna arîerija, bronhiji, pljuiia, rebrna mrena, mcdpljuCni prostor, pi^žiralnik. trebušna prepona
•	prizadelasti organov pf>d prepono:
trebušna pccica. želodec, trebušna slinavka, jetra in žoICne poli. vranica,
ledvice in tkiva ob njih, široko Črevo
•	nevn^tiCna bolečina in tioleiine nernene-ga izvora.
Bt>iećina v prsih je lahko tudi zgodnji znak pijuénegíi raka. Pravočasna ugotovitev te tako resne bolezni je odvisna od tega ali se bomo ob pojavu bolečine tudi pravočasno odlomili za obisk pri zdravniku. Kadar boIeCi na izvira iz ko^e ali povrhnjih struktur, jo lahko dovolj točno omejimo. Bolečina iz globlje ležečih organov jc navadno razširjena, ni je močomejiti.pogiv>topasevavdrugpredeí in nas lahko zavede, da je vzrok težav zunaj prsnega kt>Sa. Pomembno je, da zdravniku pO' drobno opiáomoznaCaj in trajanje boleCine. okoliščine v katerih se pojavlja, kaj vpliva nanjo in kam morebiti izžareva.
Pri Ji'>loCitvi mesta bolezenskega di>gajanja je pomemben tudi (ip bolečine. Pri procesih na ki>stehje lopa,vciisih kljuvajoCa, pogi>sto jc moCnejša zvečer. Pri procesih na hrbtnem mozgu in živčnih koreninah je navadno astra 1er segmentncf razporejena.
Bi>lečina v steni prsnega kc^ša je lahko po-
sledica naprezanja mišic pri (elesnih naporih, ki jih nismo vajeni. Pojavlja se na stikih hrustanca s kostjo ali prsnico ter v mi&icah prsnega ki,>ša. Bolečino lahkt>!>pn'»žirao z globokim dihanjem, obračanjem trupa, pripo-gibanjem, gibi rok in ramen. Pogoslo se lahke» javlja občutek zbadanja alt pa nas preseneti jutranja okorelost.
Tudi čustvene motnje lahko sj')remlja bolečina ali neprijeten občutek v steni pr^nega k(wa. Občutimo lahko le neprijeten pritisk ali zbadanje v predelu prsnice.
Bolečina v prsih lahko spremlja Številna obolenja opi>mih tkiv vratu in stene prsnega koša. Izbočena medvretenčna ploščica lahko draži živčn<' korenincv ki prevaja glt>alne ali čutne informacije, zato je (udi bolečina različna. Skupne pa so ji naslednje značilnosti:
1.	pojavlja se v zvezi zdok>čenimi gibi:
2.	p^^&labša se pri kihanju, globokem dihanju ali napenjanju pri odvajanju blat:
3.	pt^javlja se po nekaj urah mirovanja in nas zbuja iz spanja;
4.	izzovemo jo s pritiskom na vretence.
Vratno rebro ali def(»rmacija spodnjega
vratnega vretenca ptwzroča bi^lečinc, ki se selijo vzdolž živcev po mkah. lahko pa tudi v predel rame in vratu. P(wcčajo sc ob vrtenju glave. Zaradi stalnega pritiska na žile lahko p»>stopno pride do odmiranja kože, mi.sic in kosti zgi>rnjih okončin,
M(>teče bolečine so lahko tudi posledica pretanke prsnice, ki intenzivno sledi gibanju prsnega koŠa. B(vleČina se javlja v žlički ali podsp<xjnjim delom prsnice. Spremlja jo slabost. pogoslo .seva v vrat. rame in roke. Po značaju je lopa.
Bolečine srčnega izvoni posledica motenega preteka preko venčnih (koronarnih) arierij ter slabše prekrvtjenasti srčne mišice. Pomembno vlogo igrajo tudi nekaieri raz-gradni produkti.
S kon^narno srčno l>olcznijí5 smt) se že spoznali, omeniti pa velja funkcionalne srčno-žilne motnje. Opisali .so jih že davnega 1S71. Bolečina se javlja v ilveh oblikah:
1.	kot lop pritisk pri srcu, ki traj nekaj ur ali dn: in lahko seva pc^dobno kot pri angini poktoris, zJasti v levo roko in
2.	kratkotrajna zbadajoča bolečina pri srcu, ki traja le nekaj sekund.
Pogoslo so v ospredju težiive z ^tihanjem. javljajo pa se tudi ulru}emftt, občutek strahu. hitrejši srčni utrip ter obilno odvajanje nenormalno svetlega urina.
Vnetje osrčnika spremlja topa bolečina, občutek priiiska pod prsnico ter pogoslo zvečana tele.sna temperatura. Odvisno od mesla priz^delasii t>srčnjka se laho bolečina širi v vrai, proti ramenu ali pa navzdol v pre-
del trebuha, l ipično je, da bolečina p^^jenju-je pri sedenju in pript»gibanju naprej, močno pa se poveča pri ležanju. Raztrganino stene aorte s posledično raz.širilvijo žile spremlja nenadna, ostra in difuzna bolečina, Pogosto jo .sprti?: izreden telesni napu. p>t širjenja bolečine pa je ocivisna od mesla okN'arc žilne stene. Lahkt> se pc>javijt> tudi znaki slabega tesnenja aortne zaklopke, ali pa je moten vtok v koronarne arterije. Ce se žila pretrga v celoti, nastopi resno ogrožujoče stanje, saj lahko izkrvavimo v prsno votlino. (Obolenje se najpogosteje pojavlja pri miXŠkih s povišanim krvnim tlakom v obdobju med 40. in 70. letom starosti.
Kadar smo dalj ča&i» vezani na ležanje v p<»-stelji, po operativnih posegih ali po.skodbah sp(.Hlnjih okončin, nas lahko preseneti pljučna embolija. Manjši strdki ne povzročajo bolečin. pri osežnejših pa je ob bolečini prevladujoča: predvsem dušenje. V izpljunku pogosto opažamo slediwe krvi. Nenadni» Nilečino v prsnem košu lahko povzroči ludi razpok pljučnih mešičkov s prehodom zraka v prsno voilino. D(»gajanje v požiralniku pc^leg hi-lečine spremlja 5e povečana bolečina pri po?ir<uiju.oieženř> pi^žiranje ter pogi»sto povraćanje. Tudi Številna občutenja organi»vpod ircbu.šno prepono (trebušna slinavka, žclo-ilec. žolčnik) lahko zaradi refleksnega dogajanja sprožajo bolečino v prsnem ku^u. Pomembno je vedeti. daje bolečina le alarm za dogajanje v telesu, močan opoA^rilni znak, da si moramo prisluhniti, sc (xltt>čiti za spre-mcmbo dela ali žJvtjenj.skih navad in se morda celo odpraviti na obisk k zdravniku. Samo v 30% je vzrok za bolečino v prsih koronarna srčna tx^tezx^n in le v manjšem (Wstot-ku se za nji» skrivajci tudi hude bolezni kot s<i rakaste novotvorbe. Torej le ni vsaka zvita vrv maskirana kača. Uud(j narobe je. Če prehitro sprožimo alarm in še huje. če maskirano kače» zamenjamo vu vrv. Preostane nam le treznost, dobro p{'»znavanje bolezenskih znakov, izostren posluh za dogajanja v lele-su 1er obisk pri zdravniku.
■ Prim. Janez Poles^ dr, med.-inter»
nist
Jesenska bera: nova pravila dela
September nas vse vrne v ilstJ normalni delovni red: letos imamo tudi na področju sladkorne bolezni nekaj ncwo.<li, ki nas bodo sprcmljiilc vsaj do novega leta. Slovenci najprej poiščemo slabe novice - kdo vc, ali jc tako tudi prav.
Na "sladkornem" področju je gotovo na jodmevnejša t^i, dajť Zsiutd m zdravstveno /iivarovu-r^ji* Slovence prekc» |K»le(Ja sprejel sklep {objavljen v Uradnem listu US julija iclos !)«da Sť|H>' cnotijo kriteriji z^ di^deljevanjc tehničnih pripomočkov, /a nas topt^meni.da bodo nekaieri naSi bolniki prejemali na primer glu-kometre - merilce krvnega sladkorja-lažje, saj jih pc» novem lahko s plačilom /avoda prejmejo ludi listi pred uvedbo inzulina ali na kombinirani terapiji, /ato pa so pil drugi sirani prikrajšani tisti. ki imajo aparat, a V(^dijo svojo bolezen le z dieto ali eno vrsto zdravil, saj merilni lističi z-a slednje niso večna vtiljo preko Zavoda. Na /avodu sicer niso želeli prikrajšali nikogar. z.ag(»l(»viti pa želijo enako vrečko denarja kol prej. "Vrečko'' pravim zato, ker
jevsiîtazavse izdane tehnične pri-pt>mi>čke majhna-le morda 1% vse porabljene mase ztlravstvene-ga denarja. Ker ježe moja babica učila, da je treba varčevati pri tolarjih in ne pri milijonih, nimamo verjetno nobene možnosti za hitro posredovanje za spremembo pravil. !z tega razloga sc že dogovarjamo z olïemadrui'tvorna sladkornih bolnikov (zgomjesavinj-skim in velenjskim ), da bi fioma-gall svojim članom pri nak-upu merilnih lističev z lastnimi sredstvi. Skupne težave bodo člane - Klinike gol ovo bolj povezale kol so bili do sedaj, združeni pa so vedno mi»čne}5i kol pifetimeaiiki. Naslednji korak jc namreč pritisk na strokovna telesa in minisin^tvo za zdravje, da izda listi minimum, ki ga sladkorni bolnik potrebuje zj normalno vodenje bolezni (morda vsaj 100 lističev lelno za dobn» kontn»lo diete 7).
Bolje poskrbljeno za najmlajše
Dobra stran te novice pa je la, da je bolje po.'îkrbtjeno za najmlajše. V breme /avoda je sedaj moč izdati za otroke do 15. leta
DAMJAN JUSTÍNSk
1 SLADKORNUímiCE,
- (PONAŠtM^kí)
BOLNIŠNICA TOPOLÍ ICA
starosti najmoderneji^i pripomoček dosedaj sploh: inzutinsko črpídko. <ïlede na VLSt>kt^ ceno .same črpalke (3 (.NX) USA dolarjev) in skupnih siroŠkíA' uvedbe lake terapije prit)li^no l-2U(MKK)sii po črpalki je la ukrep velik dosei^ek na pixJročju standarda skwenskih (najmlaji^ih) sladkornih bolnikov. Na letošnjem kongresu esropskc dialvtoIoSke zveze v Budimpei>ii je bilo osnovno sp(»ročito namreč (spet) inzulin: lako bolniki kot zdravniki .se navadno odločimo prepozno za to obliko zdravljenja. Injekcije so koristne na začetku bolezni, saj v nekaj dneh normalizirajo procese v lelesu in bi jih načeloma bilo smiselno uvesti ludi preduvetlbt» tablet za prehodni čas. Nadalje so inzulinske injekcije kt»rislrte pri vsakem zapletu: srčni infarkt se bo bolje pozdravil, če bo na-^e telo imelo na voljo dtwolj lega prepotrcbnega hormona lako 7H manjšo okvaro stene srca po infarktu kol ludi za tvorb^i močne brazgi^line pt^ okvari, Na koncupa jespet le dodajanje inzulina lista re.^iiev, ki nam
normalizira sladkor ne glede na predhodno (slaboučinkovite) tablete. Cc pa se injekcij \c bojimo, poilčimo ambulanto ali dispanzer -piî natančnem ogledu txwte vi-deli, da je sirah goiovo odveč. S kongresa je tudi jasno navt>dilo, kaki^n je m>rmalen kivni sladkor: od do (->3 û]m<îl brez izjemi M('»bilna diřibcioloSka enoto /adnja novička pa je ta. da smo v s4>detovanju z gosp^Wom županom mesta Šoštanj razvili v bolnišnici mt>bilnodiatx.'tok^koentv to, ki lahko preventivno in kurativno deluje v vsaki ambulanti -po želji pride tako rekoč na dom. Nov<x>t Že šteluje v zdravstvenem domu: v začetku res 2 do 3-krat mesečno. to<îa dt»stt>pnos1 ambulante za slabse gibljive bolnike se je 1(K)% izbi\ij.^ala-ambulanta je res pred Vašimi vraii. Upajmo» da bo posluh tudi po drugih občinah in da bo sistem ccniralni register -diskvirana ambulanta orat^gočil vsakemu sladkornemu bolniku moiřn<«i posveta in dobrega vodenja svoje bolezni!
18
OBVESCEVALEC
'^AS 12. septembra 2002
^ntlCA 4¥»>àt,à
VSOTA VSEH STRAHOV
a;<ciisk! triler
Režija: Pliil Alden Robinson (gr^o: Ben Affleck. Morgan Freeman Dolžina: 119 minut ŮBtrtek. IZ 9., ob 20.30 P9tek. 13,9.. ob 20.30 Sobota. 14.9., ob 2100 Nedella, 15. 9.. ob 20.30 (zadnja preûstêva)
Miacii in obeiavni agem CIA-e Jack Ry* an {e dobil posebno nalogo. Po nenadni smrti ruskega predsednika je z novim voditel]em prišin tudi neka| nekdanje napetosti med velesilama in Rayn mora opazovati In obveščati o nastaii situaciji. Ko pa v Čečeniji udari atom-ska bomba. ZDA za to obto^jo Rusijo in napetost narašča...
FANTJE IN PUNCE
romantična komedija
Režija: Robert Iscowe
(grajo: Fredle Prinze. Jr, Claire Forla-
nl, Jacsn Biggs
Dolžina: 94 minut
ČBtrtek. 12.9.. ob 18.00
Petek. 13.9.. ob 18.00 Sobota. 14.9., ob 20.30 Nećella, IS. 9., ob 18.00 (zadnla
predstava}
Ryan je lant. ki (ma svoje življenje načrtovano do minute, njegova prijateljica Jennifer pa dekle, ki živi zgolj za zabavo in dnevne avanture. On je že od malega po inalem zaljubljen vanjo, ona pa ga ne vidi v vlogi svojega fanta. Potem pa se zgodi, da preživita noč skupaj. Prijateljstvo je postav|eno na kocko. Njej vse skupaj ne pomeni veliko. on pa je nad njeno reakcijo mot-aran. zalo potrntujeta pomoč prijaletjev.
IZBRANKA TEME
grozljivka
Retija: Chuck Russell Vloge: Kim Bassinger, Jimmy Smíts. Christina Ricci Dolžina: 122 minut PBtek. 13.9.. ob 23.00 Sobota, 14.9.. ob 18.00 Maggie je zelo re^istič na ženska, ki jo nekega dne ol^šče njena zablodeia sestra Jenna in pn n|e| pusti avtisbčno novonDjenko Cody, f^aggie se na njo zelo naveže in praktično poslane njena ?ičerka. Toda po šestih ietih se Jenna vrne in ugrabi Cody. Maggie priskoči na pofnoč ageni FBI Tra^s s^ se v m&-stu dogajajo ritualni umori otrok, ki $o biii vsi roj^i na isti dan kot Cody. Ugotovila, da Cody nj le poseben otrok, ampak, da ima v sebi posebno moč,
Kino nagrajuje
fzreirte ftuponce^ in ga pošljite aH prinesite na uredništvo. Vsak teden turno Izžrebati tri ljubtteije filmov za brezptoćen ogled ene izmed filmskih predstav.
Ime in priimek:________
Noslov:
Izžrebali smo: Klemen Jelen, Letuš 19, Šmartno ob PaM; Andrej Glojek, PdSka vas 10 a. Šmartno ob Paki (n Alojz Jandć, Jenkova 95, Velenfe.
mali OGLASI
OSTALO
MLAJŠA UPOKOJENKA, zanesljiva in ločna s srednjo Izobrazbo, spreme delo (čuvanje otrok, nega starejše osebe, cskrDnica aJI pomoč v planinski koči,..) Šrfra "Ne morem kar obsedsti!"
POSESTI
V NAJEM ODDAM GARAŽO v Šale-
ku. Telefon 5874-368. VELfRIE. ZAZ1DU1VÛ PARCELO, 1070 m2. prodam za 17.000 EUR. GSM 041/315-072. UUBKO, m. SAVINJSKA DOLINA, hiio 2 vrtom prodam za 7 MIÛ/SIT. Telefon 5844-094.
STIKI-POZNANSTVA
fŠČEM ŽENSKO, ki bi priškakmeni na dežeio. staro do 50 let. šifra "Spoznajva sel'
RAZNO PRODAM
MEŠANO GROZDJE za 2501 vina prodam za 20.000 SiT Telefon 03/586-1492.
ZEUE. VARAŽDINSKO, ribano ali v giavaii^prodam. Šentilj, Amaće. Tele-ion 5888-603.
PRODAM KROMPIR ZA OZIMNICO
in goif 1,3 na tóncin, tet. 97, Telefon 5893-590.
ZELJE ZA KISANJE. ribano aii v glavah, prodam. Telefon 5890-384 ali 5890-371 dobava po 15 uri. KOMBINIRAN OTFOŠKI VOZIČEK Peg-Perego prodam. GSM 041/404-733.
SEDEŽNO GARNITURO, tn^sed, dvosed in fotelj, prodam. Telefon 5892-073 po 20. uri. ENOBRAZDN» PLUG, znamke Batu-je, prodam Telefon 5871-559. VEČJO KOLIČINO NEŠKROPUENiH jabolk, bobovci in krivopeceij za pre^ anje, prodam. Tel. 5882-855 ŠTIRI ZIMSKE QUME. dimenzije 175/70 R-13. prodam za 10.000 SfT. Telefon 03/58-74-630. NEŠKROPLJENA JABOLKA, za ozimnico, prodam po 25 SiT/kg in pujske 25 kg. Telefon 5886-261. GROZDJE ZA MOŠT prodam. Telefon 5886-273.
GROZDJE ZA VINO. belo in 6mo.z
dostavo v Velenje in okoiico iz Vipavske dolins, prodamo. GSM 041^04-878.
VISOKOKVALITETNO VINO, p(uj$ko-ormoSki okoliš, prodam. Pripeljem tudi na dom. GSM 041/90&-617.
STANOVANJE
ODDAM STANOVANJE v privalnl fiiži v zameno za čuvanje starejše osebe. Teiefon 5862-686. OPREMLJENO SOBO oddam v najem. GSfVt 041/428-566 aJi telefon 5865-992.
DVOS08NO. NEOPREMLJENO STANOVANJE v Velenju, vseljivo 20. oktobra, oddam. GSf^ 041/645-135. GARSONJERO KUPIM vVelenju, SSM 040/265-271.
STORITVE
ROLETE, ŽALUZUE fl» PVC okna izdelujemo In montiramo. Telefon 493-12-00 ali GSM 041/661-194.
ZIVAU
SUHA TRDA DRVA in teličko simen-talko, te^o 130 kg, prodam. Telefon 041/393-278.
BIKDA, TiŽKEGA 120 kg,prodam. Telefon 5882-146. PRODAM SIVCA, težkega120 kg. Telefon 5893-432 ali GSM 031/852-334.
BIKCA ČB, starega 14 dni« prodam po 400 SIT/kg in pujske od 25 do 60 kg. Možna dostava. Telefon 5881-764. JARKICE, grahaste In rjave, prodamo. Krajne, telefon 5472-071 ali GSM 03V772-038. PRODAJA NESN(Cbo15.9. od 8, do 8.30 ure v Šaleku. Teiefon 02/8761-202.
PRAŠIČA, krmljenega z domačo krmo, 130-140 kg,prodam. GSM 041/562-480.
KRATKOROČNA
mMOkumiom
« CELJE Kosovelovo 1 ć> 03/49268 93
ki jo zle sile žetijozase.
MOŽJE V ČRNEM 2
ZF áccijsid spektakei, ponovitev! Režija: Barry Sonnenfeld Vloge: Tommy Lee Jones, Will Smith Dolžina: 88 m in trt Torek. 17. 9.,ob 18.00 Sreda. 18 ft, ob 18M
INSOMNIA
kriminalka, triier Reži|a: Chris Nolan igrajo: Ai Paclno, Robin Williams Dolžina: 119 minut Premiera pred siovenskim stanom! Torek, 17.9.. ob 20.30 Dormer in Hap sla partnena. kt odpotujeta v majhno mestece na iUjaski. da bi raaskala krut u mor sedemnajstletne dekQce. Stískala obroč okoli osumljenca, pisca Wafteija Fkicha. Med lovom nanj, Rnch izgins. Začne se streljanje In Nap je ubit...
DOVOU Ml JE
drama, triler
Režija: Micliael Apted
Glasovi: Genrffer Lopez. Billy Camp-
beli
Dolžina: 114 minut Premiera pred siovenskim startom! Sreda. 18 9.. ob 20,30 Slim je nďakarica. Id se poroti z običajnim moškim, Id pase po rojstvu ličere spremeni v groznega, oblastnega moškega. Ker se boji za hčerko mu skuša Slim ubežalí. a Mitch jo neusmi-ijeno zasleduje. Nihče ji ne more pomagati, nill prijatelji, niti policija. V fizični in psihološki vojni živcev in moči se spremeni v nepričakovano akcijsko junakir^o. Mamo. ki postane bojevni-
ca, pripravljena storiti prav vse a hčerkino varnost.

FANTJE IN PUNCE
romantična komedija Pet8k.13.9..ob20.1S
IZBRANKA TEME
grozljivka
Pelsk,13.9..ob22.00 Sobot3.14,9..ob22.1S Nedelja. IS. 9.. ob 20.00
VSOTA VSEH STRAHOV
akcijski Mfer Sobota.l4.9..ob20.00
GOSPODAR PRSTANOV: BRATOVŠČINA PRSTANA
ZF pustolovski film Otroška matineja Nedelja. 15.9., ob 17.00
Filmski ciklus ŠOK TERAPUA: POSILI ME
erotični triler
Ponedeljek, 16.9.. ob 20.00 Torek. 17. 9.. ob 20.00
Naslednji lilmi v ciklusu; VSIUIVOI in 5 MINUT SLAVE I
Cena vstopnic: redne predstave 700 Siï, premiere 800 SIT, oToške matineje 400 SIT Infomiaclje in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 8982491 vsak dan pol ure pred pn/o predstavo in dalje. Ni rezen/acij vstopnic!
Bnteko d.o^. Ranč Bur^r • l^niše La^ vas 22,333Í Naiaije TeL: OSfê^S^O'lS, GSM: 041/698^24
' Šola jahanja
-	terensko jaharye
-	jahanje v maneU
vožnja s koči/ami in nqjem ob poroki ' oddajanje apartmqjev
Okna
ledom.
ALE! A
PVC OKNA ZA PlirjETCN OOM
aluminij montai, d.d. komen129a,6223komen 181,05/7395 919
PREDSTAVNIŠTVO Celje: 03 / 425 4938. D41 /345 378


tmm,U. septembra:
6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročla; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimi-vosti in vedeževanje; 9.30 Poročila: Novosti olimpi|skega komiteja-Sporta za vse; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 19.00 Na svidenje.
Pn(K,13.^prembro;
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Zanimivosti; 8,30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBÛÎA, 14. seplembra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj« mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila: 9.30 Poročila; Izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Rock šok; 18.0019.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7 .00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: I. blok čestitk: 14.45 EPP; 15.00 H. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
■JilJlJiliilJ lI.llIfBmB Q6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;
6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročita: 9,30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport: 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
TOREK J 7 s«pleflihra
16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski dzuboks; 8.30,9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila: Pesem tedna: 19,00 Na svidenje,
SRSOA, 18. septembra:
6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev Je naša; 8,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; Pesem tedna: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17,00 VI in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
v tednu od 2. septembra 2002 do 8. septembra 2002 povprečne dnevne koncenlraclje S02, Izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenie, Občine Šošian| in Občine Šmartno ob Paid, niso presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MAKSIMALNE URNE KONCEfiTRACUE S02 od 2. septembra do 8. septembra 2002 (v mikro-g S02/m3 zraka)
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
		
		
		
		
		
		
	1 mm	
		
	llruUI	--
iùSTéto Tti»CLt)CA íAveerue oustu	vajNVf^ «ML£ »RJC
eov
is.sep aa.sep a^.sep a&.^ep is.sep HT.sep BS.s^p
mefta vrMnaS: mllifo-fSO^/nSzrUđ.	pres«j»n|»v inj 200?; SOmlWd^ SOt^nđ
12. septembra 2002 '^H'AS
OBVESCEVALEC
19
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 3320 VELENJE. tBl.: 03/ 891 00 30. moD.: 050/ 636 939
#	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI	I
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE J
#	NABAVA CVETJA	|
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
mali OGLASI in ZAHVALE
8: 898 17 51
v 74. letu slarosti nas je dasti prehiiro /apasiila naSa dra^a mama, babica, tašča in sestra
FRANČIŠKA NOVINSEK
rojena Martiušek iz Šentilja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sle nam kakorkoli pomagali v dneh težkega slovesa in boslc mislili nanjos lopiinovsrcu.
\^ÎNJENI
ZAHVALA
Kakor liho je živela, tako nas je ludi zapustila
HELENA - LENÍKA KUGONIČ
iz Velikega Vrha 11.4.1923 • 6.9.2002
Zahvaljujemo se Urgenîni službi ZD Velenje, gospodu Stuparju, dr. med., za dolgoletno zdravljenje» sosedom Ceste VI. Velenje, gospodu î^upniku Vilijemu Kaučiču i/ Velenja, gospodu dekanu Ivanu Napretu, pevcem za zapete pesmi, gospe Zdenki za
govor ob odprtem grobu in pogrebeem. Zahvaljujemo se ludi vsem sorodnikom, prijateljem» sosedom iz Velikega Vrha, vsem. ki Sle jo pospremili na njeni zadnji poti 1er darovali cvetje, svcic in za svele maše. I Ivala tudi pogrebni službi Usar.
ÝmÍujíkí: .vcsíre HertOy Zala, ístejka, htxua Mitati in Stanko fer vsi domači z dmtifwmi
Srce /fi d(iJo vse, kat je imelo, nobena bilka /.ase ni i?oŽ(j}o.
(Kristina šideijevaj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame in omc
MARUE STROPNIK
4. 9.1930 - 30. 8. 2002
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih dajali oporo in nesebično pomoč, izrekali sožalje, darovali sveče in cvelje. Iskrena hvala Janku Urbancu. dr. med., palronažni sestri Slavici Avberšek in gospodu Dekanu Jožetu Pribožiču za obiske v Času bolezni. ISKRENA HVALA VSEM!
VS! SJENI
áíí se iioda o^asjii zvonovi, šc bo pni Ski janá)k sivdi trat, u na maja slrla krila Ifíf^o veífiří bo fyomlad^
Odšla je
ŠTEFANIJA PRISLAN
hnetovalka in pesnica
Ilvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSi NJEM
DEŽURSTVA
Zdravstveni tlom Velenje OBVESTILO
Spojované zavan^vanke. spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana u sluUn nujne medicinske pomoći. Na to teleton-sko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH ko je zaradi bolezni all pcškodtje ogroženo ilvljenje in je potrebno takoi$n|e ukrepanle ekipe za nujno metfidnsko pomoč. Pogovore na tej številki snemanio. Za infor-macije vzvezi z resdv^no službo Mlčíte na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445,
Zdravniki:
Četrtek. 12. septembra - dop. Mogli nI ckl, dr. med., popoldan Puvalič, dr. med., noćni Blatník, dr, med. In Kozorog, dr med. Petek, 13. septembra - dopoldan 8lamIk, dr med., popoldan Mogilnteki, dr. med., nočni Čolič, dr. med. In Pirtovlek. dr med, $ot>ota. 14. septembra- dežurni Rus. dr med. In Guslč, dr, med. Nedelja, 15. septembra - dežurni Rus. dr. med. in Budn|o, dr med.
Ponedeljek, 16. septembra - dopoldan Mogllnicki. dr. med., pop. Vrabič, dr med., nočni Frilkovec, fir. med. In SlaviČ, dr. med. Torek, 17. sei^tembra - dopoldan Čolič. dr med., popoldanMogilnicki. dr med., nočni Vrabič, dr med. in Uitanc, dr med.
Sreda, 18. septembra - dopoldan Mogllnicki, dr med., popoldan Pir-tovSek, dr med., nočni Vldos^č, dr med. In Stu par, dr med.
Zobozdravniki:
14. in 15. sep. 'Ivan Janežič, dr stom., v zasebni zobni amb.» Efen-kova 61, Velenje (od 8. do 12. ure).
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1 Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re-œpte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih pramlkih je (xcjňrú-zff^ odmcf za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880.
Od 13. septembra do 20. septembra -TiborStupar dr vet. med., gsm 031/671-203.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Drago Ranzinger, Žalec, Savinjska C. 67 in Katja Čater, Žalec, Savinjska C. 67; Robert Meško, Velenje, lil. Du§ana Kvedra 8 in Valerija Švikart, Velenje, Ul. Dušana Kvedra 8; Zvonko Meža, Velenje, Cesta pod parkom 27 in £va Vrčkovnik, Ravne na Koroškem, Trg svobode 17.
Marija Kroilič, ro]. 1924, Čmo-va3; Janez časi, roj. 1913, Šmartno ob Paki 76; Ljubica Oprešnlk, roj. 1917, Celje, Za-gajškovaul. 13; Ivan Zorko, roj, 1928, Celje, Cankarjeva ul. 9; Franc Šusler, roj. 1941, Velenje, Kidričeva c. 55 a: Marija Zora Lončar, roj, 1923, Mozirje, Nove tate 32; Angela Ušen, roj. 1937, LiLibija89.
ljubih si življenja, ljubila si svoj dom, (2 liho. mimo (»išla 5/ r večni dom.
ZAHVALA
v 79. letu nas jc zapmtila draga mama. sestra, babica in prababica
MARU A KROFLIČ
Podvršjakova mama
Islcreno se zahvaljujemo vsem, ki sle nam izrekli sožalje, darovaJi cvetje, sveče, svete mai^e m se nd nje p<")slovili na zadnji poli.
Posebno se zahvaljujemo zdravnikoma gospodu Ivanu Zupancu, dr. med., gospe Jasmini Panjan Avramo\ic, dr. med., osebju bolnišnice 'IbpoLšica za pomoč v Času bi">lezni, župniku Tonetu Krašovcu. govornikom in gasilccm.
VSINJEN!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega mo^a, očeta in dedka
ALOJZA JEVŠENAKA
23. 3.1925 - 2. 9. 2002
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za danwano cvetje, sveče in izrečeno ustno ali pisno sožalje. 1 Ivala gospodu Dragu Semetu in gospe Cveti Pusnikza ganljive besede slovesa, gospodu kaplanu Vladu Bizjaku za opravljeno pogrebno bogoslužje. Zahvaljujemo se titdi Premogovniku Velenje, Smučarsko-skakalnemu klubu, športni zvezi, MG Velenje, Tavčarjevcem in pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: iena Danica in oimci Bojana. Maja, Maieja itt Peter z dndinami
ZAHVALA
Ob izgubi ata
JANKA ZEVARTA
se zahvaljujeva vsem, ki sle nama izrazili sožalje in se od njega poslovili na zadnji poli. Še pŒel>ej se zahvaljujeva Eli Nagode, Aleksandri Žuber, dr. med., govornikom, Dragu Semetu, Milanu RazdevŠku, Jožetu Vollandu in sosedom Ringovim.
Sin Milan in hČi Sonja
Ob prazniku KS Vinska Gora
»Uresničili ste nam sanje!«
VlNSKr\ (iORA, 7. septťmhrj ' »Dafties je mis ptmitmbvn cbn« je pisalo tAl vIkkIu v dvii-ranu većnumenske^u doma v Vinski (rori. Na odru pa med dni^im ^Uresničili stennm sa* nje«. S lemi besedami so ućen-ci in učitelji tamkajšnje podružnične i/ra/ili svoje <)l>č-iilke ob /iinje in ludi m kraj pomembni pridobihi • pri/idek k tamkajšnji podru/nlćni s<»ll. ki S4)jo me<l poC'itnicaml temelji* to prenovili. N»lo^ba je velj»}» veC kot Ai) milUonov SIT. Od le-)2a je /daj Mestna ol>ćina Velenje prispevala 20 milijonov, nekaj KS Vinskii (îora. pa ma* tićna sola (>oriai, nekaj denarja pa se nadejajo pri nekiilerih donalorjib o/iroma pokroviteljih.
Kol so povedali uóťnci zbraním na prilo/nmtni prireditvi v večnamenski dvorani, so komaj dočakali dan otvoritve. Samo dva mescca jih ni bilo, spremembe, ki so jih /ii/nali ob ponw-neni o^asanju solskcga /voiica, piiso îakovciike, da komaj verjamejo svojim očem. Po besedah vodje podružnice Anice Drev so prid<ibiJi približno 200 kvadrainih meirov dodainih pcivrSin, zelo ponosni pa so na jcdilnico, so)sk<^ knjižnico, v ku-icri računalniki, ki jih bodo lahko 8 pridom uporabili tudi krajani, na garderobo, obnovili m\\a, znižali siropjwe. zamenjali so kar preccj oslrc.^ja in d^jeki pokrili z novo kriiino. Veselijo sc svetlih prostorov, ki so sedaj še bolj prijazni, nova ao okna, vrala,... Kot je Se povedala, je ponia^^alo pri obnovi šole in izgradnji prizidka več koi 120 kra-janw (med njimi so bile kar cele družine), pridružili pa so sc jim tudi nekateri občani i/ Ve-
Za 76 učencev podružnične sole v Vinski Gori in tamkajšnje krajane je minuio soboto celo sonce $vet//o drugače kot sicer. S temi besedami so ponazorili, kako veseli so prizidka k 50//. V kateri so med počitnicami temeljito preurediii tudi prostore.
sednika KS Franca Severja so
ob letošnjem prazniku KS končno dočakali svoj dan Ludi najmlajši krajani, »Skupaj smo ogromno naredili, proračunski denar bogato oplemenilili in upam. da bomo do konca mandala v zvezi s iolo in vrtcem lahko pokrili vse stroi^kc.«
Po besedah župana Mestne občine Velenje Srečka Meha v/goji in izobraževanja namenjajo v občini veliko pozornosti. Zagolovilev pogojev za uvedbo devetletnega programa je o/načil kot velik dtweíek. 530 olrokv osmih in 220 v prvih razredih je razmerja, ki lerja preudarno delo na podrot^u Aolslva. Pozval jc b ajane, da ludi v prihodnje pomagajo pri ures-
imam, se bom pi^trudil pridobili se kakšen lolar za pokritje neplačanih računov.« V imenu Odbora za šolstvo pri Državnem zb(3ru je česiilal k pridobili Je Član odbora in poslanec Jo/e Ka vtič ni k.
Oh koncu prik>Žnoslne prireditve v večnamenski dvorani v Vinski <iori so podelili i^tevilna priznanja |'>osameznikom, zasebnikom, podjeljem. tudi nekaterim učencem, ki so sodelovali pri obnovi Sole in i/gradnji prizidka. Med prejemniki slednjih je bil seveda največkrat omenjen Franc Sever» ki je prejel priznanja kot podjelnik, predsednik KS in kol krajan.
Poleg preurejenih proslorov v starem delu šole, prizidka so
Slovesnosti v dvorani večnamenskega doma se je u<fe/ei//o precej krajanov in s tem dokazali, da Je pridobitev zanje zelo pomembna.
Še posege/ veseii so nove knjižnice» v kater/ so tudi računah nlki. S pridom jo bodo lahko koristili tudi krajani. Na torkovem iiterarnem večeru so šolo simbolično vMjuČili v
omrežje intemeta.
Icnja. V lem Šolskem letu obiskuje pouk na podružnici 73 učcnccv, »Ko stopimo skupaj krajani, uspehi ne morcj<i izostati. 1 Ivala vsem, kiislc odprlisvo-
ja srca in nam pomagali uresničili naSc sanje.«
Ravnatelj matične sole <îori-ca v Velenju ivo Planincje v nagovoru krajanom izrazil preprič-
anje, da ob pridobilvi z njim delijo občutek veselja, zadovoljstva in sreče. Zahvalil se je vsem. ki so pomagali pri ureditvi tako dobrih pogojev za izvajanje vzgojno-i/obra^evalnega dela. »S proslovoljnim delom sic dokazali. da je §ola nepogrešljiva pri razvoju in dobra naložba za boljSi julri.« Po mnenju pred-
ničcvanju potreb. Med drugim jc menil, da bodo na jesenskih volitvah i/volili ljudi, ki jih bodo znali zblii^ati, ki bodo gonilna sila razvoja okolja. »MLshm, da bo prizidek kžoli in temeljila prenova obsioječih pristorov prva naložba v občini, za katero ne bo imel nihče kakšne pripombe. Ob p ris loj nasi ih, ki jih
predali svojemu namenu Šc Šolsko knjižnico in odkrili spominsko ploščo, ki bo zanamce spi>-mlnjala na zasluge Meslne občine Velenje in tukajšnjih krajanov pri lem. Blagoslovi t ven i obred jc opravil /upnik Tone Krašovec.
■ ep
Svečana seja sveta krajevne skupnosti Gorica
Potegnili črto
VELENJE, 6. septembcr-S svečan(» sejo svela krajevne skupnosti. Kjer je vocl.stvo (Hitelenilo črto poti stirileino olxiobje. krajam pa jo mah* nili na pohod po ^mejni črti«, so na (iorici sklenili pra^ni»vanja v čast prazni« ku, 1. septembru.
V avli of;novne Sole <iori-ca. s kal ero zgledno sodelujejo, so pregledali zadnje Štiriletno obdobje- Ko so prešteli vse, kar jc bilo narejenega (objavili pa ludi v glasilu krajevne skupnosti), je lahko predsednica svela Stet» ka Korde^, ugotovila le, da lega ni bilo tako malo, kot sc je kazalo na prvi pogled.
Veliko dela pa jili Se čaka, med drugim dopolnitev zazidalnega načrta Lipa vzhod, priprave in osnutki za območje Lipe zahod, pa tudi odločitev, kaj naj bi bilo v gra-^ini Deli dvor, če bi jo občina res, lako koi obljublja, ireljino odkupila od denaciona-lizacijskega upravičenca. Nekaj besed je bilo namenjenih tudi plazu na Goriški ccsU, za bloki 1x1 -Številke 50 do 63. Sanacija in izgradnja opornega zidu bi morala bili že končana, a jo je.siii-bo vreme zagodlo izvajalcu, ki delni mogel dokončali. Bilo pa je opravljenega loliko, da plaz ne ogr<Tza već. Dokončno bo.sa-
Viktorija Meh, Štefka Hordes in Marcei Medved so sokrajanom
postavili na ogled svoja đe/a-
niran 5e leios.
Tudi nalog za vnaprej ne bo zmanjkalo. Nekaj, ki .so jih načrtovali. i>staja Se za naprej: gradnja garažne htóe, postavitev ekok«kih otc^kov, pločnik ob cc-lolni Goriški ccsli, igrice med bloki Goriî^kç cesic in Konjskega ulice- Slednja, kol ugc^iav-Ija etlcn od krajanov, ludi Se ni usirezno označena. Na Gorici imajo Se eno lepo navado. Skupaj-s lurisličnim dru5t\'om vsako loto razpišejo tekmovanje za najbolj urejene zasebne hi^. sia-novanjske bloke in javne objek-le, priznanja pa krajanom podelijo na svečani seji- Blaž Duka rič. predsednik komisije pra-
vá, daje lo ocenjevanje med krajani spodbudQí) lekmíwalni duh, okolje pa postaja iz leta v leto Icp^e. Priznanja so si za leto 2(K)2 prislužile družine: Limešič (Lipa 4i). Avberšek (Lipn 10). Goslenčnik (Gesta IV/?), Pole-nek (Gesla X/14).Salwi (Gesta lVy22). Jurčič (Gesta V/8), Uv-stek-Volk(Gc.staX/29), Koren (Lipa 3-3)..|uvan (GoriSka 24), Gril (Lipa 39), Vrabic (Gesta ll/l).CiJjež(.Sončnigrič 1). Petek (Splitska 64). Hmslel (Sončni grič 10), Divjak ((x'sia v BevČe 21) in stiinovalci blokov Ckjrilika 43. 53 in 57.
■ Milena Krstič • Planine
Svetu letos poteče mandat. Treba je bilo potegniti črto.
Za konec pohod
GORICA, 8- septembra - Slovesnosti ob prazniku KS Cicktica so v nedeljo sklenili z že tradicionalnim pohodom po mejah krajevne skupnt^sli. Udeley'ilo so ga je sedemdeset krajíiniw, ki so na
poti doživeli veliko zanimivega in lepega, med drugim spoznali zgodtwno posestva I (erbcrsie-in in prcdnasti zdravega načina življenja s pomočjo narave. Krog .so sklenili lako kot se spi^d-obi, z družabnim -srečanjem.
■ mkp
No, pa gremo! Na začetku koione organizator Jože SkorniŠek. (foto: J. Miklavc)