Prihranek lesa v elektrogospodarstvu
Zamenjava lesnih drogov z betonskimi
V povojnih leflih se je povečala potrošnja lesa za potrebe eiektro-tchnike. Vcliko Jtevtlo novih eloktričnih mree zahreva obilo le-sa, in to po večini najbodj kva-litetnega. To je pnrivodlo do tega, da so začeli iskati nove možnostj, ki pa jih je v naših »edanjili po-gojih dovolj. Še več, te možjnostj omogotbijo v posJedu kakovos!} le bcdfJo rešitev, kakor pa io nu-dijo lescni d4X>go\'L
Pri nas sc vedno z majhnims izjemami uparabJjamo les kot edi-ni matcriaJ za aosiJce v elektrižni mre&i, zJasti za visoko napetos«. Ze mafhen f^>spoda.rstkj proiraffun na« IaMso prcpriča, da pcimen! uporaba neimpregniranega lesa za drogove Srezobziirno traitenje, taiko v pogledu traSenja ljaj-dske^a Ies-nega sicbda, kakor tudi v finan-čnero pogledu. Najbolj ipogosto uporabliamo bor, jelko m smreko. Ta les pa traja, & ni impresni-raJi, štiri ali naive<< lest let. Pa vendar naša m.reža le vedno upo-raMia take drosove.
Pa bodi s predpisanim impre-gniiranjem lesa s 9o'rai ali olji ne moremo st?-nja kdove kako izbolilati. Res ie, da taiki d,ro»ov) eraiajo po 17 let, toda so precei dra%.u in njihovemu vzd.rževanwi ie treba posvečati dosti pozornostj. Treba je pripomniri, da pri nal ne posveJamO skoraj nikaiki^ne pozornosti \^drževaiiiiu postavtje-nih drogov, ^ato pa predžasno propadajo. Na prim«r, nikjer ni opazfoi. da bi Mle na vrhu d.ro-gov zaJ^itne pločevtnaste kapice za kar v diruA''h tehnifno razritih dr^avali zclo skrbijo. Zo!o redko pri nas vsafcol«no zadivaimo dro-gove s kreozotom.
Izhod h sedanjega rti^ kaij ugodnega stanja pa je odfližna re-šitev: zameajaa lcsene diogove z bctonskimi.
Ce je  nava-dni  steber tz  anni-
ranega betona skrbno bidalan, tedai zelo dolgo traijo. Vendar pa je sfearaj nemogo(fe izagtiki se napakam pri odlivaJiju stebro-T, kaj ip«77:ro<!a razpofce cementiain korozijo jekla. Kljub temu pa tak stebeir ne traja manj kot 50 let. To pa za naše razmare pomeni neomejeno dobo. EJiaa pomanj-kljivost takega droga je nje^va visoka cena. zaradi vefljke potro-šnje betonskaga jekla. Novi na<S-ni 90 dosti balj ugodai. Centrifu-galni b€*an. ki se ie poiavlja tu-dii pri nas, čep.rav precej počasi, se je izkazail kot zelo dober.
Stebrl 90 rodt, zdlo nabiti, ni-so težki in cene so primerne. Ze-lo p.rimerni so za srednje visoke nap»etosti (15, 10, 6 kv) jn za me-
anno razdolilno mrežo rtfeke nape-Iosd, ki ima zazdaj rsa ie ksene aii  režo&aste   jeklene  nosice.     Z estetskega stadišča    so    u^odnejši. iahko  z-dn-ie  na   vrhu  kot  leseni drogovi,  zelo  dolgo  traipjjo,  mo-gocfe jih je po poerefai presuvdja.-   j ti,  pofeti  oe  zajudarjajo  po  oJjtt    ' in  katra,nu  in  ni   ncva.rnosti.   <ia. bi se v^gaJi.
Vendar pa je trefea najvefjo po-zornost poavetiti dirogpvom iz prcj napotoga betona. Taike stefero le praskulaio, toda ie prvi po-skusi so pokaz^li vse njihove iz-» redjie sposohnosti. StriAtura je nabita ^n nima razpok. To jim zagotavlja sigtirnost pred vlago, <loi>a traja*i ja pa jim je neomeiena. Za takc sfebre je potretMia mailen-kostna koilšcfina Jckla, zarardi čcsar je tiuli njihova cena razmeroina nizka, >seka4or pa ne prresega cene    navadnega    impiregruraneg*
lcscnega st-ebra.
A. Djulejič