Poštnina plačana — Speci, abbon. post. — H gr. GOSPODARSTVO TRGOVINA ★ F I N A N C K ★ I N I) V S T KIJA ★ O II R T ★ K M K T I J S T V O LETO IV. ŠT. 80 TRST, 14. OKTOBRA 1950 CENA LIR 20 ^obruSdh" Najnovejša vloga OEEC v Parizu dovoljenj Kakor objavljamo na drugem mestu i® bil izdan ukaz ZVU št. 178, ki raz-Veljavlja zakon z dne 24. julija 1942 1090 glede izdajanja dovoljenj za izvrševanje obrti. S tem ukazom se razširja na naše ozemlje tozadevni ita-iijanski zakon iz 1. 1945, ki pa ni imel v Italiji ugodnih posledic. Iz tega raz-t°ga se prizadeti krogi na vso moč tru-'lijo, da bi dosegli razveljavljenje tega zakona. Zelo čudno je videti, da so šele P° Petih letih prišli na misel, da se zakon iz leta 1945 raztegne na naše °Zemlje in to prav zdaj, ko so v Italiji hjegove zle posledice očitne in se trudijo, da bi ga odpravili. Naše obrtnike je ukaz št. 178 zadel ko strela z jasnega, niso ga namreč Prav nič pričakovali, ker ni potreben 'a ker jih prej nihče ni vprašal za mne-n3e. Tržaški obrtniki niso po številu in P° njihovem gospodarskem pomenu tako neznatni, da bi se njihovo mnenje sPloh ne upoštevalo. Naših obrtnikov je okoli 6000 in imajo svojo organizacijo, katere predstavnike bi tukajšnje oblasti lahko o vsakem času povabile na posvetovanje o zadevi, ki tako globoko Posega v njihovo gospodarsko udejstvovanje in tržaški gospodarski meha-Pizem sploh. Zakon iz 1. 1942 je imel namen, da se izdajejo obrtna dovoljenja izključno 2a to usposobljenim ljudem, kakor je 26 zdavnaj uvedeno v mnogih drugih kulturnih državah. S tem se varujejo interesi, na eni strani strokovno usposobljenih obrtnikov, na drugi pa tudi Vseh državljanov, katerim zakon jamči, da bodo deležni strokovne postrežbe Vodstvo tržaškega združenja obrtnikov je predložilo ravnatelju za civilne zadeve pri ZVU a mano (gen. Eddle-manu), obširno utemeljeno spomenico, v kateri izraža željo in upanje tržaških obrtnikov, da se zgoraj omenjeni ukaz razveljavi. V tej zadevi je gotovo vsa iržaška javnost na strani obrtnikov in iun želi, da se od njih odvrne nevar-Post, ki bi njihov že itak težki položaj še poslabšala. MINISTER LOMBARDO 0 TRGOVINI Z JUGOSLAVIJO in Daytonov nastop v Rimu 50 milijard dolarjev za oboroževanje Glede na napeti mednarodni položaj, ki je nastal vsled vojne na Koieji, zah-iavajo odločujoči vojaški činitelji v Ameriki, da se znatno zvišajo ameriški stroški za vojne potrebe. Postavka 'iO milijard dol. v letošnjem poračunu se bo zvišala na 40, a prihodnje leto Pa 5u milijard dol. Predložili so, da se °d omenjene vsote določi 45 milijard za oboroževanje ameriških vojnih sil, ostalih 5 milijard pa za oboroževanje zaveznikov. Ker se evropski zavezniki ne čutijo gospodarsko dovolj močni, da bi s svojimi sredstvi povečali vojne izdatke, Zahtevajo od Amerike, naj jim predhodno nakaže potrebno tinančno pod-Poro. V dosego tega namena bo Anglija Poslala v VVashington tajnika britanske zakladnice, H. Gaitskella, Francija Pa svojega finančnega ministra Mauii-cta Petsche-ja. Amerika ni voljna, pristati na te po-Soje, temveč zahteva da zavezniške države začnejo z lastnimi sredstvi z obo-zoževanjem, nakar jim bo tudi ona dala svojo pomoč. OGROMNI VOJAŠKI PRORAČUNI Ameriški kongres je odobril zakonski osnutek, ki dodaja k prejšnjim 15 milijardam dolarjev za obrambni proračun še 11,8 milijarde dol. za ameriške oborožene sile za tekoče finančno leto ter 1,22 milijarde dolarjev že nakaza-Psniu prispevku za inozemsko oborože-vanje še 4 milijarde, ki bodo takole Razdeljeni: 3,5 milijarde prejmejo zahodno - evropske države, 193 tisoč Grčija, Turčija in Iran, 304 tisoč dol. pa jugovzhodna Azija in Filipinska republika. V proračunu so vključeni tudi stroš-za obveščevalne programe zunanjega ministrstva, ki znašajo 79 milijonov dolarjev. nQve clanice gospodarskega SVETA OZN . Glavna skupščina združenih narbdu/ Je izvolila 6 novih članic gospodarske-Ha in socialnega sveta, ki bodo nadome-štile one članice, ki jim konec leta iz-‘ače začasni mandat. Izid volitev za e sp- darski in socialni svet je tale: izvoljene so Švedska, Hipini in Urugvaj za tri leta namesto uanske, Avstralije in jbrazilije. Ponov-b° so izvoljene za isto dobo Anglija, nvjeiska zveza in Poljska. Vseh č’ nic gospodarskega in socialnega sveta je 18. • • IZVOZ ANGLEŠKIH LANENIH rKANlN V ZDA se je povečal za 80% v Primeri z lanskim letom. V prvem Polletju 1949 so Američani kupili za ^ilijona funtov angleških lanenih kanin, letos pa za 3 milijone. ZANIMANJE ZA NEMŠKE VREDNOSTNE PAPIRJE v Švici je naglo arasio. Tečaj nemških industrijskih apirjev so (3anes za go% vjšji kakor So bili junija 1.1. Med evropskimi članicami Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC) je ogromna razlika v gospodarski strukturi, stopnji tehničnega napredka, državni organizaciji in vzgoji ter morali državljanov. Zato je Amerika tudi z izvajanjem Marshallovega plana delala velike razlike med njimi. Za njene diplomate in državnike je to razdobje velika šola. Vsi poskusi gospodarskega sodelovanja večje skupine držav v Evropi pa so bili brezuspešni, ker ni bilo v ozad ju močnega pritiska materialnih sredstev na razpolago. Vse mednarodne konference za odpravo ali znižanje carin, so se končale s platoničnimi priporočili. V Annecyju lani se je ravno tako vleklo in nategovalo, dokler ni Anjerika povezala dela konference z Marshallovim planom. Nevarnost izgube stotin milijonov dolarjev v stiski je dala še precejšnje rezultate, zopet za ceno znatnih koncesij edinemu partnerju, ki še ni resi-gniral na lastno organizacijo gospodarstva na zgodovinskih temeljih. Kočljivo vprašanje carin se rešuje sedaj na torišču OEEC s hitrostjo, ki ji ni primera v preteklosti. Veliki spiski predlogov posameznih držav za znižanje carin in opustitev carin so se rešili v enem dnevu. Američanom sta sedaj na razpolago razen Marshallove blagajne še vojna nevarnost in potreba evropskih članic jio moderni oborožitvi in sredstvih za njo. Posamezna država tega ne zmore in se za obrambo utaplja v edini organizaciji, ki so jo Američani v la namen tako podjetno in skrbno raztegnili na dober del sveta. Vidi se, da so temu zakonu kumovah vodilni ameriški vojaki, zlasli general Omar N. Bradley. Vojaki ranijo vse go-spoaaiske vire ZDA za organizacijo uspesne obrambe proti vojni m za primer vojne. Pa ne samo gospodarske vi re ZDA. Po istih načelih hočejo mobilizirati in organizirati vse vojaške sile vseh prijateljev v Evropi. Kot smoter izražajo ameriški javni ljudje enotno vojaško in gospodarsko politiko vse ic družne. Kakor je za sedaj odgovoren atlantski pakt za enotno organizacijo vojaškega rezervoarja, tako se je osredotočila vsa skrp za enotno organizacijo gospodarstva teh držav pri UEEC. V tem pogledu pomeni seja Sveta te organizacije v Parizu z dne 6. t. m. začetek njene nove, izredno važne faze. Zapušča namreč slan cilj postaviti re-konvalescenina gospodarstva evropskih urzav - članic po vojni na noge ter stabilizirati njihove finančne in gospodarske razmere, deloma s svojo pomočjo lu v glavnem na temelju sodelovanja na gospodarskem področju in postaja v glavnem organizacija za koordiniranje in integracijo gospodarstva vseh članic za potrebe obrambe . Korejska vojna je postavila to vprašanje na dnevni red zasedanja Sveta OEEC v Parizu mnogo preje, kakor bi se to zgodilo brez korejske vojne. Tajništvo je sestavilo obširno spomenico, v kateri je posvečena glavna skrb preskrbi članic s surovinami z namenom, da se proizvodnja v korist obrambe potencira. Proizvodnjo je treba močno dvigniti. Posebni odbori Organizacije naj v posameznih zemljah ugotovijo stanje potrebne proizvodnje in stanje surovin in o tem periodično poročajo. OEEC bo poskrbela za racionalno razdeljevanje. Za pospešenje trgovskega prometa med članicami je potrebna nadaljna liberalizacija trgovine in sodelovanje Amerike pri nabavi surovin. Pospeševati bo treba gradnjo elektrarn. Pri razpravi so predstavniki držav-članic ponovno izrazili bojazen pred inflacijo v zvezi s tako povečano proizvodno in dohodki. OEEC pa ne misli spremeniti zaradi tega obsega proizvodnje, ki prihaja v poštev za oboroževanje, ampak nakazuje države, da sorazmerno skrčijo oz. opustijo investicijske načrte na drugih področjih. V glavnem so bili sprejeti predlogi spomenice sekretariata. Liberalizacija trgovine je bila sprejeta skoraj brez ugovora. Angleški predstavnik Gaitskell je iz skrbi za surovine na ozemljih Comom-vealtha dosegel različno postopanje za evropske in izvenevropske surovine s predlogom, da se ustanovi mednarodna organizacija za razdeljevanje važnih surovin, v kolikor še ne obstoji, sicer se v evropskem tisku tudi čita, da Anglija ne vidi rada organizacij, ki nimajo sedeža v Londonu in vztraja na preferencah z dominioni. KRITIKA IZVAJANJA MARSHALLOVEGA PLANA V ITALIJI. Vprašanje oborožitve držav-članic je stopilo na prvo mesto. V tem stadiju reorganizacije OEEC je sedanji šef Misije ECA v Italiji Day-ton izrekel strogo obsodbo dosedanje prakse z Marshallovo pomočjo v Italiji, ki je bila brez velikopoteznosti in smelosti v investicijah za dvig proizvodnje in zaposlitve velikih mas brezposelnih delavcev. Mesto investicij za obnovo zastarele opreme velikih obratov, jih je rajši zaprla in delavce odpustila. Zlasti na jugu Italije je oslala beda, kakor je bila. V masah se gnetejo ljudje v najrevnejših stanovanjih brez sonca. Vlada se je preveč omejevala na zavarovanje proti inflaciji in je imela ambicije napraviti iz lire (r-do valuto. Brezobzirna obsodba Američanov, ki je sodeloval pri misiji ECA v Italiji od njene ustanovitve, je odjeknila v vrstah italijanske vlade in javnosti kakor grom. Vseh, ki izkoriščajo Marshallov plan se je polastila poparjenost. Italija je s sedanjim režimom živela’ od Marshallove pomoči in dotoka drugih ameriških dobrot. Vlada se je skušala opravičiti, toda dosegla je le omiijenje oblike obsodbe, obsodba pa je vsa ostala. Italijanska vlada vidi v tej obsodbi spremembo v naklonjenosti najvažnejših prijateljev. KRITIKA INVESTICIJ ERP V TRSTU Tudi italijanski oblastniki v Trstu so prejeli te dni zelo nelaskavo oceno gospodarstva s sredstvi iz ERP in gospo- darske politike sploh. Periodično poročilo ZVU v Trstu o Organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje v Parizu za razdobje od aprila do julija 1950 je streslo nanje hude in opravičene očitke. 90% fonda lir so porabili za gradnjo ladij, ki jih bo odpeljala Italija, in so sicer tako nemarno vodili svoje ladjedelnice, da so izven naročil v okviru ERP priskrbeli naročilo samo za dve ladji. Zgradili so štiri, toda dve nista še prodani. Trgovski promet ubijajo z najboljšimi klienti iz starega zaledja, Jugoslavijo, Češkoslovaško, Avstrijo in celo s posestrimo Cono B. To se je vse godilo na korist Italije in za zadoščanje njeni!, oddaljenih potreb, ki nimajo s Trstom najmanjše veze. Evropski »pool« za proizvodnjo premoga in železa je bil v začetku kakor je znano, namenjen za vse za-padnoevropske države. Do zdaj še ni popolnoma jasno, ali se bo ta načrt sploh uresničil. Zatrjuje se, da je načelno s.cer že doseženo soglasje, vendar pa vlada še v mnogih podrobnostih nesporazum. Vsekakor je ta zamisel postala, mnogo manj važna in težje izvedljiva, odkar jo je Anglija dokončno odklonila. Ako bi bila izvedljiva in vsem udeleženim državam koristna, bi jo praktični Angleži gotovo ne bili zavrgli. V poročilu, ki ga je sestavil Za svojo vlado, predlaga načelnik francoske delegacije pri posvetovanjih za »pool« Jean Monnet, nekako meddržavno ali naddržavno miniaturno vlado samo za zadeve »poola« za premog in jeklo. Izvršilni oddelek te vlade naj bi bil nekaka »višja oblast«, sestavljena :z 6—S članov, ki bi jih morale vlade v poolu združenih držav soglasno imenovati. Po imenovanju pa člani te »višje oblasti« ne bodo odgovorni za svoje delo vladam, ki so jih imenovale, in sploh nikomur. »Višji oblasti« bo sicer stal ob strani neki odbor, sestavljen iz predstavnikov strokovnih organizacij in potrošnikov, ki bo pa imel le posvetovalen glas; tudi nekak »parlament« 30—80-ih poslancev, izvoljenih v parlamentih »pooliranih« držav, naj bi imela ta »naddržava«. Ta parlament nad parlamenti bo proučeval vsakoletna poročila »višje oblasti« in nadzoroval njeno delo. Ni pa jasno, čemu naj bi služilo to proučevanje in nadzorovanje, ako »višja oblast« ne bo odgovorna niti pred tem parlamentom. Razen tega bodo tudi ministri »pooliranih« držav pošiljali svoje zastopnike v Svet delegatov, ki bo dodeljen »višji oblasti«. Jean Monnet se doslej še ni odločil, kakšno nalogo naj bi dal tem ministrskim delegatom. Končno je treba omeniti še naddržavni Tribunal, ki bo seveda neodvisen tudi od neodvisne »višje oblasti«. Cene proizvodov, torej premoga in jekla, ne bodo za vse združene države enake in »višja oblast« bo skrbela za to, da se med njimi ne bo ovirala svobodna konkurenca. To pa je zares precej, težko razumljiva zadeva, ako se pomisli, da je glavni namen vseh kartelov ali trustov ali poolov, kakor se imenujejo take gospodarske združitve, predvsem ta, da se s pomočjo obveznih enotnih cen zadavi konkurenco. Na kongresu laburistične stranke v Margatu je bil dokončno odbit Schu-manov načrt za ustanovitev mednarodnega »poola« za proizvodnjo in razdelitev premoga in jekla. Kongres je v celoti odobril ravnanje angleške vlade. Tako odločen nastop laburistov je iz-nenadil Angleže, tako da je celo liberalni list »Manchester Guardian« ugotovil, da predstavlja tako kategorično zavračanje Schumanovega načrta »tajnost«. Anketa »Evropskega gibanja« je ugotovila, da so narodi bolj razpoloženi za sodelovanje kakor vlade. Glede Velike Britanije izraža mnenje, da se stališče laburistov prav nič ne razlikuje od stališča konservativcev. Na kongresu je Dalton vnovič osti o kritiziral Schumanov načrt ob burnem ploskanju udeležencev. Resolucija, ki je bila soglasno sprejeta na kongresu, odklanja v načelu ustanovitev »mednarodne oblasti«. Za pogoj združenja težke industrije v Evropi postavlja najprej podržavljenje industrije v posameznih državah. V zvezi z resolucijo so predstavniki vlade izjavili, da je Anglija kljub načelnemu nasprotovanju Schumanovega načrta pripravljena na žrte glede gospodarskega in vojaškega sodelovanja. Zaposlitev v Angliji Skupno število zaposlenih delavcev je na Angleškem v avgustu naraslo na 23,334.000. Število brezposelnih se je v avgustu zaradi sezonskih prilik kljub temu povečalo; v juliju je bilo število brezposelnih 272.000, v avgustu pa 288.300. Ta številka . predstavlja 1,4% delovne sile, ki je zavarovana po določbah o socialnem skrbstvu. IZKOP BAKRENE RUDE na .Solno-graškem v Avstriji je dosegel v mesecu septembru 6.808 ton (avgusta 5.333 ton). Dva tuja ministra v Zagrebu Dne 7. oktobra je prispel v Zagreb na obisk mednarodnega velesejma italijanski trgovinski minister g. I. Mat-teo Lombardo s svojo soprogo. Italijanskega gosta sta sprejela na postaji pomočnik ministra za izvoz in uvoz LR Hrvatske Santrič in šef protokola ministrstva za zunanjo trgovino Dragan Tošič. Minister si je ogledal velesejem. V tej zvezi je dal posebno izjavo. Prisotnost italijanskega ministra za zunanjo trgovino, je dejal, je najboljši dokaz zanimanja, s katerim italijanski uradni krogi sledijo razvoju jugoslovansko-ilalijanskih trgovinskih odnosov. Minister je naglasil, da daje velesejem lepo priložnost za vzpostavitev konkretnih gospodarskih stikov med obema državama. Dodal je, da bi morala bili italijanska udeležba na velesejmu še popolnejša, da bi se na ta način Jugoslovani lahko bolje seznanili z izdelki, ki jih lahko nudi italijanski izvoz. Govoreč o glavnih proizvodih, ki so predmet trgovinske izmenjave med obema državama, je Ivan Matico Lombardo poudaril, da se Italija zanima zlasti za jugoslovanski les, rude in živilske izdelke; sama pa razpolaga za izvoz s kemičnimi, elektrotehničnimi, tekstilnimi in drugimi izdelki. V zaključku je poudaril, da se jugoslovansko in italijansko gospodarstvo dopolnjujeta in izrazil željo, da bi v bližnji bodočnosti Jugoslavija zopet zavzela položaj prvega dobavitelja živil na italijanskem trgu. TRŽAŠKA AGENCIJA »ASTRA« poroča iz Rima, da ni položaj ilalijansko-jugoslovanskega kliringa ugoden. Posebno neaktiven je ostal sporazum glede ribolova na Jadranu (v jugoslovanskih teritorialnih vodah). Vse dražbe ki jih je razpisala italijanska vlada glede oddaje ribolova, so propadle zaradi visokih stroškov za nabavo dovoljenja. Kakor znano se je italijanska vlada obvezala, da bo plačala Jugoslaviji 750 milijonov iir odškodnine za lov v jugoslovanskih vodah. Glede na višino te odškodnine bi posamezna dovoljenja stala italijanske ribiče okoli 3,5 milijona lir. TUDI AVSTRIJSKI MINISTER V ZAGREBU V spremstvu pokrajinskega guvernerja za Štajersko Krainerja in večjega višjega uradnika zveznega ministrstva ,za trgovino Krischa je prispel v Zagreb avstrijski minister za zunanjo trgovino dr. Kolb. Obiskal je zagrebški velesejem. Avstrijskega ministra sta spremljala Stjepan Splivalo, minister uvoza in izvoza LR Hrvatske, in minister uvoza in izvoza LR Slovenije Vipotnik. »ASTRA« poroča iz Zagreba, da je prišlo ob obisku avstrijskega ministra za trgovino do razgovorov glede usmeritve avstrijskega tranzita čez Reko. Jugoslovani so menda ponudili Avstriji zelo ugodne tarife, da bi privabili čim-več avstrijskega prometa na Reko in na jugoslovansko trgovinsko mornarico. Sicer si Jugoslavija s posredovanjem dunajskega urada Oesterreichisches Seefrachtenkontor prizadeva, da bi privabila čimveč avstrijskega prometa. Po gospodarski priključitvi Posarja k Franciji Po plebiscitu 1. 1935 je bilo Posacje nesporno ozemlje nemškega rajha. Samo mirovna pogodba z Nemčijo lahko odloči drugače o njegovi teritorialni pripadnosti. Po zmagi nad Nemčijo je to nadvse vazno ruaarsko-industrijsko (tudi Strateško) ozemlje zasedla Francija in ga pričela nemudoma vključevan politično in gospodarsko v okvir svoje države, ‘ra politika je naletela na mnoge ugovore s strani drugin zapadmh okupacijskih sil v Nemčiji, od katerih zlasti ZDA zahtevajo vrhovno gospodarsko kontrolo nad vso zapadno Nemčijo in ne puste nobenih samostojnih korakov svojim šibkejšim zaveznikom. Prav tako je naletela francoska politika v Posarju na ogorčeno nasprotovanje za-padnonemške vlade, ki v sedanji fazi predstavlja interese zapadno-nemškega (in ameriškega) kapitala. V Posarju gre pri tem očitno za velike medsebojne grabežljive interese med monopoli posameznih držav, zaradi katerih je pravzaprav prišlo do druge svetovne vojne. Francija svoje gospodarske in politične penetracije v Posarju ne izvaja z enostavnimi dekreti kot zasedbena oblast, temveč v obliki pogodb med francosko vlado in vlado Posarja. Vsebina teh pogodb je seveda taka kot jo diktira francoska vlada, zato te pogodbe na presenetljivo jasen način o-svetljujejo resnično politiko Francije in njeno prizadevanje, da si Posarje gospodarsko docela podredi. Ena takih pogodb je tudi konvencija med obema vladama z dne 15. decembra 1948, ki ureja režim zaščite industrijske svojine (patentov, vzorcev, žigov in modelov itd.) v Posarju.* Vprašanje novih iznajdb, novih tehničnih pridobitev in njihovega izkoriščanja je v ekonomiki kapitalističnih držav ogromnega bistvenega pomena. Mednarodne pogodbe iz področja zaščite patentov in drugih monopolističnih pravic (tvorniški in trgovski žigi, * Konvencija je v celoti objavljena v »La propriete industrielle«, uradnem vestniku mednarodnega urada za zaščito industrijske svojine v Bernu, junija 1950. vzorci, modeli) zato prav posebno značilno osvetljujejo razmerja med temi državami, in tvorijo pravzaprav jedro in osnovo njih ekonomskih odnosov sploh. Omenjena francosko-posarska pogodba je zato prav posebno zanimiva. S to konvencijo sta ooe vladi sklenili zakonsko unijo glede vsega, kar se nanaša na patente, vzorce, modele, tovarniške in trgovske žige, nelojalno konivu-renco, proizvodne tajnosti, glede oporekanja nepravilne provenience blaga in podobno. Ta združitev zakonodaje je pa taka, da je z uveljavitvijo pogodbe pričela veljati v Posarju celokupna francoska zakonodaja ob istočasnem prenehanju dotedanje (nemške) zakonodaje glede vseh navedenih poročil. V konvenciji pa je še posebej določeno, da se šteje Posarje za priključeno k Franciji — glede vseh preteklih in bodočih medna-■ rodnih konvencij, ki jih je ali bo podpisala Francija glede režima zaščite industrijske svojine. Izrecno sta omenjeni v tej zvezi konvencija Pariške unije za zaščito industrijske svojine iz leta 1883, ki zajema 38 držav članic vsega sveta, med njimi vse najmočnejše industrijske države, z njenimi poznejšimi revizijami; nadalje madridski aranžman iz leta 1891 s poznejšimi revizijami, ki ustanavlja ožjo unijo z 18 državami (L' jan. 1947) o mednarodnem registriranju za vse dvostranske pogodbe, ki jih je ali bo sklenila Francija s posameznimi državami. Treba se je zavedati ogromnega gospodarskega pomena Posarja, njegove razvite in moderhe industrije, da lahko dojamemo ves pomen navedene konvencije, s katero je postalo Posarje francoska provinca, če že ne politično, gospodarsko pa docela. Kolikor niso že splošna določila dogovora dovolj prepričljiva in zadostna, vsebuje konvencija še posamezna, konkretna mesta, ki ji dajejo še bolj značaj ostrega diktata francoskega kapitala. Tako velja n. pr. Posarje raztegnjena francoska zakonodaja in zaščita industrijske svojine le za domačine iz Posarje in tuje državljane iz neso-vražnih držav ter podjetja s sedežem v Posarju, toda zopet le, če so njiho- vi upravni sveti in delničarji po pretežni večini domačini iz Posarja ali drzavijanin tujih, nesovražnih držav. Tu je jedro. S tem, da so od zaščite in pravnega varstva izključeni pripadniki in podjetja, sovražnih držav je praktično zadet nemški kapital s svojimi ogromnimi investicijami in seveda tudi zaščitenimi patenti modernih len-memh pndoDitev v Posarju. Nasprotno pa konvencija ne razteza samo iran-coske zakonodaje na področje išaare, temveč se po njej avtomatično uveljavljajo na njem tudi vsi zaščiteni francoski patenti, žigi, vzorci in modeli. Ob istočasni izločitvi nemške zaščite teh monopoiskih pravic pomeni to določilo omogocenje uporabe francoskih tehničnih novosti v visoko razvitem Posarju, kot v katerikoli francoski provinci, ne da bi morali posebej plačevati visoke takse v nemškem patentnem uradu, če bi ne bilo določil te konvencije. Poleg tega se jim ni treba boriti proti bolj razviti nemški tehniki, ki bi bila Se zaščitena in v tem v ogromni prednosti pred francosko. In končno: s tem, da so nemški patenti (iz »sovražne« države) izgubili zaščito, je nemška tehnika ne le konkurenčno oslabljena, temveč je postala naravnost v celoti plen francoskega kapitala. Konvencija vsebuje še druge take pogoje, ki jih ni treba posebej navajati, saj smo njeno bistvo dovolj poudarili. Utegne pa si marsikdo zastaviti vprašanje, zakaj je francoska vlada izbrala obliko pogodbe, ko gre dejansko za okupacijski dekret. V kolikor ne brani te poti dogovor z drugimi zavezniki (Anglijo, ZDA), je bil vsekakor odločilen političen moment. S tem, da ima dokument obliko pogodbe med dvema vladama je ustvarjen prejudic, kot da so jo odgovorni predstavniki Posarja podpisali prostovoljno. Za juridično žongliranje in izsiljevanje pri bodoči mirovni pogodbi je oblika pogodbe po dosedanji mednarodni praksi neprimerno bolj zanesljiva kot navadna okupacijska odredba. Za opisano in podobnimi konvencijami med Francijo in Posarjem tiče torej zelo dalekosežni nameni. S. P. Dunajski strokovni tisk zlasti poudarja, da je reška luka popolnoma obnovljena in da lahko odpravi mnogo prometa. Prevoz na ladjah Jugoslovanske linijske plovbe poravnajo Avstrijci lahko v avstrijskih šilingih z obremenitvijo jugoslovansko-avstrijskega kliringa. Reko veže s svetovnimi pristanišči poleg ladjevja Jugoslovanske plovbe še 12 tujih prog. Dunajska prometna revija »Verkehr« ugotavlja, da so pristaniške pristojbine na Reki nižje kakor v Trstu. Prav tako so prevoznine na jugoslovanskih ladjah nižje kakor na ladjah iz Trsta. Izjava italijanskega ministra Italijanski minister za zunanjo trgovino, Lombardo, se je dne 9. t. m. povrnil iz Zagreba v Rim, kjer je poročal min. predsedniku De Gasperiju o svojih razgovorih z maršalom Titom o priliki, ko si je Lombardo ogledal zagrebški velesejem. Minister za zunanjo trgovino je izjavil, da želi jugoslovanska vlada povečati izmenjavo blaga z Italijo. Predvsem potrebuje Jugoslavija več italijanskih mehaničnih izdelkov, poleg tega pa tudi več dokončnih industrijskih izdelkov. Dozdaj je prispelo v Jugoslavijo komaj 130 poljedelskih traktorjev iz tovarne Ansaldo. Takih traktorjev pa rabi Jugoslavija mnogo več, da pomnoži svojo poljedelsko proizvodnjo in s tem tudi izvoz poljedelskih pridelkov; nato 'bi mogla uvažati večjo množino industrijskih proizvodov in drugega potrebnega blaga. Do zdaj je uvoz iz Italije oviran zaradi prepičlega jugoslovanskega izvoza *v isto državo. Zaradi slabe letine ni bilo mogoče izvoziti toliko koruze, kolikor je bilo dogovorjeno; glede surovin pa je morala Jugoslavija izpolniti svoje obveze nasproti drugim državam. Edina možnost, da se pomnoži italijanski izvoz v Jugoslavijo bi bil za sedaj ta, da Italija udejstvi že sključeno pogodbo z Jugoslavijo glede ribolova, kar bi prineslo poslednjih 750 milijonov lir. S temi bi Jugoslavija nakupila v Italiji potrebno blago. Tovarna montažnih hiš V začetku letošnjega lela je v Za-vidovičih v Bosni začela obratovati tovarna lesenih montažnih hiš. Sestavni deli sten so po 3,65 m dolgi in 1 m široki. Izdelujejo jih iz lesne volne, in cementa. V začetku obratovanja so naredili na dan sestavne dele le za polovico ali največ % zložljive stavbe. V naslednjih mesecih je organizacija dela napredovala tako, da bodo kmalu prišli na dograditev 2 hiš na dan. Računajo, da bodo prihodnje leto naredili že 1000 montažnih hiš. Vsaka hiša ima po dve družinski dvosobni stanovanji z manjšo predsobo, kuhinjo, kopalnico ter drvarnico v podstrešju. Nove montažne hiše ne zaostajajo za dobrimi zidanimi hišami, ker so dobro zavarovane pred vlago, pozimi so celo toplejše od navadnih hiš, poleti pa hladnejše. Stene so ometane kakor pri zidanih hišah. Sama hiša brez temeljev stane 170.000 din, torej 85.000 din dvosobno stanovanje. Sčasoma se bo ta cena, kakor računajo še znižala. NEMŠKA PRISTANIŠČA NA ZAPADLI so povišala pristaniške pristojbine za 15%. Povišek velja za vsa pristanišča v Zahodni Nemčiji. Plače nemških pristaniških delavcev so bile v tej zvezi povišane. m nase učenje Tržaška kongresna industrija Kakor v nadomestilo za turistično industrijo, ki jo imajo n. pr. Benetke in druga za to primerna mesta, so nas osrečili Zadnja leta s kongresno industrijo. Trst je postal nekako kongresno mesto za razne italijanske korporacije. Drug Za drugim se vrstijo ti kongresi Kdo naj jih Vse našteje? Bili so tukaj zdravniki; na velesejmu je bil kongres komercialistov, za njim še druga dva: kongres izvršnega odbora Zveze italijanskih industrijcev in zadnji — vsaj za sedaj — kongres pomorskih agentov. Na koledarju tržaškega župana Bartolija so gotovo še drugi. Denarja ne prinašajo mnogo ti kongresniki v naše mesto, pač pa obilico govorov, polnih prisrčnih pozdravov, voščil in lepih obljub. V tem pogledu se je prav posebno izkazal kongres industrijcev. Z gospodarskega vidika je bil zanimiv govor predsednika tržaških industrijcev dr. Dorin. Ta nam je povedal, da je Trst delavno žarišče jadranskega italijanstva, kakor da bi bilo italijanstva glavni proizvod naše industrije. Dodal je, da je naše mesto po polomu Avstrije doživelo težko gospodarsko krizo; ta je seveda bila naravna posledica zgube obširnega Zaledja. Dr. Doria je še poudaril, da je Trstu pritekla na pomoč Italija Z industrializacijo. Kakor da bi nas 25-letna skušnja z Italijo ne bila dovolj poučila o posledicah gospodarske podreditve Rimu, nam dr. Doria svetuje, naj vključimo svoj produktivni aparat v. italijansko gospodarstvo. Tako bi odpravili hudo brezposelnost. Kakor da nima Italija že sama poldrugi milijon brezposelnih! Sueški prekop - zlata jama Lahko rečemo, da je Sueški prekop najdonosnejša morska pot na svetu. Suez, je za delničarje družbe, ki u-pravlja prekop, prava Zlata jama. 171 metrov, dolgi prekop, ki spaja Sredozemsko z lidecim morjem, je last družbe »Compagnie Umverselle du Canal Marittime de Suezu, ki spada med najvažnejše stebre francoskega vpdva na Srednjem vzhodu. Ta družba predstavlja redek primer zasebne špekulacije. Pogaja se s tujimi državami kakor suverena organizacija. Njeno delovanje je zasnovano na koncesiji, ki jo le dobit Ferdinand Les-seps od egiptskega podkralja Mohameda Saida za dobo t)9 let, to se pravi, da ta koncesija izteče 1968. 'eta. Kaj bo potem s tem prekopom, je za danes še veliko vprašanje. Čeprav je to podjetje pravno registrirano kot egiptska delniška družba, je v. resnici trdno francosko. Prekop so zgradili francoski inženirji s pretežno francoskim kapitalom. .Več kot polovica delnic je v privatnih rokah Francozov. Nadzorni odbor je kozmopolitskega1 sestava; od 82 članov, nadzornega sveta je, 18 Irancozov, 10 Angležev, ž E-gipcana, 1 Holandec in 1 Američan. Glavni sedež nadzornega odbora je v Kue d’Astorg v Parizu. V predsedstvu družbe so bile vedno vodilne o-sebe iz. paropiovstva, bankarscva in trgovskih koncernov, ki so zainteresirani na Srednjem vzhodu. Edino Les-seps in njegov naslednik, neki posestnik iz S.reanje Francije, delata v. tem pogledu izjemo. Po mrti Lessepsa (leta 1894), ki je bil prvi predsednik, ima danes podjetje komaj petega predsednika Francois Charlesa Houx, bivšega francoskega poslanika pri Va. tikanu. Smernice, ki naj ustrezajo sc-dobni poslovni politiki, postavlja poseben oabor, ki zaseda vsaki ponedeljek ob 11. uri v. prostorih družbe v Parizu. Zasedanje izvršilnega odbora, ki sestoji iz 9 članov (7 Francozov in 2 Angiezev) in se sestane vsak mesec, je pogosto pozornica ostrih nasprotij in žolčnih borb. Navadno gre le za vprašanje izpremembe odnosov, do E-gipcandv. Po današnjem borznem tečaja se cent vrednost koncesije na 270 milijonov do.arjev. Kdor oi jo pridobil za to vsoto, bi lahko do njenega izteka podvojil investirani kap.tal. Njmmalim vrednost delnic je bila tedaj 260 zlatih frankov — okoli 50 dolarjev, danes je pa 110.000 frankov, f. j. okrog 355 dolarjev; kljub temu pa je delnice težko nabaviti. Razen britanske vlade, ki ima 43,75% delnic, večina delničarjev poseduje le 2 do 3 delnice. Leta 1947 je imela družba 31 milijonov dolarjev, dohodkov, doi m so znašali vzdrževalni stroski le 12 milijonov, doiarjev. iz čistega dobička se je izplačala dividenda 16,50 dol. za vsako demico. Nekako paradoksno zveni, da ima britanska vlada skoraj polovico delnic, ko so se vendar Angleži 12 let trdovratno protvnli načrtu Za gradnjo prekopa, češ da bi skrajšanje poti ogrožalo njihove .nte-rese v Lidiji. Spričo takšnega stuli-šča si je tedanja viktorijanska. Anglija prizadevata, da bi minirala, pobudo Za gradnjo prekopa z diplomatskim pritiskom in grožnjami. Kljub temu je pionirski polet Lessepsa premagat vse te ovire. Line 17. novembra 1869 je bila u-radna otvoritev prekopa, za katerega so potrošili 74 milijonov doiarjev. Ko je janta »Aigte« z veiikim pionirjem in cesarico Eugenijo vplula v prekop, jo je spremljalo 66 laaij, na teater o i so se vkrcale takrat najzna/nenitejše vseoe. Tedaj je bilo vsakomur jasno, aa je Anglija izgubita oitno. Kmatu je tri četrtine vsega premleta plulo poet Union Jackom m angleški pomorski kapitani so se ogorčeno prepirali zaradi kanaiskih prišlo., om z družbo, na katero njihova država m imela nikukšnega vpdva. Te razmere so vzpodbudile leta i27o tedanjega ministrskega predsedniku Lhsraeliu, da je pripravil pravi udar na Suez. Zveael je namreč, ua namerava zapravljivi Keatj Egipta piouatt svoj pujcet ueimc tajpo-joj. uiscuei st je izposodil od Rotschitda potrebne 4 milijone fumov, šterungov !n je brez predhodnega odobrenja parlamenta in protiustavno čez noč izvršil kupčijo. To je bil vsekakor sijajen pošel, kajti današnja vreanod presega 20 milijonov funtov šterhngov m dividenda je v zadnjih letih presegata za 20% kupno vrednost. Otvoritev prekopa spada v razdobje prehoda plovbe od jadra na paro, splošne industrializacije in povec.mja potrebe po čezmorskih surovinah. Po progi Liverpool—Bombay, ki ;e za 4457 milj (43%) krajša kot risk mtno potovanje okrog Rta Dobre nale, je približal prekop Evropi proizvode Indije in Vzhodne Azije in sicer: žito, kopro, čaj, juto, rude, kavčuk m razne začimbe. Za zapadno Evropo pa pomeni prekop odlično pot za izvoz strojev, tekstila, cementa, papirja in drugih konzumnih dobrin. Prvo leto je šlo skozi prekop 486, leta 1947 pa celo 5972 ladij. Plovne pristojbine so danes tako visoke, da jih trgovina kolikor toliko še prenaša. Za prehod 1 tone tovora se plača 1,60 dolarja; za prazne ladje polovica. Kakor Za tovor se plača tudi za vsakega potnika 1,60 dol. Pri vsem tem je pa ta tarifa še vendar privlačna Za redno linijsko vožnjo v. Indijo in Srednji vzhod; za Avstralijo je pa prihranek tako majhen, da se poslužujejo nekatere družbe stare poti okoli Rta Dobre nade, ki ne zahteva nikakšnih formalnosti. Carigrajska konvencija (leta 1888) določa, da je kanal odprt za vsakogar; torej za trgovske in vojne ladje brez razlike glede zastave. Ko je leta 1905 uporabila to pot ruska »Vastoč-na flota^ zoper Japonsko, je podjetje inkasiralo prevoznino po normalni tarifi. Tudi Mussolini je moral leta 1935 za prevoz svojih vojakov proti Abe-siniji položiti tranzitno takso za 319 tisoč težko oboroženih potnikov. Anglija ni mogla preprečiti ali kakor koli ovirati prevoza v teh dveh primerih. Čas svetovnih vojn je bil za kanalsko podjetje težko razdobje, zlasti za časa druge svetovne vojne. 64-krat so bile naprave bombardirane po nemških letalcih, ki so tudi posejali mine. Potopljenih je bilo 27 ladij in prekop je bil 76 dni popolnoma paralizi- ran. Leta 1940, 1941 in 1942 dividend sploh ni bilo. Ko je bila končno zadnja mina odstranjena in je preplul prekop zadnji transport čet, so bile razmere žalostne: v Indiji je vladala lakota, plantaže gume v malajskem' otočju so bile opustošene, v. holandski Indiji sta razsajala vojna in upor. In zopet je Azija dala novi dolarski blagoslov. Leta 1947 je začelo vkrcavanje mineralnega olja in 61% neto-to-naže je bilo namenjeno za Evropo. Petrolejske ladje redno prihajajo in odhajajo ter povprečno prinašajo 20 tisoč dolarjev, dohodkov za prehod vsake ladje. Seveda ti občutni izdatki niso prijetni za Arabian-American Oti Companj). Zaradi tega je to podjetje pričelo polagati petrolejski vod (pipe line). Februarja 1948 so položili v pesek 1,5 km od 1700 km dolgega voda, ki se bo izognil Sueškemu prekopu. Toda tudi to ne bo spravilo kanalskega podjetja v hiralnico. Če se bodo načrti uresničili, bo Arabian-American OH Company proizvedla leta 1951 že dvakrat toliko kolikor zmore ta petrolejski vod. Vsekakor Za kanalsko podjetje še ne bije huda ura. Sueški prekop je prinesel Egipčanom več prekletstva: kot blagoslova. Današnji položaj je le ostanek iz ponižujoče preteklosti, ko so z Egiptom ravnali kot s kolonijo, tako da je bil primoran dovoliti tujim državam marsikatere prednosti. Danes seveda teg-i ni več. Obstoji še prauica uprave prekopa, ki je pretežno v tujih rokah, družba in pravica tujih čet, da ga stražijo. Egipt je sedaj suverena dr- Tudi funt revaliiran? Opazovalci spravljajo potovanje angleškega ministra Gaitskella, ki nado-mestuje bolnega Stafforda Crippsa, v ZDA z namenom angleške vlade, da bi zopet revalutirala funt šterling. Ta želja angleške vlade je verjetno posledica revalutacije kanadskega dolarja. Anglija mora namreč kupovati mnogo surovin v Kanadi, kar bi pomenilo, da bi na podlagi sedanjega kurza morala izdati znatno količino doralske valute. O zadevi bo britanski minister razpravljal z ameriškim zakladnim ministrom Snyderjem. Vesti o revaluta-ciji funta šterlinga niso še uradno potrdili in jo celo zanikali, dejstvo pa je, da je vrednost britanskega denarja že precej časa v porastu na mednarodnih prostih borzah. Kanadska vlada je sklenila odpraviti stalni kurz kanadskega dol. nasproti severnoameriškemu dolarju Doslej je kanadski dolar kvotiral stalno 9,1% manj kakor ZDA dolar. Kanadski dolar bo imel zaradi tega na svetovnih borzah svobodno kvotacijo. Računajo, da bo kanadski denar kmalu dosegel enakovrednost z ameriškim dolarjem. Z re-valutacijo namerava Kanada med drugim privabiti čim več tujega kapitala. Mešana trgovinska komisija za blagovno izmenjavo med Italijo in Madžarsko je sporazumno določila nove kontingente blaga, ki jih bosta izmenjali Italija in Madžarska. Med drugim lahko italijanske carinarnice dovolijo neposredno uvoz naslednjega madžarskega blaga: živino za zakol 3.000 glav, zaklano perutnino 800 ton, zaklana teleta 400 ton, jajca 2.600 ton. Na isti način bodo lahko italijanski uvozniki uvozili naslednje blago, za katero pa je potrebno ministrsko dovoljenje: prašiče 3.000 glav, divjačine za 15 milijonov lir. Italijanski izvoz predvideva naslednje dodatne količine blaga: vlakna 850 ton, barvila za 35 milijonov lir, rajon 220 ton; z ministrskim dovoljenjem bodo lahko iz Italije izvažali: kemične proizvode za 30 milijonov lir, žvepleno kislino 5.000 ton, ferosilicij 90% za 10 milijonov lir, cinjene pločevine za 25 milijonov lir, električni materiala za 15 milijonov, kamione za 200 milijonov lir, nadomestne avtomobilske kose pa za 140 milijonov lir. žava, ki take stvari le nerada trpi. Kjer se tomijep ne morejo znebiti, dajejo duška Egipčani svoji togoti z vedno večjimi napadi, proti kanalski družbi. Prav nevoljno se je ta odločila leta 1937 nastaviti večje število egiptskih nameščencev; dva je sprejela celo v nadzorni odbor. Leta 1937 je namreč izdala egiptska vlada novo postavo o delniških družbah, ki odreja Za domača podjetja najmanj 40% ravnateljev, 75% višjih nameščencev ter 90% domačih rokodelcev in pomožnih delavcev. Po časopisnih vesteh pripravlja egiptska vlada z družbo novo pogodbo, p0 kateri bi domače o-sebje zavzemalo devet desetin upravnih in šliri petine tehničnih mest. Ni še znano, kaj se bo z družbo zgodilo leta 1968, vendar ni verjetno, da bi se koncesija- obnovila. Zaradi tega je družba že začela polagoma z amortizacijo investiranega kapitala. Vsako leto potegne določeno število temeljnih delnic in izdaja v zameno užitni-ce, ki ne predstavljajo delnice, temveč so le izkaznica, so prauice na dividende in delež na odkupnino, ki jo bo egiptska vlada plačala po izteku koncesije leta 1968 za naprave prekopa. Od 800.000 delnic je bilo do sedaj zamenjanih za užitnice 280.000, ki notirajo v Parizu samo za 20 točk manj kot delnice, ker obstoji upanje na visoke dividende in visoke odkupnine pri končni likvidaciji. Sinovi Faraonov si danes že prisvajajo Sueški prekop; to bo menda en mednarodni oreh več na svetu. R. U. Absolutni lilteiN Tako lahko imenujemo filter, ki ga je izdelal Artur D. nittle iz Cambridgea (Massachusetts) ter ga dal na razpolago Komisiji' za atomsko energijo ZDA. Omenjeni filter je namenjen za lovljenje radioaktivnega pranu. Zaenkrat ne izdelujejo te filtre za privatno industrijo. Vendar bo prišel v kratkem v spiosno prodajo. Filterna snov te naprave je mehek papir, podoben klobučevini, ki vsebuje miKroskopsko mala azbestna vlakna. Kadar prehaja zrak skozi to filtrno snov, mora v tanki plasti azbestnih vlaken napraviti zelo dolgo pot, na kateri odloži vse drobne delce, ki so v njemu. Filtrno napravo izdelamo tako, da veliko polo tega filtrnega papirja na gosto prepognemo, jo kakor harmoniko razvlečemo ter vložimo v leseni okvir. Tako lahko stvorimo v malem okviru zelo veliko filtrno površino papirja. Na ta način napravimo liitme celice, ki lahko po običajnih zračnih ventilatorjih očistijo v eni minuti okoli 30.000 litrov zraka. Papir mora biti v okviru prilepljen s posebnim lepilom iz umetnih smoi. Ti filtri so dolgo časa obstojni. Ko so preizkušali opisani filter s »čistim« zrakom podeželja, je bil v rabi 6 mesecev podnevi in ponoči. Sele po tem času je bil tako zamazan, da so ga morali nadomestiti z. drugim. V industrijskih obratih pa moramo uporabljati poleg opisanega »absolutnega« filtra še druge filtrne naprave. S temi odstranimo iz zraka najprej vse grobe delce, tako da zadrži »absolutni« filter le še najmanjše delce, s katerimi je zrak onesnažen. V takem primeru znaša življenjska doba tega filtra približno dve leti. ObnavMe aoaeaili zvonov Kakor hitro poči zvon, izgubi lepi zvok. Nekdaj so počene zvonove raz-talili, ker jih niso mogli več popraviti. Ni tako velika škoda kadar predelamo manjše zvonove. Mnogokrat se pa uničijo tudi taki zvonovi, ki imajo velikansko zgodovinsko vrednost ter se odlikujejo po krasnem zvoku in umetniški izdelavi. Vendar so sedaj ugotovili strokovnjaki kako lahko take zvonove popravljamo. V varilni šoli tovarne barv Bayer v Leverkusen-u so v poslednjih treh letih raziskav izpeljali postopek, s katerim so rešili znameniti Tilly-jev zvon iz Koelna. Kljub, temu, da je bil ta zvon izredno močno, poškodovan zaradi bombardiranja v pretekli vojni, se mu je zopet vrnil njegov značilni zvok. Zapeljiva špekulacija Časopisi, ki branijo koristi velikih italijanskih borznih špekulantov, tožijo, da vlada sedaj na italijanskih borzah premalo zanimanja za špekulativne papirje.’ Ti dobički se stekajo navadno v žepe velikih, medtem ko odpadajo zgube večinoma na male špekulante. Tudi med našim ljudstvom niso redki slučaji, da so mali varčevalci, predvsem obrtniki in mali trgovci zapravili svoje skromne prihranke z borznimi špekulacijami. Da bi zaokrožili in povečali svoje s trudom pridobljene prihranke, so se dali od borznih mešetar-jev premotiti, da so nakupili vrednostne papirje, ki so kasneje na vrednosti zgubili. Na ta način so prišli ob svoj denar. Veliki borzni špekulanti, ki vodijo za kulisami vzpone in padce borznih tečajev, vedo prav dobro, kdaj pojdejo cene določenih špekulantskih vrednostnih papirjev navzgor ali navzdol, ker vodijo sami gibanje borznih tečajev. Tako prodajajo vrednostne papirje za drag denar, ko se tečaji bližajo vrhuncu, a ko so si napolnili žepe z denarjem, ponovno usmerjajo cene navzdol. Padanje tečajev se nadaljuje do najnižje točke, včasih celo blizu ničle, ko se lastniki želijo za vsako ceno znebiti drago plačanih vrednostnih papirjev. Tedaj se veliki špekulanti ponovno pojavijo na borzah in pokupijo skoraj zastonj vse delnice. Na ta način se steka v njihove roke poleg delnic tudi kapital. Položaj, ki nastane po zaključeni politiki »višanja« in nižanja tečajev, je tale: velešpekulanti so ponovno neomejeni gospodarji delniških podjetij, za katera so dali večino denarja, mali špekulanti pa ostanejo na koncu s praznimi žepi. Ta, za denarne magnate donosna borzna igra, je v Italiji v zadnjih časih naletela na razne ovire, ki jih tukaj ne., moremo naštevati. Industrijski krogi, bi hoteli te ovire odstraniti in v ta namen priporočajo vladi razne ukrepe, ki naj bi majhne varčevalce (kakor jih oni imenujejo) privabili zopet na trg špekulativnih vrednostnih papirjev, da bi s svojimi prihranki polnili nenasitne žepe podjetnih velešpe-kulantov. Ne vemo sicer kakšen uspeh bodo imela njihova prizadevanja, vsekakor pa svetujemo našim ljudem naj se ne spuščajo v opisane špekulacije, ki jim ne morejo prinesti nič dobrega. » * POVEČANI FONDI ZA TRI USTANOVE OZN Vlada ZDA je odobrila povečanje ameriških prispevkov trem organizacijam Združenih narodov. ZDA so povišale letni prispevek mednarodni organizaciji dela od 1,100.000 dolarjev na 1,750.000 dol., fond za zdravstveno organizacijo pa na 3,000.000 dol. letno (prej 1,920.000 dol.); prispevek za FAO (prehranjevalno in poljedelsko organizacijo) je bil povečan od 1,250.000 dol. na 2,000.000 dol. letno. Vse omenjene ustanove delujejo kakor znano pod okriljem Organizacije združenih narodov. * * »VICTORV WORLD WAR III.« Ameriška vlada se bavi z načrtom, da takoj izroči v gradnjo 200 tovornih ladij po 11.000 ton, ki bodo vozile z brzino 24 milj. Ta zvon ima svojo zgodovino Ko je v tridesetletni vojni cesarjev maršal Tilly v bitki proti švedskemu kralju Gustavu Adolfu osvojil leta 1631 mesto Magdeburg, je dal zaplenjene topove uliti in talino topovskega brona poslal Kot darilo mestu Koeln, da iz tega brona izdelajo zvon. Leta 1950 so odkopali ta zvon iz ruševin cerkve, v kateii-je TiHyjev zvon visel. Zvon je imel dve veliki razpoki. Ena je bila dolga skoraj en meter, na nasprotni strani pa je bila razpoka dolga 1,35 m. Zvonarski strokovnjaki so se takoj odločili, da rešijo ta zvon. Vendar kako? Ze pred dolgimi leti so si kovinarji zamislili, da bi z varjenjem popravljali počene zvonove. Vendar niso imeli z električnim varjenjem sreče. V bronu je določena količina kositra (cina), ki v vročem obločnem plamenu zgori. Tako se spremeni sestava zvonarske zlitine, zvonov glas pa izgubi lepi zven. Vendar se zvonu ne povrne lepi zven niti takrat, kadar zvarimo razpoko s katerokoli drugo kovino, Zvon »ozdravimo« lahko le tako, da razpoko zalijemo z zlitino, ki je popolnoma iste kemijske sestave kakor zvon. Zato so najprvo napravili v Le-verkusenu kemijsko analizo brona Til-lyjevega zvona. Ugotovili so, da sestoji ta zlitina iz 78,4 odst. bakra, 17,7 odst. kositra, 2,9 odst. braka in 0,9 odst. cinka. Nadalje so ugotovili kemiki, da so v zlitini tudi sledovi mangana, ki ima precejšen pomen, za zvonovino. Ko so vedli kemijsko sestavo Tillyjevega zvona so izdelali palice iz popolnoma iste zlitine. Te palice so služile za zalitje zvonovih razpok. Preden so pričeli z varjenjem, so podložili razpoke s ploščami iz grafitnega oglja. Zatem so zvon vsevprek porisali s termokrom-svinčnikom ter ga vložili v ohišje iz samotne opeke. Omenjeni svinčnik je namreč iz snovi ki na določeni način spreminja barvo pri ugrevanju. Po barvi risov lahko takoj ugotovimo, na katero temperaluro je ugret zvon. Tako so počasi ugrevali zvon na 150, 200, 300 in končno na 600 stop. C. Ko je dosegel zvon to temperaturo je stopil v peč varilec, ki je bil oblečen v azbestno obleko, pokrit s čelado in zaščitnimi očali. V razpoko je položil palico iz iste zlitine kakršno ima zvon ter jo s plamenom električnega variinika raztalil. Tako se je razpoka popolnoma napolnila z raztaljenim bronom. Stena zvona je bila zopet cela To delo je trajalo celih 14 ur brez odmora. Za zalitje razpok so porabili 53 kg varilnih palic. Po dovršenem varjenju so zvon prav tako počasi ohia- POGLED NA »LITOSTROJ« V LJUBLJANI NOVE VRSTE JUGOSLOVANSKEGA CEMENTA Strokovnjaki splitske cementarne so odkrili način izdelave nove vrste cementa iz prepečenega oljnega škriljca, iz katerega je že izločena nafta. Ti ‘o-stanki pri predelavi oljnih škriljcev, ‘ s katerimi je Jugoslavija silno bogata,, lahko služijo kot izvrstna surovina za proizvodnjo cementa, poleg tega pa je proizvodni postopek cenejši in enostavnejši. Splitski strokovnjaki so izdelali tudi postopek za proizvodnjo druge nove vrste najboljšega cementa tako imenovanega »sulfocementa«, ki bo, kakof-kaže, spodrinil sedanje vrste in cementa, ker je izredno odporen, njegova proizvodnja pa cenejša. Pri izdelovanju sulfocementa uporabljajo mešanico žlin--dre, mavca in cementne prepeke (vmesni proizvod cementne industrije). Ko bodo nove proizvodne naprave na mestu bo Jugoslavija ena izmed prvih držav na svetu, ki bo začela izdelovati sulfocement v večjem obsegu. tehnične NACIONALIZACIJA angleškega gospodarstva se bo nadaljevala Minister Morrison, ki pripada k zmer-* nemu krilu laburistične stranke, je na» kongresu v Margate izjavil, da se vlada ne misli odpovedati podržavljanju zavarovalnih podjetij ter industriji sladkorja in cementa. Kongres je burno pozdravil to izjavo, ki je potolažila levo strankino krilo pod vodstvom ministra Bevana. Levičarji kritizirajo namreč vladno gospodarsko politiko, češ da je prepočasna v izvrševanju gospodarskih reiorm. Iz nadaljnjih Morrisovih izvajanj pa je razvidno, da vlada ne misli na takojšnjo izvršitev napovedane preobrazbe, in jo bo verjetno postavila na program šele neposredno pred prihodnjimi volitvami, da jih izkoristi za vo-iivno propagando. Na istem kongresu so bila soglasno odobrena načela, objavljena v brošuri «Labour ad New Society». Brošura priporoča, naj bi vse gospodarsko močnejše države prispevale z denarnimi sredstvi za borbo proti pomanjkanju in bedi v gospodarsko zaostalih deželah, predvsem v Aziji in v Afriki. V novi izvrševalni odbor je bil zopet izvoljen Bevan z 850.000 glasovi, polejg njega je bil izvoljen tudi pristaš zmejrne struje Morrison, ki pa je dobil 100.QQ0 glasov manj nego Bevan. Izvoljena sta bila tudi dva nova člana: Jan Mikardo in Barbara Gasile, oba člana levega krila laburistične stranke v parlamentu. Poljedelski viški i/ZDA Ameriško ministrstvo za poljedelstvo j: objavilo, da so ZDA od januarja do 21. septembra t. 1. prodale poljedelske viške v vrednosti nad 40 milijonov dolarjev, v glavnem žito, olje in konzervirano hrano. V sporočilu je rečeno, da je zaradi dobre žetve letošnja poljedelska proizvodnja v ZDA v, večini proizvodov presegla domače potrebe. Vlada je izdala v okviru svojega programa za zdrževanje cen nalogo korporacij za odkup kmetijskih proizvodov, naj odkupi vse viške letošnje žetve ter jih ponudi tujim državam po nizkih cenah. To blago bodo prodajali samo tistim kupcem, ki niso dobili kreditov od uprave za gospodarsko sodelovanje, niti iz drugih fondov ameriške vlade. * * Prodaja italijanskih ladij inozemcem Odtujitev ladij z italijansko zastavo je po zakoniku o plovbi podvržena poprejšnji odobritvi prometnega ministrstva; odobritev se sme dati šele potem, ko je minil rok 60 dni, ne da bi se odtujitvi uprl kdo, ki se čuti prizadetega, ali pa potem, ko je sodišče pravomoč-no odbilo vložene ugovore (čl. 156). Zakon z dne 30. 7. 1950, št. 589, je za čas do 31. 12. 1953 razširil veljanost tega predpisa tudi na primere, ko gre za odtujitev ladijskih karatov in samih ladij, ki še ne nosijo italijanske zastave, pa so že zgrajene ali pa se še’ gradijo. * * IZ FINSKIH PRISTANIŠČ DO' CR-' NEGA MORJA sta Finska AngTajTgs in Svenska Orient Linien postavili' novo progo, ki jo bosta vzdrževala parnika »Skogeland« in »Nordenland«: jali kakor so ga ugrevali. Ko je bil ohlajen so ostrgali odvisne grebene strjenega brona. Sedaj je prišel na pomoč še umetnik, ki je v zvonovino urezal pokvarjene napise in risbe. Vsak zvon, ki ga pošljejo v popravilo v Leverkusen, pregleda glasbeni strokovnjak. Ta mož ugotovi na vsakem delu zvona z glasbenimi vilicami njegov glas. Najprvo udarja na določenem mestu zvona z prstom, da z vajenim ušesom približno ugotovi ton. Zatem ugotovi z vso točnostjo, ton zvona z glasbenimi vilicami. Sele kadar ima zvon ugodno glasbeno spričevalo lahko pride zopet v uporabo. Uporaba Ma v aoiiedelslva Nedavno so v Angliji izvedli poskus trošenja umetnih gnojil v hribovitem področju Wallesa in s tem dokazali, da se lahko letalo koristno uporablja za gnojenje odročnih površin. Letalo so za poskus opremili tako, da je lahko nosilo 6 ton umetnih gnojil v treh posodah. Ta sistem nudi znatne prednosti. Določena gnojila je treba trositi na zemljo precej gosto in to se lahko dosege s tem, da se trosi gnojilo iz vseh tren 'Jmsod istočasno. Ce je treba gnojila mešati, se lahko trosi istočasno dvoje ali troje različnih gnojil. Poskus je trajal dva dni; v tem času je letalo napravilo 8 poletov in raz-trdsio 400 centov gnojil; prvo je trosilo fosfat, nato apno in končno apneni dušik. Tako letalo lahko napravi običajno dvanajst poletov na dan, za kar rabi 6 ur. Letalo bi torej lahko v enem letu pognojilo 72.000 ha zemeljske površine, v 1500 urah poleta. Stroški za tako gnojenje niso, kakor so izračunali, visoki; za gnojenje s fosfati so n. pr. znašali na vsak aker (4047 kv. m) b do 7 šilingov. Nadaljnja velika prednost je tudi v tem, da zadostuje za vzlet «Bristol Freigterja«, t. j. letala, ki so ga preizkusili, 900 m dolgo vzletišče; gnojila pa lahko trosi pilot sam. NOVO LOŠČILO ZA LADIJSKI KROV Neka britanska tovarna proizvaja novo loščilo za ladijski krov, ki med drugim tudi prepreči polzkost. Loščilo, znano pod imenom «P. 2», se uporablja kot navaden oplesk in je tudi prepojeno z nevnetljivo snovjo. M. P. AGENCIJA DEMOKRATIČNEGA INOZEMSKEGA TISKA V LJUBLJANI opozarja vse naročnike tržaškega tiska (Primorski dnevnik, Ljudski tednik, Glas mladih, Gospodarstvo, Razgledi in Soča), da mora biti naročnina poravnana najkasneje do 1. oktobra 1950 za leto 1950. Kdor ne bo do tega dne naročnine poravnal, mu bomo pošiljanje lista ustavili. Pisarna ADIT Ljubljana, Tyrševa 34. 'ČEŠKOSLOVAŠKA ZUNANJA TRGOVINA V AVGUSTU Letošnjega avgusta je Cehoslovaška uvozila iz inozemstva blaga v vrednosti 2.958 milijonov Kčs in istočasno izvozila blaga za 2.363 milijonov Kčs. Od začetka leta do konca avgusta t. 1. je čehoslovaški uvoz znašal 22.879 milijonov Kčs, izvoz pal22.808 milijonov Kčs. Tako je trgovinska bilanca pasivna za 71 milijonov Kčs, medtem ko je bila trgovinska bilanca za isto obdobje lanskega leta pasivna za 1.332 milijone Kčs. BEG EVROPSKEGA KAPITALA V JUŽNO AMERIKO. Po izbruhu korejskega spopada je bilo iz Evrope prenesenih okoli 300-400 milijonov dolarjev v Urugvaj. Urugvaj je po drugi vojni postal »Švica za zapadno poloblo«. Dotok evropskega kapitala v Urugvaj je okrepil domačo valuto, ki je poskočila od 2,80 peza za dolar. Pravkar je v Jugoslaviji izšla odred- ‘ ba, s katero so odpravili vse nejasnosti, ki so doslej ovirale usposabljanje delavcev, neposredno pa vso proizvodnjo. Uredba predpisuje predvsem, naslove delavcev po njihovem strokovnem znanju. Po stopnji usposobljenosti bodo imeli delavci naslednje naslove: 1) . pomožni delavec; 2) napol priučeni delavec; 3) učeni delavec; 4) izučeni delavec; 5) samostojni delavec; 6) specialist (strokovnjak); 7) višji specialist;. 8) mojster; 9) večkratni mojster. Z učenjem pri praktičnem delu si delavec more pridobiti sleherni naslov, za kar pa je potrebna• določena doba (staž).)..; ki gre od 3 mesecev do 4 let. Za naslov specialista ali mojstra morejo delavci pridobiti tudi strokovno izobrazbo v , šolah; za izučenega delavca je potreben obisk nižjih strokovnih šol. Predpisi nove uredbe veljajo samo za delavce zaposlene v industriji, kajti za obrtniške delavce veljajo še vedno predpisi splošnega zakona o obrtništvu. Stavka v Avstriji Povišanja cen osnovnih živil, ki jih avstrijska vlada odredila s J, oktobrom je avstrijska vlada odredila, s 1. oktobrom je povzročilo val nezadovoljstva med avstrijskim prebivalstvom. Cene so se zvišale do 30%-, medtem ko so se plače nameščencev zvišale le za 10%. Med drugim so bile določene naslednje nove. cene v. šilingih za kg: rž 1,10; pšenica 1,35; koruza^P^O; kruh 2,40; boljša moka. 2,98; pšenični otrobi 0,54; sladkor «kristal» 5,50. NARAŠČANJE DRAGINJE NA ZA-PADU Na temelju uradnih ameriških podatkov so realne mezde ameriških delavcev padle od leta 1944 za 28%, pri čemer so dobički kapitalistov, ki so leta 1939 po odbitku davkov znašali 5 milijard dolarjev in leta 1949, čeprav je kriza že bistveno znižala proizvodnjo, so znašali 17,3 milijarde dolarjev. Drugače ni tudi v ostalih zapadnih državah. Mednarodni urad dela je na koncu marca objavil poročilo, da so v primerjavi s prejšnjim letom v 23 državah narasli stroški za življenjske potrebe. V Angliji se je zaradi devalvacije povečala draginja, znižale so se realne mezde. V Franciji so cene v primerjavi z letom 1938 narasle za 40-krat, mezde pa komaj za 9-krat. MED VOJNO SE JE ZMANJŠALO' ŠTEVILO OBOLENJ S SVINCEM V rudnikih svinca in v tovarnah, ki obdelujejo svinec so prišli do zanimivega zaključka, da se je v letih med 1940 in 1946 izredno zmanjšalo število ' zastrupljenih s svincem. Lahko rečemo, da v teh letih resnih zastrupljenj sploh ni bilo. Svinec je namreč kovina, ki i zelo škodi človeškemu organizmu. Za i to poklicno boleznijo bbole osebe, ki i imajo posel s svincem kot so rudarji j svinčenih rudnikov, delavci v čistilni- | cah svinca j:er tiskarji. Vsekakor je ta | pojav zmanjšanja obolenj s svinčeni ; med vojno zelo zanimiv. Predvsem zato, ] ker je bilo v takih podjetjih zaposle- < nih mnogo neizvežbanih oseb, ki niso poznale nevarnosti svinca. V vojnih letih tudi ni bilo na razpolago dovolj mleka, ki ga morajo uživati oni, ki so l zaposleni v takih obratih. Mnogi skle- i pajo, da se je zmanjšalo število obolenj 1 s svincem predvsem zato, ker je bi- 1 la vojna hrana revna z maščobami. i Prejeli smo tretjo letošnjo številko | beograjskega gospodarskega obzornika »Ekonomist« s sledečo vsebino:. I. član- * ki: dr. Nikola Balog — Vprašanja gle-de reorganizacije zveznih in republi- ? ških gospodarsko - upravnih organov. ! Ljubisav Markovič — Vprašanja o pro- c gramu gospodarske .politike. Vladislav Milenkovič — OoVprašanju gospodar- j skih odnosov med ZSSR in njej podrejenih držav. Milan Mihajlovič— Nove c odredbe v področju prodaje, in cen bla-ga široke potrošnje. II. Gospodarski * pregled: Poročila zvezne planske komi- ‘ sije o izvršitvi plana za prvo polletje 1950 leta. R. O. — Peta generalna konferenca. Oskar levi — Evropska pla- ^ čilna unija. III. Objave in ocene: «Eko- ^ nomski pregled, časopis Društva eko- “ nomista Hrvatske, Zagreb, leto I št. 1. j Bogdan Piiič — «Finansije narodne re- * publike Bugarske« od Ivana Piperova, i izdanje finančnega instituta pri financ- n nem ministrstvu FLRJ, Beograd ■ J950. ^ IV. Gospodarska kronika FLRJ. V. Bi- l; bliografija. Navedene so knjige in bro-sure naslednjih avtorjev: Josip Broz 0 Tito, Moša Pijade, Boris Kidrič, Fridrih ^ Engels, V. J. Lenin, G. V. Plehanov, ^ Svetozar Markovič, Dimitrije Tucovičt Slavoljub Popovič, Veljko Vlahovič- ~~ Boris Zihrl, dr. Mio Mirkovič. s*! SEDEŽ. TRST i ULICA FABIO FILZI S T. 1 O / I. - TELEFON ST. 7S.0 8 ODPRAVA DOVOLJENJ ZA IZVRŠEVANJE OBRTNIŠKE DEJAVNOSTI Z zakonom z dne 24. juliia 1242 je bilo izvrševanje obrtniške dejavnosti podvrženo posebnemu dovoljenju (licenci) uprav, oblasti, podobno kot izvrševanje trgovske dejavnosti. Z u-kazom št. 178 z dne 19. septembra 1950 Pa je ZVU ta zakon razveljavila. Odslej torej ne bo potrebno za izvrševanje obrtniške dejavnosti nobenega dovoljenja (licence) upravnih oblasti. MINIMALNE PLAČE USLUŽBENCEV RAZNIH STROK V Uradnem listu ZVU št. 27 z dne 1. oktobra 1950 _so objavljeni razsodi razsodišča za minimalne mezde pri Uradu za delo za uslužbence pri zasebnih šolskih zavodih, za uslužbence v barih, kavarnah in podobnih obratih, za uslužbence v pisarnah inženirjev, arhitektov, geometrov in industrijskih izvedencev ter delavcev pri stavbnih podjetjih. Javnost cen izloženega blaga Upravna policija je v zadnjem času poostrila kontrolo v pogledu javnosti cen ter je mnogo trgovcev, ki se zadevnih predpisov niso držali, prijavila sodni oblasti. Opozarjamo ponovno vse člane trgovce, da morajo vse vrste blaga, tako one izložene v izložbi trgovine kakor tudi one izložene v notranjosti trgovine, biti opremljene z lističem, na katerem je navedena cena dotičnega blaga. Ker je ta predpis taksativnega značaja, priporočamo članom, da ga tudi točno izpolnjujejo,- da se tako izognejo denarnim in drugim kaznim. ;> ;i o i\\ :■ ( nf raiiUnrdSČLi PU. IvTiOSPOEARSKF.CiA ZDR1 JZF.N.1A Oflprava trgovsKin varščin V smislu kr. zak. odloka ž dne Iti. e'jemp1-a iyzcj št. 2174 sO moian Vsi 0ni> -ki so 'že. izvrševali trgovino na Jboorip au na deoeio kakor tuai oni, l. SP zaprosili za Obrtno dovoljenje ^ičeiicoj žaTžvrševahje trgovine, po-U2m.pri Blagajni ža'".vloge in posojila Vi,:'Seino (kavcijo). . Ukaz. št, 182 z-dne. 2(1,, septembra Uipo lo dolžnost odpravil gler. naložil Bia-za depozite in, posojila, da vse 6 Položene kavcije povrne. Brlzadete “Se%rnqrajo zahtevati povrnitev v 10-p enega leta- t. j. do ao. septembia “■ti. Prošnjo na prostem papirju naj Ttslovijo na Blagajno za depozite in P0sojua; prošnji treoa priložiti odobri-ev- tnulla osta) upravne ustanove in občinskega urada za izterjevanje nepo-Srednin oavkov. bo preteku roka i leta 2aPauejb položene varščine v prid države. ^-3. členu tega ukaza pa'je predvi-en°, da sme Blagajna za depozite in Posojila poveriti sprejemanje prošenj a Povrnitev'kavcij' in vnovcenje skup-tb plačilnih nalogov kaki drugi pii-obru uštaiiovi. V kolikor se bo Bla-za depozite in posojila tega potuha bo izdan poseben ukaz. . Pozivamo vse člane, da se za vse ^formacije in nasvete v tem pogledu akor tudi za sestavo prošnje za povr-hev kavcij obrnejo na tajništvo SOZ. Določne o obM dovolieolib Kr. zak. odlok z dne 16. decembra .928 št. 2174, ki ureja vprašanje izda-Jaiija obrtnih dovoljenj (licenc), ni Predvideval roka, v katerem mora °bcina izdati o prošnji za obrtno do-oljenje odločbo. Dogajalo Se je zaradi eša> da so prošnje ležale po leto in eč nerešene. Da se tej pomanjkljivo- 1 zadevnih predpisov odpomore, je VU .z ukazom št. 184 z dne 21. sep- embra T950 določila, da mora občina 'sdati odločbo o prošnjah za obrtno dovoljenje v roku 3 mesecev od dneva, 5° je-prošnjo prejela. Ce pa je za rešitev prošnje potrebno predhodno mnenje tehničnih ali zdravstvenih uradov tu hi pričakovati,. da. bo možno izdati odločbo-V tem roku, sme občina izdati f roku 3 mesecev začasno ali pogojno dovoljenje. Odločba mora biti vročena Prosilcu v 15 dneh po občinskem vročevalcu. Ce je bila prošnja odklonjena ter je bil vložen priziv na conski upravni odbor, mdra občina predložiti spis con-skemu1' upravnemu odboru v 15 dneh °d dneva, ko odbor to zahteva. Kova tarifa uvoznih carin 2 ukazom št. 176 z dne 19. septembra 1950 je bila tudi na področje an-flo-ameriške cone Svobodnega tržaške-8a -ozemlja, raz.tegnjep^ nova ,. tarua Poznih carin uveljavljena v italijanski republiki z odlokom preds. rep. z dde 7. julija 1950'št. 442. V Smislu uka- 176 učinkujejo predpisi tega odloka na tukajšnjem ozemlju od 15. julija t. k dalje. Nova tarifa uvoznih carin je Položena, pri, oddelku za pravne zade-Ve Pri ZVU, pri finančni intendanti, čprihskem ravnateljstvu, tehničnem bradu za davek na proizvodnjo ter pri ^bdrnici za trgovino, industrijo in kme-tlistvo v Trstu, kjer je na vpogled vsem Prizadetim. TRGOVINSKA IZMENJAVA Z JUGOSLAVIJO . ftT Zbornici za ' trgovino, industrijo ln kmetijstvo v Trstu (2000 top, Pirej) je vkrcala tovor lesa in 120 krav nemške pasme ter 20 teličkov, ki so se skotili deloma med potjo iz Hamburga v Trst in v pristanišču pri Sv. Andreju ter na ladji. Vsa pošiljka je namenjena Grčiji. Motorna ladja «Fran-kis» (1670 ton, Pirej) in parnik «Par-ga» (1700 ton, Pirej) sta vkrcali tovor lesa za Grčijo. Angleška ladja ((Domino»» (4200 ton, Hull) je vkrcala v luki pri Sv. Andreju večjo količino celuloze in 42 ton lesonita za London. — Izraelska ladja «Nakhshon» (3800 ton, Haifa) je vkrcala 202 zabojev raznega pohištva in bla^a, last židovskih izseljencev /a Hai-lo in Tel Aviv. - Norveška ladja «Bo. reali.S)) li000 ton, Oslo) je izkrcala v hangar 62 v luki pri Sv. Andreju približno 10 000 kartonskih' in lesnih :iO-dov v skupni teži 1000 ton, mleka v prahu ameriškega izvora, za Jugoslavijo. — Ladja južnoameriške države ■ ............. ttil! O novi ureditvi najemnih in podna-jemnih odnosov v Italiji in o zadevnem pravnem položaju na tržaškem področju smo 24. VII in 5. Vili že poročali. V člankih smo izrazili domnevo, da bo ZVU razširila nove italijanske stanovanjske predpise tudi na naše področje. Tržaški Uradni list z dne 21. IX. je zares objavil zadevni ukaz št. 175, imenovan »novi predpisi o najemnih in podnajemnih pogodbah«, ki je malone v vsem — razen kolikor se nanaša na višino najemnin — zelo podoben in v marsičem popolnoma enak italijanskim predpisom. V naslednjih vrstah hočemo podati v skrčeni obliki najvažnejšo vsebino teh novih predpisov, kakor so bili uveljavljeni za naše področje; pri tem se ne bomo mogli izogniti ponavljanju nekaterih podatkov, ki so našim čita-teljem iz prejšnjih naših člankov že morda znani. PODALJŠANJA IN ODPOVEDI Osnovni predpis je, da so najemne in podnajemne pogodbe podaljšane tudi za naprej do konca leta 1951. Niso izvzeti niti taki najemi ali podnajemi, kjer je bilo s pogodbo izrecno dogovorjeno, da ugasnejo že prej. Pač pa so izvzeti, in podaljšanje velja za tiste najeme in podnajeme, ki so bili dogovorjeni po 1. marcu 1947. Skratka, ne dajo se odpovedati stanovanja in poslovni prostori, za katere je bila sklenjena najemna ali podnajemna pogodba pred 1. marcem 1947 (razen če jih je smatrati za obnovitev ali nadomestitev prej obstoječih pogodb), in tudi. ne stanovanja, ki jih je stanovalcem dodelil ali ki jih bo še dodelil stanovanjski ali likvidacijski urad («Uffi-cio Alloggi« ali »Ufficio Stralcio»). Kakor jjonlo pozneje videli, pa s tem še ni rečeno, da bi smel najemodajalec poljubno zvišati najemnino pri takir. stanovanjih in poslovnih prostorih, ki so bili oddani v najem ali podnajem šele po navedenem datumu. Zakon predvideva vsekakor dve vr sli izjem; to so primeri, kjer se vendarle sme zahtevati 'a/,. ;:nja izpraznitev, in primeri, ko se lahko stanovanje ali poslovni prostori o Ipovedo na določen rok: 1. Nima pravice na podaljšanje tisti najemnik, ki ima na razpolago drugo stanovanje v isti občini, dalje, če prostori niso več namenjeni za stanovanje, in končno, če je najemnik oddal prostore v celoti v podnajem. V teh treh primerih, ki jih ukaz ZVU še podrobneje obeležuje, velja rok, ki je določen v pogodbi; in če je ta že potekel, se lahko zahteva brez posebne odpovedi takojšnja izpraznitev prostorov. 2. Na rok štirih mesecev pa se stanovanja in poslovni prostori lahko odpovedo, če najemodajalec dokaže nujno in neodložljivo potrebo, da uporabi prostore sam zase ali za otroke ali starše; če take potrebe ne more dokazati, pa lahko vseeno odpove, ako nudi najemniku druge primerne prostore, katerih najemnina ne presega za več ko 20% dosedanje najemnine, in če prevzame tudi stroške preselitve. Nadalje se smejo v štirih mesecih odpovedati najemniku odvisni prosto-ri, če prevzame najemodajalec stroške za primerno preureditev najemnih prostorov. Stanovanje presega po zakonu potrebe najemnika ali podnajemnika takrat, kadar ima (poleg vhoda, pritiklin in morebitnih prostorov za opravljanje poklica) dva prostora več, kakor je število oseb v družini; prostori s površino več kakor 34 kv. m veljajo pri tem za dva prostora. Podobni predpisi veljajo za tiste najemnike, ki imajo odvisne poslovne prostore, ako so najemodajalcu potrebni za lastno stanovanje ali za stanovanje otrok ali pa za to, da bi v njem izvrševal obrt ali prosti poklic. Podobne določbe o 4-mesečni odpovedi veljajo končno tudi za težko poškodovane hiše, ki jih namerava lastnik popraviti, ali pa za stavbe, ki jih namerava porušiti ali bistveno predelati tako, da se zgradi najmanj dvojno število obstoječih prostorov. Za take najemodajalce, ki bi te predpise izigrali, n. pr. za lastnike stanovanj, ki bi izpraznjene prostore uporabili v druge namene kakor za tiste, za katere so dosegli ugodno odločbo proti najemniku, so določene civilne in kazenske posledice. ZVIŠANJE NAJEMNIN To vprašanje je urejeno nekoliko drugače kakor v Italiji. Dočim velja Gospodarstvo in politika V svojih poročilih o letošnjem velesejmu v Bocnu na Tirolskem, kjer so Nemci v večini, zastopata oba italijanska dnevnika «11 Sole)) in «24 Ore», načelo, da se v gospodarske prireditve ne sme mešati politika. aBocenski velesejem — meni «11 Sole» — je velik gospodarski pregled: tolmačiti ga v političnem smislu ali dati mu politično obeležje je zgrešeno. «24 Ore» pa poudarja mednarodni značaj tega velesejma.. Želeti bi bilo, da bi to pravilno stališče zavzeli tudi prireditelji tržaškega velesejma in k letu popravili, kar so letos in predlanskim zgrešili. PODPORE ZA TRŽAŠKO BRODO-GRADNJO Tržaškim ladjedelnicam so zagotovljene za gradnjo novih in popravo starih ladij naslednje podpore in davčne olaj. šave: - • Vse v ta namen uvoženo gradivo bo oproščeno uvozne carine. Ta ugodnost velja tudi za uvožene* 1 motorje in njih sestavne dele. Zadevna uvozna dovoljenja se bodo podeljevala brez taks, kar velja tudi za brodogradbene pogodbe. v teku prvih Iren let bodo tako zgrajene ladje uživale čavčne olajšave za svoje dohodke pod pogojem, da bo- Honduras ((Ascona« (4100 ton, Puerto Cortes) je vkrcala manjšo količino celuloze za Anvers. D. Avtopodjetje STAR d, d, - Trst, Ulica MoreriT, tel. 56-08-Rojan - Avtobusna postajaTrst- Biljeternica št, 3, tel. 51-25 Avtoproga TRST-PIRAN • Vozni red veljaVen od 15. junija 1950 J — i, l. 1. CJ V IJ 11 L, lic* 9eihnine tako stanovanjskih prostorov ^ akor tudi trgovskih in drugih loka-V' Pozivamo vse člane, da se za vse aflevne informacije in pojasnila obr-na tajništvo SGZ, ul. F. Filzi 10/1, a 11- do 14. ure. Cena vožnji Nedelje in prazniki Delovni dnevi Delovni dnevi Km. Postajališča Km. Delovni dnevi Delovni dnevi . Nedelje in prazniki Ce«a vožnji 8— 13.— 20,- _ T r st A 43 8— 19— 19.30 235— SO.- 8.30 13.30 20.30 15 Škofije 28 7.15 18.15 18.45 155— 115 — 9.05 14.15 21 — 21 Koper 22 6.50 17.50 18.20 120— 155,— 9.15 14.25 71.'5 28 Izola 15 6.30 17.30 18— 80.— 185.— 9.25 14.35 21. -5 34 Strunjan 9 6.20 17.20 1750 50— 210.- 9.35 14.45 m ■ ti e 38 Portorož 5 6.10 17.10 17 40 25— 285,- 9.45 15.— 43 i Piran H — 6:— . 17— 17.30 do vpisane v najvišji razred italijanskega registra. Natančni podatki o tem so navedeni v ukazu ZVU št. 180, ki bo izšel 1. oktobra t. 1. v tržaškem uradnem listu in so veljavni od 1. januarja 1949 do do-vršitve prizadetih ladij. Za lauje raznovrstnega Upa, ki se bodo gradile ali popravljale v tržaških ladjedelnicah, so predvideni tudi razni državni prispevki od 1200 do 2500 lir za cent pri gradnji ladje porabljenega gradiva. Razen teh so predvideni še nekateri drugi prispevki pod pogoji, ki bodo, objavljeni v ukazu ZVU št. 181. Tudi določbe^ tega ukaza stopijo v veljavo dne 1. oktobra. -1950 iri bodo veljale do 31. decembra 1952. GENOVA IN TRST Na kongresu italijanskih pomorskih agentov, ki je bil nedavno v Trstu, je ravnatelj tržaških Javnin skladišč inž. Bernardi primerjal delovanje naše luke z genovesko. Naša luka, je izjavil inž. Bernardi, je neprimerno obsežnejša in bolje opremljena od genoveske. Kljub temu je znašal promet v geno-veski luki v zadnjih 12 mesecih 7 milijonov ton, v naši pa komaj 3,250 milijona ton; od teh odpade na tranzitni promet kar 2,300.000 ton. ODDAJA DEL Oddelek Zavezniške vojaške uprave za javne naprave je v septembru sklenil s krajevnimi podjetji 11 pogodb za skupni znesek 65,784.426 lir. Pogodbe zadevajo vzdrževanje cest, stavbe, obnovitev hlevov itd. KAKO NAS ITALIJA VZDRŽUJE Do 31. avgusta 1950 je prejela Italija na račun ERP nad 1 milijardo dolarjev. In po vsem tem naprenehoma poslušamo in čitamo v italijanskih listih, da bi Trst ne mogel živeti brez italijanske podpore. VELESEJEM V BARIJU Velesejma v Bariju se je udeležilo 46 držav. Najugodnejši vtis je na obiskovalce napravil jugoslovanski paviljon. Dobro urejen je bil tudi madžarski del razstave. Uveden spregovorimo o današnjem \0sPpAarskem položaju naše bližnje J1 daljne okolice, hočemo podati naj-j nekaj podatkov o nedavni pre-emosti spodnje okolice, ki se je v ^Podarskem življenju temeljito spre- ]S?° ie Jožef Godina Verdeljski leta 'P pisal svojo knjigo »Opis in zgo-°pina Tersta in nfegove okolice«, je *‘a- .-vsa spodnja okolica še čisto vlečka dežela in taka je ostala še Saj 30 let pozneje. Takrat so se oko- lcani že po svojih narodnih nošah lasno razlikovali od meščanov. Možje n Vredvsem mladeniči pa so začeli ^Puščati svojo narodno nošo že tedaj, .■ L okoli leta 1870, medtem ko so jo .^she nosile še v začetku našega sto-va, nekatere stare žene pa so jo obranile še po zadnji vojni in so se -?‘e v -nji-pokopati- Vzporedno z opu-.aniem narodnih noš je spodnja oko-, Ca Izgubljala tudi svoj prejšnji kmeč-kl značaj. 2e Verdeljski piše, da so mestni go-Podje pokupili od kmetov »manšiika-,ara ‘bivša že dobro obdelana, zemlji. (lepe vinograde-1) blizu 'mesta« in m spremenili v. »žalostno puščobo«. satelj rti mogel razumeti, zakaj se le to Zgodilo in v kakšne namene. Da-^es Pa, je ta stvar že popolnoma jas-j.T 'špekulanti sO namreč predvideva-' da se bo mesto širilo in so dotično postna puščobo« pozneje z velikim ^bičkom prodali za _ gradbena zem-tnš£a, 2e samo naraščanje mesta je j- začelo požirati kmečko zemljo. “Jako škodljiva je dalje za okoiliccz' "r toži naš pisatelj — tudi nesrečna s navada/po kateri se razdeUdeva Gospodarski položaj v tržaški okolici Pred 50 leti in danes ali tim vež razdrobljeva podedovano ležeče premoženje med vsimi dediči po smrti n.egovih posestnikov. Kak nasledek si mdra pač vendar imeti, saj sčasoma, trmoglavo otodržanje takojšnje navade, — to razdeljevanje ali razdroblievanje? Gotovo tak, da si nazadnje ne ho imel ni eden ni drugi še toliko zemljišča, ... da si le malo hišico na n.em sezida.« Današnje razmere nam dokazujejo, da so se Godinov a predvidevanja v premnogih primerih uresničila. Pisatelj je v svoji knjigi že priporočal, naj bi celotne kmetije podedoval en sam dedič, drugim pa naj bi se dala primerna odškodnina, in naj bi se lotili »kakega rokodestva, kake bolj izdatne službe pri trgovini itd.« Iz teh opazk se da sklepati, da so še okoličani v dobi, ko se je Trst naglo razvijal v važno pristanišče, trdovratno držali svoje zemlje in se nikikor niso brigali za mestne položaje. Sicer. je pa splošno znano, da je pritok slo£ti venskega življa v naše mesto prihajalin le iz bolj oddaljenih pokrajin, s Krasa,-Brkinov, Vipavske in Pivke, ne pa iz okolice in tudi ne iz bližnje Istre, t. j. iz Brega in »Benečije« (Kopr-ščine). Poljedelstvo pa je začelo propadati že mnogo prej, ker kakor piše Kandler v knjigi »Notizie storiche di Trieste«, je Okolica pfed stoletji pri- delovala dovolj hrane zase in za mesto. (Vsekakor je bil Trst tedaj le neznatno mestece), ter je celo izvažala vino. Tudi piscu zgodovine Trsta Godini so pripovedovali stari kmetje, rta je bil nekdanji gospodarski položaj v okolici ugodnejši, ker so imeli bolj premožni kmetje žita in drugih pridelkov dovolj za svojo celoletno potrebo, vina pa tudi za prodajo. SevC-da je tu govor le o premožnejših kmetih, poleg katerih so, kakor povsod, gotovo živeli tudi manj premožni, katerim se ni tako dobro godilo. O svoji dobi pa trdi Godina, da ni imela okolica razen vina, nekaj zelenjave, niti, toliko lastnih pridelkov, da bi se preživela skozi zimo. Okoli sebe je opazoval pisec le nepopisno revščino in pritoževanje, čeprav se je trosilo več denarja Za drago obleko, lišp. in ženitovanja, nego v prejšnjih časih. Videl je perice, posebno mlajše, ki so hodile bose celo po mestu in se. trudile, da si vsaj za praznik kaj lepšega napravijo. Tudi moški so hodili ob delavnikih na delo v mesto. Zenske pa so, razen s perilom, hodile p mesto tudi z mlekom, zelenjavo in cvetlicami. Število okoliških kmetov se je — kakor pripoveduje avtor — od dne: do dne pomnoževalo, medtem ko se je za kmete razpoložljiva zemlja stalno .kr- čila, ker da so meščani »pozobali« že obe Carboli ter velik del Sv. M. Magd. Spodnje in Grete, kmetje pa da so morali na tako mistalih inavjdrijali delati kakor »sužnji«, ali si pa drugod, t. j. izven okolice, iskati zaslužka. Sicer da so bili okoličani izvrstni vinogradniki, poljedelci, vrtnarji, zidarji, kamnoseki in ribiči. Ti poslednji, kar se tiče spodnje okolice le v Barkovljah. »Angelijeva vrvairija (vr-* varna) in pa ogromna ladjedelnica Sv. Marka so, takerekoč, prave zlate zaloge za dobiček Sčedanceiv, ki si ga koristijo gotovo l,e za zboljšanje svojega gospodarstva.« Iz tega zadnjega stavka in sploh iz vse njegove knjige je razvidno, da Godina Verdeljski ni v tem pogledu tčmeljito poznal tedanjih gospodarskih razmer spodnje okolice, medtem ko o onih v zgornji okolici ni črhnil niti besedice. V omenjeni ladjedelnici si težko našel tedaj in tudi pozneje, kakega Sčedenca. One v Angelijevi vrvarni pod Sčedno pa si lahko naštel na prstih ene roke. Tudi zidarjev, vrtnarjev in kamnosekov (razen kake redke izjeme) ni bilo v Sčedni, ki je bila tedaj čisto kmečka vas. Zenske pa so skoraj vse pekle okusni šče-denjski kruh, predvsem drobne »hlebce« in »rečice«; peric in mlekaric (razen ene) med njimi ni bilo. Tudi zelenjave in cvetlic niso nosile V mesto, namreč tam pravilo, da se zvišajo dosedanje najemnine za polovico (ou%), velja za Trst in okolico, da se s 1. ok-toorom zvišajo dosedanje zakonite najemnine za zaščito stanovanja (za taka namreč, ki so bila oddana prvič v najem pred l.marcem 1947), po naslednji lestvici; znesek, ki je v lestvici naveden, pomeni tisto zakonito najemnino, ki se je plačevala od 31. XII. 1947 dalje; pod točko a) so mišljene tiste nepremičnine, ki so bile oaaane prvič v pajem pred 16. XV. 1934, pod točko b) tiste, ki so bile oddane prvič v najem med 16. IV. 1934 in 31, VII. 1940, pod točko c) tiste, ki so bile oddane prvič v najem med 31. VIL 1940 in 12. Ul. 1941, pod točko d) pa tiste, ki so bile oddane prvič v najem od 12. HI. 1941 do Ib. VI. 1945. U stanovanjih, ki so bila oddana prvič v najem po 18. VI. 1945, bo govora pozneje: Najem, po 31. 12. 47 a) b) c) d) do 500 lir 40% 30% 25% 30% od 501 do 1000 lir 40% 40% 3o% 40% od 1001 do 2000 lir 60% 50% 4o% 00% nad 2000 lir /0% 0o% 00% 60 % Hkrati pa zakon določa, da se računa povišek na najemnino, ki se je plačevala dosedaj, to se pravi 30. septembra ieios. Zato je razumeti te določbe takole: Ce je kdo plačeval nazadnje mesečno n. pr. 1500 lir, se mu (.viša ta najemnina s 1. oktoorom za 60% na 2400 ilir, ako je bilo oddano stanovanje prvič v najem pred 16. IV. 1964 in je najemnina zanj znašala tudi po 31. Xli. 1947 do prvega prinodnje-ga zakonitega povišanja naa luOO iir (točka a); ce pa je bno isto stanovanje oddano prvič v najem n. pr. ,šele 1. januarja 1941 (točka c), se mu bo smeia zvišati sedanja najemnina samo ža 46%, torej za 675 iir, na 2175 lir. Vendar se tako izračunana najemnina zniza za 20% osebam, ki uživajo občinsko podporo (E.C.A.) ali sp v seznamu prezppseimn au prejemajo pokojnino od dnbs ali pa st. jetični bolniki. Pri razkosnin stanovanjin (kaj je razkošno stanovanje, smo ze pisali) se sme tako izračunana nova najemnina zvišan poieg tega se za eno tretjino; pri zelo slabili stanovanjin, posebno, ce so deloma pod zemljo, ce obstoje iz ene same sobe brez pritiklin, za stanovanje v barakah in podobno, se pa najemnina spioli ne zviša. Ze sedaj je določeno, da se bp smela najemnina s 1. januarjem 1931 ponovno zvišati. To zvišanje bo znašalo normalno eno tretjino na tisto najemnino, ki se bo plačevala 31. XII. l9ou, pri razkosnin stanovanjih eno polovico, pri stanovanjin oseb, ki smo jm gon navedli (Diezposelnin itd.), pa samo eno šestino, ivuor je lorej plačeval ao sedaj n. pr. 2uuU lir in se mu je najemnina zvišala g 1. oktobrom na 3uuu lir, bo moral torej plačevati od 1. januar-pa daije normalno eno tretjino več, torej 4000 lir. Ce pa bo postal medtem hi ezposein, pa samo šestino več, torej 3500 iir. Kai zadeva stanovanja, ki so bila oddana prvič v najem med 18. VI. 1945 in 28. IX. 1947 in ki v gornji lestvici niso upoštevana, je povišek najemnine omejen na 10%, docim pri stanovanjih, ki so bila oddana prvič v najem šele od 1. HI. 1947 dalje, zvišanje sedanje najemnine sploh ni dovoljeno. Kar smo do sedaj povedali o zvišanju najemnin, velja za stanovanja. Kar se poslovnih prostorov tiče, se dose-danja najemnina — prav tako kakor v Italiji zviša od 1. oktobra daije normalno za 100%, torej na dvojni znesek, samo za polovico (50%) pa, če je najemnik zadruga ali drugačna vzajemnost ali dobrodelna ustanova. Ce so bili prostori oddani prvič v najem šele med 18. VI. 1945 in 1. III. 1947, znaša povišek samo četrtino (25%), za' pozneje v najem oddane prostore pa zvišanje ni dovoljeno. B 1. I. 1951 se bodo najemnine za poslovne prostore znova zvišale za 100, 50 ah 25%, in sicer na najemnino, ki je veljaia na dan 30. IX. 1950. Kdor je torej plačeval doslej n. pr. 3000 lir, bo plačeval od 1. X. 1950 dalje 6000 lir, če ima prostore v najemu že izza časa pred 18. VI. 1945. Od novega leta dalje pa bo moral plačevati 9000 lir. Vendar pa v nobenem primeru ne bo tako določena najemnina smela presegati v letošnjem letu za 25 krat, v prihodnjem letu pa za 30 krat najemnino, ki se je plačevala pred splošnim ukazom ZVU št. 54 z dne 7. V. 1946, razen če je lastnik znatno zboljšal prostore glede na namen, za katerega se uporabljajo. (Nadaljevanje sledi.) ker se s temi pridelki niso tam sploh nikoli bavili. Godinovi podatki se nanašajo predvsem na verdeljski okraj in prav površno na ostali mandrjarski del spodnje okolice, ki se je v gospodarskem pogledu temeljito razlikovala od njenega kmečkega dela, ki so ga sestavljale vasi Lonjer, Sčedna, Kolonkovec in v. manjši meri zgornji del Rocola, Sv. Alojzija, zgornji deli ' Rojana in po ostali okolici zelo na redko posejane posamezne kmečke naselbine. V teh krajih so živeli od pamtiveka spodnjeokoliški kmetje z obširnimi lastnimi posestvi svoje čisto kmečko živlienje, kakor da bi bili vsaj 100 knt oddaljeni od Trsta. Čistih vinogradov kakor so danes v navadi niso poznali, marveč so obdelovali njive, katerih so pridelovali poleg koruze in krompirja tudi sočivje, zelje in repo. Tudi žito so imeli, iz katerega so pekli domači kruh; potem Oljke, smokve, jabolka, hruške, orehe, breskve in češplje; poslednje so tudi izvažali. Trte so bile v prečej narazen stoječih vrstah nasajene po njihovih njivah, ki . so bile predvsem določene za pravkar naštete, za hrano potrebne pridelke. Razume se, da je bila tudi živinoreja primerno zastopana, posebno goveja živina; prašiče so redili za domačo potrebo in ni bilo /cmeč/ce hiše brez domače slanine, klobas, pleč ii prekajenega svinjskega mesa. Z mestom so imeli ti kmetje le tr govske stike: prodajali so mu previ ške svojih pridelkov, in kupovali oi njega kar so rabili, n. pr. tkanine, sol sladkor, tobak itd. Mandrjarski del spodnje okolice s. je nahajal blizu samega mesta. Ne kdaj je bilo vse to ozemlje razdelje no na velika posestva, »mandrije«, k so bila last mestnih posestnikov, ob delovana od kmetov deloma iz zgor nje okolice ali iz nekoliko bolj od daljenih slovenskih krajev v. spodnji okolico priseljenih kmetov — mandr jarjev. To priseljevanje iz zgornje c kolice v. spodnjo nam dokazujejo tu di narodne noše. Zenska narodna noši na Proseku je bila n. pr. zelo podobno ako že ne popolnoma enaka mandr jarski. Tudi priimki mandr jarjev pri hajajo največ iz zgornje okolice, Br kinov in Krasa. Tržaško-meščansk posestniki pa so polagoma zapravil skoraj vsa svoja posestva, ki so, de loma razdrobljena, prišla v pridne rc ke nekdanjih mandrjarjev, deloma p so jih pokupili na novo obogateli ti žaški trgovci. Značilno za tedanje gospodarsk razmere p spodnji okolici je tudi de) stvo, da niso hodile okoličanke nikol služit v hiše mestne gospode, mladeniči pa niso hodili v trgovine, pekarne in mesnice za pomočnike in vajence. To velja za vse prebivalce spodnje okolice; iz. Zgoraj omenjenih kmečkih vasi in naselbin pa niso hodili v me. sto ne na delo in tudi ne v siužbe. TRŽNI PREGLED V prvi polovici oktobra ni bilo zlasti na trgu poljedelskih proizvodov značilnejgih novosti. Gffiltenje cen v smeri podražitve ali pocenitve je bilo omenjeno. Prevladuje mnenje, da so se tržišča po pretresu, ki je bil posledica mednarodnih dogodkov, prilagodila novim razmeram. V porastu so še vedno cene nekaterih industrijskih proizvodov, čeprav prihaja na trg že precej blaga, ki ga je špekulacija potegnila iz prometa zaradi pričakovanja nove podražitve. * * 2ITA Cene pšenice so na bližnjih trgih narasle od 50 do 200 lir za cent. Po krepkejših cenah se prodaja tudi koruza. Šibkejše cene prevladujejo le na trgu neoluščehega riža. Rovigo: pšenica I brez vreče 6.600-6.650 lir za cent na debelo, ista II 6.500-6.550, III 6.350-6.450; oves 3.800-4.000; koruza 5.950-6.000; bela koruza 5.600-5.800. Padova: pšenica I 6.500-6.550, II 6.400-6.500; koruza 5.900-6.000; rž 4.900-5.000; uvoženi oves 3.750-3.850; uvožena rž 3.800-3.900 lir za cent. Vercelli: običajni neoluščeni riž 4.500-5.700, isti srednji 5.700-6.000; isti najboljši 5.800-6.400; običajni riž 5.600-5.800; srednji 10.000-11.000; najboljši 12.500-13.000 lir za cent. ŽIVINA Na glavnih trgih živine so v poslednjem času kupčije precej živahne, čeprav je začela ponudba prekašati povpraševanje. Kupci se zanimajo predvsem za dobro blago. Gibanje cen je bilo vsekakor omejeno (10-20 lir za kg). Na nekaterih tržiščih so v porastu cene telet, v nazadovanju pa cene ostale goveje živine za zakol. Nobene spremembe na trgu prašičev; večje zanimanje vlada za pitane prašiče, ki so se nekoliko podražili. Rovigo: voli 230-240 lir za kg žive teže; krave 220-240; biki 200-220; teleta 440-450 lir za kg; prašički 440-490; pitani prašiči 370-380; mršavi prašiči 290-310 lir za kg žive teže. Modena: voli do 4 leta starosti 280-300, isti nad 4 leta starosti prvovrstni 280-300, II 220-250; krave I 200-230, II 160-180; prašički do 20 kg 410-450; prašiči od 30-50 kg 390-420, od 50-100 kg 350-390, od 100-120 kg 350-370, od 120-150 kg 370-390, nad 150 kg 390-400 lir za kg žive teže. Treviso: voli 240-260 lir, krave 210-240. biki 230-240; prašički 400-450; mršavi prašiči 320-260, pitani prašiči 330-370 lir za kg žive teže. Italijanska vlada, ki 'kakor znano nadzira dejansko tudi uvoz in izvoz tukajšnjega področja, je nakupila na svojo reko znatne kontingente zmrznjenega mesa. Trgovci so takim državnim poslom naspiotni, ter pripominjajo med drugim, da pri uvozu mesa država zasluži po 1 liro za kg, zgubi pa 40 lir za kg, ki bi jih morali zasebni uvozniki plačati za carine, trošarine in ostale davščine. MLEČNI IZDELKI Na trgih mleka in mlečnih izdelkov cene napredujejo. Maslo se je zopet podražilo za nekoliko točk. Prav tako tudi mehki siri. Poročajo, da bo Italija uvozila okrog pol milijona kg masla, kar bo verjetno zajezilo tendenco naraščanja cen na tem trgu. Cene masla so na trgih Severne Italije od 800-850 lir za kg; emental prodajajo na debelo od 470-520 lir, gorgonzolo pa 400-500 lir za kg. VINO Čeprav ni še točnih podatkov, računajo, da je letos v zalogah precej manj starega vina kakor ga je bilo lani ob koncu trgatve. V Italiji so med drugim predelali v alkohol okrog 1 milijon hi slabšega vina. Letošnji pridelek grozdja je znatno manjši od lanskega. Zaradi vseh teh okolnostih prevladuje mnenje, da se obeta letošnjemu vinskemu pridelku nekoliko boljša konjunktura. Doslej pa so cene vsekakor ostale na prejšnjih kvotacijah. Nadaljnji razvoj vinskega trga bo odvisen predvsem od povpraševanja in zatorej od potrošnikov. Pripomniti je namreč, da je potrošnja vina v nazadovanju zaradi šibke kupne zmogljivosti širokih množic potrošnikov in zaradi konkurence ostalih pijač. Firence: fina vina 1949 11-12 stop. 5.000- 6.000 lir za cent ista 12-13 stop. 6.000- 7.500, 13-14 stop. 7.500-7.800; običajna vina 1949 10-11 stop. 4.200-4.700, ista 11-12 stop. 4.700-5.500; nad 12 stop. 6.000- 6.500. Cena novega vina 10-11 stop. kvotira 300-350 lir za hl/stop. Furlansko vino: Clinton prvovrstni 4.500-5.000 lir za hi; črno vino 4.500-4.800; Cabernet 6.000-6.300 lir za cent. KAVA Na svetovnih trgih kave so cene še vedno krepke. Na tukajšnjem trgu se kljub temu širijo vesti, da se bo v kratkem tendenca cen obrnila v smeri nazadovanja. Dejstvo je, da so ponudbe iz proizvodnih središč v zadnjih časih v porastu. Za večje posle so zopet uvedli popuste, medtem ko so do nedav- nega izvozna podjetja odklanjala vse podobne olajšave. Na drugi strani so postali kupci precej previdni pri sklepanju pogodb za dolge roke in za večje količine blaga. Pripomniti je vsekakor, da je krajevno tržišče kave precej dobro založeno in da zaradi tega precej mirno čaka na nadaljni. razvoj tega tržnega področja. * * PROIZVODNJA ITALIJANSKE LESNE INDUSTRIJE Po poročilih italijanskega statističnega zavoda so v gospodarskem letu 1948-49 posekali v Italiji za 3,3 milijona kub. Vojna na Koreji je imela in ima še danes na svetovnem trgu ogromen psihološki vpliv, čeprav je ta dogodek v bistvu le malenkostno vplival na svetovni promet blaga in na svetovno potrošnjo. Občutneje bo vplival na tržni položaj oboroževanja, čeprav je že več let v teku kopičenje strateških surovin in izdelkov. Nastaja zdaj vprašanje, ali je svetovni trg že dosegel vrhunec razvoja. Skoraj vsi tržni opazovalci so mnenja, da se je tendenca k podražitvi v glavnem ustalila in da je glede na tržno stvarnost vsak nadaljnji skok cen neupravičen. Dejstvo je, da so se cene nekaterih proizvodov v zadnjih mesecih še podražile. Tako se je guma podražila za 100%; bombaž za 25-30%, volna za 50%, cin za 40% itd. Na nekaterih trgih so se pojavila znamenja šibkejših cen, vendar so izvedenci mnenja, da ne gre še za spremembo sedanje tendence, ki je vsekakor usmerjena na napredovanje cen. • • KOVINE Cene kovin na svetovnih trgih še vedno napredujejo. Na ameriškem trgu so se zdaj povišali tudi uradni ceniki nekaterih neželeznih kovin. Povpraševanje je zlasti obširno pri poslednjih. Tržni opazovalci menijo, da v mnogih primerih ne bo proizvodnja mogla zadostiti potrošnje. Primanjkovalo bo verjetno predvsem cinka in bakra, v manjši meri pa tudi svinca. Vlada ZDA ' je zaradi tega n. pr. že podvzela ukrepe za nadzorstvo nad izvozom teh kovin in njenih izdelkov. Cene bakra v ZDA, ki so v začetku oktobra dosegle že 36 stotink dolarja za funt so nekoliko nazadovale in se gibajo zdaj okrog 30 stotink dolarja. Španski proizvajalci so zvišali ceno živega srebra od 65 na 70 stotink dol. za steklenico; zaradi tega je cena te kovine narasla na angleškem trgu od 24,5 do 26 funtov šterlingov. Ponudba italijanskega živega srebra je še vedno zelo malenkostna, ker prodajalci računajo na nadaljnjo podražitev. Za ureditev mednarodne trgovine s činom je Organizacija združenih narodov napovedala posebno konferenco, ki se bo pričela 25 t. m. v Ženevi. Na konferenco so povabili vse države, ki so članice OZN. Zmogljivost ameriških jeklarn bo povišana do 1. 1952 od sedanjih 100,5 milijona ton na 110 milijonov ton. Poročajo, da znaša zmogljivost za-padnih nemških jeklarn 13,5 milijona ton. V septembru so na tem področju proizvedle 1,05 milijona ton, v avgustu pa 1,08 milijona ton. VLAKNA V ZDA so odpravili vse omejitve nad proizvodnjo bombaža, ki so jih uvedli v preteklem letu. Opazovalci predvidevajo, da se bo proizvodnja bombaža v prihodnjem letu zvišala za okrog 30%. Egipt je imel manjšo proizvodnjo vlaken, kakor jih je pričakoval. Skupna proizvodnja znaša 8,9 milijona kantar-jev. Egiptska vlada priporoča proizvajalcem, naj ne hitijo s prodajo, ker se bo po njenem mnenju bombaž še po- m tehničnega lesa, t. j. za 25% več kakor je znašala sečnja v obdobju 1935-39. Mehkega lesa so posekali za 1,87 milijona kub. m (pred vojno 1,7), od tega 1,07 milijona smrekovine ter 0,19 milijona kub. m mecesnovine. Listovcev so posekali za 2,1 milijona kub. m, od tega za 286.000 kub. m hrastovine, 495.000 bukovine ter okrog 1 milijon kub. m kostanjevine. Poleg tega so posekali 43 milijonov centov drvi (pred vojno povprečno 34 milijonov centov). Zaradi občutne sečnje so izvedenci zelo zaskrbljeni v pogledu ohranitve italijanskega gozdnega bogastva, ki se je v zadnjih letih že znatno skrčilo. dražil. Za zdaj ni znano, če bo vlada odkupila večje kontingente bombaža kakor v preteklih letih, da bi si s tem zagotovila izvrsten vir močne valute. Po uradnih vesteh je bil letošnji pridelek v Sovjetski zvezi zelo obilen; proizvodnja je znašala 25-30 centov na ha v Srednji Aziji v Uzbekistanu pa celo 70-80 centov. Ceniki bombaža beležijo v zadnjih tednih znatna nihanja, kar je v zvezi z vestmi o večji ali manjši razpoložljivosti tega blaga na svetovnih trgih. Na tržiščih volne se je napetost cen nekoliko ublažila, zlasti na avstralskih trgih, ki imajo na tem področju vodilno vlogo. Kupci so zaradi tega precej negotovi in so postali precej previdni pri nakupih. ŽITA Zaradi dobre razpoložljivosti so cene pšenice usmerjene na svetovnih trgih na stalnost ali celo na nazadovanje. Značilno je v tem pogledu precejšnje nazadovanje izvoza pšenice iz ZDA, kjer je bil letos pridelek pšenice izredno dober. V zadnjih dveh mesecih so ZDA izvozile za 38% manj žita kakor v istem obdobju preteklega leta. Anglija je poslala v Moskvo posebnega poslanca, ki se bo pogajal s Sovjetsko zvezo za nakup It) milijonov centov pšenice. Ni znano, ali bo Sovjetska zveza pristala na kupčijo, ker je Anglija s svoje strani odpovedala vzhodnim državam dobavo orodnih strojev. V prvem letu izvajanja žitnega sporazuma so podpisnice prevzele le 80% predvidenih kontingentov, t. j. 11 milijonov ton napram 14,3 mil. ton. ZDA so izvozile 4,4 milijona centov pšenice v okviru sporazuma, Kanada 50 milijonov centov, Avstralija 21, Francija pa 900.000 ton. • • ZMANJŠANJE AMERIŠKEGA IZVOZA BOMBAŽNIH TKANIN V prvih petih mesecih 1950 je zelo padel ameriški izvoz bombažnih tkanin; v tem času so izvozili 185 milijonov kvadratnih metrov tkanin, to je za 49,3% manj kot v istem času lanskega leta. Največ bombažnih tkanin uvaža iz Amerike Kanada; letos je uvozila okoli 52 milijonov kvadratnih metrov, v obdobju januar - maj leta 1949 pa 76 milijonov. Tudi izvoz v Venezuelo, Južnoafriško zvezo, Perzijo, Siam, Filipine in Belgijski Kongo se je zmanjšal; povečal se je nekoliko izvoz v Indonezijo, Kubo in Haiti. CENE S L RO VIN BRITANSKEGA UVOZA IN IZVOZA V preteklem juliju so cene blaga, ki ga uvaža Anglija porastle do 134% povprečja istega obdobja v letu 1947; vzrok temu je nenaden porast cen na svetovnem trgu. Cene živil in manufaktur, ki so jih uvozili, se niso spremenile in ostale na 125 in 124, cene surovin pa so poskočile za 6 točk na 154%; v preteklem januarju je bil ta indeks 134. Cene britanskega izvoza so v juliju poskočile za približno 2 točki na številko 121. Cene izvožene manufakture pa so se povečale za eno točko in dosegle 119% (enako kot leta 1947). MEDNARODNA TRZISCA 13/IX 26/1X 11/X Pšenica (stot. dol. za bušel) Koruza ,, ,, ,, » 221 25 155.25 223 50 144.50 222.75 146 88 NEW YORK Baker (stot. dot. za funt) 24.50 100.50 24.50 104.— 24.82 112. - Svinec ,, ,, ,, 16.- 16.- 16.- 17.50 17.50 17 50 Aluminij „ „ „ 17.50 17.50 19. Nikelj „ ,, „ 48.— 48,— 48.— Krom (dol. za tono) Ž. srebro dol. za steklenico 38.50 81.- 4L— 87.— 41.— 90,— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) Baker blister „ 202. - 202 - 202.- Svinec ,, ,, ,, ,, 120,— 128,— 128.— Antimon „ „ ,, 140,— 180.— . ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) „ „Zagora“ I. „ „ ) SANTOS 96,- 95.40 107.55 Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 208.40 209.50 204.40 VALUTE V MILANU Funt šterling 28. IX. 8.050 11. X. 8.050 Min. 8.000 Maks. 8.100 Napoleon 6.225 6.300 6.225 6.350 Dolar 663 669 660 672 Francoski frank 173 177 164 174 Švicarski frank 153 152,50 152 153,50 Funt št. papir Avstrijski šiling 1.575 1 625 1.560 1.600 22 21 22 22,75 Zlato 860 860 860 885 BANKOVCI V CURIHU dne 10. X. 1950 ZDA (1 dol.) 4,35 Anglija (1. f: št.) 11,45 Francija (100 fr.) 1,14 Italija (100 lir) 0,64 Avstrija (100 šil.) 13,55 Čehoslov. (100 kr.) 1,— Belgija (100 fr.) 8.55 Holand. (100 fi.; 102,-svedska (100 kr.) 69.— Izrael 1 f, št.) 4.50 Španija (100 pez.) 8.— Argent. (100 pez.) 22.— VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 28. IX. 11 . X. Min. Maks. Južna železnica 2.210 2355 2.210 2.355 Splošne zavarov. 5.575 6.175 5.575 6.200 Assicuratrice 690 725 690 725 Riun. Adr. Sic. 1.625 1.770 1.625 1.770 Jerolimič 1.950 1.950 1.950 1.950 >Istra-Trst« 500 500 500 500 »Lošinj« 7.000 6.500 7.000 6.500 Martinolic 1.490 1.350 1.490 1.350 Premuda 3.215 3.215 3.215 3.215 Tripkovič 6.350 6.350 6.350 6.350 Tržaški tramvaj 580 530 580 530 Openski tramvaj 991 991 991 991 Terni 211 217 211 277 ILVA 205 220 202 220 Zdr. jadr, ladjedel. 126 104 126 104 Ampelea 800 800 800 800 Arrigoni 1000 1000 1000 1000 mm KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. lO I. - TELEFON ŠT. 54-58 Za dvig našega kmetijstva Glavni odbor Kmečke zveze v Trstu je imel 11. t. m. sejo. Odborniki so se udeležili seje polnoštevilno, kar priča, da se zavedajo v polni meri važnosti in pomena te, sicer še mlade, toda čvrste kmečke strokovne organizacije. Sve-sti so si tudi svoje moralne odgovornosti in hočejo s svojimi izkušnjami prispevati k uspešnemu razvoju zveze v korist svojim članom in za napredek tukajšnjega kmetijstva sploh. Pc bežnem pregledu dosedanjega dela in doseženih lepih uspehov naše Kmečke zveze so obravnavali vprašanja, ki zadevajo gospodarsko udejstvovanje tukajšnjih kmetovalcev. Sprejet je bil predlog, naj zveza posreduje pri pristojnih oblasteh, da poskrbijo za večje in smotrnejše investicije v korist kmetijstva na tukajšnjem področju, kot jih je doslej bila deležna ta gospodarska panoga v primeri z drugimi. Naši kmetovalci smatrajo, da so bili doslej zapostavljeni, ako ne celo zanemarjeni v primeri z drugimi poklici. Naše kmetijstvo potrebuje učinkovitejših prispevkov za obnovo in zbolj- šanje zemljišč, in gospodarskih poslopij. Pri nagradah in prispevkih za obnovo bi morali tukajšnji pristojni organi ravnati bolj liberalno in demokratično kot doslej. Omenjena naj bo tu le zadeva razdeljevanja tržnih ko-renjkov in sadnih drevesc. Odbor Kmečke zveze je mnenja, da je treba čim prej pristopiti k pravičnejši rešitvi predvsem naslednjih vprašanj: 1) davčne obremenitve našega kmetijstva; 2) odškodnine za razlaščena zemljišča in 3) jusarskega in zem-Ijeknjižnega vprašanja. Zelo nujna je ureditev dvolastniške-ga vprašanja za veliko število naših kmetovalcev zaradi obstoječih težav in zaprek v zvezi z obdelovanjem obmejnih razkosanih zemljišč in s prevozom pridelkov. Izredno važnost polaga odbor Kmečke zveze na kmečko strokovno izobrazbo, ki jo je treba širiti med našo kmečko mladino. V tem pogledu mora Kmečka zveza vztrajati pri pristojnih oblasteh z zahtevo, naj takoj odprejo že po zakonu določene nadaljevalne kmetijske tečaje, vsaj pri vseh poljedelskih osnovnih šolah. Opozarjamo člane, da se je že vcc krat zgodilo, da niso bili prizadeti pra' vočaisno obveščeni o tem roku in da 9“ zaradi tega zgubili pravico do odškoJ nine. Nujno je potrebno, da se ta ro> ne zamudi, ker bi bilo v nasprotnei'1 primeru vsako prizadevanje za izpla' čilo odškodnine zaman. Pripominjam0, da velja omenjeni postopek le za P°’ ravnavo škode: in ne za odškodnin0, ki pripada lastnikom zaradi razlastiti nepremičnin. ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA V SEŽANI 17. preteklega meseca je bila v Se' Žani razstava živine, na kateri je “ rejcev razstavilo nad 200 glav goveie živine. Strokovnjaki so ugotovili, & ima najlepšo živino državno posesti »Lipica«, kjer gojijo znane lipicansk* konje, pa tudi plemensko govejo živin0 Najboljša krava iz tega posestva daie letno po 4.700 litrov mleka, in je d9' jala celo v sedmem mesecu brejosti P0 16 litrov mleka na dan. Lepo živin0 je prikazala tudi delovna zadruga v Divači ter kmečke delovne zadruge, L°' kev, Tomaj in Orlek. Josip Skrij Tomaja je bil proglašen za najboljšež* bikorejca v okraju. Nagrade je zasl0' žilo še 5 zasebnih živinorejcev in sicH-Drago Kocjan, Anton Muha, Anton Ma' ver, Alojz Beker in Ivan Renčelj. Rako naj pridemo do prepotrebne živinske krme V zadnjem Vestniku Kmečke zveze smo ugotovili, da so naši živinorejci pred hudo zimo vsled pičlega pridelka krme. Tam je bilo povedano, da potrebujejo še 80-90 tisoč stotov ali centov sena, ki ga bo treba uvoziti iz drugih dežel. Sicer pa naš kmet mora imeti pred očmi, da ni letošnja suša prikrajšala samo njegovega pridelka krme, ampak je ta zajela več ali manj vso Srednjo Evropo. Zaradi tega so tudi cene krmi, kakor tudi drugim kmečkim, pridelkom nasplošno po vsej Evropi silno poskočile. V primeri z lanskim letom. Seveda je k temu skoku cen precej pripomoglo tudi vojno stanje na Koreji, oziroma splošna tekma v oboroževanju. Naši živinorejci morajo torej računati z velikimi težkočami pri nabavi krme. Na vsak način se bodo cene tej obdržale verjetno na visoki stopnji. Zaradi tega je potrebno, da mislijo v prvi vrsti na lastno pomoč. Gospodariti morajo zelo umno z razpoložljivo krmo in poskrbeti, da pridejo čim prej in čim ceneje do druge krme prihodnjo pomlad. V tem pogledu svetujemo živinorejcem, da čim prej zasejejo kolikor mogoče velike površine njiv in vinogradov z zeleno krmo, ki ji zimski mraz ne škoduje. V tem pogledu Pridelek krme najbolje uspevajo posevki z mešanico plodne grašice (vicia sativa ali veccia nera) in rži. Na hektar = 10.000 kv. m posejemo približno 100 kg grašice in 70 kg rži. Namesto rži uporabimo lahko tudi oves ali ječmen. Sicer je pa rž spomladi najprej razraščena in stane navadno tudi manj kot ječmen. Zelo dobro krmo zgodaj spomladi nam daje tudi inkarnatna detelja, ki jo pa moramo posejati tudi v vinorodnih legah vsaj do konca tega meseca. Na hektar potrebujemo približno 25 kg semena inkar-natke. Tudi tej detelji lahko primešamo razne vrste žita, kakor grašici. Proti koncu meseca marca ima živinorejec v zavetnih legah že obilen pridelek krme iz navedenih rastlin in ga postopno polaga živini vse do konca aprila, ko te poženejo v cvet ali v klas. Ker je pridelovanje zelene krme v naših krajih žal še zelo malo poznano in je seme zanjo tudi precej drago, bi bilo zelo umestno, če bi tukajšnje oblasti priskočile našim živinorejcem na pomoč. Nuditi bi ji morale vsaj potrebno seme, kakor je to delala še bivša Avstrija, ki je dajala našim kmetovalcem seme lucerne zastonj, dokler se ni gojitev te izborne kmečke rastline udomačila. A. C. v pasu „AU ZA HITRO DEBELJENJE PURAN0V' V Združenih državah navadno D* kopunijo puranov kot je to razširje11 običaj v Evropi. Ogromno povprašev0' nje za perutnino te vrste zlasti ob ve°' jih praznikih je dovedlo do tega, & se je tehnika vzreje znatno izpopolnil0 Da dosežejo isti učinek, kot ga in'a skopljenje, t. j. debeljenje, uporabi)3' jo že nekaj časa zelo praktično meto; do: 4 ali 5 tednov pred zakolom eep1 živinozdravnik purana — običajno o8 vratu — s 30 miligrami posebnega pre' parata, imenovanega 4-4 stilbestila; 10 cepljenje učinkuje tako, da nekak0 ohromi ščitasti hrustanec, zavira krv' ni obtok in zmanjšuje presnavljanj0 Zaradi tega predeluje puran zaužit0 hrano namesto v energijo v maščob0 ki jo kopiči. »GOSPODARSTVO" izhaja vsako drugo soboto. — Ured' ništvo In uprava: Trst, ulit* Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: P0-samezna številka 20 lir, 10 din. — N*' r o č n i n a : za STO in Italijo letna d®* lir, polletna 200 lir. — Pošt. ček. ra0, 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din. P01' letna 130 din. — Cek. rač. pri KoB"1' nalni banki: ADIT 6-1-90603-7 Ljubljani za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. ' Cene oglasov: za vsak mm višld' v širini enega stolpca 40 lir, 6 di« Travnikov ha Travnikov -Pašnikov ha Pašnikov ha Seno centov K me na glavo cen ov Trst 304 980 1.080 36 850 18,7 Milje ...... 113 450 802 19 621 41,7 Dolina .... 95 420 682 16.993 16,4 Repentabor 7 214 105 3.918 20,2 Zgonik .... 21 610 208 7 828 147 Nabrežina .. 34 950 450 20 134 62,1 Skupaj .... 574 3.624 3 192 105 393 22,80 Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«-Tiskarna Založništva tržaškega tiska. PRISPEVKI ZA POGOZDOVANJE iN ZBOLJŠANJE KRAŠKIH PAŠNIKOV Vse člane, ki so že vložili prošnje za podpore za pogozdovanje ali zboljšanje kraskrh pasrukcuv, obveščamo, da za drugo polovico letošnjega leia ni buo v ta namen naJca^anega y cL zavitem proračunu nobenega kredita in da zaradi tega ne morejo pristojni uradi upoa.evaci zadevnih vrog. Upanje je, aa bodo potrebna nakazJa določena za pr,vo poLet.e prihodnjega leta. Gozdarski urad, ki je za to zadevo pristojen, sprejema še naaaiLe prošnje, ki se zaenkrat lahko vlagajo na prostem papu’ju. Podrobna pojasnila dobite v uradu KZ. ki je na razpo.ago članom tudi za sestavljanje prošen, m načrtov. POVIŠANJE STANOVANJSKIH NAJEMNIN Nedavno povišanje stanovanjskih najemnin ne zadeva kmečke hiše, Ki jih imajo zakupniki v najemu skupno z PROIZVODNJA JEKLA V ZDa V zadnjem tednu septembra so ame: riške jeklarne dosegle 100% svoje teoretične zmogljivosti in po cenitvi Ameriškega zavoda za železo in jeklo iz delale 1,942.200 ton jekla, t. j. za 5.800 ton več kot povprečno v prejšnjih tednih. S tem so tudi presegli dosedanji rekord J,940.600 ton, ki so ga dosegle v tednu od 22. do 28. maja; v avgustu 1950 je bil povprečni indeks .97,1%; v letu 1949 je bil indeks 84,5% s povprečno tedensko proizvodnjo 1,559.600 ton. AVTOMOBILSKE ŠTEVILKE V letu 1949 je ameriška avtomobilska indusAija izdelala 6,253.000 avtomobilov v skupni vrednosti nad 8 milijard dolarjev. V decembru 1949 je bilo v prometu 44,670.588 avtomobilov. Potrošnja bencina je v letu 1949 presegla 158 milijard litrov, tp je s’ iraj 10 milijard litrov več kot v prejšnjem letu. NOVA BRITANSKA TOVARNA MINIJA V South Wallesu na Angleškem so zgradili novo tovarno aluminija, ki bo po izjavi britanskega ministra za dobave najboljši tovrstni obrat vsega sveta. S temi doslej največjimi novimi napravami, ki so jih kdaj koli zgradili, lahko proizvajajo 60.000 ton aluminijastih plošč na leto, to je tretjino celokupne britanske proizvodnje; v izjemnih primerih bi proizvodnjo lahko povečali na 150.000 ton. Aluminijaste plošče, ki jih izdelujejo v novi tovarni, uporabljajo med drugim tudi za montažne hiše. Ker so vse strojne naprave avtomatične so mnenja, da bo storilnost posameznega delavca narasla za 500%. zemljišči. Najemnina se poviša samo v redkih primerih, ko je najemni pogodbi določena posebej zakupnina za zemljišča in posebej nejemnina za stanovanje in gospodarska poslopja. Jasno je, da imajo kmetovalci, ki so oddali v najem prostore za stanovanjsko uporabo, pravico, da najemnikom zvišajo najemnino v smislu najnovejših določb. PODALJŠANJE POLJEDELSKIH POGODB Po naših informacijah bo kmalu izšel odlok o podaljšanju poljedelskih pogodb polovinarjev in zemljiških zakupnikov za leto 1950-51. Morebitne odpovedi s strani zemljiških lastnikov ne bodo po tem takem veljavne. SKODA POVZROČENA PO VOJAŠČINI Opozarjamo člane, da urad Kmečke zveze sestavlja brezplačno prošnje, ki so so potrebne za izplačilo vojne škode, ki jo povzročajo vojaške edinice. V primeru številnejših poškodb bo prišel izvedence zveze na lice mesta, da bo kmetovalcu s tem prikrajšana pot v -Trst. ZA DVOLASTNIKE Vse lastnike, ki posedujejo zemljišča v Jugoslavijo v globini do 10 km od meje in si niso še preskrbeli dvo-lastniške knjižice, naprošamo da se ob priložnosti zglasijo v uradu KZ. PRIJAVA ŠKODE POVZROČENE PRI IZVRŠEVANJU JAVNIH DEL Večkrat se pri izvrševanju javnih del povzroča škoda na zemljiščih, nasadih ali na zgradbah, ki so v bližini gradi-lišča cest, vodovodov itd., in sicer zaradi zasedbe prostora, zaradi min itd. V načelu morajo vso tako povzročeno škodo poravnati podjetja, ki imajo v zakupu delo. V cenah, ki so nakazane za gradnjo so namreč vključeni tudi izdatki, ki jih ima podjetje za izplačevanje odškodnin. Kavcija, ki jo mora vsako podjetje vložiti ob sklepu pogodbe služi med drugim tudi za poravnavo morebitnih poškodb. Ko je delo dovršeno določi consko predsedniatvo rok za vfaganje prošenj za odškodnine. Ta odlok je izobešen na občinski razglasni deski. Tržaško gradbeno podjetje I. C. E. T. Trst, ul. XXX. Ottobre6 II. Telefon 79-74 izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah [. iagomahsini Macchine per uffici Officina riparazioni Agenle pei Triesle e provinci) Lodovico Saksida Via Canal Piccolo 2 Telefone 83-24 Tovorni prevozi AVrOPlJETJE STAR Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTO G-A RAŽ A - TRST ULICA MOKKKI 7 — ROJAN r;c:-‘š r.zjr.U t-.'~ če'