•i. * \ ' l "V. | Edini liovcnaki dnevnik v |1 T \ CJ \ B B M \ 1 \ A ] The oolr Stevcnic drfT f rjedinjenih drža^h. ■ — ■ /Jk ^^ I ml L\ fl ■ f B f it | in the United Stmto. tahtja vsak dan Izvremfi VJ| XJXXk/ 1 1 XXIW V/ l/ll | Issued every-dajr ««** I nedelj in ptmznikov. J Sundays and HoEdaya, ^ ^ list slovenskih delavcev v AmerikL " /L , * BUTOH PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 OO&TUUfBS N©. 104. — ŠTEV. 104. NEW YORK, TUESDAY, MAY 4, 1909. — TOREK, 4. VEL. TRAVNA, 19Q9. VOLUME XVTL — LETNII iVEL Se jeden "bankar" za 7 let v "galero". BIVŠI ITALIJANSKI 'BANKAR' OBSOJEN PRI SODIŠČU V CLEVELANDU, O., V 7LETNO JEČO. JmuJ je denar "na kamate" in ga zapravil; potem je bežal ▼ Brazil NEXT. — -o- Cleveland, O., 3. maja. Pred tuk kazenskim sodnikom Stimplejem se je vršila sodna kazenska obravnava proti znanemu italijanskemu "ban-karju" Bonelliju, kteri je, kakor •mo svoječasno poročali posloval na ta aačin, da je jemal od svojih italijanskih "mušterij" denar "ca kamate" in da je pošiljal tudi denar ▼ staro domovino na ta način, kakor bo poslovali iz vestni newyor-čki "baakarji" — namreč tako,-da so denar obdržali jednostavno za se in ga zapravili, dasiravno so svojim "mušterijam" razpošiljali znane lepo tiskane "namire". Bonellija so spoznali vsi porotniki krivim velike prevare in tako je potem sodnik lopova obsodil v sedemletno ježo pri težkem delu. Na ta način bede sedaj degič, ki je preje igral med narodom vlogo poštenjaka in prvaka in ki je brezdvomno zatrjeval svojim ljudem, da je "naše gore list", marljivo razbijal kamenje. V sedemletno ječo je obsojen tudi "bankar" Gazelli, ki je na isti način posloval, kakor Bonelli. Slednji se je prit žil in zahteval, da se proti njemu razpiše nova obravnava, toda sodnik je njegov predlog takoj zavrnil. Bonelli je že nastopil svojo založeno kazen. Tako doseže vsak "bankar", ki j se je preveč brigal za denar svojih ■ "mušterij", svoje, in prišli bodo naravno vsi na vrsto. o Letalni stroj, ki neče priti na zemljo. Pueblo, Mexico, 3. maja. Tukaj je j danes zrakoplavec Felice Galio pre- j skušal svoj letalni stroj, s kterim se je dvignil v zrak povsem lahko in letal 16 čevljev visoko v zraku, kamor je hotel. Stroj je deloval izvrstno, toda, ko se je potem hotel spustiti na zemljo, ni hotelo poslušati krmilo in tako so morali zrakoplavca rešiti s tem, da so mu vrgli vrvico na letalni stroj, s ktero je potem povleket. k sebi rešilno vrv. Z vrvjo so konč- j bo stroj potegnili na zemljo. La Mano Nera. Včeraj zvečer se je vršila benefič-na predstava za vdovo v Italiji umorjenega detektiva Petrosina, kterega so umorili člani italijanske organizacije zavratnih morilcev. Predstava ■i imela skoraj nobenega uspeha, kajti vsi prireditelji predstave in tudi igralci so dobili od Italijanov grozilna pisma in tako se je končno o tem tudi zvedelo med občinstvom, ko-je je radi tega prišlo le maloštevilno v gledišče. Pričakovali so od predstave najmanj $5000, toda dobili niso niti polovico. Oenarje v staro domovino pošiljamo •s I 10.36 ............ M kron ■» «0.66 ...........100 kros ■» 41.10 ............ £00 krsa sa 102.76 ............ §00 kron ■» t06.00 ............ 1000 kron sa 1020.00 ............ 6000 kron Poitarlna Je všteta pri teh vvotak Doma se nakarane vsote popotno«— •splačajo bres vinarja odbitka. Nsfis denarna poiOjafcvs teptafej« a kr. m »ni kraafbri mi v H. 4» 11 *Mfe. t~4 4o |25.09 ▼ gotovini v prtpo/e. sassfcs po ~ >inestic Postal Monr« Orit aH h Www Ysrk Sank Dnfi mix IA1IP 06. n HiiiM» WL, Mmm York, V 7 «04 B^JkAfa, K. * Iz delavskih krogov. Manjši štrajki, ' V ALBANY, N. Y., SO NAMERAVALI TAMOŠNJI VOZNIKI PRIČETI S ŠTRAJ-KOM i Konec štrajka opekarskih delavcev v Matteavanu, N. Y. Priče- tek z delom. ŠTRAJK TESARJEV V PROVIDENCE. -o- ! j Albany, N. Y., 4. maja. Tuk. vez-1 niki so pričeli minolo soboto štrsj-kati in so zahtevali, da se jim plača poveča za dva dolarja na teden. De-1 lodajalci so jim obljubili, da jim povečajo plačo drugo leto in sicer v 1 maju. S tem so se štrajkarji zadovoljili in tako so včeraj zopet pričeli ' z delom. Matteavan, N. Y., 4. maja. Lastniki tnkajšnje Hammondove opekarne izjavljajo, da je št raj k njihovih delavcev že končan, kajti v opekarnah se je v resnici pričelo z delom. Prejšnji delavci naravno niso pričeli z. delom, kajti oni še vedno štrajkajo, toda lastniki opekarn so dobili iz New Yorka in druzih mest skabske delavce, kteri sedaj delajo v varstvu šerifovega možtva. Providence, R. I., 4. maja. Poldrugi tisoč tesarjev je včeraj pričelo štrajkati, kajti nekteri pogodbeniki niso hoteli privoliti v povišanje plače od 41 na 45 centov na uro pri 44urnem tedenskem delu. -o- POSLOVANJE KONGRESA. Predlog za čestitanje turškemu ljudstvu ni sprejet. • Washington, 4. maja. Včeraj je | trajala seja v zastopniškej zbornici j le dvajset minut. Zastopnik Wagner I iz Pennsylvanije je predlagal, da se sprejme resolucija, vsled ktere naj > naš kongres čestita turškemu ljud- | stvu povodom uspeha zatrtja staro- j i turškega gibanja. Resolucija pa ni j uspela, ker ni bilo mogoče dobiti splošne pritrditve za posvetovanje o tej stvari. Jednaka osoda je zadela tudi predlog o civilnej službi, ki je določal ne-ktere regulacije te službe. -°- i Konec zime v Alaska. j Seattle, Wash., 4. maja. Iz Cor-j dove v A laski se javlja, da se je led ' na Cooper River ju ob Abercrombie umaknil, kajti zavladalo je toplo vreme, tako, da je zima zginola. Iz Se- 1 attle, Wash., so že odpluli v Alasko trije parniki z raznim blagom. Z njimi je odpotovalo tudi 1000 delavcev, ki bodo gradili Cooper River železnico. V tej sezoni bodo zgradili 100 . milj te železnice. Vsega skupaj bodo rabili 4000 delavcev. Dva delavca sta se zadušila. i V Youngstownu, Ohio, so pričeli v tamošnjej tovarni Carnegie Steel . Co. vhajati strupeni plini in pri tem sta se dva delavca zastrupila in umrla- Dva delavca, ki sta prišla svo- . jim nesrečnim tovarišem na pomoč, f sta se tudi onesvestila in so ju morali prepeljati v bolnico. Štirje utonili. Coshocton, Ohio, 3. maja. Na Tus- caralas Riverju so danes utonile štiri I osobe, ki so vozile v malej barkasi, ktera se je prevrnila. V ladjici je ] bilo šest osob, toda le dve sta se re- i šili, dočim so štiri utonile. Reka je ] vsled zadnjega deževja zelo narasla. ] ] Tri deklice zginole. ! i Policija v Brooklyn Borough v New | Yorku je dobila obvestilo, da sta 15-letna Levinia Romer in 161etna Esther Began minolo soboto neznano kam zginoli. Obe sta delali pri Show Case Manufacturing Co. v Brookly- ] nu. Tudi 141etna Helen Kalska je ( že 21. aprila neznano kam zginola in i dosedaj je bilo vse iskanje zaman. 1 Včeraj je izdala policija generalni 1 alarm za vsemi tremi deklicami. 1 Nedeljski počitek. Posledice počitka. - ČEMU LJUDJE NE HODIJO OB NEDELJAH V CERKEV; IZID TOZADEVNE PREISKAVE. r Vsakdo trdi, da je itak dober človek in vsakdo je rad ob nedeljah doma. BASE BALL. — -o- V mestnem delu Harlem v New Yorku so razni duhovni raznih ver nekaj časa preiskovali vzroke, čemu , ljudje ne prihajajo ob nedeljah v cerkev in sedaj so te vzroke objavili v raznih časopisih. V Harlemu so preiskali 75 blokov, na kterih živi 13.000 rodbin, oziroma 56.000 osob. Med temi rodbinami jih je mnogo takih, ki imajo še vero, ktere pa niso v nikakej zvezi s kako cerkvijo in hodijo le tu pa tam v cerkev kadar se vrše kaka zanimiva predavanja ali kaka posebna krbela za varnost v Honduras naseljenih državljanov Zjed. držav. Iz San Pedro, ktero mesto je od tukaj oddaljeno kakih 60 milj se poroča, da je v kratkem pričakovati napad i na tamkaj živeče državljane Zjed. držav. Nedavno je tam iz nepoznanih vzrokov nastal velik požar, ki je vničil več hiš, ktere so la^t državljanov Zjed. držav. Američani so bili zavarovani in tako so zamogli s svojo trgovino takoj nadaljevati. O domačinih se pa to ne zamore trditi in tako je sovražtvo do Američanov postalo sedaj še večje. Po požaru so očitali nekemu Američanu, da je sam zažgal, vsled česar se je moral potem zagovarjati pri sodišču, kjer je pa bil oproščen. Vsled tega je prikipelo sovražtvo do Američanov do vrhunca. Američanom sedaj ni preostalo nič druzega, kakor to, da so prosili kapitana ameriške oklop-nice Des Moines, naj on skrbi za varstvo svojih rojakov. Kapitan jim je obljubil, da pride v San Pedro, toda naslednji dan je dobil iz Wash-ingtona povelje, naj pluje v Guanta-namo na Cubi. Od tedaj naprej huj-ska vse časopisje proti državljanom Zjed. držav. Panama. 3. maja. Pri gradnji preseke Culebre ob panamskem prekopu, se je včeraj pripetila nesreča, pri kterej je bilo 11 delaveev ubitih in 10 nevarno ranjenih. Nesreča se je pripetila s tem, da so se odtrgali z zemljo napolnjeni vagoni in zdrČa-li po klancu navzdolj. Delavci se niso zamogli umakniti in tako jih je vlak povozil. Mexico Ciudad. Mexico, 3. maja. V Santa £ruz, država Tlaskala, je ljudstvo priredilo več takozvanih iz- i gredov in vsled tega je bilo aretova- } nih vse polno ljudi. Zaprii so toliko i delavcev tamošnje tovarne sukna, da j je bila tovarna prisiljena preneha- : ti z delom. Buenos Ayres, Argentina, 3. maja. j Tukajšnje organizovano delavstvo je i dne 1. maja priredilo lepe slavnosti, I ktere so pa postale tako splošne in velike, da so bile oblasti v strahu in da je moralo končno vojaštvo slavnosti motiti. Pri tem je bilo dvanajst osob ubitih, dočim jih je sto ranjenih. Policija je v množico pričela brez vsakega povoda streljati s puškami in revolverji. Kasneje se je množica nabrala pred bolnico, v ktero so nesli ranjence in je zahtevala, da se,.jim nesrečnike izroči v njihovo oskrbo. Tudi tukaj je policija z brutalno silo razgnala množico. Tekom | noči je več ranjencev umrlo. Panama, Panama, 3. maja. Prvi j predsednik republike Paname, dr. | Manuel Amador, je umrl. Pokojnik j je bil 75 let star. — Amador je bil glavni vodja ' takozvane revolucije, ktero so priredili tukajšnji meščani proti republiki Colombiji pod vodstvom Zjed. držav. Rojei^ je bil v Cartageni. Predsedniškim kandidatom je bil odbran proti svojej volji. Državljani so želeli, da bi tudi pri lanskih volitvah nastopil kot kandidat, toda v to ni privolil in tako je bil nj'egovim naslednikom izvoljen general Obaldia. J ; Eksekucije v Carigradu. Obešanje zarotnikov, VOJNO SODIŠČE V GLAVNEM MESTU TURČIJE, IMA OBILO OPRAVITI i Včeraj so obsodili v smrt trinajst zarotnikov aprilske revolte. NADALJNA OBEŠANJA -o- Carigrad, 3. maja. Vojno sodišče je danes dopoludne sodilo trinajst zarotnikov staroturške stranke. Y>i so bili pronajdeni krivim zarote proti Mladoturkom .in takoj obsojeni v smrt. Dve uri poten, ko je sodišče izreklo smrtno obsodbo, so obsojence obesili in sicer ua javueu prostoru. V kratkem bodo obesili na isti način še sto zarotnikov. Vsi bodo morali umreti tekom jutrajšnjega in pojutrajšnjega dneva. O.-iale zarotnike. kteri niso bili vodje zadnje revolte bode vojno sodišče obsodilo v dolgoletno ječo ob težkem delu. Turški kabinet, kteremu je predsedoval Tevfik pa-Ja. je danes od->topii. Novim velikim vezirjem biul«-imenovan Ililmi paša. Današnje obsojence so obesili na najživahnejših krajih n est a i:i obešanju je prisostvovalo na tisoče ljudi, kteri so prišli iz v^eh krajev mesta, da vidijo dosedaj redke prizore. Obsojenci so šli hladnokrvno v smrt. Gledalci so z veseljem pozdravili obešanje izdajalcev ustave. Trupla obešencev so pustili ves dan na vešalih. Današnji obešenci so bili vodje zadnje revolte proti Mladoturkom. Med temi je bil tudi morilec Nazim paše. Carigrad, 3. maja. V brzojavnem uradu so našli danes dokumentari-čne dokaze za to, da so provzročite-Iji revolte dne 13. aprila poslovali v imenu sultana Abd ul Hamida. Tudi se je dognalo, da so tuk. oblasti dobro vedele, da je sultan sam odredil klanje kristjanov v Adani in drugod v Aziji. Tamošnji uradniki so storiii vse tako, kakor jim je >uitan ukazal. Ko se bode vršila sodna obravnava proti odstavljenemu sultanu-se bodo omenjene listine predložile kot dokaz njegovega zločina. Carigrad, 3. maja. Mornarični vojaki, ki so nastanjeni v vojašnici Ivasim, so se v soboto uprli, ker ne-čejo iti tje, kamor jih namerava vlada poslati. Ti vojaki so še člani stare nezadovoljne posadke. Končno so -e formelno udali. toda njih jeza je velika, tako, da so sklenili, da se bodo le sili udali in šele potem odpotovali iz glavnega mesta. Vodje upora bodo strogo kaznovani, kajti sodilo jih bode vojno sodišče. Posebna parlamentarna komisija izdeluje sedaj inventar zakladov, kteri so nakopičeni v sultanovej pa-I la či. Pred tridesetimi leti je bivši j sultan kupil, oziroma si prilastil j travnike blizo Yildiz Kioska in te j travnike je sčasoma spremenil v ti^ i tove, na kterih je dal zgraditi pavi-| ljone za se, za svoje žene in otroke. j Vsi ti paviljoni so napolnjeni z raz-i nimi predmeti razkošja. Tu je obile i zlata in srebra, mnogo francoskih in orijentalskih preprog in mnogo starinskih predmetov, ktere so jedno-stavno vzeli iz carigrajskih muzejev. Na vrtovih je dal napraviti tudi vež umetnih jezerov, coologičen vrt, v kterem je krasna in vehka zbirka žiraf, raznih velblodov in redkih ptic. Tu ima tudi lepo urejeno dirkališče za avtomobile. "Vpe ono, kar je vzeto iz muzejev, se /^rpet vrne : mnzejem; pohištvo, preprogo in drugo. bodo prenesli v druge palače, j Mnogo blaga bode novi sultan od-I bral za se. Komisija išče tudi denar, i kteri je gotovo kje skrit, Lajti bivši i sultan je imel vedno velike svote 1 denarja pri sebi. Dosedaj niso niČe-' sar našli, dasiravno je znano, da je bi vsi sultan imel vedno par sto tisoč funtov pri sebi. Novi sultan se je včeraj peljal na sprehod, in kjer se je pojavil, ga je ljudstvo z veseljem pozdravljalo. ■ ■ o Štirje otroci zgorelL V Glace Bay, N. S., so zgoreli Štirje otroci rudarja Stephen MeAskiBa. Delavčeva hiša se je po noči vnela in zgorela, ne da bi bilo mogoč« otroke rešiti. v "GLAS NARODA" (Sloy#nlpisi bre/ podpisa in osobnosti se ne natisnejo. I)enar naj *e blagovoli pošiljati po — Mon«y Order. IJn ppreiu-'mbi krnja naročnikov Erosim«>, mesta je v minolem tednu, kakor ! smo v "Glasu Naroda" poročali, zahteval požar, ki je bil zaneten v ne-kej tenementnej hiši, osem človeških 1 žrtev, dočim je bilo pri tem dvajset osob tako nevarno poškodovanih, da v bolnici dvomijo, bodo li okrevale. Zažgali so naravno Italijani, oziroma člani znane italijanske organizacije zavratnih morilcev La Mano Nere, ktera je po zadrilu policije odgovorna za imenovani zločin. V tem slučaju je morda ta policijska trditev resnična, kajti v pritličju omenjene hiše je bila groeerija, ktere lastnik, ki pa ni bil Italijan, je dobil od Italijanov par grozilnih pisem, ki so bili okrašena z znano mrtvaško glavo in kostmi, kakoršnjega znamenja se La Mano Nera običajno poslužuje. Povsem naravno je, da zahteva časopisje, da se lopove energično kaznuje. Ker pa naši sodniki nikogar ne obsodijo, kterega nimajo, in ker policija požigalcev najbrže tudi ne bode prijela, se bode vsa nesreča najbrže že tekom tega tedna pozabila in nesrečnih ter nedolžnih žrtev ne bo nihče pravnim potom osvetil. Baš to je najbolj značilno. Ako imamo v New Yorku v resnici orga-rizovano tolpo italijanskih lopovov, kterih cilj je izsiljevati denar od svojih premožnejših rojakov, potem bi moralo biti našej policiji z njenim posebnim oddelkom italijanskih detektivov že davno omogočeno prijeti oiganizovane morilce in požigalce. | Ker se pri nas po tristokrat na leto /.utrjuje in dokazuje, da omenjena i italijanska organizacija v resnici obstoji, in ker policija kljub temu ni-l česar ne ukrene proti lopovom, po-j tem moramo nehote misliti na to, da r-e vse kako boljše izplača, ako se lo-| pove ne prime. Oqrledati si moramo pa t'jdi drugo I stran. V onej hiši je nastal le ne-j; : znaten požar, kterega so gasilci kma- ' i lo pogasili. Toda kljub temu je po- ! žar zahteval toliko žrtev! Naše me-'1 . . I sto vzdržuje skrajno drag urad za nadzorovanje tenementnih hiš. Ta j oddelek ima celo vojsko inšpektor-! i jev, kteri morajo skrbeti za to, da j sf v takih hišah izvršujejo vsi zdrav- ' i stveni in varnostni predpisi. Pred- j i pis tudi zahteva, da morajo biti vse ' i n šilne lestve na takih hišah vedno J1 prazne, kar velja tudi o vseh rešil- ' i nih balkonih, ker le na ta način je! mogoče rešiti se po teh lestvah. Lest- < ve na hiši, kjer se je pripetila nesreča, so bile polne raznih predmetov! t in deloma tudi zazidane. Vsled tega ' je bila rešitev onih ljudi, ki so sta- j novali v petem nadstropju, skoraj ne- < mogoča in rešilna dela so bila skraj- j no težavna. V splošnej zmešnjavi se : I je polastila stanovnikov, ki so se ' jedva probudili, nepopisna panika in tako se je zgodilo, da so stariši v sobah pozabili svoje lastne otroke, kte- ; ; ri so potem zgoreli. Ako bi pa inšpektor tenementnih hiš onega okra-I ja izvrševal svoje dolžnosti, potem bi ! bile rešilne lestve prazne in po njih I bi se ljudje lahko rešili. i Toda za take malenkosti se naši tenementni inšpektorji ne brigajo, kajti v tenementnih hišah z rešilnimi lestvi stanujejo itak le siromaki. Lastniki teh hiš, ki so skoraj izključno premožni ljudje, pa dobro vedo, kako morajo z inšpektorji "govoriti", da potem slednji ničesar ne vidijo in ne slišijo. NAZNANILO. Rojakom in sobratom J. S. K. J. naznanjam, da priredi društvo Zvon št. 70 J. S. K. J. VELIKO SLAVNOST dne 16. maja. Ta dan bode blagoslovljena dru-i št vena zastava društva Zvon v Chi-cagu, 111. Ob pol deseti uri bode slovesna sveta maša in po sveti maši se bomo zbrali v cerkveni dvorani, od koder bomo odkorakali na določen prostor. Zatorej vabimo vsa bližnja društva, spadajoča k J. S. K. J. in društva K. S. K. J., da bi se udeležili korakanja' na piknik in nam pripomogli do boljšega uspeha. Igrala bode slovenska godba iz South' Chicaga. Piknik bode v Mayer's Grove na 40. Avenue. Torej, rojaki v Chicago in okolici, na svidenje 16. maja! V imenu društva Ivan Zvežič, tajnik. Gibanje delavcev sa Francoskem. X. Revolucij onarni aindikalizem odje-1 njuje. Približevanje socialističnih strank in sindikatistov. Po kongresu v Bo urges (1904) je prodrl sindikalizem v* vse delavske širše sloje. Socijalistična stranka v parlamentih se je popolnoma izčrpala. S svojimi različnimi ministerski-mi eksperimenti in s svojifeii notranjimi razprtijami je odbila od sebe vse delavske sloje. — K.o je Jean Jaures pozdravil strokovni kongres v Bourges, so se zborovalci rogali in piskali njegovemu telegramu. V pariški delavski borzi je naravnost gro-irielo ljutih napadov na "zanikarne politiciens". Poskusi rumenih strokovnih organizacij, ki jih je hotel obuditi v življenje nekdanji anarhist Bietry, so klaverno propadli; strokovna društva, ki nečejo s splošno strujo, stoje izolirana ob strani. Sindikalizem je gospodar situacije. Tak je bil položaj do leta 1906. Na kongresu vseh socijalističnih francoskih strank v Chalous na jesen 1905 so se združile tedanje struje v jedno stranko. Politični socijali-zem se je tako sicer okrepil, ali manjkalo mu je zaslombe med delavstvom. Njegovi voditelji so spoznali hitro, da stranka mora postati delavska, ako se hoče razširiti in ojačiti. Previdno so se približali strokovnim društvom. Prezreli so marsi-ktero nasprotstvo, zatisnili so marsikje oko. Nekaj sindikatistov so volili v svoje predsedstvo. Albert Thomas je ustanovil list "Revne syndi-caliste' \ kterega glavni cilj je bil posredovanje med stranko in strokovno organizacijo. Zlasti Yaillant, Seru-bat in Jaures so si prizadevali, da j dobi stranka kolikor možno izraz ■ strokovnega gibanja, v kterem se od- \ igrava razredni proletarni boj mnogo Čiste je nego v politiki. Guesde in t nekdanji posibilisti so bili le za to, i strokovne organizacije postanejo ko-relat stranki in niso bile za popolno j osvoboditev stranke po sindikatih. ; Stranka je zelo uspešno podpirala j sindikatiste že k 1. majniku 1906, ko so sklenili zapustiti delo po preteku osme delavne ure. V zbornici so se zavzemali ravno tako z vto odločnostjo za strokovne zahteve, posebno j v zahtevi po uvedenju angleške norme, kjer imajo delavci še v tednu pol j dne praznika. Nasprotno se je po- i srečilo stranki, da je volila sindika-, listična C. G. T. nekaj njenih članov v svoje predsedstvo. V tej dobi so' postali notorični sindikatisti redni so- | trudniki Jauresove "L' Eumanite". j Sindikatisti so dobili kmalo pre-1 težžen vpliv na stranko. Temu so se ' upirali Guesdisti in njih nekdanji! najhujši nasprotniki Broussisti Tako na strankarskem kongresu v Li- i inoges (1906) kakor na kongresu v Nancy (1907) so hoteli doseči, da se i sindikati podvržejo stranki. Zadnji kongres je sprejel resoluci- | jo, ki sao jo tudi sindikatisti močno podpirali, po kteri je bila sklenjena popolna samostojnost in edakoprav-nost obeh organizacij. Na mednarodnem socijalističnem kongresu v Stuttgartu (1907) je ta resolucija sicer propadla, toda Francozom je bila na predlog Vaillanta dovoljena izjema od internacionalnega sklepa. j Nasprotje med čistimi sindikatisti ' . in čistimi politiki v stranki ni pone- ! halo. Guesde je pričel zopet izdajati • ■ svoj tednik "Le socialisme", Brouss«.-i : pa svoj posibilistieen organ "Le Pro-i ' let arie' . Odkar je protipatrijotizem i Harvesa in tovarišev izgubil v stran-i ki in mnogih sindikatistih ves ugled, so se nasprotstva nekoliko pomirila. Sindikate in stranko je močno priklenila drug na drugega skupna opozicija proti ministerstvu Clemen-ceau. tako, da je bila na lanskem j strankarskem kongresu v Toulouse (oktber 1908) vsprejeta skoro soglasno načelna izjava, ki se izreka za po-polen sporazum med sindikalizmom i:i politično stranko. Resolucija ne govori več samo o direktni akciji napram podjetništvu, ampak objednem o skupni in organizirani akciji napram javnim oblastem. ^ Direktna akcija se je osvobodila svojih prvotnih ozkih mej in združenje strokovno dnevno delo s političnim. Obema tendencama pa leži skupen socijalističen cilj pred očmi. Različne sindikatistične konstrukcije, kakor: protidržavnost, proti-domovinstvo, korporatizem, strokovna društva kakor embrijo bodočemu soeijalnemu organizmu — vsa ta teorija in radikalno bobneče besede so zadele na steno, skozi ktero ni šlo. I In ta stena je življenska izkušnja. . Imenujemo jo s tujo besedo: praksa. Delavskega gibanja ni možno spraviti v nobene umetne formule in eo-rije, ki stoje izven realnosti. Revolncijonarni sindikalizem je prišel s tem ob svoj sistem, ali nikakor pa ne sato že oh svoj pomen. Ne smemo ga soditi samo kakor čisto teoretičen poskus posamičnih vročih in premalo razsodnih glav, ampak presojati ga moramo tudi kakor izraz delavstva, ki se je naveličalo politike in je sito političnih fraz. Revolncijonarni sindikalizem je moral napraviti toliko koncesij, ker bi delavci postali naposled siti tudi te večne revolucionarne fanfare. In 1 komaj sta minuli dve leti od onega 1 slovitega majnika, ki se ga je ozna-njevalo v velikem nadpisu fasade pariške *'Delavske borze", že so se njegovi teoretiki sami odvrnili od romantične revolucijonarne perijode. Gritfuelhes. sekretar "Delavske Zveze", je pisal v "Delavski borzi" koncu aprila 1908: "Ta revolucijonarna romantika nam predoeuje člen v verigi delavskega gibanja in sicer takega, ki ni ostal brez velikega vpliva... V tej dobi niso dali na organizacijo skoro nič... K sreči se je ta situacija spremenila, pričelo se je resno strokovno delo, ki je odvrnilo delavce od revo-lncijonarnega misticizma." Zadnjih par mesecev objavlja "L' Humanite" polemične spise raznih starih revolucijonarnih nepolitikov-sindikatov. Ali teh nepelitikov je danes tako malo in drugih tako veliko, da nimajo v tem Času nobenega vpliva in tudi ni pričakovati, da pridejo v doglednem času zopet na površje. Danes stoje združeni sindikati, t. j. združene organizacije, združene s stranko in skupno priporočajo direktno akcijo tako v politiki kakor v gospodarskem boju. Stranka je rabila sindikate, sindikate stranko. Poljub. Peveet iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetli. (Nadaljevanje.} I Stara Martinka je pospešila kora-, ke v taki meri, da se je morala Ven- I I dulka oprijemati njenega krila, sicer! bi jo bila takoj izgubila izpred oči;, starka je tako možko korakala, da I jo je ona komaj dohajala. Kot bi , trenil, sta dospeli k visoki poraščeni ' skal: Vendnlka je mislila, da jo ; obideia, a Martinka je kar pričela ' l lezti proti vrhu kaker divja koza, ! j s ktero primerjala s.arega Ma-! touša; zopet jo je Vendulka komaj; dohajala. Nista lazili dolgo, naglo sta krenili v stran, drevje se je pred i njima porazgubilo in dospeli sta na mal prostor, v čegar sredi se je ne- | kaj zganilo kakor inožka postava. Bil je to stari T.Iatouš, ki je vstal iz tra-,. ve, kjer je ležal in čakal na danes' tako počasno donašalko. Ho je sli- j šal, kako je zašumelo v grmovju, je i povlekel izpod svoje suknje veliko culo in brzo zapazil, da prihajata iz i gošče dve ženski mesto ene same. Takoj je spustil culo iz roke in hitro! j segel v nedrije. Vendulka se je vsa ; S prestrašena skrila za hrbet svoje te-' te: v roki se mu je zasvetila pištola, j ki jo je pomeril naravnost proti njeni ! glavi. Kdo ve, kaj bi se bilo lahko i zgodilo, ako bi ne bila Martinka takoj priskočila k njemu in mu pojasnila, ktero pomagalko si je danes privedla seboj. Vsaj Vendulka si je mi-• slila tako tresoča po vsem telesu, j Zasmejal se je Vendulki stari tiho- i tapec, ker se je tako ustrašila in jej ; podal svojo kakor rog trdo desnico j v pozdrav; ali njej ni bilo do smeha i i prav nič; tresla se je še vedno, ka-j j kor bi bila gledala smrti naravnost j v oči. Obotavljaje se je samo dotak- j nila njegove roke, nakar se ji je jel i znova smejati, češ, njena teta je vsa druga deklica nego ona; take ženske! s*- ne rode več. Medtem je Martinka pobrala tiho- j tapčevo culo, jo skrila v jerbas in na [ njem vse tako nakitila, da ni mogel i noben človek vse svoje življenje spoznati, da je v njem še kaj drugega nego samo maslo. Jerbasa seveda ni izročila nečakinji; bala se je, da bi zopet napravila kako nerodnost, ko pada že v omedlevico, če potegne kdo iz nedrij košček železa in jej ga pokaže. Stari Matouš je Martinki k vsemu pohvalno pritrjeval in jej vedno zagotavljal, da obesi vse na klin. ko bi ona nehala prihajati njegovim ljudem naproti; pripomnil je tudi, da jej danes ni treba blaga nikamor nositi, ker pride zvečer ponj platnar iz Rvchnova. ki sra ima poslati k neki gospe j tovarnici, ktera se je bila s tihotapei zmenila za nekoliko svilenih oblek, namenjenih njeni hčeri za ples. Se ni bil stari Matouš prav izrekel svojih besed, ga že ni bilo več videti; izginil je tako naglo, kakor bi ga bila požrla skala, na kteri je stal. Zopet se je Vendulka stresla. Njegov nenadni odhod, njegove prejšnje surove besede, divje kretnje in divji smeh so jo popolnoma omamili. Ta Lukaš, oh ta Lnkšš, kam jo - je pri vedel samo zato, ker ni nikoli pogledala druzega moša nego njega! > Kdo bi jej bil prorokoval, da jo bo gnal tako daleč t Halo, da ni bila ■ radi njega ustreljena. Bog ve če bi ga bila ganila njena cmrtf Kdo ve, če bi Sel na pogreb f Pravzaprav bi ne smela vzeti svoje jeze seboj ▼ i 1 grob in tam tarnati čezenj, ko jej vendarle vedela, da on ni vsega kriv, da ga je pokvarila v prvi vrsti njegova ranjka žena?! Tresoč se od mraza, žalosti in strahu, ki ga ji je provzročila vsaka malenkost, se je bala, da morda najhuje šele pride, da skoči zdajp^zdaj na njo kar cel polk stražnikov in jo odvede v zapor. Zato se je naglo obrnila in se napotila s teto proti domu. — No, kako ti ugaja hoditi tihotapcem naproti? jo je vprašala Martinka hudomušno, ko je prihajajoč iz gozda krenila z njo v smrečje, kjer je stanovala. — O dobro, dobro, je zatrjevala Vendulka, a pri tem so jej šklebetali zobje, da je bilo slišati Bog ve kam. VIL Lukaš se je, godcem na čelu, napotil s svojimi plesalkami v gostilno, in vsi, ki so bili zdravih nog in močnih pljuč, so mu sledili, da bi se pošteno zabavali in naplesali na njegove stroške. Lukaš je hotel Vendulki na klju-baj preživeti noč v veselju in radosti siedi dobrih tovarišev in deklic, ki ne poznajo tiste prisiljene sramežljivosti in ga znajo ceniti in spoštovati po zaslugah. NaroČil je tudi krčmar-ju, uaj vsem. ki so prišli z njim, pridno prinaša pijače na njegov račun, ker so to njegovi mili gostje. Plesal je neprenehoma s polno kupico v roki. Komaj je spustil iz rok dekle, držal je zopet drugo; ni mu bilo treba jih klicati k sebi; samo so prihitele in se prepirale, ktera ima sedaj plesati; vsaka je hotela biti prva pri njemu, vsaka je imela zanj samo sladke besede in ognjevite poglede; malo je manjkalo, da se mu niso kar ovile okolo vratu: nobena od njih se ni bala, da bi s tem raz-žalila pokojnico! Pri nobeni mu ni ! bilo treba Bog ve kako dolgo prositi I za poljub, od vsake bi jih dobil toli-j ko, kolikor bi jih bil hotel. A zakaj ; jih ni hotel, zakaj je po nekolikem j času naenkrat nehal smejati se z nji-; mi, zakaj je stopil iz kroga in zlezel j z:i najbolj skrito mizo v gostilni, od ' koder se ni dal od nikogar več izva-j biti k plesu, gledal še bolj mrko 1 pred-se in se še bolj obračal v stran, : nego je to delal ves poslednji čas napram Vendulki? Zakaj je kar naen-! krat pahnil svojo kupico od sebe,; kakor da bi se bil napil iz nje pe-llina? Kaj je bilo vzrok, da je tako 1 naglo vstal, kakor bi mu bil kdo po-i šepetal, da gori pri njem, in hitel iz 1 gostilne ven pod širno nebo, med ze-; leno polje? Ušel je Lukaš iz gostilne, utekel godbi in svojim plesalkam, ker mu je naenkrat postalo zoprno v tem viku in kriku, ki je vladal okolo njega, i med deklicami, ki so mislile, da mo-| rajo biti zelo razposajene, ako bi mu hotele ugajati in mu iztrgati Vendul-| kc iz srca — a zgodilo se je ravno ; nasprotno. Prav ko, ko je dosegla splošna ve-selost svoj vrhunec, ko so si njegove plesalke najbolj prizadevale in se mu skušale prikupiti, mu je naenkrat prišla na misel Vendulka in ni se je mogel več iznebiti, naj je to posku- i t šal z vso močjo in z vsemi silami.! Moral jo je primerjati s temi, ki so ! ] ga obdajale, ter si reči, da, četudi je ' bila kedaj ošabna, nagle jeze, oblast-! na in zbadljiva, je vendar imela vse drugo srce, nego te, ki so se mu tako j priliznjeno smehljale, ne da bi jih bil prosil za to. Kako gorko ga je j sicer ljubila, in vendar kako nopre-j mišljeno je ravnala z njim, kako po-| šteni in čisti so bili r.jeni nameni, [ kako mu je na popolnoma drug način izkazovala svojo ljubezen! Tega, kar je on slišal od nje, ni slišal še noben drug mož, o tem je bil prepričan. Bil je prepričan, da, ako se ne j pusti vjeti v zanjke ne ene ne druge svojih prilizovalk, bo ktera njih morda že jutri to, kar je sedaj njemu zatrjevala z besedo in dušo, ponavljala ravnotako goreče komu drugemu, od kterega se nadejala, da bi jo utegnil vzeti. Da bi razžalil nevesto, je jel občevati z drugimi deklicami in glej: prav one so ga spre-obracale proti svoji in njegovi volji, one so mu dokazovale, česar ni hotel. Konečno je vendar moral izprevideti, da je Vendulka vzvišena nad njimi vsemi s svojim značajem in vedenjem. četudi ima vse napake, ki jih jej je prisojal. | j Kje je moj brat FRAN PLANT A-i RIČ? Pred dvema letoma je odšel v Ameriko. Pretečeno leto je stanoval v Conemaugh, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se sedaj nahaja, da mi naznani. Vse tozadevne stroške mn prav rad povrnem. Ignatius Plantarič, Škof-a I Loka, Kranjsko, Austria. (4-6—6) Slovensko katoliško pfldp. društvo sveteBarbare Za ^jedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. tnkorpoHrsno dne 31. januarja 1902 v državi Pennsytvssift. I Peedeeinik: ALOJZU 2AVEBL, P. O. Box 174, rmn Ot^, Sfe» Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Bes 61, W«at Sss L Ujaik: IVAN TELBAN, P. O. Box M7, Fmk City, Pa. H. tajnik: ANTON O&TIR, 1143 B. MU St. Cleveland, ohk Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box §37, Fonst City, P* — ■ ■ ■ » o ■ . „■■■■ NADZORNIKI: MARTIN GBRČMAN, predsednik poroto«** •dbotm, W«fc -- B^ROL ZAIiAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Fore* Oito Esl FRAN KNAFELJC, U, nadzornik, 909 Braddock *---' deck, Pa. ^^ FRAN SUNK, m. nadaomik, 50 Mill S*., liram«, Pa o o ■ POROTNI EN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OB REG-AR, predsednik porotnega odbora, rr JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 96, Wfllook, Pa IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Foro* City, Pa Dopi« naj m peinljajo L tajniku: IVAN TELBAN P • m Forest City, Pa •-o—o- * ----- Društveno flasflo j« "GLAJI NARODA." | ■ ■ TT " T ' IT" Tfl iryijj_ »Učitelja angleščine, francoščine in nemščine, omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učitdj I ina Nemškem, Angleškem in Francoskem in zna seveda tudi pravil- 1 no slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem._Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij rbero rojaki, ki bi se radi , učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode le njim v korist, * ijim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove Uredništvo "Olas Naroda" 83 Cortlandt St., New York. ' .....11 m " - ** - — _AA.__ -- M ! Zdravju najprimernejša pij^ia. je LEiSY R I V O c. : ktero je varjeno iz najboljšega iniportirane^a č. L _ .. naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svvjo iastno kuri . svoje dručinc, svojih prijateljev >n dr^:::. l-^sl-ssy pivo je najbolj priljubljeno ter se tle: ; % . ct- . . ; gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Tramikir-ju v»2 ? Cl- - - ♦ kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LE5SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O, Protest. Gavnemu uradu K. S. K. J. v Jo-lietu, 111., se uradoma naznanja, da člani in članice društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J. protestirajo in nikakor ne privolijo, da bi se gradila palača ali sploh kaka hiša za jedno-tin denar, ker ta denar se nikakor ni skupaj pobiral za baharijo in gradbo palač. Pobiral se je in se želi še j nadalje pobirati in hraniti za: | 1. Da can in članice K. S. K. J. i v nesreči in bolezni dobivajo podporo. 2. Ako član ali članica umrje, da dobijo podporo njih revni zapuščeni otroci, ali pa komur vsaka osoba sama odloči zapustiti. Le s tem namenom je tudi vsak (član in članica) pristopil h K. S. K. J. Sklenjeno iu potrjeno od društve-nikov pri zborovanju društvene seje dne 11. aprila 1909. „ Z bratskim pozdravom Predsednik: Ivan Bojane. Tajnik: Fran Gregorič. Delegat: Fran Boštjančič. Objednem se člane gornjega društva vljudno prosi, da se gotovo vsak udeleži prihodnje mesečne seje; razpravljalo se bode o važnosti vsacega Člana. Sobratski pozdrav I Fran Gregorie, tajnik. (2x 1 & 4 —5) NA PRODAJ. Radi odhoda prodam pod zelo usodnimi pogoji hišo z zemljiščem I vred. Hiša je 3 leta stara in novo-' barvana, poleg nje je novo zidana i klet in hlev za dve kravi. Zemlje je ! jeden in pol akra, jeden aker je ugoden za stavbo in pol akra je vrt za sočivje in je zasajen s sadnim drevjem. V bližini je več novih premo-govih rovov. Za ceno in natančna pojasnila obrnite se na: Lawrence Malle, I Box 81, Skidmore, ir«««^ (4-6-6) Priporoča, rojakom svoja jmte VINA, ktera v kakovosti jejo vsa druga ameriika nn* Rodeč« Tino' (Concord) prmesjisn po 50 centov galono. Btlo Tt»e (Catawba) po 70 centov galont NAJMANJŠE NAROČILO f> f NO JE 60 G-ALOJf EUNJEVEC, za kteroga perdral brinje iz Xraoj&ke, re^ II steklenic sedaj »IS .00. TBjSPINO-VEC $2.50 galona. OROŽNIK fl.71 g*lona. — Najmanj'1 p-^o^ • « |f» nje 4Vi galone. Naročilom je priložiti tmmt Za obila naročila *» pr.^^* JOHN KRATER, SaeUA. Ottc. POZOR ROJAKI! H ovoiroaj deno garantiramo mašile m plelaste ia aolobradee, cd icauvsfa v.« tednih lcpHasi«, biki te brads pes*}, nosna zrastejo f «.evmatisem aM trgu}« v nogah, rokah in bih Tam p* polno ma odstranim. Potne nere kuje očesa, bradovice in osebllao Vmm v S dneh popolnoma odstranim, da" U te resnica se ia*tU 9600. ttpnlnfl« £ ' JAKOB; JVAHCIC, P. O. Box 19, CLETEULVB, t. ORADM3S1: mUdKK MBD06, imdNibdk, M83 Swing Ara., S*. Cfeesgo, BL TTAM GSBH, podpredsednik, P. O. Box 67, Braddoek, Pa. na L. BBOZICH, glavni tajnik, P. O. Box Ely, Mina. KID DEŽlSKrc, pomožni tajnik, L. Box 383, Book Spring*. Wyw. iriar Q»V£E, hlagajnfr, Box 106, Ely, Una NADZORNIKI: MftWW VDLANT, predsednik udjors««« odbor«. Coc lOch At«. 0 Ate ft. So. Lenin, O. tVAX PRIMOŽIČ, drogi nadaornik, P. O Box Ml EWetfc, Minn. MWill, KLOBUČAR, tretji nadaornik, 11S — 7th St.. Calamet, POROTNI ODBC«: (TA* OBRŽTfiNIK, Predsednik porotne*« odbora, P. O. Box LM. CVAJ» N. GOSAR, dn*i porotnik, 6912 Bntler St., P>tt*«|, Pa. rvjjf MERHAR, tretji porotnik, Box 96, Ely, Mina. «4r»v«*. DR MARTIN J. TVEC, 711. N. St. Johet, DL « e e ■ ■ javili dnsAtva naj UftgoioUjo pošiljati tm dopes*, praoMBb* *dov * Sarine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH. Box 424, Mka, po sto jem tajnika in nobaaam dragem. Btmmmm poidjatrs naj pošiljajo krajana diat>a na blagajnika: MHf MUKE, P. O. Box 106, Ely, Minn, po svojesa aiBlii|Mfla ia sobe. w ft minil T«*opntVi krajemik dnttev naj poOMo nake 1 i—!■>11 ftadi na glatrasga tajnika Jihiti Wbe pritifci od strani krajevmk dmiUv Jednote aH jiieosiesnikov saj as psftljaje na predsednik« porotnega vJbvra. ITAK DEStllMIK, ftsn SM. Budim, Pa Pridejaai morajo biti astssial padat« enaka DreATreno giaailo je "OLAS MABODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Občinske volitve v Ljubljani. LjoMjana, 19. aprila. Pri današnjih dopolnilnih obč. volitvah v LLL raz. «o dobili kandidatje narodno - napredne stranke Bergant, Pavšek in Primožih vsak krog 850 glasov, so-eijai^rtu'-ni kandiiatje vsak krog 250 glasov. Klerikalci s« zlezli ped klop, nekaj jih je prišlo na volišc-e in so glasovali za soc. dem. kandidate. Vlada je poslala razne svoje a'tuibeace in tudi uradništvo kranjske hranilnice je prišlo glasovat aa soc. dem. kandidate. Slava klerikalno - nemški - socijalistični koaliciji' Udeležba je bila velika, narodno napredna stranka je napredovala, nasprotniki so dobiii manj glasov kot zadnjič. "Sto čutiš, Srbine tužnl". 'Ljubljanskemu Zvonu" j« deželna vlada prepovedala peti pesem •'Sto čutiš, 6 r bi ne tulili". Nedavno so pet-em peli na veselici v Kobaridu. Umrla je v Ljubljani v visoki starosti 79 let Marija Bergant, mati Prana Berganta, obe. svetnika, go- 1 stiini«erja in hiš. posest, v Ljubija- ■ ni in Joško Berganta, nadučitelja na | Turjaku. Umrl Je dne 16 aprila v Skoci.Ja-nu pri Mokronogu poštar Ludovik 1 Urbonei«" Sel je kakor navadno v ( Mokronog po pošto, nazaj grede je pa, kakor se sodi, najbrže padel v nezavest in padel z voza. To mnenje me potrjuje s tem. ker ga je načel neki po-estnik ležati pri vozu, vajeti pa >o bile ovite okoli koles. Položil ga je na voz. odpeljal domov : in kmalu nato je izdihnil. Obravnava radi odstranjevanja nemških napisnih desk v Ljubljani •e je pričela 19. aprila pred ljubljan- i skizn dež. sodiščem. Obtožencev je 22. Obtožnica pravi, da sc obtoženci sami ali pa z žnganjem povzročili,' da »o se odstranili nemški napisi pri Viktorja Nagyiju. Adolfu Kordinu, VikL Gertnerju, Janezu Skofichu, Alojziju Perschetu, Adolf Mikuschu, Reeki-agelnu, K. Harr.annn, Rozi Worm, Mariji Kalan, Karla Rudhoi-aerjs, Henriku Kendi Ivanu Eberle, pri trafiki Gruber, Viktorju Schif-ferj«, Ivanu Krisperju, Francetu Regpnrsshku, pri lekarni Mardet-aehliner)«. A nt. Leutgebn, Josipu Goidstsinu, Josipu Pookn, pri trafiki Blaanik, Franceta Meisetzu, Al. Baska. Gottfriedu GiJtzelnu, Gvidon Sta Uerj«. Janezu Jasencu, Antonu Kaaee. pri Kuncu, Mihaelu Kastne«^, Polikseni Kirbisoch, pri bukvam* Kleinmayer, Alojziju Korsiki, Fraaeste Szantnerjn, Ad. Reichn, pri Stueialu, Francetu Kaiserjn, Iv. Obidbn, pri trafikah ČeSarek, Mrz-Hber, pri kavarni "Eggia", pri rest* imtmji Fried 1, pri lekarni Mayer, L flssBOSta, Laeenik in pri Mahro-rmm aarrodn. OMsAsai so: Žiga Vodniek, koo-eip^eat, Leopold Tratnik, visoko6o-tee, Tiadiipir Rohrman, tehnik, E. fn^idhir, trg. pomrfmfc, Prane« i Miklavec, trgovčev sin, Josip Lotrič, ' preglednik užitninskega zakupa, Fr. 1 Podržaj, brivec, Rudolf Est, vseuči-liŠČnik. Albin Orehek. knjigovodja, 1 Martin Sušnik tesar, Jožef Bukov-nik. tiskarski učenec, Ciril Kranjc, ' ključavničarski pomočnik, France 1 Fatur, ključavn. pomočnik, France Krapež, kavaraar, Jožef Straus, po-strešček, Ant. Meglic, obrtni učenec, : Danilo Cerar, trgovski učenec, Lud. Lovšin, delavec, France Škof, delavec, Viljem Leben, mizarski učenec. Zaslišanih bo okolu 68 prič. za oko- ' lu 50 prič je pa državno pravdništvo izjavilo, da zadošča prečitanje njihovih pismenih izjav. Senatu predseduje svetnik Vedernjak, votanti so svetnika Einspieler in Hauffen ter Gra^elli, drž. pravdništvo zastopa dr. Neuperger, zapisnikar je av-skultant Luzner, zagovorniki so: dr. Pegan, ki zagovarja obtožence: Al- I bina Orehka, Ludovika Lovšina, Fr. Škofa in Viljema Lebna, dalje dr. Tominšek. dr. Kokalj, dr. Hribar, dr. Novak, dr. Švigelj. Iz obtožnice se začasno izloči uei- I telji<Čnik Franc Kozinc, kteremu se vabilo k glavni razpravi ni moglo j dostaviti. Na predlog dr. Novaka ?e tudi proti obtožencu tesarju M. Suš-niku še ne obravnava, ker je Sušnik bolan. Sodni dvor glede Sušnika j ter zakonski načrt, ki določa, da ! bode v bodoče trajala vojaška služba osemnajst mesto dvanajst let in sicer: tri leta v aktivni službi, 11 let v rezervi, 4 leta pri domobranstvu. Rekrute se lahko, ako so dobro iz-vežbani, po enem letu odpusti iz aktivne službe, normalna doba aktivne službe bo znašala po 28 mesecev. Leva roka. V Kraljevcu se je zavzel profesor Walter Simon za to, da pride tudi leva roka do veljave. Ustanovil je skupno z nadzornikom Tromnau-om tečaj za to. V teh tečajih morajo otroci pisati, računati, risati tudi z levo roko in po kratkem času se je spoznalo, da so postali učenci enako pripravni delovati z obema rokama. Razstava je dokazala. da ne izostajajo izdelki izvršeni z levo roko za onimi, kteri so bili dovršeni z desni roko. Algir, 17. aprila. V okraju Con-stantine vlada grozna lakota; posledica tega so tudi mnogi pojavi tifusa, na kteri bolezni jih je že mnogo pomrlo. Ondotni listi prinašajo nujni apel na guvernerja, naj odpornore bedi in po možnosti uduši Co nalezljivo bolezen. Vhajanje plina. V Londonu so dognali, da je vsled nezadostno prodornih cevi 4 milijone kubičnih metrov ^Iina v zrak. S tem se seve- da srak v mestu gnatno poslabša. Prihodnji zdravstv. kongres se bo 1 ukvarjal e to zadevo. l KRETANJE PARNIKOV. ; Sledeči parni ki od plujejo ia NEW YORKA: AUSTKO - AMERIKAMA PROGA. V Trst In Rsko. Martha Washington ...... 8. maja ' Argentina................19. maja - Alice .................. 2. junija i Laura .................. 9. junija . Oceania ................ 16. junija , Martha Washington .... 23. junija Argentina .............. 7. julija ' Alice .................. 2L julija ' Laura .................. 28. julija 1 i WHITE STAR PROGA. V Southampton. Majestic ................ 5. maja Oceanic ................ 12. maja Teutonic ................ 19. maja j Adriatic ................ 26. maja I Majestic ................ 2. junija Oceanic..................9. junija Teutonic................16. junija Adriatie ................ 23. junija j Majestic ................30. junij* Oceanic ................7. julija Teutonic ................ 14. julija Adriatie ................ 2L julija Majestic ................ 28. julija FRANCOSKA PROGA. V Havre. La Lorraine.............. 6. maja La Proveuee ............13. maja La Savoie .............. 20. maja La Bretagne ............27. maja La Lorraine..............3. junija La Provence............10. junija La Savoie ............. 17. junija La Lorraine............24. junija La Provence............ L julija La Savoie .............. 8. julija La Touraiue ............ 15. julija La Bretagne ............ 22. jalija La Provence......... julija RED STAR LINE. V Antwerpen. Zeeland.................. 8. maj* Kroonl-md .............. 15. irnjj. Lapland ............... 22. maja Vaderland .............. 29. maja Zeeland ................ 5. junija Kroonland .............. 12. junija Lapland ................ 19. junija Vaderland .............. 26. junija Zeeland ................ 3. julija Kroonland .............. 10. julija ' Lapland ................ 17. julija Vaderland .............. 24. julija Zeeland ................ 31. julija | AMERICAN LINE. V Southampton. St. Paul ................ 15. maja Philadelphia ............ 8. maja New York .............. 22. maja St. Louis................29. maja Philadelphia ............ 5. junija St. Paul ................12. junija New York .............. 19. junija St. Louis .............. 26. junija Philadelphia ............ 3. julija St Paul ................ 10. julija New York..............17. julija St. Louis................24. julija HAMBURG AMERICAN LINE. V Hamburg. President Lincoln ........ 5. maja Blueeher ................ 12. maja Amerika ................ 15. maja Cleveland (novi) ........ 22. maja President Grant.......... 26. maja Kaiserin Aug. Victoria----29. maja DEUTSCHLAND........ f. junija President Lincoln........ 9. junija Cincinnati (novi) ........12. junija Blueeher .............. 16. junija Amerika................19. junija Cleveland .............. 26. junija President Grant ........ 30. junija SEVERONEMŠKI LLOYD. V Bremen. . Kaiser Wilhelm II.........4. maja ■ Prinz Fred. Wilhelm......6. maja i Kronprinz Wilhelm...... 11. maja Frie^rich der Grosse......13. maja . Kronprinzessin Cecilie .... 18. maja l Kaiser Wilh. der Grosse.... 25. maja Prinzess Alice............27. maja k Kaiser Wilhelm H....... 1. junija „ Kronprinz Wilhelm...... 8. junija Prinz Friedr. Wilhelm .... 10. junija l Kronprinzessin Cecilie .. 15. junija I Friedrich der Grosse .... 17. junija E Barbarossa..............19. junija . Kaiser Wilh. der Grosse ..22. junija I Grosser Kurfurst........24. junija j Kaiser Wilhelm IL......29. junija HOLLAND - AMERICAN LINE. V Rotterdam. Potsdam ................ 11. maja Noord&m ................ 18. maja 9 Rotterdam .............. 25. maja Ryndam ................ 1. junija New Amsterdam........ 8. junija Potsdam................IB. jitnija Noord^m .............. 22. junija » Rotterdam (novi) ........28. maja - Ryndam ................ 6. julija i Now Amsterdam ........ 13. julija - Potsdam ................ 20. julija «**>»>■.«lll»'IIM TM • _ a«* at,. - • naznanilo. Vsem rojakom v Evelethu, Minn., kteri pridejo sedaj iz stare domovi- 1 ne in objednem tudi tistim, ki Se ni- ^ j so pri nobenem podpornem društvu. ^ se naznanja iz urada društva sv. Ime t Jezus št. 25 J. S. K- J. v Evelethu, j Minn., da je sedaj pristop k druStvu \ znižan za $1.50; prej je stal pristop ' $4.50, sedaj samo $2.00. Torej ne 1 zamudite te prilike, da ne bo za kte- ! rega prepozno. Veliko je Slovencev , v Evelethu, ki ne pripadajo še nobenemu društvu, torej ne zamudite 1 lepe prilike, ki se vam sedaj nudi, * ker društvo je objednem tudi v do- ^ brem finančnem stanju; ima gotovine ] čez en tisoč dolarjev ter šteje 160 čianov in 50 članic. Objednem pa opozarjam vse Člane , društva, ki so naseljeni izven Eve-letha, da svoje mesečne prispevke bolj redno pošiljajo, zakaj člana, ki ne plača svoje mesečnine, se po Jed-notinih pravih suspendira; če se mu kakšna nesreča ali bolezen pripeti, naj krivico zapiše sam sebi, zakaj- če on neče podpirati društvo in Jedno-to. potem tudi društvo ali Jednota njega ne more. Objednem opozarjam tudi vse člane, kadar potrebujejo ktero bolno podporo, da si pri društvu izposluje zdravniško spričevalo, kterega naj zdravnik izpolni, ker na navadna zdravniška spričevala se bolna podpora ne bode nobenemu izplačala. — Člani izven Eveletha pa naj pišejo I. tajniku po zdravniška spričevala. Bratski pozdrav vsem članom in članicam naše Jednote. Ivan Škrabec. tajnik (4-6—5) Iščem mojega brata MATIJA STO-VANJE; doma je iz Nadanjgasela pri Št. Petru na Notranjskem. V Ameriko je prišel pred 2 meseci. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam javi. Anthony Stovanje, P. O. Box 80, Crossfork, Pa. NARAVNA CALIFORNIJSKA VINI NA PRODAJ Dobro črno in belo vino od S5 do centov galona. Staro belo ali črno vino SO cento* galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galee vina, mora sam posodo plačati-Drožnik po $2.50 galona. Sladki moit 24 stekl. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima poacbes nUko ceno. Pri večjem naročilu dam popust. Z poitovanjem STEPHEN JAKSE, Crockett, Contra Coeta Co., California. |MjawM»> .—<... - ........ _... • — ......-i; priporočilo. Vsem rojakom Slovencem po Ameriki priporočamo alatamko tvrdkc DERGANOE, VTDETICH 4 00., ki se nahaja na 1622 Arapahoe 8t. Denver, Golo. Imenovana slovenska tvrdka prodaja samo zanesljivo, pošteno blago. Svetovati je vsem Slovencem, da kupujejo pri domačinih in ne pri tujcih. In aakaj tudi pri tujcih, ko imamo dovolj slovenskih trgovcev, ki nam tako radi postrežejo! Naša dolžnost je, da jih podpi ramo. Kdor potrebuje fine, zlate ure i* sploh kako zlatnino, naj se obrne ns slovensko tvrdko Derganoe, Videtiei & Co. v Denverju, Colo. Opozarjam« tudi na oglas, ki ga ima dotična tvrd ka v našem listu. Upravniitvo "Glasa Naroda". rojakl naročajte ss Ua '4GLAS NARODA", NAJTBČH O NAJCBNRJ&I BNETNK! Kje je VALENT. MAJNXK? V Ameriko je dospel v začetka mesena marca. Dospel je v New York a parnikom od American Line, dva kovčeka odposlal je pa po fraoeo-ski pregi. Naznanil je naskw njegovega bivališča Glenwood Springs Colorado, kamor smo tudi kovčeke odposlali ter mu objednem pismeno naznaniti. Ker um je pa pismo vrnjeno, sodimo, da njega ni v zgoraj označenem kraju. Prosimo cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da nam nemudoma naznani. — Frank Sakser Co,, 82 Cortland t St., New York, N. Y. Kje je ANDREJ RIHTERŠIČ? Prej je bil v Roslinu, Wash., ia sedaj ne vem, kam je odšel. Preeim ee-njene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, ali pa naj se sam oglasi. — Joseph Rihteršii, P. O. Bos 122, Eveleth, Minn. (4-7—5) GT Velika zaloga vina In žganja. ^mjUfess Marija Grill Prodaja belo vino po..............70c. gallon ^UeDBm^ ** črno vino po.............50c. ^KgE^BSnfig*^* Drotnik 4 galone xa....................»11.00 <5Nb2HmhD Brinjevec 12 steklenic za...............$12.00 pjmSB&Bff aH 4 gal. (sodček) za..................116.00 -Za oMlno naročbo se priporoča V MARIJA GRILL, 8308 St. Clair Ave., IN. E.f Cleveland, O. nnpagMB Generale transafiaow (Francoska parobrodna družba. mm* GBTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE. INOMOSTA IN UURi, X i Poštni parniki to:] "j* Provence" na dva waka............. 14,200 ton. 30,000 a*. ji&S La Savoie** et K ...................12,U00 25,00C -a Lorraine" t .. lt ........... ......12,000 25/J0C 9. Touraine *■ ...... . 10,000 . 12, (XX Bretaen e"...................... 3,00») ' r 9,00C ' Ji Gasgognc"1.-........................... . 8,000 ^ d.OUC Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YOfti corner Pearl Street, Chesebrough Building - iiVmiki »dplvjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih oi itir. ;: roladne iz pristanišča 6t. 42 North River, ob Morton Str 1 T! •LA LOBRABOI • maja UM *LA PROVENCE !•. jnaga 10» •LA PRO VENCI 1». maja »H *LA SAVOIE 17. jimije IMi •LA SAVOIE m ssa^e *LA LORRAINE 94. js^a Ml La Bretagne 27. maja 1900 *LA PROVENCE L ja**a 10«. •LA LORRAINE k 1001 *LA SAVOIE 8. julija 1000. POIXBXA PLOVITBA. Lspi parnik na 4va vijaka "CHICAGO" odplnje ia New Torka 4 mm+ , Isvnsmt '< wm:«^«; *Hkwt >r v I % .J - r~ - * •■-<-.ic. ^jj AVSTRO-AMERIKANSKA ČR?4 (preje bratje Cosulich.) Najpnpravoejsa in najcenejša parobrodna črta za Sloves ^ m^ ^ < ~~ • - . - -Novi parnik na dva vijaka "Mabtha Washington". ^SGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM. TRSTOM iN Wm&c, > nKpodaJmivedenlmA yajwojl na 4n dijaka isuajo breaii^nl . braofav: HT**™! ia427iu« ■ i mu i WArawwoH, ! ABOIFHVA, VMMtt^tajuOMihidMB HfSf ***** P*4" ptfldto 8im nM ntdii ti REV TOKA n tt. Mzrrti* iai TC^STA.................................«L—. unnmn..................... _ , »sim UO.............................. .... . EAemi................ ... . taji KABLd^OA______________mM II 1UI1ID |r TBRTA a M* M----------$60.00, IMjOO in Phelps Bro«. & Co., Gen* Agents, i vmi^tM sm *s* vat« V padlsehovej senci. •plMl Karal May. ČETRTA KNJ1QA. V balkanskih soteskah. IJj-r.J. i Wmimtimrmmj* | "JMeedi, t-ega mi vendar ne bodes storil! Vidiš dan se že nagiba h haw. Earn pa bočeš potovati t" farni j© prav. Bilo je že pozno popoludne. In sedaj me tudi Halef utihona vpraša: "Ali nameravaš v resnici še danes odpotovati?" "Da, to je to raj skoraj neobhodno potrebno." "La bodel potoval sam T — Brez nas?" "Tega bi se skoraj ne upal." "Toraj pomisli, da smo bili skoraj ves čas na konjih in da potrebujemo ni in konji počitka." "Dobro, ostanimo toraj še nekaj časa tukaj in prenočimo pri prijatelja Silama." Kovač veselja vzklikne, ko zasliši te besede, mi poda desnico in reče: "Bfendi, ti piti pojma nimaš, koliko veselja si mi napravil!" "Vein, da te veseli." "Imenoval si me tvojim prijateljem!" "Saj si vendar in to si mi tudi dokazal. Ko se vrnem t domovino, ■psflnl bodeš tudi ti k onim, kterih se bodem vedno z veseljem spo-■najal." "O tem moram sporočiti moji ženi. Da bi saj vedel, kako se jej sedaj godi in kako se počuti!" "Izposodil si si konja in tega moraš zopet vrniti. Vzemi toraj mojega konja; poglej po ženi in pridi zopet nazaj." "Ne, tega ne storim. Na takem konju sme jezditi le človek, ki ga je rredeo. 1-a.hko dobim druzpga konja in potem «e takoj vrnem." Karač odide. ^ T* mi je bilo tndi prav. kajti Rija itak >am potrebujem. Pred vsem moraa* namrW- zvedeti, kaj -;e medtem godi v prosjakovej koči, ker tako cahteva naša varnost. Ko >e v>i v>ed^jo. in ko je bil pek zaposlen s svojci, da nas "pogoste", rečeni Halefu: * * "Ne bodi v skrbeh, ako sedaj odidem! Videti hočem namreč, kaj ae je zgodilo z Mo^klanom." ''Ali si prišel ob pamet, r-idi f Ti srr«1^ sedaj nazaj v kočo?" "Da." "Tam te bodo umorili!" "Nikakor, kajti sedaj me ne morejo več iznenaditi. V ostalem sem pa prepričan, da je koča sedaj prazna. Mosklana so namreč kam odnesli, da ga ne moremo več najti. "Njemu se tebe sploh ni treba več bati, kajti pravzaprav nisi imel pravice zapreti ga." "Ta ja ros. Toda on se me boji. Prej je streljal name in v ostalem tndi nima dobre vesti. Ne povej barvarju, kam sem odšel!" "Toda ako se k malo ne vrneš, potem pridem za teboj!" * % "Dobro, pa naj bode tako." Odidam tiho na prosto in odjezdim seveda ne po prefinji poti, kajti to bi se prav lahko s kom sešel, ki bi mi ne bilo po volji. Vsled tega ne jeadiat proti jugu. temveč proti zapadu, da pridem tako od druge strani t goad. Veko jezdim ob desnem robu gozda in pridem kmalo do onega eacct«. kjer zavije gozd južno proti KabaČu. Tu ugledam daleč južno od iaeaovane vasi skupinjo jezdecev, kteri počasi jezdijo dalje. Tam so se ustavili pri nekej samot nei koči in sedaj nadaljujejo zopet svojo pot. Dosdeva se mi, da so to ba5 oni ljudje, ktere iščem. Od njih sem oddaljen sekaj nad angleško miljo. "Kavam, kavam — hitro, hitro!" rečem konju. Bi dobro razume te besede in tako se mi ni tr>ba poslužiti druzega grabiva ca hitrejšo ježo. Bilo je veselje tako leteti. In vendar bi Ufak« sedeč tako na sedlu nalival in pil vino, ne da bi zlil tudi samo jadna kapljico. V par minutah sem pri omenjene j koči, kjer razjašim. Jeedil sem vedno tako, da je bila koča med menoj in omenjenimi jaadaai, tako, da me nihče ne opazi. Pred kočo sedi Ženska srednjih let in reže dinje. '' Ahsam ajrola — dober večer.'' Že nska me pogleda in mi odvrne pozdrav prav prijazno. "Ali mi hočeš dati komadi? dinje, kajti žejen sem", jej rečem. "Zelo rada, efendi." ~ . Odreže mi velik komad in mi ga poda. Ko vidi. kako hlastno jem rfadko dinjo, aa zadovoljno smeje in reče: "To sem sama pridelala. Pred par minutami sem morala celo dinjo rasdeliti. Oni, ki so bili tukaj, niso tako uljudno prosili, kakor ti." "Toda plačali so. jelit" "Jaz ne zahtevam plače, dasiravno sem zelo siromašna in sem le malo dinj pridelala. Poleg vsega tega so me Še oropali." *'NebvaležnežiI Kaj so ti pa odvzeli?" "Moj robec, ki sem ga imela na glavi. Jeden med njimi je ranjen in tega so z mojim robcem obvezali." "Ali jih poznaš?" "Z njimi je bil prosjak Zaban, ki biva v gozdu; tudi njegov drug Ifnrad je bil z njimi." "Ali ne veš, kam jezdijo?" "Namenili so se v Uzu-Dere. Tam biva nek Zabanov sorodnik, ki je adravnik in čudežni lečnik. Tam nameravajo ostaviti bolnika.'' "AJi niso govorili, kako je bil njihov drog ranjen ?" "Padel je raz drevo in priletel z obrazom na kamenj. Razbil si je vas sobe." "Siromak!" "O, njega ni potreba obžalovati! Dobro ga poznam, samo za njegovo ime ne vem. — On je zapeljivee naših mož!" "Tudi tvojega?" "Ne, jaz sem vdova; mož mi je umrl." "Imaš otroke?" 4'Tri. Najmlajši je bolan za škrlatioo; večja sta pa odšla k vodi, da vjaoMta par pijavk, ktere prodajam onemn zdravniku. Za deset komadov mi plača jedno paro." Sirota! Kako žalostna je taka plača! Vsled tega vzamem pet pi- jaatio* iz žepa in jej je podarim. "Evo, kupi tvojemu otroku kako hladilno pijačo." To j<> bila malenkost, toda za njo je bila že velika svota. Pogleda me ■taaaapno in vpraša: "Te mi hočeš podariti?" I "Da." "Efendi, ti si zelo bogat?" "Da." "Potem je dobrota tvojega srca tako velika, kakor tvoje premože- Ahk Mi u — — —" Druži h besedi j ne slišim, kajti sedaj zajašim svojega konja in od-jeadim nazaj, odkjer sem prišel. Koliko bede bi se dalo ublažiti, ako — — ako bi kedo ram ogel dajati darove! Zvedel eem dovolj, in tako vem, da se mi ničesar ni bati. Ko potem razjašim v Džnibašli za hišo našega debelega prijatelja in očeta neveste, vidim, da tu visi sveža in i« krvava koža, dočim krog hiše diši po pečenem meso. Koža je bila še malo preje paradna obleka nekega kozla. Na drugem voglu hiše, tam, kjer je imel veter najmanj pristopita, najdem peka in njegovo ženo, ki sta se bavila — s. kom? " Na tleh stoji lesena, nizka posoda, kakoršnjej bi rekli na Slovenskem na — pol škaf ali pa skleda, ktere izdelujejo ~ Ribničani. Na robu sklede so položene tri jake žice. Na srednje j žici je nataknjea blagopo-kojni kozel, ki ima roge še na svojej glavi. Na njegovo truplo in preko ostalih dveh žic, sta pek in njegova žena položila polena in na polena kravji gnoj, kterega imenujejo Mongolci arkol. Na to plast je prišlo potem zopet listje in potem drva. Vse to so pokrili zopet z gnojem in lesom in prižgali. Tako se je kozel na vrhu obžgal, pod obžganim delom se je pekel, in še bolj navzdolj je ostal mrzel. Iz pekočega se dela pa kaplja mast v počasnih presledkih na dno imenovane posode, kjer je ležalo nekoliko rila. Posoda pa je bila tako krasno rudeče pobarvana, da je izgledala, kakor hlače francoskih infanteristov. Sedaj si na nikak način ne morem pomagati in tako mislim na rudeče roke debele Čileke, na raznobarvno suknjo njenega moža in na vse drugo. Končno pričnem sumiti, da so to posodo preje rabili za rudečo barvo. "Kje si bil, efendi?" vpraša me pek. "Dobro, da si prišel. Vam v počast sem zaklal nežno in mlado kozo, ktero sem kupil pri sosedu." "Ali se ti ta koza ne dozdeva, da je možkega spola?" "Nikakor! Kaj pa misliš, efendi?" "Poduhaj samo in videl bodeš, da se je tvoj sosed zmotil in da ti je prodal mesto koze navadnega kozla." "Tega moj sosed ne stori." "Meso se je zasmodilo. Ali ne bodeš pečenko oklenil?" "Efendi. sedaj se vidi, da si tujec! Ako to storim, potem zgubi meso ves okus." (Uatjs pnfaMfcajši.) nmni Frank Petkovsek ' 718-720 Market Street. WAUKEGAN, J* & & ILLINOIS B..J.,. fin* VINA. »ajbali*« ŽGANJE kar rrOMja bmtm smodke-patqcto. VAN A ZDRAVILA. Predaja ^StIJSTI — Pošilja SS^ * "" ^—" Zastopsak **Glaa Naroda" 82 Cortlandt Street, New York. | FRANK SAKSER CO^ ) 82 Cortlandt Street, New York, N T I Podružnica * 6104 ST. CUAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, 0> If fill !7Q nniolo nameravajo potovati v staro domovino z doDt>m » \ UOuliU A d I U ID Rti brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere >edr»egj H laM A Vjllllll^ izmed ouih parnikov, kteri so označeni v listu poo mtit I v i »m ''Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika u eai odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, d« p: at ) en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojav.. i pnie v ICew Yor'c in na ktero postajo; naš človeK ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prt age ' ter ga odp:Ije na paruik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, nt ia. o i nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandl ' in takoj po obvestilu pošljemo našega čioveka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožn-n I angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je rek *ažnt I za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo slepane* t L ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagetev« r veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pi« L dajo brezdušnim oderuhom, kteri spdjcjo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo vaŠnc r koristno. * §1 ft H f) Ril) finčilinmn vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsa** » r lluHtlllu 11U &J 11 i U III II narna pošiljatev po nas poslana pride v stari ki* - *t L y w k £ ti 1J W |IU U £11V do l2 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k poŠta* F hranilnica. Nikdar ae še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes *:-*of i *r.)t ču e od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesT.ve hranilnice a*/ [ ,i.'ait" po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obrea^ *** k «1 dneva uloge. Izplačujem-) uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. Dtfctriictri ifPllQr kuPujemo in prodajamt ^c nluilllulll UUllUl dnevnem kurzu. Ako porojeJ J v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS in kupiš Ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izpiač«. nemore ti ga nihče vkrasd, ker njemu ne bo plačan. Imail' iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem. d» vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo Hp nrD7rDtl I ^^ » Staro domovino koma Jta fliU UIulIuU 1 pooblastilo poslati, obrnite se na fr naš, mi vam ceno in brzo postreže mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako žel) kteH vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov. (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pofilje svoje vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo ime) »i to osti ko se domu vrne. Ofrn ci nampnipn icn°' °tr°ke» ^ ^ pKU M muHCujcii kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zuiesljivc nt nas, ker bodeš ndjpošteneje in najbolje postrežen. M. e list ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduč-mo rojake sa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, o ±c/0. Re-itni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh nlog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še me sto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost ja toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so dišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pnpilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vain daje trdno var nost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH Naš zaupnik v Združenih državah je že več let 109 Greenwich St^ I*I> \ TVTl^ C A l/CCD 6104 Saint Clair Ave. N NEW YORK, N. Y. rKAlMv ijAKoLK LU. CLEVELAND, o HARMONIKE Doaul kakortnefeon Tiste tadalaies. •> poplavljam po najnižjih cenah, a d*> trpežno in saaesl]ivo. V popravo w □esijivo vsakdo poilie, ker sem le aa 16 lat takaj v tam posla ia ssdaj s avo j«m lastacm doma. V popravek m mem kranjske kako« vso drage karmo aike te raiaaam po dala kakorlao kd sakteva kres asdslialh ■fraka), JOHN! WENZEL, 1017 C. €tmd Str.. CUeaUm*. O. MARKO KOFALTj 844 A 646 So. 2nd Str*«!. ' 8TEBLTON, PENNA. I Priporoč* se Slovencem in Hrvatom t I Steel tono in okolici za izdelovanje kamnih pogodb, pooblastil ali polneaaaa ( (Vollmachr in drugih v aotarsU poasl ■padajočih stvari, ktere točao ia po end ixvrtu]em. Dalje prodaje m psrobrodm lifti u « stari kraj sa vse boljfte parnike in p—-bradne proge ter potiljau taadi *«hm domovino po najnilji ceni. Mr. MAJtKO KO F ALT je naft sastopnik sa vse pode in ga tii)il>o I toplo priporočamo. "GLAS NARODA*. | Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj izvrstna, dobra ia naravna Žraa ali bela vina. Cena belemu je 40c in črnemu pa 35« galona, s posodo Slanjših naročil od 50 galoa ne sprejmem. Z naročilom 6« poSlje poloriso denarja naprej in druga polovica se plača pri sprejemu vina. Vsak naročnik vožnino sam plača. Prosim, da vsaki naročnik požlje ualaaini naslov kam naj vino pošljem. Za večja naročila kakor Car load, se pimmr\» sa eeno zmenimo. ^VW .TV1?. —r Za obila naročila se priporoča posestnik vinogradov Frank Stelanich, R. E. No. 7 Box 81, FRESNO, CAL ffiffiLCE! Prodajam curaretni tobak poetmne pro sto po gieaečin cenah : Mitteifeiner Tor kificher 26 h (drajc*ner) po <>i Pein*>i Hers^jovina S4 h. (zip<*»ijt?i) p > 17ct. Pi sebne cene za prodajalce. Zaloga avstrij. bosnii. in here, tobaka. A. Logar. 26 E. 119. St.. New York. Pazite ! Kdor želi čuvati svoj denar, kadar potuje preko New Yorka, naj se zanesljivo obrne na j e d i n o slovensko-hrvatako gostilno, kjer dobi vsak čas najboljšo postrežbo Domača hrana in čiste sobe bo rojakom vedno na razpolago. Dobi se vedno dobra pijača ter vaalbvrKtni avstrijski in herce-govacki tobak. 8voji k svojim I Ant. Plečko, 137 Washington StM NEW YORK, IV. V. Knajpova zdravila I ^-------Sedaj smo / pripravljeni f \ vsakovrstna / O \ nart.oiia bočno ! izvrševati. A- \ ^ * ko kašijaš, ako jraMB- / B ' p^ehiajen, N^HB^^r ako imss kake vrete tatar, a-ko trpiš nji ka-Mifr. S. Kneipp. ki dragi twlez-ni m ti zdravniki ne morejo p>omagati, ne odlašaj pihati takoj po knjižico: "Nmo-di!o in cenik Knajporih zdravil", ktero dobiš zastonj aW dopoiljoe, poštno znamko za dva centa aa poštnino. Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi bla^oalov za sve trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je darfttaneemnogo na dnevnem reda. To je novi in pravi naslov: AL AUSENIK & C0„ 82 CORTLANDT ST.. NEW TOK*.«. T. A____/