Trgovina šele prodira V NADALJEVANJU našeaa »tekmovanja«, kdo je največji v naši občini, bomo tokrat »ob-ravnavali« trgovino. Ta razmeroma »mlada« panoga v našem (občinskem) gospodarstvu ni tako razvita, kakor na primer industrija. Temu se kajpada ne smemo čuditi. Naša občina je bila dolga leta »dominior« za industrijo, veliko manj pa za trgovino. Trgovska podjetja so se, tako kakor v drugih mestih pri nas in v svetu, razvijala (in razvila) v središčih, v našem mestu torej v občini Ljubljana-Center. Toda zadnja leta tudi ta gospodarska panoga prodira med nami in se dobro razvija, ta razvoj pa bo še večji, ko bodo v naši občini ures-ničene predvidene naselitve in ko bodo zrasle nove stanovanjske soseske, kot je Soseska 6. Toda tokrat ni naša naloga, da komentiramo razvoj trgovine, ampak da v obliki »tekmo-vanja« prikažemo, kdo so največji trgovci v naši občini. Po podatkih iz občinske skupščine, zbranih na podlagi zaključnih računov, velikih trgovcev tako rekoč niti nimamo, razen dveh ali treh. Da je zares tako, poglejmo, kaj nam v tej zvezi pokaže celotni dohodek. CELOTNIDOHODEK PO NAVEDENIH podatkih samo tri podjet-ja sodijo v vrsto večjih trgovskih podjetij, to pa so Slovenija-avto, Slovenija-vino in Cos-mos. Vsa druga so nekajkrat manjša od zad-njesa mod navedeno trojico šišenskih trgov-skih podjetij. Poslejmo, kaj prikazujejo po-datki! Gospodarska organizacija Celotni dohodek 1. Slovenija-avto 2. Slovenija-vino 3. Cosmos 4. Elektrovod 5. Kurivoprodaja 6. Koopiomet 7. Drogerija 8. Gorjana 9. Galis 10. Slovenija-promet (podružnica) 707,897.026 432,751.584 300,812.204 89,874.688 62,241.503 38,227.094 30,548.812 25,131.860 23,711.102 18,296.000 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 10. Za to desetcrico pridejo še tri manjša pod-jetja, ki jih bomo navedli in vključili v tek-movanje," ker lahko prodro med deset naj-večjih. To so: Obrt-oprema z nekaj več ka-kor 13, Sloveni ja-promet (uprava) s 6 in Iskra-CAOP s 4 milijoni cclotnega dohodka. KOMENTAR: Podatki iz tc disciplinc ka-žcjo, cla vseh 13 kandidatov iz naše občine ne uslvari niti približno takcga cclotnega do-hudka kakor npr. »Mctalka« iz občine Ljub-Ijana-Ccnter. Glavninc tega dohodka pa ne ustvarjajo podjetja, ki jih lahko tudi po strukturi potrošnikov imenujemo občinska, ampak prav tista, ki trgujejo ne samo v na-ši občini, ampak tudi v našcm mestu ter še dlje in širše. To potrjuje, da trgovina nikoli ni bila lokalna. V njcni naravi je, da se širi, da »nadzoruje« velika območja in priviaču-je množice potrošnikov. V tcm kajpak ni nič slabega. Nasprotno. Vendar kažejo naši po-datki, da pride na enega našega občana ve-liko manj celotnega dohodka i/. trgovine ka-kor iz industrije (primerjajte podatke iz Jav-ne tribune št. 389). To po svoje navaja na sklep, da kupujejo Šiškarji zunaj svoje ob-čine, kakor tudi na to, da tcčejo tokovi po-rabe, posebno osebne, zunaj meja naše ob-čine; vendar se zavoljo tega ne gre grizti, toda tudi ne veseliti. Nekaterc korakc je po-trebno storiti v dobro občine in njenih potrošnikov, da bi bili ti tokovi močnejši znotraj same občine. DOHODEK CE JE DOHODEK kategorija, ki izpričuje uspešnost, polcm to tokrat ne bo tako očit-no, kajti to pravilo se bo uveljavilo malo pozneje, ko bomo prikazovali dohodek na zaposienega. Dotlej pa je stvar taka: Gospodarska organizaci ja Dohodek •¦j ~ 0 ji 1. Slovcnija-vino 2. Cosmos 109,765.581 10 19 1. 40.908.176 9 17 3. 3. Slovenija-avto 4. Kurivo-prodaja 5. Koopromet 6. Drogerija 7. Elektrovod 8. Galis 9. Iskra CAOP 10. Slovenija-promet (podružnica) 11. Gorjana 37,146.260 8 18 2. 8,930.269 5,434.098 5,248.510 3,904.176 2,488.273 1,996.275 1,094.753 586.794 13 11 9 11 4. 5.-6. 7. 5.-6. 3 8. 2 10.—11. 10.—11. 9. Zunaj tekmovanja sta ostala še Obrt-opre-ma in Slovenija-promet (uprava), ki imata 690.113 oziroma 443.818 dinarjev dohodka. KOMENTAR: Žai nimamo podatkov, da bi primerjali poslovno uspcšnost naših pod-jetij z drugimi. Vcndar se pokaže, da Slove-nija-avto nc ustvari tulikšncga dohodka ka-kor Slovcnija-vino. Ali naj lo pomeni, da je donosneje trgovati z vinom kakor pa pro-dajati avtomobile in nadomcstne delc zanje, je težko reči. Vendar to niti ni tako po membno kakor naše odkritjc, da prav majh-ni ustvarjajo velik dohodek. Nekaj primer-jav: Da bi Slovenija-avto ustvaril milijon dohodka, mora ustvariti 20 milijonov celot-nega dohodka. Kurivoprodaja pa mora ustva-riti manj kakor osem milijonov celotnega dohodka za milijon dohodka. Ta primerjava je še izrazitejša za Iskro CAOP, ki mora ustvariti nekaj več kakor dva milijona celot-ncga dohodka, da bi /apisala v svoj saldo miTijon dohodka. Kaj kažejo ta razmerja? Odgovor pričakujemo od samih trgovcev. Nas zanima zdaj tabela, ki kaže, da se tisto, kar smo povedali na začelku, tudi urcsniču-je, namreč, da se izloča skupina večjih. Jas-no je tudi, da se oblikujeta »zlata sredina« in »rep«, ki se bo ncnchno spreminjal. Lah-ko se celo zgodi, da bo kdo iz tega repa zme-šal račune tudi precej večjim. BRUTO SKLADI CE SO SKLADI grafikoni akumulacije, ali bolje povedano: če so njihovi resnični kazal-ci, potem imamo tudi tu precej presenečenj, ki niso preveč optimistična. Poglejmo! Gospodarska organizacija Bruto skladi o «j L ¦* 9- >o 3 O * H c/3 u S 1. Slovenija- vino 34,387.966 10 29 1. 2. Slovenija- avto 9,685.701 9 27 2. 3. Cosmos 5,127.828 8 25 3. 4. Kurivo- prodaja 4,371.193 7 20 4. 5. Koopromet 3,009.634 6 17 5. 6. Elektrovod 2,458.224 5 16 6. 7. Drogerija 927.200 4 13 7. 8. Galis 554.610 3 8 8. 9. Obrt-oprema 327.477 2 2 11. 10. Iskra CAOP 258.895 1 3 9,—10. 11. Gorjana 128.379 — 3 9.—10. Tu sta izostali podružnica in uprava Slo-venija-prometa, ki sta imeli lani 102.057 ozi-roma 75.73S dinarjev brulo skladov. KOMENTAR: Skladi nam pokažejo, kakš-na je dclitev dohodka v delovni organizaciji. Vodilni na tej naši lestvici izloča od 100 di-narjev dohodka 31,2 v sklade, kar je soraz-merno dobro. Naslednji, ki je trenutno na drugem mestu, ima nekoliko slabše razmerje: vsak četrti dinar daje v sklade. Kurivopro-daja pa je med vodilnimi daleč najboljša: skoraj vsak drugi dinar gre v sklade. Na-sprotno pa izloča Cosmos \- sklade vsak osmi dinar. Drugi so pod mejo Kurivoprodaje. Največ dohodka gre torej za osebne dohod-ke, kar je glede na naravo trgovine tudi lo-gično. Ko bi vedeli, kakšni so skladi v tch dolovnih organizacijah in kako delijo sred-stva, namenjena za sklade, bi na podlagi teh podatkov lahko globlje prodrli v strukturo dclitvc in točno vidoii, ali so skladi name-njeni za razširjeno reprodukcijo, torcj za no-ve trgovske lokale in razširitev podjetij, ali pa gredo za družbeni standard (stanovanja itd.). Zanimivo je pri tem, da je recimo Iskra CAOP imela sorazmerno zeio nizke mate-rialnc stroške (razlika med cclotnim dohod-kom in dohodkom) in da ima spet sorazmer- no visoke stroške za kadre, saj gre vsak osmi dinar v sklade. Ta tabela in ti podatki omo-gočajo v tej smeri šo globlja obravnavanja, ki jih prepuščamo vam, da sami ocenite, ko-liko je kakšno podjetje poslovalo dobro ali ne. Nas zanima ob tej priložnosti podatek, ki smo ga dobili s to disciplino. Vse do de-vetega mesta je namreč vrstni red na lestvi-ci spremljala tudi uvrstitev po skupnem se-števku točk oziroma po velikosti skladov. Ali se tudi tu skriva kak podatek, ne more-mo z gotovostjo reči, četudi se izkaže, da so mnoga podjetja našla svojo »vclikosl« prav v skfadih. ZAPOSLENI ŠTEVILO znposlenih je kategorija, ki v do-bršni mcri ilustrira razvitost podjetja. Zato poglejmo, kako je s to rcčjo v naši (občin-ski) trgovini: Podjetje Štcv-, % §¦ V. J J zaposl. ^ L o H V) 5 1. Slovcnija-vino 2.033 10 39 1. 2. Cosmos 1.015 9 34 3. 3. Slovenija-avto 492 8 35 2. 4. Drogerija 129 7 20 5. 5. Kurivoprodaja 102 6 26 4. 6. Iskra CAOP 33 5 8 9. 7.-8. Elektrovod 30 3,5 10,5 7. 7.-8. Galis 30 3,5 11,5 8. 9. Koopromet 29 2 19 6. 10. Slovenija-promet (podružnica) 25 1 3 10.—11. 11. Gorjana 7—3 10.—11. Zunaj razvrstitve sta tu ostala Slovenija-promet (uprava) 10 in Obrt-oprema 9 zaposle-nih. KOMENTAR: Ce zdaj vse dosedanje tek-mo\anje podrobneje analiziramo, lahko pri-demo celo do povprečnih bruto osebnih do hodkov. To bomo tudi storili. V Slovenija-avtu so znašali lani (bruto) okoli 40.000 di-narjev. Ko bi od tc vsote odšteli dajatve (davke), bi dobili neto znesek in če bi tega razdelili nato na 12 dclov, bi dobili povpreč-ni mesečni osebni dohodek. Vendar nas to ne zanima. Zanimajo nas razmerja, ki jih iz teh podatkov ni mogočc dobiti. Namreč: Razlika mcd dohodkom in skladi je znašala v Slovenija-avtu približno 26 milijonov di-narjev. To vsoto so po teh podatkih raz-delili na osebne dohodke in podobno. Slove-nija-vino na primer ima razliko 75 milijonov, ki jo je razdelila med 2.033 delavcev. Tako je na njihovega delavca prišlo od tega dela dohodka kakih 37.000 dinarjev bruto. Trideset zaposlenih delavcev Elektrovoda je razdelilo lani nekako poldrugi milijon dinarjev, pa pride pri njih na zaposlcnega po teh podat-kih 50.000 dinarjev ali več kakor pri Slove-nija-vinu in Slovenija-avtu. MN0G0B0J Šele v mnogoboju se zadeve razčistijo. Kako je to v naši trgovini? CELOTNI DOHODEK NA ZAPOSLENEGA točk 1. Gorjana 3,57 10 2. Elektrovod 2,90 9 3. Obrt-oprema 1,44 8 4. Slovenija-avto 1,40 7 5. Galis 0,79 6 6. Slovenija-promet (podružnica) 0,72 5 7. Kurivoprodaja 0,62 4 8. Slovenija-promet (uprava) 0,60 3 9. Drogerija 0,31 2 10. Koopromet 0,30 1 DOHODEK NA ZAPOSLENEGA: 1. Koopromet 0,21 10 2. Elektrovod 0,101 9 tocK 3. Iskra CAOP 0,081 8 4. Kurivoprodaja 0,080 7 5 .Obrt-oprema 0,075 6 6. Gorjana 0,071 5 7. Slovenija-avto 0,070 4 8. Galis 0,060 3 9. Slovenija-vino 0,044 2 10. Slovenija-promet (uprava) 0,040 1 BRUTO SKLADI NA ZAPOSLENEGA: 1. Koopromct 0,130 10 2. Elcktrovod 0,066 9 3. Kurivoprodaja 0,040 8 4. Obrt-oprema 0,030 7 5. Slovcnija-avto 0,020 6 6. Slovenija-vino 0,0171 5 7. Gorjana 0,0170 4 8. Galis . 0,016 3 9. Iskra CAOP 0,008 2 10. Drogerija 0,007 1 Skupna razprcdelnica pa jc po mnogo-boju takale: 1. Slovenija-avto 52 1. 2. Elektrovod 46,5 2. 3. Slovenija-vino 46 3. 4. Kurivoprodaja 45 4. 5. Koopromet 40 5. 6. Cosmos 34 6. 7. Galis 23,5 7. 8.-9. Drogerija 23 8.-9. 8.-9. Obrt-oprema 23 8.-9. 10. Gorjana 22 10. Zunaj končne uvrstitve sta ostala oba predstavnika Slovenija-prometa in pa Iskra-CAOP, četudi je zbrala kar precej točk — 18. KOMENTAR: Na.j končamo s prescneče-njem. Podjetje, ki ima samo 7 zaposlcnih, se je uvrstilo v deseterico, iz te druščine pa so izpadla večja podjctja. To je Gorjana. Ali kaže to, da ima tudi kvaliteta vlogo? Ali pa je morda slučaj? Da temu ni tako, pove po-datek, da se je Gorjana uvrstila do desetega mesta v štirih disciplinah od scdmih in da je v zadnjih treh, v tako imenovancm mno goboju, zbrala veliko točk in si tako zago-tovila mesto med najboljšimi. Vcndar nas ne zanima samo to. Nasprotno. V tcm tre-nutku nas zanima dejstvo, da trgovina v Ši-ški ni do\olj raz\ila in da je za njcn moč-nejši razvoj potrcbno zagotoviti vcč prosto-ra. To sc lahko zgodi samo, če bomo tej gospodarski veji posvetili več pozornosti. V. K.