PuSloiu ptttBsnfl T fotovU Leto XII., štev« 203 Ljubljana petek 4* septembra 1931 d, _ pniog. 2eaa l Din Upravnistvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — TeL 3492 ki 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova olica št 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub* ljana št 11.842. Praha čielo 78 180 Wien št 105.241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 n 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te- Itfoo št 2440 (ponoči 2582). Celje* Kocenova uL 8. Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta/rifu. Nemški umik v ženevi Avstrija Ia Nemčija sta se slovesno odrekli načrtu carinske unije — Ugoden odmev v evropski komisiji Ženeva, 3. septembra, s. Evropski odbor se: je danes dopoldne sestal pod predsedstvom švicarskega zveznega svetnika Mot-te, ki je bil izvoljen na francoski predlog k IV. zasedanju. Razen Anglije ki Francije. ki sta ju zastopala lord Robert Cecfl m Fran^ois Poncet, je odposlala večina evropskih držav, kakor vedno doslej, na zasedanje svoje zunanje ministre. Izmed držav, ki v Evropi niso članice Društva narodov, sta bili kakor pri zadnjem zasedanju navzoči sovjetska Rusija in Turčija. Seji so prisostvovali tudi zastopniki Japonske in Kitajske. Po rešitvi nekaterih notranjih zadev, je povzel besedo podkancelar dr. Schober, ki je izvajail med drugim: Pododbor gospodarskih strokovnjakov je v svojem poročilu med dragim proučil tudi predloge za sklepanje carinskih unij. Temeljne ideje tega poročila se krijejo z motivi, ki so privedli avstrijsko vlado do sporazuma z nemško vlado, da sta izdelali načrt skupne carinske unije. Od vsega početka je bilo jasno, da bi imel ta osnutek samo tedaj izglede za uresničenje, če bi bile tudi ostale države pripravljen« sodeloi-ati. Razvoj dogodkov v tem vprašanju je znan. Glede na ta razvoj in ker je prišlo vprašanje carinske unije sedaj tudi na dnevni red evropskega študijskega odbora. se je avstrijska vlada sporazumela a nemško vlado o bodočem stališču. Ker je bilo po dogodkih zadnjih mesecev gotovo, da bi nastale zaradi izvedbe načrta carinske unije težave m ovire za odkritosrčno sodelovanje med evropskimi narodi, je sklenila avstrijska z\>ezna vlada, da se 7 načrtom carinske unije ne bo bavila dalje, najsi so interesi glede tega sodelovanja tesno vezani z avstrijskimi interesi. Sedaj gre za to, da bo res prišlo do evropskega sodelovanja, ki naj prinese po. zltivne uspehe. Dr. Schober je dal/ie naglasi! svoje prepričanje, da je pravilna njegova misel, ki jo je izrekel pred letom dni, ko je dejal: da namreč ni mogoče doseči za vseh Zt evropskih držav naenkrat skupnega gospodarskega statuta in da more samo sporazum v večjih skupinah privesti do tega končnega cilja. V resnici ustrezajo tudi vsi konkretni predlogi, ki so bili med tem storjeni, temu načelu, tako da se že vršijo pogajanja med Anglijo in evropskimi državami, ki so za njeno trgovino najvažnejše, glede znižanja carin. Francoska delegacija je že maja predlagala, naj bi se dovolile ugodnostne carine za gotove množine žita za vzhodne evropske dTŽave in da naj bi bilo Avstriji dovoljeno sprejeti ugodnostoe carine za svoj izvoz. Preferenone carine za žito so bile medtem sprejete v različne pogodbe. Za praktično uporabo je vsekakor treba Še T»ristanka največjih ugodnosti onih držav. ki jih uživajo. O predlogu, da bi se Avstriji dovlile ugodnostne carine se do sedaj ni govorilo. Enostransko bi mogla dobiti Avstrija ugodnostne c kitne od držav. katerih Izvoz v Avstrijo je bil do sedaj mnogo večji, kot izvoz iz Avstrije. Od stališča evropske komisije bo odvisno, ako bo mogoče realizirati idejo pre-ferenčnih carin za Avstrijo. Iz pregleda predlogov, ki so bili dosedaj stavljeni od raznih strani, skoraj ni mogoče nikogar prepričati, da je že naidena pot za primerne akcije v Evropi. Treba bo vsekakor še proučiti druge metode. Upati pa je, da bodo nadaljnja pogajanja dovedla do imenovanja posebnega foruma, z nalogo združiti bistvene elemente carinske uinije ▼ statut. Za dr. Schobrom je govori! zunsnji minister dr. Curtiua, ki je izjavi! med drugim: »Priporočila gospodarskega odbora evropske komisije se tesno krijejo z ideja mi, iz katerih se je pred nekaj meseci ro-dif vsem znani načrt nemške in avstrijske vlade. V zvezi s tem dostavlja nekaj pripomb, popolnoma neodvisnih od izreka stalnega mednarodnega razsodišča v Haagu, ki se bo nanašal na pravno stran vprašanja. Namera nemške in avstrijske vlade pri načrtu carinske unije med obema državama je bila od vsega početka ta, da naj bi bil ta načrt izhodišče za nadaljnje gospodarske pogodbe, ki naj bi se jih udeležilo čim večje število evropskih držav. Od tedaj so se dogodki prehitevali, tako da se je prvotni položaj popolnoma spremenil. V evropski studijski komisiji imajo sedaj opravka z načrtom bolj splošnega značaja. Nemčija hoče aktivno z vse mi silami sodelovati pri uresničenju tega načrta. V pričakovanju plodonosnih uspehov tega dela v evropski studijski komisiji nima nemška vlada sporazumno z avstrijsko vlado namena, da bi dalje zasledovala načrt, kakor ga je prvotno zasnovala. Koncem dopoldanske seje po govora dr. Curtiusa povzel še besedo francoski minister Flandin, ki je podal kot vodja delegacije v imena francoske vlade naslednjo izjavo: »V imenu francoske vlade sprejemam že sedaj na znanje dalekosežni sklep nemške in avstrijske vlade ter se nadejam, da ne bosta dalje zasledovali načrta za medsebojno carinsko unijo. Upam, da bo nerazpolo-ženje, ki ga je nepobitno izzval ta načrt, sedaj odstranjeno in bodo obenem ustvarjeni ugodnejši pogoji za sodelovanje med evropskimi narodi, kar je baš namen dela evropske komisije. Francoski narod in vlada želita v vseh okoliščinah najti našla in sigurna sredstva, ki naj bi s povspeševanjem skupnih gospodarskih in moraličnih interesov utrdili evropski mir!« Za Flandinom je govoril italijanski zunanji minister Grandi, ki je ugotovil med drugim, da bosta izjavi obeh ministrov Nemčije in Avstrije lahko imeli najugodnejši odmev v vseh evropskih državah. Ženeva, 3. septembra, g. Skupna izjava nemškega in avstrijskega zunanjega mini« etra je v Ženevi vzbudila ugoden vtis ter se smatra kot oficijelna in končnoveljavna odpoved carinski uniji. Zlasti poudarjajo dejstvo, da je bila odpoved izrečena od obeh povzročiteljev dunajskega načrta. Poudarja se tudi, da sta oba zunanja mini« stra morala priznati, da je njuna imičiiati-va mnogo doprinesla h krizi nezaupanja. Iz izjav Flamdina in Grandija izhaja soglasnost v miSljenju, da se more dutiaiski protokol koničnoveljavno smatrati za likvidiran. PO UVEUAVUENJU USTAVE Vlada je po uveljavljen ju ustave podala formalno demisijo - Kralj je na osnovi ustave zopet imenoval vlado v nespremenjeni sestavi-Globok odmev izvršene spremembe Obžalovanje nemških listov Berlin, 3. septembra. AA. Nocojšnji listi niso še prinesli komentarjev o izliavi avstrijskega zunanjega ministra dr. Scho-bra in nemškega zunanjega ministra Curtiusa na današnji seji evropskega odbora v Ženevi. Časopisi v splošnem obžalujejo, da se je načrt avstrijsko-nemške zveze ponesrečil in da je tako propadlo upanje na novo dobo v odmošajih med Avstrijo in Nemčijo. Poluradni list »Diplomatisohe Korespon-denz« odkritosrčno priznava, da se Avstrija in Nemčija nista prostovoljno odpovedali carinski zvezi, temveč pod pritiskom težkih gospodarskih razmer, ki so zavladale v Avstriji. List zaključuje, da ta odločitev ne bo prekinila tesnih zvez med Avstrijo in Nemčijo. „Nautilus" izginil brez sledu S podmornico kapetana Wilkinsa so pretrgane že pet dni vse vezi Priprave za rešilno odpravo Kodanj, 3. septembra, h. Z »Nautilusa« manjka že pet dni vsaka vest. Ameriške in angleške brezžične postaje so do sedaj brezuspešno poskušale priti s pogrešano podmornico v brezžično zvezo. Včeraj od ruskih brezžičnih postaj in danes od norveškega parn-ika sprejeti signali, ne izvirajo, kakor so ugotovili, s krova »Nautilu-sa«. Gre ali za pomoto sprejemnikov, ali za oddajne poskuse amaterjev. Bavajo se ž« z mislijo, da odpošljejo rešilno ekspedi-cijo. Norveškim brezžičnim postajam je naročeno, naj noč in dan iščejo zvezo s podmornico. Neznana usoda podmornice je na Norveškem izzvara veliko vznemirjenost Sicer je izjavil prof. Helland Hansen, ki je v Bergenu pred odhodom podmornice govoril s kapitanom Wilkinsom, da je ta dejal, da bo izvedel le manjše poskušnje vožnje in da je popolnoma mogoče, da dva tedna o njem ne bodo ničesar čuli. Naglasi! je pri tem tudi to, da se ne bo spuščal v nobene pustolovščine, zaradi česar tudi ni potrebno odposlati rešilno odpravo. Vendar pa je danes izjavil norveški docent Holl, da je skrajna čas, da se odpošlje norveška polarna ladja »Fritjaf Nansen« na pomoč podmornici. Prepoved katoliškega tiska v Španiji Madrid, 3. septembra. AA. Parlament je * 157 glasovi proti 107 sprejel predlog nekega poslanca, da je bik> glede prepovedi katoliškega tiska v Spodnji Navarri dovolj razpravljanja in da se najj zato odstrani z dnevnega reda Barcelona, 3. septembra AA. Lokalna federacija združenih sindikatov je proglasila danes generalno stavko v protest zoper nastop civilnega guvernerja pri včerajšnjih izgredih. Mama se vrne v politiko Bukarešta, 3. septembra g. Za 8. september je sklicano v Cluj posvetovanje narodnih zaranist.ov. V političnih krogih pripisujejo tej konferenci velik pomen, ker bodo pri tej priliki razpravljali tudi o po-vratku bivšega ministrskega predsednika Maniua v politično življenje. Švehla okreval Praga, 3. septembra, p. Bivši predsednik vlade Anton Svehla, ki je bil par let močno bolan, zaradi česar se je umaknil tudi iz političnega življenja, se je po dalljšem bivanju na francoski Rivijeri vrnil snoči v Prago. Vest o njegovem povratku je izzvala veliko zadovoljstvo v vrstah češkoslovaških agrarcev, ki iskreno pozdravljajo svojega voditelja. Ministrski svet je pooblastil predsednika vlade Udržala, naj čestita Švehli v imenu vlade k njegovemu popolnemu okrevanju. Ako se vpošteva velik pomen povratka tega izkušenega po. Iitika na Češkoslovaško, se zdi verjetno, da se bo Švehla v kratkem vrnil v politično življenje ter mu dal novega poleta. Hmetjski trg žatec, 3. septembra h. Nakupovanje hmelja se nadaljuje pri neizpremenjenem položaju na trgu. Plačuje se po 150 do 280 Kč. Za eno partijo se je plačalo celo 300 Kč, za slabši hmelj pa plačujejo tudi pod 150 Kč. ^ Beograd, 3. septembra. AA. Davi ob 9.30 je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom generala Petra Živ-koviča. Na seji je predsednik vlade ugotovil, da je z uveljavijeajetn ustave nastal nov položaj. Zahvalil se je tovarišem v vladi za dosedanje sodelovanje in jim sporočil, da bo predložil ostavko vsesa kabineta, da bi mogel NJ. Vet kralj po uveljavljenju »stave sklepati o novi vladi. Predsednik ministrskega sveta se je nato odpeljal v dvor na Dedinju in predložil ostavko svojega kabineta. Ob 11- se je ponovno sestal ministrski svet. Predsednik ministrskega sveta je sporočil, da je Nj. Vel. kralj sprejel ostavko vsega kabineta in da ga je pooblastil, naj ponovno sestavi vlado. Na predlog ministrskega sveta je Nj. Vel. kralj imenoval novo vlado v dosedanjem sestavu. Vsi člani nove vlade so nato prisegfi. Seji so prisostvovali vsi gg. ministri, razen Voje Marmkovica, ministra zunanjih del ki je ▼ Ženevi, in Ivana Puclja, ki je bolan. Beograd, 3. septembra. AA. Danes 3. septembra je Nj. Vei. kralj Aleksander I. podpisal ukaz s sopodpisom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve, armijskega generala Petra Živkoviča. Ukaz se glasi: MI, ALEKSANDER L, po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije* sprejemamo ostavko, ki so jo prod&oztH predsednik našega ministrskega. sveta m naš minister za notranje zadeve, naš Častni adijutant, armijski general Zivfcovio R. Peter; naš minister breg portfelja Uzunovič K. Nikola; naš minister b«r portffclja Tfeno>tijOv4č.j L. Kosta; naš minister brez portfelja Stanič Andra; naš minister zunanjih del dr. Marki kovic Vojislav; naš minister za gradnje dir. Kramer Albert; naš minister brez portfelja dr. Paleček Ivo; naš minister trgovine in industrije dr. Ko- manudi Kosta; naš minister brez portfelja Pucedj Ivan; naš minister pri predsedništvii ministrskega sveta dr. Srškič Milan; naš minister praivde dr. Kojič Dragotin; naš minister proevete Mafksimovič Boža; naš minister za šume in rudnike dr. Šibenik Stanko; naš minister brez portfelja dr. Svrfljuga Stanko; naš minister prometa inž. Radrrvoievič Lazar; naš minister brez portfelja Preka Nikola; naš minister poljedelstva Neudorfer Mirko; naš minister vojske in mornarice Stojano* vič Z. Dragom ir; naš minister financ dr. Djurič Djordje; naš minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Koetrenčič Marko; naš minister brez portfelja Matica Pavao; naš minister brez portfelja dr. Hasan^Be-govič Avdo. Razrešujemo jih njihove dolžnosti in etavljamo na razpoloženje ter imenujemo za predsednika našega ministrskega sveta in našega notranjega ministra, našega čaj stnega adjutanta armijskega generala 2>v» kovica R. Petra; za našega ministra brez portfelja Uzono- vida K. Nikolo; za našega . ministra brez portfelja Ttmoii- jeviča L. Kosto; za našega ministra brez portfeija Staniča Andro; za našega ministra zunanjih del dr. Marmkovica Vojislav«; za našega gradbenega mkristra. dr. Kraau«i- ja Alberta; za našega ministra brez portfelja dr. Palei-ka Ivana; za našega ministra trgovine in industrij« dr. Kumanadija Ko»to; za našega ministra brez portfe&a Puclja Ivana; za našega ministra pri preds ednSStvu mi* nistnskega sveta dr. SrSkiča Milana; za našega ministra pravde dr. Kojič« Dra-gotina; za našega ministra prosvete Makstmovtea Božo; za našega ministra za šume in rodmke dr. Šibenika Stanka; za našega ministra brez portfelja dr. SvrUv-go Stanka; za našega prometnega mšmetra iaš. RatB- vojeviča Lazarja; za našega ministra brwr portfeija Preko Nikolo; za našega poljedelskega mffulmUa N«odotv ferja Mirka; za našega ministra vojske ia mornarice Stojanoviča Z. Dragomirja; za naseda finančnega ministra dr. DjorMa Djordja; za našega ministra za socijalno politiko ki narodno zdravje dr. Kostren&ča Mirka; za našega ministra brez portfeija Matico Pavla; za našega ministra brez portfelja dr. Hasan- begoviča A vda. Predsednik našega ministrskega sveta in naš minister za notranje zadeve naj izvrši ta tdcac. ALEKSANDER s. r. Predsednik ministrskega sveta in mini« ster za notranje zadeve, častni adjutant Nj. V-gična posledica dosedanjih dogodkov ▼ ugodnem razvoju političnega položaja. Sprememba režima fe naredila po vsej državi globok vfrs Beograd, 3. septembra, p. Xova nsrtavst kraljevine Jugoslavije, ki je bila davi objavljena in uveljavljena, je bila toplo pozdrav-Ijena od vse^a našega naroda. Za odločitev Nj. Vel. kralja, da da državi ustavo, so ra-vedeli v Beogradu že ponoči, ko so bili nalepljeni po mestu na vseh vidnejših krajih lepaki s kraljevim manifestom. Kljub paz.rri mi so se pasanti zbirali v velikih skupinah pred lepaki in navdušeno pozdravljali kraljevo dejanje. Z veliko nestrpnostjo so pričakovali besedilo ustav* in ko so okrog S. zjutraj izšli beograjski listi, ki so jih Jjoifje kar sproti razgrabili. Tudi v vseh drugih krajih države je izzvalo uveljavljanje ustave veliko navdušenje. Lepaki s kraljevim manifestom 90 bili tekom noči in dopoldanskih trr razširjeni in nalepljeni po vseh pokrajinah in so povsod izzvali spontano navdušenje. Zanimanje občinstva za obnovitev ustavnega in parlamentarnega življenja je povsod izredno veliko. Globek vtis v Ljubljani LJubljana, 3. septembra. Že sinoenra Drva poročila »Jutra-, o veliki rekonstrukciji vlade so v Ljubljani ki ic zaradi vel esej ma tudi nonoči orav živahna. vzbudila veliko pozornost A v tw-vih ranih urah ie že bila na ulici druca izdaja »Jutra s kraljevim manifestom h* bistvenimi določbami nove nstave. Poool-no besedilo ustave ie kmalu nato prinesla tretja — posebna — izdaja »Jutra«, ki i« bila na?lo razprodana. Vsekakor so Ljublj&nčatri z velifci-m zadovoljstvom vzeli na znanje veievažni novi politični akt. mejnik povsem nove dobe v Jugoslaviji. Še in še se razpravlja o velikopoteznem novem dejaniu modresra vladarja. Ljubljana vsa v prioravah za veličastno slavje na dan 6. septembra, bo porabila priliko, da ob odkritju soomenika kraliu Petru : na čelu vse dravske banovine ponovno z odkrito ra-dostio izkazuje svojo vdanost Ni. VeJ. kralju Aleksandru Zediniteliu! Priprave za zasedanje angleške zbornice Koalicijska vlada predloži v torek parlamentu načrt za uravnovesenje proračuna — Vlada računa na veliko večino London, a se©*. AA. Ker ie kabinet sno-ci do tridnevnem posvetovanju končal razpravo o načrtu za uravnovesenje državne-ea nroračuna s Domočjo orihrankov Dri državnih izdatkih in z uvedbo novih davkov. bo danes razoravlial o zadevah bolj sološneza značaja. Ministrski odbor je davi razpravljal o dveh zakonskih načrtih. v katera bo vključen načrt za štednjo, preden za predložijo parlamentu. Parlament se sestane v torek. Izvodil bo takoj v začetku odbor, ki bo proučeval pota In sredstva za izvedbo vladnega načrta. V to svrho bo ministrski predsednik Macdonald predlagal tozadevno resolucijo, ki bo dala parlamentu priliko, da zlasuie o zaupnici vladi. Govorila bosta v imenu konservativne in liberalne frakcije v kabinetu Baldwšn in sir Herbert Samuel. V imenu arvozicije bo zovorfl rte-rv-derson. Računajo, da bo imela vlada približno 50 glasov večine. Pozneje bodo predložili zbornici proračunske oredlosre, o katerih bo Doročal za-kladni minister Snowden. To se zgodi nai-brže v sredo ali Da v četrtek. Debate o zakonskemu, načrtu za štednjo se pa prične v oetek. Vladni^ kro zri bodo vključeni v zakonskem načrtu za štednjo in v finančnem zakonskem načrtu. Vlada ie uveriena. da bo javnost odobrila sredstva, s katerimi ie rešila svoio naloeo. Merodajhi krosi poro-čaio. da so se ministri ozirali v svojih Dredlocih za štednjo in za nove davke na Dotrebe industrije in da ii niso naložili novih bremen, ki bi otežkočila ali Da celo onemogočila njeno oživljenje. bivšim bojevnikom Praga, 3. septembra, s. Zunanji minister dr. Beneš je priredil na čast inozemskim delegatom kongresa »Fidaca« večerjo, po kateri je «nel govor, v katerem je poudarjaj, da je misija Fidaca obraniti prijateljske odnašaj« med zavezniki in služiti miru v .000. Za naval, ki bo v nedeljo, je tudi velesejmska uprava izvršila vse potrebne ukrepe. Da se zmanjša naval pri blagajnah, bo v nedeljo ves dan pohvala tudi blagajna pri vhodu iz šišenske strani (nasproti pivovarne »Union'), ki je sicer odprta samo zvečer. V kupčijskem pogledu se posli na vele-sejmu lopo razvijajo. Večina razstavijalcev je že z dosedanjimi uspehi prav zadovoljna. PohiStvena industrija je zadnje dni zopet prodala več sobnih oprem in tudi težka, odn. kovinska industrija beleži razveseljive zaključke. Prav tako se razvijajo posli v tekstilni in oblačilni stroki. Paviljon :G ', kjer je kmetijska razstava, je za občinstvo zelo privlačen. Tu najdeš I vse, kar potrebuješ za mal vrtiček ob hiši, kakor tudi za obširno posestvo, poleg razstave povrtnine, medu in čebelarske oprave, mleka in vseh mlečnih izdelkov ter žlahtnih vin. Napredek je opažati zlasti pri zelenjad-ni razstavi. Vidi se, da vrtnarji posvečajo pozornost dobremu semenu, izboljšanju zemlje in pravilnemu gojenju rastlin. Ker so pri nas za povrtnino ugodne klimatične razmere, se bo zanimanje za to panogo gotovo še povečalo. V povojnem času goje naši napredni vrtnarji v vedno večji množini tudi tako povrtnino, ki jo je pred vojno tukajšnji domači trg le uvažal. To so n. pr. j*aradižniki, karfiiole. paprika in tudi deli-katese, kakor melancane, špargeljni, man-gold, artičoke i. dr. Vse to nam prikazuje zelenjadni oddelek kmetijske razstave, ki je zanimiv in za gospodinjstvo zelo poučen. Izmed 30 razstavljalcev je bila priznana prav dobra ocena 12 razstavljalcem. Prav dobro oceno so prejeli: banovinska kmetijska šoia v &t. Juriju ob juž. žel., Belič Srečko, Čiž-man Janez, Frančiškanski samostan na Brezju, Jakopič Jože, Kupnik Fran, Peršin Miha, Plevčak Vinko, Srčnik Ivan. Šare Fran, gospodinjska šola : Mladika in Kulpio ivornica konzerv v Novem Sadu. na Vsem, ki pridejo slavnosti v Ljubljano Vozni red za vse območje Dravske banovine Bled, 3. septembra. V današnjem IX. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so se vršile naslednje partije: Colle— dr. Astaloš, Niemvovič—dr. Tartako-wer, dr. Vidmar—Spielmann, Flohr— Kostič, Kashdan—Maroczy in Bogoljubov—dr. Aljehin. Colle je proti dr. Astalošu začel z nenavadno otvoritvijo. Nastala je zelo težka igra, v kateri je Colle imel prostega kmeta. Partija pa je imela nepričakovan konec, ker je Colle spregledal damo. Seveda se je takoj nato vdal. Pire je proti Stolzu igral danes jako dobro in dobil kmeta.. Nato pa je zopet popustil, prezrl kmeta in zašel v zelo težko pozicijo, v kateri je končno izgubil partijo. Niemcovič in dr. Tartakovver sta igrala sicilijanko, pa sta se v še težki poziciji zedinila na remis. Dr. Vidmar je igral proti Spielmannu težavno otvoritev in dosegel zelo dobro pozicijo. Spielmann pa se je zelo lepo branil in izenačil igro. V razmeroma jas- ni poziciji sta se mojstra zedinila na remis. Flohr in Kostič sta pričela z damskim gambitom. Flohr je dosegel napad, dobil dve figuri za trdnjavo ter prešel v končnico. Partija je bila zvečer prekinjena, pa jo bo najbrže dobil Flohr. Kashdan in Maroczy sta igrala zanimivo otvoritev. Maroczy pa je pozneje v komplicirani poziciji popustil in kmalu nato izgubil. Bogoljubov je igral proti dr. Aljehinu moderno otvoritev in je dolgo časa ugodno stal. V časovni stiski pa je napravil napako izgubil kmeta in popoldne v končnici izgubil tudi partijo. Stanje po IX. kolu je naslednje: dr. Aljehin 8 in pol, Spielmann 6, Kasdhan in dr. Vidmar 5, dr. Astaloš, Bogoljubov in Stoltz 4 in pol, Kostič 4 (1), dr. Tar-takower 4, Flohr 3 in pol (i), Maroczy in Niemvovič 3 in pol, Colle 3, Pire 2 in pol. Jutri je prost dan in se tudi ne bo odigrala edina prekinjena partija Kostič— Flohr. Rimski sporazum o Katoliški akciji Po napetosti med sv. Stolico in fašizmom, ki je nastopila takoj po praktičnem izvajanju lateranske pogodbe in konkordata in ki se je zgostila pred nekoliko meseci v odkrito borbo, je nastopila med obema strankama tišina, iz katere so se od časa do časa čuli glasovi o ugodno potekajočih pogajanjih in o predstoječem popolnem sporazumu. Kakor javljajo časopisi, je bilo sedaj končno doseženo popolno pomirjenje in podpisana med obema strankama nova pogodba, ki podrobno določa tako cerkveni kakor prosvetni oblasti nesporni delokrog udejstvovanja. Ob izbruhu konflikta se je takoj po: kazalo, da si nasprotnika po silah niti od daleč nista ravna in da^ moja borba poteči ugodno samo za fašistično vlado. Vatikan je moral z žalostjo ugotoviti, da za njim ne stoje mase italijanskega katoličanstva. dočim je režim s ponosom in precejšnjo upravičenostjo zatrjeval, da je izbruh borbe uedinil vse italijansko ljudstvo v fašističnem taboru. Spomniti se je treba raznih izjav visokih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so z grenko resignacijo poudarjali okoliščine, da italijanski katolicizem ni borben in da nima tako globokih korenin v italijanskih ljudskih slojih kakor je bil Vatikan pričakoval in si želel. Ko je borba odkrila tako stanje stvari, je fašizem z veščo politično laktiko naenkrat zatrl vse izpade proti cerkvi in šel v svoji premetenosti celo tako daleč, da je vse nevšečne dogodke naprtil liberalcem, starim nasprotnikom sv. Stolice. Ta mojstrska pote?a, ki naj bi dokazala veliko skromnost zmagovalca. je seveda znatno olajšala po-gaiania o spornih točkah. Kolikor ie znano iz prvih ooročil, je v pogajanjih Vatikan popustil na vsej Črti in v pogodbi pristal na fašistično tolmačenje onega pasusa lateranske pogodbe, ki se tiče vzgoje mladine, delavskega gibanja in posegania verskih organizacij na politično polje, ki je domena države. Vatikan tedaj ni prodrl svojo tezo, da delokroga ni mogoče deliti, češ da versko življenje tako globoko posega v narodno vzgojo, v socialno vprašanje in sploh v vse javno življenje naroda, da se udeistvovanje cerkve ne da izločiti iz življenja sodobne družbe. Sporazum ugotavlja sedaj nasprotno in vrača katoliški akciji njen prvotni cisto verski in izrazito nepolitični enačaj. Novi dogovor je dosegel eelo več, nego samo nepolitičnost katoliške akcije. Odvzel je slednji možnost udeistve-vati se samostojno na noliu športa in telesne kulture. Katoliški akci ji je osta- la edinole verska vzgoja. Pomirjenje med cerkvijo in državo v Italiji je zelo važna notranjepolitična pridobitev fašistične vlade, ne bo pa tudi brez pomena za sodelovanje katoliške akcije tudi po katoliških deželah ostalega sveta. Idealno zamišljena katoliška akcija je imela prvotno izključni cilj poglobitev verskega čuvstvovanja v katoliških narodih ter njihovo obnovo v versko' moralnem ozira. Videli pa smo. da je ta idealna zamisel skoro po vseh državah kmalu prišla v službo tako zvane klerikalne politike in nastala so nasprotstva v Franciji, Litvi in drugod, dokler se ni fašizem lotil stvari in zavrnil katoliško akcijo v meje njenega prvotnega delokroga. Seveda velja to zaenkrat samo za Italijo. Vendar pa je treba pričakovati, da bodo smernice, na katerih je osnovan najnovejši kompromis med Vatikanom in Italijo, razširjene kot podlaga za delovanje katoliške akcije po vseh državah. Ako je Vatikan priznal in podčrtal izključno nepolitični in strogo du-hovnoverski značaj katoliške akcije za Italijo, je pač naravno, da bo to veljalo tudi za katoliške akcije pri drugih narodih in da se bodo tudi te omejile na delokrog, ki je začrtan v rimskem sporazumu. Svojo prvotno in pravo nalogo duhovne in moralne obnove prebivalstva bodo na ta način vršile gotovo lažje in mnogo uspešneje. Obširen program za javna dela v Italiji Rim, 3. septembra s. Fašistična vlada izdeluje program za zasilna dela pozimi. Bonifikacijsko državno tajništvo je izdelalo delovni program z izdatki 610 milijonov lir, pri katerem bo zaposlenih 6000 delavcev. Zavod za socialno skrbstvo je izdelal sličen program za 190 milijonov lir in 5000 delavcev, državni zavod za uradniška stanovanja pa s 105 milijonov lir in 3500 deelavcev. Madžarska ho šiedfta Budimpešta, 3. septembra AA. Komisija šestorice, ki sestavlja predloge za štednjo v državnem proračunu, je danes proučila proračun vojnega ministrstva. Vojni minister je komisiji obrazložil možnosti prihrankov in jo opozoril na možnost naknadnih prihrankov. Vojni minister bo izdelal podroben načrt o teh prihrankih. Budimoešta, 3. seDtcmbra. p. Parlamentarni odbor za štednjo je razpravljal o predlogu vlade za povišanje posameznih Slovo malih letoviščarjev iz Westfalije in Nizozemske Ljubljana. 3. seDtembra. Slovenska rudarska d-eca iz Nemčije, ki ie letos prvič bivala na enomesečnem letovanju v domovini, si ie izvrstno ooo-mogla in se ie danes s prav mešanimi občutki zdravega •zadovoljstva in žalosti obenem poslovila od nas. Na vrtu kolodvorske restavracije so se Droti večeru začele zbirati skupine malih povratnikov s svojimi spremljevalci. To vam je bilo živžava in medsebojnega dopovedovanja. Krepki in zagoreli so prišli mali letoviščarii iz kolonij in od svojih sorodnikov. Vsega skupaj je letovalo 200 otrok, od tega 31 na Korčuli, 20 v Selcih in 30 v Polhovem gradcu. Koloniste so privedli skrbni nadzo-rovalci. z drugimi na je prišlo v Ljubljano k slovesu tudi precei sorodnikov. Izseljenska komisar gosp. d«r. Deželic iz Diisseldorfa. ki vodi celotni transport, ie mogel samo ugotoviti: »Neverietno so si opomogli. nekateri so se zredili kar za 5 krlogramov. To nai bo v zahvalo in priznanje vsem. ki so storili veliko človeka-bubno delo posebno še funkcijonarjem Rdečega križa gg. dr. Krejčiiu in Malnar:-ču Narodne zaščite gg. dr. Šiloviču in Blažu Kruniou. Narodnega izseljenskega od' bora gg. dr. Bohinjcu. Juvanu in Kravosu. dalie gg. Finku in p. Zakrajšku, liubl.ianski občini, banovini —vsem!« Otrokom in spremljevalcem, ki še niso večerjali, ie bilo na vrtu nostreženo. vsekakor pa so tudi že seboj prinesli prav obilne popotnice, posebno domačega kruha. sadja, mnogo grozdja... K slovesu so prišli na kolodvor zastopniki izselienskih in humanitarnih organizacij. nabralo pa se i« tudi nrecei ostalega občinstva. Načelnik oostaic g. Ludvik ie zopet izkazal veliko uslugo s tem. da 'e stavil na razpolago tri udobne dolge vagone. v katerih ie deca našla dovoli prostora za trudapolno vožnjo v noč. V teli vagonih se deca pelie do Solnograda. kier bo zjutraj ob 5. postrežena z izdatnim zajtrkom. nato pa bo šla pot dalje skozi Monako vo v orni revir... Ves čas do odhoda vlaka je deca gosto-lela v domačih izrazih, kolikor iih je na-paberkovala na letovanju in iz vagonov se ie ob snremlievaniu orglic glasila tudi vesela slovenska pesem: »Na nlanincah..« Ko se ie dolgi brzovlak premaknil v smeri proti Jesenicam, ie ob oknih treh dolgih vagonov zamigotalo dvesto zastavic, a v očeh so se malčkom kakor onim na oero-ronu lesketale solze v očeh. Odpovedan kongres internirancev Naprošeni smo, da objavimo: Ker do danes nismo mogli dobiti službenega potrdila, da je sestanek internirancev dovoljen, odpovedujemo ta kongres, kar naj vzamejo vsi, ki so se prijavili, v blagohotno znanje in ravnanje. — V Ljubljani, 3. septembra 1931. Akcijski odbor. Kakor smo že ponovno objavili, naj se občinstvo kolikor mogoče poslužuje vlakov, ki bodo posebej odrejeni za prevoz udeležencev dne 5. in 6. septembra v Ljubljano. Neizvedljivo je, da bi se vsakdo mogel peljati ob času, kakor bi si želcL Ogromno število prijavljenih udeležencev stavlja železniški upravi težko vprašanje pravilnega in rednega prevoza, ki se more rešiti le z razumnim sodelovanjem vseh udeležencev samih. Zato ponovno pozivamo vse, da sc ravnajo po naslednjih navodilih in jih točno vpnštevajo, da ne pride do neljubih in nikomur koristnih motenj. Dolenjska Dolenjske z vlakom št. 9214, ki odide iz Karlovca ob 3.10, se vozijo vsi udeleženci iz krajev ob progi Karlovac-Birč-na vas vključno. Na ta vlak imajo tudi zvezo udeleženci iz postaje Straža-Topli-ce, in sicer z vlakom, ki odhaja iz Straže-Toplice ob 5.22; istotako udeleženci iz krajev ob progi Št. Janž-Mirna vključno, in sicer z vlakom, ki odhaja iz št. Janža ob 5.06. Udeleženci iz krajev ob progi Novo me-sto-Lavrica potujejo z vlakom, ki odide iz Novega mesta 6. septembra ob 4.25. Udeleženci iz Novega mesta in okolice se vozijo z vlakom, ki bo vozil kakšnih 15 minut za vlakom, ki odide iz Novega mesta isti dan ob 4.25. torej ob 4.40. Opozarjamo, da se udeleženci, ki bodo vstopali na postaji Novo mesto, točno ravnajo po navodilih tamkajšnjih železniških uslužbencev. UdcIeženci iz krajev ob progi Kočevje-Prcdolje vključno potujejo z vlakom, ki odide iz Kočevja 6. septembra ob 5.42. Udeleženci, ki vstopijo na postaji Kočevje, potujejo z vlakom, ki odhaja kakšnih 20 minut za prvim vlakom. Gorenjska Udeleženci iz krajev ob progi Rateče-Planica-Hrušica vključno, odpotujejo z vlakom, ki odide iz Rateč-Planice 6. septembra ob 5.08 in imaiio na Jesenicah zvezo na vlak, ki odpelje tamkaj ob 6.07. S tem vlakom potujejo tudi udeleženci iz krajev ob progi Jesenice - Sv. Jošt vključno. Udeleženci iz krajev ob progi Bistrica-Boh. jezero - Dobrava - Vinfgar potujejo z vlakom, ki odhaja iz Bistrice - Boh. jezero 6. septembra ob 5. V ta vlak vstopijo tudi vsi oni, ki bodo vstopali na sami postaji Jesenice. < Udeleženci iz krajev ob progi Tržič-Kaklo-Kranj-Vi/.marje vstopijo v vlak. ki bo odpeljal iz Tržiča 6. septembra ob 5.18 odnosno iz Kranja ob 6.15. Udeleženci iz krajev ob progi Kamnik-Ježica potujejo z vlakoma, ki odpeljeta iz Kamnika ob 5.45 in 6.32. Notranjska Udeleženci iz krajev ob progi Rakek-Notranjc gorice odpotujejo z vlakom, ki odpelje iz Rakeka 6. septembra ob 6. UdcIeženci iz krajev ob progi Vrhnika-Brezovica odpotujejo z vlakom, ki odpelje z Vrhnike 6. septembra ob 6.12. Gradba modernega delavskega azila LiubUana, 3. septembra. Na skupni seji v Delavski zbornici «o danes člani upravnega odbora Borze d.:!a zastopnika občine dr. Bohinjec in Ivan Tavčar ter zastopnika Delavske zbornice Juvan in Uratuik razpravljali o zgradbi delavskega azila v Liubljani. Azil naj bi se zgradil na oglu Gosposvetske in Bleiwei-sove ceste, kier zda? stoji poslopje mestnega užifcninskega urada. Nova stavba nai bi bila trinadstroona. stroški so ororaču-nanr na 4 milijone Din. Stavbišče odstoni brezplačno mestna občina. V hiši na bo poleg azila s prostori za 180 oskrbovan-davkov v svrho zagotovitve proračunskega I cev tudi iavna kuhinja in uradni prostori ravnotežja. Najnrei je razpravljal o pred- ' <1*>1° logu povišanja davka na sladkor od. 40 na 50 pengov za 100 kg. Skoro vsi govorniki so nastopili proti taki novi obremenitvi konzumentov, vendar na ie predsednik vlade aro-f Karolv izjavil, da ie bila vlada prisiljena uporabiti tudi taka sredstva Frtorze dela. Z gradbo se bo pričelo, čim bo odobren kredit, a od tega zavisi tudi oričetek erad-be delavskih azilov v Mariboru in Murski Soboti Kakor znano, ie za nrve?a določen noMrutri milijon, za drugega pa pol milijona Din. Štajerska Udeleženci iz krajev ob progi Dolnja J^endava-Kriltanovec odpotujejo že dne 5. septembra z vlakom, ki odpelje iz Dolnje Lendave ob 14.04 ter imajo v Čakov-cu zvezo na vlak z odhodom ob 15.10, ki prispe na Pragersko ob 17.05 in ima od tu zvezo na vlak za Ljubljano z odhodom ob 18.02. Udeleženci iz krajev ob progi Zreče-z vlakom, ki odpelje iz Zreč dne 5. septembra ob 14.51 ter imajo v Poljčanah ob 18.27 zvezo na vlak za Ljubljano. Udeleženci iz krajev ob progi Krapina-Grobelno odpotujejo z vlakom, ki odpelje iz Krapine dne 5. septembra ob 16.14 odnosno Rogatca ob 17.20 in imajo na Grobelnem zvezo na vlak, ki odpelje ob 18.55 v Ljubljano. Udeleženci iz Slovenske Bistrice (mesto) imajo zadnjo direktno zvezo z vlakom, ki odpelje iz Slov. Bistrice-mesto 5. septembra ob 16.47. Udeleženci iz krajev ob progi Selo pri Velenju-Št. Jani pri Dravogradu odpotujejo dne 5. septembra z vlakom, ki odhaja iz Št. Janža pri Dravogradu ob 15.30, tako da imajo v Celju ob 19.27 zvezo za Ljubljano. Udeleženci iz krajev ob progi Prevalje-JJmbuš odpotujejo že 5. septembra z vlakom iz Prevalj ob 19.04. s katerim imajo v Mariboru ob 21.50 zvezo na vlak za Ljubljano, kamor prispejo ob 3.06 dne 6. septembra. Udeleženci iz krajev ob progi Kotoriha-Cirkovce se vozijo z vlakom, ki odpelje iz Kotoribe 5. septembra ob IS. in imajo na Pragerskem ob 22.27 zvezo na vlak v Ljubljano, kamor prispejo ob 3.06 dne 6. septembra. Udeleženci iz krajev ob progi Ilodos-Murska Sobofa-Ormož se vozijo z vlakom. ki odpel ie dne 5. septembra ob 16.50 iz Murske Sobote, tako da prispejo v Ljubljano 6. septembra ob 3.06. LMeleženci iz krajev ob pro^i Gornja Radgona-Križevci odidejo dne 5. septembra z vlakom ob 18.28 iz Gornje Radgone in imajo v Ljutomeru nriključek na r>re_? omenieni direktni vlak iz Murske Sobote v Ljubljano. Udeleženci iz krajev ob progi St. Ilj-Pesnica potuiejo z vlakom, ki odnelje iz št. IIja dne 5. septembra ob 20.10. tako da se vozijo iz Maribora dalje z vlakom, ki odpelje tamkaj ob 22.50 in prispe v LiuMiano 6. septembra ob 3.09. Udeleženci, ki vstopajo na sami postaji Maribor, se voziio s posebnima vlakoma, ki odnelieta i z Maribora, glavni kolodvor dne 6. septembra prvi ob 1.40. drugi ob 2. znu*raj. L^deleženci iz krajev ob progi Hoče-Šfore vstopajo v prej omen;eni drugi r>o*ebni vlak iz Maribora ob 2. UdcIeženci iz krajev ob progi Velenje-Celie-Laško-Rimske tonlice potuiejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Velenia dne 5. septembra o+> 23.. iz Laškega dne 6. sentembra oh 2.03 in iz Rimskih toplic ob 110 ter nrispe v Liubliano ob 4. tTdele?enci. k? vstopajo na sami postati Celie ndmtmaio 6 septembra s poseb-4.15 in prispejo v Ljubljano ob 6.20. UdcIeženci iz krajev ob progi Zagreb-Zidani most potujejo z vlakom, ki odhaja iz Zagreba ob 0.10 odnosno s kasnejšim posebnim vlakom z odhodom iz Brežic ob 4.20. Udeleženci, ki vstopajo na sami postaji Trbovlje, se odpeljejo dne 6. septembra s posebnim vlakom ob 5.40, tako da bodo ob 7. v Ljubljani. Udelcženci iz krajev ob progi Zidani most-Zalog, izvzemši Trbovlje, potujejo z vlakom, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 5.37. Povratek iz Ljubljane 6. septembra 1. Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana - Novo mesto - Karlovac - Trebnje-Št. Janž z vlakom ob 16.15. Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana-Novo mesto - Karlovac - Trebnje - št. Janž in Novo mesto - Straža - Toplice z vlakom ob 18-55. Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana-Grosuplje - Kočevje z vlakom ob 19.40 in 22.20. Udeleženci i z krajev ob progi Ljubljana-Novo mesto - Karlovac z vlakom ob 22.40, ki ima v Novem mestu ob 3.20 nadaljnjo zvezo za Karlovac. Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana-Jesenice - Kranjska gora - Krantj - Tržič ob 15.35. Ljubljana - Kranj ob 17.27. Ljubljana - Jesenice - Kranjska gora -Boh. Bistrica - Kranj - Tržič ob 18.50 in 19.40. Ljubljana - Jesenice - Kranjska gora ob 22.30. Ljubljana - Kranj - Tržič ob 22.43. Ljubljana - Kamnik ob 18.25 in 22.14. Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana - Rakek potujejo ob 18.32 in 23.07, Ljubljana - Vrhnika pa ob 22.20. Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana - Zidani most potujejo ob 17.30. Ljubljana - Celje - Velenje - Grobelno-Rogatec ob 18. Ljubljana - Zidani most - Zagreb gi. kol. ob 18.30. Ljubljana gl. kol. - Celje ob 22. Ljubljana gl. kol. - Zidani most - Zagreb gl. kol. ob 22.25. Ljubljana gl. kol. - Maribor ob 23. Ljubljana gl. kol. - Zidani most - Zagreb - Pragersko - Čakovec - Ormož -Murska Sobota - Ljutomer - Gornja Radgona in Maribor gl. ko!, z vlakom ob 0.03. V ponedeljek, 7. septembra, bo vozil na progi Ljubljana - Jesenice posebni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 23. V torek pa bodo vozili zvečer iz Ljubljane v vse smeri posebni vlaki, ki bodo še naknadno objavljeni. Ko objavljamo prednji razpored vlakov za slavnostno odkritje spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, pozivamo vse udeležence, da se v čim večji meri poslužujejo le teh vlakov in le tako, kakor je v prednjem navedeno. ker bodo vsi navedeni vlaki imeli do-voljno število vozov z« prevoe vseh prijavljenih udeležencev. Zaradi točnih od-hodnih časov posebnih vlakov iz posameznih postay naj sc občinstvo zanima pri onih železniških postajah, na katerih namerava vstopiti. Udeležence iz Dolenjske poživljamo, da izstopajo v Ljubljani na dolenjskem kolodvoru in krenejo tam preko Dolenjske ceste, Karlovskega mostu, za Gradom in po Streliški ulici na skupno zbirališče na Vodnikovem trgu. Odbor za postavitev spomenika KRALJU PETRU 1. VELIKEMU OSVOBODITELJU v Ljubljani, Kongresni trg 1 II. Tragična usoda mladega Primorca Novo mesto, 3. septembra Snoči ob pol 11., ko je bila že trda tema, sta se vračaJa od dela v kamnolomu v Mačkovcu, ki je last posestnika Antona Malija iz Novega mesta, 24-letni Ferdinand Fabec in 27-letni Franc Jerom. Hotela sta preiti na drugo stran reke Krke v vas Krko, kjer sta imela svoje prenočišče. Da bi čim prej prišla na svoje ležišče, sta hotela iti kar preko jeza, vendar pa sta se premislila in vstopila sta v preperel čoln brez vesl, ki je bil že precej napolnjeD z vodo. Med vožnjo je Jerom veslal z rokami, dočim je Fabec odstranjeval vodo iz čolna. Ko sta dospela do srede Krke nad jezom valjčnega mlina graščaka Roberta Grma, se jima je čoln v hipu potopil in oba sta izginila pod vodo. Jerom, ki je bil vešč plavač, je hotel na vsak način rešiti Fabca, ki ni znal plavati, toda Fabec se ga je oprijel v smrtnem strahu za vrat tako trdno, da mu je pošla sapa in se je moral pričeli tudi sam potapljati. V tem kritičnem trenutku je Jerom v borbi za svoje lastno življenje napel vse sile, da bi rašil svojega tovariša. Nekaj trenutkov se je še obdržal na površini, nato pa je tudi sam zaradi izčrpanih moči izginil pod vodo. Vpitje potapljajočih se sta čula tudi posestnika Josip Mohor in Ivan Gorše iz Krke. ki sta takoj odhitela obema na pomoč s čolnom. Mohar je potegnil iz Krke že mrtvega Fabca. Gorše pa nezavestnega Jeroma. Oba sta spravila v čoln in ju pripeljala v vas. Ponesrečenega Fabca, ki je doma iz Kncžaka ter je lani pobegnil pred fašisti v Novo mesto, so kasneje prenesli v mrtvašnico v Smolenji vasi. VromAn^lrJi nannvpfJ Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej stalno in vedro vreme, zmerno toplo. Situacijsko poročilo od včeraj: Barometer-ski pritisk je padel samo v s^verozapadmh krajih za 0.1 do 1.5 mm, dočim je narastel v južnih in vzhodnih krajih za 0.1 do 3 mm. Tr-mperature so padle v vzhodnih in južnih krajih za 1 do 3 stopnje. Na severu in na vzhodu so ostale neizpremenjene. Dunajska vremenska napoved za petek: Oblačno, deževno in malo hladnejše vrems. Manifest Že v včerajšnji drugi izdaji smo obvestili večino čitateljev o zgodovin; skem preokretu, ki ga je doživela Jugoslavija v noči od 2. na 3. september. )Nj. Vel. kralj Aleksander je sporo? čil na seji ministrskega sveta, ki se je Kršila pod njegovim predsedstvom, da se je odločil dati državi in narodu demokratično usta\'o, ki bo postavila izvajanje nacionalne in državne poli* iike na širšo, demokratično osnovo ticposrednega fiZtodnega sodelovanja. V posebni izdaji smo včeraj dopob tine objavili nato že tudi manifest Nj. i Vel. kralja in cclotno besedilo nove vstave, ki so jo včeraj prinesle »Služs io-ene Kovine«. Ker na žalost niti druge redne, niti 1posebne izdaje »Jutra« nismo mogli idostaviii vsem naročnikom, zlasti ne tonim v maniših ali oddaljenejših krat 'jih, ponatiskujemo danes kraljev ma» lnifest, besedilo ustave in poročilo o poteku zgodovinske seje ministrske* g a sveta. Zgodovinska seja ministrskega sveta BEOGRAD, 2. septembra. AA. Rezul-* ti dela dosedanjega režima — pred vsem na poiju pomirjenja strankarskih in političnih strasti in ublažitve verskih sporov, ureditve uprave in izenačenja zakonov ter ozdravljenja gospodarskih razmer — so omogočili Nj. Vel. kralju JugosL.vije, da da, zvest svojim demokratičnim tradicijam, čustvom in besedam, s katerimi je opetovano izjavil, da je režim 6. januarja 1929 samo sredstvo, a ne cilj, državi ustavo in r>.rodu politične pravice in svoboščine. Pred tem činom je bila danes sestavljena velika nacijonalna vlada, v katero so poleg dosedanjih i* nov vstopile številne osebe z velikim ugledom in imenom in prejšnjega političnega življenja. Nocoj ob 19. uri je bila v kraljevem dvorcu na Dedinju seja ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. Ve!, kralja, Seji so prisostvovali poleg predsednika vlade, genel !a Petra Živkoviču, vsi ministri, razen ministrov dr. Voje Marinkoviča, Andre Staniča in Ivana Puclja, ki so bili odsotni iz Beograda. Nj. Ve!, kralj je imel govor, v katerem je izrekel priznanje kraljevski vladi za vestno in uspešno delo in napovedal, da je došel trenutek, ki ga je naznanil v manifestu z dne 6. januarja 1929, da bo da! državi in iS rodu novo ustavo. Nato ie pozval ministra dvora, naj prečita besedilo ustave, ki bo jutri objavljena narodu, in da seznani kraljevsko vlado z vsemi odredbami usta- ve. Ko je minister dvora prečital besedilo ustave, je Nj. Vel. kralj želel, naj bi nova ustava prinesla narodu vso srečo. Nato je predsednik vlade general Peter Živkovič izrekel Nj. Vel. kralju zahvalo, v kateri je poudarjal, da so bi! skromni sadovi dela kraljevske vlade doseženi s pomočjo vzvišenega zaupanja in vzornega primera Nj. Vel. kralja. Nj. Vel. kralj ie obdržal vse člane ministrskega sve > na večerji, po večerji pa se je razgovarjal z vsakim ministrom posebej. Ob 10. se je kralj ljubeznivo poslovil od ministrov, nakar so ministri zapustili dvor. ESED1L0 USTAVI Beograd, 3. septembra. AA. Dana« šnje »Službene novine« objavljajo to* le ustavo: MI, ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo ustavo kraljevine Jugoslavije, ki se glasi: Prvi oddelek Splošne določbe ei. i. Kraljevina Jugoslavija je dedna in nstavna monarhija. Čl. 2. Grb kraljevine je dvoglavi beli orel v polju na rdečem ščitu. Na obeh gla« vah dvoglavega belega orla stoji kro« na kraljevine. Državna zastava je modro*belo*rdez ča trobojnica v vodoravnem položaju ob navpičnem drogu. Čl. 3. Službeni jezik kraljevine je srbsko; hrvatsko-slovenski. Drugi oddelek Državljanske pravice in dolžnosti Čl. 4. Državljanstvo je v vsej kraljevini eno. Vsi državljani so pred zakonom enaki. Vsi uživajo enako zaščito obla* stev. Ne priznavajo se plemstvo, na= slovi in kakršnekoli predpravice po rojstvu. Čl. 5. Zajamčema je osebna svoboda. Ni? kdo se ne sme klicati na odgovor, za« tvoriti ali kakorkoli oropati prostosti razen v primerih, ki jih določa zakon. Nezakoniti odvzem prostosti je kaz« niv. Čl. 6. Nikomur se ne sme soditi pred ne« pristojnim sodiščem. Čl. 7. Nihče ne sme biti sojen, dokler ni na pristojnem mestu zaslišan ali na zakoniti način pozvan, da se brani. ČL 8. Kazen se sme določiti samo po za« konu in se sme izvajati .samo za deja« nja, glede katerih je zakon naprej do« ločil, da se kaznujejo s to kaznijo. Čl. 9. Noben državljan ne sme biti izgnan iz države. Ne sme se pregnati v dr« žavi iz enega kraja v drugega in ne internirati v kakem kraju, razen v primerih, ki jih zakon posebej predvi« deva. Nikdo in v nobenem primeru se ne sme izgnati iz svoje domovinske občine, brez sodne razsodbe. Čl. 10. Stanovanje je nedotakljivo. Oblast« vo ne sme izvršiti nobene preiskave ali hišne preiskave v stanovanju dr« žavljana, razen v primerih, ki jih je zakon predvidel in na način, kakor je zakon predpisal. Nezakonita kršitev te nedotakljivosti je kazniva. Čl. 11. Svoboda vere in vesti sta zajamčen ni. Priznane veroizpovedi so ravno« pravne pred zakonom in lahko svojo vero javno izpovedujejo. Uživanje državljanskih in političnih pravic ni odvisno od veroizpovedi. Nihče ne more biti oproščen svojih državljan« skih ali vojaških dolžnosti in obvez s tem, da se poziva na predpise svoje vere. Vera se sme priznati samo z zako« jevine Jugoslavije Besedilo nove ustave Beograd, 4. septembra AA. Nj. Vel. kralj je včeraj izdal naslednji manifest: Mojemu dragemu narodu! čuvanje narodnega edinstva In državne celote je moja sveta dolžnost in najvišji cilj moje vladavine. To je bila pobuda in glavna naloga režima, ki sem ga uvedel 6. januarja 1929* leta. V svoji besedi, ki mi jo je nalagala ljubezen do domovine, sem svojemu dragemu narodu odkrito pojasnil vse te?4coče in nevarnosti, v katere sta zašla naše nacijonalno življenje in državna celota. Te težkoče so bile tolike, nevarnosti tako resne, da so zbudile globoko skrb vseh rodoljubov in rušile narodno dušo. Vsi, ves narod je videl, kaj je vzrok temu zlu in se je zavedal velikosti tega zla ; zato je razumel in s popolnim zaupanjem sprejel moje sklepe. Visoka nacijonalna zavest in zdrav razum sta vrlini, ki ju je naš narod vsekdar kazal v resnih trenutkih svoje zgodovine. Moje zaupanje v narodovo ljubezen in v njegove moralne sile mi je nudilo sigurno podlago za vse ukrepe pri urejevanju razmer v državi. Srečen sem in ponosen, da je ves moj dragi narod od prvega trenutka razumel moje namere in ukrepe in z enodušnim javnim odobravanjem močno podprl izvedbo mojih sklepov. S to veliko in široko narodno pomočjo je bilo doseženo v sorazmerno kratkem času, da so bile izvršene velike nacijonalne in državne naloge v korist trajnih osnov zdravega državnega življenja. Kraljevini Jugoslaviji, sprejeti s toplo nacijonalno dušo od vsega jugoslovenskega naroda, so potrebni pogoji za silen polet in veliko nacijonalno bodočnost. Prepričan, da dopuščajo doslej doseženi sadovi dela, zdrave politike, nacijonalne zavesti in narodovega izkustva, da se pristopi k ustvaritvi in deSinitivni organizaciji onih ustanov in one državne ureditve, ki bo najbolj ustrezala narodnim potrebam in državnim interesom. Sklenil sem, da postavim dosedanje delo pri izvajanju nacijonalne in državne politike na širšo osnovo neposrednega narodnega sodelovanja. Z vero v Boga in v srečno bodočnost kraljevine Jugoslavije dajem ustavo kraljevine Jugoslavije. 3. septembra 1931* leta v Beogradu. nora. Priznane veroizpovedi samo« stojno urejajo svoje notranje verske posle in gospodarijo s.svojimi fondi in s svojo lastnino v mejah zakona. Nihče ni prisiljen, da svojo veroizpo« ved javno izpoveduje. Nihče ni dol« žan sodelovati pri verskih dejanjih, svečanostih in obredih, razen pri dr« žavnih praznikih in svečanostih in v kolikor bi zakon to odrejal za osebe, ki so podvržene roditeljskim, varu« škim ali vojaškim oblastvom. Spreje« te in priznane vere lahko vzdržujejo stike tudi s svojimi verskimi vrhovni« mi poglavarji v inozemstvu, ako to zahtevajo duhovni predpisi posamez« ne veroizpovedi. Način, kako naj se vzdržujejo ti stiki, bo uredil zakon. V kolikor so v državnem proraču« nu za posamezne veroizpovedi pred« videna sredstva, jih je treba deliti med posamezne priznane veroizpoved di v razmerju števila njihovih vernu kov in stvarno dokaznih potreb. Verski zastopniki ne smejo upora« biti svoje duhovne oblasti v molilni« cah ali s pomočjo napisov verskega značaja ali sicer v svoje zasebne ali v strankarske svrhe. Ravno tako se ne sme dopustiti, da bi se vršila v molilnicah ali o priliki verskih shodov in manifestacij kakršnakoli politična agitacija. Čl. 12. Vsak sme v mejah zakona izražati svoje misli z živo ali pisano besedo, s slikami in z drugimi primernimi sredstvi. Čl. 13. Državljani imajo pravico združeva« nja, zborovanja in dogovarjanja v mejah zakona. Udruženja ne smejo sloneti na verskih, plemenskih ali re» gijonalnih osnovah v strankarsko«po» lirične svrhe ali v svrhe telesne vzgo* je. Na shode se ne sme prihajati z orožjem. Čl. 14. Državljani imajo pravico prošenj. Prošnje sme podpisati eden ali več državljanov, kakor tudi vse pravne osebe. Prošnje se lahko predlože vsem oblastem brez razlike. Člen 15. Znanost in umetnost sta svobodni. Cl. 16. Razen državnih javnih šol lahko v mejah zakona obstoje tudi zasebne. Osnovno šolanje je obvezno. V državnih šolah je pouk brezplačen. Vse šole morajo dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti. Vse ustanove za izobraževanje so pod državnim nadzorstvom. Cl. 17. Neprekršljiva je tajnost pisem, brzo-java in telefona, razen v primerih ka- ALEKSANDER s. r. ženske preiskave, mobilizacije ali vojne. Vsi tisti, ki prekršijo tajnost pisemskega, brzojavnega ali telefonskega prometa, se bodo kaznovali po zakonu. Cl. 18. Vsak državljan ima pravico neposredno in brez vsakršnega odobrenja tožiti sodišču državo ali samoupravne organe za krivice, storjene mu v službenem postopku. Za ministre, sodnike in vojake pod zastavo veljajo posebne odredbe. Za škodo, ki jo stori državljanu država ali samoupravni organ z nezakonitim ali nepravilnim vršenjem službe, odgovarjajo pred rednim sodiščem nameščenec kot izvršilec in država, odnosno samoupravno telo. Cl. 19. Vsi poklici v vseh strokah državne službe so po zakonskih pogojih enako dostopni vsem državljanom. Cl. 20. Vsak državljan uživa zaščito države v tujih državah. Vsak državljan lahko izstopi iz državljanstva, če je izpolnil vse obveze do države. Prepovedano je izročevanje svojih državljanov. Tretji oddelek Socialne in gospodarske odredbe Čl. 21. Zakon, rodbina in otroci stoje pod zaščito države. Čl. 22. Lastnina je zajamčena. Vsebina in obseg lastninske pravice se določi z zakonom. Ekspropriacija zasebne lastnine je dovoljena v javnem interesu na podlagi zakona proti primerni odškodnini. Čl. 23. Priznava se svoboda dela in pogodb v gospodarskih odnošajih. Država ima v interesu celote in na podlagi zakona pravico in dolžnost, da intervenira v gospodarskih odnošajih državljanov v du- hu pravice in odstranitve družabnih nasprotij. Čl. 24. Kot posvetovalno telo v vprašanjih gospodarskega in socialnega značaja se ustanovi gospodarski svet, ki bo dajal na zahtevo kraljevske vlade ali Narodnega predstavništva svoje strokovno mnenje. Gospodarski svet tvorijo zastopniki gospodarstvenikov in strokovnjaki v gospodarskih in socialnih vprašanjih. Način sestave in poslovanja gospodarskega sveta se uredi s posebnimi zakonom. Četrti oddelek Državna oblast Cl. 25. Državna oblast se izvaja po odredbah te ustave. Cl. 26. Zakonodajno oblast vršita k^alj in Narodno predstavništvo skupno. Narodno predstavništvo tvorita senat in narodna skupščina. Cl. 27. Upravno oblast vrši kralj preko odgovornih ministrov po odredbah te ustave. Cl. 28. Sodno oblast vrše sodišča. Njihove razsodbe in sklepi se izrekajo in izvršujejo v imenu kralja na podlagi zakona. Peti oddelek Kralj či. 29. Kralj je zaščitnik narodnega edinstva in državne celine. On je čuvar njunih interesov. Kralj potrjuje in proglaša zakone, postavlja državne uradnike in daje vojaške čine po odredbah zakona. Kralj je vrhovni zapovednik vseh vojnih sil. On podeljuje rede in druga odlikovanja. e I i zobje: C h I or o d o n t Čl. 30. Kralj ima pravico amnestije. Z amnestijo se uničijo pravne posledice kaznivega dejanja, vendar se z njo ne morejo kršiti pravice zasebnikov do povračila škode. Amnestija se lahko podeli pred začetkom kazenskega postopka, med kazenskim postopkom in po izvršeni razsodbi. Amnestija je splošna ali posamična. Kralj ima pravico pomilostitve, on sme prisojeno kazen ustaviti, znižati ali ublažiti. Pravico pomilostitve za dela, kazniva samo na privatno tožbo, določa zakonik o kazenskem sodnem postopku. čl. 31. Kralj predstavlja državo v vseh njenih odnošajih s tujimi državami. On proglaša vojno in sklepa mir. Če država ni napadena, ali ji vojna ni napovedana od kake druge države, je za napoved vojne potreben poprejšnji pristanek Narodnega predstavništva. Če je državi napovedana vojna ali je napadena, se mora takoj sklicati Narodno predstavnico. čl. 32. Kralj sklicuje Narodno predstavništvo na izredno ali redno zasedanje. Kralj otvarja in zaključuje seje osebno s pre-stolno besedo ali preko ministrskega sveta s poslanico ali ukazom. Kadar kralj otvarja ali zaključuje seje s pre-stolno besedo, zasedata senat in Narodna skupščina obenem. Prestolno besedo, poslanico in ukaz sopodpišejo vsi ministri. Kralj sme vsak čas po državni potrebi sklicevati Narodno predstavništvo. Kralj ima pravico razpustiti Narodno predstavništvo in odrediti nove volitve. Ukaz o razpustu, kakor tudi ukaz o novih volitvah sopodpišejo vsi ministri. Čl. 33. Kralj ne more biti istočasno poglavar kake druge države brez pristanka Narodnega predstavništva. Čl. 34. Vse pismene odloke, ki jih vladar izda, podpišejo s protipodpisom pristojni ministri, oziroma ministrski svet. Za vsa dejanja kraljeve oblasti1 odgovarja minister, oziroma ministrski svet, ki je protipodpisal. Za dejanja kralja kot vrhovnega zapovednika vojske odgovarja minister vojske in mornarice. Čl. 35. Kralj in prestolonaslednik sta polnoletna, ko dovršita 18. leto. Kraljeva oseba je nedotakljiva. Kralj se ne more klicati za ničesar na odgovornost, niti ne more biti tožen. To ne velja za kraljevo zasebno imetje. Čl. 36. V kraljevini Jugoslaviji vlada kralj Aleksander I. iz dinastije Karadjordje-vicev. Kralja Aleksandra naslednje njegovo moško potomstvo po vrsti prvoro-jenstva. Čl. 37. Kadar kralj nima moškega potomstva, določi sebi naslednika iz stranske linije. V primeru, da kralj do svoje smrti ne določi svojega naslednika, voli Narodno predstavništvo v skupni seji kralja iz iste dinastije. Čl. 38. Kraljev dom tvorijo: kraljeva soproga, živi predniki kralja v prvi liniji iz iste dinastije s svojimi soprogami, živi potomci kralja v prvi liniji s svojimi soprogami in potomci, bratje kralja in njihovi potomci s svojimi soprogami, sestre kralja vladarja, vse žensko potomstvo do poroke, stric kralja Aleksandra I. knez Arsen, knez Pavle s soprogo in potomci. Položaj in odnošaji članov kraljevega doma se urede s statutom, ki ga predpiše kralj. Čl. 39. Stopajoč na prestol poda kralj pred Narodnim predstavništvom prisego, ki se glasi: »Jaz (ime), stopajoč na prestol kraljevine Jugoslavije in sprejemajoč kraljevsko oblast, prisegam Vsemogočnemu Bogu, da bom čuval edinstvo naroda, neodvisnost države in celoto državnega področja, da bom vladal po ustavi in zakonih in da bom imel v vseh svojih težnjah pred očmi dobro naroda. Kakor mi Bog pomagaj. Amen.« Čl. 40. Kralj biva stalno v državi. Ako se pokaže potreba, da gre kralj iz države za kratek čas, ga zastopa po pravu nasledstva prestolonaslednik. Ako prestolonaslednik ni polnoleten, ali ako je preprečen, zastopa kralja ministrski svet. Zastopstvo se vrši po navodilih, ki jih daje kralj. To velja tudi za primer kraljeve bolezni, ki ne povzroča trajne nesposobnosti. V času odsotnosti kralja ali prestolonaslednika ministrski svet nima pravice razpuščanja Narodnega predstavništva. Zastopstvo ministrskega sveta more trajati najdalje 6 mesecev. Od tega roka dalje stopijo v veljavo ustavni predpisi o namestništvu. Šesti oddelek Namestništvu Cl. 41. Kraljevsko oblast vrši namestništvo: 1. kadar je kralj mladoleten, 2. kadar je kralj zaradi duševne ali telesne bolezni trajno nesposoben, da vrši kraljevsko oblast. V primeru, da je kralj trajno nesposoben vršiti kraljevsko oblast, sklepa o postavitvi namestništva Narodno predstavništvo v skupni seji. Kadar smatra ministrski svet. da je nastopil primer kraljeve nesposobnosti, objavi co Narodnemu predstavništvu skupno z mnenjem treh zdravnikov z domačih medicinskih fakultet. Na isti način se posto- pa kadar gre za osebo prestolonaslednika. Cl. 42. Namestniška oblast pripada po pravu nasledstva prestolonasledniku, kadar je polnoleten. Ako prestolonaslednik iz vzrokov, naštetih v 51. 41, ne more vršiti namestniške oblasti, vrše namestni-ško oblast tri osebe, ki jih kralj določi s posebnim aktom ali oporoko. Istočasno določi kralj vsakemu namestniku po enega zamenika. V primeru, da je mesto namestnika izpraznjeno in njegov zamenik noče vršiti svoje oblast^ voli Narodno predstavniško s tajnim glasovanjem v skupni seji novega namestnika izmed preostalih dveh zame-nikov. Ako je živ samo en zamenik, pride brez volitve na izpraznjeno mesto namestnika. V primeru, da kralj ne določi niti z aktom, niti z oporoko namestnika ali da v primeru bolezni ali smrti določenega namestnika in njegovega zamenika ni mogoča sestava na-mesiTnštva od vsaj dveh namestnikov, voli Narodno predstavništvo s tajnim glasovanjem v skupni seji potrebno število kraljevih namestnikov. Namestniki morejo biti samo državljani kraljevine Jugoslavije. Preden prevzamejo kraljevsko oblast, morajo namestniki položiti pred Narodnim predstavništvom prisego, da bodo kralju zvesti in da bodo vladali po ustavi in po državnih zakonih. Cl. 43. Ako je eden izmed treh namestnikov podal ostavko ali pa je zadržan, moreta ostala dva namestnika tudi brez njega opravljati državne posle. c;. 44. O vzgoji mladoletnega kralja odločajo namestniki. O imetku mladoletnega kralja mora skrbeti varuh, ki ga določi kraljev testament. Ako umrli kralj n;. določil varuha, ga imenujejo namestniki po zaslišanju predsednikov državnega sveta kasacijskega sodišča in glavne kontrole. Cl. 45. Do prevzema dolžnosti po namestniku ima ministrski svet kraljevsko oblast na lastno odgovornost. Cl. 46. V primeru smrti ali kraljeve ostavke prevzame prestolonaslednik, ako je polnoleten, takoj vso kraljevsko oblast. To objavi narodu s proklamacijo in položi predpisano prisego pred Narodnim predstavništvom. Cl. 47. Ako kralj po svoji smrti ni zapustil moškega naslednika, ali ako bi kraljica za kraljeve smrti bila noseča in v primeru, da kralj ni s posebno listino ali s testamentom določil naslednika, izbere Narodno predstavništvo začasne namestnike, ki bodo opravljali kraljevsko oblast samo do poroda. Vlada je dolžna predložiti Narodnemu predstavništvu pred izvolitvijo namestnikov izjavo treh zdravnikov domačih medicinskih fakultet o kraljičini nosečnosti. To velja tudi za primer, ako je prestolona-f slednik preminul in je njegova žena bi-' la noseča ob času kraljeve smrti. Cl. 48. V primeru, da ostane prestol po določbah te ustave brez naslednika, prevzame ministrski svet v svoje roke kraljevsko oblast in takoj skliče Narodno predstavništvo k posebnemu zasedanju, v katerem naj se reši vprašanje prestola. Cl. 49. Civilna lista kralja se določi z zakonom. 2e določena civilna lista se ne more povišati brez pristanka Narodnega predstavništva in ne zmanjšati brez kraljevega pristanka. Kraljevi namestniki bodo za čas izvrševanja svojih dolžnosti prejemali iz državne blagajne znesek, ki ga določi Narodno predstavništvo na predlog ministrskega sveta. Sedmi oddelek Narodno predstavništvo Senat Cl. 50. Senat sestoji iz senatorjev, ki jih kralj imenuje, in iz senatorjev, ki so izvoljeni. Senator ne more biti mlajši od 40 let. Določbe o številu izvoljenih senatorjev in o njihovi izvolitvi, bo predpisa' zakon. Kralj lahko imenuje ravno tolikšno število senatorjev, kolikor jih bo izvoljenih. Nihče ne more biti istočasno senator in narodni poslanec. Cl. 51. Mandat izvoljenih senatorjev traja šest let. Vsaka tri leta se senat z izvolitvijo novih članov obnovi za eno polovico izvoljenih senatorjev. Cl. 52. Mandat od kralja imenovanih senatorjev traja šest let. Ta mandat se lahko na predlog predsednika ministrske- I ga sveta razreši zaradi telesne nesposobnosti ali ako je bil senator po sodišču obsojen zaradi kaznivega dejanja. Imenovani senator, ki je aktivni državni uradmnik, ne sme obdržati uradniškega položaja. Cl. 53. Senat se sestane obenem z Narodno skupščino in preneha delovati z Narodno skupščino. Senat preiskuje pravilnost mandatov izvoljenih senatorjev in odloča o njih. Narodna skupščina Cl. 54. Narodna skupščina sestoja iz poslancev, ki jih narod svobodno izvoli s splošno, enako in neposredno volilno pravico. Narodni poslanci so izvoljeni za štiri leta. Mandat narodnega poslanca lahko prestane tudi prej v primeru, ki ga predvideva volilni zakon. Določbe o številu in izvolitvi narodnih po-. slancev bodo urejene v posebnem zakonu. Cl. 55. Volilno pravico ima vsaka oseba po rojstvu in po prirojstvu (natur .lizaciji), ako je dovršila 21. ieto starosti. Aktivni oficirji, kakor tudi podnaredniki in vojaki pod zastavo ne morejo vršiti volilne pravice in ne smeio biti izvoljeni. Z zakonom se bo rešilo vprašanje ženske volilne pravice. Cl. 56. Začasno izgube volilne pravico: 1. osebe, ki so obsojene na robijo ali na zapor preko 1 leta, dokler se iim ne vrnejo njihove državljanske pravice; 2. osebe, ki se obsodijo na izgubo častnih pravic, za čas dokler traia ta kazen; 3. osebe, ki so v konkurzu, 4. osebe, ki so pod varuštvom; 5. osebe, ki so s posebno razsodbo izgubile volilno pravico zaradi volilnih prestopkov. Cl. 57 Za senatorja oziroma narodnega posla je lahko izvoljen samo oni, ki ima volilno pravico ne glede na to, ali ie vpisan v volilni spis. Od vsakega senatorja oziroma poslanca se zahtevajo tUe pogoji: 1. biti mora državljan kraljevine Jugoslavije po rojstvu ali prirojstvu: 2. prirojeni državljan mora stanovati v naši kraljevini najmanj 10 let od dne prirojstva; 3. dovršiti mora 40. oziroma 30. leto starosti; 4. govoriti in pisati mora narodni jezik. Izguba volilne pravice vključuje izgubo mandata senatorja ozir. narodnega poslanca. Senator ali narodni poslanec ne sme biti istočasno državni dobavitelj ali državni podjetnik. Cl. 58. Aktivni državni uradnik ne sme kandidirati za senatorja ali narodnega poslanca. Policijski, finančni in gozdarski uradniki, kakor tudi uradniki agrarne reforme ne smejo kandidirati razen, ako so prenehali biti uradniki eno leto pred razpisom volitev. Ministri, aktivni in na razpoloženju, lahko kandidirajo. Cl. 59. Vsak senator in vsak poslanec predstavlja ves narod. Vsak član Narodnega predstavništva položi prisego, da bo zvest kralju in da bo varoval nad vse narodno edinstvo, neodvisnost države in celoto državne oblasti, da bo spoštoval ustavo in da bo vedno imel pred očmi blaginjo naroda. Cl. 60. Narodno predstavništvo se skliče s kraljevim ukazom v prestolniški Beograd k rednemu zasedanju vsako leto 20. oktobra. Ako je za primer vojne prestolnica preložena, se sestane Narodno predstavništvo v kraju, ki ga določi kraljev ukaz o sklicanju. Redno zasedanje se ne more zaključiti pred sprejetjem državnega proračuna. Cl. 61. Narodna skupščina odloča o izvolitvi svojih članov in sklepa o njej. Cl. 62. Narodna skupščina izbere iz svoje sredine svoje predsedstvo. Cl. 63. Zakonske predloge predlagajo s pooblastitvijo kralja poedini ministri. Pravica predložitve zakonskih predlogov gre vsakemu članu Narodnega predstavništva, ako njegov predlog pismeno podpre najmanj petina senatorjev, oziroma narodnih poslancev. Cl. 64. Zakonski predlog, ki ga skupščina sprejme, se pošlje senatu v nadaljnje poslovanje in obratno. Ako je bil zakonski predlog od Narodne skupščine in od senata sprejet v celoti, se smatra, da ga je Narodno predstavništvo sprejelo. Ako pa sta senat ali narodna skupščina izvršila kakoršnokoli izpremembo ali dopolnitev, se zakonski predlog vrne Narodni skupščini, oziroma senatu v ponovno rešitev. Ako Narodna skupščina, oziroma senat te izpremembe in dopolnitve sprejme, se smatra, da je Narodno predstavništvo predlog sprejelo. Za primer, da senat in Narodna skupščina ne spreimeta zakonskega predloga v celoti ali v poedinosti, se smatra, da je bil predlog odbit in se ne sme več v istem zasedanju reševati. Kralj odloča o tem. aH naj predlog ponovno pride pred prihodnje zasedanje. Cl. 65. Kralj sklepa pogodbe s tujimi državami. vendar ie za potrdilo teh pogodb potreben predhodni pristanek Narodnega predstavništva. V vprašanju čisto političnih sporazumov ni potreben predhodni nristanek Narodnega predstavništva. Za pogodbo, da sme tuja vojska zasesti ozemlje kraljevine ali ga prekoračiti, je pdtreben nristanek Narodnega predstavništva. Narodno predstavništvo lahko, kadar to zahteva državna potreba, s posebnim sklepom v naprej pooblasti ministrski svet, da Izda ukrepe za takojšnjo izvedbo predloženih po>-godb. Državno ozemlje se ne sme od- I tujiti ali zamenjati brez pristanka Narodnega predstavništva. Cl. 66. • Zakone proglaša kralj z ukazom, ki mora obsegati sam zakon in sklep Narodnega predstavništva. Ukaz sopodpi-sujejo vsi ministri, minister pravde postavi na ukaz državni pečat in poskrbi za razglasitev v »Službenih Novinah«. Zakon dobi obvezno moč 15 dni po razglasitvi v »Službenih novinah«, ako zakon sam drugače ne odredi. Dan razglasitve v »Službenih novinah« se računa kot prvi dan. Cl. 67. Narodno predstavništvo ima pravico ankete in preiskave v volilnih in čisto upravnih vprašanjih. Cl. 68. Vsak član senata in Narodne skupščine sme staviti ministrom vprašanja in interpelacije. Ministri so dolžni odgovoriti nanje v istem zasedanju. Cl. 69. Senat in Narodna skupščina občujeta neposredno samo z ministri. Cl. 70. V senatu in Narodni skupščini imajo pravico govoriti samo njuni člani, člani vlade in vladni poverjeniki, za to odrejeni s kraljevim ukazom. Cl. 71. Senat in Narodna skupščina lahko polnoveljavno sklepata, če je n). tej seji navzoča ena tretjina vseh senatorjev, odnosno narodnih poslancev. Za polno-veljavnost sklepa je potrebna večina glasov prisotnih. Cl. 72. O vA kem zakonskem predlogu se mora dvakrat glasovati na istem zasedanju, preden je predlog končno sprejet Cl. 73. Sklepanje senata in Narodne skupščine v skupnem zasedanju se vrši samo v primerih, ki so izrečno omenjeni. Skupnemu zasedanju predsedujeta izmenično predsednika senata in Narodne skupščine. Cl. 74. Senatorji in narodni poslanci ne odgovarjajo za glas, ki so ga dali kot člani Narodnega predstavništva. Za vse izjave in postopke v izvrševanju mandata, bodisi v dvoranah senata ali Narodne skupščine ali v odgovorih ali v posebnih odposlanstvih ali v posebnih misijah po odredbah senata ali Narodne skupščine, odgovarjajo senatorji, odnosno narodni poslanci le senatu odnosno Narodni skupščini po odredbah poslovnika. Za izjave ali postopke, ki vsebujejo kazensko dejanje, odgovarja senator, odnosno narodni poslanec tudi rednemu sodišču, če senat, odnosno Narodna skupščina to odobri. Za uvrede, klevete ali zločine odgovarja senator, odnosno narodni poslanec rednemu sodišču tudi brez poprejšnjega dovoljenja senata odnosno Narodne skupščine. Cl. 75. Brez dovoljenja senata odnosno Narodne skupščine se njihovi člani ne morejo za prestopke, storjene izven vršenja mandata, klicati na odgovor niti ne oropati svobode, dokler traja njihov mandat, razen takrat, če se zalotijo pri samem dejanju, zločinu ali prestopku, vendar se v tem poslednjem primeru senat odnosno Narodna skupščina, če sta zbrana, takoj obvestita, in data ali odrečeta pooblastilo, da se postopek nadaljuje za dobe zasedanja. Imunitetna pravica senatorja in narodnega poslanca nastane z dnem izvolitve odnosno imenovanja. Ce kdo postane senator ali narodni poslanec, preden je nad njim zaradi kakega prestopka izrečena izvršna razsodba, obvesti oblast, ki vrši ugotovitve in preiskavo, o tem senat ali Narodno skupščino, ki da ali odreče pooblastilo za nadaljevanje postopka. Član senata ali Narodne skupščine se sme klicati na odgovor samo zaradi dejanja, zaradi katerega je obtožen. Cl. 76. Senatu in narodni skupščini pripada izključna pravica, da v svoji sredi vzdržujeta red po svojem predsedniku. Nikaka obtožna sila se ne more postaviti v zgradbo, niti ne na njeno dvorišče brez dovoljenja predsednika. Prav tako ne sme brez njegove privolitve noben državni organ storiti v senatu ali v Narodni skupščini nobenega uradnega akta. Noben obrorožen Človek ne sme stopiti v zgradbo senata in Narodne skupščine razen oseb. ki nosijo orožje po predpisih in se nahajajo v službi pri senatu odnosno Narodni skupščini. , Osmi oddelek Upravne oblasti Čl. 77. Kralj imenuje in razrešuje predsednika ministrskega sveta in ministre. Predsednik ministrskega sveta in ministri tvorijo ministrski svet, ki je neposredno podrejen kralju. Ministri se nahajajo na čelu posameznih panog državne uprave. Minister sme biti tudi brez portfelja. Minister imenuje nižje državne uradnike po odredbah zakona. Ministri polože, preden prevzamejo dolžnost prisego, da bodo kralju zvesti in da bodo delali po ustavi in zakonih. Čl. 78. Kralj in Narodna skupščina lahko obtožita ministre zaradi kršitve ustave in državnih zakonov, storjene v službi. Za škodo, ki jo ministri store državljanom z nezakonitim vršenjem službe, odgovarja država, ministri pa državi. čl 79. Minister se lahko obtoži tako 7a dobo ministrovanja kakor tudi pet let po odstopu. Predlog za obtožbo ministra se mora predati pismeno ter mora točno vsebovati obtožbo. Če ministra obtoži Narodna skupščina, se mora sklep o tem, da se minister preda sodišču, sprejeti z večino dveh tretjin glasov skupnega števila narodnih poslancev. Čl. 80. Podrobne določbe o odgovornosti ministrov vsebuje poseben zakon. Čl. 81. Upravne oblasti lahko izdajajo uredbe, potrebne za izvajanje zakonov. Čl. 82. Uprava v kraljevini se vrši po banovinah, srezih in občinah. Čl. 83. Kraljevina Jugoslavija ima 9 banovin, in to: 1. Dravska banovina s sedežem v Ljubljani; 2. Savska banovina s sedežem v Zagrebu ; 3. Vrbaska banovina s sedežem v Banji Luki; 4. Primorska banovina s sedežem v Splitu: 5. Drinska banovina s sedežem v Sarajevu ; 6. Zetska banovina s sedežem na Ce-tinju; 7. Dunavska banovina s sedežem ▼ Novem Sadu; 8. Moravska banovina s sedežem v Nišu in 9. Vardarska banovina s sedežem v Skoplju. (Nadaljnje določbe tega člena ponavljajo banovinske meje, določene z zakonom z dne 28. avgusta t. 1.) Čl. 84. Banovine so upravne in samoupravne edinice. S posebnim zakonom se določi razdelitev banovin na sreze in občine. Organizacija občinskih uprav in področje njihovega dela se določi s posebnim zakonom po načelih samouprave. Posamezne mestne občine morejo biti z zakonom urejene tudi na drugačni podlagi. Čl. 85. Mesto Beograd z Zemunom in Panče-vom tvori posebno upravno področje. Čl. 86. Na čelu banovine stoji ban, ki je predstavnik vrhovne oblasti v banovini. Bana postavlja kralj na predlog predsednika ministrskega sveta. Čl. 87. Ban postavlja, premešča, upokojuje in odpušča upravne uradnike v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom o banski upravi. Samouprava Čl. 88. V vsaki banovini kot samoupravnem telesu obstojata banovinski svet in ba« novinski odbor. Čl. 89. Banovinski svet se voli na štiri leta s splošnim, enakim in neposrednim glasovanjem po določbah zakona. Svet voli iz svoje srede banovinski odbor, ki je samoupravni izvršni organ banovine. Ban postavlja in razrešuje banovinske uradnike na predlog banovinskega odbora. Čl. 90. Banovinski svet more urejati razne panoge banovinske uprave in banovinskega življenja z banovinskimi uredbami na podlagi zakona o ureditvi banovin in na podlagi drugih zakonov. Banovinske uredbe imajo v dotičnih banovinah moč zakona. Ne smejo biti proti ustavi in obstoječim zakonom, ker se v tem primeru ne bi mogle uporabljati. Čl. 91. Banovinski odbor pripravlja predloge banovinskih uredb, sklepa pa o njih banovinski svet. Banovinske uredbe proglaša in objavlja ban, ki zahteva prej soglasje državnega sveta o njihovi zakonitosti. V primeru, da državni svet soglasje odkloni, se uredba ne more objaviti. Državni svet je dolžan dati ali odkloniti soglasje najdalje v roku meseca dni. Ako državni svet v tem roku ne izreče soglasja, se smatra, da je soglasje podano. Čl. 92. Državna centralna oblast skrbi, da vrše samoupravne oblasti svoje zakonite dolžnosti v določenih mejah in da ne kršijo splošnih državnih interesov. Čl. 93. Ban, oziroma z zakonom določeni državni organ, ima pravico ustaviti vse sklepe banovinskega - sveta in banovinskega odbora, ali občinskih zborov ali odborov, ki so proti ustavi, zakonom in uredbam. Proti odločitvi bana je mesto pritožbe na državni svet. Morejo se istotako ustaviti oni sklepi in izjave, ki so škodljivi za splošne državne interese. V tem primeru se pritožba predloži mini-stru za notranje zadeve v zakonitem roku. Banovinski svet se more s kraljevim ukazom razpustiti pred štiriletno dobo na predlog notranjega ministra, ki odredi nove volitve za dotično banovino. Čl. 94. Banovinski svet sklepa vsako leto ra: svojem prvem sestanku o banovinskem proračunu za prihodnje leto na predlog banovinskega odbora. ei. 95. Banovinski proračun odobrava finančni minister, glavna kontrola pa nadzira njegovo izvrševanje ter pregleduje zaključne račune. d. 96. Občine so samoupravna telesa. Njim se lahko nalagajo s posebnim zakonom tudi akti upravnih oblasti, ki jih izvršujejo pod nadzorstvom določenih upravnih organov. Cl. 97. Določila o organizaciji in pristojnosti banovinskih in občinskih samoupravnih oblasti se predpišejo z zakonom. Cl. 98. Za zadeve upravnega značaja se ustanove upravna sodišča. Njihove sedeže, pristojnost in organizacijo določi zakon. Cl. 99. Državni svet je vrhovno upravno sodišče. S posebnim zakonom se določi način postavljanja članov državnega sveta, kakor tudi sestava, pristojnost in njegov postopek. Deveti oddelek Sodne oblasti Čl. 100. Sodišča so neodvisna. Pri izrekanju pravice ne stoje pod nobeno oblastjo in sodijo samo po zakonu. Sodišča in sodna pristojnost se ugotovi samo _ z zakonom. Z zakonom se predpisuje, na kakšen način se volijo in postavlja* jo predsedniki sodišč in sodniki. V družinskih in dednih zadevah musli* manov sodijo državni šeriatski sod' niki. Čl. 101. Sodniki vseh sodišč so stalni. Sod* nikom se ne sme vzeti njihov poklic, niti se ne smejo iz kakršnegakoli vzroka odstraniti iz službe zoper svo* jo voljo brez razsodbe rednih sodišč ali disciplinarnih razsodb k?sacijskih sodišč. Sodnik ne sme biti tožen za svoje sodno delovanje brez odobriti ve pristojnega sodišča. Sodnik ne mo= re biti poslan niti ne -začasno na dru* go politično ali nepolitično javno sluz* bo brez svojega pristanka ali dovo» lit ve kasacijskega sodišča. Sodnik sme biti premeščen samo s svojun pristankom. Sodnik more biti v službi do izpolnjenega 70. leta svojega živ* Ijenja. Pred tem rokom se sme sodnik upokojiti samo na pismeno prošnjo ali pa, kadar telesno ali duševno tako oslabi, da ne more vršiti svoje dolž= riosti. Sklep o upokojitvi v tem po* slednjem primeru izda kasacijsko so« di.šče. Deseti oddelek Državno gospodarstvo Čl. 102. Vsako leto odobri Narodno pred= stavništvo državni proračun, ki velja leto dni. Proračun mora biti predlo« žen Narodnemu predstavništvu naj« delj mesec dni po njegovem sestanku r.a redno zasedanje. Istočasno s pro» računom se predloži Narodnemu predstavništvu v pregled in odobritev tudi sklepni račun minulega računske« ga leta. Narodno predstavništvo ne sme predloženih partij povečati, sme pa jih zmanjšati ali črtati. Proračun sc odobri po partijah. Način sestave rn izvršitve proračuna je predpisan z zakonom. Prihranki ene proračunske partije ali proračunskega leta se ne smejo porabiti za poravnanje postavk v drugih partijah ali letih brez odo= britve Narodnega predstavništva. Čl. 103. Dokler ne odobri predloženega mu proračuna, mora Narodno predstav* ništvo dovoliti dvanajstine za en ali več mesecev. Če je Narodno pred* stavništvo razpuščeno, preden je pro* račun rešen, se proračun minulega ra* čunskega leta podaljša z ukazom naj* dclj za 4 mesece. Če se tudi v tem roku proračun ne reši, se lahko s kra* ljevim ukazom podaljša do konca proračunskega leta. Čl. 104. ^ Državni davki in splošne državne dajatve se odrede samo z zakonom. \ lada predloži Narodnemu predstav* mštvu od glavne kontrole overovljeno poročilo o izvršitvi sklenjenih nogodb o državnih posojilih in njihovi porabi v zmislu zakona. Čl. 105. Davčna obveza je splošna in vse dižavne dajatve so enake za vso dr* žavo. Kralj in prestolonaslednik pla* čata državni davek na privatno imo* vino. Nikaka podpora, stalna ali začasna, nikako darilo ne nagrada se ne more dati iz državne blagajne, če ni uteme= Ijena v zakonu. Čl. 106. Državno imovino upravlja finančni minister, v kolikor to zakon drugače ne odreja. O načinu odtujitve državne imovine se bo izdal poseben zakon. Pravica do monopola pripada državi. Rude, zdravilne vode, vrelci in prU rodna sila so last države. Način po* deljevanja rudarskih, industrijskih ali kakršnihkoli drugih ugodnosti se ure« di z zakonom. Čl. 107. Za pregled državnih računov in nadzorstvo nad izvršitvijo državnega in samoupravnih proračunov obstoji Glavna kontrola kot vrhovno račun* sko sodišče. Predsednika in člane Glavne kontrole voli Narodna skup* ščina s kandidatske liste, ki jo sestavi državni svet in na kateri je predlaga* nih dvakrat toliko kandidatov, koli« kor je praznih mest. , Odredbe o pristojnosti in postopku Glavne kontrole predpisuje zakon. Z zakonom se uredi, v katerem prime« ru je proti sklepom dovoljena pritož« ba na kasacijsko sodišče. Glavna kontrola pregleduje, popravlja in li« kvidira račune splošne administracije in vseh polagalcev računov nasproti državni blagajni. Ona pazi, da se ne prekorači noben proračunski izdatek in da se nobena vsota ne prenese iz ene proračunske partije v drugo. Ona zaključuje račune vseh državnih uprav in je dolžna zbirati vse potreb* ne dokaze in sporočila. Zaključene državne račune predloži Narodnemu predstavništvu v odobritev s svojimi pripombami in to najdelj v enem le* tu, računajoč od konca vsakega račun* skega leta. Enajsti oddelek Vojska Čl. 108. Vojaška obveza je splošna po od* redbah zakona. Ustroj in velikost vojske in mornarice se predpišeta z za> konom. Formiranje enot v obsegu, ki ga določa zakon, predpiše kralj z uredbo na predlog vojnega ministra. Koliko vojske naj bo pod zastavo, določi vsako leto proračun. Čl. 109. Vojaška sodišča so neodvisna. Pri izrekanju razsodb ne_ stoje pod nobe> no oblastjo, nego sodijo samo po zakonu. Sodnik prvostopnega vojaškega sodišča ne more biti tožen za svoje sodno delovanje brez odobritve voja* škega apelacijskega sodišča, apelacij* ski sodnik pa ne brez odobritve kasa= cijskega sodišča. Razsodbe vojaških sodišč presodi v poslednji instanci kasacijsko sodišče. Čl. 110. Prestopke in dejanja državljanov v družbi z vojaki razsojajo civilna so* dišča, za časa vojne pa vojaška sodi* šča. Čl. 111. Nihče, kdor je dovršil 20. leto, nc more dobiti državne službe ali v njej ostati, če ni po odredbah vojnih zakonov odslužil vojaškega roka ali pa bil vojaščine oproščen. Čl. 112. Za ohranitev notranjega reda sa sme vojska porabiti samo na zahtevo pristojne civilne oblasti. Čl. 113. Tuja vojska se ne more vzeti v službo naše države in vojska naše države se ne more staviti v službo tuje države brez poprejšnjega dovoljenja Narodnega predstavniška. Dvanajsti oddelek Spremembe ustave Cl. 114. 0 izpremembah ustave odloča kralj z Narodnim predstavništvom. Cl. 115. Predlog, da se v ustavi kaj izpremeni ali dopolni, lahko stavita kralj in Narodno predstavništvo. V takem predlogu se morajo izrecno imenovati vse točke ustave, ki naj bi se izpremenile ali dopolnile, če je predlog stavil kralj, se sporoči senatu in Narodni skupščini, nakar se Narodno predstavništvo takoj razpusti in skliče novo najdelj v štirih mesecih. Če je tak predlog prišel od senata, odnosno Narodne skupščine, se o njem sklepa na način, določen za sklepanje o zakonskih predlogih, z večino treh petin skupnega števila poslancev. Predlog gre nato pred senat, odnosno Narodno skupščino, ki sklepa o njem z večino treh petin skupnega števila senatorjev, odnosno narodnih poslancev. Kadar je predlog tako sprejet, se Narodno predstavništvo razpusti, novo pa se skliče najdalj v roku štirih mesecev do dne, ko je bil predlog sprejet. 1 v prvem i v drugem primeru, smeta senat, odnosno Narodna skupščina sklepati samo o tistih izpremembah in dopolnitvah ustave, ki jih vsebuje že pred volitvami sprejeti predlog. Senat, odnosno Narod, skupščina sklepata z večino polovice plus eden skupnega števila vseh članov, če senat in Narodna skupščina pri sprejemu predloženih izprememb ali dopolnitev ustave v celoti ali pa v posameznostih ne soglašata, je nadaljnji postopek isti kakor za zakonske predloge (čl. 64). Cl. 116. V primeru vojne, mobilizacije, neredov in pobun, ki bi ogražale javni red in varnost države, ali kadar so vobče ogražani javni interesi, sme kralj izjemoma z ukazom odrediti, da se začasno izdajo izredni, neobhodno potrebni ukrepi v vsej kraljevini ali v enem njenih delov neodvisno od ostalih. Vsi taki izjemni ukrepi se naknadno predlože Narodnemu predstavništvu v odobritev. Prehodne in sklepne CL 119. Odredbe čl. 101 te ustave se ne bodo izvajale v dobi petih let od dneva uve-ljavljenja te ustave. Cl. 120. Ta ustava stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Za izvršitev ustave bodo skrbeli pred- sednik ministrskega sveta in vsi ministri. Naročamo našemu ministru za pravosodje, da to ustavo razglasi, vsem ministrom«, da skrbe za nje izvršitev, in oblastvom zapovedujemo, da se po njej ravnajo, vsem in vsakomur pa, da se ji pokorava. V Beogradu, 3. septembra 1931. ALEKSANDER s. r. GOSPODARSTVO Čl. 117 Do dneva sestanka Narodnega predstavništva kralj izdaja in proglaša zakone z ukazom. Ukaz sopodpišejo predsednik ministrskega sveta, resorni minister in minister za pravosodje. Cl. 118. Vsi obstoječi zakoni, razen zakona o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi z dne 6. januarja 1929, ostanejo v veljavi, dokler se na reden način te izpremenijo ali ukinejo. Naše državne finance Kakor smo že pred dnevi poročali je Narodna banka izdala četrtletno gospodarsko in statistično poročilo za drugo četrtletje tekočega leta. Iz tega poročila, ki smo ga sedaj prejeli iz Beograda, posnemamo naslednje zanimive podatke o naših državnih financah. Naši državni davčni dohodki so se v prvem četrtletju tekočega proračunskega leta (april—junij t. 1.) gibali takole (v milijonih Din): prirast, ali 1929 1930 1931 padec vi. 1931 neposr. dav. 302.2 356.5 377.8 +21.3 trošarine 208.2 197.1 187.7 — 9.4 takse 294.5 302.8 290.6 —12.2 carine 391.3 365.7 293.4 —72.3 1196.2 1222.1 1149.5 —72.6 Kakor je iz gornje primerjave razvidno so se letos v drugem četrtletju naši državni davčni dohodki še razmeroma ugodno razvijali, zlasti če upoštevamo, kako velike primanjkljaje imajo zaradi gospodarske krize druge države v svojih dohodkih. Vsi dohodki od posrednih in neposrednih davkov so v drugem letošnjem četrtletju znašali 1149.5 mUijona Din in so zaostajali za dohodki v istem času pret. leta za 72.6 mUijona Din ali za 6%. Pri tem je ves ta primanjkljaj pripisati nazadovanju dohodkov od carin zaradi skrčenega uvoza. Neposredni davki pa izkazujejo nasproti lanskemu letu celo povečanje za 21.3 milijona Din, nasproti letu 1929, pa povečanje za 75.6 milijona Din. Letos je seveda povečanje dohodkov od neposrednih davkov v glavnem posledica reforme davka na poslovni promet. Na račun tega davka je država prejela v marcu 16.1, v aprilu (ko je bila reforma uveljavljena) 18.6, v maju 23.0 in v juniju 24.6 milijona Din. Dohodki od davka na poslovni promet so znašali v vseh treh mesecih drugega letošnjega četrtletja 66.2 milijona Din nasproti 55.8 milijona Din v istem času preteklega leta. V teh številkah pa finančni efekt reforme davka na poslovni promet še ni prišel v polni meri do veljave. Ugoden razvoj dohodkov pa je zabeležiti tudi pri monopolih in državnih podjetjih. Ti dohodki so znašali v prvem četrtletju t. 1. (v milijonih Din): prirastek ali padec 1929. 1930. 1931. v 1.1931. monopoli 571.7 574.4 565.5 — 8.9 drž. podjetja 730.3 848.3 875.1 + 26.8 Dohodki od monopolov kažejo veliko stabilnost in so nasproti lanskemu letu nazadovali le za 8.9 milijona Din. Dohodki od državnih podjetij pa se stalno dvigajo in so se tudi letos ponovno povečali za 26.8 milijona Din. To naraščanje dohodkov državnih podjetij je v zvezi z dviganjem dohodkov naših železnic, ki so znašali v drugem letošnjem četrtletju 631.7 milijona Din nasproti 568.1 milijona Din v istem četrtletju preteklega leta. Ker pa se dohodki železnic razvijajo v posameznih mesecih zelo neredno, zato iz teh številk še ne moremo izvajati dalekosežnih sklepov. Dohodki od državnih rudarskih in šumskih podjetij pa so seveda zaradi sedanje gospodarske krize, ki najbolj zadene baš lesno industrijo in rudarstvo, nazadovali in so znašili le 101.0 milijona Din nasproti 123.6 milijona Din v drugem četrtletju preteklega leta. Pobijanje krošnjarstva in detajlnega potovanja Zbornica za TOI je nedavno vložila pri banski upravi dravske banovine predstavko, v kateri poudarja, da se v zadnjem času zlasti množijo pritožbe glede kršitev predpisov pri krošnjarjenju in detajlnemu potovanju, iz katerih je razvidno, da dosedanje dobro mišljene odredbe za preprečenje takega kupčevanja niso prinesle zaželjenega uspeha. Nedovoljeno krošnjarjenje in detajlno potovanje je zavzelo že tak obseg, da je odpomoč s strogimi odredbami nujno potrebna. Ne glede na predpise posečajo kroš-njarji najraje obmejne kraje, krošnjari pa se brezobzirno ob nedeljah ves dan in ob delavnikih zvečer, ko so trgovine zaprte Prav tako posečajo tudi ifgovski potniki ne glede na predpise in brez kontrole zasebne stranke, potujoč od hiše do hiše, večkrat tudi z blagom za neposredno prodajo. Na ovadbo zbornice so bili nekateri potniki in tudi trgovci zaradi kršitve obrtnih predpisov kaznovani od pristojnih sreskih načelstev, kar pa ni zaleglo in se kršitve množijo iz dneva v dan. Neobhodna je zaradi tega poostritev nadzorstva. Krožnjarji posečajo zlasti obmejne kraje in so najboljši posredniki za vtihotapljeno blago. S pogostejšimi pregledi zalog teh knšnjarev bi prišli gotovo tudi na sled mnogim tatvinam. Krošnjarji nastopajo v tako velikem številu, da je n. pr. samo sresko načelstvo v Ljubljani vidiralo v 1. 1930. 577 krošnjarskih knjižic, v Mariboru 173, v Ptuju 135, v Brežicah 126 itd. Jasno je. da mora imeti tako število krošnjarjev dokajšfn upliv na konkurenčne razmere trgovine v domačih sre-zih in da so pritožbe zaradi nevzdržnih razmer upravičene. Kontrola i? ponekod povsem odpovedala in se nemoteno krošnjari ob nedeljah in v delavnikih zvečer, čeprav je to prepovedano. Isto velja za detajlno po-tovanie, ki se v še večjem obsegu širi pri nas. To detajlno potovanje je pogosto združeno tudi z neposredno detajlno prodajo blaga po potnikih zasebnim strankam, kar je sploh prepovedano, '"očim je zbiranje naročil pri zasebnih strankah dovoljeno samo v gotovih izjemnih primerih. Frestopki se sicer kaznujejo, toda s *iko nizkimi globami. ki ne morejo števila kišitev omei;ti. Na to predstavko ie ban dr. Tlarušič izdal pod VIII št. 4798 z dne 22 VIII. t. 1. okrožnico, v kateri navaja vsebino predstavke in priznava utemeljenost izneSenih izvajanj. Zato poziva predstojnike sreskih ;n mestnih načelstev in uprav policij, dn odrede najstrožje kontrole krošnjarjev. zlati v mestih in industrijskih krajih in ob času, "ko se prirejajo sejmi, breziz.jemno pa je poostriti nadzorstvo tudi nnd trgovskimi potniki. Diktirane kazni so pogosto pod zakonito najmanjšo odmero in se tudi postopanje ne vrši z zadostno brzino. Zato se ima kazenski postopek čimbolj pospešiti; po izrečeni kazni ter po odvzemu dovolilnice pa se mora obvestiti oblastvo, ki je dovolilnico izdalo. Gg. uradni predstojniki so za izvršitev te odredbe osebno odgovorni. = Številčno stanje živine v Jugoslaviji narašča. Iz poročila Narodne banke za II. četrtletje t 1. posnemamo zanimive podatke o številčnem stanju živine v Jugoslaviji. Iz t»h podatkov se vidi že v letu 1930. izrazita tendenca za povečanje števila živine, kar je v zvezi z okolnostjo, da se je naše kmetijstvo pričelo zadnja leta bolj oprijemati živinoreje, ker so cene živini ostale še kolikor toliko ugodne v primeru z znatno nazadujočimi cemami za vse ostale kmetijske proizvode. Ta povečana produkcija, ki jo opažamo tudi v drugih državah, je seveda kmalu povzročila preveliko ponudbo in danes vidimo, da so tudi cene živini v znatni meri popustile. Gibanje števila živine v naši državi nam kaze za zadnja leta naslednja primerjava (v milijonih komadov). 1928 1929 1930 konji 1.11 1.11 1.16 svinje 2.66 2.57 2.92 goveda 3.65 3.72 3.84 ovce 7.72 7.66 7.95 perutnina 16.08 16.90 18.82 Kakor je iz zgornje statistike razvidno, se je lani znatno povečalo število svinj, ovac in tudi goveje živine. Viden napredek vidimo zlasti tudi v perutninarstvu, kajti statistika izkazuje že stanje od 18.8 milijona komadov perutnine, dočim smo še pred šestimi leti beležili komaj 14 milijonov. = Seje odsekov Zbornice za TOI. Kakor smo že včeraj poročali, je sklicana seja industrijskega odseka Zbornice za TOI za petek 4. sept. ob 9. uri v zborničnih prostorih. Za ponedeljek 7. sept. ob 9. je sklicana tudi seja trgovskega odseka (na dnevnem redu je med drugim razprava o pripravah za trgovinska pogajanja in o ukrepih proti detailnemu prodajanju po potnikih) in seja obrtnega odseka (med drugim razprava glede stališča nasproti akciji, ki je naperjena proti nekaterim obrtniškim panogam zaradi cen njihovih izdelkov). V ponedeljek 7. t. m. ob 11. pa se bo v pritlični zbornični dvorani vršila še seja uprave Zavoda za pospeševanje obrti Zbornice za TOI. = I. banovinska sadna razstava v Ptuju, združena s sadnim sejmom, pod pokroviteljstvom g. bana dravske banovine, se bo vršila od 11. do 13. oktobra. Otvoritev bo 11. oktobra ob 10. uri. Razstava bo obsegala vse vrste sadja iz sadnega izbora za dravsko banovino in tudi grozdje. Razstava bo imela trgovski značaj, zato bo vse sadje pravilno sortirano in pakovano, kakor to zahteva današnji svetovni trg. Na razstavi bodo tudi vsi najnovejši sadjarski pripomočki in statistični materijal, kar bo za vsakega sadjarja velikega poučnega pomena. Sadjarji razstavljalci bodo prejeli nagrade od posebne ocenjevalne komisije. — Razstava ima namen pospešiti izvoz sadja ter dvigniti sadno trgovino, zato se bo poleg razstave vršil sadini sejem, za katerega bo pripravljeno pravilno pakovamo sadje v večjih množinah za takojšnjo prodajo in odvzem. — Sadjarji, ki imajo sadje naprodaj ali ga hočejo razstaviti, naj nemudoma prijavijo količino vsake vrste sadja ter svoje posebne želje sporoče razstavnemu odboru v Ptuju, kjer dobijo vsa natančnejša pojasnila. — Vsak razštavljalec mora pripeljati ali doposlati vsaj 100 kg ali tri jugosloven-ske zaboje, v katerih naj bo brezhibno sadje ene vrste in ene velikosti, dobro zapakova-no, da se pri prevozu ne poškoduje. Sadje za razstavo bo razstavni odbor sprejemal od 5. do 9. oktobra vsak dan od 8. do 17. ure v Društvenem domu v Ptuju, kjer bodo razstavljalci dobili potrebno pakovalno posodo. Palcovalo se bo sadje v Ptuju in se bo v to svrho priredil poseben tečaj, ki se ga lahko vsakdo brezplačno udeleži, če se poprej prijavi, na kar zlasti opozarjamo mladino. — V letošnjem letu hočejo sadjarji stopiti na plan z oiganizacijo sadne trgovine po svetovnem vzorcu; zato bodo uporabili holandski, ameriški in jugoslovenski zaboj, gajbice in sode v predpisani velikosti, kakor tudi sortimi stroj in merilo za debelost sadja. Vse vrste zabojev, sortirne stroje in merila za sadje imata naprodaj štajerska sadjarska zadruga v Mariboru in razstavni odbor v Ptuju. Kdor se hoče poučiti, kako se sadje spravlja* sortira in pa-kuje, naj si naroči Priolovo navodilo pri Sadjarskem društvu v Ljubljani za ceno 15 Din. Za vse razstavljalce in posetnike razstave bo dovoljena polovična vožnja na železnici. =0 »Samopomoči«. Prejeli smo: V »Narodnem Gospodarju« se nekdo spodtika nad posmrtniskimi podpornimi organizacijami. ki delajo na principu samopomoči. Na članek ne bi jeaeirali. če ne bi ravno v krogih, ki so blizu »Zadružne zveze« imeli enakih ustanov (Dobrodelnost, Cari-tas itd.), ki se pa vkljub vsem naporom ne morejo prav razmahniti. Glede trditve ne-sigurnosti. na katero se opira članek, pa navajamo naslednje: Samopomoči tega ali onega imena, temeljijo na medsebojnem vzajemnem podpiranju članov, ki hočejo biti v slučaju potrebe (ob smrti zavarovanca) deležni podpore. Moralna zavest članov ie pa tolikšna, da vsak radevolje plačuje prispevke, ki se mu predpisujejo, zl delovanja »Vzajemne pomoči reg. po00< in >0« 270 — 280; >2< 250 do 260; >5« 230 — 240; >6« 210 - 220; >7« 170 — 180; >8« 120 — 123; slavonska >00« in >0« 255 — 265; >2« 235 — 245; »5« 220 do 230; >6« 210 — 220; »7« 165 — 175; >8< 120 — 125. Otrobi: baški 92.50—97.50. -f Budimpeštanska terminska borza (3. t. m.) Tendenca slabša, le za koruzo prijazna; promet živahen, Pšenica za december 9.47—9.50, za marc 10.73; rž: za marc 10.88—10.92; koruza: za maj 11.82 do 11.84 Repertoarji Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5.: Zaprto. Nedelja, 6.: ob pol 17. Gorenjski slav&k na terasi hotela Tivolija. Ponedeljek, 7.: ob 19. Slehernik pred Nunsko cerkvijo. Torek, 8.: ob pol 17. Gorenjski slavček na terasi hotela Tivolija. Naši kraji in ljudje Naši novi ministri Dr. Albert Kramer M: M Kosta Timotijevič Kraljica Marija v Ljubljani Ljubljana, 3. septembra. Dopoldne okrog 11.15 se je na Gospo-svetski cesti nenadoma pojavil velik lep avto. Že v Šiški in gotovo tudi zuna|j na deželi so spoznali ljudje pri volanu Nj. Vel. kraljico Marijo. V avtomobilu je bila dvorna dama ga. Šverljugova. Čim so lj.udje kraljico spoznali, so jo pričeli ta- Ivan Pucelj Andra Stanič koj navdušeno pozdravljati. Dvorni avto je zavil z Gosposvetske ceste na Dunajsko cesto in odtod po Prešernovi ulici čez Marijin trg pred K ris perje vo trgovino na Mestnem trgu, kjjer seje ustavil in je kraljica izstopila. Podala se je takoj v trgovino in si je z zanimanjem ogledovala zalogo ter izbrala za kraljeviče razne igrače. Nakupila je tudi nekaj galanterijskega blaga, nakar se je poslovila. Zunaj se je medtem zbrala množica ljudi, bilo je baš malo pred poldnevom, ko se polnijo ulice. Ljubljančani so kraljici zopet priredili presrčne ovacije. Kraljica, oblečena v temnounodro obleko, je prijazno odzdravljala, nakar je stopila z dvorno damo gospo Šverljugovo v avto in se odpeljala proti Bl&du. Proslava 70 letnice ljubljanski Velik kongres zastopnikov plinarn in vodovodov Ljubljana, 3. septembra. Sinoonjemu pozdravnemu večeru je danes zjutraj sledila svečana otvoritev šestega kongresa Udruženja jugoslovenskih plinarn in vodovodov. V dvorani Delavske zbornice šo se zbrali ob 8. vsi gostje in pa zastopniki domačih podjetij, oblastev in korporacij. Kongres je otvoril ob 8.39 predsednik Udruženja g. inž. Cernekovič iz Zagreba, ki je ""va|:ak Udruženje se je rado odzvale častnemu povabilu, da se vrši letošnje zborovanje v beli Ljubljani ob vznožju naših Alp. V tem krasnem letoviškem kraju se bomo pobližje spoznali z dragimi gosti, ki so .prišli k nam iz Češkoslovaške, Folijske. Nemčije in Avstrije. Prepričan sem, da bodo prebili med nami prijetne ure in se poslovili od nas z najlepšimi ■vtisi. Predsednik se je nato spominjal desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja, nakar je direktor ljubljanske plinarne g. inž. Bar-•tel prečital vdanostno brzojavko, ki so jo udeleženci sprejeli z navdušenimi ovaci-iami. Nato je predsednik pozdravil odlične predstavnike, v prvi vrsti bana dr. Marušiča in župana dr. Dinka Puca, po imenu nato drage goste iz tuiih držav. Dalje je g. predsednik čestital ljubljanski plinarni k sedemdesetletnici. Besedo je povzel g. ban dr. Marušič, ki je mo zdravil zborovalce in izjavil, da bo znala Ljubljana kakor tudi vsa banovina ceniti delo vseh za plinarno zaslužnih mož. K sedemdesetletnici je izrazil tople čestitke in želel podjetju mogočen nadaljnji razvoj. V francoščmi ie g. ban sledniič izrazil svoje veselje, da se je udeležilo kongresa tudi toliko odličnih gostov iz inozemstva: naj ohranijo našo domovino v nailepšem spominu! Župan dr. Dinko Puc je v svdjem pozdravu naglasil, da sta voda in razsvetljava dvoje najvažnejših faktorjev v žitju naših mest. Z izbranimi besedami je izrazil gostom dobrodošlico in jim želel v beli Ljubljani nainrijetnejše bivanje. Dalje so tfovorili. zahvaliulioč se za po-,v poliščinr g. inž. \Vrangel. v če-šcini višji ministrski komisar dr. Kraftner ter predsednik upravnepa odbora vodovo-da v Prp«i g. prof. dr. Svoboda, ki je prinesel Ljubljani najlepše pozdrave bratske .stostolpe Praee. Kongres so nato pozdravili predsednik upravnega odbora praške plinarne dr. Urbanek, predsednik Udruženja češkoslovaških plinarn g. inž. Opa-trni, v nemščini pa direktor dunajske plinarne g. inž. \Vinter. iPredsednik upravnega odbora ljubljanske plinarne g. Orehek je v svojem govoru priznal, da je ljubljanska plinarna v nekaterih pogledih že nekoliko zaostala za tehničnimi spopolnitvami, vendar je upanje, da bo s podporo javnih faktorjev postala eno najmodernejših podjetij. Predsednik kongresa g. inž. Cernekovič se je zahvalil za pozdrave ter prečital številne brzojavke in pismene pozdrave kongresu. Podal je še kratek historijat Udruženja jugoslovenskih plinarn in omenil, da vodovodi naše države žal še niso člani udruženja. Poslevodeči načelnik upravnega odbor? ljubljanske mestne plinarne g. Fran Rup-nik je podal ob sedemdesetletnici naše plinarne obsežen zgodovinski pregled o razvoju podjetja. Spominjal se je vseh po-četkov iznajdbe in izdelovanja plina, omenjajoč, da ie bil tudi Ljubljančan Wag-ner, po poklicu lekarnar, zaslužen na tem torišču. V Ljubi iani so pričeli graditi plinarno po mnogih pripravah in trudu zaslužnih mož pomladi 1861. Gradil jo je gradbeni mojster Faleschini, delo je hitro napredovalo in ko so bile premagane zadnje težkoče. je pričela nimam-: 18. novembra 1861 obratovati. Ta večer so prvič zagorele tedaj še primitivne plinske svetilike na Sv. Jakoba trgu, Vojaški ulici, Glavnem trgu, Šnitalski ulici, Gospo-« ski ulici. Kolodvorski ulici. Dunajski cesti in sploh v središču mesta. Vse tedanje velike stavbe so naročile plinsko razsvetljavo. Plinsko omrežje se je stalno večalo in širilo. Prvotno je bila ljubljanska plmarna delniška družba, dne 2. januarja 19f)5 na je tedanji župan g. Tvan Hribar sklical v župansko pisarno člane finančnega odseka na strogo z a umni sestanek. N a tej seji je poročal žunan, da se nudi občini ugodna prilika, dobiti plinarno poceni v svojo last. Mesto ije pokupilo delnice, ki jih ie bilo veliko tudi v inozemstvu, in že 26. januarja 1907 so bile skoro vse delnice v slovenskih rokah. Januarja 1907 je bila likvidacija plinarniške družbe končana in ie nostala plinarna popolna last mestne občine. Naša plinarna ni še izčrpala vseh možnosti uiporabe. kajti obširno je še polie. na katerem se more udejstvovati in bo nastonila pot k še lenšemu uspehu prihodnje leto, ko bo plinarna modernizirana in izpomolnjena z modernimi pečmi in modernimi plinarniškimi aoarati. Govornik ie končal z željo, da bi današmji sedemdesetletni jubilej mestne plinarne postal mejnik k modernejšemu in mogočnej- šemu razvoju v korist vsega prebivalstva krepko napredujoče Ljubljane. Popoldne so napravili gostje s svojimi damami v avtomobilih in avtobusih iziet do mestnega vodovoda v Kleče. Tam so fi ogledali najprvo vse vodovodne naprave, 6trojni in druge odddke. O napravah 6 3 ee vsi izrazili zelo pohvalno in so vse na« prave ogledovali res z zanimanjem. Pri tem so zavedeli, da so črpalke dosegle letos poleti, na najbolj vroč dan za Ljubljano rekord, ko so dale 23.C00 kub. metrov v>de. Po ogledu vseh vodovodnih prostorov so bili gostje povabljeni v zatišje smrekovega gaja, kjer jih je presenetil vodilni strijnik g. Kerševan z raznimi dobrotami. Tam kuj so bile postavljene prijazne mizice, 3glar;;l se je ojačeni gramofon in je potegnil harmoniko mojster g. Avgust Stanko. Vrle do« mače dame so se unno zasuikale in postreže gostom s kulinaričnimi dobrotami. Po po vratku v mesto so odšli udeleženci kont. resa v hotele, nato pa so se zbrali v restavraciji Bellevue pri skupni večerji. Jutri bo v dvorani DZ občni zbor U lri-ženja in nadaljevanje 6tro»kovnih preda-vapj. Nova odkritja v Postojnski jami Postojna, 3. septembra. Zakonca Miillhcfer z Dunaja sta v družbi s profesorjem Ivianijem iz Trsta in Bcrlinčanonr dr. Wd!fom odkrila nove predele v doslej neraziskanem delu Postojnske ^ jame. Družba se je spustila z vrvnato lestvico v 65 m globoko razpoko in je odkrila na njenem dnu podzemeljsko dvorano, ki ni manjša od znane velike jame pri Opčinah in ki so ji stene pokrite z zanimivimi apnenimi tvorbami. Sledil i so nato podzemeljskemu toku Pivke in so za 400 m dolgim in komaj 60 cm visokim predorom, ki ga Pivka po vsej priliki od časa do časa poglablja, prišli v drugo veliko jamo, ki jo napolnjuje večinoma nad 100 m široko podzemeljsko jezero. Nad fjezerom leži galerija, preko katere bobnijo slapovi. Zopet požar v celjski okolici Celje, 3. septembra. V zadnjem času so požari v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni celjski okolici skoro na dnevnem redu. V sredo so bili celjski gasilci okrog 13. zopet poklicani na pomoč v okolico Škofje vasi. Že od pol 10. dopoldne je gorelo gospodarsko poslopje s hlevom, last posestnika Josipa Paholeta z Glinskega št. 2, občina Škofja vas pri Celju. Združenim gasilcem z Lju-beene, iz Celja in Gaberja se je posrečilo po hudem naporu, da so omejili požar in ga pogasili. Če bi ne bilo vseh treh društev s tremi motornimi brizgalnami, bi ogenj nedvomno objel tudi vsa številna sosednja, s slamo krita poslopja in bi nastala prava požarna katastrofa. Voda 'je bila od mesta požara oddaljena nad 500 metrov, poleg tega pa je ležalo goreče poslopje precej visoko na hribu. Ena sama motorna briz-galna bi ne mogla črpati vode tako visoko in tudi cevi bi bile veliko prekratke. Škoda je znatna in ni krita z zavarovalnino. Na Glinskem je gorelo nedavno že dvakrat in celjski gasilci obakrat niso mogli pomagati, dasi so takoj odhiteli na pomoč, ker je dostop v vas zelo težaven in jim nihče ni pokazal prave poti k pogorišču. 0 nemški soli v Hrastniku Hrastnik, 2. septembra. Že pred tedni se je govorilo in tudi nekateri listi so že poročali, da se snuje v Hrastniku nemška manjšinska šola. Te govorice pa po večini niso podale zadeve v pravi luči. Vprašanje nemškega pouka v Hrastniku je nastalo na naslednji način: Kmalu po prevratu so krajevni faktorji uvideli potrebo nemškega pouka, kajti del našega delavstva je prjšel iz nemških krajev in bo mora! prej ali slej zaradi službe zopet v tujino. Če starši dosti potujejo po svetu s trebuhom za kruhom, je gotovo dobro, da se nijihovi otroci nauče kakega tujega jezika, — v našem primeru nemščine, ker imajo za to že od doma največ podlage in pa, ker bodo starši, kadar bo treba, gotovo poizkusili svojo srečo v nemških krajih. Na obeh tukajšnjih osnovnih šolah se je zaradi tega uvedla nemščina kot neobvezen predmet. Ta pouk se je vršil nekaj let v zadovoljstvo staršev in šolskih oblastev, potem pa je prišel odlok ministrstva, da se mora nemščina kot neobligaten predmet ukiniti. Ker imajo pri nas narodne manjšine svoje šole, je tak odlok naravna posledica tega dejstva. Ker je pouk nemščine prenehal, so se starši odločili za nemško manjšinsko šolo. Priglasilo se jih je 26 iz Spodnjega Hrastnika, so na po veliki večini vsi slovenskega pokoljenja in so med njimi samo trije pravi Nemci. V predvojni dobi je v naše hude narodnostne boje posegla tudi Sudmarka s svojo šolo in bili so v naši dolini časi, ko zaveden Slovenec ni bil varen blizu steklar ne. Ti časi se ne smejo vrniti! Starši, ki so si zaželeli nemško manjšinsko šolo, so storili to v prvi vrsti zaradi tega. ker se ne zavedajo, kako bi se udojstvovala izpolnitev take želje. Nemška manjšinska šola njihovim otrokom ne bi mogla koristiti. Zaradi pičlega števila učencev bi bila taka šola vedno enora2-rednica. kakršne imajo najmanjše gorske vasi. Uspehi take šole bi bili neznatni v primerjavi z uspehi naših sedemrazrednic in nezadostni seveda tudi nasproti zahtevam, ki jih stavlja življenje na šolo hi šolsko izobrazbo. Absolventom take eno-Tazredne nemške šole bi ostale srednje šole zaprte in tudi za razne nadaljevalne in strokovne šole bi ne imeli zadostne podlage. Zaradi vsega tega bo vsak. ki pri svoi' želji po manjšinski nemški šoli ne zasleduje kakih nacionalističnih, temveč samo praktične cilje v svaii eksistenčni borbi, gotovo odstopil od svoje želie ter se bo rajše pridružil onim. ki prosijo, da bi se iz prej navedenih razlogov napravila Izjema in bi se v našem kraiu zopet lahko na obeh visoko organiziranih osnovnih šolah poučevala nemščina kot neobvezen predmet IS let Zveze vojnih dobrovoljcev Proslava bo v Beogradu obenem s kongresom Male antante dobro- vo!j cev Ljubljana, 3. septembra. Zveza jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev bo proslavila letos 3. in 4. oktobra v Beogradu 151etnico formacije prvega do-brovoljskega odreda in s tem začetek akcije dobrovol|jcev, ki je bila gotovo najmočnejši izraz nacionalne revolucionarnosti vseh Jugoslovenov pod tujim jarmom. Z osnovanjem prvega dobrovoljske-ga odreda je bil položen temelj velikemu in zelo učinkovitemu pokretu, ki je bil posebno nevaren za Avstro-Ogrsko. Jugo-slovcnski dobrovoljci so bili ves čas v prvih bojnih vrstah rn če bi bilo od tedanjega vodstva ruske armade več razumevanja za idejno smer pokreta, bi beležila zgodovina naših dobrovoljcev še veliko večje uspehe. Če bi se bile vpoštevale misli vodilnih oseb tega pokreta, bi nam bilo svetovno voljno gorje precej prikrajšano. O priliki jubilejnih slovesnosti bo blagoslovitev zastave Dobrovoljske zveze, ki jo je poklonil Nj. Vel. kralj in ji bo pri blagoslovitvi tudi sam kumoval. Početek dobrovoljske zveze je bil prav za prav sredi avgusta 1916, ko so v vojnih ooeracijah prvič nastopili dobrovoljci. Zbirali so se v Dobrudži in ko so bile formirane čete, je bil takoj napravljen tudi načrt za napad na Dobrič. Prva dobro-voljska divizija je pod poveljstvom tedanjega polkovnika in poznejšega vojnega ministra pokojnega Stevana Hadžiča odkorakala na fronto v noči od 24. do 25. avgusta 1916. Po podatkih, ki jih prinaša »Dobrovoljački glasnik« je bila divizija sestavljena takole: štela je 18.510 mož, od katerih jih je bilo iz Bosne in Hercegovine 6177 iz Srema, Banata, Bačke in Bara-nje 6225, iz Slovenije, Hrvatske, Slavonije, Dalmacije in Istre 3269, iz Srbije 355, poleg tega pa še 542 čehoslovakov in 1942 Rusov. Že v prvih borbah z Bolgari 29. avgusta 1916 je bilo v prvi liniji 9 bataljonov dobrovoljske divizije. Dobrovoljci so bili slabo oboroženi, še slabše pa je bil opremljen runnunski del zavezniške fronte. In ker tudi vrhovno rusko poveljstvo ni pravilno presodilo položaja, so se morali z drugimi četami vred umakniti tudi dobro-voljski bataljoni. Udejstvovali pa so se uspešno pri napadu na Dobrič. Ob proslavi petnajstletnice prve dobrovoljske divizije in blagoslovitve zastave Zveze dobrovoltjcev bo prvič v naši drža- vi kongres Male antante dobrovoljcev. Ta je bila ustanovljena v Pragi ob drugem manifestacijskem kongresu češkoslovaških legijonarjev. Pozneje je imela Mala antan-ta dobrovoljcev dva kongresa, prvega f maju 1929 v Klužu v Rumuniji, drugega pa novembra istega leta v Vratislavi na Češkem. Proslave v Beogradu se bodo po sedanjih prijavah sodeč udeležili v velikem številu tudi češkoslovaški in romunski dobrovoljci ter francoski bojevniki. Proslava bo otvorjena v soboto 3. oktobra s sejo Male antante dobrovoljcev. V nedeljo bo veliko zborovanje članov naše dobrovoljske zveze. V ponedeljek bodo udeleženci obiskali grob kralja Petra. Danes premiera operete prepojene z veselim dunajskim humorjem, sladkim petjem in čarobno, omamljivo muziko Roberta Stolza VESIEILA DUTNAJSIKA IDIEIKILIETA ki jih pripelje k nam Vaš oboževani ljubljenec WILLY FOEST in njegovi partnerji, lepa Lee Parry, Paul Horbi-ger, Oskar Sima Predstave ob 4., pol 8. in 9% zvečer. Krasen dopolnilni spored! Predprodaja od 11. do pol 13. ure! Elitni kino Matica Telefon 2124. Zanimivosti poštne razstave Zbranega je obilo dragocenega gradiva, ki zasluži vso pozornost Ljubljana, 3. septembra. Čitali smo o poštnih razstavah v Franciji in Nemčiji, po drugih državah jih nemara doslej še ni bilo. V Jugoslaviji je prva na velesejmu v paviljonu »K«, a škoda, da nešteti predmeti zaradi pičlega pro. štora ne pridejo do prave veljave. Tu je zbranih mnogo zanimivosti, iki zaslužijo posebno omembo. Statistika vseh vrst poštnih pošilljk kaže naraščanje prometa in vidno krizo 1927, ko je število pisem, dopisnic, tiskovin, paketov in vrednostnih papirjev jako padlo. Naslednja leta se pa opaža močno naraščanje vseh pošiljk. Sploh je ves poštni, brzrfavni, telefonski, radijski promet v poslednjih letih v vidnem razmahu. Na karti je velikost prometa na posameznih poštah Označena s krogi. Druga karta kaže zveze ljubljanske glavne pošte z drugimi evropskimi središči po neposrednih pisemskih sklepih (vrečah). Tretja kaže iste zveze s prekom&rskimi deželami. Tu se vidi, da je ljubljanska pošta središče naše države za prekomorski promet. Vsa ameriška pošta prihaja na ljubljansko glavno pošto, kjer jo določeni uradniki pregledajo, prekartirajo in odpravijo v kraje, kamor se glasijo naslovi pošiljk. Dve umetniški sliki grafika Justina opozarjata, da je treba na vsako poštno pošiljko napisati pravilen in točen naslov, ker se sicer nešteto pisem »izgubi«, to je, da jih ravnateljstvo kakor nevročljiva se-žge. Posebno poglavje so originalne risbe, fotografski posnetki, klišeji, diapozitivi za naše »slovenske« znamke ter znamke same v priznano pestrih barvah v vseh mogoči ljubljanskih in dunaiskih izdajah. Poleg njih načrti za znamke, ki niso izšle. Razne raritete. dosihmal filatelistom neznane. Ta oddelek je velike zgodovinske va/nosti in potrebuje posebnega študilia. D d je vidimo poštna vozila, natančno izdelana v poštnih delavnicah v Robbovi ulici. V 4 stereoskopih vidiš slike iz poštnega, brzojavnega, telefonskega in radijskega prometa. Na ogled so brzojavni aparati: Morse, Hughes in daljno-pisnl stroj, avtomatska centrala za 100.000 telefonskih naročnikov, dva radijska oddajna in sprejemna aparata ter še mnoge druge zanimivosti iz tehniške službe, ki so potrebne posebnega študija. Telefonski avtomat (Miinzaparat) je zunaj na desni strani vhoda. Radionaročnikov je po kraljih: Ljubljana 2269, mesta 2120, trgi 813, vasi pa 2732; Gorenjska 1622, Dolenjska 1256, Štajerska 2427. Po stanovih so: uradniki 1779, obrtniki 1564, društva 863, trgovci 862, profesorji in učitelji 502, delavci 467, zasebniki 458, dijaki 396, duhovniki in odvetniki pa 249. Telegrafske postaje v dravski banovini so narasle od prevrata (180) do lani na 239. Število telefonskih naročnikov pa je naraslo od 320 na 1085. Dolžina telefonskih žic je znašala 1. 1918. skoraj 5700 km, lani pa 8000 km. Podzemeljski kabel je meril 1. 1918 nekaj nad 9000 metrov, lani pa že 40.000 metrov. Brzojavnih in telefonskih drogov je bilo 1. 1918. 72.531, lani pa 99.188 Potniški promet na poštnih avtomobilskih progah je štel leta 1924. le 20.375 potnikov, lani pa že 76.515. Veliko pozornost vzbuja daljnopisni stroj, najnovejši sistem prenosa brzojavk med večjimi kraji s takoj čitljivimi brzojavkami. Ž njim se oddaja do 400 črk na minuto. Takšen aparat stane 40.000 Din. Na Nemškem je že močno v rabi in mu pripisujejo veliko bodočnost. V Jugoslaviji imamo samo dva, enega na glavni pošti v Ljubljani, drugega na Bledu. V bližnji bodočnosti ga dobita tudi Zagreb in Beograd. To je pa le površen opis zanimive in poučne poštne razstave. Vsa čast g. poštnemu ravnatelju Gregoriču, ki je sprožil misel za razstavo, ter poštnemu svetniku dr. Janku Tavzesu, ki je v kratkem času poleg svoje odgovorne službe zbral in uredil v es razstavni materijal tako, da se je ž nio slovenska prestolnica dejansko proslavila med vsemi kulturnimi državami. Zagonetka strašne smrti nesreča ali grozen zločin Kočane, 31. avgusta. Nekako na sredi med Kočanami in bolgarsko mejo, ob vznožju planine Pljačka-vice, daleč od vseh velikih prometnih žil, leži vas Blatac. Prebivalstvo te vasice je pač, kakor je v takih krajih, v katere je le od daleč šinil kak žarek prosvete, precej zaostalo v omiki in živi svoje preprosto življenje bornih kmetičev in pastirjev. In ker je prebivalstvo povrh vsega tega še narodnostno, plemensko pomešano — naši in Turki — pri čemer je turški živelj s svojimi osebinami, šegami in navadami precejšnja ovira hitrejšemu razširjanju kulture in civilizacije, je razumljivo, da si sodobna omika le s težavo dela pot. Samo tako je tudi mogoče raztoknačiti dogodek, ki se je v nedeljo dogodil v Blatcu in po svoji grozoti spominja tistih časov, ko je nad temi kraji še gospodoval turški polmesec. Todor, 18Ietni sin Serafina Stojanoviča v Blatcu. in ovčar Šalih Gline Husein sta bila največija prijatelja, nerazdružljiva tovariša. kar se je ljudem zdelo že naravnost čudno, ko je drugače vkljub obojestranski dobrosrčnosti pripadnikov obeh veroizipovedi kaj: takega vendarle zelo redko. Tupatam je celo menil kdo, da to ne bo končalo dobro, tem manj. ker je bila posebna vez prijateljstva neka lepa mlada Turkinja. Pred nekaj dnevi sta se prijatelja res sprla in se nista par dni shajala. V nedeljo sta se pa srečala na polju pred vasjo in sta odšla nato na Sto-janovičev travnik. Spotoma je Šalih usekal mlado drevesce in napravil kol z ostro konico. Na travniku, v neki dolinici, stoje Stojanovicevi seneni stogovi, pa sta šla — Mladenič nasajen na kol tjakaj. Že četrt ure pozneje je prišel Šalih sam v vas, strašno bled, in je kričal, da je Todor mrtev. Vaščani so pohiteli na travnik k stogovom in so tu našli To-dora nataknjenega na kol, še živega, toda nezavestnega in izdihnil je kmalu, ne da bi se bil zavedel. Truplo se mu je bilo vse skrčilo v silnih bolečinah in obraz se mu je ves izkrivil. Šalih, ki ni niti poizkusil bežati, (je r začetku govoril, da je on kriv Todorove strašne smrti, ni pa hotel povedati, zakaj naj bi bil storil tak grozen zločin. Takoj nato pa je začel trditi, da se je zgodila le nesreča, da je Todor splezal na seneni stog, da mu je spodrsnilo in je padel naravnost na kol... Tz Kočan je prispel v Blatac sreski načelnik, ki ie uvedel preiskavo in začel zasliševati Saliha, ki trdi. da fe nedolžen, dočim je velik del prebivalstva trdno prepričan, da je Šalih Todoru. ko je ta plezal na seneni stog. zasadil kol, pa potem zabodenega notegnil s stoga in ga popolnoma nasadil na kol. kakor so v nekdanjih časih Turki nasajali krislliaosko rajo, da ie umirala v strahovitih mukah. Prebivalstvo v Blatcu in vsem kočan* skem srezu z razumiiivo nestrpnostjo pri-čakuie končnega izida preiskave, ki naj pokaže, ali se ie zgodila tu strašna nesreča. ali pa je bil storjen Prozen zločin, kateremu mo£a slediti zaslužena težka ka-zen. Ob strahovitem vtisku. ki ga je napravila Todorieva smrt na prebivalstvo, so ie zahvaliti pač le ugledu in spoštovanju, ki ga uživaio predstavniki oblasti med ljudstvom, da ni ljudstvo samo izvršilo kazini nad domnevnim zločincem. O KUS ttASlH IDAM PRIDE DO VELJAVE ob ogledu in izbiranju damskih plaščev v elitni zalogi damske konfekcije pri tvrdki FR. LLKIČ v STRITARJEVI ULICI. Plašči preprosti od Din 300.— naprej do prekrasnih modelov. Domače vesti * Počastitev spomina našega pilota Stoi-savljeviča. V navzočnosti deželnega glavarja dr. Stumofa in zastopnikov civilnih in vojaških oblasti ie bil v sredo dopoldne na inomoškem letališču odkrit spomenik našemu pilotu majorju Stojsavljeviču. ki se je ored enim letom smrtno ponesrečil na povratku od letalske tekme v Franciji. Nesreča se ie dogodila na Krottenkopfu. Med komemoracijo ie krožilo nad letališčem avstrijsko letalo. * Kraetska Prosveta poziva vse svoje člane in tovariše iz Ljubljane in podeželja kakor tudi vse zastopnike pododboro-v, da se v čim večjem številu udeleže ustanovnega občnega zbora, ki se bo vršil v soboto, 5. t. m. ob 20 v dvorani Z KO v Ljubljani. Kongresni tre l-III. Ta poziv velja tudi kct osebno vabilo. * V Dijaški dom beograjske univerze se sprejemajo maturanti siromašnih staršev, ki so dovršili srednješolske študije. Prosilci morajo izpolniti predpisani fomular. ki ga dobe pri upravi Dijaškega doma priložiti dve fotografiji in spričevalo o vseh •položenih izoitih, potrdilo davčne uprave o davkih in oblastveno potrjeno izjavo staršev, da bodo v redu plačevali mesečni prispevek za prehrano. Vsak prosilec se mora podvreči zdravniški preiskavi zavo-dovega zdravnika. Mesečni prispevek za brano, stanovanje in pranje perila znaša od 545 do 845 Din. Prošnje je treba vložiti od 15. do 30. septembra. Vselitev v zavod bo med 5. in 15. oktobrom, zavodo-va hrana pa prične 15. oktobra. * Enotna jugoslovenska medicinska terminologija. Kakor poroča beograjsko »Vreme« je beograjski histološki institut, ki ga vodi profesor dr. Aleksander Kostič, razen svojega znanstvenega medicinskega dela prevzel nalogo, da izdela medicinsko terminologijo v jugoslovenskem jeziku ter se terminološki seminar histološkega instituta živahno bavi s to nalogo. Pričakuje se. da bomo relativno v kratkem času dobili enotno jugoslovensko medicinsko terminologijo. '= Zanimanje belgijskih turistov za Jugo-sJarijo. Nameravani izlet večje skupine belgijskih industrijcev v Jugoslavijo v svrho proučavanja naših prilik je zaradi nepredvidenih težkoč preložen na prihodnje leto. Manila skupi.na belgijskih turistov pa že v bližnjih dneh prispe v našo državo, kjer ostane do 17. oktobra. Belgijski turisti po-setijo Ljubljano, Zagreb, Beograd, Sarajevo m jadransko obalo. * Tolmač za nemški in italijanski jezik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo Frana Bratoša. učitelja na osnovni šoli v Krčevini pri Mariboru, za sodnega tolmača za nemški in italijanski jezik pri okrožnem sodišču v Mariboru. * Hoteli na Primorju so znižali cene. Na zadnjem svojem sestanku so primorski hotelirji sklenili, da bodo pri pristojnih ministrstvih delali na to. da se z raznimi olajšavami podjetnikom na Primorju uvede zimska sezona. Hotelirji bodo tudi sami znižali cene v svojih hotelih in restavracijah. Posamezniki so to že storili in znižali cene za 30 odstotkov. ' * Ribolov je letos slabši kakor lani. Po vesteh iz Splita se je na našem Jadranu letos nalovilo za 7000 kg mani rib kakor v lanskem ipoletju. * Poroke. Na Bledu sta se včeraj poročila g. dr. Janko Golias. tajnik kr. ministrstva vnanjih zadev in gdč. Hilda roi. M i 1 d n e r j e v a. — V Ljubljani se je poročil g. Ladislav R a n z i n g e t. šolski upravitelj v Liubnem na Gorenjskem, z gdč. Berto M e r 1 i č e v o. uradnico KID na Jesenicah. Bilo srečno! * Novi grobovi. V Gradišču 10. v Ljubljani je včeraj umrla gospa Emy grofica Auerspergova, rojena Valenta pi. Marchturn. stara mati g. Henvarda Auer-sperga. Krsta s truplom ugledne poko-irce bo iutri ob ool 16. pred hišo žalosti svečano blagoslovljena, nakar se bo izvišil prevoz na grad Turjak, kjer bo položena v rodbinsko grobnico. — V mariborski bolnici sta umrla: v sredo nopoldne 57 letni orožniški narednik v o. g. Mihael Potočni k, v noči na četrtek pa Ludvik G o m i u-r, j k posestnik iz Janževe gore pri Selnici ob Dravi, star 38 let, o katerem smo v ponedeljkovi številki poročali, da ie v prepiru udaril z nabito puško ob tla, pri čemer se je ta sprožila in se ie ves naboi šiber zaril Gomiuniku v trebuh. — V Bu-šeči vasi je umrla ga. Marija Šroifova, mati poštarja v Cerkljah ob Krki. V celjski bolnici sta umrla 34 letna Marija J a g r o-v a, žena skladiščnika iz Sv. Jurija ob i. žel. in 61. letni upokojeni rudar Franc P a h le iz Hrastnika. — Pokojnim blag so^rrin. žalujočim naše iskreno sožalje! + Vodstvo javne bolnice v Brežicah razglaša. da v bodoče ne bo več sprejemalo porodnic v bolniški stalež razen, v nainui-ne.ših primerih, k"5- potrebna oper^om" To na iz razloga, ker bolnica nima urejenega "porodniškega« oddelka. I I VAŠE PLOŠČE IN FILME Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor. 1 I I Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Dravska župa skavtov in pianink ima 7. L m. v srebrni dvorani Uniona svojo redno letno skupščino. Konferenca pianink se bo vršila 6. t. m. ob 16. v poslopju drž. moškega učiteljišča. Kraj konference skavtov bo objavljen kasneje. * Naše žene in gospodinje obveščamo, da izide sredi novembra »Gospodinjski koledar« za leto 1932, ki bo bogat raznih praktičnih navodil in nasvetov za hišo -n dom. novih kuhinjskih receotov itd. Naročila sprejema že sedaj uprava »Gospodini-skega koledarja« v Ljubljani Šelenburgova ulica 7-II. * Samomor zagrebškega Slovenca. V Zagrebu si ie končal življenje časopisni kol-porter Franc Oistršek, doma iz Padeža pri Laškem. Dimnikar Kovačič ie zjutraj v neki novi zgradbi našel Ojstrška obešenega in že mrtvega. Opozoril je policijo, ki ie takoj odredila komisijo. Ojstršek se je obesil na vrv. ki se mu je globoko zasekala v vrat. Preden ie izvršil obupni čin. je napisal kratko nismo na neko znanko in ii sporoča, da gre v smrt zaradi težke živčne bolezni. + Požar v Št. Vidu pri Stični. V Št. Vidu pri Stični je v torek zjutraj izbruhnil požar v hiši posestnika Jožeta Pekolja. Ogenj ie nastal baje vsled neprevidnosti. Hiša in gospodarska poslopja so pogorela do tal. * Konja mu je ubil. Na policijski upravi v Ljubljani se je včeraj zglasil posestnik Ivan Debevec iz Dolenjega Logatca in prijavil. da mu ie minilo noč ubil neki avto-mobilist na Vrhniškem vrhu konja. Debevec se ie vozil ponoči iz Ljubljane domov. Okrog polnoči pa mu je pridrvel z velikansko, brzino nasproti avto, ki ie z blatniki prerezal konju trebuh in is žival v nekaj minutah poginila. Debevec ;e izvedel, da ie lastnik avtomobila Ljubljančan baje neki mesar, zaradi česar se ie nanotii v Ljubljano, da ga poiiie. Avtomobilista išče policija. * Velika nevihta na severnem Primorju. V severni Dalmaciji je v torek po štirih mesecih prvič zopet deževalo. Nastala ie strahovita nevihta z gromom in točo ki ie bila ponekod debela kakor orehi. Zlasti hudo sta prizadeta kraja Skradin in Danilo. Posebno v vinogradih ie škoda zelo velika. V okolici sela Rune ie vihar odnesel dva otroka, ki sta pasla ovce. Otroči-čev še niso našli. V selu Razin je strela udarila v vo laško barako, ki ie pogorela do tal. Dva voiaka sta bila težie raniena * Natri] ga ie polil. Iz Šoštanja nam poročajo: V soboto se ie VVioschnasrgovi tovarni usnia ponesrečil delavec Škruba Ivan Prenašal ie s svojim tovarišem ž v eni en natrii ki je silno iedka kemikalija. Na mokrem tlaku je Škrubi spodrsnilo, ori padcu se ie posoda razbila in se je natrii razlil po nesrečnem delavcu ter ga no hrbtu močno opekel. Po prvi zdravnišk' pomoči ie bil oddan v domačo oskrbo. Nezgoda je Škrubo napravila za dalj časa dela nezmožnega. * Statistike o diiakih razoošlie Zaloga šolskih knjig in uč kom. Baklade se udeleži tudi' naraščaj v civilu. Bratje, bodite vsi točno ob določe nem času na zbirališčih. Zdravo! Odbor. u— Na drž. konservatoriju bo vpisova nje še danes ves dan in sicer od 9. do 12. ure. Popoldne začno soreiemni izpiti: čas ie razviden na razglasili deski v veži kon-servatorija. Redni pouk začne 7. t. m. v vseh predmetih. u— V novih palačah na Aleksandrovi cesti se poslednja ooremna dela naglo bližajo koncu in bo naša city kmalu v polnem življenju. V palačo zavarovalnice Dunav se je prva vselila ugledna ljubljanska cvetličarna Korsiki, Ali naj bo to dober omen, da bo v novih palačh vse z rožicami postlano? Vsekakor na je tvrdka Korsika izbrala eleganten lokal, ki ie po svoji primerni prostornosti in notranji ureditvi 2 galerijo res kakor nalašč ustvarieu za cvetličarno. Tvrdka Korsika pa bo tudi še nadalje ohranila svoi cvetlični paviljon n» Miklošičevi cesti. u— Izreden dar orirode. Na vrtu e. Leopolda škerla na Viču 68 ie zrditla oerom na kumara, ki ie razstavliena v izložbi »Jutrovega« oglas. odd. v Prešernovi ulici Seme ie g. škerl prinesel iz Amerike. Tudi paprike so na niegovem vrtu izredno velike. u— V Ljubljani bo dajala odgovor. Poročali smo že, da ie bila te dni okradena v vlaku od Zidanega mosta do Zagreba hišnica Ana Neratova. Lotila se ie je žeoa-rica Magda Potočka, ki ie bila nozneie aretirana v Zagrebu. Ukradla ii je ročno torbico s 120 Din in raznimi drugimi vrednostmi. Pri tatici so našli ves denar, v nienem kovčegu oa tudi več parov novih čevliev ter druge stvari, za katere ie priznala. da iih ie ukradla v raznih ljubljanskih trgovinah. Zagrebška policija ie vče-rai soravila Potočko v Ljubliano. kier so io prevzela naša varnostna oblastva. u—Deželani. poset'te restavracijo hotela Tivoli. Izborna knhinia. izvrstna o>:jača. izredno nizke cene! u— Zobni atelie V. Krisch. Rožna dolina, do oreklica ne soreSema. u— Dr. Jamar Tone zopet ordinira. I? a— Ustanovitev strelske družine v Sv, Duhu. Na inieijativo agilnega šolskega upravitelja g. Josipa Križniča je bila te dni pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu ustanovljena strelska družina. Razen domačinov je prišlo na ustanovno skupščino tudi lepo število Selničanov. V imenu CMD in kluba »Meja«, je pozdravil nato društvo šolski nadzornik v Mariboru g. Ivan Tomaži«, Za predsednika je bil izvoljen g. Anton Stibler, župan v Gradišču, za tajnika pa šolski upravitelj g. Josip Križnic. a— Odlikovanje zaslužnega vzgojitelja mladine. Upokojeni šolski upravitelj v Do-brovcah, g. Bogdan Tušek, ki se je 30 let z uspehom udejstvoval na dobrovski šoli kot vzgojitelj mladine, je bil včeraj odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje. Naše čestitke! a— Potovanje na Kajmakčalan in v Južno Srbijo priredi Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov v Mariboru. Potovanja se lahko udeleži vsakdo. Odhod iz Maribora 11. t. m. z brzovlakom ob 14.36. Prijave sprejema »Putnik« v Mariboru na Aleksandrovi cesti, kjer se dobe tudi toč-nejši podatki. a— Legitimacije za četrtinsko vožnjo v Ljubljano k odkritju spomenika kralja Petra so že prispele v Maribor in se dobe na mestnem načelstvu, soba št. 8. a— Gobarice je čakala, v sredo zvečer so v spovednici stolne cerkve našli skrito žensko. Ko jo je stražnik pripeljal na policijo, je izjavila, da je Marija V. in da je čakala na tovarišice radi dogovora, kdaj bodo šle po gobe. Policija pa dvomi o verodostojnosti te izjave, ker je Marija bila že zaradi tatvin kaznovana. a— Kontrola prodaje divjačine v Mariboru se bo izvajala tudi letos z vso strogostjo. Podružnica Slovenskega lovskega društva opozarja zaradi tega vse lovske zakupnike svojega okoliša, da se poslužijo lansko leto uvedenih kontrolnih listkov, da ne bo nepotrebnih sitnosti. Lovski zakupniki dobe kontrolne listke pri društvenem blagajniku g. ravnatelju Eoltavzarju v Mariboru, Ciril-Metodova ulica 22. Policijska kronika zaznamuje včeraj zopet celo vrsto tatvin koles. Mesarju Antonu Nendlu ga je nekdo sunil iz hodnika okrožnega sodišča, železničarju Jerebu v Linhartovi ulici iz drvarnice, trgovcu s pohištvom Karlu Wesiaku pa izpred njegove trgovine v Cankarjevi ulici. V Koroščevi ulici 23 pa je imel v neki uti shranjeno kolo zidarski polir Ivan Rusjan. Tudi tega je izvohal neki zlikovec, pa se je vendarle zadovoljil samo s suknjo, ki je bila na kolesu, v njej pa ura in denarnica. Ogenj je upepelil včeraj zjutraj posestniku Antonu žunku v Dobrovcah pri Hočah gospodarsko poslopje s poljedelskim orodjem vred. Ker je bilo poslopje krito s slamo, se je moralo reševalno delo omejiti le na lokalizacijo požara, škoda se ceni na 40.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. a— Smrt na ulici. Na cesti v Košakih se je zgrudil 67-letni delavec France Bračko. Reševalni oddelek ga je sicer takoj prepeljal v bolnico, kjer je pa kmalu nato izdihnil. a_ Težka nezgoda pri izvrševanju službe. Pri zasledovanju tihotapcev je v sredo zvečer 261etni upravnik finančne kontrole, Franjo Pedevc, splezal na Plaču na kozolec veleposestnika Hutterja, misleč, da najde tamkaj primerno skrivališče in zasedo. V temi pa mu je pri plezanju na podstrešje kozolca nenadoma spodrsnilo in se je pri padcu tako poškodoval, da je obležal nezavesten. Pretresel si je možgane in dobil tudi več drugih poškodb. Nje- Pravkar je izšel Album moderne stanovaniske ottreme za leto 1931 — 1932 v založbi Erman -Arharja v št Vidu nad Ljubljano. Ona Din 30. 10739 govi tovariši ao mu preskrbeli prvo pomoč, nato pa ga je mariborski rešilni avto prepeljal v splošno bolnico v Maribor. Pe-devčevo stanje je zelo resno. a— Netaktnost dr. Miihleisna. Na našo notico pod gornjim naslovom v številki od 1. t. m., se je zglasil v naši redakciji načelnik prostovoljnega gasilnega društva v Mariboru g. Voller ter nam podal imenom poveljstva gasilnega društva in njegovega reševalnega oddelka to-le izjavo: Vodstvo društva ni bilo niti najmanj vnaprej informirano o govoru mestnega občinskega svetnika dr. Miihleisena, smatri njegov govor za nepotrebno rušenje harmonije, ki je vladala ves čas proslave 60-letnice, ter ga radi tega obsoja. Tudi izjavlja, da se hoče i gasilno društvo i reševalni oddelek slej ko prej posvečati edino in izključno človekoljubnim namenom, ki so v pravilih določeni. a— Naše ulice postajajo zopet živahnejše. mladina se vrača in prihaja tudi nova. Ze zadnje dneve povod-o^i popravnih izpitov je bilo več vrvenja, te dni oa so vpisovanja v osnovne in deloma že tudi srednje šole. Kakor čujemo, se kljub poostrenim predpisom glede sprejemanja v srednje šole naval ni bogvekai zmanišal. saj se ie n. pr. za prvi razred realne gimnazije prijavilo zopet okrog 300 učencev (lani 380). Je to deloma rasveseliivo. z več vidikov oa tudi zelo težko poglavje v našem narodnem razvoju, ki ga bomo morali začeti globlje proučevati. a— Kinematografske predstave. Grajski kino od danes naorei sHaina »Ani napravi vse.« — Union kino od danes naprej prvi Harry Piel film nove seriie »Sence nodzerrlia«. a— Zakonsko zvezo so sklenili pretekli teden v Mariboru: Karel Kerschler. ključavničar in Kristina Jodl: občinski delavec Josip Kurbus in Marija Tanšek: Martin Gašper in Reza Sernec ter trgovec Karel Sima in Miroslava Verčkovnik. a— Dr. Fran Marnič, Trubarjeva ul:ca št. 11., zopet redno ordinira. Iz Celja e— Važno opozorilo vozačem motornih voziL Cesto se dogaja, da razni šoferji in lastniki avtomobilov in motornih koles pozabljajo svoje dokumente doma. zaradi česar imaio nepotrebne sitnosti z varnostnimi organi. Predstoiništvo policiie opozarja vse prizadete, da moraio imeti na vsaki vožnii z motornim vozilom s seboj vozno dopustilo, soričevalo o položenem izpitu in soričevalo o preizkušnji vozila. Nedavno se ie pripetilo nekemu vozaču, da ie bil zaradi svoje pozabljivosti, ker je pustil dokumente doma. kaznovan s 500 Din globe. e— Trije nesrečni padci. V sredo fe pade! 45 letni delavec Franc Rozman iz Lat-kove vasi. občina Sv. Pavel pri Preboldu, tako nesrečno, da si je občutno poškodoval desno roko. Istega dne ie skušal ziesti s klopi na drevo na domačem vrtu 4 letni posestnikov sin Ivan Kreča od Sv. Jero-nima p-ri Vranskem. Kjo.? se ie prevrnila in deček je nadel na tla ter si zlomil levo stegnenico. Shčna nesreča se ie pripetila 13 letnemu delavčevem" sinu Josipu Mrazu s Teharia tiri Celju. Pri padcu si ie zlomil levo roko. Vsi ponesrečenci se zdra-viio v celjski bolnici. e— Nesreča v jedilnem vozu brzovlaka. V sredo no poldne ie skušal vzeti v jedilnem vozu tržaškega brzovlaka med vožnjo tia progi Maribor-Celje 28 letni nostrežnik Rudolf Gatslersch z Dunaja neko stvar • police pod stropom. Sunek vlaka na ga ie spravil iz ravnotežja in ie padel postrež-nik tako nesrečno, da si je zlomil levo nadlehtnico. Pri prihodu v Celje ie izstoni' in. se podal v bolnico, kjer so mu uravnali in obvezali roko. nakar se ie z nočnim bf-zoviakom vrnil na Dunaj. e— Težka nesreča s pištolo. V bolnico je bil včeraj oripeljan 43 letni delavec Jurij Li;pnik iz Pregrade, občina Hum o)» Sotli. Pri snaženju starinske pištole se jr naboj, ki se nahajal v cevi. nenadoma sprožil in mu razmesari'1 levo roko. V bolnici so mu morali zdravniki roko amputirati nad zapestjem. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob ool 21. krasni zvočni velefilm »Dinamit« s Konradom Naglom v glavni vlogi. Predigra nainoveiši Foxov zvočni žurna!. e— Primarii dr. Steinfelser zooet redno ordinira. e— Avtomobil ga ie povozil. V sredo popoldne ie Dodrl neki avtomobilist na cesti pri Tehariu 29 letnega Franca Škrbca. hlapca on posestniku Francu Sodinu v Bu-kovžlaku pri Celju in ea povozil. Škrbe? je dobil več poškodb, ki na k sreči niso težiega značaia. Kako ie zašel škrbec ood vozilo, ni iasno. Zdravi se v celjski bolni- ci. Iz Trboveli t— Kino Sokol predvaja v 6oboto, nede* Ijo in ponedeljek 100 odstotni zvočni film »Kapitan korvete«, zvočni Foxov žurnal in film Jugo6l. gasilskega kongresa v Ljub« ljani. Iz Novega mesta n— Kino Meteor bo predvajal film »Grof Monte Cristo« ob 8.15, v nedeljo in v torek ob 6. in 8.15. n— Generalni definitorij je imenoval za generalnega delegata in obenem za predstojnika konventa usmiljenih bratov v Kandiji g. A. R. P. Fortunata Hržiča. B Zvočni kino Ideal Samo še danes nepreklicno zadnjikrat! Hitite in oglejte si filmsko veledelo, o čigar nepozabni lepoti govori vsa Ljubljana! Ljubezen in zaobilubn Po Richard Vossovem romanu »Dva človeka« Charlotte Suša — Gustav Frohlich Predprodaja dnevno od 11. do 12 y3 ure. Dveurne predstave ob 4., 7. in 9. uri I Šport Otvoritev novega igriš ča Hermesa Igrišče Hermesa bo po obsegu in lepoti eno najlepših v Sloveniji. Nogometni prostor obsega 110X75 metrov ter je obdan okrog z lepim tekališčem za lahko atletiko, za katero ima Hermes že jako dober materija! na razpolago. Postavljena je tudi provizorična garderoba, prihodnje leto pa se bo zgradila moderna garderoba in kopalnice. če pomislimo, da so vse to ogromno delo izvršili agilni Hermežani skoraj sami z lastnimi silami in nesebično voljo za dosego cilja, jim moramo na njihovemu uspehu le čestitati. Dolžnost vseh slovenskih športnikov in vse naše javnosti pa je, da se v čim večjem številu udeleže proslave 5. in 6. t. m. Posebno športnikom izven Ljubljane se nudi pri tej priliki, ko bodo prisostvovali odkritju spomenika bla-gopokojnega kralja Petra lepa prilika za res izreden športni užitek. Program turnirja je naslednji: V soboto 5. t. m. ob 13.30 Hermes rezer-ca : DISK Domžale, ob 15.15 I. kolo VSK Triglav : Grafika, ob 16.20 n. kolo Hermes : Maribor, ob 17.30: III. kolo Ilirija : ŽAK Subotica. V nedeljo 6. t. m. ob 15.15 svečana otvoritev igrišča ter pozdrav gostom, ob 15.20 Premaganec iz I .kola : premagancu H. kola, ob 16.25 zmagovalec I. : premagancu III. in ob 17.30 zmagovalec III. : zmagovalcu H. (finale). Zmagovalec turnirja prejme pokal, ki ga je poklonila znana tovarna ogledal 2-Spek-trum« d. d. iz Ljubljane. Ostali prejmejo spominska darila. Maribor si je ravnokar osvojil ponosni naslov prvaka Slovenije, ter je danes v Sloveniji eno najbolj simpatičnih moštev. Ilirija je med favoriti ter se na turnirju prva sreča s slovitim ŽAKom iz Subotice, prvakom Subotiškega podsaveza, ki goji izrazito madžarsko igro. Jubilant Hermes je znan kot eno najbolj agilnih moštev po svoji izrazito kombinacijski in tehniško dovršeni igri. Grafika je najmlajši udeleženec turnirja, znan po svoji izredni agil-nosti in ambiciji. V VSK Triglavu pa so po večini igrači najboljših beograjskih in ostalih klubov. Juniorske pokalne tekme. Odibor za iz« vedbo juniorskih tok eni je verfioiral tekme: pokalno Ilirija II:Reka 2:1, tolažilne: Mladika:Korotan 1:0, Ilirija LHermes 1:1, Slovan: Mladik a 0:0, Korotan:Slovan 1:0, Hermes:Slovan 1:0, Ilirija I:Korotan 1:1. Prvi pokalni finale med Ilir-'jo in Mariborom se odigra 6. t. m. na igrišču Ilirije ob 14.30. Revanš v Mariboru bo 13. t. m. Na praznik, 8. t. m. se odigrajo preostale tolažilne tekme, in sicer ob 8. Hermes:Mladika, ob 8.30 Ilirija:Slovan, ob 9. Henme6:Koros tan in ob 9.30 Ilirjja:Mladika. S. K. Grafika poziva članstvo nog. sekcije na važen sestanek danes ob 19.30 v društvenih prostorih, Del. zbornica. Sodelujemo na otvoritvi novega igrišča ŽSK Hermesa v soboto ob 15.15 in v nedeljo. Sestava moštva. Sestanka naj se udeleže tudi gg. Katavič, Palek in Mihelač. V6i in točno. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 16.30 trening za prvo in drugo 6ku» TSK Slovan. Danes ob 20. sestanek vseh nogometašev v lovski sobi gost:kie »Sokol«. Vsi igralci, ki še niso oddali slik, 6e pozivajo, da jih nemudoma oddajo tajniku. Športni dan v Novem mestu je preložen na praznik 8. t. m. Klubi, kii 60 prijavil; udeležbo za 6. t. m., naj sporo če, ali 6e morejo udeležiti športnega dne 8. t. m. Nogometna sekcija SK Celja sklicuje 5. t. m. ob pol 21. v kolodvorski restavraciji zelo važen članski sestanek. Kdor bi izostal bo črtan iz članskega imenika kluba. SK Olimp v Gaberju pri Celju bo priredil 6. t. m. drug1 športni dan. Dopoldne je posvečeno lahki atletiki. Teki se vrše na Mariborski cesti, pričetek ob 10. Cilj pred vojašnico. Skoki se bodo vršili na igrišču v Gaberju. Popoldne bo pr Skalni kleti najprej nogometna tekma med SK Šoštanj I. in Atletiki I., za njo pa tekma SK Ferraria iz Zagreba in SK Olimp iz Gaberja. Začetek tekem ob 13. s predtekmo domačih rezerv. Hotelirji! pošljite naslove In oglase za Hotelski vodič i ka«endar 1932 IO eo m Oglasi: cela stran . ■ ■ ■ » pol strani . • ■ ■ ■ __ - tretjina strani . » * Din Naslov in podatki o hotelih . Din Din ■ ■ Din 600.— 325.—, 225.—, 25.— Oglasi in naslovi se plačajo v naprej s čekovno nakaznico na konto 36.999. Moderni hotel. Margaretska ulica 1. iz življenja In sveta Z Italijanskih zračnih manevrov Pred odločitvijo v Haagu V' nekaj dneh bo izreklo laaško mednarodno razsodišče svojo sodbo glede nameravane nemško-ivstrijske carinske linije. Od leve proti desni: Paul Boncour, zastopnik Francije, predsednik razsodišča Adači, zastopnik Japonske in dr. Bruns, zastopnik nemških interesov Ljudje v dveh eksemplarjih Zanimrve zgodbe o »dvojnikih« in dvojčkih — Kako je Ford neprostovoljno darova! 10.000 dolarjev — Dvojčki od raznih očetov Čudna hudomušnost narave, ki ustvarja večkrat ljudi v dveh eksemplarjih, je že od nekdaj povzročala vsakovrstne zmede in zapletljaje. Naj navedemo nekoliko primerov tega pojava. Henry Ford, avtomobilski kralj, je imel svojega dvojnika v newyorškem fotorepor-terju Jamesu Edvvardsu in to ga je veljalo nekoč 10.000 dolarjev. Ed\vards spočetka sam ni vedel za svojo podobnost s slovitim ameriškim Krezom. Nekoč je bil službeno na nekem diplomatskem sprejemu v Ne\v Yorku, kar stopi k njemu eden vladnih zastopnikov in ga pozove, naj nikar ne stoji v ozadju dvorane, temveč naj pride malo bližje, med zastopnike vlad in visoke finance. Hvala vam, hvala,« je menil presenečeni reporter, a politik je zamahnil z roko, češ: »Ni vredno hvale. Nikakor ne moremo dovoliti, da bi g. Henryja Forda nadlegovali novinarji (ki so prežali kakor Edwards v ozadju dvorane).« Pozneje se je Edwardsu kaj mnogokrat zgodilo, da so ga zamenjali s Fordom. In nekoč je reporter to stvar izkoristil, da je iztisnil iz avtomobilskega kralja 10.000 dolarjev v prid gluhonemih otrok. Pri neki dobrodelni prireditvi ga je nagovoril član prireditvenega odbora: »Gospod Ford bo gotovo nekaj več daroval.« — »Gotovo, gotovo,« je menil Edwards in je podpisal v Fordovem imenu 10.000 dolarjev. To je pismeno sporočil bogatašu, ta se je spočetka branil, končno se je vdal hote ali nehote. Nekoč je povabil novinarja k sebi, da bi se prepričal o njiju podobnosti. Ko ga je zagledal, je vzkliknil: Kdo je sedaj jaz ?« Pred daljšim časom je šla med umetniškimi krogi vest, da se je posrečilo odkriti sliko iz Beethovnovih mladih let. Izkazalo pa se je, da je bila to le slika knjigotržca "VVitticha, ki je bil Beethovnu za čudo podoben. Tudi skladatelj Brahms je imel dvojnika v osebi Ernefcta VVahlissa, ustanovitelja znane dunajske porcelanske tvrdke. Ker sta oba moža stanovala v isti ulici, se je dostikrat zgodilo, da so ju ljudje zamenjali. Mark Twain pripoveduje v neki svoji humoreski, kako ga ie lastna mati često zamenjala z njegovim bratom Billom, s katerim sta si bila dvojčka. Mnogokrat je Marka dvakrat okopala, meneč, da je Bili... Dvojčki si čestokrat niso podobni samo po zunanjosti, temveč kažejo celo isto du-ševnost in isto usodo. Znana je cela vrsta primerov, da so dvojčki oboleli istočasno za isto boleznijo, n. pr. poroča francoski psihiater Mauraux de Tour o dvojčkih, ki sta obolela istega dne za zasledovalno ma-nijo. Neki drugi psihiater je pred nedavnim navedel primer, da sta neka dvojčka istočasno zapadla melanholiji in izvršila samomor, čeprav sta živela daleč vsaksebi v dveh različnih mestih. V Nemčiji so imeli pred kratkim zanimiv proces. Neka žena je v kliniki porodila dvojčka, dečka in deklico. Mož jo je bil osumil, da ga je varala z drugim moškim in se ni hotel priznati za očeta. Sodniki so odredili preizkušnjo krvi in medicinski izvedenec je izjavil, da je po preizkušnji deklica prav gotovo tožiteljeva hči, za dečka pa ne more jamčiti. Fakultetna izjava je dopuščala možnost, da moreta biti dvojčka otroka različnih očetov. Vendar ni bilo mogoče dokazati, da je bilo v tem primeru tako. Radioaktivna kri V nadaljevanju poskusov, ki sta jih izvršila angleški raziskovalec sir Albert Abrams in ruski učenjak Gurvič, je odkril italijanski zdravnik dr. Giocondo Protti prav zanimive radioaktivne lastnosti človeške krvi. Ta radioaktivnost ima na človeški organizem dražilne vplive, če se kri vbrizga v mišično tkivo v majhnih množinah do 10 cm3. Injecirana kri izžareva žarke, ki so sposobni povzročiti v organizmu nove toke elektronov, žarki so šibkejši ali močnejši, kakršna sta pač tip in zdravje človeka ,iz katerega kri izvira. Pri bolnikih izžarevanje lahko popolnoma preneha. Čitaite ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVETcc Smrt odličnega angleškega publicista V Londonu jc umrl sir Thomas ITenrv Hali Caine eden najbolj znanih angleških publicistov in romanopiscev in sodelavec »Dailv Telegrapha«. Njegove romane, med katerimi jih je bilo več prirejenih za film, Sir Hali Caine njegove članke in fcljtone so liudie zelo radi čitali. Med vojno je vodil propagando za Anglijo v Zedinjenih državah. 1918 jc bil pod njegovim vodstvom izgo-tovljen angleški nacionalni vojni film. Caine je bil po študiranju prav za prav odvetnik, a tega poklica ni nikoli dejansko izvrševal, ker se je kmalu vdal pisateljevanju in poz* naje novinarstvu. Pred novo konferenco v Londonu Havliček v filmu Praški filmski atelje A-B .ie pod Inne-mannovo režijo pravkar dovršil film, ki kaže najvažnejšo in najbolj dramatično dobo v življenju največjega reškega publicista in narodnega prvoboritelja Karla Havlička Borovskega. Libreto je napisal dr. Jan Herben, junaka pa predstavlja Fr. SmoKk s čudovito intus kijo, ki jo je zmožen sam resničen igralec. Muziko je zložil E. koštal. Vnanje pri/ore so snemali v izvirnih krajih dejanja, v Kuts ni Hori in Briksenu. Film, ki ga vsa čc~l'bi službo. Prednost imajo rokodelstva zmožni i" oni, ki so se zglasili lansko leto. Kino »Meteor*. 2šovo mesto. 38737-1 Frizerja ali frizerko za dame sprejme Nikolaj Ogrič, Zaloška cesta št. 8 —" Moste pri Ljubljani. 38(53-1 Hotelsko kuharico t? ko j sprejme restavracija »Pod skaleo«, Ljubljana, Mestni trg 11.' 38702-1 Brivskega pomočnika mlajšega sprejme takoj Karol Sedej, brivski salon t Siski, Vodnikova c. 8. 387S3-1 Kolporterje <13. par dni sprejmem takoj —- Prednost imajo oni, ki imajo vozu« olajšave. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ~ 3-8197-1 Učenca ? po-trebno šolsko izobrazba, marljivega, poštenih staršev — stanujoecga v Ljubljani sprejmem v ma-imfakturno trgovino. Polnite na oglasni oddelek D.Jutrac pod »Tošten in - 38777-1 marljiv«. Učenca jilravegra in pridnega, s primerno šolsko izobrazbo e; -' , me trgovina z mešanim* blagom Anton Mueha t Metliki. 387-15-1 ; — Šivilje izvešbane v izdelovanju š;»jrtn;h kap, iščem takoj z!i Grosuplje. Predstaviti s,- je med 8. in 9. uro zjutraj .ri vratarju tovarne Kune & Go., Ljubljana 38739-1 Mlajšega brivskega pomočnika d 'bro izurjenega v moški stroki, s 15. septembrom sprejme frizerski -a Ion »Luira« v Ptuju. 387-18-1 Mesar, vajenca močnega iti zdravega, poštenih staršev, sprejme takoj Blaž Jeglič, mesar in prekajevalec v Tržiču. 38611-1 Gostiln, kuharico ki bi delala tudi druga h:?na dela, sprejmem. — Naslov v orlasnem oddelku »Jutra«. 38501-1 Služkinjo z.i vsa hišna drla in n.id-mrstvo bolnega gospoda, iv'em za takoj. Naslov v ©glasnem oddelku »Jutra*. 38797-1 Pošteno dekle preprosto, veščo knhe in vajeno gospodinjskih del, fpre.jinem v stalno službo. Ponudbe na poštni predal š'. 12, Kranj . 38-301-1 Učenko staro 14 let, sprejmem v manufakturno trgovino. — [Ponudbe na oglas, oddelek ».Tutra* pod šiFro »Marljiva učenka«. 33832-1 Drž. nameščenec išče mesto hišnika — radi predragih stanovanj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani. 3SS72-S Pouk v klavirju prvovrsten, daje izredno ugodno pianistka Jadvi:ra Poženel, Mestni trg 17/11 38521-4 Camernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska e. 36 (Jugo Auto) telefon 2236. Prva oblaat. koneesijonirina Prospekt 15 zastonj — pl site ponj! Sol Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija, Studentovska ulica št. 9/1. 291-4 V 3 mesecih vsakdo govori nemško ali francosko. Moderna metoda Hrenova 17/1, levo, 3 vrata 3S848-4 Christofov učni zavod v Ljubljani r.nnna najstarejša in najbolje obiskovana privatna šola, vpisuje le še septembra dnevno na Domobranski cesti št. 7. Vsakoletne javne tekme v stenografiji in strojepisju. Prilika za priučenje nemščine in nemške stenografije. Dnevni in večerni tečaji, šolnina nizka, revni popust. Pouk prične 1. oktobra. Zavoii preskrbuje službe. 3S8&15-4 JMertu* Majhno prikolico pripravno za Harle,, 750, kupi foto Jug v Kranju. 38674-10 Avto za 6000 Din prodam ker nujno potrebujem denar. Je v dobrem voznem stanju, garantirano dober stroj, dnbre gume in z malo uporabo bencina. Dvosedežen, lahkotovorni in takse prost! Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 38S16-10 ribata Mlado dekle staro 17 let, z dežele, ki zna tudi šivati in im3 veselje do otrok, išče službo Za takoj. Vprašati na. Napoleonovem trgu štev. C, pritličje, levo. 38695-2 Službo hišnika ali vratarja išče za takoj izuren mizar. Xas!ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38742-2 Nemški korespon-dent želi mesto s 1. oktobrom. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »1904« 38736-2 Učenko snreim« takoj modni salon f-efanija T.ukež, Vegova ulica št. S/I. 38317-1 Brivskega pomočnika '3 dame in gospode takoj Hf-eim« Zrimšek Rudolf, brivec v Litiji. 38810-1 Šiviljo za krznarsko obrt sprej-jneir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "3SS70-1 Več natakaric in natakarjev snrejmo hotel Tivoli. Plačilni vsak zase. 3SSG9-1 Prodajalko rmo-Sno samostojno vodit! delikateso in vinotoč, e primerno kavcijo sprejmem s 1". spptembrom. — To nudb« na podruž. »Jutra« v Celju pod »Poštena«. 3SS76-1 Vajenca f 3 razredi meščanske ?o-]p, sprejmem v trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38857-1 Fiksum in provizijo nodimo potnikom ta obisk privatnih strank za Ljub ljano to okolico ter vso dravsko banovino — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Fiksum fa -proviaijac. &198S-5 Kuharica išče mesto v boljši hiši. Naslov v ogiasnem oddelku 'Jutra«. 38735-2 Mlad slaščičarski pomočnik išče službo za. takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3S769-2 Prodajalka dobra govornica, vajena vseh hišnih del, želi na-meščenje v trgovini meša nega blaga. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38792-2 Frizerka prvovrstna — perfektna v trajni, vodni in navadni ondulaciji, želi kjerkoli mesto v boljšem salonu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38688-2 Kontoristinja zmožna korespondence, stenografije, strojepisja ter vseh pisarniških del, želi, mesto v kakršnikoli pisarni. Cenjene pn-midbe na osrlas. oddelek ».Tutra« pod ^-Zanesljiva moč -18«. 38822-2 6 gimnazij ima mladenič, kateri išče za takoj službo pisarniškega sluge, skladiščnika, av-tospremljevalca, kikasanta ali kaj podobnega. V svojih zahtevah je zelo skromen. Cenieno ponudbe na o?Tas. oddelek »Jutra« pod »19Ieten«. 38819-2 Dekle vajeno vseh hišnih del ln kuhe, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 38864-2 Otroški voziček dobro ohranjen, novejše tipe prodam. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«. 38776-6 Železen štedilnik dobro ohranjen za 150 Din naprodaj na Masarvkovi č. št. 60. " 38757-6 Trgovinsko opravo prodajalne mize, steklene stelaže, pisalni stroj Koval opalograf, železne stopnji-ce (Schneckenstiege) etc. poceni proda A. Breznik. Aleksandrova cesta št. 7. 38760-6 Sodarsko in mizarsko orodje Ptaller AVeiss — Augustin Fuchs, poceni, dokler zaloga traja proda; Koutny A., Ljubljana VII. Medvedova 28. 37014-6 Patent Bacchus pipo ki čuva vino proti škodljivim glivicam, ne moči, se ne razsuši, je ni treba mazati in je dolgotra ine vrednosti, kupite pri D. Ma rušič, Sv. Tetra cesta 40. 37819-0 Vinske sode od 200—500 litrov, kakor tudi hramne sode od 15 hI do 50 hI, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 3S445-6 Puhasto perje čisto. čohano. kg po 48 Din. druga vrsta kg pa 38 Din. čisto belo go-sje kg po 130 Din te čist: puh kg po 250 Din raj pošilia po pošt. povzetjn L. BROZOVIč. ZAGREB [lica 82. 22 6 Prekajeno meso kg šunkove salame 24 Din » Ijetnp salame . 20 » » suhega car. mesa 18 » » hrbt-enače (kare) 18 » od 5 kg naprpj franko po poštnem povzetju razpošilja •Tos. Duehač, Pakrae — Slavonija. 38786-6 Črno pisalno mizo iz trdega lesa, stol in pribor prodam za 900 Din. — Xaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 88799-6 Staro omaro za obleko proda Kihl. Ma-sarvkova 53. 3S759-6 Več oraznih zabojev od sladkorja naprodni v Staničevi ulici 8. Liublia-na — Bežigrad. 38S67-A Trgovina Marija Rogelj, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 2fi priporoča klotaste hale in predpasnike vseh velikosti, za šolarice. 3SS59 6 Mizo in posteljo 7. vložkom prodam. — Ljubljana, Reber 3/1. levo 3SS60-6 Rudninska zbirka 500 rudniu — primerna za osnovne, meščansko ali srednje šole, ugodno naprodaj. Ponudbe na naslov •Teke, Ljubljana, Dunajska cesta 25. 3886."-« Rabljen zvonec 30—60 kg težak, za kapelico kupi Ivan Prahin, Savski marof, kolodvor. 3S749-7 Pec dn-bro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddeljk »Jutra« pod šifro »P"5«. SSS6S 7 Pritlično hišo z velikim vrtom, tik glav-ne ceste v Zupelevcu pri Brcžicah, z dobro vpeljano trgovino po ugodni ceni prodam radi družinskih razmer. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna prilika«. 38747-20 Hišo v Mariboru pritlično, renovirano, z lokalom in stanovanjem, ki donaša mesečno 2000 Din. za najnižjo ceno 205.000 Din proda MatkoviV. Zagreb. llica 53. 37276-20 Gostilna in mesarija s posestvom ali brez posestva in vsem gostilniškim inventarjem naprodaj za 195.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3S444-20 TJ • v Hiso 7. velikim sadonosnikom, v Gorici med Riinsk:mi toplicami in Sv. Jedrtjo za 12.000 Din proda Šepec. Maribor. Linhartova nI. 25 38883-20 Enodružinsko hišo prodam — Pobrežje pri Mariboru, Gozdna ulica 47 3S8S1-20 Vinograd kupim v bližini Sevnice ali Rajhcnburga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3S8S7-20 Kmetsko posestvo z gospodarskim poslopjem, njivami, travniki in gozdovi ter stanovanjsko hišo, i vso živino takoj prodam radi bolezni. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 38S71-20 Lokal s skladiščem in stanovanjem, na zpIo prometnem kraju odda m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3S764-19 Lokal primeren za frizersko obrt ali kaj sličnega, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38785-19 Hotele, eostilne kavarne, restavracije in vi-not-oče prodaja in daje v najem poslo-vnica za gostil ničarstvo M S- Pavlekovid, Zagreb. Ilica 146/1. Infor maeije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko. 213-19 Lokal i pisarniški sobi v I. nadstropju v Prešernovi ulici oddam s 1. novembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38599-19 Poslovni lokal na Dunajski cesti št. 29/1 =e takoj oddajo. Toizvn se istotam. 35905-19 Manjšo trgovino na ljubljanski periferiji oddam z vsem. radi družinskih razmer. Ponudbe na oilas. oddelek »Jutra« pod šifro »30.000«. 3SS29-19 Trgovino in gostilno v večjem trgu blizu Celja oddam v najem. Pisati je na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Trgovina in gostilna«. 38588-17 Koncesijo za trgovino mešanega blaga oddam. — Ponudbe na oilas. oddelek »Jutra« pod šifro »Solidnemu«. 3S830-17 Lokal v Trbovljah pripraven za vsako obrt, oddam v najem. Pojasnila daie Medvešek Anton, kro-iaštvo. Trbovlje. 388S6-17 Kuhinjska kredenca in otomana poceni naprodaj v Vodmatski ulici l/I levo. 3879S-12 Pohištvo skoraj novo. iz trdega lesa, poceni naprodaj v Sto-žicab št. 93. 3S641-12 Vozno plahto skoraj novo, zamenjam za dobro ohranjeno moško ali žensko kolo. Janko Mar-kič, trafika, Tržič. 3S7S9-11 Suhe gobe kupuje vedno v vsaki množini ter plačuje po najvišji dnevni ceni firma: J. Ku-šlan, Kranj (Slovenija). 37857-33 Več mladih psov volčje pasme naprodaj na Sv. Petra cesti štev. 81. 3SS36-27 Pse jazbečarje in foksterijerje, čistokrvne, z rodovnikom, prvovrstnih lovskih staršev proda Lambert, Ljubljana. Gradišče 17. 3SS56-27 2 dijakinji sprejmem na stanovanje z vso oskrbo na Poljanski c. štev. 17/1, tik gimnazije. 3S779-22 2—3 dijake (inje) poceni sprpjmem v vso oskrbo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. SS762-22 2 dijakinji sprejmem na hrano in stanovanje. Klavir na razno-l.i 2-n. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3S774-22 2 mlajša dijaka sprejmem v zračno sobo in na dobro hrano na Miklošičevi cesti 6/II. desno — leve stopnjice. 38337-22 Gdč. ali dijakinjo sprejmem na hrano in stanovanje. Pegan, Trnovski pristan 4. 38754-23 Dijakoma (injama) oddam sobo poleg sodnije. Vsa c-skrba. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 387C6-22 2 mlajši dijakinji sprejmem v popolno oskrbo blizu Tabora. Naslov v ozlasnem oddelku »Jutra«. 3SO60-22 Dijake v vso oskrbo sprejmem blizu obrtne šole. Naslov v oglasnem oddelku ».Tutra' 38825-22 Dijaka sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38842-22 Dijakinjo ali samostojno gospodično sprejmem v vso oskrbo kot sostanovalko k hčerki sedmošolki, v bližini -obrtne šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38843-22 2 dijaka ali gospoda sprejmem na stanovanje v lepo sobo. Naslov v o?l. oddelku . »Jutra«. 38315-22 Dijaka realne gimnazije sprejmem k svojemu sinu na stanovanje z vso oskrbo, po zmerni cpni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38839-22 Mlajšo dijakinjo iz bol;še hiše sprejmem v vso 0»krl"0. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3S879-23 Dijaka snrpimem v vso oskrbo v bližini tehnične šole. Naslov nov« oilasni oddelek »Jutra«. ~ 88319-2? 2 dijaka aH diiakinii spreimem v vso oskrbo pod ugodnimi pojoii. Soba je solnena in zdrava, ter v sredini mota. Naslov pove oglasni odde'.'k »Jutra«. 38350-22 Upokoj. učiteljica išče za oktober ali november v šiški prijazno manjše stanovanje s pritiklinami. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mati in hči«. 3SS61-21/a oddajo Stanovanje ? sob in pr.itiklin, v novi hiši oddam mirni stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38765-21 Stanovanje krasno in solnčno, 3 sob, kuhinje in pritikliu, oddam takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku JitUa 38724-21 Stanovanje v visokem pritličju, obstoječe iz 2 velikih sob, kuhinje, kabineta, poselske sobe, kopalnice te pritikliu. v sredini mesta oddamo s 1. novpmbrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Visoko pritličje«. 37659-21 Stanovanje sobe, kuhinje in kabineta, vse veliko in lepo, v najlepšem delu Podrožnika oddam v najem mirni stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 38801-21 Zračno stanovanje 5 parketiranih sob, kuhinje in pritiklin, z vodovodom in elektriko oddam s 1. oktobrom v St>. šiški. Kamniška ulica štev. 22. 3SS02-21 K A iščejo Mirno sobo solnčno, z elektriko in prostim vhodom išče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ne predaleč«. 38758-23/a Prazno sobico majhno, išče gospodična. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38847-23/a Mesečno sobo v Ljubljani išče visokošol-ka. — Ponudbe z navpdbo cene na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Mpsečna soba«. 3SS73-23/a Sobo (ico) prijazno in čisto, v bližini Marijinega trga išče ves dan odsotna gospodična.— : Oenj. ponudbe na naslov: ' Mici Jugovec, pri T. Eger Sv. Petra cesta štev. 2. 3S863-23/a oddajo Sostanovalca sprejmem takoi. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 38771-23 Parketirano sobo in kuhinjo oddam v Zg. Šiški, ob tramvajski postaji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3S758-23 Stanovanje sobe in kuhinje, blizu Tabora oddam gospodični za :»0 Din. Naslov v ogla", oddelku »Jutra«. 38763-23 Mesečno sobo z elektriko, v contru mesta oddam za 300 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3S751-23 Opremljeno sobo lepo. veliko in solnčno, s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam enemu, event. dvema boljšima gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 38761-23 Opremljeno sobo oddam s 15. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3S62S-23 Prazno sobo parketirano — snažno ln zračno, z električno razsvetljavo, oddam po zmerni ceni za Bežigradom v vili Zvouka, rodmilščako-va 7/1. 38486-23 Lepo sobo svetlo in zračno, s kopalnico oddam solidnemu boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3S3C0-23 2 veliki prazni sobi brez kuhinje, brez postrežbe itd., parketirani, z električno razsvetljavo in balkonom takoj poceni oddam 1 ali 2 osebama — najraje zakonskemu paru brez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 38806-23 Mesečno sobo s posebnim vhodom oddam dvema stalnima gospodoma v Knafljevi ulici št. 13/11. 3S575-23 Cist kabinet 7. v«o oskrbo takoj oddam go=podu v Kolodvorski ul. Naslov v oslasnem oddelku »Jutra«. ~ 38795-23 Sobico z zajtrkom oddam v sre-dini mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 38796-23 Svetlo sobo po ni-zki ceni oddam s 15. septembrom. Istotam prodam st.T-tnsko pisalno mizo. zložljivo posteljo in ptičje kletke. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3S820-23 Sobo hlizn bolnice pocpnl oddam gospodu. Ilirska ulica št. 27, desno. 38831-23 Prazno sobo oddam takoj na Sv. Petra cesti 81. 3SS37-23 Lepo sobo v vili pod Rožnikom oddam. Pojasnila daje zlatar Zupane, \Yolfova ul. 6 38841-23 Podstrešno sobico oddam mirni gospodični blizu Tivoliia. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37S61-23 Ob Tivoliju v vili oddam lepo balkonsko sobo. Naslov v oirlas. oddelku »Jutra«. 37S60-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v bližini ?'tnnazijc na Poljanah oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 38613-23 Sobo s posebnim vhodom oddam na Kongresnem trgu 31. 38858-23 Lepo sobo na Miklošičevi cesti oddam takoj ali pozneje boljšemu gospodu. Naslov v oilas. oddelku »Jutra«. 33878-23 'Prehrana 2 gospoda sprejmem na dobro domačo hrano v Streliški ulici št. 24/1. 38778-14 4—5 oseb sprejmem takoj na boljšo domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 38781-14 Domačo hrano dobro in oku«no, v centru mesta nudim par gospodom. ozir. gospodičnam Naslov v oglasnem oddelku 'Jutra«. 38862-14 Dispifi Stanko! Sprejela sem darilo z ve-Iesejma. Parfumi in kolonj-ska voda Flora - Laško, eo res imenitni. Hvala Ti. V nedeljo zopet na svidenje na kolodvoru Jesenice — kakor zadnjikrat. — Hilda. 38768-21 Zaupanje F. naj dvigne pismo! 33810-24 Blondinka želi resno znanje z inteligentnim gospodom. Dopise če mogoče s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik 432«. 3S813-24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Auto za 6000 Din, A. B. 700, A. \V. 1931, A. B. 9408, Boljša stranka, Bri-1 jaiit, Bežigrad. Brez otrok 97, Brennerei. Cena, Crn mla2e davno sem ti odpustila. Cemu omenjaš vse to? Ona se je vrnila v samostan. Juati, ali je res ne boš nikoli pozabil?« »Nikoli ne!« je zamišljeno šepnil Juan. »Marija se je za zmerom .vrnila v samostan, ali v meni bo zmerom ostala živa!« Lola je razburjeno vstala z naslona, na katerem je sedela, in nekajkrat stopila po sobi sem ter tja. Stara ljubosumnost je spet zavrela v njej. »Bedak!« je togotno zakričala. »Ali ne vidiš, da si zaljubljen v senco! V senco, ki je v resnici ni več? Pozabi jo! Pozabi jo, Juan!« Pokleknila je predenj in naslonila glavo na njegova kolena. »Juan, ljubljeni moj! Glej, iaz sem ti vendar ostala! Jaz, živa žena iz krvi in mesa! Juan, spomni se, kako sva bila nekdaj srečna in zadovoljna!« »Pomiri se, Lola, vse je zaman! Dai mi roko in bodiva prijatelja!« »Ne, Juan! S tvojim prijateljstvom se nočem zadovoljiti!« Objela ga je in mu ponudila ustnice v poljub. »Tvojo ljubezen hočem! Po tvojih poljubih hrepenim! Dragi, ljubljeni moj!« Lola je naslonila svoje vroče lice na Juanovo, ali zona jo je jzpreletela. Njegov obraz je bil hladen, kakor da bi bil pravkar vstal iz groba. Nič več ni plamenela v njem vroča španska kri. Bil je onemogel, kakor mrtev. Lola se je v grozi zdrznila; vihar čuv-stev, ki so divjala v njeni notranjosti, se je odražal na njenem obrazu. Pri naslednjih Juanovrh besedah se je LoH zazdelo, da sanja. »Lola,« je izpregovoril, »Lola, nikoli te nisem ljubil!« »Ne?!« je zategnila. »Ne, nikoli ne!--« »Tedaj nočeš pozabiti one samostanske golobice?« se je za-rogala Lola, ki ni mogla več brzdati svojega ljubosumja. »Dobro! Kolnem se ti, da tudi mene ne boš pozabil!« To rekši je z bliskovito naglico izdrla izza nogavice majhno bodalce in ga do držaja zasadila v Juanove prsi. Nekaj trenutkov je stala kakor okamenela nad svojim dejanjem in gledala, kako je Juan vrgel glavo nazaj. Ali njegove steklene oči so gledale še vedno naravnost v njene. Kar zavrtilo se ji je od strahu, ko je videla, da se je Juanov obraz spačil v porogljivem nasmehu. Prijel se je z desno roko za kraj, kjer je bilo srce, in trpko zašepetal: »Uboga Lola — niti tega nisi pogodila! — Moje srce je tukaile!...« Lola je zavrisnila od groze. Vrgla se je na onesveščeno telo in za vpila: »Moj Bog, kaj sem storila! Juan! Oprosti mi! Odpusti!« A Juan ji ni odgovoril. V tišini mračne sobe se je slišalo samo kapljanje krvi in tiktakanje ure. »Mati božja!« je zajokala Lola. »Esteban! Esteban! Hitro! Pomagajte mi, Esteban!« Preplašeni starec je planil iz svoje sobe. Ko je zagledal okrvavljena tla, je za trenutek obstal sredi sobe, nezmožen pojmiti, kaj se je zgodilo. »Ti! Ti!« je zakričal nato. »Podla deklina! Ubila si ga!« Esteban je izdrl bodalce iz Juanovih prsi in zanesel mladeniča na posteljo. Bridko je jokal nad njim in ga zaklinjal, naj odpre oči — naj ga še enkrat pogleda! Lola pa je stala na svojem mestu in kakor iz uma nepremično buljila v nezavestnega mladeniča. Njene ustnice so nekaj mrmrale... Molitev ali kletev? »Juan! Moj Juan!« je viknila še enkrat m se nezavestna zrušila na tla. XX. POGLAVJE V svetišču V duši španskega naroda je globoko vkoreninjena vera, da tudi lahko ranjeni ljudje umro, če sami ne hrepenijo več po življenju. A Juanj je ovrgel to prepričanje. On ni hrepenel po živlenju, sleherni njegov živec je klical smrt, da bi ga rešila njegovih muk, a vzlic njegovi volji se mu je bolezen polagoma obračala na bolie. Stric Esteban mu je požrtvovalno stregel ra njegova rana je bila že davno zaceljena. Okreval pa Juan vendarle ni. Venomer je nepremično ležal na postelji in po vse dni buljil predse. Le redkokdaj je odgovarjal na Estebanova vprašanja. Esteban se je na vso moč trudil, da bi zdramil Juana iz njegove globoke otožnosti. Velikokrat se je jezil nanj in ga zmerjal, a vse je bilo zaman. Nato ga je spet poizkušal razvedriti — niti to ni zaleglo. Nekega dne je prišlo iz Madrida pismo, v katerem je senior Montadas vpraševal, kdaj se misli Juan vrniti. A Juan tega pisma še pogledal ni. Stricu Estebanu je že zmanjkovalo potrpljenja. »Juan!« je srdito vzkliknil. »Za Boga, kakšne neumnosti so to? Rana se ti je zacelila, zdravnik pravi, da si spet dober, ti pa ležiš tukaj dan za dnem kakor kak mrlič. Juan, ali res ne misliš nikoli več peti?« Knjigarna Tiskovne zadruge v ljubl se priporoča p. n, občinstvu ■ pri nakupu kniig ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 3 (vogal Knafljeve in Šelenburgove ulice) Iz življenja na deželi RADEČE. — Gasilno društvo Radeče priredi vrtno veselico z bogatim 6rečoloj vam 8. t. m. Začetek ob 3. popoldne. — Vljudno vabimo vse prijatelje gasilstva, da nas posetijo na ta dan. KRŠKO. V nedeljo, 6. t. m. ob 20. bo uprzorilo mariborsko gledališče efektno Frankovo povojno dramo »Kari in Ana«, ki je dosegla v Mariboru zelo lep uspeh. — Predprodaja v Krškem v trgovini g. Ho= čevarju. RIBNICA. — Letos v pomladnih mesecih se je začelo tudi v Ribnici novo zadružs no življenje, za kar je dala povod splošna gospodarska kriza. Šolski upravitelj gosp Kmet je bil inicijator misli o gospodarska nabavni zadrugi. Zbrali je otkoli sebe ne? kaj ljudi, povečini kmete, ki 6o se zanimali za zadrugo in videli v njej le svojo ko* Tir,t. Ustanovili so nabavno zadrugo, ki je dobila svoie lokale v Gorenji vasi pri »Lunču«. Kljub temu, da lokal ni bil preveč pri roki za spodnje vasi ribniške doline, je zadruga lepo napredovala, kar je mogoče samo pri dobrem in vestnem gospodarjenju. A* kakor običajno, je prišlo tndi tu do konfliktov. Ves odbor zadruge je mahnil preveč na politično stran, čeprav je bila zadruga ustanovljena na stro» £o gospodarski podlagi. Iz odbora so hoteli izpodriniti tudi g. Kmeta, ki ima največ zaslug -za dober razrvoj zadruge. Da tira to prepreči, je 6am izstopil, a z njim izstopilo tudi mnogo zadružnih članov ob priliki izrednega občnega zbora dne 2. avgusta. In ustanovili so novo zadrugo z imenom »Kmebsko gospodarska zadruga« ter itn njo najeli lokale v bivši Lovšinovi trgO' vini pred pošto. Nedavno je nova zadruga že začela poslovati. K reje j je prišlo tudi vse osobje stare zadruge, ker ve, da 6e je postavila na trdna tla, saj ima že ob svojem rojstvu nad 100 članov, a vsak dan pristopajo novi. Pozdravljamo zadružno gi» banie Ribničanov, posebno novo zadrugo, ki ie res strogo gospodarska ter ima zasi» gurano bodočnost. SV. PETER POD GORAMI. Mlado in a^Hno sokolsko društvo je priredilo v dneh 14. in 15. avgusta pravo nacionalno in sokolsko slavnos-t. Že 14. avgusta je bila vsa vas v zastavah, zvečer se je vršila slavno* stna baklada ob nenavadno veliki udeležbi sokolskega članstva in ostalega občinstva. A 15. avgusta so že zarana dopoldne prihiteli Sokoli iz Celja. Avtobusi so prihajali od vseh strani, zbrala 6e je sokolsika armada od Celja do Brežic in Zagreba. Ob 16. se je vršila 6večana povorka z 700 člani in s konjenico na čelu. Na telovadišču je pozdravil Sokole v imenu občine br. Franc Kraner s temperamentnim nacional* nim govorom. V imenu domačega Sokolskega društva je pozdravil br. Degen predvsem br. župnega starosto Smertnika, zastopnika politične oblasti br. Svetino in vse ostale. Pozival je vse prisotne k novemu delu za narod in kralja. Trikratni zdravo je veljal našima prvima Sokoloma kralju Aleksandru in prestolonasledniku Petru. H koncu je prečital br. Degen po« z d ravno pismo brata E. Gangla. Br. Jože Smertnik se je nato zahvalil za iskrene pozdrave in bodril k nadaljnjemu delu. Sle« dil je res vzoren nastop. Pri orodni telo« vadbi se je posebno odlikovala vzorna žup-na vrsta članov in članic, kakor orodna vrsta iz Brežic. Po nastopu se je vršila na« rodna veselica ob sviranju izvrstne gasilske godbe iz KrSikega. Prvi javni nastop našega mladega sokolskega društva 'je pokazal, da bo idilični št. Peter kmalu prava sokolsika trdnjava, posebno še zato, ker mu (starostuje neumorni br. Ivan Kramer, do-čim je podstarosta agikii br. France Ga-bron. GORNJA RADGONA. Vse formalnosti za zgradbo novega carinarničnega p os lop j ja v Gornji Radgoni 60 končane ter se je delo že pričelo. Tvrdka Šlaijner in Jelene iz Maribora je 20. avgusta dala podreti lepa drevesa ob murske ga parka. Dne 24. avgusta t. 1. so začeli številni delavci kopati temeljne rove, postavljati potrebne barake in dovažati orodje, tako da je trški pank dobil taikoj prvi dan povsem drugo lice. Ob ugodnem vremenu je upati, da bo nova 6 ta vb a še to jesen pod streho. — Sokolsko društvo prosi vsa okoliška društva za sodelovanje pri prireditvi dne 6. eeptem* bra, da bo moglo kot obmejna sokolska postojanka dostojno proslaviti rojstni dan prestolonaslednika Petra. GOMILSKO. V Zaklu pri Gomilskem je po daljši bolezni umrl večji posestnik g. Franc Vasle, po domače Hrovat. Bil je marljiv in vzoren gospodar in priljubljen. Pokojnik zapušča vdovo in pet doraslih otrok. Eden njegovih sinov, visokošolec Leopold, je padel v svetovni vojni. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin. PILŠTAJN. V ponedeljek 24. t. m. se je poročila gdč. Nada Regvatova, hčerka tukajšnjega trgovca in župana, z g. Sta-netom šmidom iz ugledne rodbine v Jur-kloštru pri Rimskih toplicah. Mlademu paru želimo vso srečo! ŠALEŠKA DOLINA. Velenjska sokolska drbžina se Dridno zbira na lepo urejenem letnem telovadišču. Kmalu poooldne se dvakrat tedensko razleza vesel smeh in živ-žav naše moške in ženske dece po obširnem prostoru. Krepko mahajo mali zagoreli dr-varčki. resno ožemaio in žuliio robce pridne naše Deričice. Dri košnji se Da združijo kakor za Dravcato tekmo na zeleni trati, obdani od smrekovega gozdiča. Sledita iim moški in ženski naraščai. ki Dridno vadita predpisane vaje. da s tem pokažeta. da ie čas. katerega prebijejo na telovadišču. bil dobro izrabljen: njim samim v telesni in duševni prid. staršem in prijateljem Sokola pa v o on os iij zadoščenje. Članice igrajo v oddih do utrudliivih nrostih vajah odboiko. od katere jih vaditelj komaj loči ob času ko že člani nestmno DrestoDaio sem in tja. da Drideio do droga in bradlje, ki sta vedno oblegana. Skok v vis. daljavo, tek in metanje krogle izooDolniuieio naše telovadne ure poleg rednih Drostih in redovnih vaj. Da bo Drogram našega javnega nastopa še boli Dester. vežba šestnajstorica bratov večer za večerom za. čas in okoliš učinkoviti simbolično-ritmični »Naprej«. Veliko truda, veliko dela. a vse v zavesti, da bo to delo Sokolu v čast. domovini v rast... Prvič Dokažemo uspeh našega dela in stremljenja iavnosti na praznik dne 8. seot. Mlado društvo smo še in zato pričakujemo, da nas sosednia sokolska društva in Sokol-stvu naklonieno občinstvo z obilnim obiskom Dodkreoi. da borno dalje in še z večjim veseljem vztrajali na noti. ki smo si io začrtali, da bomo dvignjenih glav. krepkih udov in vedre duše korakali proti cilju, ki si ga ie postavilo Sokolstvo v dosego plemenitosti duše in krepkosti telesa! S Drvim nastopom združimo tudi proslavo 10 letnice vladanja zaščitnika našega in prvega Sokola Nj. Vel. kralja Aleksandra, ker nam ie Juniter-oluvius dne 16 t. m. to oreorečil. V nadi. da bo tudi naravna lepota Šaleške doline mnogo pripomogla, da bomo lahko pozdravili v svoii sredi mnogoštevilno sokolsko občinstvo, pričakujemo polni lepih noov ta naš prvi dan nastooa. Na veselo svidenje v Velenju dne 8. septembra! — Zdravo! BREŽICE. V soboto bo mariborsko narodno gledališče gostovalo s Frankovo povojno dramo »Kari in Ana«, j katero si ie odlični moderni dramatik utrl pot na vse evropske odre. Opozarjamo na to zanimivo in pomembno gostovanje. N-ai si vsakdo kupi vstopnico že v predDrodaii v trgovini pri g. Umeku. Pričetek predstave bo ob 20. v dvorani Narodnega doma. KONJICE. Čebelarska podružnica za konjiški srez priredi 8. septembra ob 8. pri čebelmjaku g. nadzornika proge R. Bajca na železniški postaji poučni tečaj, ki ga bo vodil priznani strokovnjak g. župnik v p. H. Peternel. Dobrodošli vsi čebelarji konjiškega sreza! MOJSTRANA. Na sokolski seji 28. avgusta se je končno rešilo vprašanje glede prevzema dvorane na Dovjem, s čimer bo Sokolu omogočeno ponovno delovanje. Od katastrofalne poplave pred šestimi leti, pri kateri je bil docela porušen nekdanji Sokolski dom, pa do danes se na'š Sokol ni mogel razživeti, ker mu je manjkal prepotrebni prostor, kjer bi se članstvo moglo udejstvovati. Br. Zima, lastnik omenjene dvorane, je dal dvorano Sokolu v najem za dobo 5 let ob jako ugodnih pogojih, v tem času si bo pa Sokol finančno že toliko opomogel, da si zgradi svoj dom v Mojstrani, kjer ima že na razpolago lep svet na Prodih, podarjen od domače agrarne zajednice. Dvorana, katero je vzel Sokol v najem, je brez inventarja, toda se bo v najkrajšem času izdelal, tako da bo dvorana že v bližnjih mesecih popolnoma uporabna za dramske predstave, telovadbo in druge prireditve. — Cementna tovarna v Mojstrani, last Jadranske banke, je bila pred kratkim prodana Trboveljski premogokopni družbi. Sedanji lastnik tovarne bi nadvse ustregel domačinom, ako bi pripomogel k čimprejšnjemu obratovanju tovarne, kajti ogromno število domačinov se je z zaslužkom v tovarni preživljajo, danes pa so ti sloji socialno popolnoma uničeni. — Telefonski vod od Jesenic proti Kranjski gori je v zelo slabem stanju in so pogovori "na večje daljave zelo moteni. Žice so stare, železne, za- rjavele. Obračamo se na poštno direkcijo v Ljubljani, da zarjavele žice zamenja z bakrenimi. GORNJI PETROVCI. Ob premestitvi šolskega upravitelja Stajnka Viktorja iz Sta-njevcev v Gederovce je Sokolska četa v Gornjih Petrovcih priredila svojemu bratu prosvetarju in vrlemu načelniku prisrčno odhodnico. Težko bo pogrešala naša mala četa agilnega sokolskega delavca, kakor tudi učiteljstvo dobrega tovariša. Na novem službenem mestu mu želimo obilo sreče. GRADAC V BELI KRAJINI. Na praz* nik 8. t. m. priredi naše Sokolsko društvo veliko javno tombolo, združeno s telovad« bo in ljudsko veselico v korist gradbenega fonda. Postaviti hočemo Sokolski dom, ki bo ognjišče 6okolski nvsli in vzgojevalnica naraščaja za idejo jugoslovenskega edin-6tva. Po vsej Beli Krajini in tudi preko njenih mej pridno posega narod po tom« bolskih kartah, katerih vsaka stane 3 Din, ker bi b:l vsakdo rad deležen lepih dobitkov. Krasna spalnica, plug, kolo, peč, kotel za žganjekuho, obleka in drugi v kmetij* stvu potrebni predmeti vlečejo vsakogar, da poizkusi svojo srečo. Tombola se bo vrši* la na občinskem vrtu, a v primeru slabega vremena v dvorani br. staroste. Sokolskemu društvu kakor tudi vsem udeležencem tombole želimo ob:ilo uspeha! FREVALJE. V soboto 5. t. m. vprizori Sokolski oder komedijo v 3. dejanjih »Avto-mobilist« na svojem novo povečanem odru. Ker so se igralci 30. avgusta prav odlično odrezali na gostovanju v Rimskem vrelcu pri Kotljah, upamo, da bo repriza imela še več uspeha. Mladim diletantom želimo mnogo uspeha tudi pri nadaljnjem izvrševanju programa! — Zadušnica za mučenike v Bazovici se bo brala 6. septembra ob pol 10. v farni cerkvi. Po maši bo v dvorani g. Rozmana predavanje združeno z deklamaci jami. Sokolsko društvo Preval je vabi vsa društva, vsa podjetja in posameznike, da se v čim večjem številu udeleže prireditve in s tem počaste sipomin žrtev. — 17. t. m. bo proslavil naš Sokol stoletnico rojstva ustanovitelja Sokolstva dr. Miroslava Tvrša. K. D. Radio Izvleček iz programov Petek. 4. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 1 "45-Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošč/ borza. — 18.30: Salonski kvintet. _ 19 30-Vegetarijanska prehrana. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju n;i Bledu. _ *>0 30- Kon-cart iz Beograda. — 22.30: Napoved časa m poročila. Sobota. 5. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — l? 45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa in plošče. — 18: Prenos opere z Dunaja. — 20' Fanfare (prenos). — 20.30: Prenos baklade zdruzenih pevskih zborov. — 21.30: Operetni večer. Vmes napoved časa bi poročila BEOGRAD 11.35: Plošče. - 12.45: Radio-erkester. — 17: Večerni koncert. _ 19.50: Prenos opere iz gledališča. — 21.30: Poročila. — Nadaljevanje prenosa. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane. -22.10: Slovanska glasba. — PRAGA 19.30: Humoristični večer. — 21: Vojaška sodba s športne razsla\re v Fardubicah. — BRNO 17: Plošče. — 18.25: Pevski koncert. — 19 30: Ves program iz Prage. — VARŠAVA 16 30: Mladinski koncert. _ 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 22.30; Chopinove klavirske skladbe. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Lahka godba orkestra. — 16: Popoldanski koncert. — 17: Monakovska kmečka kapela. — 18: Prenos Wasnerjeve opere ^Mojstri pevci Noriinberški«. — 23: Stara plesna glasba na ploščah. -- BERLIN 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.10: Kabaret. — 22.30: Godba za ples. — KČ-NIGSBERG 16.30: Lahka glasba. — 19.10: Koncert orkestra. _ 20: Z ibaven program. — Godba za ples. — MuHLACKER 17: Popoldanski koncert. — 19.45: Koncert orkestra in solistov. — 22.85: Godba za ples — BUDIMPEŠTA 9.15: Vojaška sodba. — 17.30 Orkestralen koncert. — 19: Pevski večer. — 20: Veseloigra. — Lahka slasba. — Ftvoifl Rofoitl Najaovefs «a2?nska pa-tetna Selena zelo praktična aložijiva postelja • tapeciranim madracom — Eralctična za vsaka bižu, otele, za putnjuče oso-be io nočne službe. Stane Din' 390.—. Razpoii« ljam poitom in ielezni-con po povzetja Lesena alulinska patentna zelo praktična dot-ljrra postela • tapeciranim madracom. — Stane J>i» 2M__ Pofctca Patentna postela sloiljiva praktična za touriste. vojake in za ierijalne kolonije. Stane Dia 3M._ Ltegeshtb! praktrfaa »a ležanie ia sedenje. Sta-»« Din Po tem imam čisto čo-hano perje ktf po Dia — čisto belo gosje kg po Dia t M— in čisti puh kg po Dia. 25».—. L BROZOVlč. ZAGREB flfca $2. HL + Oblina. Ljubljana Mestni pogrebni ta vod HERWARD GROF AUERSPERG naznanja v svojem, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njegova stara mati Eitimy grofi« Auerspers roj. Valenta pl. Marchturn dne 3. septembra 1931 po kratkem, težkem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminula. Truplo blagopokojne se bo v soboto, dne 5. t. m., ob V24. uri popoldne pred hišo žalosti, Gradišče št. 10, slovesno blagoslovilo, nakar se prepelje in položi v rodbinski grobnici na Turjaku k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo darovale v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 8. uri zju« traj v cerkvi nemškega viteškega reda in ob 8. uri zjutraj v grajski cerkvici na Turjaku. Turjak, dne 3. septembra 1931. 11346 Urejuje D^om Bavljen, Izdaia za konzoro« >J«tra