Tečaj XIV. List 64 gospodarske, obertnijske in národsk IshajajoTfiako sredo saboto. Veljajo popošti4 fl 3fl pol leta 2 fl. po posti lfl.30kr V ijubljani v saboto O. augusta 1850. Tergovina s vinom in pa šta ^Stari narodi so čerkami napisavali na svoje tempeljne z velikimi jarski vinorejci ? ? Spoznavaj samega sebe!" Mi bi svetovali našim Posnetek iz 20. lista štaj. gosp. družbe *). Postave za napravo velike tergovine s štajarskim vinom so poterjene, in priprave za nabero deležnikov in dělnic (akcij) so doveršene. Pričakuje se sedaj le, da bojo saj posestniki večjih ncgradov stopili v to družbo, ker jim je znano, da 25.000 veder tepkovca se spečá na leto v Gradcu, da se prodaja iz barovnic napravljeno vino, da čedalje bolj vinorejcem, naj bi napisali na svoje hrame: „Spoznavajte pred vsem ceno tega, kar imate notri !" Kdor hoče, da mu po sreči kupčija gré, naj že kupčuje zginuje štajarsko vino iz gosti kupčija z domaćim vinom. in da čedalje bolj pesa s kakorsno koli robo, je treba, da ima zmiraj dobro blago da je cena poštena, in da privoši tudi drugemu kaj kakor samemu sebi. Natora je dobrovoljnemu člověku polajšala spoznanje • I 1 V », , • . . -m W m - . vinske se posebno ravná dobrota vina: si a d k or (cuker) in pa ki slino. Vsak človek vé ce ne; položila je v grojzdje dvé stvari, po kterih Naši inorejci pa nocej prav poznati, kaj je vsega i in zakaj pojernlje kupčija s štajarskim vinom o vino zdaj smé bre: tega krive Pravijo , da za to , vsega cola prodajati kamoi zavolj ž e barantijo, ker se ogersk koli i ker ni k , da nezrelo grojzdje je kislo, zrelo pa sladko; po tem sodi, da se kislina pred napravi kakor sladkor, in da kolikor bolj biva kislina in toliko bolje prihaja vino. Treba je tedaj, da se zvé, koliko cukra je v moštu, se slajsa vino, toliko bolj se zgu 1 i kei se j u d j e pečajo z vinsko ker so kleti (hrami) slabi in se z inom v njih prav ne ravna itd Tega pa nocejo spoznati, da p peta lj ub d domaćega pridelk m p potem se vé tudi dobrota in cena vina. To se pa zvé po posebni moštni vagi, ktera je znana. Če funt cukra v vinu cenimo po 25 krajc. je 1 cena, ktera se terja h celó za cviček (Drei njannerwein) ste več krive kakor vse drugo, da je domaća vinska kupčija čedalje slabeja. Do leta 1846 je v Mar bur gu, poglavitnem mestu za kupčijo štajarskega vina, štartin v slabejih letinah veljal 25 . Leta 1848 je poško- do 35 v dobrih pa 40 do 50 čila cena na 50 do 60 in 1 ber po tergatvi V Lutenberških leti štartin po 50 do 80 fl. veljal, so celó na 80 do 100 )ricah, kjer je pred 10 ga prodajali lani nekteri po 130 do 140 Ko bi trenil se je ta cena hipoma raz širila po vseh goricah in vsi vinorejci so ga derzali po ti ceni. Kaj pa je bilo iz teg Vino je oblezalo v hramih in V se danes lezi! Ker niso vina ne na Ogerskem ne v Estrajhu tako viusko ceno dosegle in se nasproti na Dunaji po gostivnicah se zmiraj precej dobro vino po 24 krajc. bokal pije, se mora Je vinorejce vedro i vina z 50 gradi ali 10 funti cukra vredno 4 fl. 10 kr. ■ 99 f íi 55 ii „ U H ii ii 4 11 35 „ 99 íi 60 ii „12 11 ii ii 5 11 11 99 • íi 65 19 „ 13 11 ii ii 5 11 25 „ 91 i* 70 91 ,. 14 11 ii ii 5 11 50 „ 99 íi 75 11 „ 15 11 ii ii 6 11 15 „ 11 ii 80 11 „ 16 11 ii ii 6 11 40 „ íi 85 11 „ 17 n ii v 7 11 5„ 11 ii. 90 11 „ 18 n ii ii 7 11 30 „ 11 ii 95 11 „ 19 11 ii ii 7 11 55 „ 11 ii 100 11 „ 20 11 ii ii 8 11 20 „ 11 ii 105 11 „ 21 ii ii^ ii 8 11 45 „ 11 ii 110 11 „ 22 ii ii ii 9 11 10 „ 11 ii 115 11 „ 23 ii ii ii 9 11 35 „ Ta cenitev vina ni izmišljena, ni le rajtenga na papirji, ampak je gotova, sto in sto let stara, znana resnica, ktera V ze člověku vprašanje usiliti : zakaj so ravno na Stajarskem vina se skor za 100 odstotkov (procent) podražile? Vzrok tega moramo bojč iskati v slabih vinskih letinah 1849, 1850, 1851, 1852 in 1854 od nekdaj učila, koliko je mošt po tergatvi vreden , ako se ne terja prenapeta cena. Kadar je mošt postal vino, je šio 10 odstotkov v zgubo, tedaj se mora tudi cena za 10 odstotkov povikšati, da gospodar nima zgube. Ce je i bolezni, ktera je v tertni tersje pokončala na Primorskem, Laškem štartin mošta, na priliko 9 veljal 9 50 tedaj je cena vina in južnem Tiroljskem , in pa v prenapeti ljubezni do domaćega pridelka. Nihče ne more tajiti pervih dveh vzrokov,ker sta gotova in sploh znana. Pa tudi tretjega vzroka nikakor ne more noben pošten tajiti. Ali niso naši vinorejci večidel enaki tištim staršem. ki na svojih otrocih le vse lepo in pervo leto 55 fl., in če prištejemo še počez 7 fl. za druge ospodarske stroške na leto, je prava cena takega, eno leto starega vina 62 fl. za štartin. Naši vinorejci pa ga deržé o-Í5 po 80 9 zato ga nihee ne kupi, estrajske in ogerske vina pa se točijo na Stajarskem! (Konec sledi.) dobro vidijo , gerdega pa nič? Malokteri vinorejec je, da bi ne najdel pri svojem vinu vseh dobrot, ki jih ima prijetno in močno vino, — da bi ne rekel, da teče skoz gerlo kakor olje, in da je duhá kot naj slajše rože. Ce eden v Gospodarske novice. (Kako Amerikanci sirovo maslo (puter) de V za tistih goricah specá svoj pridelk drago, ga tudi vsak drug tako hoče, pa ne pomisli, da lega, zemlja, tertne plemena, obdelovanje itd. delajo velike razločke, in da samo imé gorice še ne stori vsega. pisani prićujoći sostavek obsega tudi za drug H . j- I 4-M Za S taj arce vinorejce marsiktero pomina vredno drobtinico lajo). Kadar so smetano posnéli, jo denejo v platnén kelj (platno za žakelj ne smé pretanko pa tudi ne prede-belo biti), potem zavežejo žakelj in ga položé v jamo, ktero so kodar koli na prostém kraji skopali ; zasujejo jamo in pusté žakelj s smetano 25 ur notri. Ko je 24 ur preteklo, vzamejo že nekoliko stčrjeno smetano včn, in jo z metučkom (količkom) pognetejo, da se maslo loči od pinjenega mleka. Ce je smetane veliko, se mora dalje kot 25 ur v zemlji Vred pustiti Pozimi kadar je zemlja zmerzla, se dene zakelj v 250 Tako ravnajo Ameri- dinavcev pod Karlom XII. poterl. zato so mu na vélikem klet (kelder) in s peskom zasuje. kanci in tudi na Francozkem ga ne delajo v nekterih de- tergovišču veličansk spomenik postavili Drugo mesto iz ravno te korenike se nahaj želali (v Normandii in Berry-i) drugac, ker pravijo, da jim ni pinje treba in tudi dosti delà nimajo , ker ni treba mesti, pa s k kraj N tudi imenitno v zgodovini boj Polj-v. ker dobrega masla napravi. Nekteri vzamejo so pri njem Saksonci leta 1703 od Skandinavcev potolćen se se vec m prav dva žaklja, da se sirovo maslo s perstjo ne pomeša. Sicer bili. To mesto se veli Pultusk (Pultsk). V bo pa zavoljo tega vsaka gospodinja vedila kaj ima storiti. ne najdemo več korenične oblike za Prodajamo kakor smo kupili to novíco. Da je resnica da teh besed zato moramo ime v krit prestaviti. V sanskritski obliki tam pa tam tako ravnajo , ne dvomimo, iz gotovih rok, ker imamo novíco bi se Pult glasila P r t h kaj pa, bi Amerikance in Francoze pra- korenično obliko besede Prth i. Sedaj je treba iskati in to najdemo v giagolni • V sali: ali zaklji niso nie, ce pinje nimate ? in kaj s ko- obliki prth, „extendere", prth panjem jame in s potikanjem žaklja v jamo ni nič slovec Denary *) iz prthus iz latus u ski t peljž po odpadku labijalca Učeni jeziko z vso pravico latin tudi v slovanscini opraviti? Kaj, ko bi bilo maslo v pinji se pred umedeno kakor je vse uno storjeno? Morebiti vendar kdo poskusi ! rad odpada labijalec ??, na primer: /as, /at, Zadati namesto s, la-besed .terra" (Zelena ajda in ajdovca živini škodljiva). V tdas, vlat, rladati. Prthus toraj pomeni t gospodarskem časniku „Pinkerťs prakt. Wochenbl." smo brali od ajde nekaj, česar ne moremo zamolčati našim t P lz teh pouienov pa se je množina £0 za poznamljevanje zemlje razvila, zato: prth spodarjem, to-le namreč: „Zelena ajda in ajdovca (slama) in Dea ter primeri še sansk. urú 5 „latus", in urvi. je govedom, presicem, ovcam in kozam, ce so bele barve, silno škodljiva, ako pridejo po ti klaji na solnce; čer- ii „terra- ; iz «... in božica zemlje. je gerška Psa, Pér], 'Psirj, Psîa-), terra. Erde n i m govedom, prešičem, kozam in ovcam pa ne škoduje u Prth Pit Pult toraj pomeni : š i r Johnson pravi: „če ovce jedó cvetečo ajdo, so omotljene, jáva, ravnina, to, kar Latium. In zares je Pul ta v a kakor da bi bile pijane. Farmer poterjuje ravno to od pre- rimska postaja stala na širokém petujskem polji, in imé še V . V ,, sicev" Ali je to resnica ali je bosa, bi pač naši gospo- je ohranjeno v poznamljevanji reke Pultsk darji lahko povedali, ki sejejo vsako leto dosti ajde in so tudi priložnost imeli morebiti že kaj gotovega zze ze Naj nikdo ne misli, da se ime reke Půlskáva izpeljevati ima iz polje. Iz te besede je oblika Pûl s k kje leno ajdo in pa s slamo skusiti. Da suha ajdovca ni za nemogoca. Tudi ni iz polzek, schliipferi S 3 ) Slovenci klajo nič kaj obrajtana, nam je znano, kakor tudi to, da je unkraj Drave nekteri tudi konjem radi ne nastiljajo, ker pravijo, da jim čuje z izpadli se izgovarjajo Pultsk glasnikom po nji rade noge otekó. Starozgodovinske certice legi iu pomenu rimçko-sloveitske postaje Pultavia, Spisal Davorin Terstenjak. Po Antoninovem potopisu je od Cei ej e rimska cesta deržala v Peto staje ni poznamlj tabli. (Petuj) skozi Ragand i ne v tem potopisu ne i Drug po na Peutingerjevi Al v hierosolimitanski potopisni knigi se najdejo te-le t toraj izrazuje pomen po pult Pûlsk večidel se pa P u l ts k á va široki ravnini tekoče reke Ravanica Pulta va je stala med Cerkovcami in sv. Lovrencom na petujskem polji, ker je cesta deržala skoz dravinsko do- • v V isce domači zgodo lino v Petuj. V tem okrožji je tudi vinopisec Muhar. Velika ta postaja ni bila, ker se veli M u tatio, to je mesto, kjer so konje spremeujali. (Konec sledi.) Prislovice. Nabral v Istri Jak. V o 1 c i ć. postaje : Celeia XII. Mill. Pass. Mansio Raárindone. XII. » Mutatio Lotodos. XII. Mutatio Pultavia. XIII. Civitas Petavione i Pustivši imena drugih postaj hočem samo ime Pultavia razložiti. Od tega imena je že visokoučeni dr. J. G. H ah n 2) važne besede izgovoril rekši: „da ima močno slovensk glas" in da se mu silno dozdeva vere verdno terdenje onih, kteri branijo S lo ven ce m stanovalisca v jugu Evrope že za Rimljanov 3 Kaj pomeni. ime Pulta va? V južni Rusii je tudi imenitno mesto Pulta va s starimi terdnjavami obdano v lepi veliki ravnini stojeće, kjer ni viditi logov; samo črešnje so stanovniki v no- vejših časih nasajati začenjali, da iz njih žgejo dobre vodke. Pri tem mestu je Peter veliki 27. junija 1709 moč Skan- 1 3 Glej Muhar „Geschichte der Steierm." I. 83. Dr. J. G. v. H ah n „Albanesische Studien" str. 215. Skoda, da gospodine Matija Koch, nemšk „Privatgelehrter" ni ob pravém casu za ta Halin-ov spis zvedel, ker bi bil tako lahko stevilo „panslavistov" pomnožil. Gosp. Koch-a bodem v svojem delu zavernil. Do tište dobe pa priporocujem vsem prijatlom in nasprotnikom mojih spisov, naj si kupijo , ako jim ni žal za 1 fl. 6 krajc. sreb. Kochovo knižico : „Ueber die atteste Bcvolkerung Oesterreichs und Baierns. Mit einem die aus-schweifenden Richtungen in der ôsterreichischen Geschichtsfor-scliung beleuchtenden Anhange von Mat hi a s Koch. Leipzi Voigt et Gûnther 1856", da se bodo prepričali s ka koš nim orožjem se proti nain vojskuje. Ako bolj temeljitih nasprot- nikov ne dobim mojih dokazov za si o v e n s è in o st No rc an o v prekucnili. vesela mi majka ! Takošni ne bodo nobenega ■■■■■MH onega casa se Vam pa, prečastiti gospod Kocli Matija! lepo za hvalujemo za Vaš blagi trud. Pis. Ca več germi, to manje daži. (Ki mnogo žuga, ne škoduje dosti). Ni člověk (ampak angelj), ki ne fali, ni brod (ampak korito), ki ne jadri. Bolje da Turku ostane, nego da meni nestane i manjka). Za kamik i za drevo patiti. (Zelo terpeti). Ne takni se ptujega polja, da se ne takne tvojega zla nevolja. Kade je člověk, tù je smert. (Nikjer ni varno pred smertjo ). Da ti je pred očima slog (mir) i Bog! Crikveno je ognjeno (Kdor po cerkvenem seze, si srećo spali). Rod i prirod (Anverwandschaft und Schwàgerschaft.) Od ure do ure Bog pomore. (Živimo, akoravno težko.) Pol sveta je za ist Ailes feil.) prodati, a pol za kupiti. (In der Welt Ki pita (praša), ne zajde. Šiba čini beli kruh jesti. (An der Disziplin ist viel S elegen). Ben ary „Romische Lautlehre" I. 2ti3 Glej Ben fey „Griechisches YVurzellex." I. 80 log. Forschung" Pott „ E t y II. 178. in v Rahnovém „Zeitschrift tur gleichende Sprachforsch.« V. B. IV. Heft str 281 3 Ako bi iz polzek se izpelj imelo ime te reke, ne bi se cul izgovor Pulsk temuc Pouzk P Da se je izgo vor Pultsk a nekdaj razgovetno cul. poterjujejo stare listine iz srednjega veka. v kterih stojí: Pulcka, P (&1 M h ar „Gesch. der Steierm." II. 39.), toraj ni koncnica cau nemsk. g regio, kakor je Muhar izpeljeval vse slovenske besede na av, a v a, ova. Tako je napravil Po cg iz P h ova, Pulsg iz Pultsk Trutg iz Trotk in je povsod našel nemške : „G Pis Ki nima mere, nima vere. : ;> ' Potem Dobrovski v zgorej omenjeni knigi tako dalej U starosti padu zubi, a ne zle ćudi. (Starost vzame govori: „Prebivavci te doline imenujejo svojo domačijo „dum clo veku zobé, pa ne slabih lastnost). R e z ij Vasi v tej dolini so: Rust A Ki nima hčerice, nima suzice (da bi ga pri smerti na- N 5 Stol Oseak y in Po vi jej, kjer se govori furlansko rekovala za njim jokala). Reke in potoki so: Režija, naj večja voda v dolini ; Cer ni potok, Risatik, Puto. Imena gor: Posgost nad vasjo On je popil svoju času. (Umerl je). Ki ponuja, daruje. (Kdor prodaja v potrebi, cenó prodaja). S t Ako sam sve zgubil, nisam života. (Še si morem po- mand nad Druma 11 dom. Posebne imenovano : K nad Št. Jurjem y B imena nekterih strani magati). Rezijanskega so Plananica, Stolac, Žleb Kada priđu vile do ociu, tezko onemu, ki ne umne za yy Pri poslovljenji so Rezijani, s kterimi je moj Slavin vernuti. (Gorjé mu! ki si v nevarnosti ne ume pomagati.) govoril, navadno pravili a v i Kada čuješ kavrana krocati, znaj, da je mčrha, ali če si s tuj t oščijo povsod eden drugemu zdravj* z d r a in kaj biti. (Kavran ptica nesreće po stari vraži.) res boljega zeleti? Kaj je več vredno, kakor m Slavjani zamorejo is sana Ako si bude nohte rezal (ne kradel.) Ki jé z bogatim črešnje, mu repi ostanu. Zima ima in P s a n o ? kakor govori H yy Da bi pač moj prijatel Rezijane bil poprašal, kakor gladne zube. sami sebe imenujejo, kadar se hočejo ločiti od Nemcov in Znaš! dušu pezaš (vagaš). (Ne ogreši si duše s kri- Talijanov, in kako imenujejo svoj jezik! Jaz menim, da bi vom vagom.) mu bili odgovorili, da so SI Blaži tebi, ki si ném (ne-um?) (O du gliicklicher Narr !) k in njih jezik slovili jezik. Morebiti bo kdo drugi enkrat nam kaj bolj Jezik tišči, kade zub boli. ( Vsak svoje nadloge naj gotovega od tega povedal u raji toži.) Ki pamet zgubi y sve zgubi. Tako Dobrovski. Če te besede s pervim popisom Re- imo, najdemo koj neke razločke med obema zijanov primer Narodopisje. uni le 2900. Imena Dobrovski šteje tù 7000 Rezijanov, tudi si niso kaj podobne. Ali jaz bi rekel, da Dobrovskova Rezijani. (Dalje in konec.) To kar sem sedaj povedal, so besede rezijanskega faj Aust rej jo poslovenil V 7 dru 1V • cj kot U ali, kakor sem zgo Vučj e; Oseak je O moštra, pisane v italijanskem jeziku v letu 1849. Jaz sem aíi kakor sem jaz jo poslovenil Ožjak (morebiti tudi O jih le preoblekel, in za naše slovenske bravce poslovenil. Pristavljam pa še to, kar je bilo temu izvirnemu spisu na koncu pridjano, s tem samim razločkom, da rezijanske besede in stavke s pristavljenimi slovenskimi razložim. Dialogo fra un Resiano ed una Resiana. jak?), Stol lansko je menda Št. J Povij ej pa je fur Pogovor med Ressijanom in Rezijanko. , zato se v pervem popisu ne omenja, in od tod pride menda tudi, da Dobrovski 7000, naš fajmošter rezijanski pa samo le malo manj ko 3000 duš šteje. V drugem ne najdemo nobene težave. Tudi slavni Kolar v svojem slovutném delu ,,Staro ----- 1/---------* v mm m «.A. V * A w »J V V 11& K^tv f UVI1WIII ^ V t U. ^ * K^ V 4L VT Maria. Laudato Jesu Cristo, Marija. Hvaljen bodi Jezus Italia slovanska (díl I. hlava II. článek II. §. 2. stran hótar. Kristus! boter. 209 212) govori od teh naših Rezijanov. On izpeljuje Zuan. Sempře sia laudato, Janez. Vekoma bodi hva- imé Rezijanov od starih Etrusko v tako-le: „Prebivavci hótra. Ijen! botra. Etrurije so imeli tri imena , dvé, da tako rečem , zunajne, M. Ja man a chiar di vas M. Prav ljubo mije, da vas namreč: Turi, Turii, Turanje, Tursci, Tusci od vidět, hótar. vidim, boter. Z. Sahualen: pa ja vas, hótra. J. Hvala! pa jaz M. Sahualen, hótar. vas, botra. Z. Zhi vi ste kei sdrava, hó tra? M. Hvala! boter. J. Ali ste kaj zdrava, botra? tur — vol, ogenj; in Etrusci ali častivci v a t r e, ognja pod podobo tura ali vola; tretje ime znotrajno in domaće, to je: Rašeni, Razeni, to je Rodjeni ia itd. Ti Ra zeni so bili v poznejsih casih od nekterih severnih narodov, posebno od Iberov in Galov, ravno tako tlačeni in pre-M. Gio ninchei. Abai vi, hó- M. Enmalo. Kako pa vi, bo- ganjani, kakor prebivavci južne Italije, Sabini, Latini, Brutii tar? pa vi! Z. Pa ja ninchei, hótra. ter? J. Jaz tudi malo, botra. in drugi od Gerkov Divji in silni Gali so planili nad M. Ja, vas saludavan, hótar. M. Jaz vas pozdravljam, boter. Z. Pa ja vas, hótra. M. S bichom, hótar. Z. Boho ime, hótra. M. Poite lepu, hótar. J. Tudi jaz vas, botra. M. Z Bogom, boter. J. V ime božje, botra. M. Pojdite lepo, boter. krotki, z gospodarstvenjem, naboženstvom in umetnostmi se pečajoči, in zato iz vojniškega ogleda oslabéli narod etruški; so mu vzeli njegove cveteče mesta, in potisnili njegove pre-bivavce iz obdelanih in rodovitnih etruških dolin in ravnín do severnih gor in planin retiških, tiroljskih in helvetiških. To spričujejo Livi 5 33. Justin 20, 5. Pii ni 3, 20 in Štefan ---- ----- - - I--7 ------------------ - O------I 7 --------------lu i5[JIll/U)CJU JUH1 Uj UU. MWOIU1 u. M. 111« Z. Sahualen. Poite lepu pa J. Hvala! Pojdite lepo tudi Byzant. pod nadpisom: „Rhaetii populus Etruscus44. vi hótra. vi, botra. snričevania starorimskih oisateliev o ti historiški priffodbi vi hótra. M. Sahualen, hótar. M. Hvala! boter. Te spričevanja starorimskih pisateljev o ti historiski prigodbi podperajo pa tudi V • • ZIV1 dokazi in do sedanjega dné obsto So pa od Rezijanov tudi še drugi pisali, ki jih hočem ječi unuki tistih starih Slavo-Etruskov, raztresenih se sadaj tukaj saj v kratkem omeniti, kolikor sem za nje zvedil. Naj po dolínah in gorah helvetiških, tiroljskih in retiških. Moja pred najdein Dobrovskega ( „Slavin44. Herausgegeben von mise! je, da Rezijani (od kterih pišejo A.Pišeli inDo- 127, in Stanko br o vski v „Slavinu44. Prag 1808 str. 120 W. Hanka. Prag 1834. S. 118—124.), ki je od Rezijanov nekaj povedal. Njegove besede tù sem stavim, pa poslove- Vraz v „Danici Ilirski44 1841 štev. 29c, v naj novejši dobi njene, ker utegnejo kterega bravca zanimati, in pa ker ome- pa J. Sreznevski in P. P re i s y V yy Časopisu musejnem njenega Dobrovskovega delà nima vsak pri rokah. On go 1841 341), so potomci teh etruških Razenov, ki so vori torej tako-le: „V listu od dné 14. aprila 1801. leta je pred Gali semkaj pribežali ... Kakor je bila v Etrurii reka napisal moj ljubi Slavin (A. Pišely) nekaj slovenskih besed, in dežela Razena (a m ni s Rašenu s, re gio flasenen-ki si jih je nabral v rezijanski dolini, pri potoku, ki mu je sis blizo Vet ul o nije), tako je tukaj v Režii reka in do Ta dolina spada pod Bene- lina Rezija. Režija imé, v vasi Ruš tis čansko, petnajst italijanskih milj in šteje 7000 ljudi, kteri živé od poljodelstva in od živino-reje. Tisti izmed prebivavcov te dolině, ki govoré slovensko, so prav za prav oddelk tistega slovenskega stébla, ki seje od šestega stoletja sčm razširil po Krajnskem in po Koroškem, kakor priča njih jezik, ki je poln slovenskih besed44. Sreznevski pa piše na omenjenem mestu: deleč od Vidma (Udine), Zlasti to je spomina vredno od dvora Gospodnice y da je *) Tii A jaz sem Ru apisal. ker pervič izdani yy Slavín" tako piše. Mogoce pa, da mora biti tu, in kjer je zgo rej že ta vas omenjena le A z italijanskim imenom vasi U Glej poprejšno opazko. kar bi se nekako ujemalo. Pis. 26 8 živel tukaj, kakor pravi ustno sporocilo, pervi začetnik Re zijanov, ki je přisel iz Rušij e, to napakah tičjega lova, al bilo je bob v stěno, ker sedaj se Buttol razlaga reverendissimus dominus Od To sporocilo Rezijanov od Rusije se nanaša ne na Ruse je, iz Rusije, kakor to obnašajo celó ženske tako neusrailjeno, ženske čutljivega serca! Naj bi častiti duhovni gospodje v Vipavî Rusijane v severji, ampak brez dvoma na R R v Etr in po Goriskem posvarili zavoljo tega posebno nevedno mlado ženstvo, — naj bi ondotne c. k. okrajne gosposke branile ne- in v Italii. Vidov god se obhaja, poleg omenje- sramno početje, pa kaznovale oštro, kjer ne pomaga pri nega Sreznevskega str. 343, tudi v Rezii s plesom in pet- jazna beseda. «J. S. jem tako, kakor smo to sami vidili tudi pri drugih Italii sednih Slavjanih itd Tako Kolar, u V • iz cigar besed tudi zvémo, kteri so V se kaj od Rezijanov pisali. Akor Novicar iz raznih krajev. Vradni dunajski časnik je naznanil te dni d pa je njegovo mnenje deržavne od začetka Rezijanov vredno, da se še bolj pretuhta in po ho d k e našega cesarstva v p P lctošnjega leta, iz kterega naznanila se vidi, da vsi na mogocosti razjasni, bi vendar jaz, opíraje se na zgorej iz vadni dohodki skupaj so znašali 129 milij „Slavina" navedene rezijanske besede in njih veliko podobo z našimi slovenskimi, se raji poprijel mnenja Dobrovském gold tedaj 5 mil. 790.508 gold [>nov in 593.32$ več kakor v pervi polo- vici lanskega let Zemlj iš hišn ki terdi, da so Rezijani oddelk krajnskih in koroskih Slo- dohodkini davki so letos nesli 45 mil. 613.171 obertnijski in or to old lani vencov, kterih jezik se je le enmalo bolj popacil. Ravno te pa le 40 mil. 692.402 gold.; naj bolj so se memo lani po rvi idi! i o i ii i i i ûlo trn Arrnnn! C ní O »« ! ir Wlnirio nil a A I f n^tU ■ ■ wi r\i*U v • i • i i i « • • _ ___ 1 • ! ____ J ___1 _ „ ________*__ misii je tudi slavnoznani Safařik „Slavische Alterthiimer" množili dohodki iz Leipzig 1844, 2. Band. Seite 344 Slov. Prijatel u lj 1 • V da vk mil 149.158 » old po tem dávek od v • tk namrec za 3 za 2 mil. Novicar iz avstrijanskih krajev. Iz Istre 10. aug. Přetečeni mesec sta hodila po ja 576.345 ar to old za sol se je skupilo 2 mil. 215.950 gold dranskem primorji od Reke do Plomina itd. dva gosposko več kakor lani, štempeljni in tak 831.793 gold, več, so tudi nesle za itd Dohodki iz mliišnih davkov oblečena že odraščena moža, eden je bil gerške, drugi ka memo lanskega leta, čeravno davki niso bili povikšani f so se toliske vere. Imela sta v rokah popotni list in pooblastivno pismo zaklade (šace) kopati. Imela sta pa tudi vse kraje popisane, v kterih imajo dnarji zakopani biti, in tako sta menda pomnožili zato, ker se kataster in zemljišne ( gruntne) bukve po mnozih deželah cesarstva cedalj v bolj red de va jo Deržavni strošk niso na znanje dani Na med drugim tudi v M Ogerskem je gov ej a kuga potihnila, zato je 25. dan ški dragi v zapuščeni poderti cer- p. m. niarsko deželno poglavarstvo razglasilo, da živina, kože kvici sv. Ivana pri morji vse prerila, pa nic dobila. Delavci, se jim je prikazal ? najela, so rekli, da S ktere sta za kopanje kosmat mož z dvema glavama in tako prestrašeni so pobe nili stran ! Se vé da vsak pameten, komur so to kvanto pravili, bi se bil kmali smeha razpočil. Tudi v B— sta najela člověka, da je šel pod neko znamenje en strelaj deleč od mesta kopat, pa tudi ta mož je rekel, da je slabo opravil, loj ogovi itd. smejo spet iz Ogerskeg Marsko S p a n j s k e m vlada je podala brez pogodb in mir povsod. Armada v Sarag ber potem je bila razdelj Na se po več krajih. Naj novejša novica je, da 4. dan t. m. popoldne ob poli treh je Espart poslovil od kralj ki ©a je z navadno dobrovoljnostjo sprejela, in ji je zeljo razodeL> da hoče Madrid zapustiti in se v mestice Logronjo (na in da pri vsem strahu nič ni dobil. Še po več druzih kra- meji Stare Kastilije) v pokoj podati. Nobeden njegovih pri- jih sta ogledovala in čas gubila brez vsega dobička. To je jatlov, ki so ga pred odhodom obiskali, ni mogel besedice terpelo 3 dní. Ko pa sta vidila, da se jima mošnja stiska \7j nje«ra spraviti, kaj nek misii od poslednjih prigodb na in se je jetika prijema, sta se tiho pobrala ; rekla sta pa, Spanjskem. Kmali se mora sedaj slisati: kak da vesta še za en zaklad blizo morja, kjer je zakopano ve- via(ia se bo osnovala na Spanjskem. — Maršala P nova a liko tolarjev, zlata itd., pa nimata se dopuscenja pati, |HHHHHH|HH tam ko pa bota prisla drugikrat. Sleparila sta tudi s tem ljudí, V nekterih da tretji del teh dnarjev bota dařila cerkvi. krajih letos pri nas suša zlo pritiska, in ako košne rose usmiljeno ne pošlje, hoče biti slabo. Sem in tam sledilo je cesar Napoleon v zahvalo, da je zmagal Sevastopolj, po vzdignil v stan vojvoda. Znamenito je to počastenj po ervi plemenitnik (žlahnik), ki ga Bog berž ka- je Napoleon naredil, in s tem pokazal, da jih bo že več sebno zato , ker je to p na pol zgorelo in fižola je ze koruzno in sireno perje znejega čudo se posušilo. V Alturi blizo Pula, kakor so Kronanj k » cara je določeno na 7. dan po prih. mesca Carski ukaz od 5. p. m. dovoljuje vsem jud kteri so narusovskih vseučiliščih dohtarji zdrav zenjice pravile, ze ni skoraj dva mesca dezja bilo; v veli- stva ali kake druge učenosti postali, ustop v vse javne kem logu, kteri se prostira v podnozji Učke od Susnjevice službe do cepiskega jezera, se je košnja sená slabo ponašala ; polovico manj od lani ga je, pravijo posestniki in kosci. (Konec si.) Iz Celja 7. augusta. Omeniti moram danes nekega v C e r n o g z dra vij an Iz černogorske meje se piše, da 19. p. m. je bilo rcem oklicano in veseli oklic ta s kanoni poda ob kratkenr bo Černogora dobila svoje ne- nelepega početja. Kar je železnica narejena med Celjem in kdanje kraje nazaj. ki so sedaj v oblasti turski Str krajnsko deželo , prihajajo donašajo ranega pa žlahnega sadja iz Vipave ali iz Gori-skega. To je nam Celjanom sicer ljubo in prav, posebno reci, kakor se je še le sedaj zvedilo, so se od 2 tù sčm tudi Vipavke, ter nam d0 17. sušca t. 1. godile na otoku Sangir-u v zadnjih Ko so ljudjé ravno na polj Indijah polji str bili vihar, zemlja se odpr Hl ker nasa okolica malo sadja rodi. Neljubo pa nam je bilo bljevati, da je bilo groza; nihče ni mogel življ viditi te dní, da neka mlada Vipavka je k nam přivlekla strašnih prekucijah na otoku, ki so terpele 14 dní se vzdigne na žveplo in ogenj a otéti v in so lepí otok premenile v strašno pušavo; več kot 3000 ljudi je ko- Neki saksonski gojzdnar. Ga s teli po imenu veliko kletko polno mladih ptičkov in sicer tistih, ki jim pravijo s lav or i ali sleguri (Steinrothel). V serce je V V bolelo nas mestjane, ko smo na tergišču pred lekarnico srle nec vzelo. to ki je že 82 let star in noče skrivnosti seboj v grob vzeti dali te revcike, ki so bili še na pol goli, rumenega kljun- čeka, pa civkali milo — ali po roditeljih svojih, ali po do- pri ljudéh in živini: „Rana naj se berž izmije s toplim je > naznanuje v „ Leip. Zeit." sledeči pomocek zoper stek movini, ali po obéh kdo vé? Za bozjo voljo, neusmiljenke ? dekline terdega serca, jeli vam ni zadosti, da iz pripeljanega sadja, ki ga drago prodajate tukaj, skupujete mnogo lepega dnarja? Morate li še nego dno ptičjo mladino jemati iz sihom ali toplim lugom, potem naj se vlijejo ene kapljice solne kisline ali pa tudi hudičevega olja v rano". Svèt ta je vsakemu zdravniku. prav dober — pa je že davnej gnezd in barantati z njo po daljnem svetu? Vedite, da tak v • dnar, iz ugrabljene uboge živalice pridobljen, gotovo nima blagoslova božjega. Koliko se je že govorilo pa pisarilo o Popravek. V dopisu »<« Toplic« v 62. listu se je drugam namenjena beseda pesem m pi v 12. med besedo zahvalno naj se tedaj izbriše in bere zahvalno praznienost. Odgovorni vrednik: Dr. Janex Bleiweis Natískar in založnik : Jožef Blaznik.