PoIRoloi Leto XHm stev. 157 Ljubljana, sobota U. Julija 193 2 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 5122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78.180. Wien št. 105.241. mesečno 25.— Dia, inozemstvo 40.— Dm. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Fašizem in svetovni mir Mussolini pravi, da je pripravljen k popolni razorožitvi, ako to store tudi vse druge države Ifibn, 10l julija. Po sestanku z ameriškim zunanjim ministrom Stimsonom je snoči sprejel ministrski predsednik Mussolini ameriške novinarje, katerim je podal daljšo izjavo o stališču Italije do vseh važnih mednarodnih proolemov. Uvodoma je poudaril, da je potovanje Stimsona po Evropi kljub temu, da nima službenega značaja, velevažno. Saj gre za potovanje zunanjega ministra največje republike na svetu. Stimson je zelo sposoben državnik in je v razgovoru z njim izrazil zelo pametno misel, ki jo docela odobrava tudi Mussolini, to je, da lahko računa Evropa na uspešen gospodarski razvoj le, ako bo znala očuvati mir. Italija bo inicijativo predsednika Hoovra z vsemi močni podpirala, saj gre za inicijativo, ki jo smatra Mussolini za najvažnejši politični dogodek povojne dobe. Glede razorožitvene konference je nagi asil Mussolini, da se je bo udeleževala Italija z največjo lojalnostjo. To je tudi Stimson popolnoma pravilno razumel. Na vprašanje novinarjev, ali ima Italija za razorožitveno konferenco morda kake konkretne predloge, je Mussolini izjavil: : Italija je pripravljena pristati na kar najobsežnejšo razorožitev in se ne bo pro-tivila, če ji odmerijo samo 10.000 pušk. Predpostavlja pa seveda, da jih tudi noben drugi narod ne bo imel več. V tej vseskozi iskreni mirovni politiki vodi Italijo prepričanje, da se mora še pred gospodarsko krizo rešiti tudi politična in mora-Jična kriza. Skrajni čas je, da se v tem pogledu storijo odločni koraki, kajti vse predolgo se je že odlašalo. Sestanek raz-nrožitvene konference je neobhodno potreben, da dobijo narodi zopet zaupanje do svojih vlad. Narodi ne smejo doživeti novega razočaranja. Datum razorožitvene konference se ne sme več odlagati. Italija bo v vsakem primeru vztrajala na tem, da se sestane konferenca že v določenem roku, to je 2. februarja 1932.« Končno se je Mussolini izrazil zelo optimistično o premostitvi gospodarske krize v prihodnjih letih, zlasti za primer, da bo imela razorožitvena konferenca uspeh. V tem primeru se bo horizont razjasnil, v nasprotnem primeru pa ga bodo Se nadalje pokriva1 i temni, nič dobrega obetajoči oblaki. Svet se mora naposled odločiti za eno ali drugo pot. Italija in Amerika bosta šli po poti miru. Rim, 10. julija. AA. Italijanski presblro poroča: Zunanji minister Grand.1 Je včeraj priredil banket na čast ameriškim novi narjem In zastopnikom drugih inozemskih listov, ki so prispeli v Rim o priliki Sfcim-sonovega prihoda. Navzoč je bil tudi ameriški veleposlanik Garret Zunanji minister Grandi je pozdravil novinarje z dobrodošlico, v kateri je naglasil, da Italija slavi prihod Stimsona v Italijo, ker vidi v njem vernega prijatelja miru in enega izmed najbolj daljnovidnih državnikov sveta Njegovo bivanje v Italiji je velikega pomena in podčrtuje veliko gesto Hoovra, ki je nepozabna Hoovrova gesta pomeni stvaren korak naprej k realizaciji ne samo gospodarske nego tudi duhovne in politične obnove vsega sveta. Prišel je trenutek za narode, ko se ne bodo več smatrali za osirotele neprijatelje, temveč za zaveznike pri delu za mir. To je tista pot, po kateri hodi fašistična Italija In ki jo je Mussolini jasno začrtal kot politiko Italije. Amerika in Italija se nahajata na isti črti pri ustvarjanju Istih smotrov. Predsednik Hoover je prvi tepregovorll veliko besedo, narodi pa morajo iskreno ltl po tej poti. Ta diplomacjia zahteva odkritost, čuvstvenost, zdrav razum in idealizem. V imena novinarjev mu Je odgovoril veleposlanik Garret, ki Je proslavljal sodelovanje med Ameriko in Italijo. Rim. 10 julija o. Po sinočnjem banketu v palači Venezia v čast ameriškega državnega podtajnika Stimsona iti ameriških novinarjev, je SDreiel tudi Stimson novinarje. Dejal iim ie. da ie prepričan da bo Evropa zavarovala svoi orocvit. če bo prihodnje leto prišlo do učvrstitve mira. Njegovo kakor tudi Mussolinijevo mišljenje ie. da bo Evrona 1. 1932 prišla na razpotje med mirom in vojno. Od rezultata konference o razorožitvi bo odvisno, katero not bo ubrala. Amerika se udeleži razorožitvene konference Na povabilo Društva narodov je odgovorila pozitivno in bo na konferenci aktivno sodeloval? Steneva, 10. julija, s. Vlada Zedinjenih 'držav je sprejela povabilo Društva narodov na razorožitvene konferenco, ki se bo pričela 2. februarja 1932. Nota, ki jo je ameriški poslanik izročil v Bernu, veli med drugim: »Ameriška vlada z zadovoljstvom sprejme povabilo ter si čestita, da bo mogla z drugimi narodi sodelovati, da zmanjša bremena oboroževanja, ki pritiskajo na narode.« Washington, 10. julija, d. Vlada Zedinjenih držav je prejela od tajništva Društva narodov povabilo k svetovni razorožitveni konferenci Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je ameriška vlada povabilo sprejela in je že dala tajništvu Društva narodov pozitiven odgovor. Rim, 10. julija, s. Ameriško poslaništvo sporoča: Ameriški državni tajnik demanti-ra v ameriškem listu objavljeno vest, da je en za odgoditev splošne razorožitvene kon- ference. K temu izjavlja Stimson: Ameriška vlada ne želi odgoditi te konference, temveč upa, da bo na njej zastopana, ko bo otvorjena. Washington 10. fuRia. 'd. V tukajšnjih dobro noučenih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da pripravlja Hoover tud- velikopotezno akcijo v zadevi svetova«* razorožitve. Hoover hoče na vsak način zasigu-rati ooooln uspeh svetovne razr» ožitvene konference ki se bo sestala orihodnje leto meseca februarja v Ženevi. V /\ezi s to akcijo ie do teh informacijah tudi sedanje notovanie ameriškega zunanjega ministra Stimsona. Stimson ima nalogo rrioraviti evrooske vlade na to akcijo in že v naprej zasigurati njihov pristanek na tozadevni Hoovrov predlog, ki bo i>bi?vljen šele takrat ko o niegovem usoehu ne bo več nobenega dvoma. Priprave za londonsko konferenco Imenovanje francoskih in ameriških delegatov — Ministri konferenci za enkrat ne bodo prisostvovali — Angleška napoved revizije reparacij London, 10. julija, g. Zunanji urad apo» roča, da je angleška vlada povabila Zedinjene države, Francijo, Italijo, Belgijo in Nemčijo na konferenco, ki se bo vršila 14. julija v Londonu. Dalje se sporoča, da smatra angleška vlada, da je Hoovrov načrt že stopil v veljavo in da za 15. julija ne pričakuje nobenih plačiL Pariz. 10 julija č. Po svojem poslaniku v Pariza je angleška vlada nanrosila francosko vlado, naj sporoči, ali bodo francoski ministri sodelovali na konferenci stro-kovni?kov za izvedbo Hoovrovega načrt?, istočasno ie angleška vlada izrazila željo, rai se čimprej razčisti vprašanie. ali nai se na to konfernco povabijo tudi male države. ki so prizadete s Hoovrcvim moratorijem. Ministiski svet Je imel dane* pod predsedstvom Doumerja dolgotrajno sejo. na kateri ie razpravljal o londonr-ki konferenci za izvedbo pariškega soor&zuma. Vlada je sklenila, da pošlje na konfernco pet fi- nančnih in gospodarskih strokovnjakov. Delegaciji bo načeloval podpredsednik francoske narodne banke Escalies. Washfagton. 10. jul. č. Za zastopnika USA pri londonski konferenci strokovnjakov sta imenovana amerišk' poslanik v Brusim Gibbson ter finančni s+rokovn-ak v zunanjem ministrstvu Liwesev. London. 10. iuliia. AA V snočnjem govoru ie tajnik za dominjone J. H Thomas poudaril, da bo Hoovrov predlog povzročil preučevanje celotnega problema reparacij ,'n vojnih dolgov Nemčija ne more sedal rlačati reoaracii in iih aaibrže rudi v bodoče ne bo mogla, ako se re bo v tem VDr&ŠFt»iu kaj ukrenilo. Zmenka !e nrišla do orerričanja. da ne bo mogla uspevat: ako Vdo nieni sosedi v revščini. Niko'i ni prišla odvisnost sveta tako ia?no do izraza. Tako morajo tudi v AngliM sodelovati vsi sloji za skupni blagor. Nič se ne more doseči z industrijskimi spoti hi razrednim sovraštvom- Moskva zopet vabi Moskva, 10. Julija, s. V smislu Stalinovega govora, ki je obljubil boljše postopanje sovjetskih oblasti z inženjerji, je sedaj centralni izvršilni komisarijat dovolil 39 gradbenim inženjerjem letalske tvornice, ki so bili zaradi sabotaže obtoženi, da smejo zopet priti na delo. Prepovedan kongres češldh fašistov Praga, 10. julija h. Za nedeljo je bil prijavljen kongres češkoslovaške fašistične stranke v Pardubicah. Policija ga je prepovedala. Konflikt zaradi GronJanda Berlin, 10. julija g. Kakor javljajo iz Kodanja, je ureditev konflikta med Dansko in Norveško zaradi suverenitete vzhodnega Gronlanda skoro nemogoča. Norveška bo sedaj najbrž zasedla Vzhodni Gr6n-land. Milijonska poneverba pri italijanskem davčnem uradu Rim, 10. julija rg. Te dni Je nenadoma umrl ravnatelj mestnega davčnega urada v Messini La Manna. Pri reviziji blagajne je bilo ugotovljeno, da manjka 5 milijonov Ur. Domneva se, da Je smrt La Manne v zvezi s to zadevo. Novo ministrstvo v Runranlji Bukarešta, 10. julija g. Vlada Je sklenila ustanoviti novo ministrstvo za Bes-arabijo, ki bo delovalo v dveh sekcijah. Prva sekcija bo v Bukarešti, druga sekcija pa v Kišinevu. Temu ministrstvu bo načeloval dosedanji minister brez portfelja general Rascano. NEMČIJA NAJ POKAŽE SVOJO PRAVO BARVO V Londonu in Parizu zahtevajo, naj Nemčija ustavi oboroževanje in opusti imperialistično politiko, ako si hoče zagotoviti podporo Evrope za svojo popolno sanacijo Pariz, 10. julija, s. Predsednik nemške narodne banke dr. Luther je imel danes dopoldne razgovor z guvernerjem francoske narodne banke. Oba skupaj sta nato posetila finančnega ministra Flandina, s katerim se je Luther dalj časa razgovarjal 0 vsebini razgovora čuvajo strogo tajnost Dr. Luther je nameraval prvotno odpotovati iz Pariza v Basel, a je nenadoma spremenil svoj načrt in se je že nocoj odpravil iz Pariza direktno nazaj v Berlin. Pred odhodom je novinarjem izjavil, da ni prišel v Pariz kot politik, marveč kot predsednik državne banke, da bi najel dolgoročna posojila, ki bi Nemčija omogočila gospodarski napredek. Kakor se zatrjuje v poučenih finančnih in političnih krogih, dr. Luther v Parizu ni dosegel zaželjenega uspeha. Današnji jutranji listi so brez razlike na politično smer, pozdravili prihod Luthra, vendar pa s pristavkom, da Nemčija ne more zahtevati od Francije denarja, dokler ne da garancije, da tega denarja ne bo uporabila za orožje proti Franciji. Konkretno zahtevajo listi takojšnjo ukinitev gradnje novih križark in obvezo, da se Nemčija odpove carinski uniji z Avstrijo. Sličen odgovor je dobil dr. Luther tudi na sestankih z guvernerjem francoske narodne banke in s finančnim ministrom. Vse to je dr. Luthra napotilo, da se je takoj vrnil v Berlin. To kaže, da so se tudi ameriške in angleške velebanke solidarizirale s Francijo ter poslale Luthra najprvo v Pariz. Če bi v Parizu pristali na to posojilo, potem bi tudi londonske in newyorške banke pokazale več naklonjenosti. Newyork, 10. julija, č. Pri ameriških bankah se opaža velika nenaklonjenost za novo posojilo Nemčiji v znesku 300 milijonov mark. Posamezne velebanke izražajo bojazen, da bi to posojilo ogrožalo likvidnost ameriških bank. Gospodarski krogi opozarjajo na to, da tudi ameriške oblasti ne smejo ostati indiferen-tne spričo tolikega odtoka denarja iz Amerike. Mnenje WaHstreeta je, da v *V.m8iji ne gre toliko za nezaupanje inozemskega kapitala, kakor za beg domačega kapitala. London, 10. julija, s. Finančni poročevalec »Manchester Guardiana« piše: Med dr. Luthrom in angleško narodno banko se je ta teden vršila svobodna, toda podrobna izmenjava misli. Tudi francoska narodna banka Je odkritosrčno sodelovala s centralnimi bankami Anglije in Nemčije. Priznalo se Je, da ima ta akcija ta cilj, da se .preprečijo škodljivi načrti gotovih privatnih bank, ki umikajo kredite. Izgledi za popolno sodelovanje treh vodečih bank v Bazln so zaradi tega zelo veliki. V sedanjem trenutku pa centralne banke ne morejo storiti ničesar drugega, kakor da sta- vijo nemški narodni banki na raq>olago potrebna inozemska sredstva, da očuvajo stabilnost marke in da pripravijo mednarodno posojilo. Berlin. 10. juRfa. s. Dočim so včeraj smatrali znane politične zahteve ar.g!e5kih in francoskih listov napram Nemčiji (da mora namreč ustaviti gradnjo okloonih križark in popustili v vprašanju carinske unije z Avstrijo), le za izjave dotiinih listov. se danes trdi v Berlinu, da stoli za temi zahtevami v Angliji sam Henderson in da gre za zahteve službene angleške oolitike Na merodafnem mesto za enkrat še ni potrditve tega naziranja. Dosedai niti v Berlinu niti pri nemškem poslaništvu v Londonu ni bil storjen kak korak v tej smeri. Oficiozna »Deutsche diolomatiscl" e and pclitische Korrespondenz« pravi o tem: »Diskusija o nemško avstrijski carinski uniji že zaradi tega sedaj ne bi Nila na mestu ker teče zaradi nje -»ostanek ored haaškim sodiščem. Zaradi nepolnima gospodarskega značaja tega načrta in soglasnost: s cilji, ki iih zasleduje Hoover. rlast, oa s cilji, ki iih ima Briandov načrt ne bo nihče v Nemčiji mogel razumeti, v koliko bi mogla odgoditev tega načrta doprinesti h konsolidaciii Evrone.« Berlin, 10. julija. AA. Trikajšmfi poEti«. ni krogi zasledujejo pogajanja predsednika nemške državne banke Luthra v Pariz« z največjim zanimanjem. Časopisi so zelo razburjeni po pariških poročilih, ki kažejo, da skuša Francija okoristiti se s težkim finančnim položajem Nemčije. Glasilo kan« celarjeve stranke »Germania* trdi, da vodi Francija isto politiko kakor pred tedni, ko je bilo na dnevnem redu vprašanje arvstrdj* skosnemškega carinskega sporazuma List zaključuje, da je nevarno mešati politična in gospodarska vprašanja Večina listov poudarja, da mkitmafaa oborožitev, ki jo je dovolila vereaj6ika po» godba Nemčiji, ne more biti nevarna za 6oeednje države. Neugoden vtis je napnu vilo na nemške politične kroge tudi dej* stvo, da nekateri angleški listi podpirajo francosko stališče, kar se ni zgodilo, ko je zašla Avstrija s polomom »KreditanstaJtac v velike finančne težkoče. Šefa francoske vlade Pariz, 10. julija AA. Danes dopoldne Je razpravljal ministrski svet o Luthrovili pogajanjih. Francosko časopisje zahteva nad nemška vlada da neka politična jamstva preden se bo francoski kapital udeležil kreditnih akcij v korist Nemčije. »Journal« zahteva, naj se Nemčija popolnoma odpove carinski zvezi 8 Avstrijo. Bivši ministrski predsednik PalnlevS poudarja r last« »Ere Nouvelle«, da Nemčija ne more ša- li tevati od Franctje pomoči ln jo obenem ogražati z oboroževanjem. V Berlinu presojajo finančni položaj Nemčije mnogo bolj optimistično Berlin. 10. Julija, d. Sanacija nemških državnih financ, ki so bile skoro že na robu propada, naglo napreduje. Po združitvi nemškega privatnega gospodarstva v kreditni garancijski sindikat kar je zelo dvignilo 4 zaupanje v nemško gospodarstvo, ie zabeležiti tudi še druge ukrepe, ki dokazujejo finančno moč Nemčije po uveljavlje-njn Hoovrovega načrta. Svoječasno ie državno finančno ministrstvo pri domači bančni skupini dobilo kredit v znesku 250 milijonov mark Ta kredit zapade 16. julija. a bi se lahko še podaljšal. Vlada pa se ie odločila, da bo ves izkoriščeni del kredita v višini 184 milijonov mark 16. t. m. točno izplačala. ker razpolaga državna blagajna po ustavitvi reparacijskih plačil z diovoljno gotovino. To 5e torej že prvi rezultat Hoovrovega moratorija, ki bo imel za posledico, da bo država v polnem obsegu prepustila denarni trg potrebam zasebnega gospodarstva. V zvezi s tem je treba zabeležiti še drago razbremenitev, ki prihaja s strani mednarodnega denarnega tre? na korist nemške državne banke. Guverner državne banke dr. Luther je v svojih pogajanjih v Londonu dosegel, da se bo rediskontni kredit v višini 420 milijonov mark ne sam« nmiafišal. marveč celo povišal na eno milijardo mark. pri čemer bodo sodelovale anirleške. francoske in ameriške banke. Državna banka bo potem lahko za dogled-no dobo zadostila vsem potrebam na devizah. Računati na ie tudi s tem. da se bo vsled tega izkazanega zaupanja inozem-^ h bank zmanjšal odtok tujih deviz, povzročen v orvi vrsti po begu kanitala Razen tega pa so v teku tudi še oosra-i inia za večie inozemske dolgoročne kredite za nemško zasebno gosnodarstvo. Tudi ta pogajanja so v zvezi s potovanjem dr. Luthra v London hi Pariz, ker je Luther predsednic Diskontne banke, to je oneza zavoda, ki največ posreduie inozemske kredite za zasebno gospodarstvo. Beg kapitala se nadaljuje Berlin. 10. julija č. Tudi na da^ašnii borzi je bilo povpraševanje po devizah nenavadno veliko Zahteve so presegale 50 milijonov mark. V javnosti vzbuja vse to po velikih manifestacijah cosoodarskih krogov, ki so se združili v garancijski kreditni sindikat in spričo zaupania. ki sra kaže inozemstvo do nemškega gospodarstva, veliko pozornost in začudenje. Pomembna svečanost na Cetinju Odkritje spominske plošče na rojstni hiši Nj. Vel. kralja Aleksandra Sokolski zlet Beograd, 10. julija. AA. V nedeljo 12. t. m. bo na Cetinju lepa narodna svečanost: Odkrili bodo namreč spominsko ploščo na hiši, kjer s 3 je rodil Nj. Vel. kralj Aleksander. Na marmorni plošči je vrezana kraljevska krona, pod njo pa so vklesane besede: »V tej hiši se je rodil Aleksander 1. Karadjor-djevič, dne 4. (17.) decembra 1888.« Svečano odkritje spominske plošče se bo izvršilo ob 11. dopoldne. Svečanosti bodo prisostvovati zastopniki vseh oblastev in mnogoštevilne delegacije iz Beograda in vse ostale kraljevine. Ploščo bo odkrM ban zetske banovine dr. Uroš Krulj. Po svečanem odkritju bodo imele sokolske župe iz vse države telovadno akademijo. Komunistično rovarjenje v Bolgariji Izkoriščajoč nezadovoljstvo delavstva hujskajo k stavkam in izzivajo nerede - Vlada napoveduje ostre ukrepe Sofija, 10. julija, d. Zadnji teden je opa-iati po vse] državi močan stavkovni pokret, ki se širi iz centra tekstilne industrije, to |e iz Jambola in Slivna. Stavkovni pokret se naglo širi tudi na druge industrijske >anoge. zlasti na rudnike in na tobačno dela rstvo. Četudi se na zunaj slika ta pokret kot posledica gospodarske krize ter utemeljuje s zahtevo po zvišanju mezd in skrajšanju delovnega časa, vlada splošno prepričanje, da gre za političen, od komunistov organiziran pokret. Spopadi med stavkajočimi in policijo se na dnevnem redu. Sofija, 10. julija. AA. Bolgarska agencija sporoča: Boljševiški agitatorji razvijajo intenzivno akcijo, da bi v boljševiške svrhe izkoristili stavkovni pokret, ki pa nima drugega namena, kakor izzivati nerede, da mora policija intervenirati. V zvezi s temi dogodki je notranji minister Bušanov Izjavil novinarjem, da je vlada izdala energične ukrepe za pobijanje tega pokreta. Stavita ni strokovnega ali stanovskega značaja, nego je do nje prišlo samo zaradi subver-zivne propagande, ki so jo na žalost delali komunistični poslanci v Sobranju. Proti temu bosta ostro nastopila tako vlada kakor tudi Sobranje samo. Razkol med bolgarskimi fašisti Sofija, io. julija M. V vrstah bolgarske fašistične stranke »Rodna zaščita« je prišlo do popolnega razcepa. Dve frakciji se pstro ločita, ker želi ena, naj nastopi or- ganizacija kot politična stranka dočim želijo drugi, naj ostane organizacija popolnoma nevtralna kot čisto nacionalno društvo. Pred odločitvijo v Rimu London, 10. julija, g. »Daily Herald« javlja iz Rima, da se je včerajšnji ministrski svet bavil z vprašanjem odpovedi konkor-data z Vatikanom in da se bo ta sklep glede odpovedi objavil v ponedeljek v govoru ministrskega predsednika Mussolinija pred akcijskim odborom fašistične stranke. Ce bo odpoved konkordata imela za posledico tudi odpoved lateranskih pogodb, bi bil prelom med Italijo in Vatikanom popoln. Macdonald na oddiha London, 10. Julija A A. Ministrski predsednik Macdonald je odpotoval na kratek oddih v Chequers. V London se vrne v soboto. Ta dan bo govoril v družbi s konservativnimi in liberalnimi voditelji na velikem manifestacijskem shodu za razorožitev. Generalna prepoved političnih shodov na Bavarskem Monakovo, 10. julija č. Bavarsko notranje ministrstvo je izdalo generalno prepoved vseh političnih shodov, povork in nošenja uniform. Prepoved velja do 30. septembra. Nj. V. kralj v Krusevcu Beograd, 10. Julija. M. Iz Kruševca javljajo, da je danes opoldne prispel tjakaj Nj. VeL kralj. Meščani so ga takoj spoznali in mu priredili navdušene manifestacije. Vse ulice so bile na mah polne ljudstva. Nj. VeL kralj je ostal na obedu pri banskem svetniku g. Jelačiču, nakar je na-lajeval z avtomobilom pot v Kopaonik. Brna, 10. julija p. Danes popoldne ob pol L je prispel semkaj Nj. VeL kralj s spremstvom. V Brusu je bil postavljen slavolok in so priredile velike množice občinstva Nj. VeL kralju navdušene ovacije. Kralj je po-setil domačijo gosp- Jeličiča, nato pa odpotoval naprej proti Kopaoniku. Patrijarh Varnava v Skopi ju Beograd, 10. Julija, p. Iz Skoplja Javljajo, da je prispel tjakaj patriarh Varnava v spremstvu epfskopov Jereneja in Ve-niamija. Patriarh je bil od meščanstva izredno prisrčno sprejet. Patriarh bo posvetil v vardarski banovini več novih cerkva, ki so bile zgrajene na njegovo pobudo. Na teh slovesnostih bo tudi Nj. Vel. kralj zastopan po odposlancih. Finančni minister v inozemstvu Beograd, 10. julija. AA. Z ukazom NJ. fi- VeL kralja je postavljen za zastopnik; nančnega ministra gosp. Nikola Uzunovid, minister brez listnice, za čas, ko bo finančni minister dr. Gjurič bival v inozemstvu. Svečana otvoritev bakarske proge Bafcar, 10. Julija, č. V nedeljo 12. t. m-se bo vršila svečana otvoritev novo zgrajene proge Bakar-postaja, Bakar-luka. Na otvoritev pride poseben vlak s komisijo prometnega ministrstva, ki bo vozil kot otvoritveni vlak na novi progi. Takoj po svečani otvoritvi se bo začel redni promet. K otvoritvi so povabljeni zastopniki oblastev, korporacij in zlasti gospodarskih krogov iz vse države. Sprejem učencev t železniško šolo v Niša Beograd, 10. julija AA. Uprava železniške šole v Nišu sporoča, da sprejme v novem šolskem letu, ki se začne 1. septembra, 50 učenčevi Odmevi papeževe okrožnice Rim, 7. julija. Okrožnica sv. očeta katoliškim škofom na praznik sv. Petra in Pavla se po obliki taJco zelo razlikuje od enciklik sv. stolicc zadnjih petdesetih let, da je že zaradi te okoliščine same vzbudila veliko pozornost v svetu in dala povod za ugibanje, kaki razlogi so vodili Vatikan, da je opustil dosedanji običajni način. Okrožnica je bila objavljena najprej v inozemstvu, kakor da bi hotel papež apelirati na svetovno javno mnenje v stvari, ki je prav za prav le zadeva med Vatikanom in siuž-beno Italijo. Vatikansko službeno glasilo pa jo je priobčilo nato — ne v latinščini kakor je bil doslej običaj, marveč v italijanščini, kar utemeljuje slutnjo, da je bila naslovljena bolj italijanskemu ljudstvu, nego oerkveni hijerarhiji, koje službeni jezik je vendar latinščina. Iz tega razloga se v vseh listih ta okrožnica naziva le >zadnja enciklika«,.kajti za njeno označbo se ne moreta porabiti dve začetni latinski besedi, kakor je to bilo doslej še pri vsaki encikliki, n. pr. Quadragesimo anno, Unam sanctam itd. Ta nenavadni po&topek ostro obsojajo fašistični listi, češ da je papež hotel ž njim podčrtati veliki spor med cerkvijo in fašistčno državo, ko je slednjo namenoma ignoriral in objavil vsebino poslanice najprej v inozemstvu, potem pa jo šele dal priobčiti v »Osservatoru« v italijanščini, da bi bila tako neposredno dostopna italijanskemu Iajiškemu svetu. Prehajajoč s formaine strani okrožnice, ki je po zatrjevanju italijanskih listov skrajno žaljiva za Italijo, se listi loteva« jo bistva spora, ki ga je poslanica le še močno poostrila. Z neprikrito ironijo omenjajo razočaranje sv. očeta po Mussolimi-jevem govoru v senatu, kjer je duce dejal, da bi ostalo krščanstvo pač ena izmed mnogoštevilnih židovskih sekt, ako ne bi bilo v Rimu dobila vseh pogojev, da se z usvojitvijo rimske organ racije in duhovne •fle povzpne do svoje sedanje univerzalnosti. Pred to izjavo je papež smatral MussoKnija za »človeka z božjim poslanstvom«, po zaključku konkordata, pa je moral uvideti svojo, vsaj neprijetno »moto, neprijetno tem bolj, ker se je pripe* tila samemu papežu. To spoznanje 6e zrcali tudi v besedah enciklike, kjer papež pravi, da »sta fasisitič« na stranka in režim e prijateljskim' odno« t a.j i do Sv. stolice pridobila znatno na ugledu tako doma, kakor na tujem in so nekateri ljudje v Italiji in v inozemstvu mislli, da je to prijateljstvo pretkano in da gre naša naklonjenost in zaupanje le predaleč.« Fašistični listi ironično sprašu« jejo, kako je ta sprememba v naziranju v skladu s papejJko nezmotljivostjo. To zba« d-anje kaže, da se spora udeležujejo stari italijanski l;beralci in framasoni. kojih bojni klic se je desetletja glasil: Dol s pape* žero. »Ni naša zmot«,« poudarjajo glasno faši« stični listi, »ako sv. oče naenkrat jadikuje, da hoče fašizem cerkvi odvzet' vzigojo ml a* d:ne. Mussolini in fašizem se od podpisa la« teranske pogodbe nista prav ni? izpreme* nila. Kdor je hotel videti in slišati, je že pred pogodbo lahko vedel, da gre naše stremljenje k monopolu pri vzgoji mladine. Duce in drugi naši voditelji so to vedno določno In javno izpovedovali. Ni na$a zmota!« Poudareik je očividno na besedi zmota. Ostro prijemlje italijanski tisk tudi oni pasus papeževe okrožnice, kjer je govora o preganjanjih cerkve. Citirajo se z za« doščenjem poročila »Osservatora« zadnjih tednov, iz katerih izhaja, da je preganjanje bilo skromnejše nego s: ga fašizem dovos luje nasproti svojim nasprotnikom. »Vse saime bagatele,« zatrjujejo list j, >ki ne po* stanejo večje s tem, da gredo v encikfcki po vsem 6vetu. Najhujši primeri nasilstva, ki jih sv. oče navaja po »Os6ervatoru«, bodo dobili v očeh objektivnega inozemstva zna« čaj gole — dasi odločne — demonstracije.« Jedro spora pa je v pritožbi zoper tavt pust mladinske sekcije Katoliške akcije. Uradni komunike, ki utemeljuje ta razpust, pravi, da je bilo delovanje teh sekcij v nasprotju z lateranslonm dogovorom, ker »0 6e sekcije bavile s političnim delom. Fašistična vlada zatrjuje, da ima o takem političnem delovanju pismene dokaze. Enciklika zavrača to trditev, fašistični tisk pa vpras suje: »Kje na vsem božjem svetu je Kato« liška akcija, ki bi se posebno živahno ne udejstvovala tudi politično? Iz vseh kato« Iiških dežela prihajajo Vesti o političnem delu Katoliške akcije, zakaj naj bi bilo to ravno v Italiji tako zelo neverjetno. In režim ima v tem pismene dokaze, za p! en je« nc o priliki razpusta mladinske sekcije Ka« toliške akcije.« Fašisti sploh mnogo operi« rajo s termi pismenimi dokazi, objavljajo jih pa ne, morda čakajo ugodnejše prilike, ako jih res imaio. Zanimiv je tudi odmev papeževa posla« niče v angleških listih. Od angleškega tiska, ki ni tako močno prizadet v stvari, kakor italijanski, je »Manchester Guardi« an«, kot odločen nasprotnik fašizma brezpogojno na strani Vatikana. List smatra papeževo poslanico kot hudo obtožbo fašizma in Mušsolinija ter proglaša Pija XI. za bojevnika demokracije, k*, mora biti hvaležna papežu, da se je s svojega viso« kega mesta s taiko odločnostjo zavzel za Slovečanske pravice. »Times« pa se Izraža« jo zelo previdno, poudarjajoč, da enciklika ni razburila samo italijanske vlade, marveč vso italijansko javnost .osobito zato, ker je bila objavljena prej v inozemstvu, pre« den je izšla v »Osservatoru«. »M oni ing Post« je mnenja, da je imela papeževa po* slanica v P.aliji edino ta uspeh, da je fa« šizem silno ojačila stališče, ker se je tudi fašistom nenaklonjena javnost spontano za« vzela za vlado ter stoji zdaj Italija enotna proti papežu. »News Chronicle« je mnenja, da sta pa* pež in duce zavzela neuklonljivi staVšči in da iz sedanjega položaja ni izhoda. N: ni« kakega dvoma da se papežu ne bo posrečilo vzbuditi v Italiji gibanja, sečnega enemu, ki je bilo prevzelo svet nedavno, ko je Erišlo do složnega protesta proti zatiranju rščanst^a v Rusiji. Musso:im uživa v veliki meri naiklonjenoet on;h krogjv, ki so sodelovali pri tem protestu zoper boljše« vike. Vsi listi pa obenem obiavi!a;o poroč'lo »British United Pressa«, da se je nadejati mirne rešitve spora med V.itikanom in fa« &vzmom, kajti MussoPni je odločen, da na okrožnico sv. očeta odgovori zelo zmerno in pomirljivo. Poslanec Stribrny izročen sodišču Poslanska zbornica je včeraj po burni seji sklenila njegovo izročitev in bo najbrž že danes zaslišan od preiskovalnega sodnika munisti. Prišlo ie zato ponovno do velikih tumultov. V veliki razburjenosti ie nato dobil besedo noslanec Stribrny. ki ie zanikal vsako krivdo. Izjavil je. da ie posta! žrtev sve jih političnih nasprotnikov. »Premislili se bodo. je dejal Stribrny. stavit; me pred sodišče, temveč me bodo postavili te pred senat, čeprav so v ministrskem svetu rrojo aretacijo že sklenili. Nemiri so trajali do konca seje. Priča kovati ie da bo Stribrny že mtri poklican nred preiskovalnega sodnika. Praza, 10. julija z. Poslanska zbornica ie danes soglasno sklenila izročitev poslanca Štribrnega sodišču. Prvič v zgo-vini češkoslovaškega parlamenta so komunisti glasovali za predlog vladne koali-cie. Ko se je razpravljalo o tel točki dnevnega reda. je prišlo do velikih netni-rnv. zlssti pri govoru bivšega namestnika šefa generalnega štaba poslanca Ga.ide. katertmi ie nekoliko gledalcev na galeriji anlavdiralo. Proti Gajdi so ostro nastopili poslanci koalicije, nemške onoziciie in ko- Morilec Andrije Beriča priznava Nadaljevanje procesa proti frankovsktm teroristom pred sodiščem za zaščito države v Beogradu Beograd, 10. julija, p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes nadaljevala razprava zoper obtožene teroriste Levakoviča in tovariše. Nadaljevali so z zasliševanjem Ivana Levakoviča mlajšega, ki je vztrajal pri zanikanju svoje krivde in je tajil popolnoma vse. Navajal je, da je vse netočno, kar ga bremenita obtož« niča in Levakovič starejši. Ponavljal je, da lahko priseže na svojo nedolžnost. Pri soočenju med obema Levakovičema sta drug drugega obremenjevala. Starejši obto« žuje mlajšega kot udeleženca, kar pa dru« gi taji. Nato je bi! zaslišan Ivan Rosič, dejanski morilec Andrije Beriča. Rosič priznava, da je res usmrtil Beriča, pravi pa, da ga je ubil sam brez vsakega soudeleženca in da je storil to dejanje v popolni pijanosti, ker je bil zaužii dva litra vina; spravil ga je s sveta, ker je mislil, da je Berič kriv njegovega odpusta iz službe in njegovega preganjanja. Po umoru je vrgel pištolo v koruzo. Ko so mu pokazali samokres, ga je obtoženec priznal za svojega. Na toza« devna vprašanja sodnikov odgovarja, da soobtožence sicer pozna, zlasti Levakovi« da starejšega, da pa ni pripadaj noben,} or« ganizaciji in da se ni nikoli z mkomuf razgovarjal. Jutri bodo zaslišani trije ali štirje nadaljnji obtoženci. Venizelos o svojempotovanju po Evropi Izjava grškega državnika dopisniku A vale — Venizelos bo zastopal Grčijo na londonski konferenci podpisom trgovinske pogodbe * Rumunijo. Ker pogodba Se nI podpisana, ni izključeno, da bomo to storili o priliki mojega poseta v rumunskl prestolnici. Ta obisk je podoben obiskom, ki sem jih napravil v raznih prestolnicah zapadne in srednje Evrope. Kaj sodite o Izjavah predsednika nove bolgarske vlade Malinova to ministra za trgovino Petrova novinarjem v Grčiji? Mi pozdravljamo te izjave, kakor tudi druge izraze dobre volje. Novi bolgarski ministri niso mogli ravnati drugače. Njihova gesta je dobra. Al! ste, gospod predsednik, za nadaljevanje pogajanj? »To je še prerano,« je odvrnil g. Venizelos. »Bolgarska vlada je šele sestavljena. Malinov je sam izjavil, da Se ne pozna vseh vprašanj in da mu bistvo problema še ni jasno. Pozdraviti pa moram dobro voljo, ki želi pospešiti gospodarske in trgovske stike z Grčijo .in Bolgarijo. Saj so ti stiki v interesu obeh držav.< Atene, 10. julija. AA. Predsednik grške vlade Venizelos je o namenu svojega potovanja po Evropi izjavil dopisniku Avale: »Poleg oddiha je moje potovanje v zvezi z otvoritvijo Byronovega muzeja. Ker pa bodo tedaj v Londonu razpravljali o raznih vprašanjih Hoovrovega predloga, sem sklenil, da bom osebno zastopal Grčijo na takratni konferenci in da bom sledil nadaljnemu razvoju teh vprašanj. Stališče grške vlade o teh vprašanjih sem pojasnil v svojih izjavah v parlamentu. Grška vlada ne more sprejeti Hoovrovega predloga, ker nalaga Grčiji nove finančne obveze. Pri tej priliki se bom sestal z angleškima ministroma Macdonaldom ln Hendersonom. Obema bom pojasnil stali-išče grške vlade. Kaj hočete doseči s svojim potom v Rumunijo? Rumuniskl poslanik, je nadaljeval g. Venizelos, mi je izročil povabilo predsednika rumunske vlade g. Jorge, naj ob-iščem Bukarešto. Kakor znano, smo pred Silno neurje na severu Kodanj, 10. julija, č. 2e od srede zvečer besni na Danskem silno neurje, ki je povzročilo tako hudo opustošenje, da tega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Ves južni del države in vsi otoki so pod vodo. Najhujše je prizadeta pokrajina Schleswig. Vse ulice so pod vodo, tako da se morajo voziti ljudje v čolnih. V dveh dneh je padlo četrt metra dežja. Ves železniški, avtomobilski in telefonski promet je ukinjen. Voda je porušila mnogo hiš in tovarn. Tudi živina je večinoma utonila. Le nekaj malega so mogli rešiti. Angleški svetovni rekordi London, 10. julija. AA. Kaye Don je z motorno ladjo »Miss England II. postavil nov svetovni hitrostni rekord. Vozil je s hitrostjo 110 milj na uro in tako izboljšal prejšnji rekord za približno 7 milj na uro. Tako ima Anglija svetovni hitrostni rekord na vodi, na kopnem Iti v zraku. Zračni hitrostni rekord znaša 357.7 milj na uro. Dosegel ga je letalski poveljnik Orlebar. Rekord na kopnem znaša 245.7 milj na uro. Postavil ga je v Daytonl sir Malcolm Campbell. Seja ljubljanskega magistratnega gremija Včeraj se je vršila seja ljubljanskega magistratnega gremija, na kateri so bili sprejeti med drugimi naslednji sklepi: Obrtni oddelek: Zavrnjena je bila prošnja Plantariča Alojzija za podelitev koncesije avtoizvoščka. Poročilo ekonomata: Prošnja tvrdke Medic & Zanki za podaljšanje termina za odstranitev barake ob Jegličevi cesti se stavi z dnevnega reda. Usodi se prošnji Fopoviča Evalda za znižanje priznavalne najemščine za javni svet na letnih 50 Din in prošnji Doviča Franca za odprodajo kozolca, stoječega na svetu bodoče carinarnice. Sklene se nadalje sprejeti ponud-bo Jugoslovanske tiskarne za izdelavo prospekta Ljubljane v sedmerobarvnem ofset-tisku. Končno j« bilo sklenjeno priporočati prošnjo Gremija trgovcev za otvoritev poštnega urada na Dolenjski ce« st:. Poročila mestnega gradbenega urada: Dobava robnikov za tlakovanje se poveri tvrdki Lenarčič pod pogojem, če se dovolijo za to potrebni krediti. Mlizarska dela ža renoviranje stopnišč in notranjosti magistratnega poslopja se oddajo tvrd-kama Produktivni zadrugi in Škafarju, in sicer vsakemu polovico. Nada/lje je bilo sklenjeno oddati odnosno poveriti prestavitev sedanjega železnega čevljarskega mostu na mesto, kjer je zgrajena sedaj wv od bolnice do poboljševahiice tvrdki Dukič za 152.000 Din. Istotako se poveri zgradba novega mostu Pod Tramčo tvrdki Dukič za znesek 539.000 Din. Ugodi se prošnji stavbenika Dukiča za napravo tro-toarja ob njegovi vili Pod Rožnikom iz bazaltoidnih plošč z granitnimi robniki. Sklene se tudi, da ostane Prešernov »po* menik začasno še oa sedanjem mestu kljub otvoritvi novega mostu. Odstrani pa se zaradi prometnih razlogov vrtiček okoli spomenika. Poročila mestnega gradbenopravnega referenta: Podelijo s« stavbna dovoljenja naslednjim prosilcem: Kaiašu Boguslavu za gradnjo enotna dstropne hiše ob Lampe-tovi ulici; Strus Zori za gradnjo en ona d-stropne hiše ob Koritkovi ulici; Čižmanu Ivanu, Batistu Emilu, Zlatnerju Petru, Ste-fuli Filipu, Zgorncu Josipu in Jugu Josipu za gradnjo visok opri tlične hiše v koloniji »Železniška družina«; Ivancu Josipu za gradnjo hiše v Slomškovi ulici, Pogačniku Vincencu za napravo ograje v Hra-deckega vasi; Smolnikarju Ivanu za gradnjo hiše ob Soški ulici; Puciharju Ivanu za gradnjo hiše istotam; Golobu Ivanu za gradnjo enonadstroipne hiše na Mivki; Japlju Antonu za gradnjo pritlične hiše na Poti na Rakovo jelšo; Mariji Plevelj za gradnjo hiše v Spodnji Šiški. M. Jurmanu je bilo izdamo stavbno dovoljenje za gradnjo poslopij ob Dunajski cesti pod pogojem, da odstopi brezplačno mestni občini za regulacijo Dunajske ceste potrebni svet in proti položitvi kavcije odnosno hranilne knjižice v nominalu 100.000 Din z obvezo, da zapade ta kavcija v korist mestne občine, če v teku treh let po de* jansiki izvršitvi regulacije ne zgradi ob Dunajski cesti v novi regulacijski črti tri-nadstropne zgradbe. Izdajo se nadalje še stavbna dovoljenja odnosno dovoljenja za priključek h kanalizaciji na Celovški ce« sti Arharju Alojziju, Jemkotu Petru, Host-niku Adolfu, Mauer Amaliji, Pretnerju Ivanu in Zorku Franju. Skubicu Janezu se izda dovoljenje za adaptacijo dvoriščnega poslopja v Knezovi ulici, Batelinu Danijelu za gradnjo enonadstropne hiše v Podmilščakovi ulici, Anžiču Francu za dvig hiše za eno nadstropje pod pogojem, da vloži spremenjeni načrt; Pengovu Francu se dovoli zgradba provizorične lope na dvorišču ob Karlovski cesti; Janši Josipu gradnja prizidka na Jegličevi cesti, Pla« ninšku E. za gradnjo vrtne lope ob Ljubljanici, zadrugi »Bajtar« za gradnjo viso-kopritlične hiše na Ljubljanskem polju. Komanu Antonu za gradnjo enonadstropne hiše ob Lavričevi ulici, tiskarni Blasni-ka nasl. za notranjo adaptacijo poslopja: in za gradnjo visok opri ti ionih hiš v koloniji »Želez, družine«, Grosu Josipu, Grlu Josipu, Dobo višku Francu, Žagarju Iva« nu, Forčesin Ani in Dobnik Ivani. Uporabna dovoljenja so se podelila pekovskemu društvu za dvonadstropno hišo ob Dunajski cesti, Boh Josipini za hišo v Rutarjevi ulici, Kranjcu Silvotu za hišo ob Kostovi ulici, Poženel Marjeti za hišico ob Ižanski cesti, Pavšiču Albinu za hi-Slco ob Ižanski cesti, Hribarju Dragotinu za skladišče ob Zaloški cesti, Stoparju Davorinu za hišo ob Kobaridski ulici, Kol-beznu Jožetu za hišo ob Jarnikovi ulici, Kovačiou Francu za hišo ob Apihovi ulici in dr. Lajovicu za hišo ob Dvorakovi ulici Prošnjo PestofcnJka L ki Kralja L za Izdajo stavbnega dovoljenja za postavitev zgradbe ob Dolenjski cesti se odloži. Isto* tako se odloži tudi prošnja dr. Janžeta Novaka slednja dotlej, doJoler se ne konča n«tečaj za preureditev glavnega kolodvora. šušteršič Mariji se dovoli začasno zakupodajo sveta na mestni parceli v Koleri ji dotlej, dokiler se ne določi cena za kvadratni meter. Kdo bo svetovni prvak v telovadbi Pričetek mednarodnih tekem v Parizu - Do sedaj najtežje telovadne tekme - Udeležbo je prijavilo enajst držav Ljubljana, 10. julija. Jutri se bodo začele v Ecole de Joinville blizu Pariza tekme posameznikov za svetovno prvenstvo v telovadbi; tekme je organizirala Mednarodna telovadna zveza ob priliki 50 letnice svojega obstoja. Interes za tekme je jako velik in se napeto pričakuje rezultatov, ki bodo javili širom sve« ta, kdo je prvi med najboljšimi. Pogoji letošnjih tekem 60 izredno težki in zahtevajo popolnih, izbranih telovadcev. Trdi se, da 6o te tekme od vseh doseda« njih, ki jih je priredila Mednarodna telo« vana zveza, najtežje. Obvezne vaje na po« edinih orodjih so dolge, naporne in težke, pa tudi v atletskih panogah 6o zahteve velike. Julijska številka »Le Gvmnaste«, urad« nega glasila Unije francoskih telovadnih društev, objavlja seznam prijavljeih telo* vadcev za tekme. Francozov se je prijavilo 42, Belgija pošlje 3 tekmovalce. Angleška 1, Madžarska 8, Finska 3, Italija 5, Luk« semburška 6. Ho!andska 1, Švica 8, Češko« slovaška 6, Jugoslavija 5. Vprašanje je seveda. če bodo vsi prijavljenoi dovolj pripravljeni za te težke tekme in če bodo res vsi nastopili. Naših 5 borcev, jugoertovenskih Sokolov, je že v Parizu in prepričani smo, da se bodo borili požrtvovalno in častno za sloves jugoslovenskega Sokolstva in za barve Jus goslavije. Jugoslovenski sokolsld vlak na potu v Pariz Beograd, 10. julija, p. Danes se je pričel v Parizu veliki zlet francoskih gimnastič-nih .društev, na katerega je odposlal Sokol kraljevine Jugoslavije tudi šestero naših najboljših Sokolov iz dravske banovine. Danes pa je odpotovalo iz Beograda pod vodstvom podstarešine SKJ Paunkoviča 520 Sokolov in Sokolic, ki se bodo vsi bodisi v kroju, bodisi v narodnih nošah udeležili povorke, ki bo v nedeljo 12. t. m. po Parizu. Sokoli bodo položili tudi krasen venec na grob francoskemu neznanemu junaku. S to skupino je odpotoval v Pariz tudi glavni tajnik SKJ Brozovič in še nekaj članov odbora. Povrnejo se v Beograd 19. t. m. • Danes ob 21. je prispel iz Beograda na ljubljansko postajo s polurno zamudo dru- Strogi predpisi za vojvodinske mline Beograd, 10. julija. AA. Na podlagi zakona o pooblastilu za donašanje naknadnih uredb ln predpisov za izvršitev zakona o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke in kontrolnih ukrepov o Izvršitvi z dne 4. julija 1931 je minister za trgovino in industrijo izdal naredbo, fcl določa: Mlini v srezih Stari Bečej, Novi BečeJ, Velik Bečkerek, Velika Kikinda, žabalj, Jaša Tomifi, Nova Kaniža, S en ta, TitelJ, Alibunar, Novi Sad, OdžacU Bačka Palan-ka, Pančevo, Sombor in Subotica morajo najpozneje do 17. julija t. 1. izjaviti Privilegiranemu izvoznemu društvu, ali želijo mleti za mlinsko pristojbino (ušur merico) ali pa moko prodajati. 1. Ušurskd mlin je oni, ki pšenico dobi izključno od proizvajalca, jo zmelje ter moko ia te pšenice proizvajalcu vrne, kolikor mu je za domačo rabo potrebno. Ne smatrajo se za ušurske mline mlini, ki meljejo pšenico onega, ki ni proizvajalec. Pšenice, dobljene kot ušut, mlin ne sme zmleti tn prodajati kot moko, temveč samo kot pšenico po obstoječih predpisih. Na podlagi tega morajo milni ušur, ki ga dobijo v naravi kot pšenico, prodajati samo Privilegiranemu lzvozniškemu društvu preko zadrug in trgovcev. Ušurskl mlini ne smejo niti kupovati niti prodajati moke. 2. Trgovski mlini so oni, ki pšenico kupujejo ln moko prodajajo. Noben trgovski mlin v srezih Stari Bečej, Novi Bečej, Veliki Bečkerek, Velika Kikinda, žabalj, Jaša Tomič, Nova Kani4a, Senta, TitelJ, Alibunar, Novi Sad, Odžaci, Bačka Palanka, Pančevo, Sombor in Subotica ne smejo do nadaljnje naredbe mleti več kot 40 odst pšenice lz omenjenih srezov. Ostalih 60 odst mora biti lz drugih krajev države. Trgovski milni v ostal In krajih države, ne smejo mleti več kot 25 odstotkov pšenice Iz zgoraj omenjenih sre-zov, ostalih 75 odst. mora biti Iz drugih krajev države. Teh 40 oziroma 25 odstotkov Iz omenjenih Brezov morajo trgovski milni kupovati od Privilegiranega Izvozniškega društva, ki Jim bo blago prodajalo po cenah, ki bodo določene od časa do časa gi del brzovlaka Beograd—Pariz, čigar vsa garnitura je določena za Članstvo SKJ, ki potuje na pariške slavnosti, k 50-letnici proslave mednarodne gimnastične federacije (IFG). Posebni sokolski vlak je odšel davi ob 8. iz Beograda in sestoji iz 10 vagonov, v katerih je nameščenih 523 udeležencev, in sicer 409 članov in 114 članic. Vodstvo izleta tvorijo prvi podnačelnik br. Miroslav Vojinovič, glavni *ajnik br. Ante Brozovič, savezni gospodar br. Branko živkovič ter savezna načelnica sestra Elza Skalarjeva, ki vodi ženski oddelek. Transport ima s seboj potno lekarno, zdravnik dr. Dragič iz Beograda pa bo v primeru potrebe nudil zdravniško pomoč. Kot poročevalec za sokolski tisk petuje naš poročevalec br. Vekoslav Bučar. Majhen zadržek v Zidanem mostu, kjer so odključili voz, kateremu se je vnela os, ni motil dobrega razpoloženja pariških izletnikov. V Ljubljani so priključili drug vagon, ki so ga zasedli Sokoli izletniki iz dravske banovine: okrog 15 Ljubljančanov ter člani iz Litije, Velikih Lašč, Višnje gore, Tržiča, Celja, Vojnika in od drugod. V poklon jubilantom iz prestolnice sveta nosijo s seboj člani SKJ savezno darilo: sokola ptiča, izdelanega v bronu na marmornatem podstavku. Darilo bo izročil podstarosta br. Paunkovič, ki je zaradi organizacije izleta odpotoval že pred 2 dnevoma za našimi tekmovalci. Sokolski posebni vlak bo prispel v Pariz jutrišnjo noč okrog 24., tamkaj ostanejo sokolski izletniki 6 dni in 7 noči, v Ljubljano pa se povrnejo 19. t. m. ob pol 9. Jugoslovenski delegaciji bodo priredili v Parizu svečan sprejem. Razen oficijelnih zastopnikov in voditeljev IFG pričakujejo svoje jugoslovenske brate naš pariški poslanik dr. Spalajkovič ter starosta pariške župe SKJ br. Petričič, ki načeljuje okrog 20 društvenim edinicam SKJ, ki so raztresene na ozemlju francoske republike. Naši sokolski izletniki bodo razmeščeni po pariških internatih in v kadetnici. Ob 21.30 je krenil posebni vlak iz ljubljanskega kolodvora med vzkllkanjem številnega sokolstva, ki je prihitelo k slovesu na kolodvor. Odhajajoči so z burnimi klici pozdravljali Ljubljančane, iz posameznih vagonov pa so že odjekale sokolske popevke. —nč. Rekordna gradbena sezona v Zagrebu Zagreb, 10. Julija č. V letošnjem letu j« bilo že dosedaj zgrajenih v Zagrebu 833 novih stanovanj. Gre večinoma za stanovanja 2 do 3 sob, za katerimi je največje povpraševanje. To je v dobi zadnjih 30 let rekordno število novih stanovanj v enem letu. Aretacija premetenega lopova Beograd, 10. julija p. Policija je aretirala v Beogradu nekega sila prevejanega sleparja, ki spada med najpredrznejše lopove povojnega časa. Izdajal se je za direktorja nekega informacijskega urada ter je imel celo vrsto sijajno opremljenih pisarn. Ljudje so mu nasedali v svoji naivnosti kar na debelo tn je tako mogel izvršiti celo vrsto prevar. Anglija : Češkoslovaška 3:2 Anglija bo igrala proti Ameriki. Praga, 10. julija. Danes je padla odločitev v evropski coni tekmovanja za Da-vlsov pokal, in sicer v double igri. Angleška dvojica Houghes—Perry je porazila Cehoslovaka Menzel—Maršalek s 6:4, 4:6, 6:4, 6:2. S tem je finale v evropski coni odločen. Anglija vodi s 3:2 in bo nastopila v medeonskem finalu proti Ameriki. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Vedro, zmerno toplo, stalno vreme s spremenljivo oblačnostjo. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon ie prodrl z Oceana v centralni de! ko-^tienta. dočim depresija slabi in se umika proti vzhodu. Prevladujejo sveži zapadni vetrovi Temperatura je v splošnem zmernejša. Barometerski pritisk ie neznatno padel samo na vzhodu, drueod pa je večinoma porasel za 0.1 do 2 mm. Jutranje temperature so padle za 1 do 4 stopnje, le lokalno so neznatno porasle Dunajska vremenska napoved za danes: Men i ai oče se oblačno, t*""neratr—• se bo dvifrnila. + Z žalostnim! srd naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra sestra, teta in svakinja, gospodična Katarina Hafner posestnfca la trgovka previdena s sv. zakramenti, danes mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne blagopokojnice bo v nedeljo, dne 12. julija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Skofja Loka, dne 10. julija 1931. Žalujoči ostali Brez posebnega obvestila. Naši kraji in ljudje Absolventi radarske šole v Celju Celje, v juliju. Koncem prejšnjega meseca so se na državni rudarski šoli v Celju enajstič vršili zrelostni izupiti. Izpraševalno komisijo so tvorili kot predsednik rudarski glavar g. inž. Vinko Strgar, kot člani pa gg. ravnatelj šole inž. Ferjančič, profesor Lavren-čič, dr. inž. Jeločnik, inž. Niesner in strokovni učitelj Košutnik. Šola je trajala dve leti in je dosegla izreden uspeh, ker so absolvirali vsi kandidati. Bilo jih je 15 in so 4 izmed njih prestali izpite z odličnim uspehom. Učiteljski zbor rudarske šole ima velike zasluge na tem uspehu, ker je posvetil vse moči sistematični izvedbi obsežnega učnega načrta Velik uspeli za- ključka rudarske šole je treba oceniti in poudarjati še posebej zaradi tega, ker obi» skujejo to šolo sami bivši rudniški delavci, ki imajo za seboj težka življenjska pota m se potem skozi dve leti z največjo vnemo posvečajo duševnemu delu ter obvladajo velik učni materija!. Ob slovesu sta absolvente nagovorila z lepimi besedami predsednik izpitne komisije in ravnatelj šole, ki sta oba poudarjala velik pomen zavoda, vztrajnost njegovih slušateljev in naše narodno gospodarstvo, ka» ter emu je ta institucija posvečena. Absolventi so že odšli v službe in naj jih vedno spremlja rudarski pozdrav: Srečno, srečno m zdravo! Jubilej ugledne gospe Ljubljana, 10. julija. Jutri doseže ga. Terezija Rantova, ta-gča obrtniškega organizatorja, popularnega g. Franchettija 90 let. Jubilantka je kila rojena na Koroški Beli, kjer je pre-iživela svojo mladost s sestro, ki je mati g. Janka Pretnarja. Gospa Rezika se je jporočila z gorenjskim korenjakom Primo-iem Raintom in se preselila z njim vškof-jo Loko na grad, kjer je bil mož oskrb* cik. V Škof j i Loki je preživela družinica lepe čase in se je ga. Rantova vedno zanimala za skrivnosti starodavnega gradu, ki je skrival velikanske zanimivosti. Potem, ko so kupile grad nune, se je morala seliti Ko pa je pokojni sin Albin v Kranju prevzel trgovino, je šla mati za njim v Kranj. Pozneje po dolgih letih je hotela usoda, da je zapustila tudi Kranj in se preselila v Ljubljano, kjer živi sedaj pri svoji hčerki ge. Franchettijevi. Njen drugi sin Hubert, znani organizator naših izseljencev in izseljenk v Egiptu, je sve» cenik v pokoju. Navzlic visokim letom še vedno krepki zadnji oskrbnici Škofjeloškega gradu, plemeniti ge. Rantovi še mnogo srečnih let! Zborovanje trgovskih pomočnikov Ljubljana, 10. julija. V dvorani Trgovskega doma se je vr* žil predsnočnjim redni občini zbor pomočniškega zbora Gremija trgovcev. Občni »bor je bil le za silo obiskan in ga je otvo-ril načelnik g. Milan Kovač, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, v prvi vrsti pa zastopnika Gremija trgovcev gg. Ver-biča in Breznika, nakar je prešel na dnev« ni red. Takoj uvodoma je ostro ožigosal preskromno stanovsko zavednost trgovskih pomočnikov, ki se premalo posvečajo svoji organizaciji. Ugotovil je prav žalostno dejstvo, da se pomočniškemu stanu godi tako slabo baš zaradi tega, ker se pomočniki odvračajo od svoje organi« zacije. Pred koncem je pozval vse tovariše, da pod vzamejo propagando za organizacijo od tovariša do tovariša. Kot drugi govornik je podal svoje poročilo tajnik pomočniškega zbora g. Vladimir Kravos. Poročal je o delu zbora, v minulem mesecu in se enako pritoževal čez žalostne razmere, ki vladajo med po* močniki ter vobče med trgovskimi nameščenci. V svojem poročilu je tajnik omenjal, da je pomočniški zbor izvršil med letom nešteto intervencij in povsod energično zastopal interese pomočnikov. Podrobno in izčrpno se je odbor bavil z raz« ličnimi socialnimi zakoni in k vsakemu podal svoje stališče. Ugotovil je, da so ljubljanski trgovci pokazali veliko razumevanje za uvedbo starostnega zavarovanja za trgovske nastavljence. Tajnik je v nadaljnjem natančno obrazložil pomen pomočniškega zbora in naštel vse razne koristi, ki jih imajo pomočniki lahko od svoje organizacije. Obširno poročilo je zaključil z željo, da bi bodoče poslovno leto prineslo pomočnikom lepše čase. Blagajniško poročilo je podal g. Franjo Melicer in je iz njega razvidno, da je imel pomočniški zbor v minulem poslovnem letu 25.373.87 Din prometa, in sicer dohodkov 18.377.12 Din in 7021.75 Din izdatkov. Pomočniški zbor si je osnoval tudi pod« porni fond, v katerega se steka vsako leto 50 odst. vplačane članarine in 50 odst. preostanka ob zaključku poslovnega leta. V letošnjem letu je bilo izplačanih okrog 3000 Din podpor. Član nadzorstva g. Stanko Vozelj je nato predlagali absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni za odbornike: gg. Pavel Krulc in Bogum.il Guštin, za namestnike gg. Anton Sfcrajnar, Slavko Mirtič, Štefan Vlaj, Milan Osolnik in Stanko Megušar, v nad« zorstvo pa gg. Metod Demšar in Josip Jerič. Ostali odbor, na čelu katerega stoji načelnik g. Milan Kovač, podnačelnik g. Stame Štrekelj, tajnik g. Vladimir Kravos in blagajnik g. Franjo Melicer je ostal ne-izpremenjen. Za tem je sklenil občni zbor soglasno, da ostane tudi za bodoče leto mesečna doklada v iznosu 12 Din. Nato je v lepih besedah pozdravil občni zbor tudi zastopnik Gremija trgovcev g. Anton Verbič in zaključil z željo, naj bi se pomočniki trdneje oklenili svoje matice — pomočniškega zbora, kajti le tako bodo lažje zagovarjali svoje zahteve. Po kratki razpravi o stanovskih vprašanjih je bil nato občni zbor zaključen. Ograditev studenca »Gospodična« Novo mesto, 10. julija. Podružnica SPD v Novem mestu je uvidela potrebo prikladnega zajetja in trdne ter okusne ograditve znamenitega, daleč na okoli znanega studenca, ki ga že tudi ljudstvo odlikuje z nazivom »Gospodična« (822 m) na pobočju Trdinovega vrha (1181 m) v Gorjancih. Ukreniti hoče, da se studenec ne bo nadalje cepil in okolico zamoč-virjal, in uredila ga bo. da bo kot cenjen izreden dar prirode udobno služil rastočemu turistovskemu posetu in ne manj prebivalstvu iz bližnjih podgorskih vasi, ki imajo v višavi gozdove in košenice. Podružnica je kupila zemljišče okoli studenca in dosegla zabrano sekanja gozda nad studencem. Lepo zamišljeni načrt za ograditev studenca vštevši napajalno korito za živino je izdelal domačin, inženjer g. Marijan Mušič brezplačno- Z vso naklonjenostjo spremlja namero podružnice sedanj! lastnik gozdne veleposesti, lesni industrijalec g. Ivan Šiška iz Ljubljane, zvesto pa izvaja mišljenje gospodarjev upravitelj g. Zemljak. Izvršitev načrta bo vodila podružnica v brezplačni režiji po nekaterih požrtvovalnih veščih svojih članih. — >Gospo-dična< dobi tudi svoj vrt, da jo bo poveličevalo živobarveno cvetje Trdinovega vrha. Štiri visoki in vitki topoli pa bodo vidno daleč na okoli opozarjali na romantični dvor >Gospodične« in njen mikavni cvetlični vrt Podružnica ne razpolaga s zadostnim denarnim zneskom za izvršitev nameravane potrebne, obče koristne in olepševalne naprave. Obrača se na oblasti in na prijatelje naše milobne dolenjske krajine, zlasti bajnih Trdinovih Gorjancev s prošnjo za dobrohotno pomoč. Ako se bodo v bližnjih dneh naše planinske čebelice razletele po domovih naših rodoljubov in rodoljubkinj s prošnjo za prispevek, da dobi sedaj zapuščena gorjanska »Gospodična« primerno moderno opremo, tedaj prosim, da njih topla želja ne naleti na trda srca. Pomen reteskega kopališča Ljubljana, 10. julija. Splošno j« znano, da je kopanje v Sori posebno prijetno, znano pa je tudi, da ni ob tej reki nikjer tako ugodne prilike za kopanje, kakor v Retečah, kjer je zgradil lično kopališče g. Jurče Gosar iz Stare Loke. Poleg mestnega v Mednem in Štir-novega na Ježici je to najboljše kopališče v ljubljanski okolici. Kopališče, katero je uredil podjetni g. Gosar, pa je pomembno tudi za domačo občino, ker je obisk velik in se zaradi novega kopališča nekateri letovišča rji tudi za dalje časa nastanijo v Občini. Občina pa bi imela od tega kopališča še večjo korist, če bi pomagala pri ure« ditvi boljšega dohoda do njega. Pot do kopališča vodi preko klanca in je škarpa ob njej že zelo razruvana in sesedena. Pot naj bi se razširila, škaipa popravila in po mostu bi se dalo priti do kopališča prav lahko tudi z avtomobili. Vsa potrebna dela bi se prav laihko iz« vršila v enem tednu in bi prišlo vse še ravno prav za letošnjo največjo konalno sezono. Pororavila bi se lahko izvršila iz občinskih denarnih sredstev na račun ku-luka. Izdatki bodo občini povrnjeni že v kratkem času z zvišanVni trošarinami za pijače in sploh za ves obrat lastnika ko- pališča, ki ae bo zvišal z večjim številom obiskovalcev. Železniška direkcija je po včerajšnji objavi že uvedla kopalni vlak do Škofje Loke in ko je s tem zelo ustreženo mnogoštevilnim kopalcem, bi bilo zelo umestno, da bi jim tudi občina Stara Loka izpolnila drugo željo ter popravila pot do kopališča. Smrt Cesarjeve mame Zagorje, 10. julija. Te dni so pokopali v Moravčah 761etno vdovo Alojzijo Beja, znano daleč naokoli pod imenom Cesarjeva mama. Umrla je pri svoji hčerki, omoženi Vehovčevi. Po-kojnica je bila doma iz Šklendrovca onkraj, Save in je bila njena domačija ena od najboljših v kumljanskih hribih. Po« sestvo je prevzel po vojni sin Janez, po-kojnica in njen mož pa sta si izgovorila kot in prevžitek. Cesarjeva koča je bila sicer daleč od glavne ceste, vendar pa splošno znana v rudarskih revirjih Zagorja in Trbovelj. V najtežjih vojnih časih, ko je bilo v rudarskih družinah najhujše pomanjkanje, se je izkazala Cesarjeva mama kot velika dobrotnica rudarjev. Živež, ki ga je spretno skrila pred rekvizicijskimi komisijami, je za rnal denar in tudi zastonj dajala lačnim družinam. Zelo gostoljubno je tudi sprejemala popotnike in je sploh imela blagodamo roko za vse potrebne. Nekemu posestniku in obrtniku je kar na besedo brez vknjižbe posodila 24.000 Din in ko je njegova obrt propadla, je bila do« brotljiva posestnica ob ves ta denar. V zadnjih dveh letih je živela pri svojih dveh hčerkah v Zagorju in Moravčah. Blagi pokojnici naj bo lahka gruda in ohranjen časten spomin! Pismo iz logaške kotline Dolenji Logatec, 10. julija Logatec se modernizira. Preid desetimi leti je imel še 9amo vodovod, a danes ima elektriko, svoj obonskj dom, kopališče in sedaj se še kanali žira. Kanalizacija bo izvedena na poseben način. Logatec je nam* reč ves na luknjah. Skoro vsaka hiša ima kako votlino, kamor se voda odteka ali iz katere priteka. To se pravi, da so votline dvojevrstne. Ene so v zveza s potokom Lo« gasčico in od teh nimajo ljudje drugega ka« kor ob povodnji vodo v kleteh. Druge pa so v zvezi z globoko pod zemljo tekočo Unco ali, ker smo bliže Vrhniki, Ljubljani« co. No, in ta brezna je porabil naš g. žu« pan, ki vodi in je tudi duševni oče te za« misli, za odtok vode. Kakor se govori, se razširi tudi cesta od De Glerie do Tolaži j a na ta način, da 6e razlasti svet gg. Kunica in Tolazija. Ali bi ne bilo umestneje razširiti cesito na Dolšaj« novi strani? Z regulacijo ceste na tej stra« nii bi izginila tudi leglo komarjev, tista mlakuža, kjer se goje žabe in krastače vseh velikosti in vsake starosti, in tisti starodavni podrti zid. Po dolgem času je ptršel do eJefctrifikaci-je tudi naš kolodvor. Žal, da je razsvetljava samo do polnoči. Lastnika elektrarne bi prosili, da temu odpomore. V našem kopališču je vsak dan vse živo. Celo iz drugih krajev prihajajo ljudje tržfr* vait dobrote ljudskega kopališča. Za snago in red, ki tu vlada, smo županu zelo hva« ležni, vendar imamo zaradi tujcev še nekaj želj, za katere prosimo, da 6e upoštevajo. Bazen naj se vsak dan osnaži in napolni s svežo vodo do roba. Nabit naj bo tudi od občinskega odbora potrjeni cenik za ko« pam«je. V nedeljo 12. t m. ob 16. bo javni na« stop tukajšnjega Sokola. Ta dan se zberejo tu Sofcoflstvo cele Notranjske rn druga g o* stje, ki jih zanimajo logaške 'krasote. Pri« dite! Zagotavljamo vas, da bo6ite z vso gostoljubnostjo sprejeti! Poizkusen vlom na Otočah Podnart, 10. julija. Na Otočah je splezal v sredo okrog polnoči drzen tat skozi okno v gostilniško »oibo pri g. Maiklju. K sreči je ga. Marki jeva zvečer zaklenila vsa vrata, ki vodijo iz gostilniške sobe, tako da je bil vlomilec s svojim opravilom hitro pri kraju. V sobi se je nahajalo nekaj perila, od ka« terega si je izbral 8 rjuh in zopet odnesel pete po isti poti, po kateri je splezal v sobo. Do drugih predmetov ni mogel priti. Okno je pustil tat odprto. Na deskah, koder je hodil, so se prav dolbro pozmale stopinje bose noge. Neznanec je moral biti že nekoliko izvežiban tat, ker je vlam-ljal bos, vendar je bil nepreviden, ker ni zabrisal za seboj sledi, zlasti ker je njegova noga taksna, da so ljudje že kar lahko uganili osebo vlomilca. Vlomilec se je zvečer mudi! v gostilni in je tukaj splošno znan. Orožniki ga vneto zasledujejo in bo 5 rjuh kmalu priro-malo nazaj v lastnikove roke; tri je namreč že takoj po vlomu pustil na vrtu. Danes ob 4«» ^ 8. In 9 ^ premiera razkošne opereto ob znižanih letnih cenah Markiza Pompadur Any Ahler, Walter Jahnkuhn Ernst Verebes, Ida Wust Visoka skladovnica drv se je zrušila Podsula je 3 delavce In jfh poškodovala - Eden v bolnici umrl Ljubljana, 10. julija. V velikem skladišču tvrdke s premogom in kurivom Dominik Cebin ob Pokopališki ulici št 4 so davi ob 7. začeli trije delavci žagati bukova meterska polena, ki so bila zložena v tri, okoli štiri in pol metra visoke skladovnice, stoječe druga tik druge. V tem skladišču delavci redno žagajo na cirkulaiki bukova drva in jih potem cepijo. Doslej je šlo vse v redu brez vsake nesreče, čeprav so bila drva naložena v visoke skladovnice, a so jih vedno previdno jemali odnosno jih poprej zmetali s skladovnic. Tvrdka Dominik Cebin je najela cirkularno žago pri g. Žitniku na Ižanski cesti, ki je dal hkra-tu na razpolago še dva delavca: Žagarja Viktorja Lahajnerja in podajača Alojzija Lapajneta, a tretjega delavca Ivana Uran-karja je določila tvrdka Cebin. Poslovodja tvrdke Pavel Turk je še delavce poprej opozoril, naj bodo previdni, ker se lahko primeri kaka nesreča, ko so drva tako visoko zložena. Cirkularko so zapeljali v neposredno bližino prve skladovnice. Začeli so ob 7. z delom. Alojzij Lapajne je polena poda« jal s skladovnice, delavec Ivan Urankar jih je nato podajal Žagarju Viktorju La-hajnerju. Delo je šlo urno od rok. Napako so storili, da so polena prve vrste se-žagali skoraj do tal. Ker so se pri žaganju tla tresla, je najbrže to povzročilo, da se je začela druga še nedotaknjena skladovnica, ki je zgubila oporo, majati in ob 7.20 se je začul močan trušč. I>rva so za-grmela in podse podsula vse tri delavce. Prva je začuila grozen ropot žena poslovodje Angela Turk. Hitela je takoj na pomoč poškodovancem. Poklicala pa je tudi bližnje sosede. Z največjo naglico so začeli odmetavati polena, da bi prišli do poškodovancev. Pomagali so inž. Pire, ki stanuje v bližnji vili, njegova služkinja in dva delavca sosedne tvrdke »Iliriie«, od koder so tudi telefonično poklicali rese« 1 Telefon 2124. Mokronog - letovišče Ljubljana, začetkom juRja. — Kam, praviš? — V Mokronog. — Le kaj ti pade v gflavo! Na letoviSče v Mokronog? Še nikoli ni bilo slišati, da bi šel kdo doli. Za to je samo Gorenjska. — Prav zato, ker nihče ne gre doii, mo« ra biti posebno zanimivo. In se nisem varal. Kraj sam je čudovito lep. Res čudno, da ga ni6o Ljubljančani še iztaknili. — Imate kaj tujcev? sem vpov je hotel že dvakrat lansko leto zanetiti požar na skednja, a so ogenj vselej ob pravem času pogasili. Gotovo isti zlikovec se je lansko leto znesel nad Pretnarjevo kravo, ki ji je ponoči v hlevu zadal več vbodov z nožem po raznih delih telesa. Hudobneža, ki zasluži pošteno kazen, dosedaj še niso mogli izslediti. ZACHERLIN mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatljicah uniči ves mrčes. — Dobiva se povsod. — »Zacherlin«, Ljubljana, Beethovnova ulica št, 16, 191 »JUTRO« St 299! 4 Sobota, H. VEL 1931 Domače Testi * GrSk® odlikovanje nafte domače ske obrti. Državni zavod za pospeševanje ženske obrti v LJubljani Je bil zaradi svojih lepili izdelkov, razstavljenih ▼ Solunu, odlikovan z zlato medaljo in diploma * Imenovanie ▼ državni službi. Inženjer Vinko Con iz Ljubljane je imenovan ra uradniškega pripravnika ori kraljevski banski upravi drinske banovine ▼ Sarajevu. * Diplomiral le z odfiko m dunajski internacionalni akademiji za politiko in gospodarstvo g. Prinčič iz Laškega, oo roda Z •^Teoretilno-praktični Izpit Iz mornariške higiene in zakon odajstva j« napravil « izvrstnim uspehom na univerzi ▼ Padovl, oziroma pri pristaniškem zdravstvenem uradu v Benetkah zdravnik t Tolminu s* dr. Alfonz Serjun. • Cegki profesor^ ln d!J»W ▼ Jugoslaviji. V Sarajevu se mudi petdeset češkoslovaških profesorjev ln dijakov trgovske akademije iz Budjejovic. V Sarajevu ostanejo nekaj dni, potem pa nadaljujejo ekskurzijo na naš Jadran. • Ekskurzija avstrijskih montanistov v Trbovljah. V četrtek se Je mudilo v Trbovljah 10 akademikov montanistov, med katerimi so bili 3 Jugosloveni in 6 profesorjev montanistične visoke šole v Leobnu. Ogledali so si vse rudniSke naprave, posebno dnevna kopa na Neži in Doberni, Savski rov, separacijo ln zalivalne naprave na Ret ju. O vseh napravah so se izrazili, da so najbolje in najmoderneje me-Jene, kar so jih do sedaj videli. bTAo-velj so odpotovali v Mežico, od kod^ se potem vrnejo, da si ogledajo Se geofizifini zavod na ljubljanski univerzi. • Razde službe ekonoma. Banska nora-va dravske banovine razpisuje v Javni ienskd bolnici v Novem mesta službe> eko-8?ma v staležn banovmskik uradnikov. Prosile- za to službo morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno od-nosno hinov.nsko sjjžbo ln moralo imeti najmani £ let botniško-ekonomske aH računske nt ravne slu.'be Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din ko^ovane prošnje, opremljene s obilnimi ta zadostno kolkovanimi orilogann, ie vložiti najkasneje d0 jo. t. m. pri k-a»evsJU banski upravi ▼ Ljub arw ^__. ♦ Tečaji učftellstva za rokotvorni pon* ▼ Ljubliani In Maribora. Z odlokom ban-ske uprave so sprejeti v tečaj za rokotvorni pouk nastopni učitelji ta učiteljice: Ljubljana: 1 Suhadolc Peter, Videm ob Savi 2. Ambrožič Angela. Vel Polana. 3. Ljubič Mirko Dobrovnik. 4. Hvatal Franc, Krtina. 5. Gaberšček Anica. Zalog. 6. Pre-šern Adolt Kužell. 7- Milkovič Adam, Kar-lovica, 8 Legiša Hinka Rajhenau. 9 elemente Avguštin. Zg. Dolina. 10. Lukovšek Ivana. Javorje. IL Vidic Edvard. Reteča 12. Kraker Lado. Raka. 13 Burja Ljudevit, Kostanjevica. 14. Vidmar Drago. Sv. Je-dert ori Laškem. 15. Vidmar Ferdinand, Sv Lenart ori Laškem. 16. Mihelčič Ivo, Javorje. 17. Ponikvar Stanislav, Sv. Gora, 18 Fegic Bogomir. Ljubljana mesto. 19. Steblai Marija. Tomišeli, 20 Škafar Ivaa, TomišeH. 21. Oregorič Edvard. Sčavmca. 22 Gruden Danica. K rižev d pri Ljutomeru. 23. Milavec Josipina. Rakek. 24. Cebo-hin Franc, Stari trg, 25. Štraus Milan, Kri-ževci v Prekmurju. 26. Zajec Pranja. Cre-mošnjice. 27. Žumer Anton. Zužemberg. 28 Zebre Rosanda. Begunje, 29. Mokorel Viktor. Kropa. 30. Rupnik Ivana, Kranjska gora. 31. Rupnik Josip. Sv. Ema pri Šmarju. Maribor: L Župevc Slavka Sromlje. 2 Vouk Dragotin, Skomarje, 3. AljančK Marica Mokronog, 4. Prinčič Stanislav. Čatež ob Savi 5. Haller Pavla. Dol ori Laškem. 6. Kotnik ViligoJ, Lehen, 7. Kristan Zmagoslav. Slov. Bistrica. 8. Lorber Angela. Laporje. 9. Rom Viktor, Slov. Bistrica. 10. Haberman Fran. Maribor, IL Wieser Friderika, Maribor. 12. Fermga Fran. Mar i i« Snežna. 13. FiJipič Marica. Selnica ob Dravi, 14. Zupan Ana. Gor. Lendava. 15. Beloglavec Maks, Remšnik. 16. Alt Danica. Prevalje. 17. Hrovat Stane, Sv, Urban pri Ptuju, 18. Burger Mihalla. Haidina, 19. Kožar Ana. Sv. Florijan ori Slovenj gradcu. 20. Koželj Mirko. Sv. Peter pod Sv. gorami 21. Kajdiž. zasebno žensko učiteljišče v Mariboru. Udeleženci tečaja se zbero v Ljubljani na tehnični srednji šoli. v Mariboru na državni deški meščanski šoft v ponedeljek 13 t m. ob 8. Posebnih pismenih obvestil udeleženci ne prejmejo. • Učiteljski sadruino-knftgovodskl tetsj v Ljubljani Glede na to, da se prične tečaj šele L avgusta tn bo trajal do 14. avgusta in ker je na merkantilne tečaje naval, podaljšuje ljubljanska sekcija UJTJ termin za prijavo v zadružno-knjigovodski tečaj do 20. t m. Sekcija povrne udeležencem potne 3troške, bo plačala prenočišče in preskrbi brezplačno vse tiskovine in potrebščine za tečaj. Prehrana je v menzi cenena. Učitelji in učiteljice, izrabite ugodno priliko Beda j, ko Vam je tečaj na razpolago. * Sprejem gojencev v artiljerljsko pod-oficirsko šolo. V artiljerijsko podoficirsko šolo v Cupriji. ki ima čin nižje strokovne vojne šole. se sprejme letos večje Število gojencev iz civila in vojaštva. Šola traja dve leti. Kandidati iz civila v starosti od 17. do 21. let morajo biti zdravi in sposob- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ▼ LJubHanl dne 10 hiHia 1931 številke za označbo kraja pomenilo; I Čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v 5. smer hi brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura: Prve številke pomenijo nai višja druge najnižjo. Liubi'ana 7 764.8. 17.1. 50. 5. — Maribo- 7 764.4. 17.7. 72 WNW 1. 10. —% —: Zag-el 7 764.4. 19.0. 61. tiho. 4.--* Beograd 7 761.9. 19.8. 75. NNW U-—; Saraievo 7. 763.3. 17.9. 74. tiho. 8. —; Skop!je in Kumbor ni depeše; Splft 7, 761.9. 24.2. 30. NW 4. 0,--; Rab 7. 764.2. 21.0. 53 N 4. 0. — Vh 7. 761.3. 19.4. 50. N 10. 0.--. Najvišja temperatura ▼ Ljubljani 26.8. Mariboru 25.0. Zagrebu 30.5. Beogradu 30.4. Sarajevu 31.3, SkopHu 36.8. Splitu 33.6. Rabu 31.7. Visu 3L3: najnižja v Ljubljani 15.5. Mariboru 13.4, Zagrebu 16.2. Beogradu 16.3. Sarajevu 14.5. Splitu 20.1, Rabu 18.8. Visu 17.9. Solnce vzhaja ob 4.21, zahaja ob 19.48, hma vzhaja ob 0.4, zahaja ob 15.16. ni za votaško službo ter dovoijno pismeni, kar se bo ugotovilo pri sprejemnem izpitu. K izpitu pripuščeni kandidati dobe ori pristojnem vojnem okrožju nakazilo za brezplačno železniško vožnjo v Cuprijo. Po zakonu o ustrojstvu vojske so plače za podoficirje po voljne. Narednik lahko doseže letno plačo 10.980 Din, posebno draginj-sko doklado ter stanov?*-'- hrano in obleko. Oženjeni podoficrji dobe še redr« stanarino ter draginjsko doklado za rodbino V$i imajo tudi pravico do pokojnine. Prijave za sprejem v podoficirsko šolo spre-iema do 20. septembra komanda artilerijske podoficirske šole v Cupriji. Natančnejši pogoji so razvidni iz razoisa v 24. letošnji številki »Vojnega lista«. * Trideseti tečaj kmetijske gospodinjske šole Kmetijske družbe v Ljubljani se bo otvoril leto 1. oktobra in bo trajal 11 mesecev Gojenke bodo morale stanovati v zavodu pod vodstvom sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubliani. Teoretičiv del bo obsegal verouk, vzgoie-slovje. računstvo, knjigovodstvo in kmetijsko gospodarstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo. živinorejo in živinozdravstvo. oolje-delstvo in kmetijsko kemijo. Praktično se bodo vežbale v kuhanju, ročnem in strojnem šivanju, krojnem risanju, pranju, likanju. mlekarstvu, sirarstvu. vrtnarstvu in drugem. Gojenke se bodo vadile tudi ravnanja z bolniki in bolno živino. Gojenka. ki bo sprejeta v zavod, bo plačevala za mesečno oskrbo s hrano 450 Din. Vsaka naj vzame s seboj no možnosti eno nedeljsko obleka 2 obleki za delo. 2 para čev "ev. 1 nar vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih nočnih srajc ali jopic za ponoči 3 barvana spodnja krila- 2 beli spodnji kri- srajce. 6 parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, 4 kuhinjske in 2 navadna predpasnika. 2 nara rjuh. 4 prevleke za blazine. 4 bnsače in 4 servijete. Gojenke morajo dovršiti 16. leto, predložiti zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevala da so zdrave, navesti stan staršev in njihov glavni poklic. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja in zavezati s« morajo, da »e bodo vestno ravnale po hišnem redu in izvrševala naložena jim dela. S temi oo-i z! DOtrebnimi prilogami ooremliene lastnoročno pisane nekolkovane orošnie za S*® nr*j vpošljejo na Kmetijsko družbo v Ljubljani do 31. t m. • Prvezoniki g tovornimi avtomobili! Prejedi smo: Da zaščitimo svoje stanovske interese, nam je potrebna stanovska orga. naaauaja. V svrho tozadevnega dogovora se najvljudneje vabijo interesenti cele bano» vane na sestanek, ki bo danes 11. t. m. ob 9. dopoidne v vrtnem paviljonu restavraci« je pni »Levu« v Ljubljani Gosposvetska cesta. • Otvoritev bakanke železnice. Jutri dopoldne bo slavnostno otvorjena ta prometu izročena nova železniška proga Ba-kar-pristanišče, dolga 10.400 metrov. Opoldne bo v Bakra svečan banket. • FilateDstična razstava v Zagrebu. Hrvatsko filatelistiCno društvo v Zagreba priredi tudi letos filatelističen dan v zvezi a filatelistiCno razstavo v prostorih umetniškega paviljona. Razstava se bo vršila ▼ dneh 5. do 8. septembra. Razstavni odbor Jamči za vse razstavljene predmete, ako je razstavitelj zahteval zavarovanje v prijavnici ta plačal ustrezajočo pristojbina • Ti* In «mnen!k krrfhi Petra v Sarajevu. Vprašanje ureditve Trta kralja Petra in postavi W spomenika blagopokoj-nemu kralju - osvoboditelju v Sarajevu se bliža zaključni fazi. Občinski svet šara jevski je oa seji storil sklep, naj se tako? razpiše natečaj za načrt in regulacijo trga v zvezi z določitvijo mesta, kjer naj se vt-fikemu pokojniku postavi snomenik. Obenem naj se takoj razpiše natečaj za najboljšo skico trg* in za načrt spomenika, f» katerega so že zbrana potrebna sredstva. Odkritje spomenika naj se izvrši v letu 1933. • Novi grobovi. Umrla Je v četrtek ca Bregu pri Celju t starosti 41 let ga. Jerč- "»Proga posestnika ta gostilničarja na Bregu ta črkostavea v Zvezni tiskarni v Celju g. Franca Podrža-Ja. Pogreb se bo vršil danes ob 17. na oko-liSko pokopališča — V Radvanju Je včeraj umri v 82 letu posestnik g. Pesek Ivan. Pokopali so ga na radvanjskem pokopališču. — V LJubljani je umrl L aran-žer mestnega pogrebnega zavoda g. B ajda Ivan. Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob 15. uri. — V fikofji Loki Je preminila gdč. Katarina Hafnerjeva, trgovka ta posestnica. Blago pokojnico bodo pokopali v nedeljo ob 17. na domačem pokopališču. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje. • Ukinjenje dovoljenj za mm trafika Udruženje tobačnih trafikantov nam je poslalo: Kakor izvemo iz eograda. je izdal direktor uprave državnih monopolov na-redbo d* se za mesta in večje trge popolnoma ukineta dovoljenja za nove trafike. Z veliko zadovoljnostio pozdravljajo trafikanti to neredbo. ki je bila že skrajno potrebna. kajti v mestih tn večjih trgih so rasle trafike kakor gobe po dežju. Če bi šlo talco naorej. bi imelo to za posledico propast vseh revnejših trafikantov, posebno pa takih, k! so vojne žrtve. Da je prišlo do te naredbe. se imamo zahvaliti zg. banu dr. Dragu Mar«*'"ču in ljubljanskemu županu g. dr. Dinku Pucu, ki sta spričo težavnega položaja trafikantov zastavila svoj vpliv v pomoč trafikantov. Obema najlepša hvafa! • Nov most aa Kiti ud Žužemberku. Uprava Dravsk« banovine je sklenila, da se prihodnji me« »c prične gradba novetra mostu preko reke Krke pri Žužemberku. Gradbeni troškj so preračunani na 322.671 dinarjev • S češnje je padla. TRI posestnika Ro-žanci v Breznid v Poljanski doKni je splezala v sredo popoldne na rtecej visoko dreva da si natrga češenj. Dekle je nabralo že precej plodov, ko se je pod mladenko odlomila veja. Nabiralka je padla nad 5 m globoko na trda tla. S precejšnjimi notranjimi poškodbami in v nezavesti so prepeljali ponesrečenko v Škofi o Loko k zdravnika dr. Meta Rauta. ki to dekletu potrebno pomoč. * Čudna ribiška nezgoda se ie primerila davčnemu nadupravitelju g. Francetu Adamiču iz Škofje Loke Goso. nadupravitelj je na nekoliko prodnatem svetn v Podpul-ferci lovil ribe. Baš je zooet zamahnil s trnkom oreko glavo, toda to not ni bila na trnku riba nego modras, ki se je neznano kako nataknil nanj. Strupena olazilka 'e vrhu tega zlomila ribiču še palico. Seveda ie ribič strupeno žival takoi prbil. * Pogrešane osebe. Od svojega očeta, sodarja Josipa Hočevarja v Zg. Šiški 106 je neznano kam pobegnil 14-letni sin. mizarski vajenec Josip Hočevar. Dečko je za svojo starost dobro razvit in je bil Dri odhodu oblečen v rjavo obleko. S seboj je vzel tudi naJirbtnik. — Od doma ie pobegnila že pred kakimi 14 dnevi 18 letna Danica Mesečeva, no poklicu pletilja, stanujoča pri starših Pod'ježami 13 v Mostah. — Kot ubežnika iščejo tudi 9 letnega Josipa Filipčiča. učenca H. razreda osnovne šole v Kapelah pri Dobovi Pobegnil je od doma že 26. preteklega meseca in ni za njim nobenega sledu. * Smrt starega čudaka. V Suibotioi je umori upokojeni sodnik tamkajšnjega okrož* nega sodišča Mihajlo Kretjničan v visoiki starosti 85 let Njegovo življenje je bilo prav zanimivo. Stari samec je nad 40 let živel v hotelu »Beogradu« v sol« 5. Zadnjih sedem kt je bil bolan in »i zapoiščal sobe; le bu in tam je skozi okno gledal na uffica Njegova poslednja žeflja je bila, da ga po» kopljejo v traku. * Sedemletni otrok se le v zvoniku smrtno ponesrečil. Kakor poročajo iz Dobrne, se je v zvoniku tamkajšnje cerkve na grozen način ponesrečil sedemletni sinček mešana Mastnaka. Ko so v sredo zvonili nekemu mrliču, je prišel v zvonik tudi sedemletni Mastnakov fantek, češ da bi rad pomagal zvoniti. Njegova želja se mu ni izpolnila, zato ie fantek zlezel na stopnice in eledal, kako drugi zvonijo. Ko je ura v stolpu začela biti osem. se ie po nesreči utrgal nad 100 kg težki utež in padel nesrečnemu otroku na glavo. Utež je fantku oopolnoma zdrobil lobanjo, tako da Je na mestu obležal mrtev. Truplo so prenesli na fantkov dom. kier se ie niegova mati od žalosti onesvestila. * Sreča v nesreči. Iz Petrovč nam pišejo: Ko se je dne 8. t. m. popoldne peljal Ko« tarjev avtobus (Vransko) iz Celja v smeri PT<>ti glavnemu križišču nasproti gostilne pri Knižih v Petrovcah, je privozil po »krajini cesti ,iz Velenja rootociklist Zaradi visoflcega hmelja motociklist prihajajo« Sega avtobusa ni pravočasno opazil iin je švigmiiil iiz stranske na glavno cesrto. Karam« bol je bil neizogiben. Motorno kok> se je popolnoma razbilo, voznik pa je imej iz« redno srečo, da je 06>tal nepoškodovan. So« fer avtobusa in tudi motociklist sta ugotovila, da ne zadene nobenega krivda. ♦ Nedovoljeno sajenje tobaka v hrvat* skem Zagorju. Kalk-OT poročačjo iz Varaiž-diraa, se je v hrvateikam Zagorju in Madja-murju v zadnjih letih razpasla navada, da kmetje btrez dovoljenja sade tobak in s tem oškodujejo državni monopol. Obla« stvo je sedaj ponovno opozorilo prebival* stvo, da bodo vsi, bi brez dovoljenja go(je tobak, kaznovani z vasoflriimj denarnimi globami in tudi z zaporom. Finančni organi bodo ogledoval vrtove m njive im uničili zasajeni tobak, krivce pa izročili sodišču. ♦ Izgubljena denarnica. Na dan planinskega slavja na Peci Je bila med Tomaževo ln Uletovo kočo izgubljena denarJl-ca z večjo vsoto denarja in z osebnimi listinami Pošteni najditelj naj jo izroči načelstvu podružnice SPD v Mežici. Isti dan je nekdo izgubil na noti od Uletove koče do sedla denar. Hrani ga na če!stvo podružnice. kier z? '"hko 'oc+niv ♦ Društvo gozdnih posestnikov opozarja da ni izdalo nobenemu uslužbencu pravice nabirati člane, pobirati članarina sli izda« ja kafcršnaikoli potrdila. ♦ Defravdant Borovanski tzn£en nagim oblastvom. Mestni senator Geza Borovan« sfci v Velikem Bečkerdku, ki je nedavno o/bJSmeikemiu ubožnemu fondu ponev erii 500.000 Din ta pobegni! na Madžarsko, je bij aretiram in fztročen jogoslovenskiiim obhu etvom. Predvčerajšnjim je bfl esfcortiran v Velika Bedkerek in izročen tamošnijecaa so« dašfiu. KREMA ^0« I DrK Trite SehrMarJt | V«mje koi« pr«d Tne«. jem m daj« koH M^oret« harve. • Zločin odkrit čez 13 let. Na zanimiv način Je v Mitrovici bil te dni odkrit zločin, ki Je bil izvršen pred 12 leti. Meseca februarja 1919 Je bila v gostilni Milana Gujatiča zbrana večja družba, med drugimi občinska stražnika Stevan Košar ta Sava Radojčič. Naslednje Jutro so našli Kosarja v bližini gostilne ubitega. Zločin je doslej ostal nepojasnjen. Te dni pa se Je pil orožniSM postaji oglasil kmet Luka Ivanov ta izjavil, da je v kritični no« videl, da Je Radojčič ustrelil Kosarja. Ker pa Je Radojčič sirov človek, si ga ni upal ovaditi Sedaj je bil Radojčič aretiran ta Je proti njemu uvedena preiskava. * Obleke ta klobuke kemično čisti, barva. nlfslra ln lika tovarna Tos. Reich. ♦ Delajte, ko mislite, da ne morete defafl. Potegnite iz žepa polnilno pero jn pisemski papir in rešujte korespondenco v vlaku, v alkvarni, na vrtu v senci. Izborno Vam bo rfužilo le svetovnoznano MomtbJanc polnilno pero, kfi ga dobite pri M. Tičar, Ljubljana. Iz L)nbl|ane n— Prihod sdovenskfh rojakov Iz Amerika Z včerajšnjim monakovskim brzovla-kom je oreko Jesenic prispelo v Ljubljano 83 naših rojakov - izletnikov odnosno povratnikov iz Severne Amerike. Skupino, jri io tvorilo rojaki iz Clevelanda in New Yorka. je vodil g. Avmst Kollander. poslovodja ori tvrdki J. Michelich & Co * Cievelandu. Vračajo se nekateri c svojimi družinami, ker nameravajo za stalno ostati v stari domovini, ko ne dobijo več v tujini primernega zaslužka. OJroH 25 je izletnikov. ki se potem čez mesec ali več povrnejo nazaj v Ameriko. Ameriški roliki so večinoma doma iz Dolenjske. Notranjske, štajerske, a iz Prekmuri-' iih je nrišlo 18. V New Yorkn so se 1. iulija vkrcali na br-zoparnik francoske družbe »Transatl?n-tioue« ter so se no morju vozili 5 dni in nekaj ur. Izkrcali so se v francoskem pristanišču Havra od koder so nadaljevali pot 00 železnici Vožnja po morju je bila jako prijetna. Vozili so se namreč na velikem. razkošno opremljenem in udobnem brzoparniku. ki je podoben drugemu druž-binemu narniku »lile de France« Brzooar-nik opravlja svojo prometno službo med Evropo in Ameriko na progi Havre—New York. V Parizu so jim vodniki omenjene družbe razkazali znamenitosti mesta Družbin zastopnik za Dravsko banovino je g. Ivan Kraker. ki ima svojo pisarno v Kolodvorski ulici 35. Na gla/nem koloivo-ru so roiake pozdravili noleg sorodnikov in znancev izseljenski nadzornik g. Fink. akad. slikar g Jakac m uradnice g K?a-kerja. ki so poskrbele, da je bila nrtliar* redno oddana. Amerikanci so se iz Ljub-Iiane odpeljali v svoje roistns kraje- u— Delavci Iz tajine se vračalo. Iz Lu-Ksemburga se je oreko Jesenic v domo/i« « vrnilo 94 delavcev, večinoma Hrvatov in Dalmatincev. ki so delali p,- tamošnjih rudnikih in tovarnah, a so biU zaradi 00-man kanja dela reducirani V Liuoliano ie la skupina renatrirancev prispela v četrtek zvečer. Izseljenski urad je poskrbel, da so delavoi nadaljevali vožnjo da'>'e v roislne kraie. Naše kvnzu'arns in obinej-nt oblasti so !.m šle pov«od na roko. Pričakovati je prihodnie dni. aa se še več delavcev povrne iz tujine. u— Društvo »Soča« ima drevi ob 20. pri »Levu« redni letni občni zbor. Dnevni red običačjen. Vstop dovoljen samo članom društva, u— Jugoslovenski akademski klub javlja članom, da so prispele legitimacije iz Beograda in da jih lahko dvigneio do ponedeljka od 10,—12. v avli univerze. u—- Sokol Vič onozarja na svojo jutrišnjo javno telovadbo, ki bo na vrtu Pavličeve gostilne na Glincah. Nastopijo vsi oddelki na orodju in s prostimi vajami, k! jih bo spremljala godba Sokola I iz Ljubljane. Društven' starosta bo ob tej priliki razdelil deci tekmovalne diplome za vidovdan-ske tekme. Po telovadbi bo običajna zabava z godbo fn plesom V paviljonih bodo na razpolago gorka jn mrzla jedila u— Organizacija diplomiranih tehnikov vabi vse svioje članstvo na širši sestanek. fa,teri " b° vršil 14. t m, v prostorih hotela »Miklič« (klet) ob 20. uri. Zadeva zelo važna- n— Slovensko lovsko društvo v Ljubljani obvešča člane, da je na njegovo intervencijo izjavila tvrdka Vajda iz Cakovca, da vzdržuje cene za ustreljene srnjake tudi nadalje v isti višini kakor so navedene v zeleni prilogi letošnje Junijske Številke »Lovca«. P— Rojaki Prhnorcf! Prvi nastop pevskega zbora »Tabora« bo v nedeljo 19 t m. v Šiški (Reininghaus)! v hotelu* Flea čarobna razsvetljava, nebroj balončkov, rakete, Jazz-kapela itd. ODPRTO DO 2. URE POPOLNOCI u— československ* obee v Ljubljani za-Jlždl v nedčli dne 12. t. m. do Kranje n&-vštčvou k českč Besed« v Kranjl, kterf, po-Md& toho dne odpoledne ><5eskou pout< ve volnš pttrodš »Na Laborah« v Kranju, s bohat^m programem. Zveme všechny čle-ny k dčasti pfi tomto zžjezdu nArodni kroje vltfiny. Slavnost se pofadA v pftpadč nepttznivčho počasi v Ndrodnim domS v Kranju. Odjezd turistick^m vlakem, krom toho dopolednim i prv^m odpolednim vlakem. Informace jednatel KlapSlek v CeskS prtmyslovč banca u— TK Skala ofcveSEa Sanstvo, de se za nedelja 12. t. m. določeni skupni izlet na Ojstrico preloži na 26. t m^ ker bo ta dan otvoritev skaLaške »Luške koče« (1 uro pod Konošioo), ter bo sUn^pni izlet združen s to otvoritvijo. u— Čebelarski Wet, Danes priredi Cebe« lansko društvo izlet v Skofjo Loko, da si članstvo ogleda vzorno urejeno čebelno prašilno postajo g. Okonia. Odhod iz Ljub« ljane z glavnega kolodvora ob 1135, po« viraitek z večernim vlakom. Naj nihče ne zamudi prflžke, da se seznani s pripravami, ki so potrebne za talko postaja u— Muslimani, stanujoči v Ljubljani so opozarjajo, da se je rok za popis oseb mtu slimanske veroizpovedi podaljšal do vštete« tega 26. t. m. Popis bo ob delavnikih od 9. do 14. in ob nedeljah od 9. do 11. v domovinskem uradu mestnega načelstva v Ljubljani Mestni tig 2-II, soba 46. Listine, ki jih mora vsakdo predložiti, so razvidne iz razglasa, ki je nabit na občinski deslri in bi je bil objavljen v začetku tega meseca v tukajšnjih dnevnikih. u— Na kopališču g. Stirna uta Ježicf bo v nedeljo popoldan igrala delavska godba »Zarje«. u— Dar slepcem Namesto cvetja na kr« sto pokojnemu Dorčetu Rovanu so daro« vali njegovi tovariši in tovarišice fakturnega odid. TPD Podpornemu društvu slepih 200 Din. Iskrena bvalal u— Prve maline. Na Itablhmskem trzu so se Doiavile prve maline ^icer še v mantši množini. Maline so izredno lepe. Neka stranka jih je kupila kar 60 kg. Mad-ne so še razmeroma drage šr so po 5—6 Din kr. u— Dve msaeflL Brusač France Bo-Stjančlč, zaposlen pel Stavbni družbi, star 60 let, je doživel včeraj bodo nesrečo. Okrog 15.30 mu Je padel na Smartinski cesti poleg skladišča na ramo težak tram ta mu zlomil ključnico na desni rami. — Delavec Martin Kalan zaposlen v Javnih skladiščih na Dunajski cesti, Je padel včeraj dopoldne pod tovorni voz ta se hudo poškodoval po rokah ta na glavi. Oba poškodovanca so spravili z reševalnim avtom v splošno bolnico. 9— Ostanki rimskega zida. Nasproti Ulice rimske lerfje. nost*vT?afo dvonadstropno hišo fiskarnarja «. Hrovatma, so predvčerajšnflm pri ko«""fu temeljev naleteli na močno kamneito zidovje, široko 3 metre, ki do 4 metre v zemljo. Črja zidu rre v smeri imenovane ulice Odkrite zidovje je Izredno dobro ohranjeno in tako trdno, da ga morajo razkopavati s sve- dri na stisnjeni zrak. Zidovje Je brezdvo- ma ostanek oziroma temelj rimskega zidu, ki ga imamo ohranjenega na Mirjji za tehniško srednjo šolo. u— Avtobus ga Je podrL Na Celovški cesti v bližini Koso ve. gostilne v Zg. Šiški se ie pripetila včerai hujša nezgoda. Okrog 10. se je vozil po omenjeni cesti s kolesom trgovski zastopnik Valentin Gre-gorc iž Jarš. Za njim se je pripeljal neki avtobus, ki i* po levi strani vozečega Gre-gorca podrl 00 tleh. Gregorc je dobil pri padcu manjše poškodbe, hujše oa so notranje poškodbe Morali so ga prepeljati z reševalnim avtom v splošno bolnico. u— Smolo sta imela Hlapec Josip Š. »e vozil z dvT/prežnim. z gramozom naloženim vozom po Krakovskem nasipu čez most kier pa ie zavil tako nerodno da je po neprevidnosti podrl olinsko svetiljko. Enako smolo ie imel tudi šofer tovornega avtomobila France Š.. ki ip zjutraj z avtom podrl ori dovozu gramoza plinov kan-delaber na nasprotni strani Voznika sta oškodovala mestno občino za okrog 400 dinarjev u— Okradena pleskarja. V nezaklenjeno skladišče pleskarja Franceta Krištofelca v Florijanski ulici 22 se je splazil neznan zK-kovec in mu ukradel iz hlač. visečih na kljuki. listnico z nekai gotovine in raznimi dokumenti Kmalu zatem, ko sta bila Kri-štofelc in njegov tovariš France Jančar za poslena v I. nadstropju, se je tat ponovno vrnil in ukradel prvemu suknen suknjič, v katerem ie bila srebrna ura. drugemu pa je izmaknil iz žena suknjiča Črno listnico z vsebino okrog 60 Din. Iz Celja e— Potovanje Sokolov Iz Celja v Pariz. Pred dnevi je odpotoval na telovadne svečanosti Mednarodne telovadne federacije v Pariz starosta celjske sokolske župe bc. Jože Smrtnik, ki bo vršil funkcijo sodnika. Včeraj ob 15.39 so se odpeljali iz Celja v Pariz br. Tone Grobelnik in Tina Novak in sestre Mirka Grudnova. Rja Hrašovče-va. obe iz Celja, in Lizika Petričkova iz Žalca. e— Oddala služb pri mestni poBcSL V tajni sei-i občinskega sveta v sredo zvečef je bilo oddanih 33 službenih mest pri predi stojništvu mestne policije, in sicer mesto konceptnega uradnika. 3 mesta pisarniških uradnikov. 2 mesti pisarniških pomočnic. 4 mesta policijskih agentov (1 nadzornik policijskih agentov in 3 agenti), mesto uradnega sluge, 22 mest organov varnostne straže, med njimi mesto poveljnika varnostne straže. Imena oseb. ki so bile sprejete v policijsko služIjo, bodo objavljena pozneje, ko bo banska uprava odobrila imenovanje. e— Podružnica Jorostoveuske Matice v Celja je imela v sredo zvečer zbor, ki ga je vodil "Tdsednik g. dr. Bavdek. ki se le v uvodu spominjal med letom umrlih članov. Tajnica gdč. Almlra Grudnova je poročala o vseh važnejših dogodkih v društvu v minil em letu. Po poročilu blagajnika g. Mimika ie bil po večini zopet izvoljen stari odbor, le kot predsednica je bila namestu pokojnega notarja g. Drukaria izvoljnea ravnateljica dekliške meščanske šole gdč. Zupančičeva. Pri ste-čajnostih Je bilo obravnavano vprašanja kako bi bilo mogoče povečati društvene dohodke. e— Sokolska župa CeOe prosi vsa kf imajo še račune za župni zlet da predložijo svoje terjatve za župni ziet v Ceflu do 15. t m. župi Za one. ki bi do 15 t m. ne predložili računov, bo žuoa smatrala. da so se odpovedali terjatvam v korist žnoe. e— Strelska družina v Cc9r »poroča. da v nedeljo 12. t m ne bo streljanja T Pečovniku zaradi popravil na strelišču. e— Nogomet v nedeljo. V nedeljo 08 17 JO bo na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK »Celjem« hi SK »Železničarjem« iz Maribora. e— Usoden padec. V Veračah uri Šmarju je nadel 171etni posestnikov sin Ivan Uršič s češnje in si zlomil levo nogo. Uršič se zdravi v celjski bolnici. e— Pod kolesi voza. 32-letni posestnik Albert Malec od Sv. Kunigunde pri Konjicah Je vozil v četrtek s parom konj vino v hrib. Na neki strmini konja nista mogla zvleči voza, ki je začel drčati navzdol. Malec se Je uprl v voz in ga hotel ustaviti Pri tem pa je padel in mu fe zadnje kolo šlo čez glavo tn mu zlomilo spodnjo čeljust. Hudo poškodovanega posestnika so prepeljali v celjsko bolnico. Iz Maribora a— Odlikovanje. Z Redom Belega leva I. reda je odlikoval predsednik češkoslovaške republike nižjega kanelnika L ki godbe 45. pešpolka g. Svobodu J. Josipa za kompozicijo »Češkoslovaškega marša« ob Priliki 80 letnice predsednika Masaryka a— Obrtno gibanje v Mariboru v juniju. Tekom meseca Junija Je bflo v Maribora izbrisanih 33, na novo podeljenih pa 21 obrtnih pravic, med slednjimi 1 slikarska in pleskarska, 2 torbarski ta sedlaisko-ličarski, 3 krojaško-šiviljske, 1 sejmarska, 1 galanterijska, 1 knjigarska, 1 litograf-ska, 1 ključavničarska, 1 startaarska, 1 kartonažna, 1 trgovina z mešanim blagom, 1 parna žaga in trgovina z lesom, 1 tovarna in trgovina kemičnih preparatov za kuho, 1 stavbareka, 1 kleparska, 1 bra-njaraka, 1 vinska trgovina in 1 lesna trgovina. a— Mariborska vinarska ta sad}/tiska šola Je imela pretekle tri dni odličnega gosta. Posetil jo je namreč g. Edvard Reich, šef celokupnega kmetijskega šolstva Češkoslovaške. Ogledal si Je vse naprave vinarske in sadjarske šole v Mariboru in posetil v spremstvu ravnatelja Priola vinograde v Pekrah. na Jamškem vrhu. dalje posestvo g. Robiča v Limbušu in banovin-sko drevesnico v Pekrah. Z avtomobilom oa je obiska! tudi razna posestva in vinograde v Kapeli. Ljutomeru. Ormožu. l5n-bravi. Podlesniku in Ptuju. Posebno so mu ugajale Jeruzalemske gorice, kjer ga i«» sprejel g. Petovar in ra tndi pogostil Končno si je ogledal tudi Mariborski otok. ki mu Je tako ugajal, da ie obliubil. da bo preživel svoj prvi dopust s svojo družina na Mariborskem otoku. a— Pohorska železnica. Vprašanje mv horske železnice ie postalo zooet aktualno. Posrečilo se ie pritegnili v konzorcij mo-nakovsko tvrdko SchieJe in Schulze. Njen*, zastopniki se mude že nekaj dni v Mariboru ter so si ogledali ves teren in sicer iz RadvsnI. Peker in Lumbuša. Sklenieno ie bilo. da bo nova železnica žična s tirom na tleh. Stroški bodo znašali okroar Dša »JUTRO« št 157 % 4 =—=5 Sobota, tL VJL 1931 5J500.000. Občin* bo dala 500.000 Din. ravno toliko dravska banovina. 2 in doI milijona bo kreditirala monakovska tvrdka m. 6 let ostalo oa vplača'o člani družbe. V prometu bosta dva osebna vezeva za 40 oseb in 2 tovorna vozova. Poeon bo elektrčeii. Letno računajo, ia se ho prevozilo 40.000 oseb. Brutto prejemki bodo znašal4 1 in doI milijona dinarjev, režijskih izdatkov oa bo okoli 750.000 D.n. Pri zrad-nji bodo zaDOsleni večinoma domačini. Odločitev o DodDisu Dozodbe bo nadla tekom današrreta dne. V tem Drimeru prično z zradben mi deli že 15. avzusta in bo železnica eotova do iannaria Drih dnieza leta a— Poizknsni radio-koncert v mestnem parku se bo vršil v soboto 11. t. m. od 18. do 20, prenos radio-koncerta iz Ljubljane pa v nedeljo 12. t. m. od IL do 12. a— Neuspela vožnja z motornim čolnom. Včeraj bi se kmalu odigTala na Dravi nova tragedija pri poskusni vožnji novega motornega čolna, ki ga je zgradil zasebni uradnik Maks Pasetzky. Okoli 17. je pripeljal novi čoln iz svojega doma na vozu do Pristana, kjer ga je spustil v Dravo navzdol. Srečno so priplavali do državnega mostu, kjer je Pasetztky čoln obrnil ln pognal motor, čoln je precej naglo rezal v vijugah po Dravi navzgor ter pri-plovil do prvih biš ob obrežju. Tu pa se je n:o rano. Špren Je po Izvršenem čina po-besmfl hi zavrsrel nož. Po daljšem iskanhi pa za Je stražnik našel !n aretiral. Izs»o-varjal se le. da Je nosezel po noin, ker Je Dukavič Dsoval nfezove starše. Ranfe-reea Dnkaviča pa so prepeljal! na rešihto postajo, kler so mu rano izpraE in obvr-*att. a— Aretirani so bffl trfle moški h! ena Jena. ker so kradli Jz delavnic državnih železnic baržtm za tapeciranje železniških voz. Z ukradenim baržimom so tapecirali doma stole in divane ter Izdelovali prepro-re. Bil5 so predani sodiSSn. a— Kinopredstave: Grajisfei kino od pet* ka dalje 100% namška govoreča in zvočna ctrama »Ena od onih«. — Union kino od danes dalje 100% govoreča 5n rvočma v o« jaška humoreska »Otrok garoizije*. Iz Kranfa r— Cesk& beseda v Kranju pofždš v ne-tfčli 12. t. m. o druh6 hodinž odpoledni »Na Liaborah« českou pout< s bohatym progra-mem v pfipadč nepfiznivšho počasi v Narodnim domč v Kranju. Zveme všechny členy a pftznivce ku tičasti narodni kroje 'sriitany. Iz Tržiča 6— Tujs ko ■ prometna razstava, ki je j-ram-ešoena v 2. razredu meščanske šole, je vzbudila med občinstvom izredno zanimanj«, tako da je odbor sklonil, da ostane razstava odprta še prihodnjo nedeljo od 9. do 13. ure. Vabimo prebivalstvo, ki je bilo v nedeljo zaradi eokolskega zd-eta za* držano, da si ogleda to nad vse zanimivo razstavo, kjer je pok&zam razvoj našega mesta v slika m besedi. Najstarejša slika Tržiča je pač ona iz Valvasorjevih časov, ki jo je dal na razstavo mag. ph. g. Lavič* ka Bohuslav. Jako zanimiv slikarski doku* rnenjt je dalje slika v olju iz leta 1650, last :ge. Lavševe. Največjo pozornost pa gotovo vzbuja posrečena diorama Tržiča, Ki je namenjena za tujsflooprometno razsta* vo na jesenskem velesejmu v Ljubljani. Iz Trbovelj t— Trboveljčani! Akademsko pevsko društvo »Obilic« (70 pevcev ki pevk) iz Beograda se nahaja na pevski turneji po Jugoslaviji in poseti tudi Trbovlje, kjer priredi v ponedeljek 13. t. m. zvečer k on« cert v Sokolskem domu. Prvikrat od obsto* ja naše države obiščejo Trbovlje naši bratje z juga v tolikšnem številu, zato je naša dolžnost, da jih sprejmemo čim prisroneje. Gostje se pripeljejo 13. t. m. popoldne ob 17. v Trbovlje. Oficijelen sprejem dragih gostov bo pred rudniško restavracijo. Sprejema naj se udeleži vse prebivalstvo, posebno pa vsa društva korporativmo. Ona društva, ki imajo kroje in zastave, naj od« pošljejo deputaaije v kroju z zastavo, osta« lo članstvo pa naj se udeleži sprejema v civilu z znakom. Hišni posestniki "naj raz* obesijo zastave. Po oficijelnem 6prejemiu se bo formiral sprevod in bo z godbo na čelu odkorakal v Sokolski dom. Koncert bo ob 20.30. Po koncertu bo svirala Delavska godba. t— Srečke državne razredne loterije so došle in opozarjamo igralce naj jih nesmud* no dvignejo, ker bo žrebanje že 14. t. m. t— Nekaj o higijeni. Zaradi velik e suše, ki vlada zadnje čase, se je potolk Trbovelj* šoica skoro posušil. Nesnaga, katero mečejo nekateri prebivalca kljmib vsem predpisom v potok, se pari in razširja neznosen smrad, ki ga posebno občutijo prebivalci okrog stare bolnice. Da te okoliščine ne ■ I MMII I ti * * it I | j 1 * , pospešujejo MMMKega aaranrja, je Čemu vsa predavanja o higijeni, ako se tolerirajo take reči. Proti vsem cmim, ki nosijo nesnago v potok, bi morala občina postopati najstrožje. Nekaj visokih kazni bri jih gotovo ozdravilo te brezobzirnosti. Sicer bo pa ena prvih nalog občine v bodočnosti, da regulira Trboveljščico. t— Nočni napad. Ko sta se vračala v to* rek ponoči K. S. in Fr. M., oba delavca v cementarni, proti domu, ju je brez vsakega povoda napadel železniški delavec P. Zad= nji je zbežal, ko je dobil kamen v nogo, prvega pa je podrl na tla im ga začel daviti. Na vpitje so pritekli na pomoč prebivalci bližnjih hiš in napadalca, ki je hotel biti nasilen tudi proti njim, pregnali. Napaden* ca sta prijavila zadevo orožnikom t— Kino Sokol bo predvajal drevi ob 20. dvojni program, im sicer tragedija parnika »Balkana« »Brodoloma in veseloigro »Medeni meseci«. sb— Dijaška akademija. Slovenj ©bistri« 3ki dijaki prirediijo 11. t. m ob 20. in 12. t. m ob 15. v hotelu »Beograd« akademijo. Spored: zborovsko in eolo=petje in znana spevoigri »Kovačev študent«, čista dobiček je namenjen Sokolu. Meščani in okoličan« pridite! sb— Sokolska četa na Tlnju ponovi v ne* delijo 12. t. m. popoldne Milčinslkega »Vol* kašina« in otroško igro »Šivilja Klara«. Pridite gledati GOSPODARSTVO Nova bilanca Narodne banke Kakor znano, se bo v nedeljo vršil nov izredni občni zbor Narodne banke, M bo razpravljal o poslovanju banke od 1. januarja do 28. junija, to je do dneva, ko so reforme po zakonu o denarju kraljevine Jugoslavije in po novem zakonu o Narodni banki stopile v veljavo. Ta občni zbor bo nadalje sklapal o bilanci na dan 28. junija in o razdelitvi čistega dobička, nakar bo nanovo volil ves upravni odbor, kj šteje po novem zakonu 24 članov in nov nadzorstveni odbor od 7 članov. Bilanca, ki bo v nedeljo predložena na odobritev delničarjem, izkazuje za polletno razdobje (od L jannarla do 28. junija) po odbitku državnega deleža, čisti dobiček od 20.4 milijona Din. ki je na razpolago sa razdelitev. Ta čisti dobiček je v primeri s lanskim celoletnim dobičkom, prav velik, saj je bilanca sa L 1930. izkazovala le 25.8 milijona čistega dobička, bilanca za L 1929 pa 28.2 milijona Din. Relativno znatno povečanje dobička pa ne izvira morda iz večjih dohodkov od obresti; saj to tudi ni mogoče spričo okol-nosti, da je obrestna mera ostala enaka od maja 1930 in je bila za 0.5 % nižja kakor pred majem pret. leta. Zato pa opažamo znatno povečanje dohodkov v postavki »dobiček na raznih poslih«, ki vsebuje poleg provizij, pristojbin ki stičnih dohodkov, v prvi vrsti tečajne razlike. Dobiček N postavke znaSa namreč 38.3 milijona Din, kar je več kakor lani za vse leto. V lanski bilanci je znašal »dobiček na raznih poslih« 32.5, v predlanski bilanci pa 275 milijona Din. Ostale postavke dohodkov so približno za polovico manjše kakor po računu izgube in dobička za L 1900. Dohodki od obresti na menice znašajo 31.9 milijona Din (lani 68.4), od obresti na lombardna posojila 7.6 milijona Din (16.0) in od obresti državnega dolga 4.2 milijona Din (7.1). Skupaj znaša kosmati dobiček 81.9 milijona Din (lani 123.9). Med izdatki so vneSeni »pravni stroSM s 19.1 milijona Din (Jani za vse leto 41.3), stroški za amortizacijo nepremičnin in inventarja s 3.3 milijona Din (lani 7.2) in stroški za odp5s sumljivih terjatev s 5.2 milijona Din (lani 4.1). Znatno povečanje odpisov na dubijoznih terjatvah Je bilo potrebno glede na strožje predpise po novem zakonu. Tantijeme upravnemu in nadzorstvenemu odboru ter uradništvu znašajo 3.3 milijona Din Člani 4.1), udeležba drža-re na dobičku pa 30-6 milijona Din (lani 38.7). Spričo relativno povečanega čistega dobička je seveda v enaki meri višji tudi znesek, ki pripade državi. Glavne postavke bilance odgovarjajo postavkam, ki smo jih te dn| objavili iz te-denskega izkaza o stanju Narodne banke na dan 28. junija. Le državni dolg, ki je bil po odpisu zaradi vplačila 1400 milijonov iz stabilizacijskega posojila in zaradi valorizacije kovinske podlage v izkazu od 28. junija pokazan v višini 1852.9 milijona Din, je v bilanci znižan na 1825.4 milijona Din, to je za znesek udeležbe države na dobičku po odbitku državnega prispevka za tiskanje bankovcev. = Svetovno lelezniška oirrreJje hi Jugoslavija. »Saobračajni preglede, glasilo pro-matnega ministrstva, objavlja zanimive podatke o svetovnem železniškem omrežju iJaroslav Durych: Smrt grofa Schlicka (Odlomek iz velikega romana »Blodnje«*) Obetala se je velika parada, zakaj priprave so bile dolge in mogočne. Tega dne ni pozdravila solnca pobožna tišina; kakor da sploh ni bilo jutra, se je videlo. Mnogi pribegli ljudje so bili kar v zadregi, kaj naj gledajo. Saški korneti so bahato pričevali v moči in veličastvu kneza Janeza Jurija, a oberstleitnant valdštajnskega polka Na-garol si kar ni mogel misliti, da bi bil polk, katerega mu je bil poveril njegov gospod in ki je zalezoval sovraga na severno Češko in Kladsko, manj bleščav kot pomožna saška vojska. Orožje se je razkošno svetilo — pa saj si je posadka bila privoščila več dni počitka. Prapori z luknjami iz slavnih bitk in kazenskih odprav so delali sramoto blesku novih praporov brez slave. Jutranje solnce se je sprehajalo po iskreči se sopari, ki je trepetala nad strehami; grelo je vzhodna pročelja hiš in bi bilo še mrtve priklicalo na okna. Golobi so se greli. Na oknih je bilo vse polno glav. Trg je šepetal in šumel. Skrivnostna tesnoba in dremavi humor sta se srečavala v besedah in kretnjah. Dolgo je bilo čakanje. ♦ Ta odlomek se dogaja v Pragi junija L 1621. Tedaj so se oglasile ure. Cas je kakor kapelnik udaril takt. Pet ur se je streslo v negibni mrtvaški sladkosti. Druga za drugo, vsaka po svoji pre-cedenci, so bile v zvonikih in naznanjale čas; njih glas je bil sprejet s hipnim zmanjšanjem človeškega trušča. In ko so se gledalci pomirili tja do molčanja, so zahrumeli streli iz topov. Zemlja si je oddahnila. Brezno je klicalo brezno. Topovi so izrekli jutranji pozdrav. Pred glediščem so čakali bobnarji in trobentači, da se prične predstave. Okrog ograje so se bleščala kopja, štrleča iz rok izbranih vojakov. Ozračje je vonjalo po dimu smodk. Na gledišču je stal lesen križ z Materjo božjo. Cvetlic ni bilo. Tam je stala tribuna z aksamitnim baldahinom. Črno sukno se je grbančilo v sveži jutranji sapi. Sveče niso gorele; stale so kakor mrtve. V kotih poleg gledišča se je lesketala mrtva črna barva praznih rakev. Bila jih je cela skladovnica; zložili so jih v grmado. Štiri in dvajset jih je bilo. Dve veliki beli brenti sta se sirovo režali jutranjemu solncu, stisnjeni med zavoje črnega sukna. Nad ograjo so se jele gibati konice črnih kamic. Na tribuno je prihajala gospoda. Ble-dost vsakega obraza se je vzvišeno zableščala na solncu, brž ko se je bil pojavil iz sence. Gospodje so se pozdrav- im o prirastku omrežja v štiriletnem razdobju od L 1924. do 1928. Po tej statistiki je znašalo omrežje železnic v kilometrih: omrežje prirastek v % Evropa 406.801 24.652 6.4 Amerika 606.602 6.468 1.1 Azija 124.636 6.192 4>7 Afrika 67.607 8.935 15 2 Avstralija 49.434 1.177 2.4 Absolutno največji 'prirastek beleS torej Evropa, namreč 24.652, odstotno največji prirastek pa ima Afrika, ker se je omrežja povečalo za 15.2 %. Statistika vsebuje tudi podatke za posamezne države, iz katerih je razvidno, da se Je železniško omrežje v Jugoslaviji v razdobju od 1924. do 1928. povečalo od 9172 na 9846 km, to je za 647 km ali 7.3 %. V primeri z drugimi državami je tako absolutni kakor tudi odstotni prirastek v Jugoslaviji prav znaten. Razen Rusije, kjer so podatki menda netočni, ima za to razdobje le Norveška večji odstotni prirastek, namreč 11%. Pa tudi glede absolutnega prirastka železniškega omrežja nadkriljnjeta Jugoslavijo edino Švedska, ki je v imenovanem razdobju zgradila 9S6 km novih železnie in Nemčija, ki pa je zgradila le 2 km več kakor Jngoslavija. Italija je v razdobju 1924. do 1928. po absolutni dolžini zgradila le polovico toliko železnie kakor Jugoslavija, namreč 356 km. V ostalih državah je zabeležen naslednji prirastek omrežja: v Češkoslovaški 70 km, v Angli-p 29 km, v Poljski 147, v Franciji 0, v Belgiji 0, v Holandiji 42 km, v Švici 290 km, v gpanijl 295 km, v Danski 256 km in t Romuniji 164 km. - ■n Zopetno nazadovanje našega Indeksa oen. Po podatkih Narodne banke je naš Indeks oen v junija zopet nazadoval za 1.0 točke na 73.8 (v maju Je znašal 75.4, v aprilu pa 75.5). NaJbloJ Je nazadoval indeks rastlinskih proizvodov, ln sicer od 80.5 na 70.8, pa. tn Blair 805 bL, Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštedjona 950 den.. Kreditni zavod 195 zaklj, Vevče 120 den. Stavbna 40 den„ Ruše 145 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 389—390, kasa 388—390, za december 391—396, investicijsko 84j50—86, agrarne 47—48, 8 odst. Blair 90—90.60, 7 odst Blair 79.75—80.26, 7 odst. Dri. hip. banka 80.25—81; bančne vrednote: Pra-štediona 957.50—966, Union 163—166, Jugo 67—68, Poljo 53.50—55, Ljubljanska kreditna 120—123, Narodna 6350 den., Srpska 190—192, Zemaljska 120—123; Industrijske vrednote: Gutmann 112—117, Slaveks 200 den., Slavonija 65—70, Drava 235 do 236, šečerana 245—255, Brod vagon 30 do 60, Vevče 120—128, Dubrovačka 300—440, Trbovlje 254—266. Beograd. Vojna Skoda 389, 388.50, 388.75 zaklj, za december 400 zaklj, investicijsko 80 bL, agrane 46.75 — 49, 7» Blair 80 zaklj, 7% Drž. hipotek, banka 79 — 80, 6% begluške 61.75 — 62.50. Blagovna tržišča LB8 -f Ljubljanska borza (10- t. m.) Tendenca za les slaba, zaključkov ni bilo. — Položaj na slovenskem' lesnem trgu je ostal nespremenjen in se je deloma celo nekoliko poslabšal, morda zaradi splošne norij antira-nosti in zbeganosti. Producenti ao zopet pričeli blago prodajati za vsako ceno, samo da se ga iznebijo v bojazni, da bo cena še bolj padla. To situacijo izrablja seveda inozemski kupec tako pri nakupu kakor pri prevzemanju blaga. Tesan les je v ceni dokaj slab in tudi za rezan mehki les so cene nekoliko nazadovale. V hrastovim je povpraševanje za podnice in neobrobljeno blago za naše železnice. V oglju, ki se je zadnji čas še dobro prodajalo, je nastala nekaka nadprodukcija in je cena ponovno padla. Za drva zimske sečnje pa je tendenca nekoliko prijaznejša. 21TO + Ljubljanska borza (10- t m.) Tendenca za žito nespremenjeno stalna. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se koru«a zdrava, rešetana, slovenska postaja, pla5-ljiva v 30 dneh pri mlevski voznini po 142.50 — 145, pri navadni voznini po 147.50 do 150 + Novosadska blagovna borsa (10. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 28 vagonov pšenice, 1 vagon ječmena, 12 vagonov koruze m 10 vagonov moke Pšenica: sremska nova 78 /79 kg 167.50 — 172J50, 79/80 kg 172.50 — 175; slavonska nova, 78/79 kg 170 — 172.50. Oves: baški 1« do 170. Ječmen: baški, srem. in slav. novi, ©4 kg 97.50 — 100. Koruza: baška 94 — 96; ladja Dunav, Sava, Tisa 96 —• 98; baška okolica Sombor 96 — 97.50; sremska, okolica Šid 95 — 97.5; sremska, okolica Indfija 94 do 96. Moka: baška »0< in >00< 265 — 275; »2< 245 — 255; »5< 230 — 250; »6< 220 do 280; »7« 175 — 180; »8c 120 — 126. Otrobi: baški 115 — 120. 4- Somborska blagovna bona (10. t m.) Tendenca mirna. Promet 99 vagonov. Pšenica: sremska nova, 78 kg 167.60 — 172.50. Oves: baški, sremski in slavonski 160 do 165. Ječmen: baški, sremski in slavonski novi 92.50 — 95- Koruza: baška 96 — 97; za avgust 96 — 98; Dunav Sava 96 — 98. Moka: baška »0< in »00< 260 — 290; »2< 246 — 260; »6< 295 — 250; »6< 226 — 286? »7« 176 — 190; »8< 129 — 125. Otrobi; bo* šld 115 — 120. -f- Budimpeštanska ter minska bona (KX t m.) Tendenca neenotna; promet miren. Pšenica: ne notira. Koruza: za juMJ 18-54 do 13.55; za avgust 13.58 — 13.60; za sop» tember 13.66, za maj 1932 12.07 — 12.08. Zaradi bolezni odprodamo vso zalogo čer« Ijev xa dame In gospode pod lastno ceno. K. pc, domski preje 250*— Dfn sedaj 80.— Din Pridite po ceneno obutev 2 „DOKO", LJubljana SELENBURGOVA ULICA 6 Minljivost posvetne slave Pred nekoliko dnevi so odkrifi v Pariza krasen spomenik junakom z »Latihama«, ki so izginili v Ledenem oceanu na rešilni ekapediciji za Same Nofciilove ekspedkije. Nekoliko minut pred ceremonijo se je pri« bližal spomeniku moi v črni obleki, s tra* kom Častne legije, položil je ob njegovo vznožje krasen venec in se oddaljil bres besede. Mož je bil — general N obide sam. Pri tem svojem obisku v Parizu je No* bile izjavil željo, da bi si ogledal novo po» slopje francoskega Aerokluba. Ta želji je opravila vodje kluba v največjo zadrego, bajti niso vedeli, ali bi bilo prav, da bi ga anrejdti v velikem častnem salonu in mu dovolili, da se vpiše v Zlato knjigo. Po dolgi ddbati so sklenili, da ga sprejme sa* mo drugi tajnik kiufoa m sicer v majhni stranski sobici. Nagota ▼ fcdožbenfli oiknfh Pruski notranji minister je rzdal odredb bo, ki zabranjuje razstavljanje slik nagih oseb, preračunanih na draženje spolnosti. Proti lastnikom trgovskih lokalov a takšni* mi slikami se bo strogo postopalo, če bo treba, jim bo oblast tudi odvzela koncesije. no ozrl, če ne zaslanja sosedn razgleda. Na glasove trobent in besede, ki pa jih zunaj ni bilo moči razumeti, so stopile preko mostiča prve osebe. Nemški župnik David Lippach in trije drugi nemški luteranski duhovni so prihajali z gospodom, ki je bil nekako v petdesetem letu. Bil je Joahim .Andrej Schlick pi. Holejčeski, grof iz Pasauna in z Lokta na Svijanah, tajni dvorni svetnik, glavar Zgornje Lužice in direktor pobunjenih stanov. Grofov-ski sluga je nemo korakal za svojim gospodarjem, ki je med potjo molil z nemškimi duhovniki. Le-ti so svojega varovanca postavili pred razpelo in grof je jel svojo dušo priporočati Bo- gu- Nemški duhovniki ln častniki so molili, klečeč z grofom vred na kolenih. Knez in njegovi cesarski sodniki, glavarji in župani so s svojega uradnega mesta sede pod baldahinom opazovali obsojenega grofa, ko je klečal na kolenih. Prepolni trg ie strmel brez diha. Na prigovarjanje duhovnov je grof naposled vstal in sluga mu je pomagal odpeti obleko. Nato je zopet pokleknil in sluga" je položil gospodarjevo roko na pripravljen les. Nato so duhovniki stopili bolj v ozadie. Kakor iz ničevosti in sna se je nenadno pojavil v svojem rdečem, zlatem in črnem veličastju krvnik Jan Mvdlft? z nabrušenim, bleščečim, zanesljivim mečem. Mojstrski uda- rec je vrgel grofovo glavo pred razpelo in dva curka krvi sta brizgnila iz brezglavega telesa. Sluga je prijel svojega brezglavega gospodarja in mojster Mydl4f, nadaljujoč mračni boj, je zlomil breglavemu mrtvecu desno roko, da so zaškripale kosti. V tem prenutku je prihitelo na mori-5če šest kapuc in krvnikovi pomočniki v maškeradnih oblačilih so e krepkimi, ptičjimi skoki stopili k svojemu mojstvru in urno pomagali grofovemu slugi, da je zavil zmanjšano gospodarjevo truplo v črno suknjo. Vlekli bo s seboj lesketajočo se zakev in sirovo brento, položili so v rakev truplo v črnem snknu in v brento krvavo glavo z golo starčevsko roko. Kakor vrani na zoranem polju so tekali sem in tja, se pripogibali in dvigali; njih črna ma-škeradna oblačila so se gubančila od mladosti in naglega dela. In že je grof Schlick potoval v krsti in brenti pod oder; prvi krvnikov birič je s cunjo brisal krvave lise z odra, drugi pa je prostiral novo črno suknjo, medtem ko je sluga odhajal za svojim gospodarjem. Ni bilo več grofa Schlicka. Ze je ležal pod odrom. Samo grozni mojster ie z lastnimi rokami snažil svoj bleščeči meč in ga preizkušal, ali je rezilo ostalo dovolje tenko in ostro: potlei se je umaknil v svoie skrivališče kakor razbojnik, ki preži na potnioče prela- Prevel B-o* KULTURNI PREGLED Naše srednješolsko vprašanje t n. Zanimivo j«, da smo pri nas poučevali arbohrvadko literaturo po učni knjigi, ki je bila v začetku šolskega leta naenkrat — prepovedana. (Prohaska!) če je bila prepovedana zato, ker je za nas slabo porab-iva, potem je bila ta prepoved opravičena Ker nismo imeli nič boljšega, smo si pomagali ž njo. Kako so si pomagali na drugi strani glede slovenske literature, mi ni znano. Tik pred koncem šolskega leta je izšla v II. izdaji knjiga Ljubice S. Janko-vič »Iz slovenačke književnosti« (prošire-no i dopunjeno izdanje). Odobreno itd. Pisateljica je pokazala mnogo dobre volje dn obširnega znanja, vendar se glede izbire in načina, kakor so podani teksti, z njo ne strinjamo. Mislimo, da spadajo v tako učno knjigo samo izbrani originalni teksti, pred vsem oni, ki so važni za pesnika, za dobo in za narodno kulturo, torej teksti, ki označujejo pomen in vrednost pesnika, če pomislimo, da je knjiga namenjena predvsem višjim razredom, mislim, da moremo zahtevati, da srbohrv. mladina spoznava naše slovstvo v originalu. V tej knjigi imamo nekaj pesmi v originalu, druge so pre-ipesnjene, ali podane v prostem prevodu. ,Tu je treba zavzeti enotno stališče. Slovenci čitamo vse srbohrv. pesnike v originalu, pa raj so to stari Dubrovčani, romantiki ali moderni. Pomislite, koliko izgubi Gregorčičeva »Soča«, če je podana v prostem prevodu. In Gregorčičev jezik — mislim _ je tudi Srbohrvatu lahko razumljiv. Pri tem prostem prevajanju se je n. pr. zgodilo v Levstikovem sonetu »Črnogorcem« (ki je gotovo pisan popolnoma >jugoslovensko«!), da je značilni verz >Zlomila češki meč je Gora Bela« pre- ^ ireden: j češki n»ač je slomllo brdo Bela«, s čimer Je izbrisana glavna misel: bitka na Beli Gori L 1620, In »Bela Gora« je vsaj toliko razumljiva kot »brdo Bela«. To je samo en dokaz, da je treba .previdnosti v prevodih, in da spadajo v tako knjigo samo izbrani originali z dobrimi in (pravilnimi komentarji. (Edino težje tekste, n. ipr. Prešernov »Sonetni venec«, ki ga imamo sedaj v lepem srbohrv. prevodu, bi sprejeli morda »aradil izredne važnosti in težkoče tudi v prevodu.) Mislimo torej, da je ves pouk v naših višjih razredih treba urediti tako, da jugo-slovensM maturant razume vsak tekst kateregakoli dela jugoslovenske literature in da kolikor toliko .pozna vse glavne osebnosti in dela našega slovstva. To pa je za nacionalno šolo naravna zahteva ki je pri pravih učnih knjigah lahko dosegljiva S tem bomo vsaj v inteligenci premagali oni neopravičeni: ne razumem! Naravno je, da je dolžnost profesorjev, aa premagajo vse težkoče in približajo naš duševni svet dijaštvu v taki obliki, da jim bo priljubljen in razumljiv. Da se profesor-stvo te svoje dolžnosti zaveda, kažejo zadnje številke »Glasnika jugoslov. prof. dru-žtva«, ki je prinesla o tem že več člankov. Ves problem je skušal nekoliko po svoje razrešiti prof. Janko Orožen v spisu »Materinščina kot središče jezikoslovnega pouka na srednji šoli.« (Knj. 10. zvez. 11.). O srbohrvaščini na slovenskih srednjih šolah pišeta prof. Lad. žimbrek (»školske knjige za srpskohrvatski jezik u slovenskim školama«, istotam) in dr. Fr. Ilešič <0 podučavanju hrvatsko-srpskog jezika na srednjim školama sa slovenačkim nastavnim jezikom«. (Knj. 11. zv. 5.). Strinjam se po lastni izkušnji popolnoma z dr. Uešdčem, s prof. žimbrekom pa, kar se srbskih čitank tiče, ne. Med tem pa je postalo vprašanje »udžbenikov« za nar. književnost v višjih razredih tako aktualno, da je »Glasnik« otvoril o tem celo debato, išele debato! — Kje so še učbeniki!) Debato je otvoril dr. Ilija Mamuzič, s člankom »O nastavi književnosti u našoj srednjo j školi«, ki ga izpopolnjujeta članka prof. Miloša Savkoviča in prof. Mornir-ja Veljkoviča pod skupnim naslovom: »Pred pitanjem udžbenika za književnost.« Oba gg. pisatelja sta podala mnogo lepih in vrednih misli, ki jih tu ne moremo navajati, treba pa bo po teh nazorih končno urediti to vprašanje. Pozno sicer — ali vendar! žal, da razprave o tem, kakšen naj bo učbenik, še ne ustvarijo učbenika samega, vendar upamo, da bomo, če ne drugače, pa z združenimi močmi našli pravo pot, da bo konec dosedanje zmede in zmedenosti. Gotovo je prvi pogoj dobre učne knjige, da predmet priljubi in, če kje, moramo pri pouku književnosti doseči, da ne postane zopern šolski predmet, ampak da zavzema po besedah MiL Savkoviča — prvo mesto pri oblikovanju značaja in moralne volje. Učna knjiga, ki naj bo kar najmanj mogoče šolarska, lepa, živa, zanimiva, ki nudi samo lepoto on dela, ki nehote odmevajo v mladih srcih, ki kaže globo-kost mislecev in življenje oseb, ki morajo biti nam vsem drage, to bo ona knjiga, ki bo družila vso jugoslovensko mladino v eni miselnosti in ji razodevala kulturne vrednote vseh dob in rodov, kar jih je šlo preko naše zemlje. Le tako bo pouk o književnosti vršil tudi ono nalogo, ki jo je označil E. Denis (glej »Jutro« z dne 4 t. m.), kajti le skupno poznavanje preteklosti bo usmerjevalo tudi naše skupne misli v bodočnost, le pravo pojmovanje naše kulturne zgodovine bo vzgajalo dobre Jugoslove-ne in le obširno poznanje kulturnih vrednot preteklosti bo rodilo zanimanje in omogočalo pravo ocenjevanje našega sodobnega kulturnega dela. >Kreditna in pripomočna zadruga prof. društva« je začela tudi z izdajo pomožnih učnih knjig in bi bilo želeti, da se tudi tu vrši vse po skupnem programu in v smislu onih zahtev, ki jih stavimo pri pouku naše narodne književnosti. — Kongres ju-goslovenskih profesorjev v Mariboru je seveda reševal svoja stanovska vprašanja Kakor vsak kongres, se .ie tudi on zaključil z — resolucijami. Ostali del programa izpolnijo prijateljski razgovori in izleti. V interesu naše nacionalne vzgoje in zdravega napredka naše mladine in narodne kulture pa bi želeli, da bi reševalo naše profesorstvo čim prej nereče vprašanje, o katerem smo tu govorili, da bo I v bodoče naša nacionalna kultura — na čelu s slo-vničarji, pisatelji in profesorji — to, kar nam je bila v preteklosti, da nas posamezne razlike ne bodo razdruževale, ampak da ml združujemo razlike v jugoslovansko celoto rn harmonijo. Dr. I. L. Uspehi Josipa Rijavca v Južni Ameriki Poročali smo že, da si je naš ugledni rojak Josip Rijavec, ki nastopa z nemško operno skupino v gledališču »Colon« v Buenos Airesu, na mah osvojil ondotno občinstvo. Med tem smo se lahko preverili zi južnoameriških listov, da je Rijavec imel že takoj ob prvi predstavi (Wagner-jevi »Mojstri pevci«) tudi pri kritiki velik uspeh. O njem so pohvalno pisali buenos-aireški veliki listi; najodličnejši med njimi, odlično urejevana »La Prensa« )list, ki po svoji tehnični in redakcijski višini prekaša ves jugoslovenski tisk), je objavil v svoji ilustrirani prilogi sliko Rijavca kot Walterja von Stolzzmga. Oba vodilna lista argentinske italijanske kolonije, ki šteje samo v Buenos Airesu preko pol milijona duš, sta takisto posebej poudarila Rijavčev umetniški uspeh. »La Patria degli Italia-ni« je pisala: »Med glavnimi pevci ima tenor Rijavec prekrasen, topel in prijeten glas, ki je dovršeno moduliran in ki obvlada vsako višino z izredno lahkoto.« »H mattino dTtalia« je pisal: »Tenorja Rijavec in Joeken sta bila izvrstna, posebno dovršen je prvi, ki poje na italijanski način. Izražanje njegovega glasu je sladko, jasno in či3to. Glas prijeten, poln in bla-godoneč.« Posebno veselje imajo z Rijavcem naši rojaki v Buenos Airesu. Njihovo glasilo »Slovenski tednik«, ki je eden najprikup-nejših naših listov v inozemstvu, je ponovno priobčilq članke o njegovih nastopih in s ponosom beležilo uspehe tega rojaka. Predstave v gledališču »Colon« so na višku in ob prvi je sam predsednik republike čestital intendantu HoffmUUerju in mu dejal, da tako dovršeno podanih »Mojstov pevcev« ni še videl v Buenos Airesu. O nadaljnjih nastopih J. Rijavca so nam obljubljena izvirna poročila našega dopisnika v prestolnici Argentine. DiskasHa o slovenski dramatiki. V »Ma- riborer Ztg.« je izšel nedavno članek o najnovejši slovenski dramatiki (ob priliki treh krstnih predstav v mariborskem gledališču). Pisec prihaja k sklepu, da Slovenci nimamo resnične dramatike in sicer zaradi tega ne. ker se naša literatura ni stoonje-vito razvijala od lirike v epiko in odtod v dramatiko. Uredništvo je dalo to. brez dvoma zanimivo vprašanje v diskusijo. V številkah z dne 4. in 5. julija .ie izšel prvi odgovor: »Das slovenische Schauspiel. Einige Bemerkungen und Aufklarungen«. P;sec zagovarja slovensko stališče in stavi nasproti načelu organskega razvoja načtio skokovitega razvoja, poudarjajoč zlasti ka.-rakterološko posebnost Slovencev ter vrsto konkretnih in praktičnih momentov, ki so ovirali razvoj naše drame. Želeti bi b »o. da bi »Mariborer Ztg.« to javno diskusijo nadaljevala. Ciril Drekoaja. Dolg. Povest. V založbi tržaške književne družine »Luč« je izš a povest Cirila Drekonje »Dolg«. Snov te ljudske povesti je zajeta iz kmečkega življenja. Mimo Ijubavnega zapletljaja ie o.-sec orisal tudi številne kmečke tioe in l»o-dal lep kos življenja na naši vasi. Cir" Drekonia sp ie s to svoio prvo večjo povestjo simpatično predstavil. Tudi jezikovna in stilistična plat knjige ie na znatni višini. dasi delo ni umetniško zajeto in izdelano. Ima pa značaj dobre ljudske zabavne knjige. »Luč« je vredna vse hvale, da v težkih razmerah nadaljuje svoje prosvetno delo in izdaja domače knjige. »Glasnik Jugoslov. prof. društva.« V oceni Sloveniji posvečene številke »Glasn;Ka Jugoslov. prof. društva« smo se dotakni'! prispevka g. prof. Zimbreka »Izdanja Jugoslov. knjigarne u Ljubljani«. Pristavili smo. da bi tudi druga založništva, pred vsem »Tiskovna zadruga«, do svojih zas ligah za slovensko knjigo bila vredna podobne omembe. Gosp. Drof. L. Zimbrck nam je sedai Doslal majniško številko istega časoDisa. v katerem sta izšli kratki oceni Vo!taireievega> »Kandida« in Tagoreje-vega »Doma in sveta« v izdanju »Tiskovne zadruge«. »Socialna Misao« le izdala dvojno številko za julij in avgust- Izmed člankov omenjamo Mirka Kusa Nikolajev ideološko oremotrivanje »Na skretnici«. ki zagovarja nasproti individualističnim kulturnim načelom kolektivne kulturne vrednote. Pisec, ki je postal v zadnjih letih najvidnejši ideolog jugoslovenskega marksizma, pa ne Dove, v čem obstojijo te kolektivne kulturne vrednote. Ali tudi skrotovičena in z nasiljem zgrajena »kolektivistična kultura« v sovjetski (Rusiji vzlic vsemu zanikavanju individualnosti ne kaže močnihindividuali-tet? — Milivoj Maedič se v članku »Medju racionalizmom i metafizikom« bavi s oa-Deževo encikliko Časti connubii in njenimi o ime vi dokazujoč načelne nesoravljivcst racionalnega Dojmovanja zakona, kakor ga zastopa socializem in metafizičnega pojmovanja cerkve Zanimiv ie nadalje Pakraci-iev članek o danskem zadružništvu. Obsežno oceno Wendelsvef> »Dantona« je spisal M. Kus - Nikolajev. Leposlovje zastopa prav toplo spisana črtica Rusa Vladimira Lidina »Transport«. Stoletnica Ivana ni Žalca. Dne 3. avgusta bo poteklo 100 let, kar se ie na Reki rodil DODularni skladatelj Ivan Zaje. Njegov jubilej se bo slovesno Draznoval v prihodnji sezoni. »Muzički Glasnik« je v pravkar izišli 5—6. številki oriobčil leo članek o Zaicu iz peresa dria. Božidara Širole. Pariška gledališča zapiralo. V Parizu so v zadnjem ^asu zaprli z?"isno ali trajno več gledališč. Skoraj vsa so se morala umakniti govorečemu filmu. Tako usodo so doživela v zadnjih tednih gledališča »Ambassadeurs«, »-Marigny«, »Teatre de Eduard VII.«. »Ambigu«. »Plara« in »Sca-la«. Od leta 1928. je bilo v Parizu otvorje-nih 18 novih kinematografov, ki imajo sku-kaj 18.000 sedežev. V pravkar zgrajeni palači Gaumonta bo dvorana s Drostorom za 6000 obiskovalcev filmskih oredstav. Toscanini v Bavreuthu. V BoWni «oba-linsko oklofutani mojster A. Toscanini. ki je bil nekaj časa kot antifašist interniran, je vendarle smel zaDustiti Italijo. Pripeljal se je v Bayreuth in je takoj pričel s Dri-Dravami za vprizoritev Wagnerjevega »Parcifala«. Sedanje stanje razvojne , teorije Kako bi mogel nikdar mirujoči človeški duh brezbrižno iti mimo mnoštva rastlinskih in živalskih vrst, ki ga obdajajo, ne da bi se vprašal, odkod izvira ta pestrost organizmov in končno on sam? Dolga tisočletja je odgovarjal z mitom in pesnd-Sko domišljijo, preden se je lotila znanost tega vprašanja. Ta ga rešuje pred vsem z takozvano descendenčno ali razvojno teo-Irijo. Kakšno pa je njeno sedanje stanje? Razvojna teorija trdi, da so se vsa se-fclaj živeča in fosilna (v okameninah ohra-hjena) živa bitja na zemlji razvila iz preprostejših oblik v toku dolgih razdobij s polagoma vršečim se razvojem. To teorijo, ikatere prve zasnutke najdemo že pri nekaterih starogrških filozofih in ki je imela tudi pozneje, zlasti v 18. stoletju, mnogo zastopnikov, je znanstveno utemeljil šele Lamarck (1809), podpri in splošno (razširil pa Charles Darmn (1859). Ideal razvojne teorije je rodovnik, ki Ibi brez vreeli pokazal, kako so se vse, fcu-najvišje sedanje rastline ln živali s (človekom vred razvile iz ene skupne pra-©blike. Vendar pa danes noben resni zastopnik te teorije ne trdi več, da bi izvirale sedaj živeče višje oblike iz prav tako sedaj živečih nižjih, na pr. človek iz ite ali one opičje vrste, in da bi se že danes dal napraviti rodovnik, ki bi ne imel nobenih vrzeli. Prav tako priznavajo dan-Idanes vsi kritični raziskovalci, da temeljna trditev razvojne teorije še ni nobeno izkustvo, ki bi bilo vzvišeno nad vse dvo-taie in brez notranjh težkoč, temveč le ideja, smernica za raziskovanje. V njeno Oporo se navajajo razna dejstva, ki so jih dognale paleontologija, primerjalna anato« anija, razvojna zgodovina in geografija rastlin in živali, vendar pa je dokazilna »moč teh dejstev sporna, ker ne dopuščajo le ene, ampak več razlag. Najvažnejša so: V najstarejših geoloških plasteh nastopajo najpreprosteje zgrajene žfvalii, šele pozneje se pojavijo vretenčarji, in sicer Inajprej ribe, potem pa po vrsti: dvoživke l(a!mfibi|e), reptilije, sesalci, in nazadnje iptiči. Šično velja za rastline. Razen tega (poznamo iz otkamenin oblike, ki delajo (jrfšsik, kot da ,bi bili zvezni členi med to- stami, ki so danes ostro ločene. Tako je na pr. praptič archaeoptery vsaj navidezno sredi med reptilijami in ptiči. Ti pa-leontološki dokazi so izmed vseh najtehtnejši. Od razvojne teorije same je treba strogo ločiti one teorije, ki skušajo dognati pogoje in vzroke, da se je vršil razvoj tako, kakor si ga predstavlja razvojna teorija. Najbolj znana je Darvvinova »selek-cijska« teorija ali nauk o prirodnem plemenskem izboru. Po tej teoriji so nastale poedine vrste organizmov na način, kJ nalikuje na nastanek pasem pod vplivom rejca. Rejec izbira za parjenje one živali, ki najjasneje kažejo zaželjeno mu lastnost. Pri njihovih potomcih ponavlja isti postotpek tako dolgo, dokler ne dobi živali. ki imajo ono lastnost v polni meri. V prosti naravi igra po Darwinu vlogo rejca »boj za obstanek«. Sanno najsposobnejši poedinci se vzdržijo in dalje plodijo, vsi manj sposobni pa prej ali slej propadejo. Poseben slučaj prirodnega plemenskega izbora je po Darwinu spolni izbor. Po tem bd dajale samice prednost onim samcem, ki so — lepši! I razvojna teorija sama i one teorije, ki skušajo najti gonilne sile tega razvoja, so imele in še imajo z .darvdnizmom vred mnogo nasprotnikov in kritikov. Ustaviti se hočemo samo pri enem izmed najnovejših in najizvirnejših, pri paleontologu Edgarju Dacque-ju. Ta trdi, da se nikoli ne da strogo dokazati, da bi se zelo spremenljive oblike sedaj živečih rastlin in živali razvile druga iz druge ali z neke skupne praoblike, ker so vse preveč Specializirane in preveč prilagojene na svoj milje. Mnoge za poedine organe postavljene razvojne črte, na pr. razvoj zadnje konjske noge iz triprstne noge terciarne konju podobne živali, so po Dacquč-ju v resnici le stoipnje, ki sicer nekaj povejo o bližnji sorodnosti poedinih vrst, vendar pa se iz njih še ne da sklepati na postopen razvoj ene iz druge, ker se pojavijo takoj križanja, če skušamo določiti razvojno črto za več organov. V enakih časovnih razmerah lahko kažejo najrazličnejši živalski tazredi enako obliko in vzbOjajo tako videz skupnega izvora Od premogovne dobe do triasa prevladujejo na pr. amfibije, vendar pa so močeradom podobni tudi se- salci in reptili, ki nastopajo v tej dobi. Dacquč pravi, da je bilo v dobi, ko sta nastopila Lamarck in Darwin, naše znanje o nekdanjih živalskih oblikah še zelo pičlo, zato se je razvojna teorija opirala skoro izključno na opazovanje sedanjih oblik. Zlasti darvinizimu očita, da je mesto izkustvenih dognanj postavljal občne teorije in konstrukcije o domnevnem rodovniku. Čim bogatejše pa je postajalo naše znanje o davnih živalih in rastlinah, tem ne-jasnejša je postala celota. Vse se je raz« stavilo v posebne oblikovne skupine, v posebne tipe. Izkazalo se je, da so oblike, ki so se dolgo smatrale za prehodne, svojstveno diferencirani in specializirani liki. Vsaka vnanja sprememba, ki se da biološko zasledovati, vodi od preprostega stanja v krogu ožjega tipa k naprednejšemu in bolj specializiranemu, nikoli pa ne k naslednjemu višjemu tipu, ki nastopa vedno brez posredovanja, nenadno, in se začenja vedno s preprostimi oblikami svoje lastne temeljne organizacije, ne pa s Specializacijami, a še manj s povrnitvami. O kaki praobliki in pravem rodovniku pa še ni nič videti. O tem, da bi človek izviral iz katerega izmed terciarnih sesalcev, po Dacque-ju ni govora. Človeški anatomski zmakd, kakor udje, zobovje itd., dokazujejo, da je človek poseben tip in da je mnogo starejši, kakor se splošno misli. Potem pa tudi stare pravljice in pripovedke niso le gole tvorbe človeške domišljije, ampak vsebujejo tudi spomine na pradavne čase. Da je v polarnih krajih bilo nekoč bujno rastlinsko življenje, ne pripoveduje samo pravljica, ampak pričajo tudi izkopanine. Zmaji in pozoji, o katerih pripoveduje preprosta babica svojim nadobudnim vnukom, so na las podobni savrijcem, ki jih je izkopala lopata. Ker se v pravljicah in pripovedkah pripisujejo človeku lastnosti, ki jih danes nima več, je možno ustvariti novo primerjalno znanost o ljudskem pripovedovanju, ki bi nam, oprto na palentologijo, odkrila še vedno zagonetno preteklost človeškega rodu v tolikem obsegu, kakor se sedaj niti slutiti ne da. Prve korake v tej smeri je napravil Dacque v svoji knjigi »Prasvet, pripovedka in človeštvo* (nemško, 4. izd. 1927.), ----------Dr. P, Vprašanje mariborskega gledališča čemu je Maribora potrebno slovensko gledališče — Današnji njegov položaj —* Gmotne neprilike in umetnostni neuspehi — Repertoar — Kritika Kdaj pa kdaj zagrozi mariborskemu gledališču kriza in mu hoče uničiti življenje. Doslej so našli še v vseh, včasih prav zamotanih prilikah rešitev, tako da je gledališče ostalo vsaj ohranjeno, čeprav močno okrnjeno. Treba pa je, naiti neko stalno linijo, ki ne bo vsak hip ogrožala gledališča, marveč mu bo dala ono stalnost, ki jo potrebuje kulturno žarišče v obmejnem Mariboru. I. 2e davno so si mariborski Slovenci želeli ustvariti lastno slovensko gledališče. Ta namen in cilj so sprejeli v pravila Dramatičnega društva, kar pa je bil le zadnji poskus v predvojni dobi. Po prevratu se je njih zahteva uresničila. Gledališče je osnovala država ter ga bolj ali manj vzdrževala do današnjega dne. Podprli sta ga tudi mariborska oblast ter mestna občina. 2e se je videlo, da gledališče lahko obstoji brez prispevkov, ki naj bi jih žrtvovali obiskovalci sami. Ta, za {»prevratno dobo značilna razvajenost občinstva se je morala takoj bridko maščevati, ko so začele država in korporacije štediti. Kmalu je tudi pojenjalo narodno navdušenje in na vseh koncih se je pojavila gospodarska kriza, ki je povzročila obubožanje srednjega stanu, glavnega obiskovalca gledališča. Narodno-kulturnj in državni momenti pa govore za to, da mora slovensko gledališče v Mariboru ostati stalno in da ga je treba Vrdno fundirati, kajti že samo ogrožanje njegovega obstoja škoduje našemu narodnemu in državnemu ugledu ter gledališču samemu. V Mariboru se stikata dve kulturi; nemška ima v Gradcu močno zaledje. Graški oder še vedno jačje vpliva na mariborske prilike kakor ljubljanski ali kateri drugi v naši državi. Kako bi šele bilo, če Maribor odra sploh ne bi imel, ali pa če bi gostovale v teh prostorih zgolj nemške igralske skupine. Ze iz tega sledi, da mora Maribor ohraniti svoje gledališče, saj je dovolj utrpel s tem, da ga je moral okrniti, potem ko je bil v svojem razvoju dosegel že pri lično visoko stopnjo z operami pod Mitrovičevim vodstvom. Pa tudi iz drugih razlogov Je potrebno, da ostane Slovencem ohranjen drugi stalni oder. Če hočemo podčrtati svojo kulturo in kulturno napredovati, sta pač minimum dva stalna odra. Da ponovim besede pesni ka Zupančiča ob 10-letuici mariborskega gledališča: »Ako bi mariborsko gledališče ne storilo ničesar drugega, kakor da nam je vzgojilo celo vrsto igralskega naraščaja, bi storilo dovolj!« Od kod hoče dobiti veliko državno gledališče v Ljubljani svoj naraščaj, če nimamo drugega odra, kjer bi doraščale in se urile mlajše moči? Obenem pa je drugi oder potreben tudi slovenskim dramatikom, da ob krstnih predstavah svojih poskusov zbirajo izkustva in rastejo. O sami potrebi in upravičenosti gledališča naj to zadostuje. Potrebuje sigurnosti, fundiranosti v materialnem in začrtano pro-gramatično linijo v idealnem oziru. Nikakor ne gre, da bi se po razpoloženju odločilnih krogov dogajali rasni eksperimenti, ne gre, da bi od države subvencijonirano gledališču vzbujalo zgražanje moralnih ozkosrč-nežev, ne gre, da bi bilo državno ali ban-sko gledališče prisiljeno dajati na repertoar igre, ki so izrazito proti dobremu okusu, ki kvarijo vse visoke smotre, ki jih ima gledališče, samo da pritegnejo publiko v gledališče in tako polnijo blagajno. Kolikor je moglo, Be je gledališče v Mariboru vsega tega ogibalo; lahko pa se razmere tako spremeni, da bi bilo gledališče prisiljeno še mnogo bolj grešiti, kakor je to delalo že prejšnje nemško gledališče, ko je gojilo le neslane burke in opolzke operete. Denimo, da se zmanjšajo ali eel6 docela črtajo subvencije. Letos v aprilu so se pojavile razburljive vesti, ki so takoj napotile mariborsko gledališče, da je odpovedalo angažmane, ker ne more biti niti pol sezone brez podpor- Gledališče ima namreč poleg umetniškega osobja, okoli 25 oseb, zbor, ok. 20 oseb, orkester, 20 oseb, tehnično osobje, 15 oseb, potem še čistilce in bi-Ijeterje ter upravno osobje, skupaj blizu 100 ljudi; ker so nekateri zaposleni samo zvečer in najeti le proti honorarju, lahko povprečno računamo stalno na 50 oseb, ki morajo dobiti skupaj vsaj 100.000 Din na mesec; če računamo še 30.000 Din mesečnih stroškov za opreme in režije, dobimo znesek 130.000 Din. Medtem so mesečni inka-si povprečno 60.000 Din, tako da je neizogibnega primanjkljaja 70.000 Din in ta se krije iz podpor. Mariborsko gledališče je pač'najmanjše v državi, saj ima komaj okoli 400 sedežev, ki so vzlic najnižji vstopnini včasih napol zasedeni, drugič pa napol praznL Tudi drugim gledališčem dandanes^ ne gre posebno dobro, celo našim čisto državnim, ki imajo milijonske subvencije, kakor Beograd in Zagreb po 7 milj., Ljubljana 4.5 milj., niti drugim našim gledališčem, razen Skoplja, ki ima povsem svojevrstne prilike. Tudi gledališča v inozemstvu presojajo svoj položaj dokaj pesimistično. Gledališče v Linzu je napovedalo konkurz, Gradec ima 4 milj. Din mestne subvencije, Leipzig 20 milj. Din (1 in pol milj. mark). Povsod pa je gledališče nekaka kulturna potreba, ali če hočete, potreben lukzus, medtem ko pri nas ni v nobenem oziru lukzus, marveč nujna komponenta v izgradnji naše kulture. Le pomislimo, koliko lažji je položaj nemških gledališč: gledališki naraščaj tvorijo po večini le najboljši absolventi gledaliških šol, ki že znajo vloge iz najznamenitejših klasičnih in modernih iger, operet ali oper. Kako redko ie treba tam tekst prevajati; ni torej skrbi in stroškov, ki so pri nas s tem v zvezi vprav redki- Z burkami in komedijami, med katere vrinejo kdaj pa kdaj kakšno klasično dramo, se drama po navadi celo sama plača, opereta sicer komaj životari, ker preveč zahteva za opremo, opera pa je povsod pasivna, a ker je reprezentativna, jo radi bogato subvencijonirajo. — Poleg tega ima še vsako gledališče to slabost, da porabi vse dohodke ali še več, kakor ima na razpolago, ne da bi mu bilo očitati kakšno zapravljanje: vsak režiser skuša opremiti novo igro kar najbolje in če le mogoče na novo; slehern upravnik upa, da bodo nova scene-rija in nove toalete pritegnile več publike in se tako izplačale. Gledališče po svojem bistvu vendarle ni trgovsko podjetje, ki bi iskalo samo dobička. Kar pa velja za druge, velja posebno še za Maribor. S sigurno fundacijo in začrtanim programom si mora Maribor zajamčiti tudi kader umetnikov-učiteljev, kajti drugi slovenski oder mora biti šola talentiranih začetnikov. Radi tega je treba, da se na Maribor naveže nekatere najboljše moči, a te moči bodo dale gledališču noto in ton. Končati je treba s sistemom, ki vlada že nekaj let, da je angažiranih mnogo ljudi z mizerno plačo; ti kajpak vsi čakajo, da odfrče, brž ko fina posije upanje, da bodo dosegli kje boljše honorarje. Tako se Maribora drže začetniki, ki sicer upravičujejo najboljše nade, a iščejo drugod boljšega angažniana, ali pa penzi-onisti, ki so sicer socialno potrebni kake podpore, 90 pa ali že bolj prekoračili zenit svojega udejstvovanja. Za take penzioniste naj skrbe centralna državna gledališča, ne morejo pa priti v breme majhnih, pokrajinskih nedržavnih odrov. II. Mariborsko gledališče pa se poleg naših' splošno državnih in narodno-kulturnih vidikov tiče predvsem mariborskega občinstva, ki se mora zavedati tudi svojih dolžnosti do gledališča. Po statistiki, ki je bila objavljena v »Naši dobi«, Maribor sicer komaj zaostaja za Ljubljano v številu stalnih gledaliških abonentov, vendar je med aji-mi večina takih, ki se poslužujejo popustov, medtem ko onih, ki bi še lahko in morali gledališče obiskovati in podpirati, nj niti med abonenti in večinoma tudi ne med neaboniranimi obiskovalci. Na nemške someščane, ki še danes bojkotirajo naše gledališče, kakor so ga bojkotirali v prevratnih dneh, v tem primeru ne mislimo, čeprav bi bil že skrajni čas, da bi se tudi v tem pogledu obrnilo na bolje, saj so se nasprotja na drugih poljih že precej, s naše strani morda celo preveč ublažila Z vso pravico pa smemo apelirati na vsakega narodnjaka, ki za gostilniško mizo kaj rad govori o narodnih dolžnostih, ne ve pa, da spada med nje tudi obisk gledališča, dokler je narodno-kulturni hram na tako bojnem položaju, kakor je slovensko gledališče v Mariboru. Pri nas velik del občinstva nekako mM. no ne obiskuje gledališča, kar ae dogaja zbog omalovaževanja kulturne vrednosti gledališča sploh, in umetniške zmožnosti mariborskega odra še posebej. Občinstvo se ne zaveda, da je samo soodgovorno %a umetniško delo igralcev na odru. Ignk* za svojo umetnost potrebuje reaonrnea, ki jo pa more dati edino dobro zasedeno gledališče in v neki pobožnosti zbrano oblto* stvo. Poseben značaj in nekako slavnostno razpoloženje je potrebno za vsako predete« vo, za njo bi se moralo posebej zbrati ixt pripraviti duševno in telesno. Dučevno jm treba opustiti skrbi m sitnostj vsakdan}** ga življenja ter s svojim hotenjem usmeri« ti svoje razumevanje na dejanje na odrtL s prazničnim oblačilom pa moramo dau gledališču nekako slavnostnejši značaj, dal je uspeh večji. Radi tega so glede toaleto po nekaterih gledališčih celč .nekaki pred« pisi. Gledališka umetnost je vzgojna umetaos^ ki naj vpliva naravnost in ne saj no po« sredno kakor knjige, film, radio. Zato n$ zgolj samoljubje, če umetnik pričakuje ob koncu dejanja pohvale; njemu gre v prvi vrsti za to, da dožene, ali je našel pravi kontakt med seboj in publiko, ali je dosegel smotre svojega nastopa? Takojšnjemrl vplivu so namenjeni vsi efekti na odru, zakaj mimo igralcev imajo svojo vlogo tudi scenerija, pohištvo in preproge, vse j® del te ubrane, zaokrožene celote. Enak del gledališke celote je tudi pobB* ka, ki prinaša k celotni predstavi potreb* no in nikakor ne neznatno komponento. IIL Po vseh teh okoliščinah se mora ravnati tudi uprava. Brž ko se zajamfijo stalnost in tudi denarni viri gledališča, je najnujnejše, da uprava izdela večletni naSrt gledališkega delovanja. Mariborsko gledališč® vse preveč zapisi od slučajnosti, slučajnih priporočil in največkrat slučajnih prevodom ko bi prevajalci radi dobili honorarje za svoj prevod. Eden največjih grehov marf» borskega odra je baš to, da često prihaja* jo na oder dela radi takih posebnih hono* rarjev, ne pa po sistemu in umetnostni nujnosti. Gledališče je velika šola umetnosti hi življenja, zato je treba v tem smislu sestaviti repertoar, ga pripraviti in tako podati, da ostane vsakemu gledalcu sleherni ko« mad v spominu- Iz tega razloga so osebne »duhovitosti« posameznih igralcev, slaba pripravljenost in zanašanje na šepetalcar ter površnost grehi, ki so v nekaterih pri« merih neodpustljivi Izmed vseh pa je naj« večja komodnost v izgovorjavi, smešenja našega jezika in pačenje naše govorice, bo« diši da je samo slučajna ali pa celo name« ravana v zabavo občinstva. S takim počet« jem si gledališče samo odreka upravičenost do svojega mesta v naših na rodno -kultom nih prilikah. Gledališče pa je tudi duhovno višja n* bava občinstva, zaradi tega morajo priti V repertoar tudi ona dela, ki hočejo duhovita zabavati. Nikakor pa ne gre, da bi se sa* radi tega zabavnega momenta večer neka* ko ponižal na nivo kakšne predmestne post« ne veselice; ne gre, da bi gledališča podiralo to, kar dobrega v drugih umetniških' večerih vzida in da bi kvarilo dober okus občinstva. Tudi s takim početjem si gleda* lišče ograža upravičenost do obstoja in hkrati izziva odpor, ki utegne gledališč® samo škodovati. Oziri na galerijo in boljši obisk so sfoev priročen izgovor, vendar pa ne bo nihčo verjel, da k resnično duhovitim, dobro pri« pravljenim predstavam ne bi občinstvo r»* je prihajalo nego k neslanostim dvomi ji« vega umetnostnega značaja. Z upravo mora voditi gledališče tu d! kri« tika, ki se pri nas doslej zares še ni poka« zala na oni višini, kakor jo je pričakovalo občinstvo, želelo gledališče in kot bi jo biH morali pokazati kritiki sami. Kritik se mora še bolj, skoraj toliko kot režiser, pripraviti na delo, ga oceniti po svoji najboljši zmožnosti in vesti, računati s sred« stvi gledališča in zmožnosti, ki so bile dosegljive. Pri tem je možno v podrobnostih' razno mnenje, nikoli pa ne morejo kritik! priti do popolnoma divergentnih sodb. Tako početje pričuje samo o osebni noti, ki bi v kritiki ne smela priti do veljave. Pri nas pa vidimo, da slovenski list uganja med dnevnimi noticami protiagitacijo in ne objavlja iz repertoarja onih predstav, ki mu ne ugajajo; in če je res, kar se šušlja, so imeli poskusi letošnjih demonstracij v tako težkih časih in na ogroženem položaji! mariborskega gledališča zveze s kritiko. Če mariborsko gledališče doslej ni vršilo v najvišji meri^ svojih nalog, kar bi jih bik* v danem položaju moglo vršiti, je dobršen del krivde tudi na mariborski kritiki, kf ni znala voditi niti uprave, niti umetnikov, najmanj .pa prav za prav še občinstva. Ko izide gledališki zakon in se bodo iskale nove linije za mariborsko gledališče, ko se mu bodo stavili novi temelji, ta* krat mora poleg materialnih in umetnostnih temeljev najti z upravo in občinstvom vred novo Knijo tudi mariborska gledališka kri» tika.. Dr. P. Stnnšefc, ŠAH Iftefaje dr. Milan Vidmar Pretekli petek je pripravljalni odbor zaključil preddela za veliki blejski turnir. Odobril je pred vsem listo udeležencev. Oficijelna vabila so drugi dan odšla v šir* ei svet in sicer na naslednje naslove: 1. Dr. A. Aljehin, svetovni prvak in zastopnik Francije. 2. A. Njemcovič, velemojeter in zastopnik Danske. 3. E. Bogoljubov, velemojster in zastopnik Nemčije. 4. R. Spielmann, velemojster m zastopnik Avstrije. 5. G. Mar6czy, velemojster in zastopnik Madžarske. 6. S. Kashad, ameriški prvak. 7. S. Flobr, čehoslovaški mojster. V Jugoslaviji so dobili vabila: 8. B. Kostič, 9. prof. dr. L. As-taloi, 10. Vasja Pire, 11. moja malenkost. Vsi štirje Jugoslovani so priznani mednarodni mojstri. Vseh 11 mojstrov je že pristalo na sodelovanje. Za zadnja 3 mesta prihajajo v poštev: Rubinstein, dr. Euwe, dr. Tartakower in Sultan Khan. Naj brž Tartakower ne bo prišel, ker je menda še v Južni Ameriki. Težko je bilo za pripravljalni odbor vprašanje tumirskega vodje. Upoštevati je moral dejstvo, da tako izrednega turnirja Evropa že dolgo ni videla. Elita starejše in mlajše generacije vsega sveta bo prišla v našo šahovsko areno. Težko bo de!o vodje, ki mora z največjo energijo vzdrževati red in pravico. V manjšem turnirju v Rogaški Slatini je neumorni predsednik mariborskega šahovskega kluba, g. sodnik E. Kramer, zelo lepo vodil borbe. Med nami gotovo ni mo* ža, ki bi bil bolje kvalificiran za tumirskega vodjo. Toda zdeJo se mi je, da more zanesljivo voditi mednarodni turnir velikega stila le mojster, ki je že sam igral v težki mednarodni areni. Le izkušen mednarodni mojster pozna vse težave. Saj bi jim najbrž tudi g. Kramer bil kos. Toda prvi turnir, ki je v težkih časih zahteval težke žrtve, prvi veliki mednarodni turnir na naših tleih, ne sme biti v no-benem p ogledu v najmanjši nevarnosti. Težko mi je bilo, ko sem odboru moral predočevati vse te stvari. Prepričan pa sem, da bo naš g. Kramer vendarle tudi blejskemu turnirju zelo, zelo veliko kori* stil. Mislil sem na mojstra Mieses-a, ki je vodil dva velika turnirja v San-Sebastianu na Španskem. Bil je predrag. Pa sem predlagal Dunajčana H. Kmocha, velikega teo-refičarja. nadarjenega mednarodnega moj« stra, izbomega fejtonista, moža, ki ga poznam kot izredno korektnega in uljud-nega, pa tudi energičnega gospoda in predlagal sem ga. Odbor je predlog sprejel. G. H. Kmoch je že prevzel vodstvo in naš odbor se lahko oddahne. Vse je v najlepšem teku. Prepričan sem. da se bo pokazalo, da sem imeJ zelo, zelo prav. Na Bledu bodo igrali štirje Jugoslovani. Vsi štirje imajo dobre šanse, da odnesejo ■risoke nagrade. Tem važnejše je tedaj, da bo turnirski vodja inozemec. Nihče se ne bo mogel izgovarjati na pristranost vodstva, če bo podlegel našim ljudem. Pa tudi Bled je kot letovišče zainteresi* ran na tem, da vodi turnir Avstrijec. Nihče ne sme pozabiti, da je bleiska občina žrtvovala največ za turnir in da nji ni za šah, temveč za propagando. Kmoch bo v avstrijskih dnevnikih pisal tudi o Bledu, ne samo o turnirju. Kmoch ima zveze s tiskom. Nobena večja stvar ne nastane gladko. Težave so podedovani greh tega sveta. Tudi veliki turnirji so težavne konstrukcije. Pa je neizbežno, da zadenemo tu in tam, da se ne izpolnijo vse nade. Mislim pa, da moramo vsi potrpeti, vsi žrtvovati, če ustvarjamo velike stvari. Vsa Evropa ne premore turnirja, ki ga bomo igrali v avgustu. Ponosni smo lahko na to delo, ki je v prvi vrsti delo g. župana blejske občine dr. J. de Glerije in našega g. bana. Predigra velikega blejskega turnirja je iahovsfca olimpijada v Pragi. Samo par dni nas še loči od začetka velike meddržavne borbe. Že 11. julija bo otvorjen svetovni šahovski kongres. To pot pa ne brez Ju* goslavije. V zadnjem trenutku se je našemu sa* bovškemu savezu posrečilo finansirati udeležbo jugoslovanskega moštva, ki je sestavljeno definitivno takole: 1. B. Kostič, 2. prof. dr. L. AstaloS, 3. Vasja Pire. moja malenkost Za rezervo ima moštvo mojstra Mirka Koniga. Kapetan moštva sem po odredbi saveza jaz. Brzojavno sem pozval moštvo na odhod in 10. julija bomo v Pragi. Zdi se, da boljšega moštva naša država zares ni mogla poslati v meddržavno borbo, pa sem prepričan, da bo zasedla odlično mesto* v vencu šahovskih držav. Važno je, da igrajo v Pragi ooi naši mojstri, ki bodo igrali tudi na Bledu. Meddržavna tekma nam bo izboren tre* ning. Mogoče ni odveč, da tudi o važnosti treninga povem našim šahistom nekaj več. Šah je težka igra. Iznajdljivost in spretnost nista vse. Teoretična izobrazba je važna. Zelo važne so praktične izkušnje. Toda, kaj pomaga najboljša igra, če le za trenutek živci odpovedo. Če le v eni potezi ni vsa pazljivost osredotočena. Ena sama poteza je lahko usodna. Turnirske igre so pod časovno kontrolo. Igralec brez vaje igra počasneje nego uvežbani njegov nasprotnik. Ne samo sla» be poteze, tudi prepočasne poteze izgube partije. Sah na turnirju je spni t. Koliko turnirjev sem moral začeti brez treninga! Koliko točk sem oddal v turnirjih na ta račusn! Moji konkurenti žive za šah, v šahu in od šaha. Mene pa drži poklic, ki včasi dolge mesece ne dopušča šahovske igre. Pa tudi, če bi jo dopuščal. Saj ni partnerja v Ljubljani. Praška olimpijada nas bo uvežbala vse. Mogoče bomo v Pragi zaradi manjkajočega treninga slabše igrali. Toda na Bled bomo prišli z vso potrebno rutino. Pa bo šlo. Važnejši nam mora biti Bled od Prage- Praška olimpijada bo končana okoli 26. julija. Štiri tedne kasneje se prično borbe na Bledu. Naš šah je v polnem cvetju. Prinesel nam bo obilo propagande v inozemstvu, raznesel pa bo po naši zemlji smisel za lepše stvari nego so kvarte. Tudi to je zelo važno. ?ah je nedvomno kultur« ni faktor, ki ga ne smemo podcenjevati. Pa saj ga ne. To smo letos prav izdatno dokazali. ŠPORT Športniki in prijatelji lepega nogometa vsi na revanš Primorja proti slovitemu Hajduku »mojstru z morja«, ki bosta jutri v orjaški borbi za točke pokazala tisočem gledalcev vse svoje znanje — Višek prvenstvenega boja obeta rekorden poset od blizu in daleč Tekma s Hajdukom jutri, v nedeljo na igrišču Primorja v Ljubljani bo, kakor vsa znamenja kažejo, prireditev velikega st;;a. Že danes vlada ne samo v Ljubljani, ampak po vsej Dravski banovini ozromno zanimanje zanjo. Po pravici! Slovenski n>-zomet stoji pred najtežjo nalogo. Haiduka premazati v državnem prvenstvu, ko mu slaba prede, to niso mač.ie solze... Pa tudi Primorje bo igralo z naporom vseh svojih sil. Jutrišnjo nedeljo bo izri-šče Primorja prizorišče morda najbolj enerzične borbe, kar jih je bojeval slovenski nozomet! Po dosedanjih znak;h sodeč bo ta da »i praznik športa sploh. Dvoboju na zelenem polju bo prisostvovalo 3 do 4000 ljudi. To ie za naše razmere naravnost dvakratni rekord. Dodati je treba tudi okolnost. da bo za domačim moštvom stal ves naš športni svet in da bomo topot doma poskušali posnemati, kar dela žc desetletja tribuna in občinstvo v Splitu. Zazrebu, Beo-zradu 'n po vsem svetu. Domače izralce bo treba bodriti do skrajnosti, to sr«o jim dolžni! Primer za to nam je dala že v najhujšem nalivu odizrana do zadnjeza nape- ta borba Primorja s Concordijo. Nedelja pa nai nam prinese višek kultivirane izre, enerzične borbe in do skrajnosti razbičano vero in polet 3 do 4 tisočzlave množice. Saj bo ravno jutrišnja nedelja odločilna za nadaljnje uspehe slovenskega športa v bojih za državno prvenstvo in bo zaradi tega združila na igrišču vse prijatelje lepe igre, ki bodo brez ozira na svoje siceršnje simpatije — jutri kakor prihodnjo nedeljo, stali ob strani domačega moštva. Razlogov je več ko dovolj, da naše športno občinstvo s svojim solidarnim nastopom enodušno pripomore našima vodilnima kluboma k čim lepšemu uspehu. Vsi ti momenti rovore za to. d» bi bi zreh. zamuditi to izredno priliko prvenstvene tekme, ki se morda ne bo ponovila za dobo dolzeza leta Prijatelji Primorja Jo ljubitelji uspehov slovenskeza nozometa so najavljeni z Jesenic. iz Trbovelj. Litije. Novega mesta, Celja. Maribora. Kranja, da ne «ovorii~o o bližnji m daljni okolici Ljubljane, ki si ie že danes rezervirala avtobusne zveze z Liubljano. I. finalna tekma za prvenstvo Dravske banovine ISSK Maribor : SK Svoboda (LJubljana) 12. t. m. v Mariboru V Mariboru se vrši v nedeljo 12. L m. na igrišču ISSK Maribor ob 17. I. finalna tekma ja naslov prvaka Dravske banovine za 1. 1930-31 med mariborskim in ljubljanskim prvakom. Mariborski prvak, ki je v zadnjih nastopih v Mariboru žel lepe uspehe, je v sijajni kondiciji. Zmaga nad Gradjanskim ter nad prvakom Celja je plod sistematičnega treninga in izredne ambicije in volje do zmage. Moštvo Maribora nam je znano tn je odveč navesti imena onih igralcev, ki so klubu prinesli že toliko priznanja in zmag na zelenem polju. Ljubljanski prvak SK Svoboda je zaradi odhoda najboljših igralcev k vojakom, preživel težko krizo. Načelstvo sekcije je po neumornem delovanju sestavilo dobro trenirano in homogeno enajstorico, ki bo zastopala barve Ljubljane z vsem elanom. Zadnje neuspehe našega prvaka je pač pripisati omenjeni krizi, upajmo pa, da bo topot našo športno publiko prijetno iznenadil in kazal ono požrtvovalno igro, ki je dičila moštvo v prejšnjih nastopih. Dasi je mariborski prvak favorit, ne sme podcenjevati nasprotnika, kar zna imeti za posledico neprijetno iznenadenje Mariborčanov. Tekmo bo sodil s. s. g. Ochs lz Celja. Vrši se ob vsakem vremenu. SK Ilirija. Sestanek nogometašev I. moštva v nedeljo 12. t. m. ob 17. pred kavarno »Evropa«, kjer naj se javijo g. Jak-šiču. Udeležba strogo obvezna za vse igrače T. moštva! Prečitajte tozadevno notico v članski knjigi! SK Svoboda (Ljubljana). V nedeljo 12. t. m. ob 6.45 zjutraj naslednji na glavnem kolodvoru: Erman, Jcršek. Zemljak, Boncelj, Habiht, Bogme, Kalaš, .lanežič, Makovec. Zore, Bončar. Starman. Opremo je dvigniti med !8. In 19. v soboto v naši garderobi. Vsi in točno! Koturagki savez, pododbor LJubljana. Na pododborov! seji 29. junija 1931 se je soglasno sklenilo, prirediti 19. t. m. skupen celodnevni pododborov izlet v Kamniško Bistrico. Zbirališče točno ob pol 6. uri zjutraj na Dunajski cesti pri gostilni Ka-čič. V primeru slabega vremena se vrši izlet 8 dni pozneje. Prijatelji kolesarskega športa vljudno vabljeni. Svetovni dogodek ▼ Clevefamfu Mak« Schmeling ostane svetovni prvak ▼ boksu. Prva Schmelingova zmaga v boju za najvišje cenjeno boksaško prvenstvo dne 12. junija 1930 ni bila dovolj prepričeval« na, ker je bil njegov takratni nasprotnik Sharkey diskvalificiran. Dolgo je trajalo in mnogo intrig je bilo treba odstraniti, preden je prišlo do drugega Schunelingove« ga nastopa enake vrste; topot je bil nje« gov nasprotnik 26 letni Young Stribbiling z bogato boksašiko karijero in nič manj kot 127 knocksout zmagami v najtežji ka« tegoriji. Schmeling je sicer nekoliko težji m večji, Stribbling je odličen tehničar in je nastopil pred svojo publiko. Boj se je vršil — kakor znano — 3. ju« lija v noči. Pred pričetkom glavne bitke so predstavili prireditelji občinstvu razne slavne športnike, med njimi Tunneya, Car« nero, Tildena in druge. Točno ob i0. ame* roškega časa je 6topil na desko Stribbling, za njim pa Schmeling. Zdelo se jc, da je Američan malo razburjen. Sodnik je Ge« orge Blake. Množica cepeta. Ljudi je 35.000. Italijane/ki boksač Carnera sedi prav spre« daj; ker je visok, vpijejo gledaiki, naj skloni glaivo. Vse je na trnih! Na znak se prične. Stribbling udari prvi m zadene z levico na oko. Schmeling od« govori v brado. Američan poskusi znova, toda Maks se umika n boksa previdno. Ko mu pride Stribbling na desno, udari strahovito, toda ne doseže popolnoma. SchmeKng zadene pred znakom ie enkrat v brado... »Runda« je neodločena. V drugi »ruitdi« je zopet Američan pr« vi, ki udari in zadene. Pri tem se popol* noma približa Schmelingu in ga odriva. Publika dvigne hrup! Schmeling se izvije in zadene nasprotnika v želodec, toda prejme obenem udarec na uho. Stribbling hoče zopet ob telo, toda Schmeling noče tega, dasi je tudi v bližiii boljši. »Runda« je neodločena. V tretji reprizj udarjata oba zelo pre« vidno, premišljata in iščeta mesto za do« ber udarec. Končno sproži Stribbling in zadene Nemca prav pošteno z desnico v brado. To je bil obenem najlepši udarec vsega boja. Schmeling spačj obraz, toda odgovori takoj. Američan sili zopet ob telo, toda Nemec ga trdo kaznuje. Stribb« ling je tudi od daleč v ofenzivi in plasira dve krepki desnici v brado, ki sta za Schmelinga trdi preskušnji. »Runda« je za Stribblinga. V četrti »rundi« se prične Schmelingova ofenziva. Maks udarja čvrsto in kratko; na Stribblingov odgovor z levico se smeh« lja. Naslednjega ustavi z roko in plasira dva močna sunka v lice. Stribbling je ne« koliko presenečen in reagira — v zrak. Publika 6e smeje! Schmeling je bil v pre« moči. V petem kolu nastopi Stribbling s kr« vavečim nosom. Schmelmg ga zadene tri« krat na oko, sili za njim. ga pritisne ob vrvni in udari še na usta. Nato 6toipi tik ob njega in ga ne izpusti od vrvi. Ko od« haja, mu pošlje še krepko desnico. Schmc« ling je daleko boljši. V šestem krogu se boj zopet poživi. Stribbling kaže prve znake utrujenosti. Proti koncu je Nemec popol en gospodar situacije. Stribbling prične z drugo takti« ko: nekaj časa 6e umika, nato pa zopet objema Somelinga, Takrat izrabi priliko in pritisne nenadoma Schmelinga ob vrvi. Sodnik posreduje in posvari Američana. Schmeling je zopet boljši in da za slovo še dve krepki z desnico. Sedma repriza: Stribbling ie vidno fe5r« pari. Ko udari zvonec, se dvigne počasi: Schmeling skoči kot maček in je že sredi »ringa«. Ker se Američan še ni dvignil, ga dohiti v njegovem kotu in udari. Stribbling skuša s trdim udarcem, toda nima uspeha. Največ udarcev pada v bra* do; skoraj vsak sedi... Schmeling domi« nira. Osmo tn deveto kolo: Stribbling se po« pravlja. Publika je začudena! Schmeling agreš} serijo udaroev; Stribbilmg udarja sveže in zopet rastejo nade, da njegova zmaga še ni izključena. Toda deseta »runda« prinese w*pet obratno sdiko. To ni več dvoboj, temveč samogovor silnega Nemca. Stribbling je v jadni defesnzivi in skoraj vedno v obje« mu. Sohmeling se ga komaj brani od te« lesa. da mu lahko polaga svoje železae pesti. Sedaj se prične dm« finale. Toda vse ne pomaga! Stribbling se maje kot vinjen; iz nosa mu curlja kri. SohmeJing udarja Eravifeo, toda nasprotnik stalno — oma« uje. V trinajstem kodu se Stribbling še komaj brani. Kljub temu poskuša od časa do časa srečo; ker je šibak, omahne po vsakem udarcu. Vedno je slabše, v šti* rinajsti reprizi ee komaj še drži na nogah. Petnajsto kolo je končno prinedo odločitev. Boj je za StribbKnga brezupen; vedno je v »clinchu« rn po dolgem se šele posreči Sahrnelingu, da ga postavi ob vrvi. Nato plasira strahovito desnico in Stribbling se zamaje v kolenih. Takoj nato še enkrat in Stribbling se zvrne naprej in pade na deske. Sodnik pošlje Sohmelinga v nevtral« ni kot in prične šteti. Arena tuli! Ko na* šteje do devet, se Stribbling zopet dviga, toda je takoj zopet v »clinchu«. Ko 6od« nik loč{ oba borca, vidi, da Stribbling ne more 6tati na nogah. Da bi ga obvaroval večje škode, prekine borbo in proglasi Schmelinga za zmagovalca s tehničnim knock*outom. Stribbling gleda kot otopel v nrazmoto. Moči ni imel niti toliko, da bi dal Schmelingu roko. Schmeling je popol« noma svež in nima niti najmanjše poškod« be. Bivši »foul« svetovni prvak je dane6 najpopularnejši mož v Ameriki. Nič manj g»Iasu ne uživa seveda v svoji domovini, kjer so ono noč imenovali kar po njem »Schmclingovo noč«. Vse je bilo na nogah, pri radiu in v zvezi z listi, da bi še pred dnevom izvedelo, kako je za« stopal njihov veliki sin svojo domovino na najbolj vročih bokeaslrih tleh sveta. Zarto bo tudi. ko se vrne domov, deležen sprejema, kakor ga doživi le malokdo. Za svojo Tsmago je dobil v novcu dobrih 5 milijonov dinarjev, od katerih pa «ri je znaten d d zaračunal »iegov manažer Joc Jacobs. Sicer pa to ni bil njegov zadnji zaslužek. Kakor trdijo razni glasovi, se bo že 17. septembra uda* ril z italijanskim orjakom Carnero. Nagačena sova Pri vratih je pozvonilo. • Dama je vrgla čez ramena lahen ogrtač. nataknila na noge eopatke iz rdeče svile in vprašala skozi ključavnico: >Kdo je?« >Oprostite, jaz sem.« je odgovoril pred vrati tih ln boječ glasek. »Kdo jaz?« Ali ne bi hoteli tega po-bliže pojasniti?« je vprašala dalje. Odprla je majhno kukalo in videla, da stoji zunaj nekakšen vajenec. »Kdo ste vi? Kaj pa želite?« »Oprostite, mojster me je poslal k vam. Prinašam vam naslanjač, ki ste ga izročili v popravilo.« »Nu. in prav zdaj ste ga morali prinesti, ko ni doma služkinje.« »Oprostite, bil sem že dvakrat tn, pa ni bilo nikogar doma...« »Vstopite torej v božjem imenu.« Vrata so se odprla, vajenec je prinesel naslanjač in ga porinil v kot. Snel je čepico in pogledal damo v obraz, nato pa šel z roko preko čela. Dama ga je motrila od nog do glave: Bil je visok, širokih pleč, ozek v boke, obraz je imel ožgan od solnca ln pod čelom so se mu stevile velike jasne oči. Na zgornji ustnici so poganjale prve brčice. čelo pa so obrobljali kodrasti lasje. >Hm« je rekla. »Kaj sera vam že hotela povedati... Da, dsnar pošljem mojstru po služkinji.« >Prosim, izvolite,« je dejal vajenec in se priklonil ter hotel oditi. >Nu, nu, kam pa se vam tako mudi? Saj ste gotovo tnidni. Sedite za trenutek. Zvrnili boste šilce žganja- Stopite naprej in pazite, da se vam ne spodrsne na zlikanem parketu.« »Prosim,« je dejal vajenec in stopil naprej. Dama mu je z roko pokazala pot v salon. Stopical je polagoma za njo. Oba sta sedla. »Tako,« je dejala dama in mu ponudila čašico, »le osvežite se. Vzemite tudi malo prigrizka. Samo pazite, da ne boste metali mrvie po tleh. Nu, kako vam je? Ali vam ie všeč pecivo?« »Prosim da, meni je vse všeč,« je odvrnil vajenec s plahim glasom. »Mislila sem si, da je tako. Koliko pa ste stari?« »Šestnajst jih imam, milostiva.« »Tn popravljate stole? Koliko jih napravite na dan?« »Oprostite, jaz jih Se ne delam. Iz-večine nosim popravljene predmete naročnikom na dom.« »Tako, tako... Tedaj ste že imeli priliko videti mnogo lepih stanovanj? Gotovo vam večkrat ponudijo šilce likerja in malo sladkega prigrizka, kaj?« »Oprostite, to se zgodi prav redko.« »Kako to?« »Prosim, jaz. moram skoro redno počakati na hodniku. Če pa dobim de- nar, moram hitro proč, da se gospoda ne jezi, ker je «norala plačati.« »Tako, tako... Torej se pravi, da sem vas jaz mnogo lepše sprejela kakor drugi?« »O mnogo, mnogo lepše milostiva,« je potrdil vajenec. »Nu, to me zelo veseli. Ali pa tudi veste, da ste prav prikupen fant?« Vajencu je bilo nerodno, da je slišal to priznanje iz teh ust. Začel je hitreje dihati, kakor da mu zapira sapo. »Oprostite, prosim, žganje me je tako razburilo, da moram hitreje dihati.« »Nu, nu, takšne besede... Kdo bi si mislil, da vam je vroče že od šilca nedolžnega žganjčka ... Veste kaj — napravimo poskus, izpraznite to čašico na moje zdravje! Boste?« »Bom,« je dejal v zadreg! vajenec. In je zvrnil šilce na dušek. »Ah!« je mlasknil z jezikom ko je postavil šilce zopet na mizo. »Bravo!« je dejala gostiteljica. >To je bilo junaško, vidite!« Nato se je dama udobno vsedla na divan poleg njega in prekrižala noge. Z gornjim životom pa se je nagnila nekoliko naprej, da so se razbrale črte njenih grudi pod svileno srajco. Vajencu je postalo mučno. Za trenutek se je ozrl po njej, potem je obrnil oči v strop, od tam pa je preskočil na točko nad vrati. »Nu,« je deiala dama, »kako se počutite zdaj? Ali vam je še vedno vro- če?« »Oprostite, zdaj mi je še bolj vroče kakor prej.« »Ah, ne ponavljajte venomer besede »oprostite«. Govorite, kakor da ste doma. Povejte mi na primer, čemu gledate proč, medtem ko vam obraz naravnost žari. Ali čutite kakšno hrepenenje?« Dama je zanihala z nogo. Vajenec ji ni odgovoril. Prekrižal je roki in vlekel prste, da so mu pokali v členkih. »O, saj vidim, da ste zelo prikupen fant... Če vas kaj tišči, le povejte mi, priznajte brez strahu in bojazni...« »... Tukaj je v resnici... zelo ... vroče. < »Čujte, zdaj pa gotovo nekaj prikrivate.« je rekla dama. »Prepričana sem, da ste hoteli povedati nekaj drugega. Čemu ee pretvarjate? Tak ohrabrite se vendar! Postanite mož, ne bodite cunja... Nu? Kaj boste rekli?« »Ne... Rad bi...« »Nu torej, le pogum! Kaj bi radi?« »Oprostite, ne upam si reči.« »Ah, vi ste res velik otrok. Kar povejte!« »Oprostite, ko pa me je tako sram. .< »Torej dragi moj fant, kaj bi radi?« »Če mi dovolite...« »Seveda vam dovolim. Samo recite « »Rad bi tisto... nagačeno sovo, ki stoji na veji nad vrati...« SOKOL Sokoli in prijatelji Sokolstva pohitite jutrišnjo nedeljo na izlet v prijazni Mengeš, kjer bo popoldne ob 15. javni nastop tamošnjega Sokola, združen z veliko veselico z izbranim sporedom na senčnatem vrtu sestre Funtkove. Podeželski Sokoli zaslužijo v svojem požrtvovalnem stremljenju in delu za razmah sokol-ske ideje in zgradnje svojih domov vsestransko podporo. Mengeški Sokol, ki se mora boriti z raznimi neprilikami za svoj razmah ter pridno polaga kamen h kame-nu, da bi čimprej postavil mogočen temelj svojega udejstvovanja, vabi bratska društva in prijatelje od blizu in daleč. Prometne zveze po železnici in z avtobusi zelo ugodne. Pridite, ne bo vam žal ! Prvi javni nastop Sokola IV. v Ljubljani bo v nedeljo 12. tm. ob 17. na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Bratje, pose* tite prireditev v svečanih krojih! Sokol Gorenja vas * Poljan« proslavi ▼ nedeljo 26. t. m. (ne 19. t. m.), kakor je bi-« lo že sporočeno v listih) 10 letnico obstal* ka z razvitjem društvenega prapora. Slav* nost se je preložila pred vsem iz pijetete do pokojnega brata Maleja, kateremu se odkritje 19. t. m. 6pomcnik na njegovem frobu. Torej 26. t. m. v Poljansko dolino! lavnost se prične s poklonitvijo spominu dr. Ivana Tavčarja na njegovem grobu ob 8. zjutraj. Avtobusne zveze iz Škofje Loke kakor tudi nazaj zvečer bodo prav ugodne. Podrobnejši program slavnosti sledi. Sokol Rimske toplice . šmarjeta priredi v nedeljo 12. t. m. ob 16. na vrtu hotela »Nove pošte« javni telovadni nastop. Okoliška društva in prijatelje Sokolstva vljud« no vabimo. Zve ni zbor naše kraetjiske podružnice je poka« zal lepo sliko delavnosti in podjetnosti bri* bovških kmetovalcev. G. Kafol je imel za« nimivo predavanje, ki ga je prepletel s gavimi vložki. Zato smo prav lahko sledili 3 ure trajajočemu pouku. Odbor je ostal star, le duši naše podružnice, šolskemu upravitelju Bajcu Janku smo naložili poleg dosedanjega tajništva še blagajno. Občni zbor je razpravljal o projektu nove ceste iz Dol v Št. Rupert. To bo naša najkrajša zveza z železnico, ki bo odprla pot lesni trgovini. Sedai se ne izplača iz našega kon* ca prav nikak izvoz, ker bi ves izkupiček požrla vožnja. Soglasna želja, da 6i nabavi* mo za Sane triersčistflnik za žito, bo men« da kmalu uresničena. Omogočila ga nam bo podporo banska uprava, ostalo bomo zlo« žili sami. KOČEVJE. C. M. podružnica priredi ▼ nedeljo 12. t. m. popoldne družabni piknik pri Rožnem Studencu (Rosenbrurm), ob slabem vremenu pa v pivovarni »Union«. Ali ste ie aaročaik sloveaske ilastrovaae te« deaske revije ,.£!vl]jeaje ia »vet44? f JUTRO« 5t 157 8 SoBota, TL VTL 1931 Z1V in sveta Giferaitarski predor Načrt za podmorsko zvezo med Evropo in ASriko, ki bi spajala Pariz z osrčjem Afrike in bi skrajšala pot v Južno Ameriko Vodje španske republike se bavijo z načrtom podmorskega predora, ki bi vezal Evropo z Afriko. Načrt sam ni od danes in nima tudi nič utopičnega na sebi, kajti moderna tehnika, bi ga s svojimi sredstvi lahko zmagala. Gre za razdaljo, ki znaša komaj polovico razdalje med Dovrom in Calaisom, ki so ju že davno menili zvezati s predorom. Vse podrobnosti glede gradnje podmorske poti, ki bi vezala evropsko celino z afriško, so že dalj časa natančno ustanovljene. Fetdesetčlanski odbor strokovnjakov je pod vodstvom generala Rubia y Belloea izdelal načrt in ga predložil odločilnim mestom. Po tem načrtu bi se začel predor nekoliko zapadno od Tariffe, vodil bi pod morjem proti Maroku in bi dosegel površino vzhodno od Tangerja. Dolg bi bil S2 km, dosegel bi pa globočino do 500 m. Pet let bi ga gradili in bi požrl 500 milijonov pezet. Po Bellocovem računu bi šlo skozenj dnevno 120 vlakov in če bi vsak vozil kakšnih 100 ton blaga, bi znašala dnevna izmenjava med obema celinama na tem mestu 12.000 ton. Nič manj važen ne bi bil predor za osebni promet. Lahko bi rabil direktni zvezi Pariza s severozapadno Afriko, z majhno predelavo in izpopolnitvijo obstoječih prog pa bi ta zveza šla do osrčja Afrike in do pristanišča Dakarja v Senegalu, od koder bi bila pomorska zveza z Južno Ameriko najkrajša. Uresničenje tega načrta bi imelo tedaj velik mednaroden pomen. Seveda so tudi ovire, ki bi iih bilo treba premagati, velike. Takšna ovira je n. pr. ta, da ima.io železniške proge v Španiji 164 cm širine, v drugih interesiranih evropskih državah pa 144 cm. Španija bi morala tedaj gledati na to, da bi širino svojih prog prilagodila mednarodni širini in to vsaj v nekoliko letih, če ne takoj. Na vsak način bi pomenila gradnja železniškega predora pod morsko ožino, ki loči obe celini, eno najveličastnejših strani v knjigi človeške zgodovine. Strupena kuhinjska sol Prednosti nesoljene hrane in njena nadomestila ' Iz dejstva, da se dolga vrsta bolezni bzdravi ali izboljša, če zauživa pacient nesoljeno hrano, sklepajo mnogi, da Je kuhinjska sol strupena in da povzroča te bolezni. Ta sklep je prav tako napačen kakor trditev, da povzroča svetloba ošpice, ker se te v zamračeni sobi bolje ozdravijo. Res je, da je sol strup in da pospešuje razne bolezni, treba pa je takoj pristaviti, da ta strup na zdravega človeka ce učinkuje. To navidezno protislovje se nam pojasni takoj, če vemo, da skrbi kri v normalnih okoliščinah sama za to, da se strupena sol razstopi in sicer s tem, da ji pomeša kalijeve in kalcijeve soli, ki jih v ostalem poleg kuhinjske soli vsebuje tudi naša hrana. To je dokazal zelo nazorno biolog Jacques Loeb. Gojil je ribe v destilirani vodi in so ostale dolge mesece zdrave; primešal je vodi kemično čisto kuhinjsko sol in so kmalu poginile. Če je pa dodal še kalcijevo in kalijevo sol, so ostale žive navzlic kuhinjski soli. To je zelo važno odkritje, ker smo bili doslej prisiljeni pri mnogih boleznih vzdržati še osoljene hrane — in takšna dieta ni baš prijetna in najmanj, kar zagrešuje, je to, da vzbuja pri bolniku breztečnost. — Slavna Gersonova dieta za zdravljenje tuberkuloze spada n. pr. med takšne diete. In čeprav nedvomno mnogo koristi, bi jo vsak bolnik brez pomisleka zamenjal z Filmski pcseetki žive slanice S porn^čio tehnike je storjen nov važen Vrtrak za pobijanje raika in drugih bolezni, ki niso v zvezj z raščo žive stanice. Članu Rockefellerjevega zavoda v Ne\vyorku, dr. Albertu Ebelingu se je posrečilo najti po« stopek ,ki omogoča fotografiranje živih sta« nič. Njegovi posnetki dovoljujejo primer-javne študije o rašoi zdravih in bolnih sta-nic. Ebeling pravi o svojih posnetkih. »Skušamo utemeljiti novo fiziologijo žive stanice. Naša končna želja je ugotoviti, kako se ohranijo stanice v zdravem stanju in kako treba ravnati, da ne obolijo. Trenut« no še nedostatno poznavanje elementov človeškega telesa je tista ovira, ki je doslej zadrževala učenjake pri št udiranju funkcij živih sfanic. Zato ie 7-nano^t tičala na mr« tvi točki skoro 100 let. Novi postopek pa nudi možnost opazovanja žive celice v vseh položajih, kar daje upanje, da bomo prišli sčasoma v oko m tudi rakastim obo« leniem.« Boksar tepen od lastne žene V Ohicagu se je zaključil zanimiv proces za ločitev zakona med znanim športnim boksarjem Gerogeom Trastonom in nje« govo ženo, ki je zelo nežno bitje in tehta samo 50 kg. Ločitev je zahteval mož. Utemeljeval je svojo zahtevo s tem, da ravna žena z n.rim zelo surovo. Boksarja je večkrat oklofutala. Povod za ločitveno tožbo pa je dal sledeči dogodek: Zakonca pta sedela pri kosilu. Naenkrat sta se sprla in režna ženica je popadla steklenico za so« davico ter jo treščila možu v glavo, da je ra mestu omedlel. To ji pa še ni bilo do» volj. Pohodila s?a je tudi kar je mogla. Ko« nec bitke je bil sklep moža. da se da lo« ?;ti. Sodišče je ugodilo tožbi in izreklo lo« čitev po krivdi žene. naravno dieto, če bi mu nudila Isto korist. Hamburška raziskovalca Keining to Hopf sta se lotila naloge, da bi našla primerno zmes drugih soli, ki bi paralizirala strupenost kuhinjske soli in omogočila tako tudi preobčutljivim bolnikom običajno prehrano. To se jima je posrečilo z bistroumnim poskusom. Ljudje, ki se jih rada loti znana kožna bolezen osip, reagirajo na majhno injekcijo raztopine kuhinjske soli takoj z mogočnim napadom te bolezni. Torej so posebno občutljivi za strupeno sol in v telesu jim manjka soli, ki njene kvarne učinke nevtralizirajo. Keining in Hopf sta tedaj hotela dobiti s poskusom primerno mešanico teh soli, ki bi najbolje razstrupljala kuhinjsko sol. Mešanica z najboljšim učinkom bi tudi najhitreje odpravila osipne izpuščaje, povzročene po injekciji raztopine kuhinjske soli. Tako mešanico — iz natrija, kalija, kalcija in magnezija — sta tudi našla. To se pravi, da bo bolnik odslej lahko z mirom zauži-val soljeno brano, za izboljšanje in tudi ozdravljenje njegove bolezni pa bo skrbela mešanica soli, ki je niti ni treba inje-cirati, temveč se primeša enostavno hrani, ki s tem ne izgubi svojega okusa. Dejansko se je posrečilo na ta način poleg osi-pa odpraviti ali zelo izboljšati najrazličnejše kožne bolezni do težke kožne tuberkuloze in celo trdovratne lišaje. Zakaj učinktije novo sredstvo tako ugodno baš pri kožnih boleznih, ni nobena nerazumljiva skrivnost. Koža je namreč nekakšno skladišče za rudninske snovi v telesu in mora tedaj najprvo občutiti vsako motnjo, pa tudi vsako izboljšanje v sestavi teh rudnin. Najbrž pa se bo nova metoda izkazala tudi pri drugih boleznih, ka.kor previsokem krvnem tlaku, naduhi, vodenici itd., kjer so doslej morali uporabljati drakonski ukrep neslane hrane. „Nič ni novega pod solneem" pravi mož, ki ga vidimo na tej sliki. Piše se Hartmann in je doma iz Altone. V rokah drži pripravo, ki onemogoča potopitev ladij in trdi, da mu je francoski konstruktor Chartrain ukradel patent, ki ga je pred časom ponudil francoski vladi Sprejem teniške zmagovalke v Kelmorajnu Pravkar je izšla nova številka Hustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET z naslednjo vsebino: Problem umetnega življenja bo refien? (Dr. Fr. Thona). Nepo topljiva ladja (s slikami). Na kolonialni razstavi v Parizu (Dr. St. Jug, s slikami). IJliputanska kneževina. Pupin pripoveduje o vsemirju to človeku (s slikami). »Divja« Afrika izginja? (S sliko). Slike iz življenja in sveta. O čem je pel slave« (Mfhajl Zoščenko, ilustracije E. Justina). 400 let Francoskega kolegija (s sliko). Razvoj letalstva v sliki in besedi. Fotografije neba. Kizil-hoto, prestolnica Tu ve (s slikami). Spelterini — pionir letalstva (s sliko). Tedenski jedilni Ust. Karikature. Olepševalne operacija Ka\-ino pijanstvo. Humor v slikah. »življenje in svet« izhaja vsako nedeljo in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Belgijec Destree bivši minister, je bil izvoljen za predsednika novo osnovanega odbora za umetnost to leposlovje pri Društvu narodov v Ženevi. Odbor posluje v okviru sekcije Društva narodov za intelektualno sodelovanje Te dni se je vrnila iz Wimbledona teniška igralka Cilly Aussem. V Kolnu jo Je sprejela tisočglava množica, ki jo Je naložila na rame to jo nosila po mestu Tesla napoveduje novo Sfemsf flzfk NScola Tesla, H Jo včeraj o/bhajal svoj 75. rojstni dan v popodn} du« ševni in telesni svežo6tn, je dal ameriškim novinarjem izjavo, s katero napoveduje svoj najpomembn e j§i mm Na vprašanje, kakšne vrste je ta izum, jo Tesla odvrnil, da je odkril presenetljiv vtir energij«, fcj je na zemeljski obli vedno na razpolago. S problemom, ki bo, kakor vse kaže, krona njegovega dela, se je fizik bavM 36 le*. Svetu bo svoj izum sporoča v predelani oblaki. K tej izjavi pripominjajo ameriški po« »naivalci poskusov slavnega, fizika, da se jo Tesla v zadnjih desetletjih največ bavil x vprašanjem pridobivanja elektrike iz sdn* ca in s problemom prenosa sile po brez* žičnem potu. T 1» »r v« • v, 1 udi Turčija stedi Zgledu mnogih evropskih držav, Id mo začele energično štediti, se je zdaj pridružila tudi Turčija. Njen finančni minister je pred kratkim izjavil v parlamentu, da je treba z vso resnostjo rešiti problem revizije uradniških plač, hkratu pa odpustiti vse nadštevilno uradništvo. Armada državnih uradnikov je prevelika, zato Jo bodo začeli že 1. avgusta krčiti. Seveda je ta napoved finančnega ministra povzročila med uradniki razburjenje to Kemal paša, pri katerem so se uradniki zglasiH in ga prosili pomoči, je izjavil, da ne more posredovati in storiti zanje nič, ker Je treba v prvi vrsti popraviti državne finance. Kleptomanija na Angleškem Londonska policija je Izdala poročilo, ki pripoveduje neverjetne stvari o porastu kleptomanije v londonskih trgovskih hišah, kjer pokradejo ljudje vsako leto najmanj za okroglo 30 milijonov Din vrednosti. In ti tatovi niso vedno iz najubož-nejših slojev. Neka vdova, ki so jo zasačili pri tatvini, Je imela nad 150.000 Din mesečnih dohodkov. Med taticami je cela vrsta deklet, ki prejemajo od staršev po 1000 Din mesečno, pa se le ne morejo vzdržati, da ne bi kradle po trgovinah. Dalje Je med ženskimi kleptomani cela vrsta solidnih dam iz province, ki si ne morejo kaj, da ne bi iz Londona odnesle kakšnega prijetnega spominčka na City kadar pridejo tja na obisk. Pretresljiva rodbinska tragedija V Ober-Hilbersheimu pri Bingenu na NemSkem je pred nekaj dnevi ponoči potrkala na vrata hiše gospe Link neznana človeška postava. Linkova je slišala trkanje, a ni vstala, ker se je bala, da ne bi bil zunaj kakšen tat ali vlomilec. Mirno je zaspala in ko Je zjutraj vstala, so našli pred hišo mrtvega moškega, starega 55 let. Linkova mu je pogledala v obraz in zavpila od groze. Spoznala je namreč v mrtvecu lastnega brata, ki je bil odšel od domače hiše pred 23 leti to se ni poslej več vrnil. Rodbina Je živela v veri, da je hotel pobegniti pred vojaščino, ker se ni nikoli javil. Linkova je skušala oživiti mrtvega brata z umetnim dihanjem, kar pa ni več pomagalo in tako so ga morali položiti na mrtvaški oder. Spominjajte se slepih! Ameriški zunanji minister v Evropi Predsednik Hoover daje državnemu tajniku Stimsonu zadnja navodila pred odhodom V Evropo Dva očeta sina milijonarja- Dokler je sin živel, ni mogel najt! roditelja, po smrt! mu ponujata očetovstvo dva ... V Parizu se mnogo govori o zanimivem psihološkem in jurističnem slučaju. Gre za človeka, ki se je ponesrečil na avtomobilski vožnji in ki ni mogel ves čas svojega življenja najti svojega očeta. Petnajst let se je pehal in trudil, da bi izvedel, kdo je dal pobudo, da je prišel na svet. V tem ča» su si je s pridom in marljivostjo pridobil milijon frankov. Očeta pa ni mogel izslediti kljub temu, da ga je to iskanje stalo precej denarja. Zdaj, ko je mrtev, se stvar čudovito odmotava sama od sebe. Javila sta se kar dva, ki hočeta veljati za očeta pokojnika — in podedovati po njem milijon. Ponesrečenec se Je pisal Jean Lavine. Dosegel Je starost 43 let. Imel je frizerski salon na Velikem buljvaru. Par dni po rojstvu so ga našli na stopnicah cerkve sv. Magdalene je bil ta kraj zabeležen kot nje in je imel pri sebi pisanje, iz katerega pa ni bilo razvidno, kdo ga je tam ostavil. Zato so ga oddali v aziL Tam so ga negovali in ko je zrasel, je šel v Lyon, kjer ga je vzel v uk neki brivec. Pozneje se je preselil v Pariz. Najprej je delal pri drugih mojstrih, pozneje je otvoril lasten salon, kjer je imel deset do petnajst pomočnikov. šlo mu je imenitno. In zdaj, ko mu ni manjkalo nič na svetu, je začel poizvedovati po svojem očetu. Peljal se je večkrat v Landes, kajti v pisanju, ki se Je našlo pri dojenčku na stopnicah cerkve sv. Madelaine, je bil ta kraj zabeležen kot njegov rojstni kraj. V Landesu pa ni vedel o njegovih prednikih nihče nič povedati, Ko se Jo povzpel do blagostanja mu vprašanje njegovega očeta še vedno ni dalo miru. Stvar ga je tako pekla, da se ni Hellen Wills gre k filmu? Lepa Američanka, ki je doslej s veHMm uspehom branila svoje mojstrstvo v raketu to se je lani odtegnila aktivnemu športu na tenišču, namerava presedlati k filmu. Baje je že angažirana V ječi pridobil premoženje V Urugvaju nudi celo ječa priložnost, da si človek pridobi premoženje. Tako priča vsaj zgodba italijanskega morilca Attilia Andreuccija, ki je izvršil hud zločin ter bil obsojen na 40 let ječe. Ko je šel v zapor, je ostavk doma 3 let« no hčerko. V ječi se je lepo vedel in delaL Urugvajski zakon predpisuje za takšne kaznjence, ki hočejo delati, dobro plačo. Andreuocd se je posluži! te prilike. Denar, ki ga je zaslužil z delom v ječi, je pošiljal v Italijo, kjer je velel vzgajati svojo hčer v nekem samostanu. V 20 letih ječe je kaznjenec zaslužil 450.000 Din naše veljave. Zaradi vzornega vedenja mu je bila druga polovica kaizmi odpuščena iin mož se je že odpeljal domov, kjer želi pred smrtjo objeti svojo hčer, ki je danes žena advokata. PrekomorsJd promet z zrakoplovi nemogoč Na letnem občnem zboru Nemške zrako« plovne družbe j« dr. Eckener imel govor, v katerem je poudarjal, da je prekoanomski promet z zrakoplovi zaenkrat nemogoč. Poglavitna ovira uresničenju te zamisli je svetovni gospodarski položaj. Katastrofa angleškega zrakoplova »R 101« je dr. Ecke-nerja prepričala da je treba opustiti dosedanji sistem gradnje in preiti k zrakoplovu, ki bo polnjen s hedijem. Za ta način gradnje so v Friedrichšhafenu že storjene ' vse priprave. hotel niti oženiti. Rajši Je ubijal prosti čas na izletih. Pri neki takšni priliki se je vozil z avtomobilom prijatelja industrijca Mayerja. Vozilo se je ponesrečilo, Lavine je obležal težko ranjen. Nekaj dni po prevozu v bolnico je umrl. O tragični smrti in njenih okoliščinah so poročali vsi pariški dnevniki in glej — pet dni pozneje je prišlo pismo posestnika iz Landesa, v katerem se je oče javljal z imenom Castillon. Pristavil je, da se ni smel na svojega nezakonskega sina niti spomniti, dokler je živela njegova žena. Pred meseci pa Je žena umrla in zdaj si noče prikratiti pravice, da ne bi postavil sinu vsaj kamna na grob ... Obenem je mož najavil tožbo proti Maverju, češ, da Je povzročil Lavinovo smrt. Zahteval Je 80.000 frankov odškodnine. čez dva tedna so Je Javil — drugI ofio pokojnega milijonarja, mož z imenom Clairon iz Levignac-les-Landesa. Predložil je dve pismi, ki naj dokažeta, da je bo tisti dan, ko se je našel novorojenček na stopnicah cerkve sv. Magdalene v Parizu, kamor je bil prinesel otroka. To po njegovi sodbi zadostuje za dokaz, da Ima pravico do pokojnika in njegovega denarja. Tudi Chiron je v pisanju sporočil, da toži Industrijca Mayerja kot povzročitelja sinove smrti. Od njega zahteva ne 80, ampak 120.000 frankov... Pooblastil Je ža odvetnika Chevalierja, d«", bo zastopal njegove interese. Pariško soKdaj le pride vlak?« se je vpraševala. Čudno, na to še pomislila ni. Bogve, ali je še tako, kakor je bilo pred leti, ko je zadnjič šla po tej poti? Še dosti ljudi je srečala, vsi so jo veselo pozdravili, toda komaj da jim je odgovorila na pozdrave. Preveč drugih misli je imela. Misli, kako naj sprejme sina, ki se zdaj vrača domov, da jo reši bede in pomanjkanja. Da, postaja med kostanji. Kako daleč si še. Kdaj pridem do tebe! Toda končno je le prišla. Vsa zasopla je sedla na klop v čakalnici in jela potrpežljivo čakati. Vratar ji je povedal, da ima še skoraj uro časa. »Ravno prav«, si je mislila. »Vsaj oddahnem se.« Sami sebi je lagala. Koliko rajši bi bila imela, če bi tisti trenutek obstal vlak in bi iz njega stopil njen sin! Oprla je glavo na zid in se zastrmela v uro. Vlak. Že davno je iz daljave čula sopihanje stroja. Potem je postajalo čedalje hitrejše, bolj pretrgano in bližje. Kakor bi jo bile pravkar navdale nove moči in jo prenovile, odhitela ven k vagonom. »Bog ve, morda se pripelje v drugem razredu ali pa celo v prvem,« si je mislila in jela prav posebno gledati pri izhodih iz vagonov te vrste. Toda bilo ni nikogar. Njene oči, ki so vse dotlej sijale v nekem skritem upanju in pričakovanju, so mahoma postale motne. Nemo je lezel njen pogled od okna do okna. Nikjer ga ni bilo videti. »Gotovo ima dosti prtljage in ne more biti med prvimi,« se je jela tolažiti, toda vedela je, da je vse to le laž, varljivo mamilo. Prepričana je bila. * Potem je vlak odpeljal. Ljudje, ki so izstopili, so se počasi porazgubili Le Lovrenca ni bilo od nikoder. Počasi se je odpravila. Spet je ležala pred njo dolga, naporna cesta. Kako dolgo bo hodila, da.jo prehodi do konca, do svojega ubogega doma. Do svojega praznega doma! Ko bi ji bil vsaj sporočil dan, ko pride. če je že prišel čez morje, bi ji bil lahko brzojavil. Saj je njegova mati! Nekaj kakor užaljenost se je oglasilo v njej. Toda zavrgla je ta klic. Prepričana je bila, da bi ji bil pisal, če bi bil vedel. Ozrla se je naokrog. Kako lepo je bilo vse. Poletje je bilo v cvetju, vse je dehtelo. Ves zrak, kakor bi bil prenasičen z dišavami prirode. Na obzorju ozek trak oblakov. Ali bo nevihta? »Podvizati se moram«, si je rekla, »da me ne ujame.« In res se je podvizala. Kar so ji dale moči je stopila. Vas ni bila več daleč, toda preslaba je bila, premagalo jo je. Sedla je na kamen ob cesti in si z roko zastrla oči, da se ji ni bleščalo. Tako je sedela dolgo. Sama ni vedela, zakaj. Potem je počasi vstala, toda spet je sedla nazaj. Spomnila se je, da ob tej uri hodi pismonoša s pošto. Počakati ga je hotela, morda pride le kaj od Lovrenca. In čakala je. Skoraj ura je spet minula, ko je izza ovinka privozil na kolesu pismonoša. Zagledal jo je in ustavil. »Botra, pismo imam za vas!« »Iz Amerike«, ga je hlastno vprašala. »Mislim, da«, je prikimal in jel brskati po torbi, ki je bila že skoraj pol prazna. Potem je privlekel na dan tisto pismo. Iz Amerike je bilo, toda pisal ga ni Lovrenc. Predobro je poznala njegovo pisavo. Z drhtečo roko je raztrgala ovitek. Pismonoša je med tem sedel na kolo in se odpeljal dalje. Ona pa je preletela pismo z očmi in prebledela. In preletela ga je še enkrat, to pot bolj počasi in oprijeti se je morala brzojavnega droga, da se ni zgrudila. Pismo je bilo kratko in suho. »Zadnji dan pred odhodom iz službe se je-vaS&in ponesrečili Zaradi nepazljivosti in neopreznosti v rovu, ga je podsulo. Bil je na mestu mrtev. Njegovo zapuščino prejmete te dni.« Podpisan je bil ravnatelj podjetja. Brezizrazno se je zagledala v pismo. Potem ji je zdrknilo iz roke. Segla si je z roko v osivele lase in zaihtela. Boris RihteršiS. Iz službenih objav Pri okrajnih sodiščih se bodo vršile te-le dražbe nepremičnin: V Litiji 11. avgusta ob 10., zemlj. knj. Zagorje, vlož. št. 58 cena 20.422, najuianj il.813 Din. — Istotam 13. avgusta ob ll., zemlj. knj. Loke, vlož. št. 170; cena 40.017, najmanj 26-579 Din. — V Ptuju 4. avgusta ob 9., zemlj. knj. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, vlož. št. 66; cena 77.670, najmanj 49.105 Din. — V Ormožu 27. julija ob pol 9., zemlj. knj. Laboraci, vlož. št. 16; cena 67.554, najmanj 45.036 Din. — V Cerknici 30. julija ob 9., zemlj. knj. Jeršice, vlož- št. 14, 36, 41 in 47, zemlj. knj. Šilce, vlož. št. 129 in zemlj. knj. Ravne, vlož. št. 278; cena 42.495, najmanj 28.330 Din. — V Gornji Radgoni 1. avgusta ob 10., zemlj. knj. Gornja Radgona, vlož. št. 161, 56, 57. 58, Zbigovci, vlož. št. 69 in 70; cena 1,317.643, najmanj 878.430 Din. — V Litiji 13. avgusta ob 10., zemlj. knj. Kanderše, vlož. št. 202; cena 19.993, najmanj 13.329 Din. — V Kočevju 14. avgusta ob 9., zemlj. knj. črni potok, vlož. št-36; cena 16.191, najmanj 10.794 Din. Na predlog zahtevajoče stranke Ivana Mastnaka, trgovca v Celju bo 14. avgusta ob 9. pri okrajnem sodišču v Celju dražba nepremičnin: zemlj. knj. Bukovžlak, hiša z gostilno 32.500 Din, gospodarsko poslopje 17.500 Din, zemljišča 26.379 Din, hiša s transformatorjem 10.000 Din, pritiklina 930 Din, skupaj 87.309 Din, najmanjši ponudek 58.206 Din. Krajevni šolski odbor v Vodicah nad Ljubljano razpisuje izvršitev napeljave elektrike v šolskem poslopja. Ponudbo je vložiti do 20. t m. do 5. ure popoldne. Podporno društvo »Providentia« v Ljubljani bo imelo člansko skupščino 23. t m. ob 19. v gostilni Mrak. Radio Izvleček Iz programov Sobota, 11. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti- — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Časnik in časnikarstvo. — 20: Koncert slovenske glasbe. — 21: Prenos plesne glasbe t Bleda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Godba na harmoniko. Nedelja, 12. Julija. LJUBLJANA 9: Poljedelsko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.30: Versko predavanje. — 11: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Napoved časa in poročila- — 12.15: Poročila. — 13: Vreme. — 15.30: O reji plemenitih kožuharjev. — 16: Koncert salonskega kvinteta, — 17: Veseloigra »Veleturistc. — 20: Spomini na Davorina Jenka: Govor, nato kvartet Glasbene Matice. — 20.45: Čelo - solo s spremljeva-njem klarineta. — 21.30: Godba na harmo- niko. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert salonskega kvinteta. BEOGRAD 12.30: Koncert orkestra. — 17.30: Narodne pesmi in melodije. — 21: Veseloigra. — 21.30: Poročila. — 21.50: Lahka glasba. — 22.40: Ciganska godba. — ZAGREB 11.30: Orkestralna glasba. — 18: Komorna glasba. — 20.30: Lahka večerna glasba. — PRAGA 18: Pesmi. — 19.55: Godba na pihala. — 21: Operne arije. — 21.25: Prenos iz Brna. — 22.15: Plošče. — BRNO 18: Orkestralen koncert. — 19.55: Prenos iz Prage. — 21: Vojaška godba. — 22.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.40: Petje- — 20.15: Poljuden koncert filharmonije. — 22.30: Operne arije. — 23: Lahka glasba. — DUNAJ 10,30: Koncert na orgle. — 11.06: Dunajski simfoničen orkester. — 13.05: Pevski kvartet. — 15: Popoldanski koncert — 17.30: Komorna glasba. — 18.06: Beethovnove štiriročne klavirske skladbe. — 19.40: Opereta »Valčkov sen«. — 22.15: Lahka godba orkestra. — BERLIN 19: Klavir. — 20.30: Orkestralen koncert — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16.30: Lahka glasba. — 18.30: Citre. — 19.10: Zabaven program. — 20.15: Opereta. — 22.30: Prenos iz Berlina. — MOHLACKER 16: Popoldanski koncert. — 18.30: Lahka glasba. — 19.30: Klavir. — 20: Godba na pihala- — 21: Mešan program. — 2250: Godba za ples. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.10: Plošče. — 21: Opereta. Krasno perilo za gospode in sploh vse modne potrebščine kupite znano najcenejše pri Drago Schwab, Ljubljana Pozor lesna industrija! 4'stranski fabrikat TEICHERT-LH3GNITZ, 24 cm Širok, dobro ohranjen, na ogled Se v obratu, ceno na prodaj. Vse informacije pri tvrdki Ing. ti. TOE \XIES zastopstvo Kirchner & Go. A.-G. Leipzig, LJUBLJANA* Dvorakova nI. SIL 923S LOKOMOBILE na pogon in kurjavo. Zahtevajte naše tiskovine! Prva tonska tovarna strojev d. d«, Brno, ČSR (Ersto Brihmer Maschinenfabriks-Gesellschaft, Briinn) Glavni zastopnik: BBtJDEK FISCHER, WIEN m., - Tacquingasse 45. Oglasi v »Jutru" Imajo siguren uspeh* 17077/31-1 Razpis« Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za zgradbo novega železobetonskega mostu čez Gradaščlco pred Trnovsko cerkvijo. Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti prt mestnem gradbenem uradu Nabrežje 20. septembra do četrtka, dne 16. julija 1931 do 11. ure dopoldne. Istotam se dobe razpisni pripomočki od 13. Julija dalje. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 8. julija 1981. 9288 Župan: DR. DEVKO PUC L r. Cet»c maffttt cj/a«om f ženttve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutrac, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri. stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici p Ljubljani 11342. — Telefon številka 2492. 3492 •Vaslosre malih oglasov dobite takoj po izida tista o podružnicah ,Jutra' 9 •tfartfcopu, 9 %Zetf**, 9 «Vooem ntesiu, 9 Tsrhevljah in na {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. gHggfrMT Več šteparic ■prejme takoj Brzopodplata, Karibor, Tatenbachova 14. 81844-1 Brivskega pomočnika mm prvovrstnega sprejme salon M r a k i č, Maribor, Cankarjeva 1. SI840-1 Mlinar, vajenca močnega, ne pod 15 let starega sprejmem s vso oskrbo t hiši. Dmetni mlin Dražava vas, p. Loče pri Poljčanah. 31839-1 Pek. vajenca kateremu preskrbi tndi obleko, sprejme t učenje Stojam Josip, parna pekarna, PUeee 18 pri Brežicah. 31561-1 Slaščičar, vajenca poitenih in v Ljubljani otanujočih staršev, ki ima Tesel je do te obrti, sprejme P e 1 i e o n, Ljubljana, Wolfov» ulica 14. 31473-1 Trg. učenca S »adostno šolsko iz obraz ko, dobrega računarja, v trgovino mešanega blaga sprejme Peter šetina v Sevnici ob Savi. 31875-1 Trg. pomočnika ali prodajalko ■asoSno samostojno voditi trgoviao, z znanjem nemškega jezik« in 10.000 Din kavcije, sprejmem takoj. Ponudbe z referencami na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Poštena trgovska moč št. 1878». 31856-1 Natakarico peSteno ln zanesljivo, t najmanj 10.000 Din kavcije za prevzem vina ln trafik«, sprejmem. Pred-aoet z znanjem nemškega jozika. Služba stalna in dober zaslužek. Ponndbe ihi ogl spni oddelek Jutra pod šifro »Natakarica na račune. S1857-1 Trg. vajenca ■ predpisano šolsko ie-obraabo in poštenih staršev, sprejmem v trgovino na deželi. Ponndbe pod Šifro »Imam veselje do trgovine« n« oglasni oddelek »Jutra*. 31558-1 Prevajalca __za matematične delo, iz slovenščine na srbohrvaščino. Pomudbe pod »Prevajalec« na oglas, oddelek »Jutra«. 31925-1 Prodajalko pridno, pošteno in _ prijetne zunanjosti, sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Samo kavcije »možne naj pošljejo ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna ]d delaivna«. 31557-1 Učenca ■ primerno izobrazbo sprejme večja trgovina mešanega blaga na deželi. — Pogoj J« veselje do trgovine in is poštene hiše. Vzgoja zajamčena. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra 31865-1 Postrežnico ■redu jih let, is b 1 i i l m e sprejmem na Poljanski e. »t. 15, vrata 2. 31906-1 Trg. pomočnika vojaščine prostega, izkušenega in agilnega, za samostojno vodstvo podružnice. s primerno kavcijo takoj sprejmem. V poštev pridejo samci, samo prvovrstne moči z dobrimi referencami. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Agilen pomočnik«. 31872-1 Učenca M stanuje v Ljubljani, z odgovarjajočo šolsko izobrazbo, poštenih staršev, sprejmem v večjo manu-fakturno trgovino v Ljubljani. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro nPciten in marljiv«. 31907-1 Trg. vajenca • primemo šolsko naobraz-bo sprejme takoj v špecerijsko trgovino Viktor S o b e r, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4. 31938-1 Kontorista • prakso in perfektnim znanjem nemščine, strojepisja ter stenografije, iščem za takojšen nastop. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Nemščina pogoj«. 31941-1 Tvs4ti potniki" INOSTRANA TVORNICA alumlnijskog posudja i jedala traži za veča mjesta Jugoslavije mjesnog zastupnika za pojedine Banovine provizionera-putni-ka koji dobro pozna gvoždjarsku i galan-terijsku struku te onu kratke robe. Obratiti se na »Una« Kostajni-ca, Savska banovina. 31383/5 Fiksum ta provizijo nudimo potnikom ca obisk privatnih strank za Ljubljano bi okolico, ter eelo Dravsko ba.T»vino, Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum tn oro-vizija«. 27662-5 Agilnega potnika za oblačilno stroko ki kape, za Dalmacijo takoj sprejmem. Prednost Imajo potniki, ki so že vpeljani v teh krajih. Dopise z zahtevami na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik« 31928-5 Trgovski potnik dobro vpeljan v Bosni, Dalmaciji in Srbiji, ki potuje že 4 leta za znano tovarno čevljev, M vzel slično kolekcijo proti proviziji. Prima reference. Po potrebi položi garancijo. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Marljiv potnik« 31569-5 Dobra kuharica z dobrim spričevalom — snažna ln varčna, išče službo proti nizki plači Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3i915-2 1000 Din nagrade dan onemu, ki mi preskrbi stalno službo pisarniškega uradnika, skladiščnika ali nadzornika delavcev itd., najraje v kaki tovarni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik«. 31916-2 Brivski pomočnik dober in hiter delavec, ki striže tudi na bubi, želi službo za takoj. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Nastopi takoj«. 31934-2 Prodajalka začetnica išče s 1. avgustom nameščenje v trgovini mešanega blaga. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31947-2 Praktikantinja s S mešč. šolami, išče mesta v kaki manjši pisarni kot učenka. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Pisarna«. 31949-2 Kdo mi prevede slov. zdravstveno knjigo na nemški, francoski,_ italijanski in poljski jezik. Honorar po dogovoru. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Kdo* S1901-? Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, G-o«posvetska e. 12. Zahtevajte informacije. 30616-4 Klavirski pouk nudi učiteljica. Dopise pod »Metoda« na oglas, oddelek ? Jutra«. 27647-4 Nemščino se nauče Vaši dečki preko počitnic v počitniškem domu Bartnik, zdravilišče Sauerbruna v Bur-:enlandn. Lastno posestvo _ obsežnim sadnim vrtom, obalno kopeljo ter nogometnim in teniškim prostorom. Na razpolago akademsko naobražen dvorni vodja (Hofmeister). Prvovrstna oskrba. Prospekte razpošilja E. Bartnik. Wien IH., Hauptstrasse 76 27517-3 Leksikon Brockhaus, 17 zvezkov lo ngodno prodam. Naslov v oglasnem oddeikn Jutra 81939-8 m Natakarica zanesljiva in poštena — zmožna 4000 Din kavcije, želi premeniti službo v mesto ali na deželo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod ■Natakarica« na oglasni oddelek »Jutra«. 31754-2 Hotelski vratar zmožen 10.000 Dim kavcije, išče službo s 1. ali 15. avgustom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 31439-2 Sobni slikar in pleskar zaporen ja pn privaten strankah. Dela prvovrstno in po najnižjih ee-Naslov pove oglasni »6« nih nah oddelek »Jntra«. 81689-2 Poštarica popolnoma izurjena v poštni stroki, dobi službo pomočnice na večji pošti. V pismeni ponudbi je navesti zahteve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31946-1 Dobro kuharico M hi opravljala tudi ostala hišna dela. sprejme družina brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Kuharica I«. 31953-1 Brivskega vajenca dobrega sprejme takoj Stjepan Kralj, Dunajska c. št. 58. Prednost tisti, ki se je ie učil te obrti. 31959-1 Učenca s primerno šolsko Izobrazbo takoj sprejme Franjo Grabjec, fotograf v Ljubljani. Miklošičeva c. 6. 30609-1 Trgovec dober organizator, zmoten kavcije, išče zaupno mesto Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sigurna eksistenca«. 31841-2 Pekovski pomočnik vešč vseh del, s kapitalom, išče zaposlenje, ali pa pristopi kot družabnik. Ponudbe prosi na oglas«, oddelek »Jutra« pod značko »Pomoč«. 31847-2 Gospodinja išče službo k enemu «K dvema gospodoma, ali pa gre tudi k orožnikom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jrtra« pod šifro »Dobra gospodinja«. 31880-2 Natakarica pridna in poštena, zmožna kavcij^, želi premeniti mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Vsega zmožna*. 31921-2 Trg. pomočnica želi službo v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena*. 31854-2 Prodajalka zmožna nemškega jezika, išče mesto za takoj. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Nemški jezik«. . 31922-2 Trgovino s papirjem in galanterijo, v manjšem mestu spodnje Štajerske, zelo dobro vpeljano, radi družinskih razmer prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Trgovina 80.000* 31836-6 2 plinski peči prodam. Naslov t oglas, oddelku »Jntra*. S1794-6 Ajdo za seme najlepšo sivo tn črno nudi Sever & Komp., Ljubljana Oosposvetska eesta št. 5. 31761-6 Moških oblek nekaj starih poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31756-6 Umivalnik z marmornato ploščo ln ogledalom, posteljo s spodnjo žimnico (Federmatratze) in nočno omarico prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31727-6 Šotore ta čolne (sklopne) nudi najceneje B. Kolb, športna delavnica — Vižmarje-Št. Vid nad Ljubljano. 31709-6 Železno blagajno staro pisarniško pohištvo, peč z zaklonom, decimalne tehtnice, kopirno prešo, ročne vozičke itd. prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31480-6 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tribuč na Glincab — telefon 2605. 30596-6 Mizni štedilnik lep, skoraj nov, in omara s štirimi predali naprodaj na Črnučah št. 77 — blizu mosta. 31774-6 Fotoaparat Zefos Tessar 1:3.5, format 9 X 12. dvojni izvleček, kaseta za pakfilm 9 X 12 in 6 X 9, 8 kasete za plošče, serija rumeni« z držalom, Compnr mehanizem, ugodno naprodaj. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 31920-6 2 pisalni mizi pisalni stroj, konferenčno mizo, knjigovodstvene pulte, automat. telef. aparat radi likvidacije odda Prodajni zavod združ. tov. barv, Dunajska c. 1-B/IV. 31919-6 Puhasto perje čisto, čohajtto, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Dm, čisto belo gosje kg po 130 Din im čisti puh * kg po 250 Din razpošilja po pošt-, povzetju L. BR0Z0VIC, ZAGREB. Biča 82. 22-6 Otroški voziček skoraj nov za 650 Din naprodaj na Poljanskem nasipu 48/1. 31896-6 »Buick« avtomobil odprt, petsedežen, izredno dobro ohranjen po nizki ceni naprodaj. — Pojasnila daje American Motors Ltd., Dunajska 9. 31718-10 Avto-limuzina 4—5 sedežni, vožen 24 km. v dobrem stanju, se vslei preselitve ceno proda. Po nudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šiiro »Amerikanec 30«. 31173-10 Motoristi Samo radi selitve prodajam svoj hiter in zanesljiv motor z električno razsvetljavo, hupo in secuiss sedežem. Vse v izbornem stanju. Cena podpolovična 7500 Din. Tudi na obroke! Dopise, ogled in preizkušnja: Konzum »Posavje«, Loke-Zagorje. 3178440 Wanderer limuzino malo, itirisedežno, prodam aH zamenjam t večjim vozom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 31868-10 Lep trgovski lokal na Kralja Petra cesti v Celju odda Vajt. 223-19 Lokalček na Bledu na najboljšem prostoru od dam za sezono. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bled«. 31807-19 Obrtne lokale med seboj vezane, skupno ali posamezno odda Favai, Medvedova št. 38 — VD. 81732-49 Tovarna čevljev išče primeren prodajni lokal na prometnem krajn v Ljnbljani in Mariboru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Primeren«. 31,188-19 Mlekarno dobro idočo, even-t. • stanovanjem, v Ljubljani išče L. S., Rožna dolina, cesta VT/26. 31848-19 Lokal tafcof odda Žitnik, Belja-ška nlica — pri novi cerkvi. 31900-19 Motorno kolo dobro ohranjeno poceni proda Sebenik. Knezova nI. št. 28, Ljubljana. 31792-10 Brivnicc za dame ln gospode, v Ljubljani takoj ugodno prodam. Poizve se ▼ Knezovi ulici 87/1. 81iRf4-19 Vodstvo trgovine Iščemo mlajšo trg. moč za samostojno vodstvo trgovine — detajlno prodajo velike tuzemske tovarne. Lokal na Tazpolago v centru Ljubljane. — Potrebna garancija cca 40.000 Din. Zasigurana lepa bodočnost in velik zaslužek, kar je glavno, brez vsakega rizika. Ponudbe in detajlna pojasnila dobite ako pišete na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Samostojen trgovec«. 31610-16 Enodružinsko hišo primerno za čevljar, obrt, na prometnem kraju na deželi, v ceni 20—30.000 Din kupim proti takojšnjemu plačilu. Naslov v ori. oddelku »Jutra«. 31705-20 Lepo parcelo za Bežigradom prodam. — Poizve se v trgovini v Tavčarjevi ulici štev. 6. 31451-20 Stavbno parcelo proda Rihar Franc, Brdo pri Viču št. 3S. 31643-20 Pozor! Kupim vež pokvarjenih zložljivih železnih postelj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro plačam«. 31673-7 Rabljene police špecerijsko trgovino ku. pi K u š a r, Dravlje pri Ljubljani. 31888-7 Železno posteljo z žičnim vložk-ooi rn žimnico, ali brez kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 31914-7 Kozarce »Romerglaser« kupim. Ponndbe z navedbo velikosti in količine na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kozarci«. 31918-7 4 zavese s karnisami in 1 draperljo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zavesa«. 31964-7 Moško kolo ugodno naprodaj v garderobi pr! Figovcu. 31913-10 Gostita, poslovnica M. S. Pavlekovič Zagreb, Ilica 146/1 prodaja: MESTNI HOTEL z gostilno v Zagrebu. — Hotel razpolaga z 18 tujskimi sobami s centralno kurjavo, tekočo vodo, par-keti, veliko gostilno s kegljiščem, velikim poletnim vrtom, vse popolnoma urejeno ter v polnem razmahu. Nahaja se na najprometnejši točki pred postajališčem tramvaja. Najemninski dogovor na 6 let s 6000 Din mesečne najemnine. Cema hotela skupno z gostilno ter vsem bogatim inventarjem znaša 145.000 Din; MESTNO GOSTILNO i vrtom v Zagrebu. Iztoči letno 500 hI vina in pi-ve. Najemninski dogovor na pet let. Z vsem inventarjem naprodaj za 185.000 Din; MESTNI HOTEL t gostilno v srezkem kraju Savske banovine, brez konkurence. Nahaja se na glavnem trgu pri cerkvi Večleten najemninski dogovor z mesečno najemnino 1000 Din. Proda se za 70.000 Din; RESTAVRACIJO IN KAVARNO v lepem letovišču, srezkem mestu v okolici Zagreba. Nahaja se na glavnem trgu v sredini mesta, z velikim in elegantnim vrtom. Za večletni najemninski dogovor mesečna najemnina 1400 Din. Naprodaj za 72.000 Din. 31864-20 Stavbni svet ob Bohinjskem jezeru po dogovoru prodam. — Ponudibe na Upravo hotela »Grad« na Bledu. 31759-20 Pohištvo spalnice iz bukovega, hrastovega In mehkega lesa ter kuhinje po nizki ceni prodaja Josip Kurnik, mizar, Zg. Šiška pod hribom. 30369-12 Razno pohištvo rabljeno, a dobro ohranjeno poceni proda Stark, Gorupova ulica štev. 16. 31910-12 Hotele, gostilne kavarne, restavracije in vl-notoče prodaja in daje v najem poslovnica za gostil-ničarstvo M. S. Pavlekovič, Zagreb, Hica 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franke. 25859-19 Klepar, delavnico najstarejšo, z vsemi stroji in orodjem, v sredini trga oddam takoj v najem, radi družinskih razmer. Pojasnila daje kleparstvo Sad-nik, Žalec št. 31. 31747-19 Gostilno in trgovino z mešanim blagom oddam v najem ali prodam v mariborski okolici. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Udobna gostilna«. 31874-19 Halo, peki, pozor! Takoj oddam prvovrstno pekarno brez konkurence onemu, ki mi lahko plača 17.000 Din. V okolici je nad 50 gostiln in trgovin. — Oddam vsled družinskih razmer le rednemu in plačila zmožnemn obrtniku. Naslov v oglasnem oddeikn ».Tntra«. 31867-19 Prostore za obrt (prve nadstropje) zelo pripravne oddam v najem v centralni legi cvetočega inidustriiskesa kraja. Dopise pod »Obrt« na oglas, oddelek »Jutra«. 318T7.M9 Trgovino meSsnega blaga, r Industrijskem kraju prodam. Potreben kapital 30.000 D. Re-sne ponudbe na oglasni oddelek ».Tntra« pod šifro »Dober promet«. 81944-19 Matlien trg. lokal ob Miklošičevi cesti oddamo s 1. avgustom. Pojasnila daje Zadružna banka 31968-19 Kuhinjo x Jedtflnico, v sredin! mesto vzamem v najem. Ponudbe na og! »sni oddelek »Jutra« pod »Kuhinja*. 31995-17 Vsidtlfti Vino prvovrstnih žlahtnfli trt — čistega in finega okusa, nudi vinogradnik po prav ugodni ceni. Društva imajo popust. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 81506 Malinovec fini, pravi, pristni, ugodno dobite pri Lovru Sebenik, kuhanje sadnih sokov — Ljubljana. 31971-S3 Okrogel in rezan les lipov, JelSeVj bukev, Jesenov in Javorjev, kakor tudj bukova drva knpnje R. Schenk, Sušak. Vp ošteva samo ponudbe t navedbo cen. 31826-15 lUmevonju Trisob. stanovanje s kopalnico takoj oddam na Dunajski eesti St-ev. 99 31829-31 Trisob. stanovanje zelo lepo. za Bežigradom oddam z avgustom, oziroma septembrom »o zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 81816-21 Stanovanje ■risokopritlično, najraje v vili, pio možnosti z uporabo nekaj vrta, obstoječe iz 8 sob, sobe m služkinjo, kopalnic« in pritiklin, iščeta s 1. novembrom dve starejši osebi. — Natančne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Visoko pritličje, Ljubljana«. 31691-31 Stanovanje sobe in kuhinj« oddam v novi hiši v Stožicah 108. 31956-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje, kabineta in pritiklin oddam s 1. avgustom. Pojasnila daje Hrovat, Postojnska ul. 22 — »Stan in dom«. 31903-21 Stanovanje 3 «H 2 velikih sob, kabineta ali predsobe ter pritiklin išče boljša stranka s 1. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »September«. 31942-21 Komfortno stanovanje takoj oddam. Poizve s« v vinotoku na Dunajski eesti št. 97. 81973-21 Dva gospoda sprejmem na stanovanj« na Sv. Petra cesti št. 51. 31917-23 Opremljeno sobo oddam za mesec julij in avgust. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31881-23 Sobo s štedilnikom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31932-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek ►Jutra«. 31936-23 Zračno sobo lepo opremljeno, z elektriko in parketom takoj oddam v Dvofakov! ulici »t. S/m, levo. 31940-23 Sobo v Koleziji oddam 1 ali 3 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31975-23 Pozor! V nedeljo, dne tt t velika vrt veselica s plenom, v gostilni Rel-ninghaue v Sp. šiškl. — Igrala bo narodna domača godba od 16. do 24. nre. 31715-1^ Hotel Rak, Velenje s sobami za tujce in leto-viščarie, z lepim vrtom, kegljiščem, garažo, kletmi in drugim, event. tndi za kako drugo obrt ali trgovino primernim lokalom oddam z inventarjem vred v najem. Informacije v kolodvorski restavraciji v Velenju. 31952-38 Sobo lepo opremljeno t eentru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31969-23 2 mirna gospoda n» stanovanj« s p r « j m e Cerne, Poljanski nasip 34 31954-23 Mesečno sobo s parketom in elektrik«, prazno ali opremljeno oddam s avgustom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 31793-23 Lepo sobo zraSno, s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31790-23 Kot sostanovalca sprejmem takoj aH t 15. julijem preprostega gospoda. Hrana ia stanovanje tedensko 160 Din. — Restavracija »Soda«, 8v. Petra eesta S. 31777-23 Opremljen kabinet z sli bres hrane oddam v Tavčarjevi ulici itev. 4/H, desno. »1645-23 Opremljeno sobo Gledališki ulici St. 7JU, desno, oddam s <15. julijem 80937-23 Opremljeno sobo v bližini sodišča oddam boljšemu gospodu. Ogledati med 14. in 18. uro. Nalsov v oglasnem oddelku Jntra 31835-23 Sobo .sp* opremljeno, • pootfc- nim vhodom oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31799-23 Sobo stiogs separiranlm vbodom dobi oseba, ki ima svojo posteljo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31785-23 Opremljeno sobo _ 1 ali 2 posteljama in posebnim vhodom oddam tik postaje cest. železnice Šiška, Kosovo polje 1-48 81771-23 Lepo stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, oddaljeno 10 minut od gl. pošte oddam samcu ali stranki brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod značko »Za avgust«. 31767-21 Trisob. stanovanie s pritiklinami, lepo in solnčno, oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26309-23 Stanovanje kuhinje, predsobe, logie z avtogaražo ali posamezno. v bližini Sv. Krištofa oddam s septembrom Pismene ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Telefon v hiši«. 31555-21 Dvoje stanovanj eno z 2 sobama, kabinetom in kuhinjo, drugo z 2 sobama, kuhinjo in kopalnico, v bližini Streliške ul. ic« oddam mirnima strankama z avgustom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 31406-31 Stanovanje 2—8 sob iščem za avgust Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dom«. 31886-21 Prazno sobo s posebnim vhodom takoj odda Žitnik, Beljaška nI. pri novi cerkvi. 31899-23 Opremljeno sobo solnčno, oddam takoj ali pozneje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31879-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama, v centru mesta oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 31891-23 Opremljeno sobo z 3 posteljama in souporabo kopalnice oddam s 15. julijem v Zarnikovi ul. štev. 9, pritličje — levo. 31889-23 Mlad zakonski par Išče prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Inšpektor«. 31851-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam v Roin! dolini, eesta KI/33. 31892-23 Mirno sobo Čwto In tračno, blizu ffl. kolodvora hi Tabora oddam tako) stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 31905-23 Kot sostanovalca sprejmem gospoda v lepo in zračno sobo na Vidov-danski cesti itev. l/I. 31930-23 Opremljeno sobo mirno, bliru Tabora hi bolnice oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31961-23 Lepo sobo t bližini Zvezde oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 81955-23 Opremljeno sobo »čem za dva meseca. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zdravnik«. 31963-23 Sobico od4am. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 31962-23 fkrpUi Protiusluga se javlja V mho pismenega odgovora prosim nujno za cenj. naslov na oglasni oddelek »Jutra«. 91869-24 Vodna vila V oglas, oddelku »Jutra« dvignite pismo pod iifro »Mam X«. 81026-24 »Slovan« Čakam 13. ob enajstft prod »Žensko bolnico«. Znak: »Jutro«. »1909-24 4 pletitae stroje z delom in koncesijo takoj ugodno prodam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 31859-29 Kroj. Šivalni stroj znamke Singer, malo rabljen, poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31933-29 Albanske pse brake krasne, čiste pasme, tri mesece stare po nizki ceni proda posestnik Anton Cempre, Dolenji Logatec. 31871-27 7 Mostno tehtnico do 5000 kg nosilnosti, ho dne 30. julija t. 1. ob 11. uri d op. na javni dražbi prodala Tobačna tovarna v Ljubljani. Interesentom »o tehtnica in dražbeni pogoji na vpogled v eko-nomatu Tobačne tovarne, med uradnimi urami. 31967-32 Damo lopo »unanjosti, disthigui-rano, diskretno, želi spoznati v svrho ožjega prijateljstva prvovrstno situ-iran tujec, najboljših let. Stroga disirecija zajamčena. Neanonimne dopise z dobro sliko poslati _ na Aloma Company v Ljubljani, pod iifro »flOOl«. 31849-24 Gdč. v befl obleki ki je bila dno 10. t. m. ob 4. uri pop. namenjena po DonajAl eesti, desno proti pošti, prosim, da mi dovoli sestanek. Na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljenka«. 81964-24 Hrepenenje 21 Ce si tukaj, 12. t. m. ob 5. uri pred šolo. 81951-24 Katera samostojna gospodična ali vdova bi bila pripravljena mi poooditi manjši znesek ta krajši rok — v svrho Študij. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Akademik«. 31966-34 XXV L! moftno svidenje? KJ«? KedaJ? Poročaj poštno ležeče, Ljubljana. Poljub ves Tvoj. »1965-24 Ženitve Gospodična srednjih let, s 100.000 Wn gotovine in inteligentnim poklicem, želi spoznati izobraženega gospoda častnika, drž. uradnika, ali samostojnega trgovca, starega do 50 let, v svrho ženitve. Samo resne in neanonimne ponudbe, če mogoče s sKko in nekaj življenskih podatkov, se prosi pod iifro »Resnost življenja« na oglas.odde-lek »Jutra«. 31929-2o i T 2 4 'd i i Kratek klavir prvovrstne znamke, z lahko ia precizno mehaniko, v prav dobrem stanju kupim ali zamenjam za črn pianino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro Konservatoristka«. 31902-26 Zaslužijo se pletflni stroji v sezljl v nekaj tednih sami, prodajo se zaradi preuredbe obrata popolnoma ©hranjeni, zelo poceni: 8^40 po 850, 8/50 po 1000. 8/60 po 1300, S kljnčni 8/90, ročni jaquard ni 8/80, motorni jaqnardn' 10/120, rasohsl-stroji, aavi jalni, čupalni in razni spe cijalni šivalni stroji. Vol neno predivo »Kamgarn« v vseb barvah na zalogi — cena konkurenčna. — Oiril Vajt, Celje. 224-29 Mreže za postelje izdeluje najceneje samo tvrdka Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej, poleg skladišča »Alko«). Sprejema tudi popravila. 31674-30 Naznanilo Cenj. občinstvu vijudoo naznanjam, da sera prevzel delavnico pod prejšnjim imenom Rudolf To-bias. Se priporoča Josip Terpin. 31924-30 Jnfernuuij* Poziv! Anton Ivane in Julka Grebene, bivša posestnika rile v Majšpergu št. 34 pri Ptujski gori, a sedaj neznanega bivališča, naj se takoj javit« v lastnem interesu radi izpraznitve prostorov, pismen« novim lastnikom na ZH8H1 naslov v Beograd, ker ee bo drugače izročila radi deloža-cije cela zadeva pristojnemu sodišču. 81852-31 Telefon 2059 Prem og suha drva Pogačnik, Bohoričeva M. 5 Razpis. Direkcija rudnika Velenje razpisuje ra na dan 20. julija 1931. ob 11. dop. nabavo: 10.000 bom. k rajnikov. Pogoji se dobe pri podpisani. 9239 Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. 9239 Direktor rudnika: Ing. čuček s. r. OKLIC! Priče, M so opazovale karambol med avtomobilom in kolesarjem dne 14. novembra 1930 okoli 18. ure ob vhodu garaže »Lojze« se naprošajo, da se zglase v pisarni g. dr. Kandare Frana, advokata, Kralja Petra trg 2. 9191 OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih tn tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 86 LOKALI s 4 pisarniški prostori in 1 skladišče ali delavnico se oddajo v najem na Resljevi cesti ADOLF HAUPTMANN (prej B. Boveri, ŠteM) Sli* išBilgil vse vrste domačega izdelka ter inozemske speeijalitete dobite po najnižjih cenah pri tvrdki JULIJ ZUPAN, LJUBLJANA Sv. Petra cesta SL 35. 8399 Absolvent trgovske šole (akademije) zmožen srbohrvaščine (cirilice), stenografije ln slovenščine se sprejme za korespondenta s takojšnjim nastopom. Samo pismene ponudbe Je nasloviti na Kokra d. d. Kranj. 9190 S takojšnjim nastopom službe se sprejme perfektna stenotipistmja za Slovenski, srbohrvaški ln nemSki jezik. Pismene ponudbe z navedbo Šolske izobrazbe ln referenc do 15. julija t L na Društvo In-dostrijcev ln veletrgovcev v Ljubljani, Gregorčičeva 27. 9235 MANUFAKTURIST, ki Je usposobljen samostojno voditi en groaa ma-nufakturno trgovino, s primerno trgovsko pred-izobrazbo, z daljšo prakso v en gross trgovini, zmožen v govoru in pisavi srbohrvaščine in slovenščine, energičen ter zanesljiv se sprejme v službo s takojšnjim nastopom. Ponudbe pod označbo »Pošten« na upravo lista z označbo zahtevkov. 9189 Občtaa IjaMJana Mestni pogrebni savod ¥ Naznanjamo pretužno vest, da Je naš blagi soprog, predobri in ljubljeni oče, stari oče, tast in stric, gospod Bajda Ivan L aranžer Mestnega pogrebnega zavoda v petek, dne 10. t. m. po daljšem trpljenj^ previden s tolažili sv. vere mirno in Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 18. Julija 1931 ob S. uri popoldne Izpred hiše žalosti, Prečna nlica 2 na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 10. julija 1931. 9241/a Žalujoče rodbine: Bajda, Gabršek in Ullrich« Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frano Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y Ljubljani,