'ft^™ Loto IX, «. 202 mm i«—)« •» 4. tjirtro). — Da LJubljana, sreda 29. avgusta 1928 Cena 2 Din Din Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knaflora ulica tter. $/L T«Ma ftt. 1071 in 1S04, ponoči tudi ftt- »34. RtkttpM so m mi«]«. ftt. 54- Uubi)»na, — Tctefc etefon ftt. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko U Ljubljana, tova uttca ftt. 4. — Telefon ftt. a*gt PodraZnid: Maribor, Aleksandrova ftt 13 — Celje, Aleksandrova cesta Rs£aa pri poštnem tek. zavodu: Ljub* »sna ftt. it.&M • Praha £iak> 7&.i«p. Wten, Nr. 105.141. ' Ljubljana, 27. avgusta Na tem mestu smo se že večkrat dotaknili vprašanja, ali je katoliški cerkvi v Jugoslaviji res potrebno, da si orga nizira in vzdržuje posebno politično stranko. Pokazali smo, da Cerkev te potrebe ne čuti niti v svobodoununi Ameriki, niti v oni Franciji, ki je izvedla ločitev cerkve od države z danes očividno povoljnimi posledicami za poglobitev tamošnjega verskega življenja. Zastopali smo mnenje in bolj ko kdaj prej smo danes o tem prepričani, da bi bilo za notranji razvoj katolicizma v Jugoslaviji, kakor tirdi za njegove zunanje odnošaje do države in naroda mnogo ugodneje, ako bi opustil svojo borbeno politično organizacijo. Med razlogi, ki jih navajajo nekateri Cerkveni krogi za potrebo cerkvene stranke, je predvsem ta, da se more le tem potom zagotoviti cerkvi prijazno in tolerantno zakonodajstvo. duhovščini in zunanjim potrebam cerkve pa boljše materijelno stanje. Pri tem hitro pozabljajo, koliko nekrščanskega sovraštva sami sejejo v duše. ki jih gonijo v politično borbo, in koliko rnržnje na-kopavajo cerkvi in njenemu nepolitičnemu udejstvovanju, ko jo mešajo v dnevno politiko. Obe škofiji Slovenije, zlasti pa ljubljanska, sta v tem oziru žalosten vzor, kajti tu smo doživeli, da je bilo Rešnje telo ves dan volitev iz-loženo v cerkvi za zmago SLS, da so v cerkvah na prižnici in v spovednici pritiskali na volilce. da volijo SLS, da je škof izdajal pastirska pisma za volitve in da je duhovščina bila in je še danes službeno dolžna delati za SLS. Tu smo doživeli smešne izbruhe proti versko čisto nedolžnim publikacijam samo radi partijske strasti škofov in materiielnih interesov njihovih podjetij. Višja duhovščina je lastnik politične tiskarne in s tem seveda tudi vsega no-vinstva. kar ga tam izhaja pod cerkveno cenzuro . . . S svojim nespametnim mešanjem verskih in strankarsko političnih poslov sj ie cerkvena organizacija sama vzgajala nasprotnike, kjer bi jih sicer ne bilo. V J ugo slavni katoliški cerkvi sploh nihče nič žalega noče, vsak ji dopušča popolnoma svoboden razvoj. To velja zlasti tudi za zakonodajstvo v vsakem, tudi v šolskem oziru. Strankarski fanatiki. ki hočejo na vsak način cerkvi dokazati svojo ootrebnost in io še boli za voziti v težke boje, išče jo dlako v jajcu, komplicirajo vse in vidijo strahove. ki so od znotraj votli, zunaj pa iih nič ni. SLS ni znala nobenega cer-kveno-političnega vprašanja v Jugo-slaviii urediti, tudi gmotnega vprašanja duhovščine ne. pač pa je z zlorabo zakramenta in cerkvenega aparata za volitve in konzume vzbudila vsestransko nezaupanje proti cerkvenim funkcijo nar jem in institucijam. Duhovščina je sicer polnovreden inteligenčni sloj. radi nesolidnih metod klerikalnega boja, ki jo silijo, da trguje in oolitikuje z vero, pa jo često gledajo čez rame kakor nekaj manj vrednega. Poslovni in strankarski značai, ki je pritisnien mnogim dušnim pastirjem, iim ie vzel njihovo odlično socialno stališče: lahko se reče. kolikor več ima duhovnik voliva preko konzuma in posojilnice ali s pomočjo strankarskega pritiska, toliko manj ima ugleda kot dušni pastir. V stvari je danes tako. da bi katoliška cerkev, če bi morala odgovoriti zakaj je ves svoj aparat v Sloveniii pognala v strankarsko-oolitični boj. težko znala navesti le en dobiček zase. zato pa tem več škode. Pač na ima iz-vestna klika, ki se ie polastila cerkvene stranke, od tega svoie dobičke. Nočemo imenovati imen. saj iih nnznamo. Poslovno strankarsko-politično krščanstvo, k:i je nujna posledica mamo-nizma SLS. je katol;ško cerkev zavedlo v današnjo politično situacijo, kjer »katoliški« vodja igra vlogo krotilca Hrvatov in ideje enakopravnosti. SLS rešuje ogroženi hegemonizem in ga skuša obvarovati popolnega poraza. Njena zveza z radikali, zlasti z Vukičevi-devo frakcijo, ie tipičen izraz poslovnega lažikatoličanstva. Ta pakt ie popolna slika duše dr. Korošca. Njegovi Privatni nazori o veri, cerkvi, morali se krijeio z niegovo noHfično taktiko. G- Korošec ni ministrski predsednik morda zaradi kakih svojih osebnih sposobnosti, on ie le eksponent hegemoni-stov, da moreio pred svetom eovoriti. da je predstavnik katoliške cerkve nosilec režima, oreganjalec katoliških Hrvatov in podpisnik najbolj nesimpatič-nih zunannh pogodb Razcepil ie Slovence in Hrvate. SLS so kupili, da preprečijo združitev Slovenctv v boni za ravnopravnost. ker bi to prineslo ta-koišnio kapitulacijo hegemonizma. Korist od teea ima poslovni del. ki se ie na katolicizem vsesal, kakor oiiavka na zdravo telo. drugače na nihče. Skoda pa. ki io je SLS napravila Sloveniji in vsH državi, le nepregledna. V tem položaju mora vsakogar razveseliti nedvoumno stališče hrvatskega eoiskopata. Solidaren stoji narodu ob strani, obenem pa brez ovinkov obsoja Dr. Korošec na Bledu Nenapovedano in skrivaj se je včeraj dr. Korošec pripeljal na Bled, kjer je bil sprejet v avdijenci, nato pa se takoj zopet odpeljal Beograd, 28. avgusta, r. Sinoči je dr. Korošec popolnoma na tihem in skrivaj odpotoval na Bled. Za njegov skrivnostni odhod ni vedel nihče razen policije in najožjih Koroščevih zaupnikov. Govorilo se je sicer že ves teden, da namerava oditi na Bled, da poroča kralju o raznih tekočih državnih poslih, vendar pa je odhod od dneva do dneva odlagal. Sinoči pa je odpotoval, ne da bi koga obvestil, in danes dopoldne so novinarjem celo zatrjevali, da je prišel dr. Korošec za kratek čas v svoj kabinet. Tudi beograjski listi niso danes niti z besedico zabeležili njegovega potovanja na Bled, dasiravno sicer beležijo vsako malenkost. Skrivnostno potovanje dir. Korošca je vzbudilo najrazličnejše komentarje. Ljubljana, 28. avgusta. Z današnjim jutranjim beograjskim brzovlakom ob 8. je prispel semkaj popolnoma nenapovedano ministrski predsednik dr. Korošec. Na kolodvoru ga je že pričakoval zaprt avtomobil, s katerim se je takoj odpeljal na Bled, Bled, 28. avgusta, d. Danes zjutraj ob 9.20 je dospel na Bled z avtomobilom ministrski predsednik in notranji minister dr. Korošec. Odpeljal se je najprej v hotel Petran, kjer se je preoblekel, takoj nato pa odšel v kraljevi dvorec Suvobor in se prijavil v avdijenco. V dvorec ni šel sk«%i glavni vhod, marveč pri stranskem vhodu ob jezeru. Ob 10.50 je bil sprejet v avdijenco, ki je trajala nad eno uro. V tem so novinarji že izvohali njegov prihod in ga pričakovali pred dvorcem. Ko je prišel dr. Korošec iz avdijence, je bil videti prav dobre volje. Novinarji so ga obsipali z raznimi vprašanji, vendar pa ni hotel ničesar povedati, temveč se je vrnil v hotel, kjer se je razgovarja! nekaj časa z radovljiškim sreskim poglavarjem Vavpotičem. Ko so ga novinarji ponovno prosili naj jim pove kaj o poteku svoje avdijence, jim je odvrnil: «0 tem se nikjer na svetu ne govori.* Na vprašanje, kako gleda na akcijo KDK, je dr. Korošec odgovoril: «Gle dam, kakor vidite, s štirimi očrni.* Medtem je dr. Korošec že stopil v avtomobil in se ob 13. v spremstvu sreskega poglavarja Vavpotiča odpeljal zopet proti Ljubljani. V Sloveniji namerava ostati še par dni. Svetozar Pribičevič o Korošcev! politiki Vladna politika izziva vedno ostrejšo borbo. — KDK bo v silo-branu morala poseči po sredstvih, ki jih je doslej odklanjala. Bled, 28. avgusta n. Po odhodu predsednika vlade dr. Korošca z Bleda, se :e vaš poročevalec napotil v vilo Vil-sonijo in zaprosil Svetozarja Pribičeviča. naj mu da kako izjavo o dr. Korošcu. Pribičevič ie odgovoril med drugim: »Dr. Korošec opazuje akcijo KDK s štirimi očmi. Mi pa. ki ga motrimo z dvemi očesi navadnih smrtnikov, vidimo. da je vlada pričela preganjati Hrvate Famozna uporaba zakonskih ukrepov, o katerih je sklepal ministrski s^et. pomeni šikaniranje in preganjanje Hrvatov in hrvatskega tiska. Vse delovanje dr. Korošca ie tako, kakor da deluje sistematično na to. da se čimbolj ooostrijo odnošaji med Hrvati in Srbi. 1 ej svrhi nai služi sedanje preganjanje Hrvatov in hrvatskega tiska. Ker pri- haja to preganjanje iz Beograda, računa pri tem dr. Korošec, da bo popolnoma omrzil Beograd pred vsem narodom. Vladni ukrepi pa v resnici niso zakonski ukrepi, temveč jasno nasprotujejo pozitivnim zakonom. S temi ukrepi se bo doseglo le to, da se bo položaj še bolj poslabšal in da bo borba postajala čedalje 'bolj ogorčena in da bomo primorani seči tudi po takih sredstvih, kj smo jih doslej odklanjali. To pomeni, da ne bomo izpustili niti ene prilike, ki bi lahko koristila naši borbi, ker je glavni cilj te naše borbe pojačenje naše države s pomočjo takega preustroistva njenega notranjega reda, da bo lahko zadovoljilo vse kraje naše države in ves naš narod.« Izjave dr. Mačka o aktualnih vprašanjih Požar v Seljačkem domu. — KDK in Ženeva. — Prepovedi za-upniških sestankov. — Seja vodstva KDK v Splitu Zagreb, 28. avgusta n. Snoči se je vrnil dr. Maček iz Vrbovskega v Zagreb, nakar je bila za danes dopoldne napovedana konferenca v, Zagrebu navzočih članov vodstva KDK. Seji je prisostvovalo 10 poslancev V razpravo o političnem položaju so pole« dr. Mačka posegli še poslanci Predavec. Vilder, Deanetrovič, Trumibič in inž. Košu-tič. Po konferenci se je dr. Maček napotil, obkoljen od večje gruče novinarjev, proti domu im se spotoma razgovarjal z novinar-li Na vprašanje, kaj meni o požaru v Seljačkem domu, je dr. Maček odvrnil: »Vsi znaki kažejo, da je bil požar podtaknjen. ker ni mogoče misliti, da bi požar istočasno izbruhnil na dvelt mestih brez medsebojne zveze, kakor je bil primer pri včerajšnjem požaru v Seljačkem domu Jasno ie nadalje tudi to, da požar na krovu te močno zidane zgradbe ni mogel izbruhniti sam od sebe in da ga tudi ni bilo tako lahko zanetiti. Požig močne zgradbe ni enostavna stvar.« »Kdaj se vrne dr. Krnjevič iz Berlina?« »Bog vedi. Danes je zadnji dan konference interparlamentarne unije v Berlinu Ne vemo, ali ostane dr. Krnjevič še par dni v Berlinu, ali pa se takoj vrne v Zagreb.« »Je li točna vest beograjske »Politike«, da se bo KDK obrnila na Diuštvo narodov v Ženevi?« »To stvar bomo šele proučili. Segli bnmo oo vseh sredstvih, ki nam bodo na razpo-ago. Ce bomo smatrali, da bi nam taka in- politikantstvo in zlorabo cerkve v strankarske poslovne svrhe. Vse hrvatsko svečeništvo je v tem solidarno razen malih izjem iz ljubljanske poslovne šole. Nad duhovščino v Sloveniji pa vladata tema in teror. Nihče ne sme niti misliti, kaj šele povedati svoie mišljenje. Mamonisti so zasedli vse. Oni razpolagajo z javnim denarjem, s službami in župnijami, z denarjem zavodov in .zadrug. Gorie mu. kdor se upre. Oni razpolagajo s škofi in z njih avtoriteto in Turisdikriio. Kakor pobeljen grob ie danes večina slovenske duhovščine ustrahovana deloma. de'oma sfanat;z;-rana. Vse to pa zabija še nove žeblje v rakev njenega ugleda, ki je podlegel Poslovnemu partizanstvu. tervencija koristila, jo bomo izvršili.« Za tem je dr. Maček izjavil, da je prof. Čajkovec odpotoval v Berlin, da tamkaj izpopolni delegacijo HSS. Glede poročil, da je ministrstvo notranjih del izdalo vsem žan-darmerijskim postajam nalog, naj preprečujejo zaupne sestanke, da se na ta način onemogoči obveščanje naroda o političnem položaju in akciji KDK, je dr. Maček izjavil naslednje: »Kako naj to izvršijo? Sai nimamo toliko žandarmerije, da bi lahko preprečili naše zaupne sestanke«. O nameravani seji vodstva KDK v Splitu je dr. Maček izjavil: »Vsekakor bo KDK imela eno svojih bodočih sej tudi v Splitu, vendar še ni določen točnejši termin.« Med tem je dr. Maček prispel do svoiega stanovanja, kjer se je poslovil od novinarjev. Hrvati pojdejo v ženevo? Beograd 28. avgusta, r. Današnja «Poli« tika« poroča: Po informacijah v vladnih krogih je vlada dobila iz Zagreba poroči« la, da namerava poslovni odbor KDK od* poslati svojo posebno delegacijo na zase« tianje Društva narodov v Ženevo. Delega« cija naj ti Društvo narodov o priliki je« senskega zasedanja informirala o zahtevah Hrvatov in na enak način kakor v Berlinu obvestila mednarodno javnost o položaju v Jugoslaviji. Znano je, piše nadalje »Po« litika«, da Društvo narodov že po svojem statutu ne bi moglo priznati nikake druge delegacije iz kraljevine SHS, kakor one, ki io pri Društvu narodov akreditira naša vlada. Kljub temu pa so v vladnih krogih razburjeni in z začudenjem zasledujejo to najnovejšo akcijo, ki jo pripravlja KDK v inozemstvu. «Vendar pa o tej akciji KDK od naše zagrebške redakcije nismo dobili nikakega poročila ali potrdila,* končuje 'Politika*. Naravno je, da je ta vest izzvala v vseh beograjskih političnih krogih največjo sen« zacijo in različne komentarje. Vest «Po« litike*, ki po zatrdilu lista izvira iz vlad« 'i krogov in o kateri ni nikomur drugemu ničesar znanega, se zdi splošno povsem ne» verjetna. V krofih KDK naelašajo, da pred stavi ja le pobožno žel jo režimovcev, ki že dva meseca zaman iščejo povoda za svojo ikc'io proti KDK in bi jim bil tak korak KDK vsekakor zelo dobrodošel, ker bi jim lahko služil za utemeljiev «rzo'avne zveze tako, da podrobnosti katastrofe šc niso znane. Po dosedanjih vesteh je mnogo ranjenih in mrtvih. ♦JUTRO* it. 202 ae Sre3a 29. SPIli. 1928 Ljuba- Davidovič za revizijo ustave Zanimive Davidoviccve izjave novinarjem. — Demokrati segla-Sajo ▼ načelu z revizijo ustave, pričakujejo pa od KDK konkretnih predlogov Beograd, 28. avgusta p. Zaradi odhoda ministrskega predsednika dr. Korošca na Bled in pa zaradi tega, da je danes velik pravoslavni praznik Gospojna. je vladalo danes v Beogradu popolno politično mrtvilo. Niti v vladnem predsedništvu. niti v Narodni skupščini ni bilo nikakih važnejših dogodkov. V demokratskem klubu so imeli le nekateri demokratski prvaki krajšo konferenco z Ljubo Davidovičem. Po konferenci se le Ljuba Davidovič dalj časa raz-govarjal z novinarji, ki so ga prosili, naj jim pojasni, kako stališče zavzemajo demokrati glede zahteve KDK pc reviziji ustave. V odgovoru na to vprašanje ie Ljuba Davidovič naglasil, da je demokratska stranka že na zadnjem kongresu zavzela svoje stališče in se izjavila za revizijo ustave. Sedaj le še čaka. da objavi KDK konkretne zahteve in predloge, v kakem imislu im v kakem obsegu naj se izvede revizija. Potem ne bo težko priti do sporazuma. Končno je naglasil Davidovič potre bo. da se revizija ustave izvede čim prej ker vidi da je samo na ta način mogoče najti za državo koristno rešitev čim dalje globlje državne krize. Ta izjava Ljube Davidoviča ie Izzvala vseh političnih krogih veliko pozornost, ker se doslej še noben funkciionar sedanje vladne večine ni tako jasno izrekel za revizijo ustave. Javna dražba ladjedelnice v Kraljeviči Akcija bivšega bana Laginje za preprečenje nakupa ladjedelnice po Italijanih Zagreb, 28. avgusta č. Svoj čas so naši Usti poročali, da je zašla »Jugoslovenska ladjedelnica d. d.« s sedežem v Kraljeviči, oziroma na Sušaku, v konkurz Sodišče je sedaj na prošnjo konkurznih upraviteljev odredilo dražbo, ki se bo izvršila 3.-in 4. septembra t. 1. Oba dni se bo od konkurzne mase prodajal ves inventar po komadu in to tako. kakor se vrše dražbe premičnin, to je brez limitacije najvišjih cen in brez Jamčevine. Sodna komisija je ocenila, da predstavljajo predmeti in stavbe te ladjedelnice vrednost 5.163.000 Din, a vzklicna cena je določena na 1,250.000 Din. Pilsudski in Sejm Prav kot Jugoslavija in Romunija preživlja tudi Poljska hude notranje krize, dasi so bistveno različne po posameznih državah. Na Poljskem se vedno bolj poostruje konflikt med parlamentom in Pilsudskim in soglasno se pričakuje, da bo ta konflikt v bližajoči se jeseni dosegel svoj višek. Sedaj se vrši kampanja med obema taboroma le po časopisju in po zborovanjih, zakaj sejm je na počitnicah in pravna baza za spopade je s tem začasno odstranjena. Ali oba tabora predstavljata tako različne politične nazore, da med njima sporazuma in srednje poti sploh ne more biti. Okolnosti, pod katerimi se je razšel sejm na počitnice, so razdor samo še povečale. Sejm se je bil maršalu Pilsudskemu silno zameril, ker je finančni proračun za l. 1928.-29., ki ga mu je bila predložila vlada, v bistvenih točkah spremenil. Črtal je nekatere važne vladne postavke, tako n. pr. dispozicijski fond za notranjega ministra, al pa postavko, da se zviša zemljiški in hišni davek, da bi sc s temi dohodki zvišale plače uradništvu, zato pa je vstavil nekatere postavke, ki jih vladni načrt ni imel in med katerimi so posebno važne: zvišanje invalidske penzije, polno moč za finančnega ministra, da nakloni malim kmetom ugodne kredite v vsoti 100 milijonov zlotov. Vidi se dobro, da je sejm svoje spreminjevalne preuredbe v budžetu izvršil prevdarjeno, da mu je šlo namreč zato, da popularizira svoje delo med narodom, kar je nedvomno preračunano na bodoče konflikte med diktaturo Pilsudskega in demokratiz-mom sejma. Značilno je, da nihče ne ve in ne more presoditi, kake oblike bo zavzelo v bodoče razmerje med Pilsudskim in sejmom. Pilsudski svojih načrtov nikdar in nikjer ne razkriva, niti prijatelji njegovi niti nasprotniki si niso na jasnem, kaj bodo prinesli prihodnji tedni in meseci. Na nasprotstvo sejma je zadnjič Pilsudski odgovoril s tem, da je čisto enostavno ozmerjal poslance, zares na način, ki ni v parlamentarnem življenju nikjer v navadi, ter odgodil parlament takoj, ko je odglasoval precej modificirani proračun. Hkrati je povsem nepričakovano odložil funkcije ministrskega predsednika ter .tih izročil Bartelu, sam pa si formalno obdržal samo vojno ministrstvo. Toda hkrati je preuredil ministrski svet s tem, da ie vzel vanj zelo borbene osebnosti svojega kroga, kar je prepad med nji-m in parlamentom le še povečalo. Jasno je, da želi Pilsudski revizijo ustave v tem smislu, da se povečajo kompetence eksekutivnih oblasti, osobi-to predsednika republike in ministrskega sveta, kar bi moralo hkrati pomeniti zmanjšanje kompetence seima. V prvem dehi je tudi med njegovimi nasprotniki mnogo takih, ki želijo isto, toda domala vsi so odločno zoper to. da bi se s tem okrnila demokratična državna uredba. Zato je mM revizijskim načrtom vlade odnosno Pilsudskega in večino sejma velika, gotovo principi-Jelna razlika, ki to bo normalnim potom pač težko premostiti. Ravno v tem pogledu se Dripravlia morda za jesen odločilna borba: gotovo ie vsaj, da bo na Jesenskem zasedanm sejm ostro nastopil zooer manire PPctdske^a. ka*- bo konflikt samo še no večalo. To pa hkrati postavka razne katastrofalne mornosti v neoosredno bHžino. rakai nonolnoma nemogoče je. da bi Pilsudski motrel ustavnim potom izvesti svoie na^e glede preuredbe ustave, brez preuredbe pa mit ie zmaga nad odporom sejma nemogoča. _ Čudna anketa Karlove?, avtrupta. n. Policija je otvo-rila anketo zaradi nameravanega razpust« Javne hiše. V anketo ie pritegnila favne de-Uvce in tudi zastopnike meščanstva. Ladjedelnica v Kraljeviči Je zaposlovala okrog 700 delavcev. Ker obstoja nevarnost, da bi se dražbe mogli udeležiti italijanski državljani in ladjedelnico italijaniziraiš. je bivši hrvatski ban dr. Matko Laginja skupno z nekaterimi svojimi prijatelji s posebno okrožnico zaprosil sedem večjih bank v Zagrebu nai bi se udeležile dražbe ladje* delnice v Kraljeviči in s tem preprečile sramoto. ki bi io utrpel naš narod z eventualno prodajo Italiianom. Istočasno ie dr Laginja pozval tudi oblastna odbora v Zagrebu in v Karlovcu, naj bi sodelovala pri tej akciji. Joca Jovanovič o vlogi Nemčije Berlin, 28. avgusta g. Vodja Jugoslovenske delegacije na interparlamentarmi konferenci v Berlinu Joca Jovanovič objavlja v »Berliner Tageblattu« članek, v katerem razpravlja o simpatičnem razvoju nemško-jugoslovenskih odnošajev. Jovanovič pravi, da pričakuje od nove demokratične nemške države, da bo postala vodilen političen faktor v Srednji Evropi. Med drugim poudarja Joca Jovanovič tudi potrebo, da dobi Nemčija gospodarski izhod na sredozemsko morje ter zagotavlja, da bo Jugoslavija storila vse mogoče, da bo ta potreba postala dejstvo. Brez Nemčije se po mnenju Jovanovi-ča gospodarsko ravnovesje Evrope ne da doseči. Samo gospodarska zveza, v kateri bi bila tudi Nemčija, bi mogla trajno zagotoviti mir v Srednji Evropi. »Beriiner Ta-geblatt« pripominja k tej izjavi, da je stavek glede potrebe izhoda Nemčije na Sredozemsko morje nekoliko presenetil. Ta stavek izraža pa le misel, ki je nastala v Jugoslaviji z ozirom na konflikt z Italijo Marinkovičeva pot v Ženevo Beograd, 28. avgusta, p. Zunanji minister dr. Marinkovič, ki se je včeraj vrnil v Beograd, odpotuje nocoj na Bled, kjer bo poročal kralju o pripravah za prihodnje zasedanje Društva narodov v Ženevi, ki bo otvorjeno prihodnji ponedeljek, dne 3. sept. Z Bleda bo odpotoval dr. Marinkovič direktno v Ženevo. V ženevski delegaciji bodo dalje rimski poslanik Rakič, londonski poslanik Gjurič, zagrebški univerzitetni profesor Stražnicki, ljubljanski univerzitetni profesor Pitaimic, general Nenadič, šef tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva Hadžigjorgjevič, šef kabineta Dušan Gjor-gjevič in uradnik zunanjega ministrstva Marinkovič. V zunanjem ministrstvu ie bil sestavljen poseben odbor, ki zbira materiial. nanašajoč se na vprašanja, ki so na dnevnem redu jesenskega zasedanja Društva narodov. Delegacija bo krenila na pot tako, da se bo na Jesenicah sestala z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem tn nato skupno ž njim nadaljevala pot v Ženevo, kamor bo dospela v soboto ali nedeljo. Kraljevo zdravstveno stanje Bled. 28. avgusta, d. Danes dopoldne so bili konzultirani na dvoru zdravniki dr. Kostič, dr. Verbicki, dr. Mazanin in dr. Revež. Ugotovili so, da se je rana po zadnji zobni operacaji že skoraj popolnoma zacelila, vendar pa Čuti kralj še vedno precejšnje bolečine na levi strani, kjer mu je odstranjena korenina. Po mnenju zdravnikov pa je vsaka komplikacija izključena. Kraljica je napravila dopoldne s prestolonaslednikom Petrom izlet v okolico. Spomenik kralju Petru v Hercegovini Beograd, 28. avgusta p. Danes je bil v Nevesinju na svečan način odkrit sporne? nik kralju Petru in njegovim soborcem v hercegovski vstaii. Kralja je zastopal na slavnosti general čačevič, vlado pa mini« ster Andrič. Razen tega so bili navzoči predstavniki raznih nacijonalnih in kultur« nih organizacij ^er okiog 16.000 ljudi. Pribičevič pride danes v Kranj Bled, 28. avgusta, d. Predsednik KDK Svetozar Pribičevič, ki se mudi že več dni na Bledu kot gost poslanca Shvegla v vili dokazati, da je upniški odbor , kakor da bi KDK imela kakršnokoli ingerenco na upniški odbor ali na Jusroštampo in snloh tako, kakor da sta upniški odbor in KDK sklenila to pogodbo z Jugoštampo, , to je , kakor pristavlja «Slo-venec> v oklepajih. Vse to i,e tako nespametno in obenem per-'idno, da to lahko verujejo samo ljudje, ki so tako csiromašni na duhu«. kakor so to očividno pristaši Koroščeve klerikalne stranke. Mi bomo, v kolikor se to nas tiče, nastopili v smislu zakona proti «Slovenčevim» klevetam, za sedaj pa v informacijo pošteni javnosti izjavljamo s pooblastilom poslovnega odbora Jugoštampe, da je Jueoštampa dolgovala cSlavenski banki* znesek dveh milijonov dinarjev, ki pa bi zapadel šele koncem 1. 1931., torej šele čez tri leta, in da se je pogodila za vsoto 1,500.000 Din, ki jo je ta-wj izplačala. Ali je to s trgovskega in poslovnega vidika v današnji splošni ne-sigurnosti, za katero odgovarja tudi Koroščeva stranka, naj razsodi razborita javnost. Olajšave za kulturno razstavo v Brnu Praga, 27. avgusta, h. Razstava sočasne kulture v Brnu pričakuje v nedeljo drugo milijonskesra obiskovalca. Od 1., septembra dalej so določene nove olajšave za goste iz Jugoslavije in Nemčije. Jugoslovensko železniško ministrstvo je ie izdalo olajšave za vožnj.0 v Brno od 1. do 29. septembra. Jutrovčki" so se vrnili zdrav! in čili Radostno svidenje na ljubljanskem kolodvoru To le bU snoči zopet živžav oa ljubljanskem glavnem kolodvoru. Vrnili so se »Jutrovčki« zdravi in čili, ožgana te releni kakor mladi vrabčki. K sprejemu se je zbralo na ducate srečnih mamic, očetov, bratcev in sestric, pa tudi lepo število drugih Ljubljančanov, ki so letos že prebili svoj dopust na zgornjem Jadranu in mimogrede seveda obiskali tudi »Jutrovčke« v koloniji na MartinSčici. Torej samo staro znanstvo. Vlak je imel nekaj zamude — pa ne da bi se bil kje izpodtaknil in v graben prevrnil otročiče, ki so se tako radostni vračali iz solnčnih krajev v objem svojih domačih. — Vem, da se Jim še nikoJi ni tako dobro godilo, kakor letos! je razlagala med nestrpnim čakanjem neka mamka, ki ji Je šibka hčerka Anka že drugič šla na morje. — Več ko petnajstkrat Je pisala m se pohvalila. kako je čvrsta. — Ampak na jesen, veste, te pozimi se Šele prav pokaže, kako jim pomaga solnce in voda. Sleherno zimo je Anka prej bolehala, letos pa nič. Končno ie s četrtumo zakasnitvijo prisopihal dolenjskih hlapom! — Zdravo! zdravo, zdravo! je zažvngo-lelo z oken dolgega vagona in kakor drobno vejevje v vetru so mabljale otročje ročice v pozdrav. To ie zopet bilo dremjanja, klicanja, objemanja in prekladanja prtljage. Ena sama punčka, drobcena in nežna kakor iz cukra, se Je zdokaia, ko io Je ata zopet stisnil k sebi. Moja nikoli še ni bila pri takšni mokri vodi, ki se ji pravi morje, in kar nič več na verjela, da bo še kdaj videla Ljubljano, oh! Vsi drugj fantki in punčke pa so bili kar vidno nekam ponosni. Ne. niso priplavali po prežganki, marveč so s seboj prinesli kar celo vrsto športnih uspehov. Zmagali so v nedeljo pri veslaških im telovadnih tekmah in Boris iz Bohinjske Bistrice je v plavanju gladko posekal vse konkurente. In zvečer pri koncertu in odhodnici so se »Jutrovčki« zopet tako odrezali,* da —■. O tem bo še pisanja v »Jutru«. Le fco naj še povemo, da, so tudi licejke, ki so se snoči vrnile z »Jutrovčki«, zmagale v nedeljo s svojo znamenito belo šestarko v čolnu. Tedaj, srečno in brez vseh nezgod se Je naša deca snoči vrnila. Niti celodnevna vožnja jih ni preveč utrudila. Štirje Dolenjci so izstopili na svojih domačih postajah, ostale so prevzeli v Ljubljani starši, še-stero njih pa zastopni direkcije »Jutra« g. Prunk. ki jih je odvedel v Akademski kolegij pod materinsko skrbstvo gospe ravn. Jeranove. Licejske gospodične pa je pozdravil in sprejel g. direktor Jug. Kakor svidenie, je bilo zopet prisrčno poslavlja-nje. Vsi so se »prijateljih kakor v eni sami družini. Tako le prav — im kdo je tega naj-bolj vesel? »Jutro«! Darovi »največjega Slovenca" slovenskemu gospodarstvu Novi udarci naši industriji in trgovini. — Za izvoz ni vagonov. Nakladalni in razkladalni rok znižan na 6 ur. — 200 zaprtih vagonov mora nemudoma na Sušak Zastoj tovornega prometa na področ- ju zagrebške železniške direkcije je spravil v ospredje vprašanje, ki je v sedanji veliki borbi za modernizacijo države in vsega državnega življenja izredno ilustrativno. Krivda za ta zastoj ne zadene zagrebške direkcije, temveč je posledica dveh Činjenic: 1.) državna uprava zadnja leta sploh ni pošteno popravljala tovornega parka in pogonskih strojev; 2.) beograjski hegemonizem in egoizem si je rezerviral nad 62 prekošte-vilnih najmodernejših lokomotiv, dočim je popolnoma ignoriral pravočasno prošnjo zagrebške direkcije glede do-stavitve potrebnega števila lokomotiv za obvladanje jesenske izvozne kampanje ter za dovršitev gradbenih del na drugi progi Zagreb—Beograd. Od katastrofe tovornega prometa na .področju zagrebške direkcije je v prvi vrsti prizadeta Slovenija, deloma vsied svoje trgovine-na jug, deloma zaradi eksporta preko Sušaka in Splita. Ter-minske kupčije so izključene, dobave po pogodbenih rokih izključene, slede pa jim padci cen domačih proizvodov, nazadovanje mezd itd. Vse ntervencije iz Slovenije, tudi one iz krogov, ki j:h smatra današnji režim za svoje, so ostale brezuspešne. Vlada »največjega Slovenca* se ni niti zganila. Komisija prometnega ministrstva je sklenila, naj se skliče konferenca, ki bo določila rok definitivne konference o tem akutnem vprašanju... Medtem pa znaša deficit naše zunanje trgovine poldrugo milijardo samo v prvem semestru tekočega !eta! Mesto da viada stori vse, da omogoči velikopotezno izvozno kampanjo m s tein poveča dotok inozemskih deviz, ki so nujno potrebne našemu dinarju, sp.oh ne razmišlja o teh vprašanjih, temveč se igra z nekaikimi veieizdajstvi, preti z ostro uporabo zakonov in skrbi za svojo eksistenco, kakor da bi bila država zaradi režima. Naš izvoz m vse naše gospodarstvo naj gre rakom žvižgat, samo da hegemonistični režim ostane. Da pa bo slika še temnejša, slede še novi, hujši udarci proti Drečanskeir.u gospodarstvu, v prvi vrsti zopet prot, Sloveniji. Slovenija bi potrebovala sedaj na početku jesenske sezone 1200 do 1500 vagonov dnevno, dobi pa jih mnogo manj. Ako odvzamemo potrebe naše premogovne industrije, ki ima.o prvenstvo, ostane danes za vso civilno trgovino v Sloveniji le 50 do 100 vagonov dnevno na razpolago. To je številka, ki uprav do korenin izpodjeda vsak razmah slovenske trgovine pred jesenjo in hromi vso slovensko produktivnost. K vsemu temu prihaja še ljubljanski velesejem, ki bi moral najti baš v centralni železniški upravi svojega najboljšega podpornika. Mesto da bi centra na prometna oblast reagirala z efektivnimi podporami in dostavitvami potrebnih vagonov, sega po novem palijativnem sredstvu, ki bo naše izvozničarie stal deset-tisoče penalov in šikan. Včeraj so slovenske postaje dobile br/ojavnl nalog generalne direkcije železnic v Beogradu, s katerim se s ! septembrom tega leta znižuje razkladalni in nakladalni rok od 24 ur na 6 ur. Kai oomeni 6 ur nakladalnega ali razk'adalnega roka, to ve samo oni, ki je kdaj razkladal vagon. Vagona naša industrijska m trgovska podjetja ne dobe nikdar na uro natančno, in niti ne vedo, kdaj jim bo na razpolago, medtem pa že poteka čas in penali bodo rastli kakor gobe po dežju. Generalna direkcija v Beogradu pa ni ostala le pri tem ukrepu. V soboto je ljubljanska direkcija dobila brzojaven nalog, nai takoi in brez odlaganja dostavi na Su§ak 200 zaprtih vagonov, ki da so tamkaj potrebni za veiike ce- mentne in fosfatne pošiljke za našo državo, seve za privatnike. Ta ukrep je po mnenju gospodarskih krogov zadal naši izvozni trgovini smrtni udarec. Cementni in fosfatni materijal bi prav lahko počakal nekaj dni, ali ne! Slovenija naj da vagone, čeprav je tudi v Beogradu znano, da je naša trgovina na robu propada in je slovensko železniško omrežje uprav po mačehovsko tretira-no v Beogradu, uprav tako, sakor da bi ne bili v isti državi. Prizadeti krogi vedo, kaj se skriva za temi in takimi ukrepi. Kdor količkaj gospodarsko misli in računa, bo zlahka uvidel, kam plove naše gospodarstvo pri takih prometnih razmerah. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je to, da se to dogaja pod vlado e1e «E1 foesem italiianstva) tudi za bra*e ki fitio 5ivp v daliini in ttr>o?r v iffl* lijansko domovino, v Italijo Benita Mu«» solini j a.» Če še dodam, da so pri tem razkazovanju •italijanskih narodnih noš, morale sodelo« vati tudi naše narodne noše iz Kanalske doline na Koroškem m celo tudi rabeljski rudarji v svojem rudarskem kroju, je tako slika (italijanskih narodnih noš* iz novih italijanskih pokrajin popolna. Naša Kanal« ska dolina, naša Notranjska, naš Kras, na« ša Vipavska dolina, naša tržaška okolica, naša Istra od Dekanov do Tolmina, od Pod grada preko čičarije do Poreščine in srb« skopravoslavnega Peroja, naše kvarnersko otočje in končno vsa naša Dalmacija, kjer edini italijanski Zader «nima svoje narod« ne noše*: vse to naše ozemlje, naseljeno izključno z našim narodom, je dobilo na smotri italijanskih narodnih noš v Benet« kah žig najpristnejšega italijanstva in v svoji nacijonalni zaslepljenosti tako lahko« verno italijansko občinstvo, ž njim pa tudi ves tuji svet. ki je prisostvoval te i smotri, in občudoval pestro krasoto naših narod« nih noš, sta verjela temu gorostasnemu sle« parstvul Vzel: so nam vse, kar je bilo našega, imi« čili so nam naše narodne kulturne institu« cije, oropali so nas naše gospodarske orga« nizacije. jemljejo nam celo naše priimke in naša imena, sedaj pa so segli tudi še po naših narodnih običajih. naših narodnih nošah. Našega ni prav čisto nič več, vse je italijansko, naipristneje italijansko! O, komedija! Žalostna in sramotna za« nje! K 201etnici Narodne strokovne zveze Zat proslavo 20 letnice ustanovitve Na« rodne delavske organizacije in njene na« slednice Narodne strokovne zveze vlada iz dneva v dan večje zanimanje in prihajajo sak dan poročila o udeležbi. Ker je že anes prijavljenih toliko udeležencev, da ii bila dvorana OUZD veliko premajhna, je sklenil izvrševalni odbor NSZ. da se bo vršil kongres dne 9. septembra v dvo« rani Sokola na Taboru. Prosimo torej vse udeležence, da vzamejo to na znanje in opozorijo posebno zunanje člane in goste Izvrševalni odbor je izdelal za vso pro« slavo natančen spored. V petek dne 7. septembra bo sprejem Čehov in konferen« ca z zunanjimi gosti, zvečer pozdravni večer. V soboto dopoldne ob 10 v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti delegatsko zborovanje, popoldne seje odsekov in zve« čer prijateljski sestanek. V nedeljo ob 8 zjutraj sprevod gostov na kolodvoru, na o spored na Tabor, kjer se bo vršil točno ob 9. uri kongres narodnega delavstva. Po kongresu sprevod po mestu do Narod« 'ega doma, kjer bo skupno slikanje ude« ležencev. Ob 1. uri popoldne bo skupen bed v hotelu Tivoli, med katerim bo svi« rala godba jeseniškega Sokola. Popoldne ogledovanje jesenske razstave na velesej« iu, kakor tudi nekaterih večjih industrij* kih podjetij. Po obedu bo prijateljski se« tanek v hotelu Tivoli do odhoda večer« vlakov. Prometno ministrstvo je dovolilo polovič io vožnjo rn veljajo za to vožnjo izkaz« lire. ki se dobijo brezplačno pri taj« ništvu Narodne strokovne zveze, Ljublja« i, Selenburgova ulica 7=11. Izvrševalni od« sor je te dni končal z razpošiljanjem va» bil in prosi vse one, ki pomotoma niso nrejeli vabila da se kongresa vseeno ude« ležijo in zahtevajo vabilo bodisi osebno ;li pismeno pri tajništvu. Dva nepoiasmena umora V obmeini prekmurski vasi Središču so kmetje te dni našli kakih 50 korakov od madžarske meje 291e?nega kmečkega sina Ludnvika Pocoka -istrelieneea Kroela mu ie prodrla tilnik in izstopila spredil na čelu Sum ie nadel na Pocokovo ženo Ilono in nienega očeta gozdaria Batova ki se zdai nahajata v preiskovalnem zaporu v Murski Soboti Zaenkrat le ta umor še popolnoma nepo-iasnien Fnako predstavila za Preiskovalne oblast' zagonetko roparski umor ki le bil Izvršen v bližini Liutomera pretekli torek m čigar žrtev ie Pletn' Viktor sin Fr Podplatnika posestnika, mesaria in trgovca z živino v Soiancih fmenovanega dne ie g Podplatnik, ki mu le bil V:ktor desna roka pri njegovih kup-čiiah Poslal sina z nakuplienimi teleti v Ljutomer da lih preda kupcu iz Avstrije. Drugi dan bi imel oriti k izplač'lu Viktor ali oče. Viktor se ie zato okoli 5 popoldne odpravil iz Liutomera po okraini cesti s kolesom proti Sv Tomažu Ker oa se zvečer ni vrnil domov so domači mislili da ie ostal v Liutomeru da druei dan dvigne denar Toda tudi drugega dne so ga pričakovali zaman Bili so sicer v skrbeh zanj ali pomirili so se z deistvom da le Viktor trezen, miren in popolnoma zanesljiv ter da ie še' t dvignienim denariem nakupovat I živino, da lo Dostavi na sejem pri Sv Duhu na Stari gori dne 24. t. m. Tja sta se peljala tudi oče in mati. Namesto veselega svidenja pa sta doživela razočaranje in navdala iu ie najstrašnejša slutnja zaradi ljubljenega Benjamina Odpeljala sta se v Ljutomer da iavita izginotje sina oblastim in nato orožništvu pri Sv. Tomažu V soboto se ie podal orožni-škt komandir Zlender s sorodniki 'skat pogrešanega Preiskali so šumo ob okrajni cesti, kier se ie kmet Tomaž Zemliič. po domače Belišarov izrazil da ie v torek dišal par strelov In res so v samotnem kraiu gozdovia našli pogrešanega Viktorja od več strelov nadetega mrtvega Da ie zločincu bilo samo za denar sled' iz tega ker ie pustil kolo pri svoji žrtvi in oboie odvlekel s ceste v gozd Na svoi račun pa zločinec ni prišel ka iti fant ie imel pri sebi baie le okol® 100 Din ker v Liutomeru ni dobil denaria in se je že okrog 6. ure vračal proti domu. Porotniki za tretje porotno zasedanje Za tretje porotno zasedanje v letošnjem letu. ki se prične dne 10 septembra, so bili izžrebani sledeči porotniki: Glavni: Senica Josip posestnik In trgovec. Zg Domžale; Šribar Vojko trgovec in gostilničar Gradec: Kušan Jakob posestnik. Notr gorice: Lončar Josip, posestnik Dvor: Vrhovec Alojzij, posestnik. Šujica; Lenarčič Matija, posestnik, Podgo-ra; Remic Franc, posestnik. Dobrova: Hladnik Anton, pos., trg., in gostilničar. D. Mar v Poliu: Goljar Ivan. posestnik in mizar. Podsora: Suša Viktor trgovec Zagorje; Vida Viljem, posestnik Hraše: Babnik Mihael, posestnik Zg Šiška: Rainer Franc, gostilničar Zagorje;; Veikovrh Franc. trg., pos. in gostilničar Brezovica: Čuden Jože. posestnik. Dragomer: Grintal Janez, kmetovalec. Križ: Čarman Franc kmetovalec. Dravlje; Draksler Južet posestnik Zbilje; Lenče Leopold, posestnik Savlie: Peruzzi Vladimir posestnik Lipe: Sušteršič Franc, posestnik in gostilničar. Zapuže: Marinko Andrej, posestnik. Lukovica: Zakotmk Anton kmetovalec Koseze: Cebul.i Franc, posestnik. Potok: Klemen Aloizij posestnik, baviie: Burgar Ivan posestnik Sp Ber-nik: Marinšek Franc, posestnik Preserje; Čad Anton poljedelec Dragomeli; Sušter-šič Franc posestnik Svetje: Kogovšek Vinko, posestnik in mizarski mojster Drav-ije; Oremeli Janez posestnik. Ponovavas: Perovšek Jakob posestnik Šmarie: Baš Ivan. posestnika Krbulie: Kramar Franc, posestnik in gostilničar Glince: Šetinc Davorin, trgovec. Vrhnika: Dobrav Anton, posestnik. Vel. Kostrevnica. Nadomestni: Stupica Josip, posestnik ta sedlar Herzog Ivan. gostilničar; Sušnik Rajko. pos. in steklar: Krištofič Karol. zadružni revizor; Orehek Matej posestnik in trgovec: Kavčič Jakob pek: Meden Matija, poštni nadoficijal v pok.; Kmetič Franc, posestnik in ključavničar: Janša Franc, major v pokoju, vsi v Liubliani Pred vpisovanjem (Navodila staršem.) Vsako leto pišemo o slabih šolskih uspehih šele na koncu leta. ko je prepozno. da bi odstranili njih vzroke. Pravi otrok v pravi šoli in pod pravim vodstvom mora dobro uspevati, kajti nikjer in nikoli ne zahteva šola več. nego zmore otrok v svoji dobi. sat šola je pač zato tu. da mladina uspeva, ne pa da ne uspeva. Napaka ie torej v tem, da starši ob začetku leta ne prevdarijo. koliko je zmožen niih otrok, in da mu žele potem izbero primerno šolo. »Ultra posse nemo tenetur.« to je: več ko mogoče ne more nihče storiti, ne profesor ne učenec, zato je sedaj ča s premisliti, ko se šole odpira io in začenja vpisovanje, kam bomo dali svoie otroke, da ne bo med letom in po končanem letu zoj>et jadikovanja Podaiamo o tem nekai misli. Konferenca UJU ie sklenila, nai prestopalo otroci v srednio šolo šele po dokončanem petem razredu. Ta zahtevale popolnoma upravičena in io pametni starši sami, upoštevajo, razven v posebnih primerih kier otrok kaže izredno nadarjenost Posebno sedaj, ko Je odpravljen sprejemni izpit za srednje šole, se misli, da spada vse tja in da je vseeno, koliko otrok zna, odnosno kako ie duševno dozorel. To ie glavna napaka, ki se maščuje nad otroki in nad starši. Seveda, ravnatelj mora danes sprejeti vsakega učenca, ki ie dovršil deseto leto in ni njegova stvar, da presoja o njegovi zmožnosti. Tako pravi predpis. Na profesorskem kongresu na Cetinjiu se ie o tem razvila burna debata. iz katere se ie videlo, da je bil sprejemni iznit odpravljen zato. ker je v naših iužnih kra.iih slabo preskrbljeno z liudskim šolstvom in se na ta način omogoči vstop v gimnazijo nadarjenim dečkom, ki so dovršili morda samo dva razreda ljudske Šole in svoie znanie toliko izoopolnili. da nastanejo iz niih naiboliši učenci Tako smo zaradi izjem napravili pravilo, namesto da bi bili oravilu donustili izjeme. Tako ie nastal narobe svet in zdai vlada splošno mnenje, da spada vse, kar je izpolnilo deseto leto. v gimnazijo, ker mora biti vsak sprejet. Res ie, da tudi preišnH sprejemni iz-oit n' bil Dosebna težkoča. a ie bil vsai nekako merilo in ie vzbuial rešpekt ored srednio šo'o. kamor so vstopali samo nadarieneiši otroci Sedai pa sil? tja vse. kar leze in gre. in pod takimi pogoji so dobri uspehi nemogoči, kajti profesor mora posvečati največ časa ravno onim, ki so prinesli s seboj najmanj znanja, dočim se oni. ki vse to že znajo, dolgočasijo. Ako bi prihajali iz četrtega razreda samo izredno nadarjeni otroci, bi bila nivelizacija kmalu dosežena in moglo bi se začeti uspešno skupno delo. Tako pa so takšni nepripravljeni in nenadarjeni otroci vedno eno leto za svojim razredom in prava ovira dobrih uspehov. »Pravi, da hoče biti gimnazistka,« je rekla gospa, ki ie pripeljala vpisat slabotno desetletno dekletce in se je nasmejala sladko, skorai ponosno. »Bolje bi bilo, če bi šla še v peti razred.« »Noče. ona pravi, da bo gimnazistka.« »No. da, saj lahko vstopi drugo leto — premlada ie. pfeslabotna.« »Saj iaz tudi tako pravim, pa hoče in hoče. če ne. pa ioka . . .« No, dobro, pa smo jo vpisali. In uspeh? Celoletna nruka za otroka, mater in profesorje. Na koncu leta ie padla. Tako ie. če otroci odločaio. Svetovali smo med letom materi, nai lo da nazai na liudsko šolo. Ne. taka sramota! »Nai ostane do konca leta. pa na repetdra . . .« Ta »repetčra« ie mnogo slabši nego dobro izvršen peti razred! Prišla je mamica z dvema hčerkama; ena ie imela pet, druga štiri razrede. »Sem rekla, kier ie starejša, naj bo pa še mlajša, da bosta skupaj . . .« O ti zaslepljena mamica! Seveda, ravnatelj ie moral vpisati obe, in začela se je borba za enakost, ki ie bila zaradi razlike let in šolskih razredov nemogoča. Mlajša ie znala komaj debro pisati in so ii manikali še vsi potmi o slovnici Kako nai ori taki neenakosti in nena-darjenosti profesor dosega uspehe? Srednja šola za čiščenje razredov nima drugih sredstev kakor t. zv. odstranitev. po kateri se morejo »neredni, nezmožni in nemarljivi učenci« po prvem, odnosno po drugem tromesečju odstraniti iz šole in morajo potem polagati izpit na koncu leta. Ako se to zgodi. nastane letanje protestiranje, zamera. »Pa ravno naš. pa ravno naša! in tako nenadoma! Sai nismo nič vedeli!« In tako dalie. Profesorji prav dobro vedo. da so s tem kaznovani bolj starši nego učenci, zato se tega pted-nisa poslužuieio samo v skrajnem slu-čahi. kajti: kako nai se učenec uči doma. če se niti v šoli ni učil. in kako nai obvlada tvarino čez vse tromeseč-•e. če je prei nj mogel niti od dne do Ine? Zato veljaj pravilo: razven v primerih izredne nadarjenosti naj izvrši otrok pet razredov ljudske šole — šele potem naj vstopi v srednjo šolo. če je dovolj pripravljen in duševno razvit S teta bo odstranjen vzrok mnogih neuspehov. pa tudi ieze, muk in težav za otroke, starše in profesorje. Pri izbiri šole ne sme odločati to. da je ta ali ona šola bolj blizu, da hodi tja tudi ta in ta znanec ali znanka, ali bog vedi kakšni drugi domači in drugi obziri. ampak samo zmožnost in pripraviienost otroka. Pa o tem se bomo še pogovorili. KIJ |j f Najboljše, najtrajnejše, zato 12 najcenejše! Domače vesti Mtadra, hopsasa... Ta stvar spada sicer v gospodarsko rubriko, toda iz gole škodoželjnosti sem gospodarskemu uredniku izmaknil rokopis io ga prikrajšal za naslednjo senzacijo, ki naj se tiska in čita na tem mesta: Kaj vse kupujemo na račun reparacij? — Nemčija je lani pričela objavljati v svoi statistiki zunanje trgovine tudi re-paracijske dobave, in sicer ločeno po posameznih predmetih. Nedeljska številka lista »Berliner Lokal-Anzeiger« se v članku pod naslovom «Reparacij-ski mozaik* peča s kurioznostmi, ki se najdejo v tej statistiki. Med drugim navaja, da je Nemčija letos (v l. polletju) dobavila Jugoslaviji na račun reparacij tudi 5 gramofonov z 250 ploščami in 1 glasovir ter dostavlja, da spada Ju-. goslavija poteg Belgije, ki je dobila na račun reparacij 5100 orglic in 10 glaso-virjev, med muzikalične reparacijske upnike. Zanimivo bi bilo vedeti, katera državna ustanova (?) je čutila potrebo nabaviti na račun reparacij glasovir ter gramofone s ploščami... Kakopak, državna ustanova! Naiven gospod, ta gospodarski urednik! V ostalem pa je tudi beseda «državna ustanova — nežnega spoia... _ MAC. * Osebna vest. V Kranjsko goro ie dospel na oddih znani načelnik ministrstva trgovine in industrije g. Milivoj M. S a v i č. Nastanil se je v hotelu »Slavec«, kjer bo ostal dva tedna. * Imenovanja v državni službi. Predmetni učitelj na državni trgovski akademiji v Mariboru Alojzij Struna je imenovan za profesorja na istem zavodu, pripravnik Jakob Dagarin pa za pisarja pri upravi za zaščito industrijske svojine. * Premeščenja v državni službi. Premeščeni so: policijski agent Josip Seibert od okrajnega glavarstva na Prevaljah k okrajnemu glavarstvu v Celju, arhivski uradnik Milan Okorn od velikega župana v Mariboru k okrajnemu glavarstvu na Prevaljah, sodni sluga Ivan Klemenčič pa iz Tržiča k okrajnemu sodišču v Kamniku. * Sprejem v našo državljansko zvezo. V našo državljansko zvezo so spreieti na teritoriju Slovenije: ekonom Josip Šilhan v Št. Lovrencu, učitelj Avgust Kravos v Vinici, žamdarmerijski narednik Avgust Petrak v Brežicah, posestnik Ivan Baje v Mirni in železniški delavec Rafael Mozetič v Ljutomeru. * Kongres profesorjev preložen. Kongres delegatov Profesorskega društva, ki bi se imel vršiti na Sušaku v dneh 6„ 7. in 8. septembra, je po sklepa glavne uprave društva preložen in se bo vršil v početku meseca oktobra. * Iz Zdravniške zbornice za Slovenijo. V Imenik zdravniške zbornice za Slovenijo sta bila vpisana: dr. Milko Peče, začasni rudniški zdravnik v Hrastniku, in dr. Rudolf Rožič, asistent zdravilišča v Slatini Radencih. * AH pride do nove Intervencije v Beogradu? »Jutarnji list« poroča iz Splita: Re-prezentant neke tuje države v Splitu, ki !e v zadnjem času znan vsej naši javnosti po svojih drznih nastopih ob priliki zadnnh proiitaiijanskih demonstracij, se je zaplete! v liubavno razmerje z dekletom precej svobodnega vedenja Ker si zastopnik te tuje države s svojim nastopom in vedenjem ni zral pridobiti spoštovanja omenjenega dekleta, mu je ona prisolila zaušnico ter zapustila prostore konzulata. Dogodek se v Splitu splošno komentira. črn, ko!ts, kenfti prinoi ir. ggilg - JLiJMA" Vllhuriev« cesta — Uradni dan zbornico TOI v Celju. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v Celju in široki okolici, da bo uradoval referent Zbornice v torek dne 4. septembra t. 1. od 8. do 12. dopoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. e— Po enem letu se Je vjel. Ivan Lipovec, 20 letni delavec iz Hermancev pri Ptuju in Anton Planine, hlapec iz Ptujske gore sta iskala lani v septembru dela. Prišla sta do Sv. Lovrenca na Dravskem poftu, kjer je pu-stil Planine svoj nahrbtnik z razno obleko ln perilom pri nekem mizarskem mojstru, nakar sta se z Lipovcem razšla vsak na svoj dom. 2e dragi dan je prišel Lipovec k mojstru in zahtevaj spravljene stvari, češ da ga je poslal Planine. Mojster mu je nasedel in izročil zahtevane predmete. Ko je prišel Planine po spravljeno blago, je videl, da ga je tovariš okradel. Dasi je zadevo takoi prijavil orožnikom, se je posrečilo Lipovca šele včeraj aretirati na celjskem kolodvoru. e— Umrli r celjski Javni bolnici: 24. t. m. Jakob Vitanc, prevžitkar iz Braslovč, star 69 let; 26. avgusta Miha Štuflek, posestnik iz Sv. Štefana pri Šmarju, star 57 let, umrl na griži in Marija Čotižek, žena delavca iz celjske okolice, stara 42 let. e— Nesrečna pijanost Sprevodnik tovornega vlaka je v ponedeljek zvečer opazil tik pred odhodom iz Žalca v nekem z lesom naloženem vagonu kakih 30 let starega moškega ln ga je prepodil iz vagona. Ko je vlak dospel v Petrovče, ga je zopet opazil v drugam z lesom naloženem vagonu. Ob enem je sprevodnik opazil, da Je v prtljažnem vagonu odtrgana zalivka. Ker se mu je zdela vsa stvar sumljiva, je spravil zastonjkar-ja v službeni voz in ga v Celju izročil policiji. V prometvni pisarni je možak izjavil da je popival ves dan v Žalcu in zamudil osebni vlak. Ker se je hotel na vsak način še ta večer pripeljati v Celje, se je hotel poslužiti tovornega vlaka. Z odtrgano zalivko nima nobenih stikov in je le pijanost kriva, da se Je izpozabil. Plačal je vozni listek in predpisano globo in odšel za eno skušnjo bogatejši. Z Jesenic a— Nadaljevanje gradnje železniškega podvoza. Z delom pri gradnji podvoza pod kolodvorom na Jesenicah, ki je nujno potreben, so preteklo zimo prenehali, ker mi« nistrstvo za zgradbe ni hotelo pristati na to, da bi se železniški upravi povrnili stro* ški, katere je imela zaradi večkratnih pre« ložitev železniških tirov, kar je bilo po« trebno, ker bi se sicer ne moglo delati pri razširjenju pod tiri se nahajajočega se pod« voza. Po večkratnih urgencah in tudi oseb« nih intervencijah je ministrstvo za zgrad* be pred kratkim pristalo na upravičene za« hteve železniške uprave in se je te dni z gradnjo podvoza zopet pričelo. Upati je, da bo podvoz do konca leta popolnoma do« vršen. S tem podvozom bo zopet upostav« ljen osebni in tudi vozovni promet med dvema najbolj obljudenima predeloma Je* senic. Namesto prejšnjega proslulega pre« dora, ki je bil vedno teman in onesnažen, dobimo Jeseničani lep svetal podvoz, ki bo nad 70 m dolg, 5 m širok in 2.60 m visok. Načrte je izvršil g. ing. Pavlin iz Ljublja« ne, delo pa izvršuje tvrdka Slograd pod vodstvom ing. Macorattija. s— Jeseniški šport. V nedeljo se je na igrišču jeseniškega Brajtstva vršila nogo« metna tekma med Bratstvom in SK. Reka iz Ljubljane, ki se je končala z zmago Bratstva v razmerju 3 : 1. s— Nesreča na cesti. Ko je šla 141etna Malka, hči vdove Marije Balančeve iz Kur* je vasi, z ročnim vozičkom po mleko na je» seniško postajo, je pridrvel za njo moto« ciklist Morič, se zaletel od zadaj v njen voziček in podrl dekleta na tla, da so mu šla kolesa motocikla čez glavo in je oble« žala nezavestna na tleh. Po njo je prišla čez čas njena mati in odpeljala nezavestno hčerko na svoj dom. kjer se je čez dobro uro zopet zavedla. Zdravnik g. dr. Kogoj ji je nudil prvo pomoč m je upati, da bo dekletce, ako ne nastopijo kake izredne komplikacije, v kratkem okrevalo. Iz TVhcvelj t— Nepreviden kolesar. V četrtek po* poldne je povozil neki delavec tri in pol leta starega sinčka rudniškega poduradni« ka Srdenška. Zlomil mu je nožico pod ko« lenom. Fantek se zdravi v rudniški bolnici. t— Nesreča. V občinskem kamnolomu se je utrgala plast peska in deloma zasula upokojenega rudarja Albo. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v rudniško bolnico, odkoder pa so ga zopet izročili v domačo oskrbo. Iz Ptuja J— Najdeno truplo. Pri Sv. Marku, kjer navadno Drava odlaga svoje žrtve, je tudi te dni naplavila žensko truplo. Identiteta se še ni dala ugotoviti. Izprva je obstojalo mnenje, da je to truplo neke ciganke, kar pa je komisija ovrgla. Utopljenka je stara kakih 25 do 30 let Truplo ima več ran na glavi in spodnje 4 zobe izbite. Žrtev umo« ra? Ne, sodna komisija je ugotovila, da je nastopila smrt še le po zadušenju v vodi. Osebni opis trupla je naslednji: visoko 162 cm, ležalo je kaka 2 dni v vodi, močne konstrukcije, ovalnega obraza, temno rjavi lasje, nohti lepo negovani, zobje, v kolikor niso izbiti, krasni, močni, negovani in vob« če vse telo, ki je bilo naplavljeno popol« noma nago, upravičuje sodbo, da je bila utopljenka dobro negovana meščanka. Iz Kranja r—• Drago stavbišče. Mestna občina kranjska je na včerajšnji prostovoljni jav« ni dražbi prodala staro savsko mostišče. Površina te parcele, ki je bila nasip pri starem lesenem savskem mostu, znaša 823 kvad. metrov. Vzklicna cena je znašala 20 tisoč Din. Mostišče je izdražil gosp. Franc Heinrichar, lesni industrijalec iz Škofje Lo« ke za vsoto 140.000 Din. Parcela, ki leži ob dovozni cesti iz mesta na kolodvor, je zelo primerna za kako stavbo. Prvotno se je zanimal za parcelo neki interesent iz kolice, ki je nameraval zgraditi valjčni mlin na električni pogon. r— Imetnike orožnih listov opozarja kranjsko mestno županstvo, da oddajo orožne liste čim preje v občinski pisarni, da se jim bodo izstavili novi v smislu zad« njega pravilnika s permanentno veljavnost« jo. Taks za 1. 1928. ne bo treba plačati. r— Lovska vest. V lovskih revirjih škofjeloškega industrijalca g. Frana Dolen« a nad Kokro je ustrelila preteklo nedeljo gamsa gospa Ivka Pire, hčerka umrlega ministra dr. Lukiniča. — Gradbeno gibanje, Letošnjo sezono je pokazala izredno inicijativnost tukajšnja industrija, dočim je v pogledu stanovanj* sko«gradbene sekcije znatno manjšfa de* Iavnost kakor lani. Pretekli četrtek se je vršil na Gorenji Savi med savsko strugo in železniško progo komisijonelni ogled za zgradbo večje tekstilne industrije, ki jo osnujejo Kranjske tekstilne tvornice druž* btiai Letos bodo zgradili veliko tkal' uico, tiskamo z barvarno, kotlarno in več« ja skladišča z industrijskim tirom. Z obra» tom s« bo pričelo že takoj po Novem le« tu. Naslednja leta namerava družba obra* te znatno povečati To bo Četrta tekstilna industrija v Kranju. Z gradbenimi deli tretje tekstilne tvornice na gornjem Ga« žteju od cTekstilindus» so malone že go« tovi. Tudi že delujoči industriji «Jugoče« ska» in «Inteks» sta letos začeli s pove« čanjem tvorniških objektov. Jugoeeška gradi novo električno centralo s parnimi turbinami in 65 m visok dimnik. Pri In« toksu na farovški loki gradijo novo poslop« je za skladišče m pisarne ter enostano« vanjsko ravnateljevo vilo. r— Nesreča z motorjem. V nedeljo otkrog pol 22. nre se Je vračal z motorjem v Kranj z- Leopold Ratič, tukaj š a Ji zidarski mojster. Dober kilometer pred Kranjem Je zarvozi! Batič z motor frtm v kup gramoza. Priletel J« z gla-vo v gramoz ter obležal nezavesten. Ležečega Batiča Je našel neki avto. Obvestili so tudi rešilni oddelek kranjske požarne brambe. ki Je poslala ta-kol svoj avto na kraiJ nesreče. Baitiča so prepeljali k zdravniku dr. Bežeku, ki Je obvezal rame. Ba-tiču Je od>rgnjena koža po obrazu, roki in nog: ter si je pretresel tudi možgane. r— Močno industrijsko gibanje. Leto5» rje leto pomeni za kranjsko industrijo brez dvoma velik korak za njeno pove« čanje. Poleg že delujočih tekstilnih indu« strij «Jugočeške» in «clnteksa» dobi Kranj še dvoje tvorniških podjetij, tudi tekstil« ne panoge. Na gornjem Gašteju so že go« tava gradbena dela in tudi montažna de* la tretje tvornice »Tekstilindus®, ki je pričela graditi pozno spomladi. V kratkem pričnejo v tej tkalnici že z obratom. Pre« tekli četrtek se je vršil komisijonelni ogled za gradbo četrte tekstilne industri« je »Kranjskih tekstilnih tvornic», družbe z o. z. na Gorenji Savi. Ogleda so se ude« ležili zastopniki družbe, železniške in grad hene direkcije, sreskega poglavarstva. Družba bc letos zgradila veliko tkalnico, barvano s tiskarno, kotlarno, skladišča in več industrijskih tirov. Gradbena dela novih tvornic bodo dokončana že do no« vembra, obrat se bo otvoril začetkom prf.odnje pomladi. Družba namerava v presledkih v prihodnjih letih svoj obrat povečati, tako da bo to ena največjih in« dustrij. Letos je tudi že delujoča indu« strija pričela z nadaljnjimi gradbenimi investicijami. Jugočeška gradi veliko elek« trično centralo s parnimi turbinami, ki je edina te vrste v Jugoslaviji. «Inteks» na farovški loki gradi nova skladišča, stano« vanjsko ravnateljevo vilo in stavbo za pi« parne. Pred ustavitvijo gradbe kokrskega mosta? Kranj. 28. avgusta Po mesta se raznašajo v zadnjem času z vso resnostjo govorice. da namerava jrradbena tvrdka, ki gradi na državni jezerski cesti velik železobetonski most čez Kokro pri Kranju, ustaviti nadaljnjo grad-bo, ker baje noče država izplačati v letošnjem proračunu odobrenega denarja. Po dobljenih informacijah je bilo v letošnjem veljajočem državnem proračunu odobren drugi obrok v iznosu nad en milijon Din za gradbo kokrskega mosta. Kljub številnim urgencam noče državna oblast v Beogradu otvoriti tega kredita in odrediti izplačevanja. Tako dolguje že podjetju aad 800.090 Din! Da ustvarja to stališče državne oblasti mučen in kritičen položaj za gradbeno tvrdke, je jasno. In to ■tem bolj, ker je tvrdka izgotovila v zelo kratkem času skoro tri četrtine vseh gradbenih del mosta, ki bo predvidoma že prihodnji mesec dogotovljen Ako se te govorice zaradi nerazumljivega postopanja državne oblasti res obisti-nijo, bodo nastale posledice z neprecenljivo škodo. Industrijska, strateška, tranzitna in tujskoprometoa pomembnost jezerske državne ceste zahteva skorajšnjo dograditev mosta. Nujno potrebno ie, da se za zadevo pobriga ljubljanski oblastni odbor, ki bo itak po dograditvi prevzel most v svoio upravo. A propos! Kje pa je narodni poslanec g. Janez Brodar. ki ie svoječasno toliko vedel povedati o svojih zaslugah za kokrskt imost in njegovo pregradnjo? Mar ne bi siooil vprašat k ministrskemu predsedniku?! __ Stojdraga - ognjišče potresov Čatež, 38. avgusta Okolica Stoddrage ob »hrvatski meji« v novomeškem okraju so znana vulkanska tla in epicenter vsakega potresa v tem kraju. V živem, spominu so še potresi pred 10. leti. ko so bili težko prizadeti kraji Brežice, Krška vas in deloma tudi Stojdraga. Potresni sunki so se ponavljali skoraj mesec dni. Ob bregu Černika se nahaja soteska, v kateri se sliši podzemsko šumenje kipeče vode, odkoder dobivajo čate-Žke toplice zdravilno vročo vodo. Dne 25. t. m. zvečer smo čutili prva dva potresna sunka: potres se je ponovil Še isto noč ob 22.8 Najmočnejši je bil potres v Stojdragi in okolici Na župnišču so popokali ob loki, z omar pa so padali pred-ireti, med drugimi težak železen križ. S strehe le padala opeka V Grabrovici je bila poškodovana hiša tamkajšnjega gostilničarja. Potresni sunki so se ponovili tudi v nedeljo Bili so nekaj slabeiši, a spremljalo jih ie podzemsko bobnenje. MAKULATURNEGA PAPIRJA Surov pretep Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo W 4 Din ve večja množina na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. Celje. 28. avgusta Poročali smo že, da je prišlo v soboto, 25. t. tn., do pretepa v gostilni Kanci j an v Gaberju. Zal. da ni ostalo samo pri malenkostnih poškodbah Simona Narata. Ko so ob policijski uri zapustili lantje gostilno, so se na cesti ponovno spriieli. Fantje so začeli lomiti ograje in nastala je pravcata bitka z latami. Ker so bili Gaberčani v premoči, so teharski famtje zbeža'i. Med temi sta bila tudi dva brata Anton in Lu-dovik Kavnak. Ker ima Ludovik pohabljeno nogo, mu je svetoval brat Anton, naj se skrije v grmovju, on sam pa bo zadrževal Gaberčane. In res jih je zadrževal toliko časa. da se ie brat skril. Ko se Je vse pomirilo, ie misli! iti Ludovik domov. Zavil je po poti mimo onega kraja, kjer le bil Anton tepen. Stopi! je na bližnjo njivo, a v tem trenutku so ga napadli Gaberčani z latami in ga boesed-no pobiK. Šele zjutraj ob 4 so ga našli brat in delavci, ki so šli na delo v tovarno, nezavestnega v mlaki krvi. Spravili so ga v javno bolnico v Celje. Ludovik ima smrtno nevarne poškodbe In bo težko okreval Eno oko Je te sedaj izgubljeno. Orožništvo je doslej aretiralo devet razgrajačev, ki so bili soudeleženi pri pretepu. Šport SK Jadran. Danes trening za vsa mo« štva. Jutri trening na Iliriji. Začetek ob 18. Opremo seboj! — Načelnik. Rapid : Hungaria se igra na Dunaju. Komite za srednjeevropski pokal je imel v ponedeljek sejo, da bi se dosegel spora« zum med Hungario in Rapidom, kje naj se vrši tretja tekma med imenovanima klu« boma. Do sporazuma pa ni prišlo, zaradi česar je komite sklenil, naj odloči žreb. Žreb je odločil v korist Dunaja. Tekma se bo torej vršila v soboto na igrišču Hohe \Varte. Članstvu SK Ilirija! Opozarja se ce« lokupno članstvo, da bo klub odslej izda« jal nove legitimacije s sliko. Člani se na* prošajo, da pošljejo čimprej svoje slike na naslov tajnika II.: Mirko Šircelj, Jen« kova ulica 15, ali pa naj se zglase osebno v klubovem tajništvu kavarne «Evropa» v četrtek 30. t. m. od 15 do 18.30 in v soboto 1. septembra od 9. do 12. ure, kjer se bo« do izstavljale legitimacije. Predložiti je sliko in znesek 5 Din za izstavitev. SK Ilirija (hazenska sekcija.) Odbor SK Ilirije sklicuje plenarni članski sesta« nek hazenske sekcije, ki se vrši danes, v sredo 29. t. m točno ob 18.30 uri v klub* ski sobi v kavarni «Evropa». Bazenski tre* ning danes popolnoma odpade. — Tajnik SK Ilirija (nogometna sekcija.) Trening I. skupine se vrši odslej redno vsak to« rek in petek ob pol 18. uri. Skupina II. trenira ob sredah, četrtkih in sobotah isto« tako ob pol 18. uri. Jutri, v četrtek tre« ning na dva gola s SK Jadranom. Rezerva igra v nedeljo v Trbovljah s SK Ama« terjem. — Načelnik. Dva nova jugoslov. lahkoatletska re> kor da. Na medmestnem lahkoatletskem mitingu Gradec : Zagreb, pri katerem je zmagal Gradec s 65 : 42. sta bila postav« ljena dva nova jugoslovenska rekorda, in sicer po Predan^u na 1500 m s 4.19 eno petino in po Messnerju v metu diska s 36.64 in pol. Poslano V kazenski zadevi ge. Josipme Rom zo« per Anakleta Lukmana je bila dne 13. av« gusta 1928. pred okrajnim sodiščem v Ce« lju sklenjena naslednja poravnava: Jaz Anaklet Lukman, obžalujem razža« live, katere sem izgovoril napram g. Aloj« ziju Stegerju, trgovcu v Grmcih pri Ptuju in drugim osebam o gospe Josipini Rom iz Celja ter se obvežem tekom 8 dni pod izvršbo: 1. objaviti v listih «Jutro» in «Nova do« >a» izjavo naslednje vsebine: «Podpisani izjavljam, da so moje obdol« žitve glede osebne časti, ki sem jih izra« zil o gospej Josipini Rom n Celja napram ?. Alojziju Stegerju, trgovcu v Grmcih pri ^ nelHlilio tisoče? orodnih strojen in ii predmetov za urcditeo tsornic i. t. d. ki so bili izdelani v prevzetih tvornicaJi Schllck - Nicbolson d. d. Budimpešta, Tovarna vagonov in stro'rv K?siarcsa, Tovarna motorjev Mayer. Szombathely, dr. Liptak & Co. d. d. Pestszenlorinc po tvrdki Ganz & Danubius d. d. Budimpešta, i. s stroji za obdelavo kovin, stružnice, revolverske stolice, ravne stiužnice, vrtalni stroji, horizontalni vrtalni in rezalna stroji, skobelni stroji, Shsping - stroji, pehalni stroji, horizontalni-, univerzalni in vertikalni rezkalni stroji, kolesni rezalni stroji, brusilni stroji, parna in zračna kladiva, stroji za obdelavo pločevine in lesa vseh vrst, vretenske-, ekscenter- in kovaške stiskalnice, knmpl. naprave za livarne, žerjavi, premični odri. ranžirne lokomotive, kotli, generatorji kakor tudi ostale tovarniške oprame in stroji v vseh vrst. Vprašanja in ogled izključno le pri centralnem prodalnem biroju: Kiaschlnenverkaufsgsniesnschaft tvrdk Rosenau A.-G., Berlin—Djsseldorf, Hecht & Lewkowliz G. m. b. H. Berlin, Postadrese: Maschinenverkaufsbiiro, Pestszentidrinc. Liptak-etelp. Telephon: Bsidapcst Jozsef 408—57. odnosno pri glavnem zastopstvu za vso kraljevino SHS S3ECGR&D, ||fl ^ ^ ZAG3E3, Terazlje 7 — Telefon 42-92 i U* Ssl* Martičeva ul. 14 telef. 37-11, 37-12 t t'-' - . v >- r p-'.*«' ] ■ x-r ■ . • - ' " > i." ospodarsivo Vzroki povečanja uvoza Nedavno smo poročali, da se je naš uvoz v I. polletju tek. leta povečal napram istemu razdobju preteklega leta za 446.6 milijona Din na 3S22.3 milijona Din. To povečanje uveza je v zvezi z nazadovanjem izvoza povzročilo povečanje pasivnosti naše zunanje trgovine, ki je znašala v I. polletju 1.1.1135.3 milijona Din napram 363.9 milijona Din v istem razdobju preteklega leta. To naraščanje pasivnosti naše zunanj. trgovine mora, v kolikor je povzročilo, da je devizni zaklad Narodne banke padel pod oni nivo, ki bi bil glede na strukturo našega iz veza v tem času normalen, navdati naše me-rodaine faktorje s skrbjo. Na drugi strnili pa tudi ni na mestu prevelik optimizem. Kakor smo že ponovno opozorili, je povečanje pasivnosti le deloma pripisati slabi lanski le tini, kajti dotok sredstev iz inozemskih posojil v višini 30 milijonov dolarjev ali 1700 milijonov Din je, v kolikor so bila ta sredstva porabljena za investicije, povzročil povečanje uvoza in deloma tudi zmanjšanje možnosti izvoza. Uporaba inozemskih posojil (Blairovo posojilo ter posojilo Državne hipolekarne banke in beograjske občine) pomeni namreč ustvarjanje kupne moči, ki ne izvira iz produkcije in mora zato povzročiti spremembo v trgovinski bilanci. Velik del razpoložljivih sredstev se je porabil za neposredni uvoz bla ga, ki se potrebuje za izvedbo investicijskih del; drugi del sredstev, ki se je pretvoril v kupno moč na domačem tržišču, pa je povzročil povečanje domačega konsuma in zmanjšanje možnosti izvoza. V kakšni meri so investicije v zvezi z dotokom inozemskih posojil imele za posledico povečanje uvoza, nam daje slutiti statistika, o uvozu v I. polletju, iz katere smo povzeli naslednje zanimive postavke našega uvoza (v milijonih Din): I. polletje 1928. 1927. stroji in aparati 229.5 152.1 predmeti iz železa 157.3 143.9 tračnice, železniški materijal 129.4 30.5 prevozna sredstva 1<>3.2 77-1 eletrotehnični predmeti 70.6 G1.8 železo in polfabrikati 62.9 38.2 skupaj 752.9 503.6 Vrednost uvoza samo gornjih pet vrst uvoznih predmetov, se je terej v I. polletju 1. povcčalft ta skoro 2^0 milijonov Din ali 50 odstot. Če smatramo lanskoletno višino uvoza teh predmetov za normalno, potem moramo vso vsoto povečanja pripisati investicijski delavnosti v zvezi z uporabo inozem-•. k i h ncso iil. Seveda pa obstoja še cela vrsta drugih predmetov, katerih uvoz se je zaradi cij povečal, ki pa niso navedeni v statistiki. = Poštna hranilnica ni dolžna dajati davčnim oblastvora pojasnil o prometu svojih klijentov. Ker so se posamezna davčna oblastva obračala na Poštno hranilnico in njene podružnice, da jim stavijo na razpolago t»x . i , - - ~ . . . , podatke o prometu, ki so ca opravili posa- Ptuju, kakor napram vsaki drugi osebi, ne« | roezni davkopl?č?valci preko Poštne hranil-resnicne, ker sem jih izgovoril v nevedno« - - - . sti ter se zahvaljujem gospe Josipini Rom, da je odstopila od kazenskega postopanja. Istotako obžalujem tudi svojo izjavo v «Novi dobi» z dne 3. avgusta 1928. in v «Ju« tru» z dne 5. av£»usta 1928; 2. plačati stroške teh izjav ter kaz. po« stopanja, slednje v znesku 300 Din; 3. za slučaj, da ne bi objavil v navede« nem roku te izjave, ima zasebn; tožiteljica pravico, objaviti zgoraj navedeno izjavo na moje stroške. 1525 ANAKLET LUKMAN. Prek »ic Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, napravljene po katerikoli osebi na moje ime, brez moje vednosti ali pod« pisa. 1524 Ljubljana, 28. avgusta 1928. PAVEL" FAJDIGA, trgovec s pohištvom in posestnik. niče, je finančni minister pod št. 49.700 od 21. IV. L 1. odločil, da je Poštna hranilnic« kreditna ustanova in da kot taka ni dolžna dajati podatkov davčnim ob!ar,'vom o svojih klijentih. Generalna direkcija davkov je glede na to odločbo naročila podrejenim ob-lastvom, da v bodoče opuste vprašanja na Poštno hranilnico, razen v kazenskih zadevah in da za svoje namene najdejo druga pota in načine, da pridejo do potrebnih podatkov. = Tudi hrvatski obrtniki prirejajo protestna zborovanja proti naredbi o odpiranju in zapiranju obratovalnic. Včeraj smo poročali, da bo Zveza obrtnih zadrug priredila v nedeljo dopoldne v veliki dvorani veliko protestno zborovanje proti naredbi o odpiranju in zapiranju obratovalnic in proti davkom. Kakor poročajo iz Zagreba, bodo tudi hrvatski obrtniki, ki so organizirani v Savezu hrvatskih obrtnikov, priredili v nedeljo 2. septembra slična protestna zborovanja v Zagrebu in drugih krajih, kjer ima Savez svoje organizacije. Vremensko noroč?fio Meteorološki itnrod e Ljubljani. 28. avgusta 1928. Višina barometra 908.8 m Kraj Cas Barom. 5 c. i h- i«* v * y Smer vetru in brzina ' metrih ^ o •o — '»pazovanjs Ljubljana 761 9 18 64 NNE 1 0 Mariboi . . . 762 F 20 SSW 2 0 Zagreb .... 8. 7ril 0 22 £6 SE 2 u Beograd » . , 760 9 27 56 N 1 0 >koplie .... 766 0 26 C4 mirno 0 Dubrovnik . . 760 9 24 65 E 2 0 Split . . » . 7. 760-8 25 65 NE 2 0 Sarajevo , . . Pad avme V. * mm ■ "rnrur» danes « Liobiiani 31.0 C, najnižja 16.0 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Nobene bistvene izpremembe sedanje« ga vremena. Tržaška vremenska napoved za sredo: Normalni lahki vetrovi, nebo večinoma jasno, temperatura od 22. do 29. stopinj, morje mirno. = Izgledi za izvoi mehkega lesa iz Jugoslavije v južno Francijo. Kakor poroča dunajski l'>žljivih nekaj tisoč strojev, ki jih je prevzel neki nemški konzorcij. Ta konzer cij tvorita berlinski ekspertni tvriki llecht & Lewkovitz, dr. z. o. z. in Pfeifer, Hecht & Co. ter tvrdka Rosenau H. d. Dusseldorf. Te nemške tvrdke so postavile v Budi npe-šti obsežno prodajno organizacijo, ki je* v prostorih tvrdke Liptak-Werk pričela s svo jim delem. Zastopstvo »n orgtnizaciio za prodajo v naši kraljevini je prevzela domača tvrdka tAlat> d. d., Zagreb, ^artičcva 14 in Beograd, Te-azije 7. 10.008 = Konferenca v prometnem ministrstvu jaradi pomanjkanja vagonov. Kakor poročajo iz Beograda, se je te dni vršila v prometnem ministrstvu konferenca direkto-jev generalne direkcije železnic in vseh načelnikov oddelkov pod nreHeedftvom prvotnega ministra Andre Staniča. Na konferenci se je razpravljalo o stariu našega vodnega parka in o pomanjkanju vagonov za izvoz. — To je že druga konferenca, ki se je glede pomanjkanja vagonov vršila v Beoir.-aHu. Mnenja smo, da tu ne kaže zgubljati čas na konferencah, kajti stanje je danes tako težko. da zahteva nujnih ukrepov. Prvič je po trebno prepustiti zagrebški direkciji preko-številne lokomotive, ki se nahajajo v Beogradu, da ne bo zastoja prometa v območju zagrebške direkcije, drugič pa bi kazalo, da si izposodimo iz inozemstva potrebno število vagonov, zlasti odprtih za prevoz lesa. V območiu ljubljanske direkcije se zadnje dni dostavlja za prevoz lesa le 10 do največ 15% zahtevanih vagonov. = Mizarska stroka bo na letošnji Pokrajinski razstavi na velese;mu zastopana v posebni skupini kot samostojna razstava. V Sloveniji smo lahko ponosni na nagli razvoj domače lesne industrije in obrti, zlasti pa našega pohištvenega mizarstva- To panogo slovenske obrtne in industrijske produkcije upoštevajo vse pokrajine naše države, treba pa je, da se ta glas o naši zmožnosti še bolj utrdi in razširi tudi preko meja države. Uprava velesejma bo z obsežno propagauio privabila n* obisk veliko število interesentov iz vse kraljevine in sosednih držav. Ta razstava bo ostala tudi po zaključku vele-sejmske prireditve. Tako bo udeležencem razstave dana možnost, da tudi preko leta pokažejo občinstvu svoje izdelke, kar jim je sedaj zaradi pomanjkanja izložbenih riken po večini nemogoče. Uprava velesejma to na primeren način skrbela za stalen obisk interesentov ter bo tvrdkam na ta način prinašala nove zaposlitve in jim širila krog odjemalcev. = Kmetijsko stavbništvo na Jubilejni kmetijski razstavi v Ljubljani z intenziviranjem kmetijskega obratovanja je v tesni zvezi preureditev kmetij in njih oprema z modernimi zgradbami in napravami, hlevi, svinjaki in drugimi gospodarskimi poslopji, gnojnimi jamami itd. To vse ie naloga kmetijskega stavbništva. Tudi v tem oziru bo<1o naši kmetovalci našli na Jubilejni kmetijski razstavi (od 1. do 10. septembra) razstavljenih mnogo primerov in načrtov, ki jim bodo sigurno dobrodošli za vzgled in vzpodbudo. Zato naj ne bo slovenskega kmetovalca, ki si ne bi ogledal te cJubilejne kmetijske razstave>, kar bo predvsem njemu samemu v pouk in korist. = Znižanje diskonta v Italiji. Glede na napetost, ki vlada trenotno na zapadnoevrop-skih denarnih tržiščih, zlasti pa v Ameriki, mora vzbuditi pozornost dejstvo, da je Ban-ca d' Italia znižala diskont od 5 y« na 5 % %. To znižanje sicer ni znatno, vendar prihaja v trenutni situaciji na svetovnih denarnih tržiščih precej nepričakovano. Borze 28. avgusta. Na ljubljanski borzi danes devizni promet ni bil znaten. Večji je bil samo v devizah na Curih, London in Prago. Potrebo v devizah na Trst in Newyork je prila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Deviza na London je ponovno za malenkost :>opustila na 276.16, dočim se je deviza na Milan zadnje dni nekoliko okrepila. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi mirna. Tečaji se niso bistveno spremenili. Pri slabem prometu ?e je promptna trgovala po 435 in 434.5. za december pa po 447. Investicijsko je dalje čvrsto ter notira 87.75 — 88.5 brez zaključka. Med bančnimi vrednotami so bili običajni zaključki v Kreditni po 85, v Hipotekami po 58.5 — 59, v Jugobanki po 88.5 m v Obrtni po 38. Srpska je bila pri čvrsti tendenci zaključena po 149, ob zaključku borznega sestanka pa je notirala 150 — 155, Pra-štediona pa ie bila zaključena po 930 ter je ob sklepu notirala 925 — 930. Med industrijskimi papirji se je Gutmann okrepil na 205, 209 (zaključek). Vevče 60 bile zaključene po lCo, Osiješka Ijevnonica pa se je trgovala po 145 in 150. Kon*no je bila pri čvrsti tendenci zaključena pivovarna Sarajevo po 300. Trboveljska notira pri čvrstejši tendenci 482.5 — 487.5. Dcvi?e in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22816, Berlin 13.5575 — 13.58/5 (13.5725), Bruselj 0 —<<7.9147, Budimpešta 0 — 9.9244, Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 8.007—8.037 (8.022), London 2?5.76 — 276.56 (276.16), Newyork 56.815 — 57.015 (56.915), Pariz 0 — 222.24, Praga 168.27 — 169.07 (168.67), Trst 296.85 — 298.85 (297.85). Zagreb. Dunaj 8.0072 — 8.0372, Berlin 13.5575 — 13.5875. Milan 296.9 — 298.9, London 275.76 — 276.56, Ne\vyork 56.813 do 57.013, Pariz 221.24 — 223.24. Praga 168.27 do 169.07, Curih 1094.1 — 1097.1. Trst. Beograd 33.475—33.775, Dunaj 266.55 do 272.25, Praga 56.435 — 50.735, Pariz 74.43 do 74.73, London 92.54 — 92.74, Newvork 19.03 — 19.09. Curih 367.5 — 368.5; diuarji 33.475 — 33.975. Dunaj. Beograd 12.45 — 12.49, Berlin 168.85 — 169.a5, London 34.38375 — 34.48375, Milan 37.12 — 37.22, Newyork 708.25—710.75, Praga 20.9825 — 21.0625, Curih 136.33 do 136.83. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.82, \Tew-york 519.35, London 25.20125, Pariz 20.28, Milan 27.20, Praga 15.395, Budimpešta 90.56, Bukarešta 3.175, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Dunaj 73.20. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128 — 0, Kreditni zavod 170 — 175, Vevče 105 — 110, Ruše 265 — 285, Stavbna 56 — 0, šešir lf>5 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Volna škoda 434.5 — 435, kasa 434 — 435, za september 437 — 439. za december 447 — 448, investicijsko 87.75 — 88-5, agrarne 54 — 0; bančne vrednote: Poljo, stara emisija 17.5 — 18, Kreditna 85 — 86, Hipo 58.75 — 59.5, Jugo 88.5 — 89, Ljubljanska kreditna 126 — 0, Narodna 6650 — 0, Praštediona 925 — 930, Srp6ka 150 — 155, Zemaljska Sarajevo 125 do 130, Obrtna 38 — 39; industijske vrednote: Narodna šumska 16 — 0, Gutmann 208 do 210, Slaveks 102 — 105, Slavonija 5—7-5, Danica 138 — 143, Drava 450 — 460, Seče-rana 485 — 500, Osiješka ljevaonica 145 do 155, Tvornira vagonov 85 — 95, Vevče 105 do 106, Dubrovačka 470 — 490, Trbovlje 482.5 — 487.5, Pivovarna Sarajevo 300 do 310. Blagovna tržišča t= Ljubljanska blagovna borza (28. L m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Eksekutivno je bilo kupljeno 9.156 m3 škoret. 12 mm, I. II. III., 4 m doli., 10 —30 cm šir. po 590 ; 43.578 m8 desk, 23 mm, I. II. III., 4 m dolž., 10—33 cm šir. po 530 in 33.784 m3 plohov, 48 m, 4 m dolž.. 1. II. III., 17—33 cm šir. po 525; vse zdravo in popolnoma suho očeljeno blago, fco Straža, plačljivo takoj. Deželni pridelki: Tend.mca nespremenjena. Zaključenih je bilo 11 vagonov in sicer 10 vagonov moke in 1 vag. pšenice. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna, 79 80 kg po 292.5 do 295, za september po 305.5; rž: baška, uzančno blago, mlevska tarifa, plač. 30 dni po 300 do 302.5; ove*: baški ali slavonski, za avgust po 265--270; a;da: zdrava, rešetana, promtna, plač. 30 dni po 350 do 352.5; moka: c0g» iz nove DŠeaice, po 455—465. Novosadska blagovna borza danes zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. Dunajska borza sa kmetijske proizvode (27. t. m.) Tendenca na dunajski borzi je dalje izredno mirna. Za vse vrste žita je zanimanje minimalno. Konsum ne pristaja več na dosedanje cene. ki jjh hočejo producenti držati. V pšenici in rži je ponudba večja. Tudi v turščici in ovsu j promet slab. Cene pšenici in argentinski turščici so popustile. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina: pšenica: domača 37.75 — 38.5, madžarska potijska 41 — 41.5, jugoslovenska 38.5 — 39.5: rž: marchfeldska 38.5 — 38.75, madžarska 37 — 37.25; turščica: podonavska 37.25 — 37.75, argentinska 36—36 5; o v e s; domači 34.25 — 34.75, madžarski 35 do 36. Dunajski goveji sejem (27. t. m.) Dogon 3880 komadov, od tega 1065 iz Jugoslavije, 1369 iz Romunije in 630 iz Madžarske. Pri slabem prometu se je prvovrstno blago prodajalo po nespremenjenih cenah, ostale vrste pa so popustile za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.50 — 1.70 (iziemoma 1.75 do 1.95), II. 1.10 — 1.45, III. 0-80 - 1.05, liki 0.95 — 1.30. krave 0.70 — 1.30, slaba živina 0.60 — 0.75 Iz življenja in sv 'JVečni mir" v dvorani z uro za rdečo mizo Ceremonija ob podpisu protivojnega pakta na pariškem Qtiai d' Orsayu Iz Pariza javljajo, da ni bilo v fran« coskem zunanjem ministrstvu že deset let tako svečanega razpoloženja kakor v ponedeljek, ko se je podpisal Kello« gov protivojni pakt. Podpis listine o «večnem miru» se je izvršil v sloviti dvorani z uro. Pariz je bil slavnostno okrašen. Z javnih poslopij so vihrale Na mizi pred Briandom je stal zgo« dovinski črnilnik iz F^rgennesa, v ka« terega so pomakali pero ob podpisu prve pogodbe med Francijo in Ameri« ko. V žlebu je ležalo nalivno pero iz masivnega zlata, ki ga je poklonilo Američanu Kellosu francosko pristaš niško mesto Le Havre. Kellogov pakt v ruski ilustraciji zastave in samo na Quai d' Orsayu je plapolalo okoli 60 barjakov različnih držav vseh kontinentov. Točno ob treh popoldne so stopili v dvorano z uro zastopniki signatur« nih držav. Na čelu je korakal franco« ski zunanji minister Briand, za njim pa vsi ostali. Mize so bile sestavljene v obliki podkve; pokrivalo jih je rde« če sukno. V sredini je bil sedež za Brianda. Na njegovo desno je sedel Stresemann, ki je bil zelo bled in se mu na obrazu še vidno poznajo sleJutru« smo poročali o plani&ki nesreči, ki se je pripetila one dni na Petit-Dru-ju v francoskih Alpah. Planinec Daurenson iz Ženeve je padel v 30 m globok prepad. Tovariš, ki ga je spremljal, je aviziral rešilno ekspedieijo, nato pa ss je spustil do ranjenega tovariša in ga je negoval tri dni in tri r.oči v snegu in mrazu, dokler ni prišla pomoč. Zgoraj: gorski vodnik Armand Charlet v smučarski rešilni opremi; spodaj: Georges Clot. ki je imel moči in poguma vzdržati 72 ur pri ponesrečenemu tovarišu v prepadu. Petit Dru, gorski vrh v francoskih Alpah pri Chamonixu, v pokrajini opasnih ledenikov. Puščica nam kaže mesto, kjer je zdrknil Daurenson v prepad. Behounek v zakonskem jarmu Minister Hodža med svati Prošlo soboto je bila v Pragi poroka, 0 kateri je govorilo vse mesto. V zakonski stan je stopil rad;oiog prof. dr. Behounek, član Nobilove ekspedicije na severni tečaj, mož, ki je branil Nobila in njegovo početje, ko so ga listi napadli radi pogubnega podjetja. Dr. Behoumek je vzel za ženo gdč. Felixovo. Poročni obred je bil zelo bučen. 2e več tednov se je vedelo, v kateri cerkvi bo Behounek poročen in kdo bo med svati. Ko so ti prikorakali iz cerkve, je bil med njimi tudi prosvetni minister češkoslovaške republike dr. Hodža ter več zastopnikov praškega vseučilišča. Menda ni treba pripominjati, da je bi'a cerkev ob poročnem obredu nabito t>olna in da je tudi pred cerkvijo čakala novoooročenca in svate tisočglava množica, ki je primerjala, če je bil dr. Behounek bolj korajžen na večnem ledu, ali v zakonskem jarmu. Baje so bila mnenja ostro deljena. Umrla je, pa vendar se živi Kakšnih trikov se poslužuje iilmska reklama Včeraj smo poročali, da je umrla filmska igralka Dolores del Rio, ki se je nahajala na morski vožnji med Ameriko in Evropo. Poročila so javljala, da so zvezdnico napadle bolečine v slepiču, zaradi česar so jo operirali. Med operacijo, je pripovedovalo poročilo, se je rana inficirala in Dolores del Rio je umrla. Dolores del Rio pa kljub temu živi. Umrla je samo glasom brzojavke umazanega filmskega špekulanta, ki zadnje čase ni mogel z njenimi filmi napraviti zaželjenega dobička. Menil je, da ga bo senzacija v hudi poletni vročini rešila denarne zadrege. Ampak trik je prišel prekmalu na dan, da bi se umazanec z njim okoristil. Stvar ie nastala takole: filmski dobičkar je doznal, da je na ladji, s katero je potovala Dolores del Rio, podlegla operaciji na slepiču plesalka Sale-sova. Podkupil je radiotelegrafista. da je vrgel med ljudi lažno vest in je zamenja:! ime plesalke z imenom filmske zvezdnice. Tako se je pojavila vest o smrti v vseh svetovnih časopisih, ki so jo sedaj preklicali. Šarlatan se sedaj gotovo grize od jeze. da je bil tako hitro postavljen na laž in da ni sklenil kupčij, katerih je bil sigurno potreben. 30 m dolga predpotopna žival Znamenita najdba ekspedicije Chap-man-Andrews v Mongioliii. — Največji sesavec, kar jih je kdaj bilo na zemlji. Nedavno se je vrnila iz notranjosti Mongolije v Peking britanska ekspedi« cija Chapmana in Andrewsa, ki sta raziskala deželo več tisoč milj v dalja« vo na zapadni strani. Člani ekspedici« je so potovali na tovornih avtomobilih in s kamelami. I transportni avtobusi 1 kamele so imele na tej poti težke ure; Chapman in Andrews sta se vr« nila nazaj med ljudi baš s polovico vsega, kar sta imela s seboj, ko sta odrinila na pot. Največja izguba za ekspedieijo je bil bencin, ki je kljub temu, da je bil dobro zamašen, izhla« peval, kar so doživeli tudi nekateri drugi, ki so potovali skozi Mongolijo in so se morali zaradi tega ustaviti na potu ali pa nadaljevati peš pot do naj* bližjih človeških bivališč. Chapman poroča, da je našel njegov tovariš dr. Andrews na potovanju obi» lico človeških kosti, ki pričajo, da je živela v davnih časih neka vrsta pre» hodnih ljudi, o katerih ni sledu v do» sedanji človeški zgodovini. Ostanki te» ga neznanega ljudstva so se našli pod plastmi kamenja in peska Dalje je prinesla ekspedicija s se* boj iz notranjosti Mongolije 90 zabo« jev kosti velike predpotopne živali, dozdevno največjega sesavca na zem» lji. Ta žival je živela pred kakimi še» stimi milijoni let. Monstrum je teh« tal, kakor se da presoditi na podlagi kombinacij, do 1000 stotov, bil je 30 metrov do!g in osem metrov širok ter prav toliko visok. Sesavec je spadal v vrsto reptilij in je bil nedvomno naj« večji dinozaver, kar jih poznamo do danes. Miss Hawkers, ki Je preplavala Rokavski preliv v zadnjem času. V morje je šla pri rtu Gris-Nezu. in je dospela do kopna pri Hope Pointu. Plavala je okrog 20 ur. Dvanajst ponudb in nobene možitve Romunska kraljica Marija pojde letos v jeseni zopet v Ameriko. Ko je bila zadnjič tam, je potovala po nalogu vlade, da bi preskrbela Romuniji zunanje posojilo. Bila je deležna velikih časti — med drugim jo je izvolilo neko indijansko pleme za svojo častno po-glavarico. Motivi letošnjega potovanja so nekoliko drugačni. Kraljica, ki je kljub svojim 50. letom še vedno lepa, se namerava ozreti po snubcih za svojo najmlajšo hčerko, princeso Ileano. A vendar se tudi sedaj govori, da se bo kraljica pogajala zopet o posojilu. Obenem se bo prepričala, če je kaj izgledov, da se Ileana lahko omoži v deželi dolarskih princev. 2e pri zadnjem ameriškem obisku se je javilo za roko princese dvanajst snubcev. Podoba je, da se kraljica Marija ni navdušila za nobenega med njimi Baje so sedaj izgledi za poroko večji kot zadnjič. Vesti iz dobrih virov celo zatrjujejo, da je stvar bodoče možitve princese Ileane že rešena stvar in d. je kraljica Marija izbrala princesi za moža večkratnega dolarskega milijonarja. Njegovo ime pa se iz. razumljivih razlogov drži v tajnosti. Ameriški guver. Smith, demokratski kandidat za prezideatske volitve, se rad zabava z domačimi živalmi. Osip Dimov: Zakonca na videz Jakob Schwarz, slušatelj drugega letnika Tehnološkega zavoia v Petrogra-du, je prejel neko jutro nenavadno pismo. Na ovitku je b'l poštni peča* »Dvinsk» — njegov r0;st;i kraj. Na-siov pa mu je bil po pisavi docela neznan — na prvi poglej je bil presodil, da ga je pisala ženska r)ka. Jakob Schwarz je najprej pomislil, da bi se bilo utegnilo kai pripetiti njegovim staršem in mu tu^a rojta sporoča novico. Naglo je razpečatil pismo in ga je začel citati. Glasilo se je takole: ♦Spoštovani g. Schwarz. Vaši starši so mi povedali Vaš naslov in Vam pišem o zadevi, ki je zame sila važna. Najbrž se me boste spomili: jaz sem Marija Gronstein, hči tistega Cironstei-na, ki ima trgovino pisarniških potrebščin. Ko ste še zahajali v realko, ste bili češče pri nas in sem Vi m jaz prodajala zvezke in svinčnike. Bili ste srečni; položili ste izpite, in vstopili v Tehnološki zavod. Jaz sem ostala v Dvinsku; še vedno sem v očetovi trgovini in prodajam zvezke. Tudi meni se zahoče študija; rada bi bila vstopila v višjo žensko šolo v Petrogradu. Dolgo sein premišljevala. kako bi dobila pravico bivanja v Petrogradu, in ker poznam Vašo dobroto in uslužnost nasproti vsakomur, ki zaide v neprilike, sem skienva, da se obrnem na Vas. Po zakonu ima Židinja, ki je žena vi-sokošolca, pravico do biva' ja v Petrogradu. Nemara se utegne najti med on-dotnimi židi-dijaki kateri, ki bi mi hotel potrditi, da sem njegova žena. Seveda bi bila to zgolj formalnost, in sicer le začasna. Ko bi se bila vpisa'a v šolo, bi se bila lahko «loči'la», kar ie. kakor veste, pri Židih kaj lahko. Ne čudite se moji prošnji: za me ni drugega izhoda. Želim si, da bi lahko študirala. Rada bi se tudi izkopala iz tega dolgočasnega življenia. ki mi mineva brez nadeie na kai boljšega. Odgovorite mi, prej ko mogoče odgovorite! S spoštovanjem Marija Gronstein. P. S. Pristavim naj, čeprav ne vem, čemu Vam še to pripovedujem, da me snubi Abraham Kadecki, vdovec s troje otrok. Oče me trdovratno nagovarja, naj ga vzamem. Ce ne bo drugoga Izhoda, bom morala to storiti. Strahota! M. 0 » Schwarz se je zamislil. D )b"0 je obči tii. da Marija Gronstr.ova misli v prv: vrsti na.nj, ko omenj« njegove tovariše. Bilo bi grdo, če bil drugim poklicni, da se oženijo z deK. 'o:, ki je svoj živ uan videli. 3 cer je res. Ja je to zgolj formalnost, aimo na vi-• !ez, vendar ga utegne v »a* tov.riš vprašati; — Nu, zakaj pa ,e ti ne vza-rneš? Schwarz se je spomnil Mirije, njenega bledega, pegastega obraza, njenih resnih, kratkovidnih oči. — Ali naj se res oženim z njo? Brž na to se je nasmeliiP1. nu, ie na v:dez. seveda, le na papnju Schwarz je bil fant dobrega srca. Spominjal se ie vseh bridkih ur in vsega trpljenja, ki ga je moral nrebiti. preden si je bil pridobil dovcijenje za vpis na Tehnološki zavod. Zato je zdaj do- bro razumel čustva te uboge deklice, ki si je toliko želela znanja in izobrazbe — nji zabranjenega paradiža. — Saj se bo izgubila v tistem pro-vincijalnem močvirju! — je mislil dobri Schwarz. — Nikdar si ne bi bil mogel odpustiti, če bi se bil spomnil, da nisem hotel pomoči tej deklici. Schwarz se je malce vznemirjen napotil v zavod. Med odmorom je povedal tovarišu, kakšno pismo je prejel davi. Tudi ta je bii zelo mlad in se mu je videl prijateljev načrt prav spodoben in prikupen. — Ce že misliš kaj storiti, ne odlašaj! — mu je svetoval tovariš. — Prvo pa je, da ostani zadeva tajna. Nikar ne piši staršem o tem, ker bi se utegnili vmešati vanao in vse pokvariti. Saj veš, kako je: stari ljudje so zmerom stari. Kaj pa vedo oni? Želim ti uspeh! — je končal mladi tovariš. Schwarz je res storil tako. Pisal je Mariji obširno, iskreno in zelo navdušeno pismo. Omenil je. da ne bi bilo primerno. če bi jo bil tovarišem ponujal za ženo. zaito ji raje predlaga samega sebe. Ako pristane, da se na videz po- ročita, se jd že v naprej zahvaljuje za zaupanje in jo prosi, da ostani to početje v največji tajnosti; sicer pa naj pride nemudoma v Petrograd. In Jakob Schwarz je vesel spustil pismo v poštni nabiralnik. Teden dni pozneje je bil že oženjen z Marijo Gronsteinovo. Poroka je bila kaj skromna in ko je pozneje dobila dovoljenje za bivanje v Petrogradu. se je mlada «žena», naselila v majhni sobici na tem koncu mesta. dočim je «mož» ostal v svoji sobici na onem koncu mesta. Schwarz se je počutil nekam nenavadno; bil je raztresen in resnejsi ter ie redko kdaj prihajal v družbo deklet. Zdelo se mu je, da mu njegov nov poklic «moža» nalaga neke obveznosti. Kdaj pa kdaj je posetil svojo «ženo» in jo vprašal, ali ji je,treba njegove pomoči? Bila je že študentka, imela ie lepo in snažno sobo s knjigami in zvezki na mizi. Tudi sama se je bila izpremf-nila: neokusno provincijalno obleko je zamenjala s prestolmiškim elegantnim krojem. _ »r-, Sicer pa je še precej lepa, ^ •JUTRO* Ii 202 « SreHa 29. TOI. 1928 Sokol Na sokols>i zle t t Skoplje! Pokrajinski sokolski tiet v Skoplja je pred durmi. Priprave za zlet so v potnem teku. Po poročilih posameznih žup vlada po sod nnjveftje jaoimanje za zlet ter je prijavljeno večje šttvito odelelencev. Češkoslovaško Sokolstvo sc pripe-Ve s posebnim vlakom preko Maribora; zao&dno t njimi prispejo ruski m lužižko-srbski Sokoli. Brati« io sestre, ue zamudite te prilike, da d lahko ogledate kraje na j-,7u naše države. Marsikateri predsodki bodo jdpaJK pri onih, ka obiščejo naš ing. Sokolsivo na juga ttaie države Je * razvoju m potrebuje naše moralne pomoči. Oni bratije in sestre, ka se še niso prijavili, naj store to takoj, da mo« skopljanska sokolska župa pravočasno izvršili vse priprave. Odhod t Skoplje. Vse sokolsko članstvo bo pravočasno obveščeno o odbodu vlakov v Skoplje potom časopisja. Prijavite takod udeležbo sokolski žmpi v Skoplje. Važen del VI. pokrajinskega deta bo vsekakor sokolska proslava lOletnice obstoja države na iKosovem polju. Iz Skoplja bo dan po javni telo-•radibd zarana pohod vsega navzočega Sokolstva s posebnimd vlaki do postaje ObiMč in od tam ipovorka n* samo Kosovo. Ves pohod bo gotov ■dopoldne, popoldne pa se bo vršila najprej ko-,memoracilia padlim kosovskim junakom, odkritje .spominske plošče in zaobljuba Sokotetva. Potem sftedi nastop vojske v kosovski sceni, ki bo zna-sornila vso kosovsko bitko, gledališka scena »Kosovo« in javni na$'ap Sokolstva s krajšo javno telovadbo. Po prireditvi povratek s posebnimi vlaki v Skoplje. Za pokrajinski zlet so obvezne vse sokoiske iSmpe v Srbiji m Vojvodini ter Bosni Njihova dolžnost je, da se udeleže »leta korporaitivno. Vsem ostalim župani se udeležba priporoča v prvo s strogo sokolskega stališča, v drugo pa radi zanimivosti pokrajin, kjer se bo zlet vršili. Medsebojni stiki Sokolov bodo mnogo hitreje doprinesli do pravega ujedinijenja, kakor pa razni politična pakti, ki nikakor niso trajni. Vse žape naj tored streme za tem, da pošljejo čim največ članstva v Skoplje. Osobito pa poudarjamo, da te dolžnost vseh žup, da pošljejo zaukazano Število telovadcev in telovadk, kakor se glasi sklep glavne skupščine v Beogradu leta 1927. Navodila za skoplja nskl zlet so izšla v podrobnostih v Sokolskem glasniku, štev 16, in priporočamo, da si jih prečrtajo vsi društveni in žuipni tunkcijonarji. Obenem pa je iz-dala žmpa Skoplje tudi tozadevno brošurico. Glede prehrane in stanovanja osobito priporočamo vsem društvom, ž.ispam in posameznikom, da svoge prijave izvrše ttaikaisneje do 2. septembra. Zletna pisarna se bo nahajala tik nasproti gtav-nega kolodvora v Skoplju v starem Oficirskem domu, ki leži na Kralja Petra cesti, desno. Tamkaj se bodo izdajale vse potrebne informacije in potrdila o udeležiti na zletu. Vsa društva ln ž upe v Sloveniji naj 5e enkrat opozore članstvo na veliko važnost zlet« v Skoplju, da bo odziv iz Slovenije odgovarjal številu našega Sokolstva Pd tem pa naj se ne pozabi še enkrat poudariti, da mudi zlet poleg udobnega, nemotenega potovanja v posebnih vlakih tudi to redko priliko, da si udeleženci lahko ogledajo vse pokrajine, kulturne in drage spomenike stare srbske slave in spoznajo razmere v Jnžni Srb® na lastne oči. Ne zamudite prilike! _ Sokol ▼ Rajhenburgn bo imel prihodnjo nedeljo svojo vsakoletno prireditev. Vabljeno Je vse Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo s Posavja, od Zidanega mostu do Brežic in dalje, da se udeleži te prireditve, ki obeta najlepši uspeh v vsakem pogledu. Za vse bo dobro preskrbljeno. Prihodnjo nedeljo tedaj vsi Posavčani v Rajheu-burg! II DOBROVA PRI KROPI. V nedeljo je v tukajšnji šoli predava! sreski referent g. Šuštič iz Radovljice ob veliki udeležbi gospodinj in gospodarjev, mladeničev in deklet, o živinoreji in mlekarstvu. Predavanje je bilo zelo poučno in so vsi poslušalci z izrednim zanimanjem sledili temu pouku. Le par neveščakov se je vtikalo v njegovo res lepo zamišljeno predavanje. Želimo, si posebno v zimskem času še več enakih prireditev. KROPA. O. Franc Šolar, posestnik in bivši ravnatelj žebljarske zadruge v Kropi in Kamni gorici, je 23. t- m. praznoval 60-letuico roijstva »n 30-letn.ico poroke s svojo soprogo, rojeno Kli-nair iz Krope. Slavnosti so se udeležili številni sorodniki in prijatelji iz Krope, Kamne gorice, Jesenic, Novega mesta im od drugod. Jubilantoma želimo, da bi tako čila, zdrava in vesela praznovala še zlato poroko. SEVNICA. Malo se pa že moramo pohva/ftti s stavbeno podjetnostjo v Sevnici. Gostilničar in mesar Franc Plausteiner je podrl staro »Trdnjavo« z meter in pol debelim zidovjem tn ne-hsgiieniilčrcimi gostilniškimi prostori ter zgradi! lepo enonadstropno hišo, ki bo Sevnici v ponos. V hiši ima 18 in po! metra dolgo dvorano, dve krasni gostilniški sobi ter modern lokal za mesarijo. Kako neupravičena Je bila kritika ob času podiranja stare hiše, je pokazal mnogoštevilni obisk na otvoritvi. Tudi Sevničani se želimo kre-tati v boljših lokalih. Gostilničar Rudolf Cšm-peršek je prizidal k svoji gostilniški hiši krasen salon. katerega ločijo od drugih prostorov velika steklena vrata, ki se ob času kake prireditve Jahko zložijo tako, da tvorijo vsi prostori veliko dvorano. Nedeljska otvoritev je pokaeala, da Sevničani znajo ceniti trud podjetnih mož. Trgovec Pavel Strgar je dovršil zgradbo lepe hiše i modernimi trgovskimi lokali in stanovanjem ter v njej že izvršuje trgovino. Vsi n-aveden! mladi, agilni obrtniki m jim želimo mnogo uspeha I — V soboto zvečer ob 22.05 smo čutili v Sevnici dva močna valovita potresna sunka, M sta prebivalce v Sevnici kakor tudi v okolici precej razburila. Posebne nesreče pa ni bilo. BLEJSKA DOBRAVA. K poročilu o tragediji v V m'ga r ju, praobčenem dne 7. t. m., prosim za naslednje pojasnilo. Umorjeni Matevž SHvmik ni bil nasilen človek, brez posla in sa ni iz ljubezni redila Ana Javh. Pač pa Je res, da je bil moj pokojni brat Matevž Slrvnik miroljuben in delaven človek in je bil zaposlen kot preddela-vec pri stavbeniku g. Kerou na Javomiku. Stanoval je in bil tudi na hrani celih 15 let pri Ani J :vho\H z vednostjo in privoljenjem njenega moža Anton« Jevha Matevž Slivnik in Anton Javh sta bila vedno dobra prijatelja, vse nesreče je kriv le demon alkohol kakor pač tolikrat- Toliko v pojia&uiiio javnosti, da Ane Javhove v tem pogtediu ne zadene oikaka krivda. — Janez Slivnik. KRESNICE. Približuj)e se angelska nedelja, 2. september, ko bo prostovoljno gasilno društvo Kresnice-Poljane v Kresnicah prvič priredilo veliko gasilsko slavje na prostem ob železniški postaji. Pničetek ob 2. popoldne. Vse priprave kažejo, da bo to izredna gasilska prireditev, kakršne pri nas še nismo doživeli. Z vso vnemo se pripravlja prebivalstvo, da bo K slavje zares izraz prave bratske lijubavi. Že sedaj je vse v polnem teku — fantje in možje dovažajo mlaje, postavljajo mize, dekleta nabirajo cvetke in povijajo šopke. Postrežba bo prvovrstna, zato pridite v nedeljo pogledat v Kresnice. MALA NEDELJA. Ponovno opozarjamo na veliko tomboffio v Društvenem domu v nedeljo 2. septembra ob 3. pop. ob vsakem vremenu. Moško kolo, svinja, moška, ženska obleka, žepna ura in še 320 lepih dobitkov. Ljudska veselica z godbo in s plesom. Vabljeni vsi od blizu in daleč. KAMNIK. ForoOk>, ki ga Je prinese! »Slov. Narod« z dne 24. aivg. 1928 o požaru ▼ kamniški smod.nišnici, ne prikazuje stvari popolnoma objektivno. S hvalevredno požrtvovalnostjo so storila m tri gasilna društva, ki ao Mk takof na mestu nesreue, svojo dolžnost. Dve motorni in ena ročna brizgalna s skupno 12 cevmi so bile do odstranitve vsake nadaljnje nevarnosti v akciji. Šupa, v kateri so bile nakopičene zaloge lesa, se seveda ni dala rešiti, toda komaj par desetin korakov od pogorišča Sd ie nahajata drohilaica, v kateri je bila spravljena zaioga smodnika Ker je začeto goreti tudi že drevje, Id je ločilo oba objekta je obstojala nevarnost ne samo za gasilce, temveč tudi za Kamnik. Le požrtvovalnemu nastopu naših junaških gasilcev se ima Kamnik zahvaliti, da je bil rešen velike nesreče. Požrtvovalnost gasilcev zasluži še večje priznanje spričo dejstva, da Je požar povzročil življenhi nevarne pline. Izmed na>vročih gasilcev so bili štirje izročeni v zdravniško oskrbo. Zato pa vsa čast otfV^emru ns^Hm irfl^THi drt^+rv! v 1— Začetek šolsk. leta na ljubljanskih osnovnih šolah. V smislu dopisa mestnega magistrata ljubljanskega (prosvetni oddelek) bo 3. in 4. septembra t. U naknadno vpisovanje učencev, to je vseh onih. ki se dosedaj še niso vpisalL Konference učiteljskih zborov bodo 5. septembra. Sv. maša 6. septembra. Redni pouk se bo začel po vseh ljubljanskih osnovnih šolah 7. septembra t. .i Podrobnosti zaradi vpisovanja, konferenc in sv. maše bodo določila posamezna šolska upraviteljstva. š— Državna dvorazredna trgovska iola ▼ Ljubliani. Vpisovanje bo dne 1. in 3. septembra od 8. do 12. Priglašenci(ke) za prvi letnik morajo prinesti k vpisu rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo in vpisnino 100 Din. Sprejemni pogoji: Dovršeni IV. razred srednje šole aH zavrženi izpit na meščanski šoli. Starost 14 do 18 let. PriglašencKke) za drugi letnik morajo predložiti izpričevalo o dovršenem I. letniku in vpisnino. Otvoritvena maša bo 6. septembra v križevniški oerkvl Po maši se zbero nčenoi in učenke v svojih razredih. Naši onstran granic pomislil Schwarz. Včasi je prišel tudi Schwarzov tovariš z drugimi mladeniči m dekleti. — Zakaj živita vsak zase? — so se vpraševali dijaki. — Ali se ne marata, ka-li? Približala se je pomlad, prišli so Izpiti, nato je minilo poletje in — na jesen se je Schwarz zopet sestal s svojimi tovariši. Razveselili so se iti se vpraševali med seboj o tem in onem. — Pridi me kaj posetit, — je rekel Schwarz prijatelju. — Veš, da me bo veselilo. — Kje pa stanuješ? V tisti sobi kot lani? — ga je vprašal tovariš. — Ne, — je zamomljal Schwarz. — Veš, jaz... jaz... jaz sem se preselil. V eni sobi nama je bilo pretesno in neudobno. — Kako vama? — se je začudil tovariš. — Nu, pa tako... Meni in Mariji. On-dan sva dobila otroka... Krasna deklica. Pridi, pa jo boš videl!.sS Junaštva fašistične obmejne milice V Trsta, v avgusta. Te dni so tukajšnji fašistični listi, pač z ozirom na pohvalo, ld jo je Mussolini izrekel primorskemu fašiju v svojem življenjepisu, ki ga objavlja v inozemskih Mstih za visok honorar, objavljali dolgovezne slavospeve tržaškemu žn ostalemu primorskemu fašizmu, slasti pa fašistični milici, v prvi vrsta seveda njenemu najvažnejšemu oddelku, obmejnemu. V »slavnem seznamu junaških činov« obmejne milice, ki obsega čas od zime leta 1926 pa do današnjega dne, se navajajo naslednja junaštva teh »nepre-kosljiivih čuvarjev vzhodne meje«; »Dne 4. novembra leta 1926 Je bila vržena oev razstreloe želatine v milično vojašnico v St. Petru na Krasu ln je ubila miličnika Ker-ševana (slovenskega pot urico iz Rihemberka, po vsej Vipavski dolini znanega pridaniča) ter ranila dva njegova tovariša.« (Kakor znano, so ta »atentat« izvršili miličniki sami, da so tako imeH povod, da so se znesli nad mirnim slo-I venskim prebivalstvom zaradi bolonjskega atentata na Musso linija.) »Nekako ob istem času je miličnik Henrik Piet, ki je bil na patrulji, padel v Sočo in ntonil.« (Ljudski glas je govorili tedaj o njem, da ni posebno ljubil — vode.) »Dne 4. februarja 1927 je bil v bližini gradu Ravne (pri št. Petru na Krasu) izvršen atentat na čraosraijčnika Andreja Slugo in Franca Ro-vino, pripadajoča postojnski kohortL Čmosrajč-nika sta ostala nepoškodovana.« (Seveda, ker ni mihče streljal nanju. »Atentat« sta si izmislila sama, nabrž po nalogu svojih »višjih«, ld niso mogli priti na sled šempetrskim »atentatorjem«, pa so se zato hoteli izkazati s trpinčenjem nedolžnega prebivalstva. Zaradi »atentata« pri Ravnah so se vršile hišne preiskave po vsej okolici in je bilo aretiranih precejšnje števiilo naših ljudii, katere pa so po daljšem času zopet izpustili, ker jim niso mogli dokazati nič hudega.) »Dne 15. mannika 1927 sta bila obstreljevana črnosrajčmiika Gino Cioimbri in Rudolf Musina (Možina), ki sta bila na patrulji. Miličnik Ciciim-bri je bil težko ranjen.« (»Atentat« se Je razkril pozneie kot medsebojno razračunavanje med miličniki v — ljubezenskih stvareh.) »■Dne 3. Julija 1927 sta bila izstreljena dva strela na črnosrajčnika Alfreda Perellija, ki je stal na straži pri Selcih. PereJli Je ostal nepoškodovan.« (Dokazano je, da je ta črnosrajčnik sam streljal, pač zato, ker mu Je bilo ponoči dolgočasno na straži.) »Dne 7. avgusta 1927 je bila patrulja, ld so ■Jo tvoriM četovodja Bartoli in črnosrajčmika CanteMi in Trugel, obstreljevana v postojnskem okolišu.« (Tudi ta napad je bil popolnoma izmišljen ln ni bilo o napadalcih ne duha ne sluha.) »Dne 16. avgusta 1927 Je bila patrulja, ki sta }o tvorila črnosrajnička Viljem Markon in Vinko StibU, napadena v bližini Ravbarkomande in se le streljalo nanjo s pištolo.« (Ke- tudi tu nt bilo mogoče najti niti najmanjšega sledn aa »napadalci«, |e jasno, da Je bil tudi ta »atentat« izmišljen. Crnosrajčnika sta pač hotela doseči vsaj pohvalo, če ne že odlikovanja za svoje »junaštvo«.) »Dne 19. avgusta 1927 Je bil ranjen črnosrajčnik Aldo Baroni, ki je stal na straži pri milični postaji v Matenjivasi.« (Maščevanje iz ljubosumnosti.) »Dne 21. februarja 1928 so neznanci napadla s streli iz samokresov črnosrajčnike iz Selc, kil so bili pri maši BiM so ranjeni četovodja Tro maj tri dni pa so mu ga že odpeljali ne» znani tatovi. Miličarji iz Vižinade, Više njana, Motovuna, OpTtlja, Labincev in Ka« štelira so imeli v dolini Mirne velike tak« tične vaje. Legar se širi po nekaterih se» lih io v Sv. Martinu je pobral 20 letno Ma» rijo Jurada, katero so po odredbi občin« skega zdravnika takoj pokopali brez vsa* kega spremstva. Končno je le prišel tako pričakovani dež ali prepozno. Deževati je začelo šele, ko je suša dokončala svoje pogubonosno delo. V Buzetu se je vršila skupščina mlekarne iz Sv. Martina. Bila je slabo obiskana. Člani se nočejo vdati pritisku, da bi prišla mlekarna v fašistič« ne roke. Shod se je izvršil brez sklepov. Zato bo sklicano novo posvetovanje. p— cItalijanska* bazilika na Sveti gori. Dve 26. avgusta je bila slovesno otvorjena italijanska bazilika na Sveti gori. «Drugo» rodni® romarji morajo čutiti na Sveti gori moč in vpliv italijanstva. Sveta gora mora biti središče verske in patriotične atrakci* je. Svetišče vodi pater Serafin Inama, ki je goreč fašist, in od njega pričakuje «Pic» colo», da bo Sveta gora žarišče italijanstva ob meji. p— Šest tisoč goriških Slovencev se IzseM t septembru! Iz Gorice prihaja vest, da se namerava v prihodnjem mesecu izseliti v Ameriko 6000 mladih, krepkih slovenskih delovnih ljudi. To pomeni pač, da je gospodarstvo v deželi na robu propada. Prisiljeni so na odhod, beda in lakota Jih podita z njihove rodne grude. Slovenci prosijo pomoči pri vladi, da bi se zajezilo izseljevanje. Vlada naj poskrbi, da se prično razna že obljubljena javna dela, pri katerih bi morali biti zaposleni v prvi vrsti goriški domačini Vlada bi morala vpoštevati strašno škodo, ki to je napravila poljedelcu letošnja suša, m odrediti pri davkih in drugih dajatvah, da ljudstvo ne bo stradalo in da kmet, ki bo priimoran prodati živino vsled pomanjkanja krme, ne zapade brezsrčnim špekulantom. Po ceH deželi so ljudje pobiti in žalostni, povsodi se s strahom vprašuje- Stanovanje štirih sob z renovirano kopalnico in pritiklinam se takoj odda. Pogoje daje flCroatia", Stari trg 11, med 8 — 14 uro. |o: kal ko?... Ako M hoteli rimski »oapodje obmejni pokrajini pomagati, bi to že lahko storili! Ne store pa, ker fašistična politika zasleduje iztrebljenje »drugorodnega« življa. p— Izginil je blagajnik filijalke zavoda «<>assa di Risparmio Triestina* v Sežani, Umberto Dal Paos. V ponedeljek se ie od= peljal z vlakom v Trst. ne da bi o svojem odhodu koga obvestiL Revizija v filijalki je baje pokazala, da je blagajna v redu. p— Dalmatinski prapor za azil v Lasto* vem. Dalmatinsko društvo ▼ Trstu je da* rovalo azilu «Lege» v Lastovem dalmatin« ski prapor, da do tam visel poleg laške trobojnice in spominjal otroke in odrasle na «neodrešeno» Dalmacijo. cSocicta Dal« matica* ▼ Trstu bi bila storila bolje, ako bi bila za prapor potrošeni denar rardcllla med najbolj stradajoče Dalmatince v Tr« stu. p— Spomenik na Krnu bodo inavguri* rali končno 16. septembra. Otvoritev se zavlačuje, ker gre delo počasi izpod rok. Odbor za postavitev spomenika je mislil, da bo kar deževalo prispevkov z vseh stra« ni pa se je hudo zmotil. Sedaj mora od» bor že pritiskati in celo groziti, da priha« jajo darovi. Spomenik je, kakor znano, namenjen spominu v boju na Krnu padlih laških vojakov. Spomenik tvori turistično zavetišče in vojašnico. Ali pride k inavgu« raciji prestolonaslednik, se še ne ve. br— S Koroškega. Uradno glasilo madžarske družbe za zunanjo politiko je pohvalilo »uvidevno in pametno politiko Avstrije na polju manjšinskega potika«. V avstrijski državni šolski zalogi ]e Izšla prva madžarska šolska knjiga za madžarske šole n« Gradšščanskem S tem se je pričelo izdajanje šolskih knjig za madžarsko manjšino. V knjigi za prvi razred Je madžarska pesem »Lepa moja domovina, ali te bom še kdaj videti? Koder hodim in kjer stojim, te vedno vidim.« Slovensko vprašanje na Koroškem p« se ne zgane nikamor. Sola je še nadalje potujče-vataica h o Šolski avtonomija spregovarjajo nemški merodajnilkj z zasmehom. V kratkem se menda prično i»vi tozadevni pogovori. Za neznatno madžarsko manjšino se je vsa stvar rešila hitro. Mala država stoji za njo. Za koroške Slovence se zavlačuje rešitev šolskega vprašanja. Za te manjšino stoji velika država. Toda, kakšne so sedanje razmere v njej! — Ko so zborovali slovenski zaupniki v prostorih Š tek love gostilne leta 1921, 90 padaili kaimni v sobo, enako leta 1926 in potem zopet letos na dan volitev zvečer. Dva malopridneža- sta delala to. ki sta prišla končno ▼ roke orožnikov in pred celovške sodnike. Obsojena sta na en mesec strogega zapora ali pogojno za tri leta. P— Papei proti nacijonalizmn. Tržaški »Mali list« pravi, da se ie zvesto odzval papeževemu klicu za molitev proti nacionalizmu v mesecu avgustu. »Nacionalizem zatira druge narode, greši proti ljubezni do bližnjega, tepta pravice ljudi druge narodnosti. se oo?'užule nasilja in zločinov proti njim. Mnogo ie tudi duhovnikov, ki pomagajo preganjati druge narode, ki od- rekajo ljudstvu drugega ie®Osa pridige tal druge pobožnorti v njegovem jezika. Naci-jonaiistični krivi veri so zapadli celo nekateri škofje. In to ravno papež ttlo obžaluje. Razmerie med narodi mora urejevati krščanstvo Vsak narod naj se drži svojega iezika in svoiih običajev, vsi narodi so bratje, vsak ima oravico do samosvojega življenja« . . Cerkev ie med našimi onstran vprežena v laški, oziroma nemški nacionalistični voz. Tako ima papež prav blizu obilo duhovnikov in nekaj škofov, ki so zapadli »nacionalistični krivi veri«. Za upropaščende krivoverskega nacionalizma je ukazana molitev vseh katoličanov. Padle naj bi tudi iz glav krivoverskih duhovnikov in škofov vse nacionalistične zmote. Papež ne stori tega, da bi naravnost prijel we škofe in duhovnike, ki blodijo po krivih pntih nacionalističnega krivover-stva, sa.111 o obžaluje, da se to godi in se nato zateče k molitvi, zaradi katere pa si laški nacionalisti v Primorju in nemSri na Koroškem s svojimi krivoverskimi duhovniki in škofi vred ne bodo belili glave. p— V" Temnici na Krasu je bil za pode- štata nekaj časa domačin Rogelja. Ko je oblast videla, da dobiva zajupanje pri ljudeh in se dobro briga za občinske posle, ga je odstavila in imenovala za podeštaita po-tujčenca dr. V. Marušiča, ki nosi sedaj po-habljem priimek Marussi. »Med menoj in mojim možem ni nikoli prepira.« »Tudi moj mož molči vedno k vsemu. kar povem.« : sladko in polusladko v balah ter SLAMO le v vagonskih nakladah dobavlja se franko postaje v Sloveniji po ugodnih cenah. — Naročila sprejema in daje informacije Slovenia - Transport i i |e najboljša najbolj zdrava pijača ohlajeni Radenski maammmmtmmmm zdravilni vrelec Dobi se ga v vseh boljSih trgovinah, restavracijah in gostilnah. FRANCOSKA LINIJA Cie. Glc. Transatlantique 67 Za severno Ameriko hi Kanado največji io najlepši brzo-parnikl Havre—New-Vorh samo S y» dni čez morje. V Južpo Ameriko Areentlni-l'o Chile Urugvay vsak te-ten lz Havre. Bordeauz in Marsilile. CIE. CHARGEURS-REEUNIS SUD ATLANT10UE TRANS-PORTS MARITIMES. Izvrstna hrama Izbora a postrežba. vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik I Ivan Kraker, Ljubljana Kolodvorska ulica 35. Zahvala. Za Izkazano sočustvovanje ob smrti naše nepozabne Lidije Caleari izrekamo rraiprisrčnejšo zahvalo vsem, v prvi vrsti Nj. Vel. kraljici Mariji za Izkazano najple-menitejšo velikodušnost, s katero Je počastHa spomin in srčno željo uboge Lidije. Bog ji stotero povrni! Prisrčna hvala tudi vsem damam, ki so jo tolažile in se zavzele zanjo ob njeni mučni bolezni I Srčna hvala tudi vsem onim, ki so počastile spomin blagopokojne z darovanjem vencev in Šopkov! Ljubljana, 28. avgosta 1928. Žalujoča rodbina Caleari. Stanley Weyman: 105 Rdeča kokarda Roman. I bledim obrazom je dvignil oči proti meni. »Ne vem, gospod,« je rekel kratko in takoj odvrnil pogled. »Ali so spodaj?« Toda njegova pozornost je bila priklenjena drugam; namesto odgovora je samo nestrpno zmajal z glavo. Ker nisem hotel osta-viti svojega opazovališča, sem mu ukazal, naj stopi h gospe de Saint-Alais in ji sporoči moje poklone ter jo naprosi, da pride k meni. Prav za prav sem se čudil, da ni že sama storila tega, zakaj ženske se nerade ustavljajo izkušnjavi, da bi videle, kaj se godi. A mož je bil preveč zbegan, da bi se bil utegnil ukvarjati s kom drugim kakor s samim seboj — mislim, da je bil kak kuhar — in se ni ganil zmesta; le njegovi tovariši so odgovarjali namestu njega: »Takoj, gospod, takoj.« Potrpljenje me je minilo; stekel sem k lestvici, splezal doli in stopil naravnost k njim. »Lopovi!« sem zakričal. »Kje so dame, vas vprašam!« Nekateri so se zdrznili in se okrenili k meni. »Kaj pravite, gospod?« »Kje so dame?« sem srdito ponovil. »Oh, nisem vas takoj razumel,« je posmehljivo odvrnil tisti, ki je stal najbližje mene. »Šle so molit v kapelico, gospod.« »V kapelico?« ' , »I kakopak: h kapucinom.« »Tedaj jih ni več tu?« »Ne, gospod,« je odvrnil, gledaje v stran. »Toda... kaj se godi?« Zvabljen po hrupu se je oddaljil od mene. Šel sem za njim do naslona in sem se sklonil doli. Glavna ulica je bila polna množice, ki je v neredu drla proti nam, neprestano obračaje glave in gledaje nazaj. Služinčad je kmalu uganila, kaj to pomeni. Razkropila se }e, kakor bi trenil. Z vzkliki: »Premagani smo!« so se spustili po strehi in jo udrli po stopnicah. Kako minuto sem še ostal na preži; toda hudournik bežečih je venomer naraščal, njihov tek je postajal čedalje hitrejši, čedalja bolj pogosto so se ozirali nazaj in čedalje bolj krčevito je sleherni stiskal svoje orožje; bojni trušč, rjovenje, kričanje in pokanje se je približevalo; in tako je bil moj sklep kmalu storjen. Ubral sem jo po stopnicah in odhitel v spodnje nadstropje, kjer je bila Denizina soba. Pritisnil sem na kljuko — in odskočil: soba je bila zaklenjena! Z glasnim vzklikom razočaranja sem stekel v pritličje. Veža je bila polna mrkogledih in razburjenih oborožencev; z vnanje strani so jo oblegali drugi, ki so se na vse kriplje trudili, da bi se prerili vanjo. Še malo bi počakal, pa bi našel stopnice polne ljudi in se ne bi mogel nikamor ganiti s strehe. V prvem trenutku me je gneča malone zmečkala ob zidu. Tedajci pa sem opazil nedaleč od sebe enega izmed služabnikov in sem ga potegnil za rokav. »Kje sta gospa in gospodična de Saint-Alais?« sem ga vprašal. »Ali sta se vrnili? Ali sta tu?« »Ne vem,« je dejal, umikaje mi oči. »Ali sta nemara še v kapelici?« »Ne vem, gospod,« je nestrpno ponoviL In ker je v tem menda zagledal tistega, ki ga je iskal, me je z brezobzirnostjo strahopetca pahnil od sebe ter izginil med množico, žico. V hiši je bila taka zmešnjava, tak krik in vik, da nisem vedel, kaj naj storim. Ta je klical Fromenta, oni je zahteval, naj zapro vrata; tu so vpili, da je vse izgubljeno, ondi, da je treba spraviti smodnik iz kleti. Dolgo se nisem mogel rešiti iz gneče, ki me je metala sem ter tja. Le kje so bile ženske? Kje so bile? Pamet mi je ugašala od te negotovosti. Tisti, ki sem jih ustavljal, so se me srdito otresali in odgovarjali, da ne vedo. Ne Fromenta ne Saiint-Alaisa ne drugih poveljnikov ni bilo videti med njimi. Moje edino upanje je bila Fromentova vrnitev. Toda po minuti jalovega čakanja, ki se mi je zdela dolga kakor stoletje, sem izgubil vso potrpežljivost in sem si s silo utrl pot do vrat, ki so vodila v glavno krilo poslopja. Tudi tu je vladal strašen nered: med tem, ko so nekateri valili sode s smodnikom iz kleti, so drugi že plenili po hiši. O ženskah ni bilo ne duha ne sluha. Kakor iz uma sem se vzpel po prvih stopnicah v drugo nadstropje ter planil iznova proti Denizini sobi... Vse zaman; vrata so bila še vedno zaklenjena in niti najmanjši glas mi ni odgovoril, ko sem jel klicati in razbijati po njih! Pomislil sem, da je markiza nemara na strehi. Že sem se hotel vzpeti nanjo, a tedajci mi je prišlo na um, da bi utegnil najti na povratku stopnice zabasane; preklinjaje nespamet, ki me je bila gnala iz veže, sem se naglo obrnil in stekel v pritličje, kar so me nesle noge. Naroala. tn. uro- cLop-u*. lico&sjt malih* oglasou, aa. OgLasru,ocL ' JLubLaroa, T jluiujo v parr-t^LcruaJjv* w rocxpxi ru. njasn+n*. obcuisloa, uicuta b^sfda. tfo par' — Noj manjši zsi+saJi Doc 5-», Pristojbina. ca. Iifro Vin Vj*. pristojbin* j* vpada, U a*)MJuun> t tjnrocilaau, c*r~ n oglasu (jriobčuo. čtkavnj. rarun, parits. Ura. UJaac* n fji d&purovroAfa UL. oblast* hrtfauritM*}**. ati-klamsu^a tsuLGOfOt - vsaka btstsia/ Duc - Maj* nanjh vustk VU. toPristojbina, ta fi/ra fti*, Sobarico mlado, zdravo tn pošteno dekle iščem k majhni obi-telji. Mesečna plača 250 Din. Ponudbe na naslov: Zora dr. Radojčiča, Zemun 27058 Učenko za pletenje sprejmem Ljubljana VII, Kamniška ulica 20. 27031 Gospodinjo kompanjonko sprejme za gostilno v večjem mestu Slovenije samostojen gostilničar in posestnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Gospodinja*. 27006 2 mizar, pomočnika dobro izurjena, sprejme v stalno delo Anton PavleDČ. mizarstvo, Trbovlje II 26985 2 prešivalkl fomjih delov sprejme ta-oj tovarna čevljev Ivan Prešem, Kranj. 26947 Reklamanta ■možnega in verziranega v občevanju z železn upravo, sprejme večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šitro »Reklamant* 26802 Službo sluge na meščanski šoli. v zvezi s službo občinskega cestar, ja razpieu;e mestna občina v Slov Bistrici. Oženjeni reflektanti naj vložijo predpisano kolkovane prošnje z navedbo zahtevane plače in e prilogami najpozneje do 10. septembra 1928 pri mestnem uradu v Slovenski Bistrici — Nameščencu se nudi poleg službenih prejemkov prosto rodbinsko stanovanje, razsvetljava in vrt. Mesto se bo oddalo 1. oktobra 1928. 27104 3 slikar, pomočnike siprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27102 Gdč. s prakso slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožno, stenografinjo in strojepisko išče industrijsko podjetje. Ponudbe s prepisi spričeval in plačilnimi zahtevki na offlasn; oddelek »Jutra* pod »Weltfirma». 27116 Milarskj pomočnik ki bi hotel nastopiti stalno mesto v tovarni za čiščenje kovin kot mojster protj dobri plači, naj se obrne na »Sidol*, tovarna kem. prep, Zagreb, Hatzo-va ulica 25. 27106 Služinčad kuharice, sobarice, dekleta vešča kuhanja in mlade natakarice išče Služinski zavod, Zagreb. Marovska ulica 13. 27153 Stenografinjo perfektno, ki piše na minuto najmanj 100 besedi, 3 p r e j m e pisarna dr J. Lovrenčiča. Ljubljana — Tavčarjeva 12. 27163 Mizar, pomočnika starega približno 22 let. dobr0 izurjenega v stavbnih in pohištvenih delih, sprejmem v stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27161 Učenko s potrebno predizobrazbo in poštenih staršev, iščem Ponudbe na tvrdko Matej Oreheik. modna trgovina in zaloga čevljev, Ljubljana Kolodvorska ulica št. 26. 27178 Potnika inteligentnega, agilnega in prvovrstnega, z dobrimi referencami. za prodajo tehničnega predmeta v Sloveniji, išče zagrebška tvrdka proti visoki proviziji Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Šifro »Agilen in inteligenten potnik* 26724 Trg. zastopnika agilnega, za mesto Iščemo proti fiksumu in proviziji. Oglasiti se je takoj: »Uni-versal*, Kreftov trg 10/1. 27124 2 slikarska in pleskarska pomočnika sprejme takoj Anton Stip-lošek. Ljubljana, Krakovska ulica 5. 27114 Deklico poltenih staršev, priiazne zunanjosti. staro od 17 naprej, sprejmem takoj kot začetnico v pošteno gostilno Predstaviti se je osebno pri A Miiller. Ljubljana 7, Janševa ulica 15 27150 Mizar, pomočnika »prejme takoj A. B'až;č. tnizar v Zagorju. 27103 Čevljarji: Okrog 20 čevljarjev za zbi-ta in etsiportna dela sprejme v trajno delo tovarna f pvl jev Ivan P r e š e r n. Kranj. 27109 Šiviljsko učenko »prejmem Naslov v oglas. oddelku «Jutra». 27121 Učenko pošteno in pridno sprejmem takoj v slaščičarno Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra*. 27132 Gospodično sprejmem takoj v trafiko — Kavcije zmožne imajo prednost Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27141 Provizij, potnika za razpečavanje alkoholnih pijač, v stroki že vpeljanega sprejmem. Ponudbe pod »Delaven 220» na ogl. oddelek »Jutra*. 27135 Trgovski potnik zanesljiv, v Sloveniji zelo dobro vpeljan, ki potuje z avtomobilom in obiskuje redno vse. tudi manjše kraie. bi vzel še kako zastopstvo proti proviziji. — Ponudbe na oe'as oddelek »Jutra* pod šifro »306» 27091 Francoščino uspešno poučuje akademik francoske fakultet«, po 15 Din od ure — Pismene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra* pod šifro »Parfait* 26652 Poučevanje klavirja prične gdč. Konschegg — Gradišče 11, pritličje desno — dne 1. septembra. 27099 Poučujem klavir privatno. Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Večletna učiteljska praksa*. 26970 Inozemka-Nemka daje pouk v nemščini, kon-verzacijo in teorijo po naj boljši metodi. — Stari trg št. 3/II, desno. 27143 Francoščino poučuje mlada inozemska dama. — Posebni kurzi za otroke po najboljši metodi in zelo ugodni ceni. Stari trg 3/1!, desno. 27174 Angleščino poučuje gospod po uspešni metodi in ugodni ceni. — Prevzame tudi prestave in korespondenco. — Stari trg št. 3/II, desno. 27173 Plačilna natakarica zmožna kavcije, želi pre-meniti službo Ponudbe na oglasni oddelek »Ju'.ra» pod Spretna*. 27057 Vdova želi k starejšemu gospodu, ki bi mu vodila gospodinjstvo. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Vdova*. 27003 Prodajalka izurjena v trgovini mešan blaga, z izobrazbo meščanske šole. želi mesta Na slov pove oglasni oddelek Jutra*. 26960 Mesto sluge ali kaj sličnega išče močan fant s podoficir. šolo — vojaščine prost. Naslov pove oglasni oddele k«Jutra». 27136 Brivski pomočnik išče stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 27095 * Z. Trajen zaslužek nudim agilnim osebam z razpečavanjem predmeta — katerega manjka in je vendar neobhodno potreben v vsakem gospodinjstvu Potrebno malo kapitala. Ponudbe na poštnj predal 285 Ljubljana. 27118 Izurjena šivilja gre poceni šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27117 Šiviljo ki ima lasten šivalni stroj, sprejmem na dom za krpanje perila in popravilo oblek, za dober teden dni. Pavla Batič. Cesta v Rožno dolino 5 (neizdelana hiša blizu gostilne »Pod klanč-kom». 27172 Pletiljam z lastnim strojem oddam delo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiva 166*. 27166 Zastopnika Postrežnica * žeK zaposlitve v pisarni — v dopoldanskih urah. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27113 Perica poštena in zanesljiva, išče službo v kakem hotelu ali restavraciji. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 27189 «Indian-Scout» s prikolico, dobro ohranjen, prodam proti takojšnjemu plačilu za 15.000 Din. Interesenti naj pustijo svoj naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod značko »Indiaa-Scout*. 26748 Avtomobila 2 brzovozna tovorna, malo rabljena, od 2 in 3 % tone, kupim. V poštev pridejo samo fabrikati tvor-nic svetovnega sloveea. — Ponudbe s točnim opisom voz, konj. sil, števila cilindrov in končnic, porabe bencina, maksimalne brzine in letnice avtomobila nasloviti na Interreklam d d., Zagreb, Marovska 28. pod šifro »Brzoteretni anto P 1138*. 27111 Šestsedežni voz zaprt, stalno v rabi, pri praven za takso, za 32.000 in Fiat 501, v najboljšem stanju za 35.000 Din proda Lampret in drug, Ljublja-MIZ «n Žičnatl posteljni vložki najceneje prt tvrdki tt Stupica. Ljubljana Go*po svetaka 1. 26117 la trboveli. premog ia lepa, (aha bukova drva kupite najugodneje pr' tvrdki Frane Slovša. Ka?. lagova ulica 20 175 Cehano perje razpošiljam do ix>v«rtji. najmanj t> kg, po Du 38 kg Izkoristit* priliko fokler traja zaloga — L Brozovič Zagreb, Hlea SS Kemična čistilnica perja 18:- Novo spalnico prodam za 4200 Din Naslov pove oglasni odlelek »Jutra*. 27019 Špecerijsko opravo rabljeno, kupim proti takojšnjemu plačilu Poleg oprave potrebujem tudi decimalno tehtnico ter splošno k temu spadajoče predmete Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 27134 Prešnih jabolk kupim več vagonov Po nudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Presna jabolka*. 27156 Štedilnik (Tischherd) dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Juira* pod šifro »Takoj 80*. 27180 Nogavice kupite v Fovarnišk- zalogi nogavic in pletenin Ljub Ijana. Miklošičeva o 14 — nasproti hotela »Union« 177 Škornje nar. noše št. 41 iščem proti odškodnini za enkratno posojilo. Gostilna H a b j a n, Ljubljana 7, Celovška cesta 41. 27177 5—8000 Din kavcije vložim r podjetje, ki mi nudi primerno stalno službo Imam malo maturo ter sem posebno verziran v kožar-aki stroki. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod »Skladiščnik 59». 26659 Večje posojilo na vknjižbo ali družabnika v dobro vpeljano trgovino mešanega blaga išče starejša ločenka Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Najmanj 60.000*. 27096 Kot sodelavko sprejmem gospodično s 5000 Din kapitala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Poljaki pridelki*. 27122 "liti [Tirih! Srebrne krone «i»inike U> različno ti a to Kupuje F Čuden Prešerno ulica L 209 Stara avba poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26739 Knjižnica slov in nemških kr.jig — event z omaro na.prodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26799 G. Gosar v Avstriji Ako še niste našli objekta po volji, prosim, pošljite Vaš točen naslov na ogiae oddelek »Jutra» pod šifro »Znižana cena». 27129 Vilo enodružinsko, poilkleteno — na periferiji Ljubljane, 4 pod • Učitelj«. 26480 Dijakinjo v Mariboru vzamem ▼ popolno oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26591 3 dijake ali dijakinje nižješolne ii boljših rodbin sprejmean v popolno oskrbo v sredini mesta. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 26635 Dijaka iz nižjih razredov srednjih -ol ia boljše hiše, vzamem na tobro hrano ln zdravo stanovanje Pojasnila daje Iv R., Ljubljana. Gradišče št. 7/1 - levo. 26664 Več abonentov sprejmem na boljšo domačo hrano v centru mesta Naslov pove oglasni oddelei »Jutra*. 27168 Sobo oddam takoj 2 gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27068 Opremljeno sobo lepo. oddaljeno par n.mut od državnega kololvora, odda tsioj vdova boljšemn gospodu Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27049 Učiteljiščnik želi stanovanje z zajtrkom v bližini učiteljišča — če mogoče z instrukcijo. Naslov pn podružnici »Jutra* v Celju. Opremljeno sobico s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27128 Opremljeno sobo zračno in snažno, išče gospodična. — Ponudbe na: Aleksander Gjud, damski salon, Kongresni trg št. 6. 27133 Sobo s hrano iščeta dva brata — eden dijak — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra*. »Višješo-lec*. 27119 Lepo sobo s separatnim vhodom ln električno razsvetljavo, v centru mesta oddam le boljši, č-ez . dan odsotni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 27120 Opremljeno sobo v centru mesta išče mlad samski privatni uradnik. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Centrum*. 27115 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27094 Sobo opremljeno ali pramo ieli gojenka konservatorija s 1. septembrom, z lastnim klavirjem, ki bi bil za časa njene odsotnosti event na razpolago. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Nada Vozel, Trebnje. 27127 Separirano sobo iščem v I. nadstr. v bližini I. drž. gimnazije. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra» pod »Učiteljica*. 27125 Sostanovalca sprejmem blizu glavnega kolodvora. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 27138 Prazno sobo s souporabo kopalnice od. dam v najožjem centru mesta Naslov pove ogla^. oddelek »Jutra*. 27142 Opremljeno sobo ▼ sredini mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddeVku »Jutra*. 2714" Sobo z dvema, event. 3 posteljami, posebnim vhodom in elektriko oddam na Taboru št. 5/1. Event sprejmem sostanovalca k finemu uradniku. 27148 Dva gospoda ali gospodični sprejmem na stanovanje lepo solnčno sobo z elektr. razsvetljavo, v sredini mesta. z dobro hrano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27170 Sobico prazno »Ii opremljeno, štedilnikom oddam na Vodnikovi cesti št. 14 (poleg stare šišenske cerkve). 27175 Sobo takoj oddam gospodični. Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra*. 27164 Opremljeno sobo po možnosti strogo separirano. event s souporabo kuhinje ali z vso oskrbo išče za takoj mirna dama v bližini sodnije. Ponudbe pod »Zmerna cena 65» na oglasni oddelek »Jutra*. 27165 Prazno sobo oddam na Gosipoevetski e. št. 4/II, levo. 27181 Sobo s posebnim vhodom, v bližin; Tabora oddam takoj 1 ali 2 gospodoma. Frančiška Wisjak, Prisojna ul št. 3/III. 27183 Klavir dobro ohranjen, prodam Na.slov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27050 Salonski gramofon krasen, • ploščami vred naprodaj Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 26800 Nov gramofon s 15 ploščami prodam za 900 Din. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 27151 Posodim klavir v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lep glana, okrašenega * cvetjem do dane« ki ne bi bilo opevano in ni človeka do dane«, ki ga ne bi bilo lepo cvetje zadivilo Naučili se boste in dobili veselje do gojenja evetk tko se D0«lužite Kanipos •vetliftne hrane s uporabo priključenega navodila — Ovitek 12 50 ln 42 Din Brei vsake škode u rejo »■rutnine se uporablja že nad 40 let priznani. — b. oko prašek Za živino Ce pridenete redni piči le naj. manjšo količino, se pozna velik vpliv istega. Žival postane mesnata za peko in pogosto nese jajca Naj-sigurnejše zdravilo proti živalskim boleznim Univerzalni vti» deluje kot blagoslov perutnini na ivorišču Ovitek ad 10 do 40 Din in 115 Din. Prodaja se v tekarnah. 4roserijah, trgovinah a jvettecaml lo semeni Proti predplačila mzpošUja-no franko Po tx>vtet|n ne pošljemo L Šnmaher, kem. farmacl|»lcl laboratorij. Crvenka (SHS). ETRU? >ieuice. oolhe, mutit ščurke, mravlje, moijt er v opče vso golazet v hiši, kot v oohedelstvu vrtnarstvu, vinogiadni štvu, pri živini itd. Pojasnila daje brezplačno * retr n d. d £aar<»h B-a si? 3.* Urejuj« Uanmii tUrljea uriajs z* Konzorcij »Jutra* AduU R.ibnik.ai. Narodno a&kamc d, a lal oalaroarja fraoc JezcrAeK. Za mserarm det )eodgovoren Ajojzij Novak. VB » LjuMjan*