Leto VII, štev. 251 Ljubljana, sobota 30. oktobra 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din a= t«h«j» ob 4. »jMtfij. am Stane meaeino Din 15—; u inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i LJubljana, Knafiova ulica Stev. 5/I. Telefon štev. 7a, ponoči tudi Stev u. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnfStvo: Ljubljana, Prešernov« ulica St. 54. — Telefon št. 36 Inseratnl oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon št 491 Podružnici: Mariboi, Barvarska ulica št t. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem Cek. zavodu 1 Ljub iana št. 11.84» - Praha čialo 78.180 Wien. Nr to$.»4' Ljubljana, 29. oktobra. Ze včeraj srno na tem mestu povdar-jali, da je kapitulacija SLS glede tako-zvane zakonodajne avtonomije eden največjih in najvažnejših dogodkov v naši politični zgodovini. Brez ovinkov priznamo, da je to preokret na bolje, ki žalibog prihaja kasno, skoro prekasno in žal potem, ko je avtonoinizem že težko oškodoval našo celokupnost in Slovenijo posebej. Da se je SLS zaletela v avtonoinizem, ima svoj vzrok saino v vladohlepnosti, ki je imanentna klerikalizmu. V vsej Jugoslaviji klerikaiizem mkoli ne more zavladati. On ji lahko škoduje, jo izpod-kopava, povzroča krize v duševnem življenju naroda, a take odločilne pozicije, kakor jo je s pomočjo dinastije, aristokracije in verske zlorabe ;mel v Avstriji, v naši državi nikoli dobiti ne more. V Avstriji ie bilo klerikalstvo za centralizem in celo dr. Krek se je zanj ogreval, pri čemer pa moramo b.ti objektivni in priznati, da je dr„ Krek tudi snujoči se Jugoslaviji priporočal jako krepko edinstvenost, unitarizem, da^ ne rečemo naravnost centralizem. A Krekovi epigoni so se ogrevali za avtonomijo po geslu, da je bolje vladati v mali Sloveniji, nego biti v manjši vlogi v veliki Jugoslaviji. Klerikaiizem je sicer najbolj centralistična organizacija sveta. Vse ukazo-vanje se vrši iz enega središča, ki ga upravlja zunanji urad rimske kurije. Klerikaiizem sploh pozna samo pokornost v vsej organizaciji. Odpravil je vsak spomin na demokratizem v cerkvi. Tako tudi v politiki. Jugoslovenom. ki se komaj konsolidiraio kot narod in država, pa ie isti klerikaiizem priporočal tak način državne organizacije, ki ie niti stari narodi brez hudih potresov in škod ne morejo prenašati. Ako se torej SLS odvrača od a\ tono-tnizma, ji to po njeni ostali ideologiji ni težko. Upamo, da je spokorjenje trajno in nič bi ne bilo bolj obžalovanja in obsodbe vredno, kakor če bi se SLS zopet povrnila v svoj stari greli. Pri tem se seveda ne da potlačiti vprašanje, ki se pojavlja te dni tisočem m tisočem dosedanjih prista.sev SLS, navzlic trudu vodstva, zapeljati pozornost drugam: Ako je SLS kap.tulirala slede avtonomizina, ali ie sploh njen obstoj še utemljen? Ali ima SLS še kako upravičenost? Ali' svojim prisia^em nudi program, za kojega je vredno lomiti politično kopje? Ni namreč dvoma, da so se mnogi v dobri veri ok epali ideje avtonomizma pogrešno misleč. da .ie on edini lek za vse težave v naši državi. Med njimi so bilj mnogi, ki sicer dobro vedo. da radi namišljene opasno-sti za vero ni treba verske politične stranke in ki so tudi že uvideli, da bo katolicizem v nevarnosti v Jugoslaviji le, če bo silila njegova duhovš.ina v strankarsko politiko in bo rabila vero in cerkev za svoj meč in ščit. Avtonoinizem pa se jim je zdel političen program, ki more biti predmet resnega boja. Zato v trenutku, ko je SLS sama zakopala avtonomizem. premišljujejo ti krogi čisto instinktivno, je-li klerikalna stranka brez tega programa sploh še potrebna. Ni dvoma, da je izgubila glavno pretvezo svojega obstoja in da brez avtonomistične maske more oklepati le to, kar politikuioča duhovščina s silo svojih sredstev verskega in iraterijal-nega značaja sežene skupaj in drži na verigi. Svojo vlogo v borbi za oblikovanje države pa je končala in doigrala s strahovitim debaklom. Tudi to ie pravzaprav napredek in korak k čiščenju političnih razmer v naši državi. Slovenci bodo odslej še boli uvidevali, da je njihovo mesto v obče državnih strankah, provincijalne formacije pa da treba likvidirati. Glasila SLS so nam krivična, če so tako srdita in besna nad našimi ugotovitvami o kapitulaciji klerikalstva. Resnice pač ne morejo utajiti, tem mani. ko ie vse to itak v SLS sami že celo leto takorekoč v zraku in ie šlo le za trenutek, ko se ta kapitulacija razglasi. Saj je res. da je bilo težko to stvar napraviti boli nerodno, kakor je to storil vsega spoštovanja vredni takozvani c J ugosla venski klnb». SLS stoji osramočena pod kapotn in jeclja ponižne prošnje za vstop v vlado. A končno brez blamaže se v nobenem slučaju kapitulacije izvršiti ne dajo in če se razlega zdrav smeh nad lisjakom, ki se je naenkrat znašel v pasti, ie to v teh resnih časih prijeten oddih. Sl.S bo najboljše storila, če kapitulacije nič ne lepša in nič ne skriva za grdimi napadi na SDS in njene voditelje, ampak nai rajši izvaja vse konsekvence. Prva konsekvenca je odgovoriti resno na vprašanje, je-li po likvidaciji av-tonomističnega programa ni čas za likvidacijo SLS kot ene najslabših dediščin rz pokojne Avstrije, čas za razpust provincijalne politike in čas. da slovenska politika v Beogradu zahteva svoje mesto in svoj vpliv brez separatistične primesi Ln brez versko-politič-ne navlake? V znameniu splošne nesisurnosti Vesti, da so klerikalci detinitivno odklonjeni se potrjujejo. — Dr. Korošec se vrnil v Ljubljano. — Bojni načrti pašičevcev. — Vedno ostrejša napetost med vlado in opozicijo. Porazne ugotovitve g. Pribičeviča Številke in dejstva kot odgovor na Uzunovičev očitek o ob-strukciji opozicije. — Dokumentaričen dokaz o popolni nesposobnosti režima. Beograd, 29. oktobra o. Ostra borba med opozicijo in vlado v Narodni skupščini se ie danes nadaljevala še z večjo srditostjo. Današnja seja, na kateri se je razpravljalo o nujnem predlogu dr. Pivka za sprejem zakona o dobrovoljcih je potekla v znaku te poostrene borbe, v kateri ima SDS zabeležiti lepo stvarno zmago. Vlada je morala sprejeti nujnost predloga. Razprave se je udeleži! tudi sam predsednik vlade Uzunovič, ki je napadel ooozicijo, da obstruira delo Narodne skupščine, ki jo ie nekaj minut nato vlada — zopet odgodila. Danes ie dospel v Beograd naš poslanik v R'mu g. Balugdžič. V nekaterih političnih krogih se njegov prihod spravlja v zvezo z ratifkacijo netrun-skih konvencij. OficMelno se objavlja, da g Balugdž'č orišel na donust. Znano deistvo je, da Bal"gdž'č igra zelo veliko vlogo v notranji politični s;tu-aciii in d i č°sto sodeluje Dri razpletu težjih kriz Tudi sedaj se niegov prihod to'mači s tem Rpzen teea ie danes belež'ti zelo živahno akcijo pnši-čevcev. Pašič ie tekom današnjega dne imel mnogo ooserov. med drugim' so s;a obiskal'1 Aca S*anoievie. ll!ja Mihajlovič. Ljuba Živkov'č in drugi vplivni pašičevci. lz njihovih krofov se trdi, da se enercr:čno in z u«r>eža Maksimovič, Miša Trifunovič. dr. Nin-ko Perič in dr. Slavko Miletič. Zanimivo je. da je po tej konferenci šel Miša Trifunovič na dvor baje. da se informira, kdaj pride kralj. Beograd, 29. oktobra, r. Rad. kalsko «Vreme» danes ponovno in decidirano zahteva, da mora dr. Korošec, ako hoče vstopiti v vlado, izjaviti, da ne samo priznava ustavo, marveč da se tudi strinja z duhom ustave, in da ne bo nikoli več nastopil z zahtevo avtonomije, kakor so to delali njegovi ljudje tolikokrat v Narodni skupščini, zahtevajoč revizijo ustave v tem pogledu. Po stališču, ki so ga sinoči zavzeli radikalski ministri v pogledu dr. Korošca, zahtevajoč od njega, da se sve.ano izjavi za Vidovdansko ustavo ter da se odreče vseh partikularističnih in revizi-jonističnih principov, so radikalski krogi prepričani, da .ie v vprašanju vstopa SLS v vlado nastal preokret. Zanimivo je v tem pogledu pisanje današnje «Prav de». ki navaja: Po vsem je soditi, da klerikalci ne vstopijo v vlado, marveč da se to vprašanje odloži, dočim bi se zaenkrat razgovori še nadaljevali. Zatrjuje se. da je Pašič izrazil željo, da se revidirajo odnošajj napram HSS ter da v vlado stopijo nekateri njegovi prijatelji. Nujnost Pivkovega predloga o dobrovoljcih sprejeta Lepo spričevalo za vladino nesposobnost, — Burni prizori v debati. — Skupščina zopet odgodena do 3. novembra. sedniku vlade Uzunoviču, navajajoč, da so ravno samostojni demokrati prežeti z željo za delom, a vladna večina ni sposobna in voljna, da bi vsaj zakonski osnutek spravila pred Narodno skupščino. Pribita rcsnica je torej, da obstruira samo vlada, za kar nudi najboljši dokaz dejstvo, da namerava zopet (Ugoditi seje Narodne skupščine, ker ji nima kaj predložiti in ji tudi manjka vsaka volia za resno delo. V imenu radikalov ?o poslanec Komneno-vic zahvaljuje vladi, da ie sprejela nujnost, četudi je bilo več važnejših stvari za reševanje. Sledilo je glasovanje ter jc nujnost dr. Pivkovega zakonskega predloga o dobrovoljcih bila soglasno sprejeta. Tajnik je nato čital interpelacijo poslanca dr. Budisavljeviča in tovarišev na vlado povodom kršitve ustave od strani zunanjega ministra dr. Ninčiča, Ui je poslanca Gligori-jeviča mesto odgovora na njegovo znano interpelacijo proti imenovanju Cena bega za albanskega poslanika na našem dvoru, ovadil sodišču, češ, da je s to interpelacijo raz žalil zastopnika tuje države! Vladna večina je odklonila nujnost. Narodna skupščina je nato še obravnavala prršnje in pritožbe, končno pa prešla na dnevni red: Konvencije o zrakoplovnem prometu. Zunanji minister dr. Ninčič je dal kratko izjavo, da je mednarodna komisija za zrakoplovstvo že I 1919. predložila konvencijo, ki jo je v imenu naše države podpisal tedanji poslanik Milenko Vesnič. Narodna skupščina je konvencijo sprejela soglasno. Glede nadaljne točke dnevnega reda: Volitev odbora za proučevanje konvencij o dvolastninskih posestvih med našo in romunsko granico. je bilo po včerajšnjem sporazumu klubskih šefov v ta odbor izvoljenih ti članov vladne večini? ter 9 članov opozicije. Za predsednika odbora je izvoljen dr. Velja Popovič, a od samostojnih demokratov s!a v odboru dr. Dušan Boškovič in dr. Hiuko Krizmau. Sledil je kratek odmor, med katerim so se določili člani odbora za proučitev zakonskega projekta o dobrovoljcih. Tudi ta odbor je bil izvoljen sporazumno po istem razmerju. Predseduje niu Bogoljub Kujun-džič, izmed s?niostojnih demokratov pa sodelujeta v odboru dr. Pivko in Stojan Umi-čevič. Predsedujoči je nato zaključil sejo, ter napovedal prihodnjo za sredo 3. novembra ob 10. dopoldne z dnevnim redom: Razprava o poročilu finančnega odbora glede 06nutka zakona o naknadnih kreditih za 1926-/27. Opozicija je zaključek seje in odgoditev Narodne skupščine spremljala z burnimi protesti . . . Beograd. 29 oktobra. Na današnji seji Narodne skupščine, ki je potekla vrlo burno iti živahno, se ie razpravljalo o predlo-gu poil dr Liudevita Pivka glede zakona o dobrovoljcih, katerega vsebino smo že včeraj javili Posl. dr. Pivku je obsežno obrazloži! potrebo nujnosti za ta predlog in je obenem pobil navedbe vlade, da opozicija obstruira. Ravno opozicija zahteva stvarno delo Ker pa vlada ni predložila Narodni skupščini nitj enega osnutka zakona, je tudi opoziciji onemogočeno, da bi sploh obstruirala V lepem patrijotičnem govoru je dr Pivko nato očrtal najvažnejše momente svetovne vojne, kjer so dobro-voljci igral! vidno in važno vlogo. Citira naredbo, ki je bila izdana na Krku in so z nje bile dobrovoljcem obljubljene benefici-je. Te svete obveze pa doslej nismo izpolnili. Povdarja potrebo, da se vsakemu do-brovolicu brez razlike, pa naj se je boril na srbski ali zavezniški fronti ter ne glede na strankarsko pripadnost pokloni zemlja ter se tako država oddolži sveti dolžnosti. Govor. posl. dr Pivka je bil živahno pozdravljen. Nato je povzel besedo predsednik vlade g. Uzunovič Njegov govor ie bil kratek, izzval pa je strahovit trušč Predsednik vlade ie namreč napadel opozicijo in posebno samostojne demokrate, da — obstru-irajo delo Narodne skupščine Naravno je opozicija takoj reagirala s konstatacijo, da obstruira vlada, ker ne predlaga Narodni skupščini nikakih zakonskih projektov ter ji vobče ne da pnTke za delo Nas je narod poslal sem k delu in mi hočemo delati, vi pa prova.iate obnrukcijo! — so padali vzkliki od strani ogorčene opozicije Sledeči govornik zemljoradnik Vujič se je priključi! zahtevi dr Pivka, da predlaga nujnost za zakon o dobrovoljcih, izvajajoč: Ako bi dobrovolicl b'T naseljeni v naših obmejnih krajih, bi to bila naša najboljša gard? proti zunanjim sovražnikom. Vlada in njena večina sta bili prvotno odločeni, da odk'onite nujnost Pivkovega predloga, a razpoloženje v skupščini se je tekom Pivkovega govora tako jasno pokazalo in nespreten napad g. Uzunoviča je za vlado tako poslabšal situacijo,, da ie nastal preokret Naenkrat se je dvignil minister za agrarno reformo dt Šibenik, kj je v imenu vlade iziavil, da sprejme nujnost Pivkovega predloga, ki da se vsebinsko sklada z delom interministerijalnega komiteja v vojnem ministrstvu, ki ima isti projekt za svojo bazo. Dr. Šečerov v imenu Demokratske zajednice j>ozdravlja predlog dr. Pivka in smre-jema nujnost. Nato sam. dem. dr. Lukinič ugotavlja, da se od Narodne skupščine drugega sploh ni moglo pričakovati, k->kor da sprejme nujnost, a da se upošteva, da predložen osnutek z""-ona obravnava veliko na-cijonalno vprašanje. V n"d«Hnem govoru je dr. Lukinič vrlo ostro nastopil proti pred- Beograd, 29. oktobra, p. Svetozar Pribičevič .ie da! Vašemu dopisniku tole izjavo: «Gospod predsedik vlade je na seii Narodne skupščine dne 28. t. m. in danes očital opoziciji, da obstruira. To je ponovil v svojem današnjem govoru. Pooblaščen sem. da v imenu kluba SDS to obtožbo najodločneje odklonim. Narodna skupščina .ie bila koncem meseca junija kljub protestom opoz'cije odgodena. Bila je na počitnicah polne tri mesece. Zaman smo zahtevali, da se skliče. Sestala se je šele 4. oktobra radi sprejema Cehoslovakov ter je bila še Isti dan odgodena do 12. oktobra. Sestala se je šele 13. oktobra, isti dan Pa se je odgodila radi vladine ostavke, ki pa ni bila ostavka. Pred 20. oktobrom je bila samo še ena seja, ki je sprejela novelo stanovanjskega zakona. Dne 20. oktobra se je morala vršiti seja po ustavi, da izvoli predsedništvo. toda bila je istega dne odgodena do 22. oktobra, ko se je otvorilo redno zasedanje. Skupščina je izvolila tri odbore iti je bila zopet odgodena do 26. oktobra. Ko se ie sestala, je imela pred seboj samo majhni zakonski načrtič o draginjskih dokladah oficirjem. Niti vlada niti skupšč'nska večina v odborih niso ničesar pripravile za delo v Narodni skupščini. Potemtakem. ako ne bi bili mi predložili svoje resoluc'je in svojih zakonskih predlogov. bi Narodna skupščina sploh ne imela o ničemer razpravljati. Danes, dne 29. oktobra, je Narodna skupščina zopet odgodena kljub protestom opozi- cije vse do 3. novembra. I/. icga se jasno vidi. da vlada in parlamentarna večina sabotirata delo Narodne skupščine. ne pa mi, ki Narodni skupščini predlagamo v rešenje važna narodna in državna vprašanja. Vložili smo predlog, da se vlada izreče o svoji krizi. To zahteva načelo parlamentarizma. Samo v naši državi obstoji vlada, ki ne obvešča Narodne skupščine o vzrokih svoji ostavke. Drugi dan smo vložili predlog, da sc nujno reši zakon o izenačenju davkov. To ie gotovo veliko vprašanje. Tretji dan smo vložili zakonski predlog, ki zahteva, da se razpišejo oblastne in srezko volitve. To je izvajanje ustave, gotovo veliko državno in narodno vprašanje. Danes smo vložili predlog za rešitev dobrovoljskega vprašanja. Da to ni obstruiranje, sta dokazali vlada iti Narodna skupščina, ki sta ta predlog soglasno sprejeli. Opozicija vodi obstruk-cijo takrat, kadar hoče preprečiti kako vladno akcijo v Narodni skupščini. Hr-vatsko-srbska koalicija n. pr. je v ogrskem parlamentu vodila obstrukciio proti železniški pragmatiki. po kater1 naj bi se uvedel madžarski jezik na železnicah na Hrvatskem. Ako bi mi hotel! vršiti obstrukcijo v Nar. skupščini, je nimamo voditi proti ničemur, ker ta vlada ni Narodni skupščini ničesar predložila. Ono. kar ie predložila, se v odborih ne rešuje, ker vladna večina ne prihaja na seje. To je moj odgovor v imenu našega kluba na neresnično obtožbo g. ministrskega predsednika. Alarmantne vesti o italijanskih vo?nih pripravah Po baje zanesljivih diplomatskih informacijah pripravlja Italija skupno z Grčiio in Bolgarijo napad na Turčijo. — Anglija podpira italijanski imperijalizem. Aretacije v Milanu Rim, 29. oktobra, d. Kakor piše «Tribu» na», jc policija prijela v Milanu 40 nasproti nikov fašizma. Med njim je tudi več ureds nikov komunistične «Unita». Zagreb, 29. oktobra r. Današnje »Novosti« prinašajo daljšo brzojavko iz Beograda, ki govori o vojni nevarnosti na Balkanu in o imperialističnih namerah Italije. Brzojavka je zbudila povsod veliko pozornost in pri mnogih tudi vznemirjenje. List piše: »Italijanske aspiracije na Balkanu spravljajo v veliko opasnost s tolikimi žrtvami doseženi mir, zlasti ako pomislimo na njeno agresivnost, ki ji jo narekuje potreba po razširjenju vsled preobljudenosti. novih kolonijah ob Sredozemskem morju in ohranitvi fašistovskega režima. Te aspiracije so najprej prišle do izraza v Albaniji, potem v poskusih z našo kraljevino in Madžarsko in končno v Bolgariji. Stalna napetost v odnošajih do Turčije jasno kaže tudi drugo smer italijanskih teženj. Grčija je v stremljenju po revanži za poraz v Mali Aziji še pod Pangaloso-vim režimom javno solidarizirala in identificirala svoje aspiracije z italijanskimi v Orijentu. Anglija je preveč zaposlena s skrbjo za Egipt in Indijo in z zaščito svojih interesov na Dalnjem vzhodu, kjer sc vedno boli čuti boliše-viški vpliv. Vedno boli se boji resne nevarnosti konkurence Nemčije, ki glasneje in glasneje zahteva povrnitev kolonij. Zato prepušča Anglija Balkan in del Orijenta interesni sferi Italije. To so prvi obrisi novega bloka. Zaradi ravnovesja se istočasno pojavljajo obrisi drugega, kontinentalnega bloka, ki se bo po potrebi ustanovil sam od sebe takrat, ko bo prva skupina držav začela izvajati svoje imperi-jalistične težnje. Na tej drugi strani se bodo našle Francija, Nemčija, Rusija, Jugoslavija, Turčija in najbrže tudi Češkoslovaška. Poleg vsega tega dajo mnogo misliti nedavni sestanki Chamberlaina in Mussolinija na eni ter Brianda in Stre-semanna na drugi strani, pa tudi bivanje nekaterih naših političnih prvakov in državnikov v Par zu. Ne smemo pozabiti na daljši obisk bolgarskih državnikov Burova in Molova v Londonu in Rimu. Ni dvoma, da kažP napa-dalno-imperijalist čne tendence vsekakor prva skuoina držav. Aspiracije Italije, ki jih podpira Anglija. so v pni vrsti naperjene proti Turčiji. Nezadovoljna s kolonijami v Tripolisu. ki nimajo razen strateške nobene prave koristi, hoče Italija razširiti svoje kolonije na račun Turčije. Tudi mora Italija pokazati razen diplomatskih šp vojaške uspehe, da zadovolji fašizem. Po zanesljivih informacijah iz mero-dajnih diplomatskih krogov sta Balkan in Oriient na predvečeru novih vojnih zapletljajev. Ako se ne revidira sedanje vojno in osvajalno razpoloženje, se more govoriti ne samo o krizi Društva narodov, ampak tudi o miru v Evropi in Aziii. Zakaj ItaPja hoče izzvati vojno s Turč'io. Dn vojna nr!de baje nri-hodnje poletje, ako ne že poprej. Ra- zen Italije bi napadli Turčijo tudi Grčija in Bolgarija. Grčija bi si vzela del svoje prejšnje posesti v Mali Aziji, ki ga je izgubila pred par leti v vojni s Turčijo. Bolgarija pa bi dobila sedanji turški del Trakije z gotovimi korektu-'raml meje proti Grčiji. S tem bi dobila tudi toliko zaželieni dostop do Egej-skega morja .preko Dedeagača in Ka-vale. Italija bi si vzela od Turčije južne pokrajine Male Azije. Anglija bo sicer podpirala akcijo Italije. Grčije in Bolgarije, vendar ne bo aktivno posegla v vojno Zaradi nove vojne nevarnosti izgrajuje ItaUja že seda.i velika pomorska oporišča na Dodekaneru iu Rodu. Italijanske tvornice inunicije in drugega vojnega materijala delajo s polno paro dan in noč. Italija oboro-žuje z največjo naglico Grčijo iu celo Bolgarijo, kar jp v očitnem naSprot-stvu z določbami mirovne pogodbe. \ Italiji računajo, da bo zlasti Bolgarij i do poletja sposobna za uspešno ofenzivo. Kakšne ooslediee bo imela nova vojna na Balkanu, ako pride do n.ie, mir v ostali Evropi, tP težko reči. Dnevi italijanskega parlamenta šteti Rim, 2V. oktobra, o. Danes je bil pr; >iuv soliniju predsednik zbornice Casertano in imel z njim dol^ razgovor o predstoječem zasedanju parlamenta. Senat bo najbrže sklican za 16., zK>niit.:i pa za koncem n-.»-vcnibra. Zbornica bo imela kakih deset sej. nakar se odgodi do februarja, da razpravlja o proračunu za leto 1927/28. Ko so nekateri manifestantje te-kom včc. rajšnjega govora Mussolinija na trgu Cu-lonna vzklikali: «Dol s parlamentom!«, jc Mussolini dostavil: -.Je že dovolj doli!« Ta opazka Mussolinijeva daje danes ultrafaši. stovskemu «linperu» povod, da zahteva v uvodniku vnovič, naj se italijanska zborni ca nadomesti s takozvanim zborom korpo racij, kakšnega predvideva reforma senata .lasno je, da so dnevi italijanskega parla menta šteti, kajti občinski zastopi so bili v Italiji že odpravljeni, p >krajinski »veti. izvoljeni nu podlagi splošne in enake volil« ne pravice, pa bodo odpravljeni v najkraj> št m času. Nekateri poučeni krogi pravijo, da bo poslansk ■ zbornica umrla naravni.-smrti, ko p-^teče njena zakonodajna moC leta 1929. Bombni atentat na podpredsednika čeke Varšava, 29. oktobra, d. Kakor pišejo li= sti, jc v Moskvi vrgel neznanec bombo pod avtomobil podpredsednika čeke Jagodo. Bomba se jc razletela, ranila šoferja m zelo poškodovala avto. Jagoda je ostal nepu; škodovan, ker je par trenutkov poprej sto* pil z voza. Atentator je pobegnil. Ukradeni poljski mobilizacijski načrti Berlin, 29. oktobra, (be.) Iz vojaškega urada na Poljskem so tatovi odnesli tajne mobilizacijsko načrte. Zanimive izjave romunskega zunanjega ministra Rumunsko-madžarska personalna unija plod fantazije. — Važnost pogajanj med Beogradom in Budimpešto. — Napetost med Malo antanto in Madžarsko ponehala. Cluj, 29. oktobra, d. Zunanji minister Mi-tiiineu je podal dopisniku tukajšnjega madžarskega cKeleti Ujsagas nekaj izjav o raz- merju mod Rumunijo in Madžarsko. Med drugim je dejal, da je rumunsko - madžarska personalna unija plod fantazije, ker ni zanjo podlage. Minister vsaj ne ve ničesar o tem, da bi se bila ali da se vrie taka pogajanja. Mitilineu ni v nikaki zvezi s to stvarjo in misli, da ni nikogar ne v Rumuniji in ne na Madžarskem, ki bi se posebno zavzemal za personalno unijo. Kar ee tiče problema rumunsko - jugoslovensko - madžarskega trializma. je rekel minister: <0 tem čujem prvič. Reči Vam pa morem, da ni izključeno, da pride kdaj do zveze med temi tremi sosednimi državami. Pri tem mislim na neke vrste srednjeevropski Locarno. Toda tudi tu se ne da govoriti o konkretnih dejstvih. Glede možnosti personalne unije med Madžarsko in Jugoslaviji je izjaril, da so kolikor je njemu znano, po-eajanja t teku, ki naj služijo skupnemu miru. Rumunska vlada je o stanju pogajanj med tema dvema državama popolnoma informirana in se zelo zanima za potek pogajanj. Vendar mislim, da je personalna unija med Jugoslavijo in Madžarsko zelo oddaljena in negotova stvar, čije prave podlage nikakor ne morem videti. Če pa jusosloven-sko - madžarski dogovor učvrsti mir, potem bo Rumunija to zbližanje seveda le z vesoljem poBdravila. Zakaj tako zbližanje utegne imeti podlago za važne spremembe v Po-donavju. In tu moram naglašati pravkar omenjeni srednjeevropski Locarno. Gospodarska pogajanja, ki se baš vrše med obema državama, se morejo smatrati kot prva etapa te velike ideje, ki bo ogromnega pomena za gospodarski napredek podonavskih držav.» 0 odnošajih med Rumunijo in Madžarsko je rekel Mitilineu. da so popolnoma normalni. Sicer se še ni posrečilo vzpostaviti predvojno razmerje med njima. Zakaj mnogo je še nerešenih vprašanj, ki izvirajo iz trianon-ske mirovne pogodbe in ki jih bo treba še urediti. Mogoče pa je, da se sklene med Rumunsko in Madžarsko pogodba, ki se bo nanašala na vsa ta vprašanja. Rumunija je pripravljena k temu. Trenotno sicer ni političnih pogajanj med obema državama. Sedanji gospodarski pregovori so le podrejenega pomena, vendar teko dalje. So to pogajanja, ki se nanašajo na lastništvo, obmejno politiko in druga spoma vprašanja, nastala iz povojnih razmer. Na vprašanje, kakšno je razmerje Madžarske do Male antante. je odgovoril končno minister: tOdnošaji so zadovoljivi. Napetost, ki je obstojala več let. je precej ponehala.> Po šestih mesecih angleške rudarske stavke b, London, 27. oktobra. Te dni poteče pol leta, odkar je izbruhnila orjaška stavka britanskih prc-mogarjev. Ob tej priložnosti bo vsekakor zanimala kratka ocena današnjega stanja stavke, njenih posledic za angleško gospodarstvo ter izgledov za bližnjo bodočnost. Vzroki, zakaj je prišlo do stavke, so znani. Vendar ne bo morda odveč, da si jih s par besedami pokličemo v spomin. Na ta način bomo mogli oceniti, ali je kateri teh vzrokov v polletni borbi odstranjen in koliko se je s tem oia-čalo upanje za bližnjo likvidacijo tega, morda največjega industrijskega konflikta, kar jih pozna zgodovina. Lansko leto je Ba!dwinova vlada preprečila grozečo rudarsko stavko s tem, da se ie obvezala dajati pasivnim premogovnim podjetjem tekom devetih mesecev podporo iz državne blagajne. Tako se je omogočilo, da so se mezde britanskih rudarjev obdržale na dotedanji višini. Med tem časom je posebna kraljevska komisija raziskovala vzroke za krizo britanske premogovne industrije in izdelala svoje poročilo, v katerem je predlagala v bistvu sledeče: Sedemurni delavnik naj ostane v veljavi, pač pa nai se v pasivnih rudnikih znižajo plače do take mere, da bi postali taki rudniki zopet za življenje sposobni. Ukrenilo naj bi se vse potrebno, da se izboljša tehnična in komercijalna. stran v premogovni stroki. Manjši rudniki naj bi se združili v večje družbe, oni rudniki, ki bi navzlic tem ukrepom ostali pasivni, pa naj bi se zaprli. Sleherna državna podpora naj bi se ukinila. Lastniki rudnikov so bili pripravljeni sprejeti sklepe kraljevske komisije. Po njih bj mogli znižati mezde v pasivnih rudnikih, dočim bi drugod ostale stare plače. Delavci pa so predloge rudarske komisije z vso odločnostjo odklonili. Njihovo geslo je bilo: niti za minuto daljše delo. niti za vinar nižje mezde! Ostali so prejkoslei na stališču, da mora veljati za vse premogovnike ista mezdna pogodba. Če država ne mara plačevati podpor pasivnim rudnikom, pa naj sama prevzame vse premogovnike v lastno upravo. Spričo tega odklonilnega stališča so lastniki naznanili delavcem nove tarifne pogoje, ki jih ti niso marali sprejeti, marveč so stopili v stavko, Zastavkalo ie nad milijon premogarjev, ki so jim priskočile na pomoč tudi ostale važne industrijske panoge. Toda vlada in podjetniki so bili pripravljeni in v kratkem se ie posrečilo zlomiti splošno stavko. Preinogarska stavka pa se ni ubila in ni likvidirana niti sedaj. Vsi posredovalni poskusi so propadli. Po šestmesečni borbi je stanje v Angliji nekako sledeče: Stavka še vedno blizu enega milijona rudarjev. Dočim je pred 1. majem znašalo število uradno vpisanih brezposelnih 1,100.000. se je vsled stavke pomnožilo to število za pol miii.iona. Seveda tu niso všteti stavkajoči. Skupaj s temi je danes v Veliki Britaniji 2,600.000 ljudi brez dela. Na delo se je doslej vrnilo 253.000 rudarjev. Odstotek delavoljnih je silno različen v posameznih pokrajinah. Najboljše se drži stavka na severu v grofijah Durham, Northumberland in Cum-berland. kjer se je vrnilo na delo le 2 in pol odst., in v waleških rudnikih (8 odst.). In še ti so deloma samo varnostno osobje! Najslabši pa je položaj za stakajoče v Nottinshamshire. Der-byshire in Leicestershire. Tu dela^ že 70 odst. rudarjev, v sosednji grofiji \Var-wicku celo 93 odst. Število rudarjev, ki so se vrnili na delo, znaša blizu 90 tisoč samo v grofijah Derby in Nottins-ham. Škoda, ki jo je doslej povzročila stavka, znaša po zmernih navedbah 300 milijonov funtov šterlingov (t. j. 82 milijard dinarjev), kar je toliko kot 1,6 celoletnega proračuna Velike Britanije. Čeprav je torej škoda ogromna, je vendar manjša, nego se je pričakovalo. Zakladni kancelar Churchill je izjavil pred nedavnim: «če bi nam v aprilu prerokovali, da bo trajala stavka tako dolgo jn bi nas vprašali, na koliko bi ccnili po njej povzročeno škodo, bj navedli vsaj desetkrat večjo vsoto nego jo sedaj navajajo uradne statistike.* Pomanjkanje premoga je občutno, nikakor pa ni katastrofalno. Po uradnih podatkih so v septembru uvozili v Anglijo 3,940.000 ton premosa, to je približno četrtino normalne porabe premoga. Nekako enako količino ga je izkopalo 240.000 na delo se vrnivših rudarjev. Potemtakem razpolaga Anglija s polovico premoga, ki ga rabi. Pomanjkanje premoga seveda občutijo ostale industrije. Tako dela samo 5 visokih peči od 470, kolikor jih je v Veliki Britaniji. Vendar situacija ni obupna. Železnice vozijo po partedenskih omejitvah zopet normalno. Avtomobilska industrija uspeva sijajno, plovbene družbe so si imenitno opomogle in delajo kolosalne dobičke s prevozom premoga iz inozemstva. (Največ prihaja premog iz Amerike, Poljske, Nemčije in češkoslovaške. Iz Belgije prav malo, a iz Francije nič) Premog za domačo porabo ie drag, nabaviti pa ga ni težko. Cena plinu in elektriki je le neznatno narastla. V splošnem se laliko reče, da je stavka težko udarila Veliko Britanijo, vendar se pričakovanje stavkovnega vodstva niti izdaleka ni izpolnilo. Vse kaže, da delavstvo navzlic izredni žflavo-sti in požrtvovalnosti le ne bo doseglo svojega cilja. Tega se zavedajo podjetniki, ki postajajo vedno samozavestnejši. Z vso gotovostjo računajo na polom stavke, zato ne marajo nobenega kompromisa. Zahtevajo, naj se vrnejo rudarji na delo pod pogoji, ki' jitn jih diktirajo lastniki rudnikov. Tudi vodstvo rudarske zveze že uvideva težavni položaj. Navzlic podporam drugih sindikatov in prispevkov iz Rusije postaja beda vedno večja. Zadnja Cookova kampanja med delavoljni-mj ni uspela. Zopet so se novi tisoči vrnili na delo. Večina se sicer še krepko drži, toda nade na zmago ni več. Glavni vodja stavke Cook izjavlja, da bi takoj priporočil povratek na delo, če bi podjetniki pristali na dnevno mezdo 10 šilingov v vseh rudnikih. Podjetniki pa odločno odklanjajo enotno pogodbo za vse rudnike. Zdi se. da bi zdaj Cook pristal tudi na to zahtevo, samo da reši sedemurni delavnik. Vlada podpira podjetnike. S posebnim zakonom je dovolila osemurno delo v rudnikih. Računajoč s krahom stavke, se umika posredovanju med delavci in lastniki. Odklonila je tozadevni najnovejši poziv glavnega odbora strokovnih zvez, češ naj se delavci pomenijo neposredno s podjetniki in grozi celo s posebnimi ukrepi za zaščito delavoljnih rudarjev. V petek se sestane izvršilni odbor rudarske zveze z glavnim svetom Trades Uniona. Pričakujejo se novi predlogi od strani delavcev za likvidacijo konflikta. Vendar ni verjetno, da bi bili tj predlogi po godu podjetnikom. Tako bo ogromna rudarska stavka v Veliki Britaniji stopila v drugo polletje. Poitaliiančevanje Istre Rim. 29. oktobra, o. Današnja «Gazzetta l fficiale« objavlja dekret, ki pravi, da do. bi naučai minister pooblastilo, naj poskrbi za številna šolska poslopja v Istri, kjer so dosedanje ljudske šole dosegle uspehe med prebivalstvom v smeri «asimilacije». Mini* ster naj nakaže za nova šolska poslopja v Istri vsako leto po en in četrt milijona lir, začenši že letos. Komunistična konferenca v Moskvi Moskva. 29. oktobra, d. Na včerajšnji seji je 15. konferenea komunistične stranke po kratki debati o poročilu Buharina o mednarodnem položaju in delovanju komunistične stranke v okviru komunistične internacijonale — debate se ni udeležil noben saatop-nik opozicije —. odobrila v soglasno sprejeti resoluciji delovanje predstavnikov stranke in obsodila najodločneje frakcijonalno delovanje opozicije proti komunistični interna-rjjonali. Konferenca je tudi odobrila sklepe nekaterih sekcij komunistične internacijo-,iale ter pred kratkim sprejete sklepe plenarne seje osrednjega odbora in osrednje Kontrolne komisije o odstavitvi Zinovjeva o;i mesta predsednika komunistične internacijonale. Notranji razkroj vladnih strank 1 v Sloveniji Zanimiva pojasnila glasil slovenskih radičevcev in radikalov. Glasili vladnih strank v Sloveniji sta istočasno načeli poglavje o lenobi, nedelavnosti in zaspanosti svojih organizacij, člankar »Kmetijskega lista« naslavlja svoj članek: »Medelavne politične organizacije« — in izvaja, da v SKS ne vlada tista potrebna delavnost.. Pucljev list zvrača krivdo na krajevne organizacije SKS ter podeželske člane svoje stranke očitajoč jim zaspanost, nedelavnost češ, da pri a.iih o »kakem prosvetnem delu ni ne duha ne sluha«. V takem kraju zbudi ljudi k večjem novica, da so se iantje v pijanosti stepli ter enega ubili, drugikrat, da so enega zaklali ter mu je moral iti duhovnik na spoved.« Torej jako ostra in uničujoča sodba Pucljevega lista iz krajev, kjer so na krmilu njegovi ljudje. K temu navezuje člankar, da odbor krajevne organizacije tudi ni na mestu tam, kier ima v občinskem zastopu pet (!) volilcev SDS tri odbornike in tudi ne tam, kjer ima SLS podružnice Kmetijske družbe popolnoma v svojih rokah, četudi je nad polovico pristašev SKS. Nato nastopa Pucljev list proti večjim posestnikom ter priporoča, naj krajevne organizacije te ven pomečejo, češ: Predsodki, da naj dobijo posamezni člani odbora šaržo po velikosti svojega posestva in po njihovem premoženjskem ugledu, morajo pasti. Stranki bo več koristil član odbora, če ni premožen, a je poštenjak in ima volio za delo, kakor pa veleposestnik, ki za organizacijo nima časa, še manj pa voljo do dela.« Dosedaj se je Puclieva stranka naslanjala večinoma le na večje in imovitejše posestnike. Na koga se bo, če izrinejo ljubljanski zeleni generali iz podeželskih organizacij še te, ni jasno. Vprašanje je tudi, če bodo oni Pucljevci, ki so boljši posestniki, mimo požrli očitke, da nimajo volje do dela ter pozive v »Kmetijskem listu, da naj se mesto njih izvolijo v podeželske organizacije poštenjaki, ki imajo voljo za delo«. Za nas je le to zanimivo, da »Kmetski list« sam priznava, da je v SKS večinoma vse zavoženo in zanemarjeno. To le dokazuje, da čakajo bridka razočaranja tudi delavne organizacije, katerih je po trditvi »Kmetijskega lista« itak »žalibog zelo malo...« Malo bolj veselo in originalneje je zaokro žen naslednji člančič v kočevski »Samoupra vi«: »Predsednik Okrožnega odbora NRS za volilfto okrožje L.iubi.iana-Novomesto (de žela) še vedno ni sklical seje Okrožnega odbora, dasi bo kmalu že dve leti . minulo, odkar se je zadnja vršila. Vzpričo take nedelavnosti, da ne rečemo zanikrnosti predsedstva izginjuje.io v tem okrožju ena radikalna organizacija za drugo. Po krivdi predsedstva Okrožnega odbora smo na tem, da radikalna misel v tem okrožju zaspi. Zabeležiti je rapidno nazadovanje. Ako kdo v Beogradu kaj drugega trdi, govori ve-doma neresnico. To pa ne ugotavljamo zato, da bi morda koga osebno dražili, ampak iz namena, da bi se predsedstvo zganilo k statutnemu delu. Kdor ne mar* ali ni sposoben za predsedstveno delo, naj se ne podi za takimi mesti. Čast ni nič, delo je vse. Torej gospodine Niko (to je namreč gespod Županič. op. ur.) — ali bo kaj, ali ne bo še nadalje nič? Ali naj popolnoma za. spimo?« Videti je torej, da vladajo v obeh vladnih strankah v Sloveniji — pri radičevcih in radikalih — prav idilične in nadebudne razmere Stalnost železničarjev odgodena Navzlic vsem protestom železničarskih organizacij in argumentom opozicije so radikali in radičevci odobrili predlog prometnega ministra. Beograd, 29. oktobra, p. Popoldne je imela sejo sekcija za pretres zakonskega načrta o podaljšanju nestalnosti prometnega osebja Čl.. 305 zakona o prometnem osebju se sedaj glasi takole: »V času do 1. septembra 1929 lahko prestane služba ter se državni promet ni uslužbenci smejo premeščati tudi mimo pogojev, ki so določeni po zakonu o državnem prometnem osebju od 28. oktobra 1923« Radi te srjiizacije se ie razvila dolga razprava. Najprej je prometni minister izjavil, da je bilo potrebno izvesti to izpremembo radi organizacije prometne službe, razen tega pa tudi iz važnih razlogov, ker so še t.uii elementi v železniški službi, katere je treba premestiti od meje v notranjost dežele in s tem tujce, prisilili, da se dobro nauče našega jezika, kar jim ni bilo mogoče r.a meji, kjer so bili v neprestanem stiku z inozemskim prebivalstvom. Od opozicije so se posebno dr. Svetislav Popovič, Agatono-vič in Kurbegovič odločno izjavili proti temu predlogu, naglasili, da razlogi prometnega ministra niso osnovani ter da ministra vodijo strankarski razlogi. Debata ie bila zelo živahna. Poslanec Popovič je konsta-tiraJ, da od stalnosti uradnika zavisi dobra administracija: nestalni činovnik — slaba administracija. Domneva, da se bo navedba prometnega ministra, češ da državni interesi zahtevajo, da se uradniki od meje premestijo v notranjost države, da bi se naučili jezika, izrabljala v politične svrhe. Klerikalec Žebot je mesto, da bi napadel vlado, napadel — bivšega prometnega ministra Svetislava Popoviča. Ko pa je opozicija na njegove besede pripomnila, da Popovič ni sedaj prometni minister, ki je predloži) ta zakonski načrt, so se vsi prisotni ironično smejali klerikalnemu govorniku. Potem je poslanec Vilder (SDS) dokazoval, da vlada jemlje železniškim uslužbencem stalnost samo iz strankarskih razlogov. Navedel ic nekaj primerov. Navedba prometnega ministra da vlada želi organizirati železniško službo, ne stoji, ker bi moral imeti minister kak načrt, po katerem naj bi se to vršilo. Takega načrta pa minister nima. Radikali in radičevci so požvižgali na vse argumente ter odobrili predlog prometnega ministra. Iz finančnega odbora Beograd, 29. oktobra, n. Finančni odbor je imel danes popoldne sejo. na kateri je bilo najpreje prečitano poročilo poljedelskega ministra o zaščiti ribolova na Ohridskem, Prespanskem in Dojranskem jezeru. Ker je poročilo zelo pomanjkljivo, se je sklenil«, da se vrne ministru z zahtero. naj po»!ie novo pregledno in strarno poročilo. Nato je bilo prečitano poročilo državne tovarne svile v Pančevu, iz katerega je razvidno, da tovarna ni rentabilna. Odbor se bo o tem pečal še na prihodnji seji. Povodom poročila Brodarskega sindikata za leto 1925. se je konštatiralo. da je to poročilo nepravilno, ker se iz njegove bilance ne more dobiti nobena prava slika. Naročilo se je prometnemu ministru, da pozove odbor za likvidacijo Brodarskega sindikata, da mora njegovo likvidacijo izvesti v roku 1 meseca, in sicer prav do konca. Razen tega se je sklenilo, da se pozove vladni komisar rečne plovidbe, da odboru ustno poroča. Ako bo potem potrebno, bodo štirje delegatje odbora pregledali delo rečne plovidbe. Na vprašanje, kaj je z zakonskim predlogom za pomoč poplavljencem v Sloveniji, je predsednik oi-govoril, da je bil zakonski predlog poslan poljedelskemu ministru in da je na podlagi tega ministrski svet odobril gotovo podporo. Ni mu pa znano, koliko. Nato je bila seja zaključena, prihodnja pa se bo vršila 3. novembra. Politične beležke Klerikalna demagogija z železničarji Zadnje dn' se je »Slovenec« razburjal radi vladne nakane, da se podaljša nestal-nost prometnega osobja za tri leta. Mi smo sicer vedeli, da klerikalci pri pogajanjih za vstop v vlado niso postavili nobene zahteve, da se nestalnost prometnega osob.ia ne podaljša, odnosno predlog prometnega ministra umakne, vendar pa smo v interesu stvari molčali in nismo hoteli klerikalnega hinavstva takoj razkriti. Včeraj pa je prišel predlog prometnega ministra za podaljšanje nestalnosti železničarjev pred skupščinski odsek in glej! Mesto da bi klerikalni poslanec Žebot napadel sedanjega ministra prometa, čegar predlog je to bil, se je spravil s svojimi napadi na opozicijonal-nega poslanca in bivšega ministra Svetislava Popoviča, ki je režim ostro prijemal. Klerikalni režimski kulukarji so dobili za to takoj v skupščini zasluženo lekcijo, treba pa je, da obračunajo za to neiskrenost in hinavstvo s l^erikalci tudi železničarji. Vsaka stvar ima svoje meje, a demagogija klerikalcev presega že vse gra-nice. Nov mučenik Slovencu? sporočajo iz Primorja naročniki, da italijanske oblasti plenijo vse ti«te številke, v katerih piše o Italiji, odnosno o naših ljudeh onstran meje. Od tega strašnega preganjanja si mučeniški obeta vsaj ta dobiček, da bo odslej našel milostno sodbo v očeh pri fašistovskem režimu tako priljubljen, da bo kmalu ediui -.lovenski list, ki ga smejo Slovenci v Italiji čitati. Na smo cpozorili le S1 o-vence ter jih svarili pred njim. Ako je Slo venec« iz Beograda, da se tamkaj za vstop SLS v vlado potegujeta i »slovegačka, radikala Niko Zuapnič in Emil Štef.anovič, ki obenem pridno zabavljata proti dr. Sajovicu iz Kočevja. Dosedaj r,i bilo sigurno, sedaj pa bo menda že, da z vstopom SLS v vlado ne bo nič. Zveza ljubljanskih in mariborskih radikalov s klerikalci že rodi svoje sadove. Ta zveza ie bil le stolček, ki so ga slovenski radikali pristavili klerikalnim poslancem, da lažje zlezejo v ministrske fotelje. In ko bodo gospod'e klerikalci v ministrskih in velikožupanskih foteljih, bodo slovenski radikali stali ponižno pred vratmi, premišljevaje, če naj pritisnejo za kljuko in poprosijo vladajočo gospodo za to in ono. Sovladje radikalov in klerikalcev v Beogradu je le logični zaključek zveze, ki so jo v Sloveniji započeli ljubljanski in mariborski radikali. Ako slovenski radikali doma v Sloveniji z dejanjem pokažejo, kot Je bilo to ob volitvah v Trgovsko in obrtno zbornico, da so njih" interesi s klerikalci skupni, nimajo beograjski radikali nobenega povoda, da ne bi storili isto, ker klerikalci njih ne žuWo in ne ogrožajo. Klerikalci so nekatere slovenske radikale dobro speljali na led, da so dobili legitimacijo za beograisko vlado. Točno po receptu: Kdor zaničuje se sam . . . NT?! Ta notica je doslovno prevzeta iz kočevske »Samouprave«, glasila slovenskih radikalov! Klerikalna jalovost Kakor so klerikalci zdaj v svoji vladi-novski nervoznosti popolnoma jalovi, tako se jim tudi vse drugo delo zdi brezplodno. Naravno, da tudi predlog sam. dem. dr. Grisogona za pospešitev oblastnih" volitev proglašajo za brepiodno demagogijo hi niso postavil! govornika v Narodni skupščini, četudi bi pospešitev oblastnih volitev ustregla njihovi glavni zahtevi, Iri pravijo, da so jo stavili za vstop v vlado. Za brezplodno proglašajo vso sejo Narodne skupščine, četudi so se z zahtevo in predlogom samostojnih demokratov solldarizirali predstavniki vseh' tistih opozicijskih skupiti, ki jih" je »Slovenec« vsa zadnja leta kova! v nebesa. Za nas je seveda irrelevantno, kako se klerikalci skuiajo prfHzniti radikalom. Registre njihovega ponujanja poznamo vse. Eno pa lahko klerikalcem primarno: da so se z obnašanjem v zadnjih dneh izkazali za izvrstno sposobne, da postanejo tretji v zvezi lenuharenja in ciničnega ignoriranja aktualnih potreb ljudstva. 7.a*i naj blagovolijo dalje pljuvati v lastni žep! Dvignila je žaba nogo ... Poznate to zgodbo, ne? Videla je žaba konja podkovati, pa ie tudi ona privzdignila nogo... V beograjski »Samoupravi« je neki »vrlo ugleden« radikal iz Ljubljane priobčil dopis, da je ljubljanskim radikalom pade! kamen od srca, ko je bil gerentski svet odpravljen in je za komisarja prišel g. Mencinger, ki da je »ak-radikal«. Samostaiska zastava je odpravljena, mesto nje plapola, radikalska. Mi slovenački radikali smo sicer za občinske volitve v Ljubljani, zanie-vamo pa, da se »pre svega ispita rad bivših gerenata«, Sila, ti slovenački radikali in n -hov »vrlo ugledni« avtor tega dopisa. Dvignila je žaba nogo ... Hrvatski Sokoli žalujejo Zagrebška »Riječ* beleži, da je biia včeraj na poslopju separatističnega Hrvatskega Sokola na Wilsonovem trgu izobešena hrvatska zastava na pol droga. To menda v znak žalosti, da so Hrvati na dan 29. okt. prekinili zvezo z avstro-ogrsko monarhijo. »Riječ« komentira, da se tak nečuven- izpad lahko zgodi samo zato, ker vlada pr<">-unarodni sporazumaški režim, pod katerim se nasprotniki narodnega edinstva čutijo svobodni kakor v letu 1924 pod prvo vlado sporazuma. Tako provokatorsko pričakujejo Hrvatski sokolaši praznik Osvobeje-nja, a v par dneh bodo paradifali pri odkritju Strossmaj-erjevega spomenika v navzočnosti kralja. Absurdi se v naši drža^ mračno gomilijo. Pametno svarilo Današnja »Reč« piše, da je preje! rad-kalski klub od svojih prijateljev iz Slovenije spomenico, v kateri ostro protestirajo proti konvencijam z Italijo in hkrati zabavajo, da se ukine koalicija z radičevci. Ta zanimiva spomenica pravi med drugim: : Mnogi bi lahko vprašali, kdo je večji zločinec, ali Radič alj oni, ki gre z njim, aH pa oni, ki z njim paktira in vzdržuje u$r>-depolni sporazum nedelovanja. Vsega tega nam je že dovolj, ako nočemo, da se nam smeje ves svet. Vrzite od sebe sedan odijozai in lainjivi sporazum! Naš položaj je že začrtan in določen v ustavi. Izvrstno razpravo o tem je napisal g. Svetoza: Pribičevič v »Jutru«. Njegova izvajanja so točna, logična in edino pravilna.« Spomenica pravi na koncu: »Vse konvencije je treba znova proučiti. Ako želi Italija od na= imeti koristi, mora najprej nehati z ubijanjem našega nesrečnega naroda preko meje. Italili smemo dati le toliko, kolikor aam daje. V konvencijah ii smemo dati le toliko, kolikor same predvidevajo. Italijanom -e nikakor ne sme dati možnost, da se raz--'irjjo pri nas na škodo našega siromašnega naroda.« Kdo so ti radikali, k! tako trez- in pametne nasvete dajejo svojim beo-- rajskim poglavarjem, nam žal ni znano. Naši kraji in ljudje Suhi bajer Ljubljana, 29. oktobra. Na ljubljanskem vojaškem strelišču sniva še danes večni sen 20 žrtev pobesnelih avstrijskih trinogov m solda-teske. Žalosten je pogled na ta nenavadni božji vrt. Ljubljana je pozabila na njega. Letos so oskrbo grobov prevzeli šentjakobski, krakovski in trnovski — bivši vojaki. Na deset tisočih okrašenih grobovih širom domovine bodo na dan Vseh mrtvih gorele lučice v spomin pokojnih, a kako veliko je število pozabljenih, zapuščenih grobov naših junakov — raztresenih po bojiščih za našo svobodo. Daleč smo v letih svobode zaostali za drugimi kulturnimi narodi, ki so se vse drugače oddolžili spominu žrtev padlih v svetovni vojni. Slovesnost bo v pondeljek 1. novembra ob pol 11. uri na vojaškem strelišču. Cerkvene obrede bo opravil gospod župnik Janko Barle, žalostinke pa bo zapelo znano in požrtvovalno šentjakobsko pevsko društvo. Ljubljančani, spomnimo se ta dan pokojnih na Suhem bajerju. Iz delovanja mariborske JČ lige Maribor, 27. oktobra Mariborska jugoslovensko - češkoslovaška liga je pričela z intenzivno zimsko delovno sezono. V počitnicah je imela že tri odborove seje, katere se vedno udeležujejo vsi odborniki, če le niso zelo nujno zadržani. Povprečno je prisotnih po 10—14 odbornikov. Na novo je bil kooptiran v odbor primarij dr. Mirko Černič. Liga je razpravljala pri zadnjih sejah važne zadeve, kojih nekatere objavljamo, ker so zanimive tudi za širšo javnost. Po čeških listih je opažati pomanjkljive informacije o jugoslovenskih zadevah. Tozadevno opozorilo je sklenila poslati liga informačnemu oddelku čsi. zunanjega ministrstva v Pragi. Podpredsednik svetnik Knop pa je prevzel stalno poročanje o li-ginem delovanju in podrobnih aktualnih zadevah v češke liste. O svojih važnejših sejah pošilja liga prepise zapisnika konzulatu ČSR v Ljubljano in centrali CJ lig v Prago, da se izvedejo eventualni sklepi tn želje, ki spadajo v delokrog teh korporacij. V parlamentarni odbor, ki se je nedavno ustanovil ob priliki obiska čsl. parlamentarcev, naj pridejo tudi zastopniki lig, da bo zasigurana kontinuiteta in smotrenost delovanja. — Tečaje češkega jezika bo skušala liga tudi letos organizirati, po možnosti skupno z Ljudsko univerzo in bo v to svrho pritegnila k sodelovanju zlasti profesorje in sokolske organizacije. S Češkim klubom je liga stalno v prijateljskih stikih in se člani udeležujejo tudi klubo-vih izletov v okolico. Proslave ->28. oktobra«, ki se vrši 30. oktobra v Narodnem domu, se udeleži liga korporativno. Ponovno je liga razpravljala tudi o gospodarskih vprašanjih. — Zadnjič je odbor pretresal zadevo čeških avto-podjetij pri nas. Odbor je sklenil pozvati naše javne korporacije s strani občine, da nakupujejo avtobuse pri čeških družbah, če nudilo enako kulantne pogoje kot druge neslovan-skc tvrdke. Zahtevamo pa, da imajo češke avto-drtižbe pri nas slovenske zastopnike (Tatra) Praška liga je bila naprošena za zadevno posredovanje. Ona naj tudi apelira na češke trgovce, da ne korespondira-jo v Jugoslavijo v nemščini in ne pošiljajo sem nemških agentov. — Podružnica JC lige v Plznu »Jugoslavija«, kj spada med najagilnejše na Češkem, je sporočila, da priredi junija prihodnjega leta turnejo po Jugoslaviji s predavanji o Češkoslovaški. Pride okrog 30 članov. Mariborska liga je to vest iz Plzna, kjer so naši ljudje že ponovno uživali češko gostoljubje, r veseljem sprejela hi bo organizirala bivanje lige v Maribora, zlasti prenočišča pri zasebnikih. — Konzulat ČSR se naprosi za film o čsl. armadi. Odborniki so pri tem opozarjali, da bi morali imet; naši kino-podjetniki zveze s češko filmsko industrijo, ki nudi pravkar izredno zanimive filme. Mariborski občinski svet Maribor, 2S. oktobra Na današnj; seji je predlagal Narodni blok, da se uvede nov davek, ki se uporabi za zgradbo novih hiš. Pobira naj se v to svrho petprocentna doklada tia najemnine. Predlog je bil izročen finančnemu odseku. Hišni posestniki so vložili dve vlogi. V prvi predlagajo, uaj se glede na povišanje najemnine sorazmerno zniža gostaščiua, in sicer od dosedanjih 37 na 15 odstotkov. Dalje, da naj občina ne pobira več okrajne doklade, kakor v Ljubljani, Ako pa bi bila pripravljena prevzeti v svojo režijo izvažanje greznice in smed iz hiš, bi bili hišni posestniki pripravljeni plačati nadaljnjih 5 odstotkov gostaščine. V drugi vlogi zahtevajo posestniki, naj se oproste vse stavbe, zgrajene od 1. januarja 1924, vseh občinskih davščin Tudi ta vloga je bila izročena finančnemu odseku. Na vlogo socijalistov glede »Slovenčevc« notice o prenapolnjenju mestnega dekliškega zavedšča je župan odgovoril, da se bo isto itak povečalo, o sprejemu otrok v zavetišče pa bo sklepala posebna komisija. Prošnja prebivalcev Petrovega sela, da se priključijo k mestni občini, je bil spreiet z dodatkom, da se priključi mestnemu področju tudi še okoliš Tomšičevega drevoreda, ki ga občina že itak popolnoma oskrbuje. Viharna je bila razprava radi Narodnes? gledališča tn njegovega razmerja do mestne občine. Ker je gledališče državna ustanova in ima od države nastavljenega upravnika, a država ne skrbi primerno za gledališče, in mora občina s svojimi denarnimi prispevki prav izdatno podpirati gledališče, so zahtevali nekateri občinski svetniki, da se dovoli občini kontrola delovanja gledališča. Ustanovil naj bi se nekak kuratorij iz gledaliških zastopnikov in zastopnikov mestne občine Upravnik gledališča je privolil v ta predlog, stavljen pa mu ni bi! do sedaj še noben konkreter. predlog. Regulirajo se zveze med Tattenbachovo uljco i'n cesto Ob brodu. Prošnja Nassim-benrja, da postavi na parceli med Stross-mayerjevo in Gospojno ulico pritlično stavbo za garažo, je bila zavrnjena Za izdelavo regulacijskega načrta magdalenskega in meljskega predmestja se razpiše licitacija. — Ljudski univerzi se zniža pristojbina za uporabo kazinske dvorane od 400 na 200 Din. — Mariborska mestna občina pristopi kot član k Zvezi za tujski promet v mariborski oblasti z deležem 10.000 dinarjev. .— Poplavljencem v Žireh se podeli podpora 10 000, Odboru za pomoč poplavljencem v Ljubljani pa 3.000 Din. V tajni seji so bila oddana stanovanja v novi mestni hiši v Smetanovi ulici. Požar v Ljubečni pri Celiu Pri velikem viharju, ki je divjal včeraj, 29. t. m. po vsem celjskem okraju, je Izbruhnil okoli 16. ure v Ljubečni ogenj, ki hi bil lahko naravnost katastrofalen za okolico, ako ne bi bili celjski gasilci takoj na kraju požara. Po telefoničnem poročilu veleindustrijalca g Majdiča se je po preteku par minut odpeljala celjska avto-briz-galna v Ljubečno, kjer je že opravila najvažnejši del, ko so prišli drnoveljski gasilci. Gaberskim gasilcem pa sploh ni bilo treba več intervenirati. Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika g. Marrina 2um-ra. Da so ostala pri takem viharju druga poslopja nedotaknjena, se je zahvaliti slučajnosti. da je pihal veter od zapada prod vzhodu, sicer bi bil upepelil še več poslopij v okolici Kakn je ogenj nastal, še nI znano. Orkan nad Slovenijo LJubljana, 30. oktobra. Popolnoma pomladansko vreme smo ime« h ' -eraj v Ljubljani. Pihali so težki južni vetrovi in dopoldne je pripekalo na zem« Ijo nenavadno topio solnce. Naravnost so« parno je bilo in ozračje jc postajalo vedno bolj d-jšljivo. Vja znamenja so kazala, da .--c bliža huda ura. In res sc je že okoli pol« dne nebo stemnilo in par ur so se podili po nebu težki, gosti črni oblaki. Visoko geri so proti večeru neprestano švigali bli« :>ki, veter jc stalno pridobival na moči, do« kier se ni končno izpremenil okoli 11. ponos či v pravi orkan. Po ulicah it kar žvižgalo in dvigali so sc veliki vrtinci, šklepetale so šipe. ponekod je potrgalo več oken, po raznih ccstah je bilo polno opeke. N*a glav nem kolodvoru c celo ugasnila elektrika. Po drevoredih jc drevje močno oklestilo in odneslo še zadnic listje. Vihar je divjal z manjšo in večjo silo skoro pol ure in napravil v mestu znatno škodo. Tudi iz drugih krajev Slovenijt smo do. bili tekom večera poročila o velikem orka« nu. Posebno hud is bil zopet nad Pclho« grajskim pogorjem in po vsem Gorenj* skem. V Cciju in Savinjski dolini jc do; segel vihar svoj v'šek v večernih urah. Po Savinji so plavali deli razbitega splava in veliko klobukov, kr.tcrc ie odnesel vihar. Veliko dela bodo imeli steklarji, ker jc po» bitih preccj šip. Veter je Iomd veje m ru« val drevesa Ril ie pravcati j•;niak, topel in moker. V Tržiču jc okrog Iii. ure pričel divjati strašen vihar v nalivom. Oglušcn piš ir bu* čanje sta pretresla ozračje. Po telefoničnem poročilu, ki smo ga prejeli ob 20.30, je bil orkan tako močan, da Je razkrival strehe m pobijal šipe na oknih. Napravil je v trgu znatno škodo K sreči ni padal prehud dež, tako da so ljudje lahko mimogrede popravljali nastalo škodo na strehah. « Okrog polnoči se je orkan ponovno raz* besnil z vsemi divjimi silami. Bliskanju je .sledil strahovit piš in med neprestanim za« molklim bobucnjem je začelo liti zares ka* kor iz škafa Vihar jc zanašal deževje ob okna, da so ječala kakor bi jih nasipala toe ča. V svetlikanju mogočnih bliskov, med strahovitim pišom in bobnenjem je bilo za* res kakor pred sodnim dnem ali vsaj ka» kor ob najhujši ofenzivi na fronti. Groza jc morala prešinjati vse mesto, kajti v stanovanjih so ljudje užigali svetil« ke in menda v strahu drgetali, kaj bo iz te« ga. Okrog 1. po polnoči pa jc naliv začel popuščati, dokler se ves orkan polagoma ni prenese! iznad Ljubljane proti štajerski j strani. Široko svetlikanje bliskov na vzhod« ni strani Ljubljane in pokanje v telefonu da soditi, da se orkan prenaša dalje skoz noč nad Slovenijo. Kolikor smo informirani od rešilne posta« jc, orkan v Ljubljani ni povzročil kake večje nesreče, ki bi bila zahtevala pomoč. Treščilo ni nikamor, vihar je odnašal le opeke s streh, lomil šipe in s strahom na« vdajal Ljubljančane, ki so drugače bili men da vsi na varnem. Občutno škodo pa so gotovo trpeli deložiranci na Sv. Petra trgu in na Cankarjevem nabrežju, odkoder so rešilno postajo prosili za pomoč pri zabija« nju kolov, da jim vihar in voda ne odnese« ta šotora. Srapneli! Granate! Rane ta smrt!--Ljubezen! Humor! Hrepenenje In sreča! Francoska fronta v razpaljeni borbi---za fronto nežna ljubezen! 1914 DANSE MACABRE 1918 Remek-dclo v vsakem pogledu! — Nikoli še ne eden film ni imel tak uspeh! — Usoda trojice prijateljev in devoike, ki je svojo nežnost in svojo ljubav prinesla v to žalostno atmosfero solnca in veselja. Povest razvajenega mladeniča, ki šele v vojni spozna resnost življenja! Razvajen: mladenič Jota Gflbert, ljubljenec žensk! Pripravlja kino »Dvor«. Velik vlom v Trbovljah Včeraj okoli 3. zjutraj je bilo vlomljeno v trafiko g Kosija v Trbovljah. Vlomilci so morali dobro poznati domače razmere, ker so si izbrai najbolj varen čas, obenem pa izbrali v dosego svojega namena viharno noč in ods >aiost g. Kosija V trafiko so vlomili skozi :-.kno ;:i odneslj iz lokala vse, kar je imelo količkaj vrednosti G. Kosi si je za plačilni dan i. novembra prav te dni nabavil novo zalogo tobaka v vrednosti S tisoč Din. O zalogi ni ne duha ne sluha, vso so skozi oljno pograbili in spravili na varno Prizanesli niso niti kolkom, katerih so odnesli v vrednosti 2000 Din. Celotna škoda, ki jc ima g. Kosi, znaša okoli 12.000 Din Pri vlomu je moralo sodelovati več ljudi, ker stoj; trafika na najbolj prometnem kraju v Trbo v'iih in to na Glavnem trgu. Ga. Gutsmandlova, ki stanuje nad trafiko, je v istem času, ko so bili vlomilci na delu, vedela, kaj s: vrši, vendar se iz strahu, ker je bila sama doma. ni upala klicati na pomoč Pogoste tatvine, ki se vrše v zadnjem času kaj pogosto na periferiji Tr- Danes velika premijera Balkan • filma: --- MACISTE MED LEVI --- 7 dejanj največjih cirkuških atrakcij z levi in divjimi z\errai. SENZACIJA NAD SENZACIJO! Predstave danes ob 5'<6., '.i8. in Vil«. Predproda.ia vstopnic od 10 do 12. in ud 2. dalje! Naročene vstopnice dob;te brez truda v pisarni! KINO «LJUBLJANSKI DVOR* najudobnejši kino v Ljubljani. Dvorana je tople zakurjena. — Pride veletilm vseh velefilmov: Danes Macabre (Tlic big parade). Ljubljenec žonsk: John Gilbert. Poljubi strastno! bovelj, dokazujejo, da gre za dobro organizirano vlomilsko družbi. (j. Kosija je vlom v njegov j tratiko zadel tem huje, ker ie bilo pri njeni že opetovauo vlomljeno. Pred tem vlomom, ko je še stanoval nad trafiko se mu je posrečilo pregnati vlomilce Odkar pa se .ie preselil kot občinski nameščenec v novo občinsko stanovanjsko hišo se zdi, da ne bo mogel več mirno spati. Strašna smrt stvu za Nagličevo pomilostitev, ako mu izplačajo na roko 3000 Dia. Prefrigancu se }c načrt popolnoma obnesel. Z denarjem je pričel nato veselo življenje, dokler ni prišla goljufija na dan in je moral za 8 mese-| cev v zapor Seveda pa sc ni tudi poslej poboljšal in ie živel življenje tatiča, kadar je le bil na svobodi. Zaenkrat se ie bržkone za lep čas poslovil zopet od prostosti, kajti po presta-nem zaporu mu preti še nekaj let prisilnega dela. V Žabji vasi je padla triletna Frančiška Florjančičeva, hčerka rudarja na zapad-nem okrožju v Trbovi.iah, v sod, poln vrelega luga. Nesrečnega otroka so prepeljali sicer takoj v bolnico, vendar mu ni bilo več pomoči. Deklica je imela tako težke opekline po vsem životu, da je kmalu nato med strašnimi bolečinami izdihnila. Pogreb se bo .vršil danes popoldne Zanimiv -kolesar" Ljubljana, 29 oktobra Kakor znaiii jt t>ilo izvršenih letošnje poletje tak< v Ljubljani kakor na deželi veliko številf- tatvin koles. Te vrste tatvine so v splošrem najlažje, pri znani uepre vidnosti naših lastnik -v koles pa tako vab ljive, da je zagrešil ;ako tatvino lahko najbolj neroden tat. Saaio v Ljubljani je bilo ukradenih letos nai 50 koles in to izpred trgovin, gostila, iz vež privatnih hiš, izpred uradov. sodje; ,,, policije. Seveaa vse te tatvine niso delo enega ali dveh »kolesarjev*, marveč ie bila nu Jclu cela tropa. »Kolesarji, se lekrutirajo u vseh mogočih stanov, od propadlega študenta, do brezposelnih hlapcev, iz predmestnih de-čakov, ki so bili pokvarjeni že v nežni mladosti, pa do človeka, k: poseže po tuj; lastnini iz zadrege, ker mu manjka kruha. Tatovi ukradena kolesa ponavadi .sami predelajo, jim zamenjajo posamezne dele ter jih za slepo ceno prodajo na deželi, ali pa jih oddajajo istotako za ma! denar mehanikom- fušarjems ki jih šele čez čas prodajo dalje. Ljubljanski policiji se je posrečilo veliko kolesarskih tatov spraviti tekom leta za zamrežena okna, veliko krivcev pa je ostalo nekaznovanih in so na delu tudi še sedaj pred zimo. V zadnjih dveh tednih se je pripetilo nekaj tatvin koles tudi na Miklošičevi cesti. Tat je kradel kolesa ljudem, kj so imeli opravka v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Bil je precej predrzen in je šel po kolesa kar v vežo palače. Dne 25. t. m. je zmanjkalo odtain kolo Iv. Jarcu iz Kamne gorice, 19. t m. mehani-škemu vajencu Alojziju Dcbevcu. prej pa že tudi dvema osebama. Policijskim organom se je po daljšem poizvedovanju posrečilo dobiti opis sumljivih oseb, ki so sc gibale pred časom, ko ie bila izvršena tatvina pred palačo OUZD. Najbolj sumljiv se je zdel nezna.i mladenič v temni obleki s sivo čepico na glavi, ki je vedno postajal okrog palače Sled za njitn je peljala v Šiško, včeraj so ga pa iztaknili ia sicer v oseb; 23letne-ga Ivana Bakš'ča, ki ima za seboj že precej pisano življenje, rant je bil aretiran ln je med zasliševanjem, dasi sprva nerad, končno le priznal, da ie kradel kolesa iz veže OUZD. Prej ie pohajkoval po deželi, največ po krškem, kočevskem in litijskem okraju ter se preživljal ves čas z malim! tatvinami, akoravtio je izučen ključavničarski pomočnik Bakšič ie presedel v zaporu že čez leto dni radi goljufije in tatvin. Tudi lansko leto je sedel v zaporu ljubljanskega deželnega sodišča ter bil izpuščen na svobodo nekaj tednov poprej, predno je bila izvršena iustifikacija Nagli-ča, morilca svoje žene Zvita buča si je že v zaporu zasnovala predrzen načrt. Cim Je bil na prostem, «e ie odpeljal na Gorenjsko v Sp Bernk k Nagličevim sorodnikom in se predstavil kot sin predsednika sodnega senata dr. Kaiserja Ponudil se ie. da bo njegov »oče- interveniral pri ministr- Danes tukaj, jutri tam Jurij Ajh, 191etn čevljarski pomočnik, jc bil član tiste rokovnjaške tolpe, ki je pred nekaj meseci olajšala v vlaku lesnega trgovca Klančnika za 65.000 dinarjev. Kma> lu po dobrem plenu je zagrebška policija zasačila nekatere člane tega tatinskega klu« Kulturni pregled GledaMški repertoarji Ljubljanska drama Sobota. 30.: »Vojaška predstava ob 6. uri. zvečer. Vcdelja, 31.: Drugi breg«. Izv. Pondeljek. 1.: «Hamlet» Izv. Ljubljanska opera. Sobota. 30.: »Grofica Marica«. B Ncdelia, 31.: «Vannhauser». Izv. Pondeljek. 1.: »Scviljski brivec®. Izv. Mariborsko gledališče. Sobota, 30.: «Pagliacci» in «Bastien». Pre« mijera. A. Nedelja. 31.: »Danes bomo tiči*. Pondeliek. 1.: »Grofica Marica«. Šentjakobski gledališki oder Nedelja. 31.: «Pogumni krojaček«. Ob 15. . Zasedba običajna: ulogo deželnega grofa Hermana poje gosp. Rumpelj. V arami se uprizori isti večer ljubka Gals-wortbyjeva igra . Pri tej predstavi poje prvič težko ulogo grofa Atmavive tenorist Banovec Ostale glavne uloge so v rokah ge. Lovšetove. gosp. Betett3, gosp. Buk-šeka kot gosta in &osp. Zupana. V drami se igra isti večer Shakespearova 'ragedtja Hamleti, ki je še vsiltdar zadovoljila našo občinstvo. Vse predstave so izven in začenjajo v operi ob cel S., v drami pa ob S. zvečer. cPogumni krojaček* pri Šentjakobeanih. Jutri v nedeljo ponove naši Šentjakobčani Drinklerievo štiridejansko pravljico -P >-gumni krojaček«. Sodeluje godba in balet. Začetek ob 3. popoldne. Predprodaia vstopnic v kavarni Zalaznik. Ljubljanska drama. Snoči je bila premijera Anzengruberjeve kmečke drame »Slaba vest->. Predstava, ki se vrši v dialektu, je občinstvu očividno jako ugajala, ker je bila drama dobro pripravljena in sta se odlikovala gosp. Cesar in gosp. Lipah v glavnih ulogah. Več prinesemo po reprizi. Ljubljanska opera. Za drugo gostovanje simpatičnega pevca Rudolfa Bukšeka so na-štndirali znova D'Albertovo «Nižavo», eno najbolj popularnih oper našega repertoarja. *yiiava» je bila pri nas vedno izredno dobro izvajana, in kreacije Nordsrartova - Vu- | lakovič ter Thalerjeva - Cvejtč so nam v i najboljšem spominu. K tem se izvrstno pridružujeta zdaj Thierry - Kavčnikova in U. 1 ijuksek. Marta in Sebastiai.o sta partiji, ki i.ijeta v pevskem in igralskem oziru obema mnogo prilike, da se odlikujeta. Gosp. B u k-š e k je izboren igralec in pevsld je izčrpal partijo docela; glas mu je obsežen in tudi v višinah zmagovit. Tiranskega posestnika daje civiliziraneje. nego običajno. Bil ie vsestranski prav dober ter je žel mnogo priznanja. Izročili so mu venec s trakovi. Ga Thierry - Kavčnikova je mezzoso-pranistka, ki smelo zmaguje tudi visokodra-matione partije. Lani se je prav dobro uveljavila kot Santuzza. zdaj zadovoljuje kot Marta v polni meri. Vem. da svojo partijo v igri mestoma še izdeia. A njena kreaciia je že izvrstno postavljena. Priporočam ji le še jasnejši izgovor in skrbnejšo vokalizaci-jo. Gosp. K n i 11 1 ie občudovanja vredna operna sila. Pravkar poje Tannhauserja in Othella, dve kolosalni partiji, poleg teh dveh še razne druge in zdaj Pedra. a vrhu vsega še režira! To je velikansko delo. Izvrsten igralec je, in če_včasih nekoliko pretirava ter mu glas v višinah ne zveni polno, mu moramo to vzpričo njegovega velezasluž-nega truda za našo opero oprostiti. Kot Pe-dro je kot igralec i rs v dober in kot pevec povsem zadovoljujoč. Mnogi prizorov podaia efektneie nego vsi njegovi predniki. Zelo simpatična Ndri je ga. Ribičeva, prav ustrežljiv gosp. Š u b e 1 j kot mlinarski hlapec, odličen kakor vedno seveda Tomaž t'Osp. B e t e 11 a. Ženski tercet (gg. Poliče-va, Potučkova in Ramšakova) je pevski prav dober, v igri pa močno pretirava. Zlasti prvi dami nujuo priporočam, naj se moderira. ker se približuje neokusnosti. Vse priznanje orkestru in zboru. Opero ie dirigiral gosp. B a 1 a t k a s priznanja vredno eksaktnostjo. Ir G. Prazniki v mariborskem gledališču V soboto 30. t. m. bo v Maribora prvi letošnji operni večer. Na sporedu 6o: Leonravallovi ■'Pagliacci> in Mozartova cBastien in Ba-stienna>. V nedelio 31. t. m. se ponovi Ne-slroyeva veseloigra s petjem - Danes bomo tiči», ki ie vsled pristnega humorja in zelo smešno zapletenih situac'j pri premijeri publiki izredno ugajala. Dne 1. novembra pa se ponovi Kalmanova opereta -Grofi'-a Marica-.. Rohinsteiiiovn opero . Kolektivno razstavo slik je otvoril v za-areb5kem salonu IlUrich mladi slikar Jero-lim Miše. Francoska pianistka Vonra Gnller bo koncertirala v soboto, dne 30. t. tn. v Zagreb«. lia. v ncKi predmestni iagnii^ki krčmi, Aj» hu sc jc pa posrečilo ineugnito priti v Su« botico, kjer je imel smolo, da ga jc spre« jela policija in spremila nazaj v Zagreb Med potjo sc je zopet poslovil in odšc! brez orožnikov v Beograd, kjer so ga pa odvedli nadležni stražarji na policijo. Mia« di kavalir je celo hotel nagraditi policij« skega aradnika za prijazen sprejem, ta sc je pa vendar odločil, da ga pošlje v do« brem spremstvu nazaj v Zagreb. Ker nc prenes dolge vožnje, je izpremenil smer popotovanja in sedai ga zopet iščejo skrb* ni njegovi varuhi. Pisali so na vse strani, da je visok ravno 168 cm. kostanjevih las in črnikast, rjavih oči in pomanjkljivih zob. Pravijo tudi, da ima ob desnem očesu, na levem mezincu in desnem kazalcu brazgoti« ne. Ce torej pride z_ praznike po «prešicc» v Ljubljano, ga lahko vsakdo spozna m pcx časti z njegovemu slovesu primernim ccre« monijelom. Ameriške plesalke. — Prusi in Madžari! — Akrobati iz juga! — Mali magarci iz Maroka! — Artisti na trapezu! — Angleški clovvni! — Mali ponnv, — Kamele! — Levi! — Levi! — Levi! Levi, med katerimi stoji in s katerimi st- Igra in gospodari neustrašni in nenadkriljivi A1ACISTE. Senzacija nad senzacijo danes v kinu ,Dvor\ Pred sodniki .Za papir iu tinto pa imata denar, da' pišeta svojim ljuh^kom,- je vpil avgusta berač Podlasica na Bregu v Ljubljani nat kuharico in hišino ter se udobno skobacal na Skrinjo v veži. 'Grem, če mi dasta vbo-gaime, morata mi dati. če ne me s konjem ne spravita od tod.» Podlasica je govoričil in zahteval denar, a njegovega kraljevanja ua skrinji je bilo kmalu konec. Prišel je stražnik in Podlasica bo zdaj 8 dni zaprt. * Gospod Dolfe ima psico; veliko, progasto žival, ki se nikogar ne boji razun svojega gospodarja. Dne 19. julija se je ta psica. ki sliši na ime Taka. srečala z drugo psico Tiko v Stritarjevi uliei. Takoj se ie vnel ".i-vahen lajež. napovedali sta si dvoboj. Tam * bližini pasje fronte se je pa sukal kratkovidni gospod Mirko, ki je velik prijatelj psov. a tudi pasje bitke so mu všeč. Približal se je Taki in Tiki in že je tudi sam jel divje rjuti — navdušena Taka je namreč zamenjala njegovo bedro za Tikino stegno in ga je pošteno ugriznila. Ker je na gospod Mirko prepričan, da bi bila taka odškodnina za par minut gledanja pasie bitke mnogo previsoka, je zadevo ovadil. Pri sod-niji je pa zvedel, da je Dolef oproščen, ker je njegova psica čisto mirna živalca, ki lju H i rešpektira in se bori samo s svojimi vrstniki. Mirko je pač sam kriv, da je steknil o.! tise pasjih zob v meča. • Grvidon je marca meseca le(a 1923 v š1' Vidu, kjer je doma, pregovoril prijate! Franceta, da je vzel v Radečah tovarnar P. en induktor in 5 vododržnih annatn kar je bilo nad 3000 Di,i vredno. France . namreč elektrotehniški vajenec in je r tovarnarju P. pomagal napeljati elektrik Ko je šel mojster za praznike v Ljubi iai. si je Francelj s krajo krajšal čas. Mia i. Francelj je bil obsojen v Novem mestu na 1 mesec. Sedaj je dobil tudi njegov svet.> valeč Gvidon, ki mu je pomagal in prodal armature, za svoje delovanje 3 mesece težke ječe. Domače vesti * Kraljevska dvojica v Štipu, Radovištu in StrumicL Kralj Aleksander ta kraljica Marija, ki se v spremstvu kneza Arzena mudila že več dni v Južni Srbiji, sta odpotovala v četrtek zjutraj nepričakovano v Stip, Kočane, Radovište in na skrajno južno mejo, v Strirmico. V Kočanah ob bolgarski meji se je zanimal vladar za tamkajšnje varnostne razmere. Pri prihodu v Radovište je bilo zbrano toliko ljudstva, da so prodrli orožniški kordon. in se zgrnili okrog kraljevske dvojice. Stare ženske so poljubljale kraljici roke. moški pa so se po srbskem obi čaju dotikali z roko kraljeve sablje in plašča. Kralj m kraljica sta bila vidno ginjena. se razgovarjala s posamezniki in sprejemala želje prebivalstva. Veličasten je bil sprejem v Strumici. Kralj se je natančno poučil o tamkajšnjih varnostnih razmerah, zahteval pojasnila o gibanju malarije, o številu obolelih in o ukrepih proti tej trdovratni bolezni Pred kralja je stopil tudi neki seijak-naselje-ncc in se pritožil, da se oblasti popolnoma nič ne brigajo za usodo naseljencev, ki so brez strehe in živine in poljskega orodja. Kralj ga je pazljivo poslušal in ukazal šefu za javno varstvo, generalu Žika Laziču, naj s: vse pritožbe notira. Na potu iz Velesa v Kočane si je ogledal kralj tudi spomenik padlim junakom iz bitke ob Bregalnici, ki bi moral biti slavnostno odkrit pretekli mesec, a je bila svečanost radi kraljeve bolezni pre ložena. * Imenovanja v šolski službi. Imenovani so: Janko Korže za stalnega strokovnega učitelja m začasnega upravnika meščinske šole pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; Karel Hribernik za šolskega upravitelja v Vratah; Josip Serbec za šolskega upravitelja na Muti; Ema Zatnejc pa za stalno učiteljico ženske osnovne šole v Hrastniku. Ru dolf Pleskov ič ic dodeljen na službovanje meščanski šoli v Trbovljah. * Imenovanje v zdravniški službi. Z odlokom ministra pravde »o pri splošni bolnici v Ljubljani imenovani: dr. Janko Kalan in dr Fran Delak za zdravnika-pripravnika ter dr. Marija Mlakar za zdravnico-priprav-nico. * Odlikovanja v poštni službi. Na predlog ministra pošte in brzojava so odlikovani z zlato svetinjo za vestno službovanje poštni uradniki Rajko Koritzkv. Fran Urbič in Vae lav Kunst ter mehanik Viktor Povše — vsi iz okrožja ljubljanske poštne direkcije. * Odlikovanje odbora za postavitev spomenika kralju Petru v Kranju. S kraljevim ukazom so odlikovani vsi člani odbora za postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Kranju. Odlikovani so: z redom Sv. Save 3. razredu Josip Žnidaršič. okrajni glavar v Kranju in Anton Koblar, dekan in župnik v Kranju: r. redom Belega orla 5. rr.zreda Ciril Pire, mestni župan v Kranju ia predsednik odbora za postavitev spomenika; z redom Sv. Save 4. razreda dT. Beno Saboil:y, odvetnik v Kranju in tajnik odbora; Fran Sire, bančni ravnatelj v Kranju in blagajnik odbora, nadalje člani odbora: trgo vec Maks Fok. trgovec Janko Sajovic. Z zlato svetinjo za državljanske zasluge je odlikovan Alionz Hrovatm. suplent na pti-škarski šoli :n upravnik »Narodnega doma«, v Kranju. * Nadure na meščanskih šolah. Profesorjem na srednjih šolah se obeta, da dobijo nrdure v doglednetn času poplačane. To je ptav in lepo. zakaj vsak delavec mora dobi ti svoje plačilo. Ni pa prav. da pozablja prosvetna uprava z delegacijo ministrstva financ vred. da dolguje država učiteljem meščanskih šol honorarje za nadure že od 1. aprila dalje. Marsikateri ima zaostanek, ki šteje lepe siotake. Zdaj o pričetku zime bi jih krvavo rabili vsi prizadeti. Za to me-rodaina oblast, zgani se — izplačaj čimprej težko zaslužene nagrade. * »Ljubljanska posojilnica- v konkurzu. Deželno sodišče v Ljubljan; je razglasilo kor.kurz o imovini -Ljubljanske posojilnice« r z. z o. z. v Liirbljani. katere ustanovitelj in predsednik je bil g. Anton Pesek. Kon-kurzni komisar je dr. Alojzij Gradnik, dežel-nosodn: svetnik v Ljubljani, upravnik mase pa odvetnik dr. Drago Marušič. Prvi zbor upnikov bo dne 15. novembra pri dež. sodišču v Ljubljani. * Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je sprejet dr. Leopold Mejač. zasebni zdravnik v Ribnici na Doleniskcm. * V Idriji je umrl g. Fran Kavčič, bivši kavarnar, star 72 let. Pokojnik je bil ved= no zaveden narodnjak. Naj počiva v miru! * Obznana se razveljavi? Kakor dozna-va beogratski dopisnik »Jutarniega lista c, se v ministrstvu pravde pripravlja ukaz o po-rriloščer.,u vseh obsojencev bivše Hrvatske republikanske seljačke stranke, ki so bili pravomočno obsojeni v dobi obznane. List je rtmenja. nai bi se ta ukaz čimprej razglasil, ker .ie vodstvo stranke vsled aboliciie že davno oproščeno od sodnega preganjanja. Takoj po pomiloščentu bo baje sledi! sklep, s katerim se obznana formalno razveljavlja. Pomiloščenje bo. kakor se zatrjuje. v zvezi s predstoiečim kralievim kronanjem. * Mesto okrajnega zdravnika za zdravstveno okrožje Črno s sedežem v Črni. okraj Dravograd ie razpisano z letno piačo 2000 Din in pripadajočimi dTagta.iskimi do-kladami. Prošnje naj se vlože do 30. novem bra pri velikem županu mariborske oblasti. Snežni čevlji in galoie Naiboljše znamke — nainižia cena ,Voika« Ljubljana nasproti Mestnemu domu Zunanji odjemalci dobe brezplačno naš ilustrovani cenik. + Osrednji odbor za Strossmayerjev spomenik v Zagrebu prosi vsa društva, ki se žele udeležiti slavnostnega odkritja Stross-mayerjevega spomenika v Zagrebu dne 7. novembra, da to čimprej sporoče Osrednjemu odboru za Srrossmayerjev spomenik v Zagrebu. Gradska štedionica, telefon št. 32 —07. + Spomenik češkoslovaškemu legionarju v Zagrebu. Ob priliki spominske slavnosti češkoslovaškim bojevnikom, ki io priredi dne 1. novembra zagrebški češkoslovaški konzul na Mirogo.iu, bo odkrit spomenik češkoslovaškemu legionarju Avguštinu Kmo-šeku, ki je bil po razsodbi avstrijskega di-vizij&kega sodišča v Zagrebu dne 12. avgusta 1916. ustreljen in pokopan na Mirogo.ru. Odkritju spomenika bodo prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti; češkoslovaški konzul z osobjetti konzulata in čast na četa zagrebške garnizije z vojaško godbo. * Nov most med Sušakom in Reko bo v kratkem dovršen ter izročen prometu. Na naši strani se .norajo še dograditi poslopja za carinarnico in orožništvo. Ker je potrebni kredit otvorjen, bo tifdi to delo tekom zime dovršeno. * Cesarski gost. V našem uredništvu smo imeli včeraj cesarskega gosta. Seveda ue kako kronaao glavo, temveč »cesarja« iz kialjestva metuljčkov, ki je v sedanjih muhastih časih izgubil orijentacijo. Izgubljenca v svojem kraljestvu se je usmilila gospica Justi Bolha ;z Domžal ta ga izročila našemu uredništvu, kjer sedaj kraljuje in se jako dobro počuti. Suknie in raglane, najkrasnejšega izdelka in blaga nudi zanesljivim gospodom po primernih odplačilih tvrdka FRAN LUKIČ. Pted škofijo 19. * Vsi funkcijonarji občinskega sodišča v zaporu. Sodišče prve stopnje v Kragu.ievcu je odobrilo odlok, po katerem se stavljajo v zapor vsi funkcijonarji občinskega sodišča v Botuniu. ki so Dragomiru Gjorgjeviču izdali lažno potrdilo, da je edini naslednik mase svojega pokojnega očeta * Enajstletna deklica utonila v vodnjaku. V Lisičini, v mostarski okolici, je enajstletna deklic« Marica Fa.ikič črpala vodo iz vaškega vodnjaka. Pri tem ie izgubila ravnotežje ter padla v globoki vodnjak. Pomoč je prišla prepozno in nesrečno Marico so potegnili mrtvo iz vodniaka. * Poškodovan železniški most. Sarajevska direkcija državnih železnic ie obvestila vse one. ki se poslužujejo železnice, da je pri prehodu tovornega vlaka preko mostu pri LJsor: železniški vagon, naložen z železom iti iz katerega ie štrlel železen drog, ki se je zakvači! v ograjo mostu Most je sicer poškodovan, ni pa nesposoben za prevoz. Potrebno pa ie, da vlaki vozijo počasi in ne smejo biti naloženi s polno težo * Volno In bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah in v veliki izbiri pri Karlu Prelogu. Ljubljana, Stari trg 12 b Židovska ulica -4. Velika uganka upoflneuii nakupa c ^esena, ako ogiedatt ravnokar došio bogato izbiro najtinejš- ga angle škega in češkega blag? «a moške obleke ;r površnike, aglane td. po najnižjih cenah Josip (vančič. Ljubljana M klošičt-va cest? .1 31. X. 11 1. XI, Ob 15. url mednarodne nogometne tekme ! tli 11: llilil V korist akciii Rdečega kr ža 11244 za popnavljence v Sloveniji. SiRi. M A C B E T H drama v petih dejanjih Pre ve Oton Zupančič. Kniiga vsebuje lud zgodovinske pod^tkt dume Cena za broš zvod iJin 14 — .:a vezan izvod Um 20— Po poš.i Uin 2-o0 več Naroča se v knheami Tiskovne zadrug« v Ljub jani . Ptešernova ulic? 54 Nas'tot gavneoošte j Napisi na ploščah prevlečen, z radiotinkturo. tnore;o čitati tudi ponočL En primer ZIMSKE SUKNJE in druga oblačila nudi v največji izbiri in najceneje L Maček, Ljubljana Aleksandrova ceata 12. Iz Ljubljane u— Otvoritveno predavanje društva »Soče« v Ljubljani. V društvu »Soča« bo danes, ob 30.30 v salonu r>ri Levu otvoritveno predavanje v tej sezoni. Društveni predsednik g. dr. Dinko Puc nastopi z zelo lepo ta aktu alno temo: »Ljubezen do domovine m Slovenci«. Nato sledi prosta zabava, petje in drugo. Člani, prijatelji in vsi, ki se za naša predavanja zanimate, vabimo vas, da se tudi v tej sezoni v obilnem števifoj udeležite naših lepih predavanj. Vstop prost. Vsi dobrodošli. u— Preporodaši! Danes, 30. t. m. bo ob 5.30 predavanje o temi: Zgodovina Preporoda, članske pravice in dolžnosti. To je obenem drugi društveni sestanek in drugo predavanje za novince, ki se ga morajo brezpogojno udeležiti, drugače se jih črta Iz zapisnika članstva. Predava tov. dr. Ba-jič. — Odbor. u— Matična knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg. je edina speci.ialna trgovina z muzikalijami v Sloveniji ta ima stalno v zalogi največjo izbiro vseh šolskih, klasičnih in modernih skladb za vse instrumente ta petje. 1339 n— Abstinentna mladina ima danes v soboto kurz iz alkoholnega vprašanja v akademskem kolegiju ob 16. uri. Predava br. dr. Mfkič. — Mestno središče. u— Policijski drobiž. Stražniki so imeli predvčerajšnjo noč precej posla i raznimi vlačugarji in vlačugaricami, ki so jih polo-vili po raznih skednjih na periferiji mesta ta jih spravili v zapor Pri tem je bilo izvršenih tudi nekaj prestopkov vmešavanja v službene posle stražnikov. Dalje je bila prijavljena policiji 1 tatvina dežnika. 1 tatvina obleke. 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 popadljiv pes, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 12 prestopkov cestno-poli-cijskega reda. u— Svarilo. Kakor ob vsaki priliki, se bodo tudi letos hoteli razni tatinski elementi okoristiti z odsotnostjo ljudi iz stanovanj, ki bodo v nedeljo in pa na Vse svete hiteli na pokopališče počastit spomin svojih dragih. V njihovem interesu torej svarimo vse. ki bodo zapustili ta dva dneva stanovanja, naj bodo previdni in stanovanja dobro zaklepajo ter se tudi sicer zavarujejo pred eventualnimi tatinskimi obiski. Predvečer ruske revolucije Make Sibirije. — Stradanje v pušča--vi snega in ledu. — Strahovlada in tiranstvo vsemogočnega ruskega car» ja in carskih častnikov — Brezsrčni kozaki. — Spijoni in izdajalci. — Taji na policija v akciji. — Evropa v plamenu. — Nove strahote. — Svetovna vojna in moderno klanje ljudi. — Re: volucija. — Konec carske strahovlade. Začetek še večjega tiranstva nove vlaj de, vlade široke mase. — Vse to je prekrasno prikazano v monumentaU nem vetefilmu -SIBIRIJA'. u— Tatvina mizarskih potrebščin. Iz podstrešja Oražnovega doma v \Voffovi ulici je neznan uzmovič odnesel med adaptiranjem prostorov več okovov za vrata, ključev, ključavnic ter drugih potrebščin, ki jih je spravil tamkaj mizarski pomočnik Ivan Podobnik. stanujoč v Linhartovi ulici št. 25. Žrebanj* nepreklicno 1. novembra 1926 Kupujte srečke v prid Sokolske-skemu domu v Šiški! u— Idila v hlevu. Micka Š. iz Mokronoga je postavno kmersko dekle in ko se je poslovila od doma. je marsikaterega ianta zabolelo srce Micki to ni bilo kaj mari, kajti ona se za domače fante ni dosti zmenila. Hrepenela je 'samo po taketn. ki nosi uniformo, koketirala je i orožniki, pa je ni noben pritisnil na srce a ie tudi ni vzel s seboj. In predno je prišla do Ljubljane, je bila popolnoma razočarana Na jezo se je pričela nato v Ljubljani družiti v Vodmatu z nekimi h!apc; in je pri njih prenočevala Včeraj ponoči je pa nastal v hlevu radi nje ptepir in ravno to je povzročHo, aa se je Micki končne izpolnilo njeno hrepenenje. Po njo je namreč prišel uniformirani vitez, ne preveč ljubeznjiv sicer, ter jo zapeljal v veliko hišo na Bleivveisovi cesti. Tam se je poklonila na levo ta desno tn se kmalu udomačila. Toda že čez par ur so j! povedali, da ne ostane pri njih in mora v bolnico... Restovrocilo ..Pod sKolco" Mestni trg št. 11. Dnevno koncert od 20. do 1. Sporočam svojim cenj. gostom, da sem dobil zopet eno specljalno vino »Cvet ljubezni:. katerega pijejo i slastjo dame :a gospodje 3IOIOIOIOIOIOIOIOIO Danes! z Emil Janningjsom ln Lyo de PnttL Predstave ob >>4.. <<,«., in H10. url. KINO IDEAL. Zborovanje SDS v Mariboru se vrši v v nedeljo, 31. oktobra, ob pol 10. dopoldne v Grajskem kinu. Dnevni red: 1.) Poročila tiar. posl. dr. Pivka in min. n. r. dr. Alb. Kramerja o položaju. 2.) Zimski delovni program SDS v Mariboru. 3.) Predlogu želje, nasveti, razno. Somišljenike in prijatelje vabimo k udeležbi. Srezki odbor SDS v Mariboru. Iz Maribora a— Mihael Seroec omrL V petek zjutraj je ugrabila smrt enega najboljših naših narodnih mož ob severni meji. Umrl je 55 let stari trgovec ta posestnik v Rušah, g. Mi hael Sernec čegar ime je bilo radi njegove narodne delavnosti znano v vsem Podravju Bil ie član vseh narodnih društev ta organizacij. ustanovitelj * Sokola«, odbornik planinskega in lovskega društva, najagitaelši član bralnega društva, občinski odbornik ta dolgoletni načelnik kramega šolskega sveta. Posebno je gojil turizem ta ie v veliki meri njegova zasluga, da je naše divno Pohorje danes za planince ena najpriljirbljeneiltti izleGiih točk. Ko je leta 1914, ob izbruhu svetovne vojne divjal nemški teror po naših krajih, si je »zbral tudi pokojnika za svojo žrtev; držaji so ga precej časa v graškRi zaporih. Zaslužnemu narodnemu delavcu večen spomin! a— Mestni dekliški zavod .Vesna« v Ma ribam išče učno moč za in tematsko službo ta obenem za pouk nemščine na zavodu. Prosilke naj pošljejo pravilno opremljene nokotkovane prošnje kuratorihi »Vesne v Mariboru čimprej. Pogoji pri ravnateljstvu zavoda. a— Klavirski koncert prof. Antona Trosta, ki bo v četrtek, dne 4- novembra v velik: kazinski dvorani, ima sledeči spored: l. Ra-mean. a) Saraoande; b) Rigandon: c) Tam-bourta. II.) Beethoven op. 109, Sonata. HL) Marz: Prekidij. Debussv: a) Ples snežink; b) Umetatai ogenj. Albeniz: Iz španske su-ite — Castitia sequidlllas. IV. Chopin: Balada op. 47. Chopta-Liszi: Poljske pesmi: a) Moje radosti; b) Devojkma želja; c) Hulanka V Liszt: IX. rapsodija. (Peštanski karneval). Vstopnice v predpTodaji pri ge. Brišnik in g. Hoferin. a— Člani Vodnikove družbe v Mariboru, ki so se priglasili naravnost v Ljubljani, dobijo knHge pri poverieništvu v Ljudski len ji ž nic* v Narodnem domu. Uradne ure so danes popoldne iu v nedeljo dopoldne. a— JugosL-češkosl. Liga opozarja na nocojšnjo proslavo »28. oktobra«, ki io priredi Češki klub v mali dvorani Narodnega doma. Pcleg kratkega govora podpredsednika kluba g. svetnika Kr.opa o pomenu češkoslovaškega državnega praznika ie na dnevnem redu tnariionema predstava s spremljeva-njem orkestra Prireditev se bo vršila v obliki družabnega večera pri pogrnjenih mizah in ie vabljeno zlasti Sokolstvo, članstvo JCL ta vsi prijatelji češkoslovaškega naroda. a- Socijalna skrb SLS v praksi. Kadar častiti gospodi na Koroški cesti zmanjka snovi za stvarno poročanje — in to ie tam že znak epidemične bolezni, — tedaj krešejo histerični slatnorezci okrog Cfrilove tiskarne psovke iz svojega neizčrpnega katoliškega slovarja Mi iim na to pot ne bomo nikoli sledili, zato nadaljujemo v tej polemiki z novimi dejstvi iz socijalne prakse SLS voditeljev: z vestjo, da je dobil mesto upravitelja novih hiš Pokojninskega zavoda odličnik SLS. finančni ravnatelj dr. Povalej »mo dobili tudi celo vrsto ogorčenih dopisov iz vTsr zasebnih nameščencev, Id vzdržujejo ta zavod ta od državnih upokojencev. ki bi si lahko olajšali svoje bedno stanje z lepim postranskim zaslužkom Pri Pokojninskem zavodu Ker pa kljub besnim izpadom gotovega deia mariborske redakcije »Slovenca« respektlramo osebno čast SLS somišllenikov. dopisov za enkrat ne objavimo Prizadeti upokojenci ta brezposelni zasebni uradniki se nai obrnelo sami na vodstvo Pokojninskega zavoda, ki bo gotovo rado dalo potrebna pojasnila javnosti. a— Iz boja za stanovanja. Včeraj ie razglasil primiri: dr. Matko po mariborskih listih, da odlaga predsedniško mesto pri Pro-tituberknlozni ligi in bo mogoče baje sploh zapustil Maribor, češ da mn občfnskl svet ni hotel nakazati stanovania v novi mestni hiši. a— Pobegnil od doma. Zoigertu Vincencu ie pobegnil od doma njegov sta Rttdolf. Vsa poizvedovanja po njem so ostala doslej brez uspešna. a_ Aretacija. Ustavljen ta aretiran je bil C. Slavko, ker ie vozil motorno kolo s prikolico. pa nI imel šoferskega izpita. Zagovarjal se je, da Je šele pred par dnevi kupil motor, pa ne pozna predpisov. Najeti si je moral poklicnega šoferja, ki ga je zapeljal domov Raci prekršenja predpisov pa bo kaznovan. a— Obležala na cesti. K. Zofka ie v družbi dveh moških v neki mariborski kavami tako dolgo popfvala. da le obležala na cesti ta je moral stražnik poklicati na pomoč iz- voščka. W to le prepeljal v policijske zapore Naslednji dan le bila oddana v bolnico. Moška. ki sta popivala ž njo, sta bffa tmii aretirana. radi splošnega suma. a— Policijska kronika. V noči od četrtka na petek so bili policijski zapori skoro prenapolnjeni. Prenočevalo je kar 19 ramih i elementov ta sicer 12 radi odgona, 2 rac. tatvine, I radi prekoračenja drž. meje, I radi pijanosti. 1 radi goljufije in 2 radi splošnega suma. Aretiran je P. Maks, ki ga je zasledovala orožniška stanica v Lajteršper-ku. ker je 06umijen tatvine večje svote denarja pri nekem posestniku v Pesnici. Najdeni sta bili dve ženski boi, ki se nahajata na policiji. Samostojna demokratska stranka v Celju priredi v soboto, dne 30. oktobra ob 30. v mali dvorsni Celjskega doma strankin zbor. O političnem položaju poročata bivii ra> otster dr ALBERT KRAMER io narodni poslanec dr UL'DEVIT PIVKO Člani in somišljeniki, udeležite se zbora.' iz Celja e— Kmetijsko-nadaljevalna šola za celjsko okolico. Vpisovanje v kmetijsko nadaljevalno šolo bo v nedeljo 31. t. m. ta v pondeljek ter torek 1. ta 2. novembra vsakokrat od S do 12- v pjsarni okoliške šole. Zgiasijo nai se vsi fantje od U- do 18. leta. ki so zaposleni pri kmetijskem delu. S seboj naj prinesejo krstne podatke. e— Vodstvo kmetlisko-oadaBavalnc gole se je obrnilo na razne denarne zavode za podporo ter pričakuje ugodnega odziva Lep zgled je dal celjski okrajni zastop, ki je vo-tiral 1500 Din v to svrho. e— Uradni dan zbornice za trgovino, obrt ta industrijo. Gremij trgovcev v Celju na-manja vsem gospodarskim krogom v Celju ta celjski okolici, da uraduje referent gbomlce v torek, dne 2. novembra od 8. do 12. ure v ravnatelislri »obi Prevozne družbe d. d- (poslopje carinarnice). e— Občni zbor Glasbene Matic« v Celju. Glasbena Matica v Celju vabi svoj« člane ta prijatelje društva na redni občni zbor. ki se bo vršil v petek, dne 12. novembra ob 20. uri v poslopju Glasbene Matic« na Slomškovem trgu. e— Celjske brivnika bodo na praznik Vseh svetnikov v pondeljek, dne 1. aovembra ves dan zapne. Knjige Vodnikove družbe v Celja. Poverjenik za Vodnikovo družbo v Celju naznanja vsem ustanovnikom ta članom, ki so se prijavili pri celjskem poverieništvu, da dobijo knjige od srede, dne 3. novembra naprej med 1S.30 do 19. ure v ptujsko-prome'.-ni pisarni (po&lopie podružnice Prve brv. štedioaice v Kolenčevi ulici). Kdor pride po knjige, naj prinese s seboj potrdilo tn pa 50 par za poštnino. Istočasno bo poverjemištvo (»obiralo članarino za leto 1937. ki znaša 30 Dta, ustanov ni na za osebe 500 Dta, z« zavode, društva ta dr. pa 1000 Dta. Kdor heče imeti prihodnje leto vezane knjige, plača S Din več. Knjige se bodo delile izključno le v označenem času m prostoru. Prosi se pa, da se takoj dvignejo. e— V zadnji seji krajšega šolskega sveta za Celje - okolico so se oddala še zadrta dela, ki so potrebna pri novi šolski stavbi. Zanimivo pri tem ie, da bo dobil pri tej zgradbi prav lep zaslužek neki obrtnik, ki kot zastopnik gospodarske stranke v okoliškem občinskem svetu najbolj ruje proti novi osnovni šoiL Vsi drugi brvi! opoziciional-cf že računajo kot trezni možje z dejstvi, samo u se še ne mote pomiriti. e_ Prihodnja seja občinskega sveta bo v petek, dne 5. novembra. Na dnevnem redu ie sprejetje proračuna za leto 1927. e— Celjskim pevcem! Vaja za nagrobmee bo danes že ob sedmih zvečer in ne ob osmih, kakor je bilo zadnjič iavljeoo. — Na praznik Vseh svetnikov se zberejo pevci na okoliškem pokopališču ob treh. na mestnem pa ob štirih popoldne. e_ Celjsko pevsko društvo je začelo zopet z rednimi vatami, katere bo vodil g. Ciril Pregelj. — Prva pevska vaja bo v četrtek. dne 4. novembra, ob S. zvečer v ma' dvorani Narodnega doma. e— Cinkarna d. d. v Gaberju pri Celju bG imela svoj letošnji redni občni zbor dr,<. 6. novembra v svojih uradnih prostorih t običajnim dnevnim redom. a— Podražitev pošte v novembru. Glede povišanja poštnih pristojbin vlada med prebivalstvom velika nejasnost. S prvim novembrom bodo vse pristojbine povišane, a to samo za mesec november. S prvim decembrom veljajo Z'">pet stari tarifi. Poštna uprava Je izdala posebno serijo znamk, ki veljajo samo za mesec november. Neveljavno je prilepiti v novembru stare znamke v iznosu povišanih pristojbin Po zadnjem novembru izgubijo te znamke svojo vrednost ta pridejo v promet zopet stare, dosedanje znamke. Povišek se porabi za podpore poplavljencem. e— Kako se podpira gradbeno gibanje. Ob državni cesti v Zgornji Hudinji poleg gostilne \Vobner, hoče zgraditi nek: delavec stanovanjsko hišico. Gradbena oblast mu nasprotuje. češ da bo hišica zadržavala odtok vode v bližnjem iarku m tako povzročala poplavo. V bližini se nahaja namreč Jarek ki ie ob poplavi precej poln. Ne moremo raznmet: tega stališča, ker M na U način morali prenehati v Celin In bližnji okolici z vsakim stavbenim gibanjem. Pred neka; leti je dovolila okoliška občina nekem;: podjetniku na Lavi. da je postavil svojo delavnico deloma v sredo struge Sušnice. hišica v Zg. Hudinji pa stoji že toliko oddaljena od grabna, da ne bo na eveot. poplave nič vplivala Iz Trbovelj t— Sprejet v naic državljanstvo. V naše državljanstvo je sprejet g. dr. Baumgartaer, zdravnik Bratovske skladnice v Trbovljah. Notranje ministrstvo mu je izstavilo *»• devni odlok 20. t. m. Za sprejetje je go« vorilo predvsem dejstvo, da se je dr. Baum« gartner že pred vojno naturaliziral in da je bil kot tak priljubljen pri vsem trbovelj« skem prebivalstvu, nadalje pa energične akcije vseh krajevnih činiteljev in posebej še celokupneg-a delavstva, organiziranega v II. rudarski skupini. Program Kino Sokol Trbovlje V soboto 30. in v nedeljo 31. oktobra: ,.Kralj šoferjev" pustolovina, — napeto, — razburljivo tn ?? t— V Bobnu v Hrastniku si je pričel »i« dati g. Zagorc. posestnik na Ž-rebljevem hri» bu. stanovanjsko hišo tik okrajne ceste. t— Studenec na Doberni je izginil, iz nje« ga so Retjani ob času suše dobivali vodo. t— Bratovski skladnici v Trbovljah in v Hrastniku bosta odslej dalje izplačevali po* kojnine vpokujencem namesto 31. v mese« cu vedno 1. in sicer za mesec naprej. t— Potrditev župana v Trbovljah? Za* t.rjuje se, da se je politična uprava po dol« gomesečnem razmišljanju odločila potrditi izvolitev Ignaca Siterja, uradnika bolni« ške blagajne v Trbovljah, za žu-pana. Raz« log za odlaganje potrditve je bil v tesn. da so v novi večini občinskega sveta dobili od« ločilno besedo komunisti in ker se je po« ,ia\il med prebivalstvom velik odpor proti temu, da se izroči občina zastopnikom »Združene delavske liste», med katerimi sa« mirni so medtem tudi nastale hude raz« prtije. Namestnik g. Siterja kot podžupan je bivši komunistični vodja g. Grabnar. Na« pvedne meščanske stranke, ki so pri volitvah dobile več glasov nego »Združena delavska lista® g. Grabnarja imajo v novem občin« skem odboru 6 mandatov, klerikalci 3, ber« notovci 2, levičarji pa 3. Akoravno razpo« laga večina s 23 mandati, je vendar malo verjetno, da bi mogla uspešno delati za ko« risti velike trboveljske občine Pri čaši ča a, vina zahteva! Keks ,,P!anina"! Tovarna *e*so ..PLANINA" Jesenice - Gor. VIKTOR BOGATAJ ncsi a Iz Kranja r— Deložscija. Tudi v našem mestu ima« mo poglavje stanovanjske bede. Včeraj so oblasti deložirale iz hiše puškarja g. Mišica na trgu Franca Lukovška, ki se je utaboril s svojimi premičninami na prostem na «po= drtini« za mestno hišo r— Sova stanovanjska hiša. Kranjsko mestno županstvo je izdalo g. Matiji Ažma« r.u stanovanjsko dovoljenje za naselitev v novozgrajeno dvodružinsko stanovanjsko hišo. To je šesta nova hiša v nastajajoči ko« loniji v savskem predmestju. r— lz programa naših gledaliških ' odrov. Gledališki oder domače čitalnice ponovi v Narodnem domu • nedeljo dne 31. t. m. ob 16. uri narodno igro s petjem «Revček Andrejček->, ki je že dvakrat napolnila dvo« rano. V sredo 3. nov. ob 20. uri in v nedeljo 7. novembra ob 16. uri vprizori žaloigro s petjem »Pramato*. na kar že danes o po« zarjamo. — Gledališki oder Sokola v Stra« žišču priredi v svojem domu nocoj, v so« boto. ob 20. uri in v nedeljo ob 16. uri zna« no Schonherrjevo življensko komedijo v 3. dejanjih «ZemIia». Sodeluje tudi orkester čitalnice iz Kranja. Želeti je. da podpre ob» činstvo kulturno stremljenje naših agilnih diletantskib družin. Iz Ptuja j— Dijaška kuhinja v Ptuju se obrača, kakor vsako leto, tako tudi letos do prija« teljev dijaštva z vljudno prošnjo za pod« poro. Število revnih dijakov, katerim je mogoče posečati ptujsko gimnazijo samo s pomočjo Dijaške kuhinje, narašča od leta do leta. Nad 30 dijakov smo morali letos prevzeti v svoje okrilje. Dijaška kuhinja je postala izredno važna ustanova. Že več> krat nam je grozila nevarnost, da se ukine« jo višji razredi ptujske gimnazije, češ, da ne izkazuje zadostnega števila dijakov Po« leg ^Dijaškega doma® je v prvi vrsti «Di« iaška kuhinja* poklicana, da privabi ved« no več dijakov v Ptuj in tako zajamči ob« stoj cele višje gimnazije v Ptuju, tega naj« višjega našega učnega zavoda. Kdor podpi« ra revne dijake, podpre zajedno obstoj ptujske gimnazije. Trdno uverjeni smo, da ne trkamo zaman! Hvaležno sprejmemo vsak najmanjši dar in se iskreno zahvalju« lemo v imenu naših potrebnih dijakov Bog plati! j— Koncert pianista prof. A. Trosta v Ptuju. Kakor smo že poročali, priredi v Glasbeni Matici v Ptuju naš rojak g. A. Trost v petek, dne 5 novembra, klavirski konccrt z zanimivim sporedom. Občinstvo se opozarja, da si za koncert čimpreje pre« skrbi vstopnice. Dobe se v glavni tobačni zalogi vsak dan. na dan koncerta pa zve« čer pri blagajni. Šah Spletni turnir klubov redni občni zbor. Ker j« letolnjl občni zbor zelo važen za nadaljni razvoj kluba, naj »e ga člani polnoitevilno udeleže. Šahovski klub m Trnovo ia Krakoro t Ljubljani je proslavil v soboto, dne 23- t. m. obletnico svojega obstanka Priredila se je ob tej priliki v lepo okrašenih klubovih prostorih v Koleziji tekmovalna igra s Si-ženskim šahovskim društvom, katere se je udeležilo od vsake strani 8 lgračev in ki je po triurni borbi končala g 4 : 4 zmagami, torej neodločeno. Igralo se je razmeroma jako dobro in je uspeh za najmlajše slovensko šahovsko društvo vsekako časten. — V soboto, dne 30. t. m. ob 8. zvečer ima društvo v steklenem salonu v Koleziji svoj redni občni zbor. na katerega so prijazno vabljeni vsi prijatelji šaha. Dopisi DOBOVA. Tudi pri nas se gibljemo. V soboto ja priredila Zveza kulturnih društev predavanje dr- Mikifia iz Ljubljane: O spolnih bolejnih, ki le bilo za ta kraj vsled bližine velikega mesta Zagreba zelo aktualno. Tukajšnjemu učitelju Fr Vadnalu gre hvala, da se je za to prireditev nadvse pobrigal, preskrbel prostor in poskrbel, da so bili ljudje o predavanju pravočasno opozorjeni. Občinstvo, ki je prostor do zadnjega kotička napolnilo, ie pazljivo poslušalo dr. Mikiča in z zanimanjem sledilo razvitju kinofilmov, ki so predavanje pojasnili ter se ie na kmteu zahvalilo predavatelju z burnim ploskanjem Drug; dan pa ie bila v bližnjih Kapelah »Trgatev*. ki jo je tamoš-nie učitelistvo priredilo v korist poplavlien-cem iz Žirov in okolice Prireditev je kot moralno tako tudi gmotno prav dobro uspela. Posebno so se odlikovali tambuTašj in pevoi pod vodstvom učitelja Šulerja Prireditve, ki 5e bila obenem prisrčna proslava 301etnega službovanj* v Kapelah nad-učltelja Jožeta Pečnika. sta se udeležila tudi predsednik Hrvatske Matice, pesnik dr. Dragutin Domianlč In profesor Drago Čepulič, ki sta bila kot brata Hrvata prav gostollubno sprejeta in počaščena. Ta večer ostane vsem prisotnim v najlepšem spominu. LAŠKO. Po daljšem odmoru je pričel naš sokolski gledališki oder zopet delovati. Za otvoritev letošnje sezone so nam v nedeljo, dne 24. t m. predstavili NuSiče-vega »Narodnega poslanca« Igra Je pod vodstvom g Ravnika najlepše uspela ter nudila gledalcem v nabito polni dvorani innogo užitka in zabave. Dobra režija in primerna razdelitev vlog ie omogočila igralcem, da so podali svoje vloge kar najbolje. Nekateri prizori so želi od strani občinstva vihamo odobravanje celo pri odprtem odru K izvrstnemu uspehu igralcev so pripomogle tudi dobro pogodene maske ter učinek še matno povečale Sprejmite Iskrene čestitke z nado. da nas kmalu zopet razveselite CERKNICA. V sredo 30. i m. je bil priredil častniški zbor 16. ljub art polka, ki je bil v tukajšnji okolici na strelnih vajah, poslovilni večer Povabljeni so bili g. župan, predstavniki civ. uradov, g. dekan in par drugih odličnih oseb Navzoče ie v lepih besedah pozdravil poveljnik polka g. polkovnik Antonlievid, povdarjajoč nacijo-nalnl pomen armade in izražajoč zadovoljstvo nad tem. da ie ljudstvo povsod prijazno sprejelo vojaštvo iti mu šlo v vsem rado na roke Z napitnico na našo hrabro armado ie odgovoril g dekan Juvanc, pod-črtajoč. da smo lahko in po pravici nanjo ponosni pred vsem svetom Za njim se Je oglasil govornik imenom občine m prebi-. valstva, ki Je tolmačil čustva ljudstva do naše vojske in dobre obojestranske odno-šaje za časa strelnih vaj Nato ie sledila krepka in jedrnata napitnica odvetnika dr. Kraševca, kaznč na našo slavno vojsko, kot na našo trdno nado. s katere pomočjo bomo dosegli, po čemer hrepene naša srca V krasnem in vznešenem govoru se ie vsem predgovornikom zahvali! g polkovnik Njegova Izvajanja so Izzvala aplav*. navdušenja in napravila na vse globok in trajen vtis Zabava je bila prav animirana in le prehitro se je bila približala ura razhoda, ob kateri se je zahvalil za povabilo in lepo nsoelo orireditev g. sodni predstojnik dr Bavdek. Vremensko porodilo Mttmro.oSto VU0.-M 29 oktooia iv2 \/iš»zeIene barve. Obe tekmi obetata prvorazreden šport. Računati je, da bosta privabili zopet enkrat tudi širšo publiko. Prebitek je namenila Ilirija pomožni akciji Rdečega krila za po« plavljence v Sloveniji Predtekme ob 13 30: v nedeljo Hermes Disk. v pondeliek Ilirija rez. : Disk; do« poldne ob 10.30: v nedeljo Ilirija komb. : Mladika, v pondeljek Reka : Mladika. Hazena finale ISSK Maribor : SK Ilirija V nedeljo 31. t. m. se vrši ob 11. dopol« dne na igrišču Atene ob Tivolskem drevore« du hazenski derbv med dvtma najmočnej« šima družinama v Sloveniji. Družina Mari« bora. ki je porazila z visoko diferenco 10 : 3 Muro. ki je veljala za najresnejšega kon« kurenta SK Iliriji, je s tem svojim nastopom dokazala, da postaja hazenski šport v Ma« riboru enakovreden Ijub*janskemu. Obe dru« žini sta se dobro pripravili na ro srečanje, ki bo odločilo, kdo ho prvak Slovenije za leto 1026 Obe družini sta popolnoma ena« kovredni ter je vsled tega vprašanje prvaka povsem negotovo. Obe družini nastopita v najmočnejši sestavi. Tekmo bo po vsej pri« liki sodil zagrebški sodnik. ASK Primorje : SK Slovan Jutri, v nedeljo, odigrata navedena kluba prijateljsko tekmo, in sicer ob 14. na igri« šču ASK Primorje. Ta tekma se bo odigrala v znamenju ne« kakega revanža in ni dvomiti, da bosta dala oba protivnika vse iz sebe v svrho zmage. Slovanovo moštvo se je posebno v leto« šnji jesenski sezoni zelo dvignilo ter se tu« di temu primemo placiralo na II. mesto. Primor jaši pa bodo nastopili v desni zvezi namesto Ermana s Sime Podujom, kar bo napadalno vrsto brezdvomno oživilo, a v obrambi s Pečnikom. Dopoldne nastopi rezerva ASK Primorje ob 10. v prvenstveni tekmi nrerti rezervi SK Ilirije. Ta tekma obeta tudi dosti zani« mivosti, ker sta obe moštvi v dobri formi. Doslej vodi v prvenstvu rezerva ASK Pri« morja z enakim številom točk kot SK Ili« rija. toda z boljšo goldiferenco. V pondeliek ob 13.30 nastopita na igrišču na Dunajski cesti I. moštvo in rezerva ASK Primorie. To priliko bo vodstvo izkoristilo, da vidi kake spremembe so potrebne v na« padalni vrsti. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes, v soboto ob 18. vri v klubski sobi v kavarni «Evropa» važen sestanek rezerve in 1. ju« niorskega moštva. Obvezno za vse! — Se« stava moštev in n-vodila za tekme 31. t m in 1 XI. s Trbovljami v Zagorju, z Diskom in Mladiko so razvidna v članski knjigi in na oglasni deski v garderobi — Načelnik Službene objave LNP (Seja p. o. 27 X. 1926.) Verificirajo se za TSK Merkur In« kret Anton, Aurather Peter; za SD Rapid Lešnik Kari, Kotzbek Rudolf. Tučkar Josip za ASK Primorje Pečar Franc, vsi s pravom nastopa dne 3 XI. 1926 SK Celje se pozi« va, da pošlje izjavo igr. Natek Franja, da bo nastopal za matični klub SK Celje Vza« me se na znanje odgoditev prvenstvene tek« me SK Celje : Atletik SK na 31 t. m. V nedeljo dne 31 t. m. se odigrajo zaostale pr« venstvene tekme sledeče: na igrišču ASK Primorje ob 10 ASK Primorje rez. : Ilirija rez.; na igrišču SK Ilirije ob 9.15 SK Jadran rez. : Slovan rez., ob 10.15 SK Ilirija : SK Mladika Službujoča odbornika LNP dne 31. t. m. dopoldne: na igrišču SK Ilirije g. dr Maj« cen, na Igrišču ASK Primorje g Baggia — Tainik II Občni zbor LPP. 28. t.m se je vršil redni občni zbor LPP, katerega se je ude« ležil samo ASK Primorje Iz tajniškega po« ročila je bik) posneti, da se radi skrajno neugodnih vremenskih prilik ni moglo vršiti v pretečeni sezoni niti eno tekmovanje. V povo upravo so bili izvoljeni: predsednik ing. Debelak, podpredsednik M. Rvbar, taj« nik I. Saksida. tajnik II. Cek, blagajnik Zaje, tehn. referent S. Sancin, odborniki: dr. Fr. Kandare, dr. Košiša, dr. Bajič, G. Pipenbacher, Kump; namestniki: Kordelič in M Vončina: revizorja Sketelj in Gregorič. LLAP (Službeno.) Delegata LLAP tt mitinga Ilirije in Jadrana gg. Slamič in S. Sancin naj bosta na igrišču najpozneje ob 13.45 ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija). Na juniorsketn mitingu Ilirije danes ob 14. startajo sledeči atleti: Corradini, Luschan, Petkovšek, Stupiea, Medica, 2orga, Pinterič. Kandus. Brezpogojno morajo priti na igrišče s kompletno opremo najpozneje ob 13.45 Na Jadranovem mitingu, danes ob 15. star« tajo sledeči atleti: Slamič. Podobnik, Zrim« šek. Vukmanovič, Močan, Slapničar, Perko, De Reggi II, Korče. Bervar. Biti morajo na igrišču Ilirije brezpogojno najpozneje ob 14.45 ASK Primorje (nogom sekcija). Za da« nes v soboto poživljam na sestanek, ki se vrši ob 20. v Narodni kavarni, sledeče go« spode: dr Košiša. dr Bajič, ing. Debelak, ravnatelj Kuštrin in Setina ter Podgornik. Nadalje sledeče igralce: Slamič, Uršič. Zem« ljak. Čamernik, Privšek in Svetic. — Načel« nik. Gospodarstvo K poglavju o konkurzih Kljub temu, da se sem in tja že kažejo znaki zboljšanja naših gospodarskih prilik, moramo sedanjo dobo še vedno imenovati dobo konkurzov, prisilnih poravnav in tel-koe v vseh gospodarskih panogah. Tako je te dni morala napovedati konkurz tvrdka Kralj in Bolha, agentura in komisijska trgv vina z moko, žitom in poljskimi pridelki v Ljubljani (prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani 4. novembra ob 9.; ogla 9itveni rok do 1. decembra; ugotovitveni narok 16. decembra ob 9.). Tvrdka. katere družabnika sla marljivn iu poštena trgovca, je padla kot žrtev današnjih gospodarskih neprilik in težkoč, ki so zvezane s trgovino z inozemstvom. Ena krivd omenjenega konkui-za kakor tudi težkoč pri mnogih drugih tvrdkah je pomanjkanje kreditov. Glede na zadnje banč ne polome so namreč denarni zavodi znatno restringirali kredite, s katerimi edino trg> vec lahko operira. Neposredni vzrok omenjenega konkurza pa je pri italijanskih odjemalcih, ki niso izvršili obveznih plačilnih dolžnosti. 0 težkočah trgovine z Italijo imajo io mnogi naši izvozniki bridke izkušnje. Ne-reelnost italijanskih uvoznikov »e je opažala v občutni meri doslej pri lesni haovi-ni, o čemer smo lani in predlanskim slišali mnogo pritožb. Sedaj pa se je ta nereelnost prenesla tudi na ži(no trgovino, v kateri s« je udejstvovala bfš omenjena tvrdka. Podobnih primerov o neprilikah z ita'i-ianskimi uvozniki bf lahko ništeli celo vrsto. Izravnanja v blagovnosnornih zadevali med našimi izvoznlVi i" '(aHtenskimi uvozniki so. Viikor je v prizadetih krogih že znano, zelo do'rf- llanske kampanje ostalo nerazprodanih 3500 vagonov, je torej bilo lani n-< razpolacro skupno 9100 vagonov sladkorja. Konsumiralo se ie od tega v naši državi P3W) vacronov in ie ostalo za leto«, ker se ni nič izvažalo, še 800 vagonov. V letošnji kampanji se ceni produkcija nn 8000 vaeronov in bo z ostankom od preiSnje kampanje na razoolaeo 8SOO vasonov. tako da uvoz iz inozemstva ne bo f.otreben. Sladkorna pesa je bila letos kakovostno dobra, samo so poplave uničile precej pridelka. Na »bolje ie usoela pesa v okolici Velikega Bečkereka, a najslabše v Srbiji iu Sremu. V spodnjem Banatu je bila letina pese srednja. T^J is ooročila Novosadska blagovna borza ("29. t. m.). Pšenica: baška. 75 /76 kg 292.50. Oves: banateki, pariteta Zenta. 3 vagoni 150. Ječmen: srbski, pariteta Beoerad, 1 vagon 157.50. Turščica: baška. stara. 3 vagoni 185; baška, uova, za december, S vagoni 140; sremska, nova, 3 vagoni 125; sremska, sušena, 4 vagoni 160—16.V sremska, april-maj, glavna proga, 10 vagonov 165; banat-ska, nova. 1 vagon 135: srbska, stara, 3.5 vagona 177.50. Moka; baška, *5>. 1 vagon 295 Tendenca mirna. Mariborski svinjski sejem (iS. t. m.). Do-c;on 220 svinj. Povprečne cene: prasci. 5—6 tednov stari 62—100. 7—9 tednov 125-150, 3—4 mesece stari 420—450. 8—10 mesecev 525—550. 1 leto 900—1100 Din komad; 1 kg žive teže 9.50—10, mrtve teže 15—17 Din. Kupčija bolj slaba. Prodanih je bilo 149 komadov. Dnnajska borza za kmetijske produkte (28. t. ni.). Ameriške borze čvrsteiše. Na budimpeštanskem terminskem tržišču nespremenjeni tečaji. Razpoloženje ua dunajskem tržišču je bilo dalje čvrsto. Madžarska rž se ie podražila za pol šilinga. Uradno notirajo v šilingih vključno HagovnopromMni davek brez carine za 100 kg: pšenica: domača 40.50—41 SO, madžarska Tisa. 79/80 kg 46-47; rž: 30.25—33.75: turfčica; sušena 27 -28: oves: domači 26—26.50. Dnnajski žirinski sejem (28. t. m.). Goveda: Dogon 758 glav. Cene višje za 5 do 10 grošev pri k«. Za kg žive teže notirajo: voli 1.10—1.85. biki 1.05—1.45. krave 1.05 do 1.45, slaba živina 0.70—1JD6. — Svinje: Dogon 1858 komadov. Cene malo popustile Za kg žive teže nMirajo: mesne svinje 1.80—2.40. debele 1.80—2 šilinga. — Prenatrpanje obmejne postaje Postojna. Kakor nam poročajo, je italijanska vstop na portaja Postojna prenapolnjena s tovori, tako da ne more normalno prevzemati vs-gonskih pošiljk, zaradi česar se zopet trpa-jo naše postaje in prihajajo zato vagonske pošiljatve s precejšnjimi zamudami v Trst. Temu prenapolnjenju je kriv češkoslovaški, madžarski in nemški tranzit, ki zavzema velik obseg. Tako pač inozemstvo izrablja naše proge, ker mi sami nimamo vagonov, da bi prevažali in izražali blago. = pomanjkanje likvidnih plačilnih sredstev se v zadnjem času zopet v veliki meri občuti v gospodarskem življenju Slovenije. Denarni zavodi so znatno restringirali kredite. Kakor se zatrjuje, se je to zgodilo zaradi nesigurnosti položaja spričo zadnjih polomov denarnih zavodov. Pomanjkanje likvidnih plačilnih sredstev zlasti zelo težko občuti trgovstvo. -- Stanje Narodne banke SHS. Po izkazu od 22. t. m. se je obtok novčanic Narodne banke zmanjšal v tretjem tednu t. m. za 81 £ milijona na 5769.9 milijona dinarjev. Kovinska podloga se jc \ istem času okrepila za 13 milijonov ua -UlU milijona dinarjev v zlatu in neznane vrednosti. Stanje posojil je padlo za 21 milijonov na 1505.2 milijona dinarjev. =» Uradni tečaji ia norember t. I.: Na-poleondor 218.50; 1 turška lira 217; 1 angleški funt 278.50; 1 dolar 56.50; 1 kanadski dolar 56.30; 1 zlata nemška marka 13.45; 1 poljski zlatnik 6.30" 1 avstrijski šiling 8; 100 francoskih frankov 170; 100 švicarskih frankov 1093; 100 italijanskih lir 245; 100 belgijskih frankov 160; 100 holandskib goldinarjev 2260; 100 rumuiv.kih lejev 30: 100 bolgarskih levov 100 danskih kron 1502: 100 švedskih kron 1510: 100 norveških kron 1380; 10(1 španskih peset 860; 100 grških drahem 68: 100 češkoslovaških kron 167; 1 milijon madžarskih kron 790 Din. ~ Iitoz jugoslovenskega premoga » Italijo in Anglijo. Zaradi ?*avke angleških premogovnih delavcev Italija ne more več dobivati premoga v Angliji, odkod»r ga je običajno uvažala. Ta položaj so izkoristile Češkoslovaška, Avstrija. Madžarska in Poljska, kf izvažajo precejšnje količine premoga » Italijo in deloma celo v Anglijo. Kakor poročajo. je sednj tudi Trboveljska premogo-kopna družba prejela naročila iz Italije, pa ludi Anglija povprašuje po našem premogu Upajmo, da bo nezaposlenost v tej strdki »*-daj ponehala. Potrebno je le, da železniška uprava poskrbi za Wno število vagn. nov. = Prva partija zlatnikov po 20 dinarjev bu prispela v kratkem iz Pariza. V»eh zlatnikov bo 1 milijon, torej za 20 milijonov zlatih dinarjev ali 220 milijonov papirnatih dinarjev. Zakaj so se dali izdelati, ni jasna, kajti kol plačiino sredstvo se v vsakdanjem prometu ne bodo mogli uporabljati. = Konkurz Ljubljanska posojilnic*, r. r. z o. r. r Ljubljani, poročali smo že, da je omenjeni zavod, ki pa ni identičen z Mestno hranilnico ljubljansko, v konkurzu. Sedaj objavlja ».-Uradni li*t» razglasitev konkurza. Konkurzni komisar je dr. Alojzij Gradnik, deželnosodni svetnik, upravnik mase pa odvetnik dr. Dngo Marušič. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani bo 15. novembra t. 1. Oglasitveni rok do 5. decembra t. 1. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišu 20. decembra t. I. ob 10. Radi konkurza lega denarnega zavoda bo prizadetih mnogo malih vlagateljev. = Odpravljena konkursa. Odpravljen je konkurz o imovini Peregrina Žandarja, ker ni kritja za stroške postopanja. Dalje je odpravljen konkurz o imovini Franca Kneza, lesnega trgovca v Skmniku, ker se J« sklenila prisilna poravnava. Vprašanje zeradbe Fordove tvornic® za avtomobile v Jugoslaviji. Kakor se je nedavno poročalo, se je Ford odločil za zgradbo avtomobilske tvornic« v bližini Splita. Na lo vest je neka občina, da bi omogočila zaposlenje svojega prebivalstva, j»-uudila Fordu za njegovo trornico obsežno zemljišče brezplačno. Snovanje nemškega Irusta medi. Ir. Berlina poročajo, da se vrše pogajanja med nemškimi industrij« medi za ustanovitev trusta. Od okrog 60 industrij medi v Nemčiji je kakšnih 20 velepodjetij, ki med seboj vrše ostro konkurenčno borbo. Združenje v trust naj bi po možnosti to Interno konkurenco izločilo, obenem pa naj bi omogočilo racijo-nalizacijo obratov. 29. oktobra.. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki). Vrednote: investicijsko 73.25—0, Vojna škoda 325_0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 194—198, Ljubljanr-ka kreditna 150 do 150 (150). Merkantilna 94-97. Prašte«iiona 866—86«, Kredtini zavod 165—175, Strojne 70—0. Vevče 102—0, Stavbna 56—65, Sešfr 104—0. _ Blago: Brez zaključkov. Povpraševanja in ponudbe v glavnem nespremenjene. — V soboto, nedeljo in pondeljek borza ue posluje. ZAGREB. Od bančnih vrednot je poskočila Jugo. Druge vrednote neprem^njene. Vojna škoda se je dalje dvignila. Kasa se je trgovala po 330, za december pa po 336 do 337. — Lira in francoski frank sta se v Curihu znova krepko popravila. Deviza na Italijo se je v Zagrebu trgovala po 247 do 248. Pariz pa po 180. Na zagrebškem deviznem tržišču je bila danes čvrstejša tendenca in so se vse devize razen Švice malo podražile. Skupni devizni promet 6.5 milijona dinarjev. Kotirale so devize: Dunaj izplačilo 798.25—801.25, Berlin izplačilo 1347 do 1350. Italija izplačilo 246.43—248.43, London izplačilo 274.999—275.299. New York ček 56.472.-56.672. Pariz izplačHo 179—181, Praga izplačilo 167.55—168.35, Švica izplačilo 1092.54—1095.54; valute: lira 2425—2445 efekti: bančni: Eskomptna 100—101. Kreditna Zagreb 100—101. Jugo 93.5—95, Obrtna 50—51, Praštediona 865—867.5, Ljubljanska kreditna 150—0, Narodna 4250—0; industrijski: Tlnbrovačka zaključek 414. Slavonija 32.5—35, Trbovlje 302—3ffi. Vevč« 102—0. Šečerana Osijek 430—450: državni: investicijsko 73.5- -74. agrarne 44.25— 44.75, Vojna Škoda, promptna 330—330.5, za november 333__333.5, za december 336- 336.5. kasd 330-330.5. BEOGRAD. Devize: Dunaj 799.5 do 799.75. Berlin 1346.5—1347.5. Budimpešta 0.07935—0.07945. Italija 248—230. London 274.8—274.9. Nevv Vork 56.54—56.56. Pariz 175—176. Praga 167.8—167.95. Sofiia 70—72. Švica 1094-1094.5. CURIH. Beograd 9.143. Berlin 128.275. Ne*- York 518.625, Ix>ndon 25.14125, Pari* 16.175. Milan 22.60. Praga 15.375. Budimpešta 0.0(1(7250. Bukarešta 2.92. Sofija 3.74. Dunaj 73.1625. TBST. Devize: Beograd 40.50—4150. Dunaj 330 330, Praga 67.25- 68.25, Pariz 70.75—71.50. London 110.50-411, New York 22.73—22.95. Curih 440 —450. Budimpešta 0.0310—0.032<». Bnkarešta 1250—1350; valute: dinarji 40—41. dolarji 2250—22.90. 20 zlatih frankov 92—97, zlata lira 438.77. DUNAJ. Deviz.-: Beograd 12.456« -lo 12.4950. Berlin 168.05—168.56. Budimpešta 99.04 -99.34, Bukarešta 3.99—4X11, London 34.2675—34.3675. Milan 90.95—31.06, Ne v. York 706.75—709.25, Pariz 22.03—22.13, Pr.; ga 20.9825-21.0125. Sofij? 5.0860-5.12* Varšava 78.40—78.90. Curili 196.21—196.7? valute: dinarji 12.45—1258. dolarji 706.7" do 709.75. De viia Beograd »a ostalih bo mah: v Pj gi 50.675. v Berlinu 7.41. Iz živ Koledarski človek V.orakovski zdravniki in profesorji matematike se izredno zanimajo za neobičajno nadarjenost, katero pokazuje 21 letni Kari Zeisler. V otroških letih je Zcisler prestal vnetje možganske mrene. Posledice, ki mu jih je zapustila bolezen, so bile tako težke, da je popolnoma otepel za nekatere dojme. Navadil se ni ne citati, ne pisati, pač pa je postalo njegovo računanje naravnost fenomenahio. Z neverjetno natančostjo ugotavlja datume za cela stoletja naprej in ve povedati, katerege. dne je ta ali oni svetnik. Tako n. pr. z bliskovito naglico povedal, da bo dne 30. ma-' ja 1. 2798. sreda. Učenjaki so trditev kontrolirali in so našli, da je popolnoma pravilna. Zdravniki ne vedo, kaj naj napravijo s Zeislerjeni. Za bedaka ga ne morejo proglasiti, zlasti radi tega ne, ker ga imajo profesorji matematike za pravo čudo. Toda kar je najusodnejše — tudi matematiki ne morejo proglasiti Zeis-lerja za genija. Ker so i ti i oni v zadregi, sta napravila oba tabora Zeislerja m — koledarskega čioveka. Abd-el-Krim Najnovejša slika na otok Reunion presna« nega vodje maroških vstašev. Abd«el«Krim se je baje že privadil na spremenjene raz« mere; peča se največ z vrtnarstvom in av» tomobilskim športom. Koliko besed potrebuje človek? Najnovejši rezultat leksikografskih raziskovanj na Angleškem prinaša nastopne ugotovitve: petletno dete, ki je normalno razvito, potrebuje za svoje izražanje besedišče, ki šteje 700 besed. Trgovec je le toliko naprednejši od otroka, da obsega njegov slovar 3 do 10 tisoč besed, dočiin mora biti književnik že boljše založen ter mora razpolagati z 12 tisoč izrazi. Shakespeare, največji genij vseh časov, je v svojih delih uporabil 24.000 besed. Leksikografi pa tudi niso pozabili izračunati, da mora razpolagati sodobni glavni urednik velikega angleškega lista s 45.000 izrazi. Pri nas je to razmerje znatno manjše. Amerika brije angleško vojsko Angleži sami pravijo, da ni njihovega rodu mož, ki ni vsak dan sveže obrit. Se manj pa bi se moglo to trditi o angleškem vojaku. In ker je Anglija poleg vseh kriz, zunanjih in notranjih, bogata država, si lahko privošči luksus, da pokloni vsakemu Tommyju, kadar je poklican pod orožje, nov brivski aparat. A odkod prihajajo ti aparati? Nedavno je vojno ministrstvo v Londonu razpisalo dobavo novih aparatov. Ker šteje angleška vojska na kopnem 300.000 mož, je bilo treba nekoliko razmisliti o tem, za katero znamko se ie odločiti. To stališče je bilo tem težje, ker je čakala ista preskrba tudi angleško mornarico. Angleži imajo mnogo tvornic za brivske aparate doma, pa tudi v svojih ameriških dominijonih. Sprva so skušali naročilo potegniti nase domači industrijalci. Poslali go vladi spomenico, v kateri so naglašal!, da ie treba predvsem podpirati domače proizvajalce. Toda, ker Robert Louis Stevenson: Potapljajoča se ladja — Gospod, je dejal prvi poročnik, ko je planil v kapetanovo kabino, ladja se potaplja. — Dobro, Mr. Spoker, je dejal kape tan, toda to še ni vzrok, da bi letal človek napol obrit okoli. Pomislite trenutek, Mr. Spoker, in videli boste, da iz filozofskega vidika ni nič novega v našem položaju: o ladji lahko rečemo, če sP že vobče potaplja, da se je imela potopiti od dnč, ko .so jo spustili v morje. — Naglo se pogreza, je dejal prvi poročnik, ko se je vrnil obrit. — Naglo, Mr. Spoker? je vprašal kapetan. To je malo čuden izraz, kajti čas (če hočete razmišljati o njem), Je samo relativen. — Gospod, je dejal poročnik, mislim, da je ~>maj vredno o tem razglabljati, če oomo že v desetih minutah na onem svetu. , „ Ce raisfik tako. je odgovoril ka- vlada na Angleškem princip konkurence bolj nego drugod pod solncem in luno, se je zgodilo, da je dobil naročilo najnižji ponudnik- ki je nudil jamstvo, da bodo njegovi brivski aparati uajsolid-nejši. Nič niso pomagali izgovori domačih tvrdk. da je treba v prvi vrsti podpirati domačo industrijo. Tudi ni nič zalegla agitacija in niti ne ponudbe firme, ki je obljubila, pokloniti vsakemu tolikemu in tolikemu vojaku aparat, v katerega so bile vrezane besede: »Nojboljši, najcenejši in neprekosljivi so samo angleški brivski aparati.« Naročilo je dobila neka ameriška tvrdka, in vsi izgovori, da je treba kupovati .samo domače izdelke, niso zalegli nič. Tako se bo zdaj zgodilo, da bo Amerika brila angleško armado, kakor brije nekaj let ves svet s svojimi financami. Reševanje potnikov s ponesrečenega letala, ki se je moralo na poti iz Londona v Pariz nad Rokavskim prelivom vsled motornega defekta spustiti na morje. O nesreči smo pred dnevi poročali Umor z radijem V Newyorku se je začel te dni senzacionalen proces, v katerem obravnavajo sodniki umor 72 letnega industrij-ca Moranda. Umora dolžijo Morando-vega nečaka, nekega lekarnarja, po imenu Oliver Hali. Ta je baje skril v zlat prstan, katerega je poklonil svojemu stricu, miligram radija. Ker je Mo-rand nosii prstan, niso izostale posledice in industrijalec je kmalu umrl. Policija je Halla zaprla in uvedla strogo preiskavo. Med zasliševanjem so prišle na dan neverjetne stvari, radi katerih je pozvalo sodišče na zaslišanje celo vrsto radijologov in kriminalistov. Ker so strokovnjaki potrdili možnost umora z radijem na opisani način, je policija odredila najobsežnejše varnostne priprave pri obravnavi. Kako dober nos so imeli detektivi, ko so svetovali največjo previdnost, izhaja že iz tega, da ie bila položena koj prvi dan razprave v bližini dvorane, kjer se shajajo sodniki, preden idejo na razpravo, dina-mitna bomba, katere vrvica je že gorela. Sodni sluga je vrvico prerezal in na ta način preprečil eksplozijo, ki bi bila gotovo ugonobila velik del četrti nebotičnikov v Wallstreetu, kjer se nahaja sodišče. Občo pozornost vzbudi vedno le gospod, ako je po družabnih predpisih » oblečen. Smoktag in modno obleko Vam po vseh modernih predpisih izgotovd atelje tvrdke DRAGO SCHVVAB, LJUBLJANA. Nekaj statistike o zakonih Nemški statistik prof. Gfitz objavlja zanimivo statistiko o ločitvah zakona na Pruskem. L. 1924. se je ločilo 23.251 zakoncev, to je približno 2000 zakoncev več, kakor leta 1923. Razlogi, ki so prisilili zakonske tovariše do ločitve, niso bili povsod enaki. Seveda tvori večino vzrokov zanemarjanje zakonskih dolžnosti. Takih primerov je bilo 14.771 in v teh primerih so bili krivi ločitve moški 9823 krat, ženske pa 4948 krat. Zakon je bil prelomljen v 8055 slučajih od strani moškega, v 5576 pa s strani ženske. Nad polovico ločitev se je torej izvršilo radi dokazanega zakonolomstva. Drugi nedostatek v zakonskem življenju na Pruskem tvori ostavljanje zakonskega tovariša. Ti primeri so pa že znatno redkejši; statistika navaja 504 slučaje, v katerih so bili krivci petan prijazno, potem ne bi bilo nikoli vredno začeti s katerikoli važnejšim razglabljanjem; možnost, da moramo umreti, predno pridemo z njim do konca, je vedno največja. Mr. Spoker, niste si še ogledali položaja moštva, je dejal kapetan smehljaje in pokhnal z glavo. — Vse preveč sem zaposlen z ogledovanjem položaja ladje, jP dejal Mr. Spoker. — Govorili ste kot dober oficir, je odvrnil kapetan in položil svoio roko na poročnikovo ramo. Na krovu sta našla, da je moštvo vdrlo v shrambo za pijačo in se naglo ttpijanilo. — Možje, je dejal kapetan, to je ne-zmiselno. Dejali mi boste, da se ladja potopi v desetih minutah: dobro, in kaj potem? S filozofskega vidika ni nič novega v našem položaju. Vse svoje življenje smo bili na tem, da nam poči kakšna žila ali pa da nas zadene strela. pa ne samo v desetih minutah, temveč v desetih sekundah. To nas pa ni moški in 454 slučajev, v katerih so zakrivile ločitev ženske. Manj važen raz- log je d: C3BCD«C3«C3BCr>«<=)BC3101C3BOeCDlC31CD«0101C310iCD«0 Najlepše oči 2 najlepša nsfa! naflepii poSinb! Rudolfo VsSentino v svojem poslednjem dovršenem velefiimu Intrige Madame Pompadour (Monsieur Beaucaire) Ljub a v — zahibtnost — viteštvo — maščevanje. — Veliko število elitnih kinoobi« skovalcev pri vseh včerajšnjih predstavah je dokaz velike popularnosti, ki jo še vedno uživa prekrasni Rudolfo Valentino. Predstave dane« ob 4., tričetrt na 6., pol 8. in četrt na 10. ELITNI KINO MATICA najudobnejši kino v Ljubljani. Telefon 124. Sredina mesta. Za praznik prinašamo največji, najlepši in najmočnejši ruski film cSIBIRlJA». Predprodaja vstopnic za olto zgodovino, da se pokažejo tako v luči pravih Italijanov. p— Fašistovska komplementarna šola v Idriji. Dne 23. t. m. je bila slovesno otvor« jena komplementarna šola v Idriji. Profesor Lorenzoni je očrtal namen in pomen nove šole ter povdaril, da bo nova šola italijanska in fašistovska. Letos so otvorjeni 3 razredi, učencev in učenk je 40. Ta šola ni nikako nadomestilo za odpravljeno realko. Idrijča« ni žele, da jim da vlada šolo, ki bo v resnici odgovarjala potrebam idrijskega mesta. p— Iz sežanskega okrožja. Razumljivo je, da ne moremo mnogo čuti iz Sežane ali nje« ne okolice, saj je neki dopisnik v tržaškem «Pi.ccolu» pred kratkim pisal, da je postal celo Tomaj, katerega so vedno smatrali za trdnjavo slovenstva, močan steber fašizma. V Sežani kakor v Tomaju je moško in žen« sko fašistovsko društvo, balila in fašistov« ski obrtniški sindikat. Obstoj teh društev je izrecna zasluga par domačinov v sodelova« nju s tujimi organizatorji. Ljudstvo je svoja prejšnja slovenska društva opustilo in tudi ne misli več na to, da je kdaj prirejalo ljud ske veselice z igrami, petjem, deklamacija« mi, orkestrom, godbami itd ali da bi se jih še prirejalo. Prepojeni novega kulturnejšega duha, ukročeni v svoji otdivji severni naravin se držijo doma. molčijo in izidejo iz hiše, kadar nesejo plačat davke. Takrat še kdo zavriska od veselja, da je pravočasno storil svojo dolžnost in mu prihodnji dan ne za« rubijo edine krave. Nova društva delujejo in novi voditelii vstajajo, ki naj privedejo v «temi tavajoče ljudstvo* do svetlobe, ki je obsevala nekoč Rim in celi svet. In ko bo življenje je v vsakem trenutku in v vsakem oziru tako nevarno kot potapljajoča se ladja; in vendar je lepa človeška navada nositi dežnike, obuvati galoše iz kavčuka, začenjati velika dela in se v vsakem oziru obnašati tako, kakor če bi obstojalo upanje, da je življenje večno. In kar se tičP moje malenkostne osebe, naj bi zaničeval moža, kajeri bi. čeprav je na krovu pogrezajoče se ladje, opustil zavžiti zdravilne kroglice ali naviti svojo uro. To, prijatelj moj, ne bi bilo človeško vedenje. — Oprostite mi, gospod, je dejal Mr. Spoker. Toda kaj je natančno razlika med britjem v potapljajoči se ladji in med kajenjem v smodnišnici? — Ali če se godi nekaj sličnega v sličnem položaju? je vzklikni! kapetan. To je čisto prepričevalno. Dajte mi smotko! Dve minuti nato se je ladja razletela s krasnim pokom. (Iz angleščine prevel P. V. B.) ljudstvo zrelo, očiščeno v duši m srcu, in ko ne bo več skrite misli za nagubanim čelom, in bo njegova vest jasno zrla skozi čistoto oči, takrat bomo tudi o Krasu morda kaj več čuli... p— Gorje poplavijencem. Ministrstvo za DOtranje zadeve m ono za javna dela sta takoj od^-ovoril posl. di. Besednjaku na njegovo interpelacijo glede škode, ki jo je po« vzročila poplava. Rimska go-.poda pra\ i. da se je hitro ukrenilo vse, kar spada pod pr« vo in drugo mini rstvo. Notranje ministr« stvo je dalo videmskemu prefektu na lazpo« lago 45.000 lir. Tehnični uradi so takoj po« slali poročila in predloge za obnovo po vodi poškodovanih del. Ministrstvo za javna de« la je opozorilo nemudoma krajevne oblasti na določbe o podeljevanju podpor do polo« vice stroškov za popravo raznih poši.oduva« nih cest m enako za obrambo bivališč. Prav z žalostjo sprejema prebivalstvo odgovor :z Rima. 45.000 lir, to ni nič napram ogrom« ni škodi! Samo okoli Sp. Idrije in Kanom« lje je naznanjene škode po poplavi okoli 2,400.000 lir. Kje pa je še ostala! Zagotovil se je odpis davkov. Toda čudno je oblastno postopanje. Dne 17. oktobra sc je razgla« silo. da imajo poškodovanci svoje prošnje za odpis davkov predložiti do 20. oktobra! Torej tekom treh dni! Kaj naj rečemo k tc« mu? Ako ne bo druge, izdatnejše podpor., bi sam odpis davka zelo malo izdal. p— Podivjanost širi fašizem po deželi. Y dolenjem koncu občine Lokovec je precej znanih pretepačev. Te ljudi je dobil na svo= jo .stran prosluli «dokta:» Šuligoj, organi/a* tor fašistov po Lokovcu iu tam okoli, šuli« gojevi privrženci so napravili izlet v Čepu« van, kjer so razdajali in končno zvečer src« di vasi napadli Frana Piriha. Krčmar Kof jI je hotel Pirihu pomagati in ga spraviti v svojo hišo. Slabo je naletel. Šuligojcvi div« jaki so se zagnali nanj in ga težko poško« dovali. Kofoi je umrl v goriškem sanatoriju. Fašistovski eksponenti učijo svoje pristaše, da imajo vse, kar hočejo in tudi pretepačem iz dolenjega Lokovca je bila dovoljena svo« hoda postopanja z ljudmi. Kako jo porabs ljajo, je pokazal napad na Kofola. Fašistov« sko glasilo vča lh s ponosom zatrdi, da je Italija prinesla v Julijsko Krajino kulturo in odpravila prejšnje divjaško stanje med pre« bivalstvoro. Resnica pa jc ravno obratna. Italijanska oblast izganja prosveto in uvaja divjaš tvo. p— Na trgu v Sežani je bilo 12. in 22. t. m. 2477 glav živine in sicer: 914 volov in krav. največ došlih iz Jugoslavije, 281 konj ir, 1282 prašičkov. Cena goveji živini od 350 — 400 lir za stot žive teže (to je dinar« jev približno 700 — 830): konji jugosloven« skega plemena d-j S000 Din, prašički 5 — 8 tedenski od 150 do 220 Din (lir 75 do 100). Prihodnji tržni dan bo 3. novembra. - M več mozelisv! Da boste zelo lepi v plesni toaleti, bilo v plesni dvorani, bilo v gledališču, morate imeti neoporečno kožo, brez dlak in nrozo« ljev. Radi tega ne uporabljajte britev ali drugih depilatorjev. ki kožo samo ra/dra« žijo in povzročajo mozole, a poleg tepa še črne pike na koži. Vzemite raje še danes parfimirano pomado Taky, ki se uporablja takšna kakor je v tubi. ki unič; v 5 minutah na vsakem mestu kjerkoli mozole in dlake. Takv uniči dlako do korenine, koža postane po uporabi gladka in bela ter ni na niči ne ene črne pike. Taky je zelo ekonomična, neškodljiva in ne posuši kože Ako niste zadovoljni s poskusom, dobi« te denar vrnjen; lahko zamorete torej po« skusiti brez vsake izgube Taky se dobiva v vseh prodajalnah DEPO v Beogradu pri Miskovič i Comp.. Drogcrija na veliko. — DEPO v Zagrebu, Jugofarmacija Drogcrija ca veliko. Dobiva se tudi v vseh drugih lekarnah in droeerijah. 3060 Zahvala. Tudi jaz sem ena srečnih po dobro znanih »Doko« čevljih. Sem deseti kupec bila ter par čevljev zastonj dobila. Tudi če jih ne bi bila dobila zastonj bi svetovala vsakomur, da zre »ponj*. Štefanija Prlstavec. Ljubljana, za Bežigradom XIII. 1 ŽHvala in slava j skozi 9 dežel | se sliši o izborm »Doko« obutvi. Vsi oni, | kj hočejo pri obutvi kaj prištediu, naj I nosijo vedno le «Doko» obutev. Trgovl- | na v Ljubljani, Prešernova ulica št. 9, :: dvorišče. Zahvala. Kupoval sem izborne «Doko» čevlje in naletel sem, da sem bil deseti kupec. Prejel sem v dar par krasnih čevljev po lastni izberi. Zahvaljujem se tvrdki «Doko» (Iv. Čarman), Prešernova ulica štev. 9, dvorišče, ter kličem: nosite le «Doko» obutev. Mali oglasi, ki služijo v posredovalna In socialno namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši zntsak Din 5*—» Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo 1 značaja, vsaka beseda Din 1"—, Najmanjil snesek Din IO--* Slu/žfe dobe Krepkega učenca poštenih ttargev pprejme ta. kc-i trzotim z mošinim blagom Stanko Lenirfiifi, Kova vas pri Rakeku. 32391 Iščem kuharico katera razume nadzorovati vrt In poljedelstvo. Ponudbe pod cP0B0»tv0» na podružnico »Jutra* v Celju. S2376 Oskrbnico minjie posestvo sprejmem. Ponudbe s spričevali iih podružnico .Jutra, v Celju pod značko «Vrt». 32375 Vajenca poštenega, zdravega in prid-neea sprejme po dogovoru Anton Mohor, medičarna in slaščičarna v Kranju. 32308 Družabnico k ;tarejJi dami iščem. Naj bi bila poštena, pridna in zvesta ter neomadeievane preteklosti, na potovanjih povsem samostojna Ln inteligentna. Lep>i ravnanje — popolna oskrba in plača. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Družabnica 33.. 32412-» Sprejmem učenca za Špecerijsko trgovino — s primerno Šolsko izobrazbo. Naslov v oglasnem oddelku • Jutra«. 32273 Gospodinjo dobro, inteligentno in samostojno, srednjih let — veščo tudi kuhanja, sprejme samostojen zospod za boljšo hišo v provinci. — Heflektantinje naj se oseh-zjlase v nedeljo, dne 31. •jkrobra dopoldne v hotelu «i!on» pri portirju. 32233 Kuharico pridno, delavno in polteno ,-jejmem k obltelji 5 oseb. i-'.'iiba stalna, vsled česar r«flektiram samo na dolgo-'»tru spričeval«. Ravnanje 1*po in dobra plača. Maea Jakil, Krmelj, Dolenjsko. 32412 Natakarico ■ jfmo _sonn Pin kavcije, sprejmem v dobro idofio corrilno na deželi. Naslov v oglienem oddelku Jutra. 32491 Blagajničarko vešč.o strojepisja in korespondence sprejmemo takoj Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 32530 Stenotipistinjo perfekt.no v nemški in hrvatski ali slovenski stenografiji in korespondenci, iščem takoj za stalno meeto v Za?r«'bu. Ponudbe s pre. pisi spričeval in sahtevki s-i nasloviti na: Ravnatelj Fjon prehre, Zigreb, polt. pretinac 249. 855S7 Natakarja ali nata» karico i otebno pravico za kavarno sprejmem. — Ponudbe s zahtevkom plaže pod Iifro »Ljubljana 3CC, na oglasni oddelek . 32468 Samost. trgovka večletno prakso, želi nastopiti v trgovini, najraje bi prevzela trg. kot poslo-vodkinja. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod »Marljiva trgovka-. 32433 Službo hišnika želi zakonski par brez otrok v stari ali novi hiti. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek .Jutra. pod .Hišnik 26». 32558 Pekovskega mojstra z obrtjo, za stalno mesto, za pekarno v sredini trga Trbovlje, Uče g. Ivan Orel-nik, posestnik. Trbovlje 67. 32235 Kolarstvo obstoječe že naprodaj pri tvrdki Ivan Perdan nasledniki v Ljubljani. Krekov trg. 32423 Pohištvo spalnico in jedilnico, eelo lepo. iz slavonskega hrasta, novo, radi odpotovanja za polovično ceno prodam v Silki. Celovška ceeta 117. 32403 Sadno drevje vseh vrst, I. slovenske dre. vesnice proda Doliušek, Št. Pavel, Savinjska doiina. 32330 Čevljar, šival, stroj dobro ohranjen, pioda radi sorti za 1500 Din Ivan 0 • o 1 n i k, Domžale 33. 32323 Gorkodar ie pločevinast nastavek na lončene peči In štedilnike. Gorkodar ogreje takoj vsako .obo ali kuhinjo Gorkodar rabi polovico manj kurjave. Gorkodar oglejte in naročite pri Ui-helič in drug, Ljubljana — Dunajska cesta 41. Telefon it TT7. 33308 Več gonilnih jermen dobrih, 5—7 cm iirlne, proda poceni strojno tniiarstvo Mlino, Bled 83006 Motor na surovo olje — Original Orosley — sistem «Otto»-Manghester, 12.5 HP, prodam po ugodni ceni. — Naslov v oftasnem oddelku «JqtTM. 27032 Avto «Puch» dobi la 12-000 Din tisti, ki se takoj oglati na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro »Avto 75». 31775 Siv plašč s košuhovino na ovratniku in rokavih prodam ra so« Di« radi žalovanja. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 32510 Čebelnjak (za 24 A. 7. panjev) 8 A. 1. panjev obljudenih (lipov lee), 11 A. 1. panjev pral. nih, 5 poloričarjev (eiport) ter več amerikuikih in kranjskih panjev, 1 nova trčalsica u med. 1 stiskalnica za vosek, S omari za satnice in 150 eatnic, ter raznovrstno čebelar, orodje proda F. Znst, Unec, poŠta Raktfc. -- Sobno opravo novo, kompletno, iz hrastovega lesa. po jako nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek . 32513 Bencinmotor stabilni, malo rabljen in v dobrem stanju prodam za 10.000 Din. — Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 32526 Fotoaparat Stereoskop 11 X 18, prvovrsten, s Tesar objektom 1:4,5 R 13,5, tvrdke Zeis. prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 32560 Javna dražba kras. nega pohištva se vrši v sredo, due 8 nov. ob 9. uri popoldne r skladišču šped. tvrdke. Ranzin-ger v Ljubljani, Vojaška ul — Naprodaj med drugim: kompl spalnica l 2 posteljama, elegantna spalnica z 1 posteljo, krasna jedilnica, pisarniška oprema, usnjeni fotelji, sliko, preproge. |>o-samezni deli pohištva itd, — Interesenti za boljše po-htitvo se vabijo! 32543 Avto-kožuh skoraj nov in več stare obleke prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 32184 Nov štedilnik tu vzidati, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 32483 80 zabojčkov v veliko«ti SO x 30 X 25 ceno proda E!ektro-Lux — fcelenburgova 7/II. 32502 Novo moško kolo radi bolezni takoj prodam za 1S0O Din Istotako I udi 2 fotoaparata 13 X 18. po 1000 Din komad i vsemi pritiklinami Naslov v osrlasnem oddelku Jutra 32-152 Kože polhovke, krtove tn vseh vrst divjih živali kupuje D. Z d r a v I č v Ljubljani, Florijanska ulica *tev. 9. 21601 Vsakovrstno zlato kupuje >10 oajviljih oenab Černe, juvellr LJubljana VVoltova nI s. Stare vreče lahko strgane ali velike krpe, samo ne trhlene. kupi večjo množino Kd Piš-ler, Vrhnika. 32429 Autogenični aparat rabljen, in 4 železna kolesa za voz. za prevažanje motorne cirkularne žage, kupim. Ponudbe pod «R. K.» ua oglačni oddelek »Jutra*. 32339 ^ Stare kovine baker, svinec, kositer, medenino, aluminij, cinkovo pločevino, akumulator plošče etc kupuje in plača najbolj*- Vere, Komercijal-na družba v Ljubljani — Kongresni trg 9 . 32317 Suhe gobe p r I m a kvalitete oferirajte S vzorčeno tvrdki B. Vtjdi kevec — Medjimttrjc. 31884 Pvfift Enonadstropno hišo v Sp. šiški, z elektriko in vodovodom, radi družinskih razmer ugodno prodam. —-Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 32507 Vili stično hišo kupim v Ljubljani ali predmestju za 160.000 do 228.000 Din. Posredovalce isključujein. — Fonudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zmožen plačnik*. 325U £cka# 2 pisarniški sobi V bližini teditča oddam takoj. Vatlov pore oglasni oddelek »Jutra*. 32484 Restavracijo prvorairedao, ki obstoja že več let in je dobro poznana. prodam. Potreben je večji kapital. — Agencija Ilič-Gašparac. Petrinjska 3. telefon 19-97. 28270 Najboljša vina pristna dalmatinska točim le v že hkoro 30 let obstoječi dalmat. vinarni »Pri Dalmatincu* v Tavčarjevi (prej Sodni) uiici štev. 4. 241 UiHunanja Opremljeno sobo s posebnim vhodom in vso oskrbo išče trg. pomočnik. Pouudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod »Opremljeno*. 32447 Zamenjam stanovanje z dvenia [iarketiranim3 sobama iu kuhinjo pri tobačni tovarni za manjše, ne daleč od sodišča. Ponudbe pod »Snažno 20» na oglasni oddelek »Jutra*. 32424 Snažno sobo oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 32427 Sobo z 2 posteljama v vili takoj oddani. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 32503 Na stanovanje takoj sprejmem gospodično. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32504 Stanovanje 1 sube in kuhinje, elektrika, vodovod, s souporabo pralnice iu kopalnice, oddam proti predplačUu- Več v upravi sJutra*. 32514 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32515 Sobo oddam ;o»podicni, ki igra kakšen instrument. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 32519 Opremljeno sobo prostorno, s posebnim vhodom, oddam s 1. novembrom enemu ali dvema solidnima gospodoma aH gospodičnama. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 32506 Sobo oddam i 1. novembrom gospodu, event. zakoncema. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32501 Opremljeno sobo lepo, oddam eni ali dvema gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 32523 Sostanovalca sprejmem z zajtrkom. Na-siov pove oglasni oddelek »Jutra*. 32518 Sobo s hrano s posebuim vhodom oddam gospodu. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32524 Stanovanje 3 sob in pritiklin oddam z novembrom dotičnemu, ki mi posodi 20.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Posojilo 20*. 82527 Sostanovalca k enemu gospodu sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32542 Stanovanje 3 sob in pritiklin. oddam za takojšnjo vselitev. Najemnino je plačati 1 leto naprej. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Takojšnja vselitev 8». 32528 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutri*. 32519 Sobo elegantno, išče pri samostojni dami soliden gospod. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek pod značko «Elegantno». 32531 Opremljeno sobo s strogo pepariranim vhodom, oddam. Naslov nove oglasni oddelek «Jutra». 32561 3 gospode ali dijake sprejmem na hrano in stanovanje po 580 Pin. Nailor v ogl. oddelku «Jutra». 32533 Sostanovalca sprejmem. Naslov oddelku «Jutra oglas. 32349 VvplfC Dama nevsakdanjega izgleda in značaja, zeli znanja s starejšim, dobro »ituiranim gospodom. Dopise pod šifro *Honny soit qui mal y pen-se» ua ogl. oddelek »Jutra* 32440 «Autogar.aža 1895» Zakaj Te ni hUo? Sem T« užalil V Prosim vsaj pojasnila. V soboto od 5.-6. čakam. Smem upati na svidenje? 32520 Blondinka 90 in Bronetka 92 Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra*. — Moulin Rougt- 32546 Samostojno dekle staro 22 let, s pohištvom in nekaj gotovine, se takoj omoži. Prednost imajo drž. nastavljene!. Le rerne dopise, najraje s sliko, na oglasni oddelek »Jutra* pod »Možitev«. 32340 Gramofonske plošče rabljene, zamenjujemo in jemljemo v račun. A. Rasberger Ljubljana, Tavčarjeva ul. 5, 231/1 Trobente « 6 e blehinstni-nente, I • 1 e •ogove hitro in jrecizno poprav, i j« iS preglašuje Alton; Breznik Ljubljana, Me»t-il trg štev. 3 (poleg magistr.) 8t»rl Inltrnmenti te vzame, jo * zameno aH pa kupijo. Klavirne citre jako lepe, zamenjam ta dobro ohranjene koncertne citre. Ponudbe na cvetličarne gimenc. Sv. Petra o. št. S3, Ljubljana. 3248T Elektr. avtomat gostilniški izvrsten, i raznimi šlageri, kakor valoet-jev, maršev itd., zaradi pomanjkanja prostora zamenjam za dober pianino. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra» pod »Piinlno za avtomat*. SS111 3iv 32272 Psa nemšk. ovčarja (vovka) 4 mesece starega, ki sliši na ime «Hajduk» in nosi ovratnik z znamko Kranj lil sem v nedeljo izgubil. Kdor mi ga more zopet dovesti, dobi dobro nagrado. Mišic. Kranj 191. 32272 Poživljam potnika kateri je v sredo, dne 13. oktobra 1926 ob 16. uri 15 minut na kolodvoru v Zidanem mostu prevzel v varstvo nov dežnik, in na kolodvoru postaje Trbovlje izstopil, ne da bj bU oddal dežnik sprevodniku ali pa kakemu sopotniku, da odda njemu poverjeni dežnik pri občini v Trbovljah. 3230S 10 gospodov sprejmem na dobro domačo hrano r (redini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 32556 Domača klobase V Gostilni pri Bobenčku na Ev. Petra cesti št. 15 vsako nedeljo in ponedeljek domače krvave in mesene klobase. 32369 Klobase Gostilna »Fajmošter* priporoča domače krvave klobase v toboto in nedeljo. 32532 Dotična dama S je pomotoma vzela tor- co pri modietinji Stein-berger, naj jo vrne v ogl. oddelku »Jutra*. 32562 Krvavice Cenjenemu občinstvu priporočam svojo gostilno v Zeleni jami, kjer dobite vsako soboto in nedeljo zelo okusne krvavice. — Točim star ljutomerčan po 14 Din. štajersko po 12 Din in novo dalmatinsko po 11 Din liter Krisič, gostilnič.r 32505 Pozor! Kam pa gremo v nedeljo? Vsi v gostilno »Amerika* na Glince, Tržaška cesta 3 na koncert! — Tam dobimo pristna štajerska in dalmatinska vina, pohane piske, krvave klob;ise in druge jedi. Se priporoča gostilničar Jakob Bolčič. 32517 Krojaško delo prvovrstno — sprejmem na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 32541 Za jesensko saditev nudim pritlikavo sadno drevje in lepotično g r-m i č e v j e. Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. 324S6 Kromat. harmoniko zamenjam za pisalni stroj, za majhen skobelnik ali za stoječ motor od 1—3 HP — F. Kucler, Vrhnika. 32512 Nov način nagrade po stopnjevalnem na predovanju od zastop-nika(ec) do generalnega zastopnika(ce) pri razDc-čavanju jugoslov. vred nostnih papirjev v vsej državi. Ponudbe za na mestitev na ^UBLICU TAS d. d , Zagieb, Gun-d iličeva 11, pod brojem ,Zf)-98S • hrastove in bukove dobavljam in pokladam v vsaki množini JOS. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ulica 22, telefon 513. iu i po Scottovem dnevniku in drugih virih priredit Pavel Kuna ver, je rcu me je zaskelela bolestna slutnja, da je vse to le krasen sen. iz katerega se kednj nenadoma zbudim... V l.ajlnem svidenju na tem veličanstvenem, svetem kraju je bilo nekaj tako vzvišenega, da se ne on ne jaz nisva upala dvigniti oči... Ropot konja, ki je nestrpno udarjal s podkvo ob tlak. naju je »pomnil neusmiljene resničnosti. Bil je konjič mojega dragega: Lu Vtgilancu ga ie držal pred vhodom za uzdo. .Michel-Hector, suženj svoje vojniške točnosti, je zamrmrai: »Evo trenutka, Renče.« *Pojdiva,« sem dejala. »Spremiti te hočem do konca.-- Ploščad pred cerkvijo, ki jo je oblival belkast jutranji svit, je bila še prazna; samo kameniti svetniki na pročelju so čuli najine prisege in so naju blagoslavljali. »Hvala ti, da si prišla,« ic povzel Michel-Hector. premagavši /.tnedo, ki mu je davila glas. >Mar nisem tvoja nevesta?...i «Da bi te tnogel kdaj dovolj zali valit; za to besedo, mila Renee!... Ti si in boš vedno moja ljubljena zaročnica, edina, ki mi bo duša do smrti polna njene slike.« ^Zanesi se name, kakor se jaz zanesem nate: idi brez skrbi, kamor te kliče čast. Čakala te bom in prosila Vsevišnjega zate in za domovino, ki jo boš brani!... Mala Chaillette. kršeenka moja, zaupam te hrabri roki; želim ti, da bi proslavila Francijo in Michela-Hectoria..... Tako govoreč sem se sklonila, da bi privezala čop na ročnik njegovega meča. Polastila se me ie ganjenost, ki je nisem mogla več krotiti... Obenem s svojim darom sem pritisnila na orožje veren poljub... vOh,< je vzkliknil Michel-Hector, -kdo nc bi izkušal postati junak, da si zasluži tolikšno milost!... Naprej, moja ostra Chaillette!... V boj za kralja, za Francijo., za nevesto! .« Konj je hrza! od nestrpnosti; na obzorju je vstajala neopredeljena jutranja zarja, kopajoča se v megli, ki se je dvigala z reke. Gospod de Pontguion me je potegnil k sebi in mi je strastno vrnil mrzli poljub, ki sem ga pravkar dala njegovemu meču. Priznati moram, da mi je šla slast tega objema do živega. »Z Bogom, moja sreča, življenje moje...,« je zamrmrai. »Ne z Bogom: do svidenja!•£ »Do svidenja.« sem ponovila, ne da bi mu umaknila roko. »Do svidenja... Meni ne boš mogel pisati; toda kumica mi bo sporočala vse, kar bo vedela novega o tebi. Imej pogum in zaupanje.« Zaupanje... Ta beseda je še trepetala na mojih ustnicah, ko se je gospod de Pontguion odtrgal od mene in ponosno skocii na konju. Nato je salutiral z mečem, ki se je bliskal v prvi solnčn: svetlob,, in je izginil za ovinkom, lep kakor njegov zaščitnik, sveti arhangei Mihael... Veliki črni oblaki so zastirali zarjo, ki je bila pravka- še tako svetla in jasna; kakor oblaki na obzorje, tako je legala toga in negotovost na moj rožnati dekliški roman Nadaljna poi moje ljubezni je kazala v dim ir. kri, v solze in žalovanje. Sredi strašnega neurja, ki se je pripravljalo, ni bilo več prostora za idilo. Na pc-zornico je stopala drama v vsej svoji grozoti in je zahtevala , jzomost človeštva zase... Čemu bi pripovedovala vse, kar je itak znano iz zgodovine! Svojo lastno zgodovino v letih 91 in 92 pa lahko izrazim t dvema besedama: žalost in skrb. Zvest mojemu naročilu, ie Michel-Hector od kraja pogosto pisa kumici. ki nama ie bila naklonjena: čitala mi je njegova pisma in sama odgovarjala nanie namestil mene Ta pisma šo mi bila edino razvedrilo; da sem si želela druge zabave, je ne b. bila našla zakaj mesto je bilo pusto kakor mrtvašnica Naši prijatelji ic t& ostav-liali drug za drugim saloni so bili zaprti cerkvr malim* orazne; ljudje so se toliko prerekali o veljavnosti prisege 43 u le zdelo, kakor bi se Gospod v svoji nedoumnnsti od trkal od njih. Dogodki so se vrstili z vrtoglavo hitrostjo in moj dragi oče Žc ni več vedel kod ne kam Bala sem se zanj da se mi ?>e bi povsem zmešalo, kakor predsedniku du Housseau ki je sede! po vse dni v lasulji in sodniškem nrnatu domisljaje si da sodi Mirabeauja. Ca-lonna in kaj vem koga še zaradi vele-izdaje! . . . Vsako sredo, soboto, nedeljo. od 20. do 24. ure za svoje cenjene goste prireja priljubljena gostilna ln kavarna JOsKO MAHNI6, Vodmat Uljudno vablreni pri jate iii dobre kapljice ter izbornih domačih kolin. Velika izbira - najnižje cene! 1 Zimsko perilo, copate, rokavice, sviterje, mo* : buko, dežne plašče. — Cevlie, čepice, kravate i itd. nudi naiugodneje splošnoznana tvrdka • JAKOB LAH. Maribor, samo Glavn trg 2. Snežne čevlje spreiema v popravilo tvrdki M, TREBAR, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 6 Volna apar-tniti barv "M ca puH-overjfcj žemperje m obleke. Došu tudi posebna volna aLucero» za čepice I DNI JAUER, Dvorni trs 1, LJUBLJANA Priletna, dobro kvalificirana tnoe železninske. špecerijske. kolonijalne in steklarske stro1396 Vsemogočni ic poklical k Seči [našo nad vse ljubljeno soprogo, ue-1 Jnadomestljfvo mamico, staro mami-Ico, teto, taščo, gospo Hežo MouoK m. Min I po dolgi .imeni bolezni, v starosti b4 | [let 28. oktobra i. 1. ob V=3 uri popol-|dne. prevideoo s sv. zakramenti Pogreb predrage nepozabne se I I vrši v soboto ob 10. uri dopoldne iz j Gorenje vasi 29. na tukajšnje poke-) Ipališče. Maša zatkišnica ^e bode brala v I farni cerkvi. j Gorenja v as - Kibuica. 2S. okt. 1926.1 [Ivan Novak, soprog, Ivan, Aloizij, | 1 Matevž, Antou, sinovi; Marija por Žganjar, Neža por. Zobec, Frančiška. 1 Ana, por RoJJna, Ivana, Uršula por L.ožar, lieerr in ostali sorodniki. Strešna lepenka Zlnko»Ruber lepenka, lesni cement dobavlja takoj v. vsaki množini najceneje "T los. R. Puh ",? Liubltana. GradaSks ulica 22. Naznanilo! Otvoritev! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva poleg svoje dobroznane trgovine na Seln-Moste v lastni hiši z današnjim dnem otvorlla tndi novourejeno gostilno kjer bodeva točila le pristna Štajerska in dolenjska vina po zmernih cenah Na razpolago bodo vedno tudi ukusnl prigrizki Za mnogobrojni obisk se prijazno priporočata U 11 T4 IVAN in ELZA RAHNE trgovina ln gostilna Selo-Moste, oioiaioioioioioioio Cvetličarna Pavel Šimenc Sv Petra cesta 33 pokopališki vrtnar. Sv. Križ sprejema in izvršuje naročila za šopke, nagrobne vcnce, trakove z napisi, okrasitev grobov iu druge rastlinske dekoracije ! Krizanteme za Vse svete. Vsak dan sveže cvetje. Postrežba s'rogo solidna. Se priporočam PAVEL ŠIMFNC, pokopališki vrtnar. OIOIOIOIOIOIOIOIOIO' Modni salon P. BARBORlC Ljubljana, Mestni trg 7 priporoča tilcc iu baržmiaste klobuke po priznano nizkih cenah Dunajski modeli Preoblikovanja in popravila vseh vrst klobukov^ točno in ceno. dalje priznana trpežna obutev najelegantnejše oblike po izredno nizkih cenah samo uri tvrdki Aleks. Oblat, Sv. Petra cesta t& (Sdll okt dalje moderni ragtam samo . . i>:n 680 moderni >agiam s a dečke (i00 Gnčar Mej ar samo $elenbu*gova unca Ttev j VISOKI COPATI le 8V— Din v zalogi vseh vrst najfinejša obutev po najnižjih cenah Aleksander Oblat S* ''etra cesta it. 18 Advokat dr. Fr. Loliar ie preselil svojo odvetniško pisarno iz Miklošičeve ceste št 13 na MIKLOŠIČEVO cesto št. 18, i. nadstr., poleg Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da je naš iskreno ljubljeni. nenadomestljivi soprog, oče, brat, ded, gospod Miha Sernec posestnik in trgovec. včeraj 29. oktobra 1926 ob pol 2. uri v 55. letu svoje starosti preminuL Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 41. oktobra 1926. ob pol 16. uri v Rušah, dne SO. oktobra 1926. Globoko žalujoči ostali. MOŽEM DELA! Za nošo neorikladni čevlji omejuiejo Vašo sposobnost, oreprečujejo uspeh pri delu in škodilo Vašemu zdravju. Naš model 3967 iz la boksa na rom šivani, črni ali rumeni Dinarjev zadošča vsem zahtevam, uresničuje naše napore, da Vam moremo postreči. Kdor more za sedaj nabaviti samo en par čevljev, naj izbere samo ta model. Urejuje Franc Puc. Izdaja u Konzorcij «Jutn» Adoli Ribnik«t. Za Narodni tiskano dd kot tiskarnama Fran Jcierfefc. 2a inaerauu del Je odgovor^ AJojzjj Novak, V* v Ljubljani.