METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na let* Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah. Inserat n« p«i strani 600 K, na H, strani 300 K, na «/, strani 150 K, na Vit strani 100 K, na 'lu strani 1» K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin najmanj pa alcupa) 12 K.
Urejuje inž. Rado La'.i; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; usk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. - Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Št. 7. Ljubljana, 10. aprila 1921. Letnik HITE
Obsegi Naznanila kmetovalcem. — Škropite krompirju z modro galico! — Deški kmetijski klubi. — Nekaj opazk k predstoječemu licencovanju plemenskih bikov. — Kmetijske stavbe, njih vrednost in pomen. — Kmetijski šolgki vestnik. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Kupujte umetna gnojila! — Družbene vesti. — Konjerejec: Kakšna naj bo plemenska kobila? — Splošni pojmi glede konjereje. — Negovanje podkovanih kopit. — Kobila nima mleka. — Uradne vesti Konjerejskega odseka. — Konjerejske vesti. ■>— Inserati.
Vsled odloka predsedstva poverjeništva za notranje zadeve z dne 19. marca 1921., štev. 3135/pr., odnosno razpisa ministrstva za notranje zadeve z dne 15. februarja t. 1., štev. 709.,
sklicujem
prut občni zbor
Kmetijske družbe za Slovenijo,
na podlagi na občnem zboru bivše Kmetijske družbe kranjske, dne 20. maja 1920. 1. sprejetih ln od deželne vlade za Slovenijo z odlokom z dne 15. junija 1920. 1., štev. 5889/pr., potrjenih pravil,
za četrtek, 28. aprila 1921. ob enajstih dopoldne.
Občni zbor se bo vršil za delegate las Kranjske v dvorani hotela „Uniona", za delegate iz Štajerske, PnekmunJa in Kovoike pa v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani.
Edina točka dnevnega reda tega občnega zbora je:
Volitev predsednika, I. in II. podpredsednika, 18 odbornikov in 2 pregledovalcev računov po določilih 1. odstavka § 18. od deželne vlade potrjenih pravil.
Volitev, izvzemši računskih pregledovalcev, se bo vršila s posebnimi glasovnicami, ki se bodo izdale v barvi poverilnlc ln izročile delegatom potom okrajnih glavarstev. Veljavne so samo one glasovnice, ki nosijo žig vladnega komisarja. Na glasovnico je napisati ime, priimek in bivališče oseb, ki jih vsak veli.
Vladni komisar pri Km»t||*ki družbi za Slovenijo i Di».	Spillei»-Muya 1. x»a
Polovična vožnja na železnici delegatom podružnic dovoljena!
Ministarstvo Saebračaja je z odlokom z dne 29. marca t. 1, štev. 9424., dovolilo polovično vožnjo na vseh progah državnih železnic v Sloveniji vsem zastopnikom podružnic, ki potujejo na občni zbor Kmetijske družbe dne 28. aprila 1.1. v Ljubljano in nazaj. Vsak zastopnik podružnice je dolžan na vstopni postaji ku, iti cel vozni listek, ki mu velja tudi za vožnjo nazaj, £e to dokaže s potrdilom Kmotijske družbe, da se je udeležil tega občnega zbora. Ta ugodnost polovične vožnje velja za 27 28. in 29. april t. I.
Obratna ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani je s svojim dopisom od 6. t. m.
vsem zastopnikom podružnic, ki potujejo na družbeni občni zbor dne 28. aprila t. 1., dovolilo polovično vožnjo z osebnimi vlaki v III. razredu z vseh postaj južne železnice v Sloveniji v Ljubljano in nazaj. Ta ugodnost velja od 26. do 30. aprila t. 1.
Vsak zastopnik se mora izkazati s pravilno izstavljeno poverilnico pri osebnih blagajnah na železnici, nakar se mu zajamči ugodnost, ki sta jo dovolila Ministarstvo Saobračaja za državne železnice in obratno ravnateljstvo južne železnice za južno železnico v SI vjniji.
Vladni komisar pri Kmetijski družbi za Slovenijo i Dp. Fran Spiller»-Muys 1. p.
Vabilo
na občni zbor podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo na
Dobrovi pri Ljubljani,
ki bo v nedeljo, 24. aprila t. I., ob polosmih zjutraj, v stari šoli na Dobrovi. Edina točka sporeda:
Izvolitev delegatov za prvi občni zbor Kmetijske družbe za Slovenija.
Vladni komisar pri Kmetijski družbi za Slovenijo i Dp. Franc Spillex>-Muys 1. r.
Škropite krompirju z modro galico!
Kmetovalec mora zvišati donos iz svojega polja in svojih travnikov, ako bo hotel v bodočnosti ostati svoboden gospodar na svoji zemlji. V agrarnih državah, med katere moremo uvrstiti tudi kraljevino SHS, so navadno sorazmerno najcenejši kmetijski pridelki in dragi industrijski izdelki: kmetija bo vsledtega prinašala ie majhne obresti, ako se ne bodo razni viri dohodkov do skrajne mere umnosti izkoriščali.
Med kmetijskimi pridelki, ki jih proizvaja naš kmet, je zastopan na prav častnem mestu krompir, kot priljubljeno hranilo za ljudi in kot izborna krma za živino. Pred vojno je bilo v navadi, da se je vsako leto dobavila primerna množina semenskega blaga iz tujine ali inozemstva, ker se je splošno opazovalo, da krompir pri nas nekoliko let dobro rodi, nato pa bolj in bolj degenira, oziroma da vedno manj pridelka. Za vzroke tega pojava ali degeneracije se ni nihče zanimal: po-skušništvo na kmetijskem polju je pri nas malo razvito.
Vzroki degeneracije so seveda različni: manj primerna odbira semenskega blaga, različne bolezni rastline kot posledica delovanja parasitnih drobnobitij, razlike v oskrbi in razlike v zemlji in nje obdelovanja. V okvir članka ne spada o vseh teh vzrokih podrobno razpravljati ; omenim naj le, da krompirjevico prav često napadejo plesnobne glive, katerih delovanje se praktično opaža na tem, da rastlina (krompirjevica) izgublja prezgodaj svojo zdravo temnozelono barvo in prične bledeti in kot posledica te bledosti je manjša množina pridelka, drobnejši in manj zdravi krompir.
Na Danskem se je v zadnjem desetletju pred vojno pričela med kmeti navada, da se krompirju na polju škropi z 1 odstotno raztopino modre galice -v vodi, in se s takim škropljenjem prepreči nastop ali ovira razširjenje plesnobe na krompirjevici. Škropi se praviloma dvakrat, meseca julija in meseca avgusta ob suhem vremenu in porabi za dvakratno škropljenje navadno 3000 l galične raztopine, torej 30 kg modre galice na hektar. Praktične uspehe tega škrop-
ljenja nam podaja nastopna tabela I., povzeta iz letnih poročil za 1.1915., 1916., 1917. in 1918. rastlinarskega odbora Zveze Sjaellandskih kmetijskih društev (po naše kmetijskih podružnic):
Krompir-vrsta	Nejkropljeno donos na ha raetr. stotov	Viiji donos ra ha napram neikroplj.			
		1. ikropljeno		2. Skropljeno	
		dne	met. stot.	dne	met. stot.
up to date	266	—	—	3.8. in 27,8.	50
	196	-	—	10.8. In 25.8.	55
»	247	-	-	2 8. in 25.8.	54
Richter Imperator	255	-	-	11.8. in 27.8	41
	217	1.8.	33	-	-
Magnum bonum	315	-	-	16.7. in'0.8.	35
lip to date	190	-	-	31.7. in 20.8.	59
	248	31.7.	48	-	-
	310	4.8.	32	—	—
Povprečno je znaiai viiji donos na lia met. stot.	1918	1917	1916	1915	1914	1913	1912
pri 1 Kratim škropljenju'	40	16	20	20	13	19	25
pri 2 Kratnem škropljenju	59-5	21	32	50	50	33	54
Če povzamemo iz te tabele najmanjši uspeh pri enkratnem škropljenja 13 met. stotov ali 1300 kg krompirja, ki se je pridelal po škropljenju s 15 kg modre galice, lahko napravimo sledeči račun:
Krompir 1300 kg po 1 K = K 1300 — Galica 15 „ „ 24 K = K 360 -
Kosmati dobiček znaša torej K 940 — Ce pa povzamemo iz tabela najboljši uspeh pri dvakratnem škropljenju 59'5 met. stotov ali 5950 kg krompirja, ki se je pridelal po škropljenju s 30 kg modre galice, nastane sledeči račun:
Krompir 5950 kg po 1 K = K 5950 — Galica 30 „ ,. 24 K = K 720'—
Kosmati dobiček znaša torej K 5230'— pri enem hektaru, tedaj svota, ki je vredna upoštevanja in ki mora vzbuditi nekoliko pczornosti tudi v naših zelo konservativnih razmerah.
V naših vinorodnih krajih se razpolaga s škropilnicami za modro galico in je tedaj prav ceno in enostavno, ako vsak umnejši gospodar napravi letos poskus škropljenja krompirju in v jeseni sporoči »Kmetovalcu" uspeh, ki ga je dosegel, oziroma koliko kg krompirja je vsled škropljenja več pridelal. Poskus se lahko napravi prav enostavno: polovico njive se poškropi in polovico njive se ne poškropi, jeseni se spravi krompir od vsake polovice na svoj kup in primerja, kateri kup je večji (po možnosti se pa tudi njiva natančno zmeri in krompir natančno stehta, da se doznajo natančne številke). V nevinorodnih krajih je istotako umestno, da bi vsak boljši gospodar imel svojo škropilnico ali pa da si vsaj eno nabavi vsaka kmetijska podružnica: rabi se jo za sadno drevje, rabi za krompir in — po mojem osebnem mneju — rabila bi se lahko tudi za škropljenje koruze. Ako se more z majhnim izdatkom za modro galico toliko zvišati množino pridelka, da se dobi izdatke povrnjene, ter čas in svoj trad poplačan, se mora uspeh imenovati zadovoljiv; sem mnenja, da bo jeseni največ poskusnikov poročalo o dobrem in prav dobrem uspehu, in da se bo škopljenje z modro galico krompirju polagoma razširilo, kakor je razširjeno škropljenje vinski trti.
Donos kmetskih pridelkov se zvišuje ne le z umnim in obilnim gnojenjem, marveč tudi z uničevanjem škodljivcev, ki rastlini onemogočijo delati s polno paro, oziroma dajati največ najboljšega sadu. Med rastlinske škodljivce spadajo tudi plesnobne glive na krompir-jevici, katerih nastop se preprečuje s pravočasnim škropljenjem z modro galico.	Anten Pevc.
Deški kmetijski klubi.
Na poziv ..Kmetovalca" sta bili v tem listu prijavljeni dve izjavi o teh klubih. Oglasila sta se gg. Sagadin in Kobale, prvi v št. 22. iz 1. 1920., drugi v št 1. letošnjega letnika. Oba se strinjata v tem, da so take organizacije zelo umestne in da so ljudskošolski učitelji poklicani, da jih vpeljujejo in vodijo.
Ker je vprašanje deških kmetijskih klubov zelo važno za uspešnejši razvoj našega kmetijskega položaja po deželi, ne sme ostati samo pri teh in takih izjavah, ampak je treba, da se resno lotimo take organizacije pri naši kmetski mladini, kakorhitro zapusti ljudsko šolo. Ako imajo danes že v Srbiji 31 takih ..klubov", je treba, da se tudi pri nas zganemo. Spodbuditi nas morajo zlasti lepi uspehi, ki se kažejo s temi organizacijami v Ameriki, kjer so začeli že 1. 1898. snovati mladinske organizacije na kmetih, in sicer stanovske, ker so te v prvi vrsti važne in potrebne. V Južni Ameriki je bilo 1. 1917. na ta način organiziranih že nad 115.000 dečkov in 73.000 deklic, v Severni Ameriki pa 160.000 dečkov in deklic, in 1. 1918. pa skupaj že do 2 milijona kmetske mladine. V Ameriki se hvalijo, da jim pomagajo te organizacije vzgajati bolj zaveden kmetski lod, ki se z večjim zanikanjem in boljšim umevanjem poprijema domačega dela. In tega potrebujemo tudi pri nas! In sicer povsod!
Kaj je treba, da je danes naša Belokrajina deloma tako zapuščena, da trpi na takem pomanjkanju delovnih moči in da pričakuje vso rešitev le od ameriških dolarjev? In takih zgledov je povsod dovolj!
Večkrat prej sem že mislil na potrebo takih stanovskih organizacij pri izvenšolski naši mladini po kmetih in želel, da bi se na ta način mladina še bolj privezala na dom in na domačo grudo. Pa se nisem upal na dan s takimi idejami, ker bi se jih napačno tolmačilo in spričo vladajočih naših razmer najbrže tudi omalovaževalo z ene in druge strani.
Kakor se pa sedaj vidi, so nas Američani tudi na tem polju stanovske organizacije prehiteli, tako da moramo ubirati stopinje za njimi. In če jih je začela danes Srbija posnemati, ne smemo pri nas zaostajati. Prelepe so naloge takih mladinskih stanovskih organizacij, kakor da bi jih smeli še nadalje prezirati, zlasti pri Slovencih, ko se nam že v zorni mladosti na razne načine vceplja čut za življenje v tujem svetu, po velikih mestih in tvornicah. Drugod pomagamo dvigati naravne zaklade iz zemlje, doma pa rodno zemljo zanemarjamo in prepuščamo svoji usodi, kakor da bi ne bila vredna in bi ne potrebovala našega dela in naše pomoči!
Najtežje vprašanje pri organizaciji kmetske mladine je pač to, kako naj se mladina s to organizacijo udejstvuje, kakšne naloge in kako naj Jih opravlja, da ne ostane vsa organizacija samo na papirju.
Kakor se glasijo naloge za te mladinske organizacije, se imajo člani v teh društvih izobraževati in za
diuitvtna življenje vežbati. Najbolj važna naloca pa ostane to, da~se jim prepusti doma nekaj samostojnega dela, kl naj ga izvršujejo, tekmujoč med seboj, kdo bo dosegel boljše uspeha in kdo se bo mogel izkazati z boljšimi pridelki in prirejki. Prav v tem samostojnem dslu in tekmovanju je zazreti glavno vez, ki naj druži in spaja mladino v takem društvu in ki naj vzdržuje potrebno zanimanje za društveno delo. Kar se tiče tega samostojnega dela, obstoji v Ameriki v tem, da pre-puste starši svojemu sinu kos zemlljišča, katerega mora sam obdelovati in s pridelovanjem poiameznih najvažnejših rastlin po izboljšanem načinu pridelovanja in gnojenja pripraviti do večje rodovitosti. Tudi prepuščajo starši mlade živali v tekmovalno rejo svojim sinovom. Jeseni se prirejajo potem ogledi (razstave), da se doženejo uspehi samostojnega delovanja, pri kateri priliki se delijo tudi premije itd.
Aii se ne da tudi pri nas organizirati tako podrobno in samostojno delo naših dečkov in deklic? Gotovo! Treba je le dobre volje in zanimanja! Za tako samostojno, tekmovalno delo je prikladno za deCke posebno pridelovanje posameznih poljskih rastlin v manjšem obsegu kakor tudi reja malih živali (kuncev, perutnine), ker se da v tem slučaju uspehe takega dela vsako leto kontrolirati in pokazati, za deklice bi se pa priporočalo gojenje perutninarstva in vrtnih rastlin, saj je vrtnarstvo po^naši deželi še silno potrebno napredka.
Starše je treba seveda pridobiti za tako samostojno delo svojih otrok. Ljudskošolski učitelj pozna star&e in mladino in je najbolj poklican, da se loti -te organizacije. Ko se vpeljejo kmetijsko - nadaljevalni tečaji po naših ljudskih šolah zunaj po deželi, bo najlepša prilika, da se vpeljujejo v zvezi s temi tečaji tudi take stanovske organizacije za našo kmetsko mladino.
Sicer se pa tega dela lahko takoj lotimo po uspeknih zgledih, ki jih imamo danes v Ameriki, kjer najbrže tudi še ni povsem prodrla kmetijsko-nadaljevalna šola.
Glavni pogoj za snovanje mladinske stanovske organizacije pa je in ostane po mojem mnenju požrtvovalno delaven ljudskošolski učitelj, ki ga bodo pri tem delu radi podpirati vsi krogi, poklicani strokovnjaki, Kmetijska družba in državne oblasti.
Potrebna pravila za snovanje deških kmetijskih klubov se bodo objavila v prihodnji številki „Kmeto-valca" in se bodo lahko dobivala tuai pri Kmetijski družbi tako da bo tudi v tem oziru vse potrebno pripravljeno.
Začnimo torej tudi pri nas s snovanjem teh organizacij in pokažimo, da se zavedamo dolžnosti, ki jih imamo napram naši kmetski mladini, kadar rdrase ljudski šoli In se začne oprijemati poklicnega življenja na domači grudi.	Rohrmann.
Nekaj opazk k predstoječemu licenco-vanju plemenskih bikov.
Prihodnje dni dobijo okrajna glavarstva navodila U izvedbo licencovanja plemenskih bikov v letu 1921.
Zadeva ]e v tesni zvezi s pospeševanjem živinoreje; zaraaitega ne bo odveč, če izrecno opozorimo nanjo naše živinorejce, občine in okrajne zastope.
Država ima po zakonu pravico, da nadzoruje plemenjake, kl se javno uporabljajo za pleme. To
nadzorstvo država izvaja z iicercovanjem. Le oni biki, ki jih za to postavljena licencovalna komisija spozna za sposobne, se smejo javno uporabljati za pleme; država na ta načiii sodeluje pri odberi moških plemenskih živali. To je velikega pomena, saj vemo, da je od dobrih plemenjakov odvisen ves napredek v živinoreji po izreku: „bik je polovica črede".
Licencovanje bikov se ima izvršiti v Sloveniji letos do konci majnika. Načelno naj se isto vrši v naravnem središču vsakega sodnega okraja, ker je le v tem slučaju primerjava in pravilna ocenitev živali mogoča; itjeme so le dopustne pri veliki oddaljenosti posameznih obJin.
Spored licencovanj bodo okrajna glavarstva primerno in pravočasno razglasila; razen kraja in časa bo iz razglasa razvidno, kje se naj posamezne občine udeležijo, katera (e) pasma (e) se pripusti k licenco-vanju, nadalje število in visokost ob tej priliki razdeljenih nagrad za dobre bike.
Kakšni biki se smejo licencovatl? »Pravilo za živino-ogledno komisijo na »Štajerskem" iz I. 1897., ki vel>a za kraje, ki so spadali pred prevratom k bivši Štajerski, pravi o tčm sledeče:
„Licencirati se smejo le taki biki, kateri so krepkega in pravilnega telesa, zdravi in nimajo prirojenega pegreška, kateri se za razplodbo primerni spoznajo in so najmanj 1V2 leta stari.
V	plemenskih okrajih morajo ti biki še tudi za te kraje odločnemu plemenu pripadati, tedaj čistega plemena b<ti." Kar tukaj naj bo navedeno, da so se na Štajerskem do razdelitvi iz leta 1910. kot pasemski okraji proglasili okoliši sledečih okrajnih zastopov: Kozje, Sevnica, Brežice, Celje, Šmarje, Laško, Vransko izvzemši župe Braslovče, Konjice izvzemši pohorski del ter Rogatec za enobarvno sivo ali pšenično muriško-pomursko pleme. Slovenska Bistrica, Št. Lenart, Maribor, Gornji grad, Marenberk, Šoštanj, Slovenjgradec in pohorski del konjiškega okraja pa za popolnoma belo marijadvorsko pleme. Za rdeče-cikasto pinegavsko pasmo se je odločila župa Središče v ormoškem okraju in tri župe v ptujskem okraju. Ostali kraji niso plemenski okraji.
Za bivšo vojvodino Kranisko določa živinorejski zakon z dne 11. avgusta 1890. glede rabe bikov v § 1. sledeče:
„Za plemenitev tuje živine se sme bik rabiti samo tedaj, kadar je krepke, plemenitvenemu namenu in živinskemu plemenu, ki se nahaja v deželi, primerne postave, kadar je zdrav in najmanj 1 in pol leta star in ga posebna komisija spozna za ploditev dobrega."
V	pasemskem oziru velja za bivšo kronovino Kranjsko po sklepu živinorejskega sveta in deželnega odbora iz leta 1910. sledeče določilo:
„Cela dežela se rardeM v tri živinorejska ozemlja, in sicer gorenjsko, notranjsko in dolenjsko ozemlje.
Gorenjsko ozemlje obsega vso Gorenjsko, pri-čenši pri Zagorju ob štajerski meji. Meja tega ozemlja gre ob levi strani Save do Tacna in ob meji celega škofjeloškega in idrijskega sodnega okraja, tako da ta dva okraja spadata še k prvemu ozemlju. V tem ozemlju se redi le pinegavsko, oziroma beljansko pleme in se smejo licencovati in rabiti za pleme le biki omenjene pasme.
Notranjsko ozemlje obsega večji del Notranjske, pričenši pri izlivu Ljubljanice do Podpeči, od Podpečl ob meji celega vrhniškega sodnega okraja, izvzemši
Stran 65.
i. uiji ... . l...
občino Rakitno in vas Pokojišče, od Pokojišča ob meji cerkniškega sodnega okraja do Rakeka, nadalje ob meji okrajnega glavarstva postojnskega in ob meji sodnih okrajev Idrija in Skcfja Loka. V tem ozemlju se sme rediti le simentalsko pleme in se biki le tega plemena licencirajo ter sinejo rabiti za pleme.
Dolenjsko ozemlje, h kateremu spada vsa Dolenjska, pričenši na štajerski nuji, ori Zagorju, obsega celo desno ozemlje ob Savi in Ljubljanici do Pod-peči, Rakitno in cerkniški sodni okraj, izvzemši Rakek, sploh vse, kar ne spada k drugemu ali pivemu ozemlju. V tem ozemlju se sme rediti le goved sivega in rjavega alpskega plemena (muriško, pomursko, montafonsko, algajsko in rjavo švicarsko) in se smejo licencirati le biki te pasme."
i V Prekmurju ostanemo pri simenialski pasmi; gledalo se bo pa na to, da dobijo dopustni« le taki biki, ki niso sumljivi tuberkuloze. V okraju Guštajn se licencujejo slično kakor v sosednji Štajerski le biki bele pasme.
Predstoječa pasemska razdelitev je bila priznana od živinorejske ankete dne 23. marca 1920.
Država namerava podpirati živinorejo z denarnimi doneski za ' obdarovanje plemenskih bikov ob izdaji dopustnic pod pogojem, da se lastniki zavežejo bika rediti še najmanj eno ltto za plemensko uporabo in voditi skočni zapisnik. Na ta način je torej uvedeno vsakoletno premovanje vseh bikov v Sloveniji, ki nam bo, če bo smotreno in enotno izvršeno, prineslo lahko obilo dobrega. Krajevni faktorji bodo lahko s tem premovanjem sčasoma združili druge kmetijske prireditve.
Lansko leto je bilo v vsej Sloveniji licencovanih 1885 bikov, na katere se je razdelila iz dižavnih sredstev svota 100.000 kron. Letos se bo ta svota primerno zvišala, nikakor pa ne bo zadostovala, vsled Česar se okrajni zastopi in občine vabijo, da tudi one prispevajo primerne zneske v obdarovalne namene.
Razdelitev nagrad se bo izvršila po sledečih
načelih:
1.	Pri mlajših bikih se je ozirati na njih zunanjost in pokolenje; osobito naj premiranl biki izvirajo res od dobrih molznic.
2.	Premirati je tudi starejše bike, ki so že prejšnja leta dobili licenco, če svojo plemensko odličnost dokazujejo z dobrim zarodom.
Na splošno veljaj: premirajo naj se le živali, od katerih je pričakovati izboljšanja živinoreje v okraju.
3.	Za zmerno vpreganje plemenjakov za vožnjo naj se dovoljujejo posebne doklade k premijam.
4.	Premovanje je obenem sredstvo pouka in zato zvezano s praktičnim predavanjem o uspehih in nadaljnjih ciljih živinoreje v okraju.
V splošnem bi bilo želeti, da se zanimanje in zmisel za rejsko delo naših živinorejcev vsestranko poglobi. Nekako zrcalo napredka tvorijo licencovanja in premovanja. Zaraditega naj bi se takih prireditev udeleževali vsi oni, ki jim je res kaj na tozadevnem napredku.
Zavedati se moramo, da bomo ld z vztrajnim, podrobnim delom dosegli trajnih uspehov v živinoreji. Zaraditega vabimo k enotnemu in zložnemu sodelovanju rejce in vse činitelje, ki so poklicani in usposobljeni, da s svetom in delom pomagajo pri pospeševanju živinoreje.
Predkratkim sem čital sledečo uvaževanja vredno trditev : „Prerojenja in napredka ne smemo pričakovati izključno le od vrhovnih državnih dreves, iniciativa mora prihajati tudi od spodaj". Osobito hočemo pov-darjati potrebo pridnega sodelovanja občine, ki je pri vseh pospeševalnih akcijah ntobhodno potrebno in • dragoceno, saj je občina korenina države. Zato bo novi živinorejski zakon, ki ga že težko pričakujemo, zidal v večji meri na občino.
Zaenkrat prosimo, da se v imenu dobre stvari uvažujejo sledeči nasveti:
1.	Občine in okrajni zastopi naj po možnosti ustrežejo vabilu okrajnih glavarstev, ki ga bedo prejeli, da dovolijo za obdarovanje dobrih bikov pri licenco-vanju primerne in zadostne prispevke, saj gre za lastno korist.
2.	Občine in rejske zadruge naj imajo za svoj okoliš skrb, da se priženejo k letošnjemu licencovanju vs/, tudi že licencovani biki.
3.	Občine in rejske zadruge naj skrbijo za to, da se biki, ki j h Iicencovalna komis;ja izvrže, odstranijo ali pa skopiio. Saj je znano, da taki nepct'jeni zakotni biki največ škodujejo.
Upajmo, da bo skupno delo imelo zaželjeni uspeh, katerega vsi želimo. Kjer je trdna volja, se bo našla tudi prava pot.	Zidanšek.
Kmetijske stavbe, njih vrednost in pomen.
V 1. številki »Kmetovalca" od 15. januarja t. 1. je ravnatelj Kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. železn. gospod J. Belle priobčil zanimiv članek o kmetijskih stavbah ter je z ozirom na veliko pomanjkanje stanovanj tudi na kmetih, priporočal ali pravzaprav le na-svetoval napravo blatnih hiš s slamnatimi strehami, ker se take hiše dajo povsod in hitro ter najceneje izvršiti, kar je dandanes pri tako neznosni draginji posebne važnosti.
Gospod Belle je s tem, v vsakem oziru hvalevrednim člankom hotel opozoriti revnejše sloje, zlasti kmečke, na napravo cenenih stanovanj in drugih gospodarskih poslopij, vsaj za dobo, dokler bodo vladale take težave s postavitvijo običajnih, večkrat tudi razkošnih modernih stavb. Zato je pa svoj članek prav rezervirano naslednje pr.čel: »Naj se ml ne zameri, da segam v široko, za katero nisem autoriziran. Ne maram se vmešavati v zadevo arhitektov, marveč le opozoriti s kmetijsko-gospodarskega stališča kako bi se dalo na deželi izboljšati stavbarstvo", ter končal s pozivom, da se naj to vprašanje vsestransko razmo-triva in da naj se glede postavljanja takih blatnih hiš zgl^sijo in svoje pomisleke za in proti izrazijo posebno gospodarji iz krajev, kjer so taka poslopja že dlje ča9a običajna.
Temu pozivu se pa dosedaj niso odzvali prizadeti gospodarji, pač pa se je takoj odzval v 2. štev. »Kmetovalca" od 1. februarja t. 1. gospod stavbni nadsvetnik J. Hilbert, ki se načelno strinja z nasveti g. Belleta, ter podaja v svojem dobro premišljenem članku prav praktične nasvete 7a postavljanle še boljših cenenih kmečkih stavb, nego jih navaja g. Belle.
Popolnoma nasprotno stališče pa zavzema gospod doVtor R. Pipus v 4. in 5. številki »Kmetovalca" od 28. februarja in 15. marca 1.1. On odločno odsvetuje od postavljanja blatnih, oziroma lesenih kmetskih stavb, ttr Se zavzema za drage zidane stavbe.
Uredništvo samo pripominja, da se sicer ne strinja z mnenjem tega pisatelja, a da ga priobči le, da se sliši tudi nasprotno mnenje o tem dandanes tako perečem vprašanju.
To vprašanje je dandanes v resnici jako pereče, ne samo na deželi, marveč tudi v mestih, in zato se ne strinja z mnenjem g. dr. Pipusa samo uredništvo, marveč gotovo tudi večina prizadetih. — Seveda industrijska podjetja (opekarne, kamnolom', itd.) se gotovo ne morejo strinjati s postavljanjem blatnih stavb.
Belletov nasvet ne velja 2a splošnost, marveč le za gotove kraje in za skrajne slučaje, ko začasno ni mogoče postaviti drugih, razmeram odgovarjajočih stavb. Saj tudi dobro stoječi gospodarji ne morejo dandanes postavljati lepih modernih stavb, ker bi to znatno obremenilo njihovo posestvo.
Z gotovostjo lahko računimo, da se današnje drage stavbne in stanovanjske razmere niti v desetih letih ne bodo konsolidirale, zato pa ne bo nihče napačno ravnal, če si sedaj postavi ceneno, razmeram in potrebi primerno stavbo, bodisi pa blatno ali leseno.
V vseh slučajih se ne gre za stanovanjsko stavbo, temveč in v največ slučajih za shrambo takih gospodarskih pridelkov in gospodarskih pripomočkov, ki se diugače morajo v stanovanjih in drugih poslopjih hraniti, kar zavzema večkrat najboljše prostore, sposobne tudi za stanovanja.
Da bi pa bile take blatne hiše nesposobne tudi za stanovanja, se pač ne more trditi, ko jih ponekod, posebno v Macedoniji, kjer so vasi skoro izključno iz blatnih hiš, že stoletja uporabljajo. In če ne bi taka stavba trajala več kakor 10 let, se zbog njene cenene postavitve izpis ča zgraditi tam, kjer se jo nujno po-pofrcbuje.	Fr. Goxbač.
KMET. ŠOLSKI VESTNIK *)
Reorganizacija kmetijskega šolstva na Hrvaškem.
Leta 1920. se je kmetijsko šolstvo na Hrvaškem popolnoma reorganiziralo. Na zagrebškem vseučilišču se je ustanovila že leta 1919. agrarna fakulteta, v Kri-ževcu pa se je staro višje gospodarsko učilišče opustilo in na mestu njega ustanovila višja gosoodarska šola, katere absolventi naj zasedejo mesta kotarskih ekonomov. Za vstop v višjo gospodarsko šolo je potrebno kot predizobrazba dovršena spodnja srednja šola, aH pa nižja gospodarska šola. Absolventi te šole se pa tudi lahko vpišejo na agrarno fakulteto zagrebškega vseučilišča.	,
Razen teh dveh šol obstojajo na Hrvaškem in v Slavoniji tri nižje kmetijske šole, in sicer: v Križevcu, Iloku in Požegi, ter gospodinjska šola v Pttrinjah. Kakšna brezbrižnost vlada za te šole od st ani hrvatskih seljakov, nam dokazuje dejstvo, da od vseh treh zavodov deluje samo oni v Križevcu, ostala dva sta pa zaradi pomanjkanja gojencev zaprta.
Vse nižje kmetijske šole so bile svoječasno dveletne (celoletne) ali pa dveletne ratarske (zimske delavske) šole. Vlada in strokovni krogi pa so ovrgli
*) Pod tem naslovom hočemo prinašati vesti iz kmetijskih in gospodinjskih šol ter tečajev, da se na ta način vzdržuje potrebno zanimanje zanje in da se tudi bolje seznanimo z delovanjem in razmerami teh zavodov,
ta način dveletnih in ratarskih šol, ter vpeljali triletne nižje gospodarske, šole enotno za vso deželo. Učni načrt se razlikuje od prejšnjega v tem, da je učna snov razdeljena na tri leta, ter da se zraven strokovnih predmetov poučujejo splošno izobrazovalni predmeti v toliki meri, da naj bi dobili gojenci v tem oziru toliko podlage, kakor vsaj na meščanskih šolah. Starostna doba se je znižala na dovršeno 12. in še neizpolnjeno 14. leto. Kot predizobrazba se zahteva pet razredov ljudske šole. Cilji so sledeči: 1. Mladeniču naj se poda toliko strokovne in splošne izobrazbe, da zamore po absolviranju te šole doma umno gospodariti. 2 Nadarjenim mladeničem je dana prilika: a) po položitvi sprejemnega izpita vstop v višjo gospodarsko šolo, b) vstop v prvi letnik učiteljišča.
Učenci imajo v prvem letniku (zimski tečaj) 9 ur strokovnega, 24 ur splošno izobraževalnega pouka in 15 ur praktičnega dela na teden.
Mladeničem se odkaže služba praktičnega dela nepretrgano skozi 15 dni. Dodelita se pa tudi po dva učenca skozi 30 dni v šolsko kuhinjo (zraven kuharice in dveh pomočnic), ki izdajata dnevno jedila iz glavne zaloge, ter zapisujeta vse izdaje v dnevnike, nadzirata kuhinjsko osobje, servirata ostalim učencem in čistita obednice.
Za strokovni pouk je predvidevan en ravnatelj, dva strokovna učitelja ter en učitelj za delni pouk splošno izobrazovalnih predmetov, kateremu pripada tudf funkcija prefekta v internatu. Za ostale splošne predmete pa se pritegne moči iz drugih zavodov.
Zemaljska vlada podpira razvoj kmetijskega šolstva z vsemi sredstvi ter je posebno radodarna glede podelitve prostih mest.
Sklep zimske fiole na Grmu. Drugi tečaj zimske kmetijske šole na Grmu se je sklenil v sredo, 23. marca 1921., in sicer s sv. mašo v Šmihelu, z nagovorom v šolski sobi in z razdelitvije izpričeval. Od 17. do 22. marca so se vršili na zavodu glavni izpiti, katerih se je udeležil tudi kmetijski svetnik Rohrmann kot strokovni nadzornik za kmetijske šole. Uspeh izpraševanja je bil vobče prav po voljen. Zimsko šolo so dovršili sledeči drugoletniki: Cerar Peter iz Domžal, Gregori Ivan iz Podkorena pri Kranjski gori, Kobentar Jožef iz Št. Jakoba v Rožu, Kolčan Jurij iz Javin pri Zagorju ob Savi, Kmet Franc iz Podlipe pri Žužemberku, Kunšič Ivan iz Podhoma pri Gorjah, Kraljič Ivan iz Bresta pri Igu, Kuhar Avgust iz Vevč pri D. M. v Polju, Ovsenik Ivan iz Predoslja pri Kranju, Pristavec Leopold iz Jezera ob j. žel., Ručigaj Anton iz Dobena pri Mengšu, Vehovec Janez iz Naklega pri Šenčurju in Zabret Ivan iz Bobovka pri Kranju. — V prvem tečaju zimske šole je bilo 20 učencev. Ti vstopijo jeseni v drugi zimski tečaj. Na zavodu je ostala 'etna šola, ki traja vse leto in ima za glavna predmeta vinarstvo in sadjarstvo in ki spada po tej svoji organizaciji v vrsto enoletnih vinarskih in sadjarskih šol.
Kmetijska šola na Gorenjskem. Za to šolo se namerava dobiti graščino na Brdu pri Kranju, ki je last barona M. Zoisa. Na tem veleposestvu se je napravilo v zadnjem času državno žrebetišče in se je v ta namen prepustil potrebni del travnikov in gospodarskega poslopja. Ostaja pa še vedno toliko sveta in prostora, da se lahko ustanovi na tem mestu tudi kmetijska šola. Pripravljalni koraki so se že storili.
Sklep gospodinjskih tečajev po deželi. Pred Veliko nočjo so se končali letošnji zimstri gospodinjski
tečaji, ki so se vršili v Podbrezju, v Trbovljah, v Stude-nicah pri Poljčanah, v Letušu ob Paki pri Rečici in v Ormožu. Povsod so bili uspehi prav povoljni. Na Štajerskem se je priredil sedaj še en gospodinjski tečaj v Ptuju, ki ima trajati do konci tega meseca. Vodi ga gospodinjska učiteljica E. Premrou.
Na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je popolniti službo mlekarja s prosto hrano in stanovanjem in proti messčnemu plačilu 500 K. Prosilci za to službo morajo imeti strokovno izobrazbo in prak tično vajo in morajo učence navajati pri molži in pri vseh mlekarskih delih. Prošnje,, ki jih je treba opremiti z dokazili o starosti, o strokovni sposobnosti, o dosedanjem službovanju, o državljanstvu in o znanju sloven-venskega jezika, je predložiti do dne 15. aprila 1921. pri ravnateljstvu drž. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je popolniti službo viničarskega preddelavca s prostim stanovanjem, užitkom ene krave, deputatom v pe-tiotu in drvah; plača po dogovoru. Prosilci za to službo morajo imeti vsaf praktično strokovno izobrazbo. Lastno ročno pisane prošnje, ki jih je opremiti z dokazili o starosti, sposobnosti, o dosedanjem službovanju, o državljanstvu in znanju slovenskega jezika ter o rodbinskih razmerah, je predložiti do dne 15. aprila 1921. pri ravnateljstvu drž. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Na državni kmetijski Soli na Grmu pri Novem mestu se priredita v aprilu sledeča tečaja: Od 13. do 15. aprila: trodnevni čebelarski in vrtnarski tečaj; od 26. do 30. aprila: petdnevni živinorejski, mlekarski in tečaj za pridelovanje krme. Prvi začne v sredo, 13. aprila točno ob devetih dopoldne in se je priglasiti po dopisnici najkesneje do 9. aprila, drugi se začne 26. aprila točno ob devetih dopoldne in se je priglasiti najkesneje do 20. aprila t. 1. Udeleženci tečajev dobe proti majhni odškodnini prenočišča na zavodu. Priglasiti se je za oba tečaja pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. _
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko -gospodarska vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo .Kmetovalca" se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni se uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor, Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celini imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vriejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja ae odgovori v prihodni številki. Kdor takoj teli odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko -gospodarska se ne odgovarja v .Kmetovalcu', ampak le pismeno, ie je je pismu priloženo 1 K v znamkah kot prispevek k družbenem pokojninskem zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okolščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 16. Imel sem kravo, ki je obolela na nogah. Bolezen se je pr.čela s tem, da je vrh biceljev nastala oteklina v podobi klobas. Žival je občutila bolečine v nogah in če je prestopila, je bilo razločno slišati pokanje v členih. Kravo sem prodal in kupil drugo. Ce<s 14 dni mi ta zboli na isti način. To je v mojem hlevu že tretji tak slučaj. Hlev je majhen, samo za eno žival, lesen, okrog zadelan s steljo. Preden sem zadnjo kravo postavil v hlev, sem iz njega izkidal ve« gnoj. Kako naj zdravim kravo, ki je bolna na bicelju? (I. R. v V.)
Odgovor: Po tem opisu bolezni pri Vaši kravi gre najbrže za hude vgnide na parkljih, ki se ponavljajo na slični način. Da odpravite to bolezen iz hleva, morate najprej urnčitf povzr"č'telje te bolezni. Očistite in teme-
ljito razkužite hlev. O&uženo steljo je najbolje sežgati. Hlevska tla, ki so najbrže iz ilovice, nadomestite z novimi in pazite, da bodo vedno snažna in suha. Posebno pripročljiro je, tla potrositi s čreslom ali s premogovim pepelom in na to nastlati snažno, suha in mehko steljo. Stene in strop pobelite z apnom; če so tla kamnita ali lesena, potem morate tudi oje namazati s tem razkužnim sredstvom. Žival morate dobro krmiti, jo snaiitl in krtačiti ter ji pravilno obrezovati parklje. Nastale bule vrh biceljev razkužujte s stolčeno modro galico ali z močno galično raztopino, z jodovo tinkturo ali s terpentinovim oljem. Najbolje pa vpliva suha antiseptična (ratkuževalna) obveza. Če so vgnide le prehude, pa Vam svetujemo, da pokličete živinozdravnika.
Vprašanje 17. Kako naj pravilno gnojim svoje njive s hlevskim gnojem, da ohranim gnoju kolikor mogoče rastlinskih hranilnih snovi? (L. P. v S.)
Odgovor: O pravilnem gnojenju njiv s hlevskim gnojem bi bilo potrebno še mnogo pojasniti našemu kmetovalcu. V naslednjem pa hočemo opozoriti kmetovalce na eno največjih napak pri gnojenju s hlevskim gnojem, ki se žalibog dogaja še na večini kmetijah. Po vseh iskušnjah je dokazano, da vsebuje oni hlevski gnoj, ki je zavarovan proti solncu, nedostopen zraku, dobro stlačen in predelan, približno 30 do 40% rastlinskih hranilnih snovi več, nego oni, ki leži nestlačeno raz-trošen po gnojniku, katerega sparevajo in presuševajo solnčni žarki dan za dnem in h kateremu ima zrak prost dostop. Kakor na gnojišču, tako moramo ravnati s hlevskim gnojem tudi na njivi, ako hočemo, da ohranimo hlevskemu gnoju gnojilno moč. Zato morate skrbeti, kakor pri gnojišču, tako tudi na njivi, da zabranite dostop zraka in solnčnih žarkov do gnoja. To pa dosežete le na ta način, ako raztrosite hlevski gnoj po njivi in ga takoj tudi podorjete. Kakorhitro tega ne storite in pustite hlevski gnoj, da leži raztrošen po njivi več dni, kar se pri nas običajno še dela, potem ne mislite, da njivo gnojite; v tem slučaju podoijete le izprano in strhljeno steljo, ki ima le to dobro lastnost, da rahlja zemljo. Ce ste že primorani ob gotovem času izprazniti gnojišče in Vam ni dana priložnost, da takoj podorjete na njivo speljan gnoj, potem storite najbolje, če ga zložite v okrogle kupe, dobro stlačite in z zemljo pokrijete. Pri tem ravnanju zabranite izgubo rastlinskih hranilnih snovi.	P - j.
Vprašanje 18. Kako ozdravim vlačljlvo' vino ?
T. v G. O.)
Odgovor: Vlačljivost se pojavlja navadno le pri belih, slabih in mehkih vinih, ki ležijo predolgo na drožeh. Taka vina imajo še precej nepovrelega sladkorja, ker je bilo kipenje nepopolno. Vzrok tej bolezni so bakteriji (Bacillus viscocus), ki pretvarjajo sladkor v sluznato tvarino. Vlačljivo vino je treba takoj zdraviti, kakorhitro se bolezen opazi. Vino takoj pretočite, in sicer tako, da pride vino močno z zrakom v dotiko (skozi cedilo ali lij vrtne škropilnice.) Vino teče skozi tako pripravo v tenkih curkih in se na ta način z zrakom dobro pomeša. Sod, v katerega pretočite vino, naj bo močnejše zažveplan kakor navadno. Ker primanjkuje vlačljivim vinom tudi čreslovine, mu iste dodajte, in sicer 10-15 g na hI. Odmerjeno množino ta-nina v vodi raztopite in v bolno, pretočeno vino vlijte ter nekaj časa pridno mešajte. Nato pustite vino mirno ležati, nakar se bo gotovo popravilo, ako ni bilo že preveč gosto. Natančnejše pojasnilo dobite v Gospodarskem navodilu št. 155., ki ga dobite pri Kmetijski družbi za i K.
KMETIJSKE NOVICE.
Kultura tobaka v Sloveniji. Tobačni tvornici v Ljubljani so prispele iz okolišev, kjer se je dovolilo letos saditi tobak, sledeče prijave: Kranjsko (glavarstva: Krško, Novo mesto, Črnomelj) 14 sadivcev s 43.400 sadikami; Prekmurje: 5 sadivcev s 13000 sadikami; Štajersko (glavarstva: Brežice, Celje, Ljutomer, Maribor, Ptuj) 498 sadivcev z 249.400 sadikami. Razmeroma največ prijav je dospelo iz okr. glavarstev Celje (s 132 sadivci) in Ptuj (s 316 sidivci). Uprava za kulturo tobaka je začasno sledeče urejena: glavno vodstvo in nadzorstvo kulturno-tehnične, fiskalne in administrativne službe je v rokah ravnateljstva tobačne tvornice v Ljubljani. Zaradi intenzivnega nadzorstva tob. kultur obstoji pri tvornici poseben referat, ki se bavi s tostvarnimi posli za politične okraje Črnomelj, Novo mesto, Krško, Brežice in Celje; za politične okraje Konjiča, Ljutomer, Maribor, Ptuj in Prekmurje je pa nadzorstvo kulture poverjeno začasnemu uradu za kulturo in odkup tobaka v Ptuju. Vsi prijavljenci za saditev tobaka so že prejeli dovoljenja kakortudi tobakovo seme, da ga morejo pravočasno posejati v pripravljene razsadnike. Oni prijavljenci, ki jim bi se iz kateregakoli vzroka saditev tobaka ne obnesla, morajo to pravočasno javiti ravnateljstvu tob. tvornic v Ljubljani, da jim po možnosti priskrbi sadik iz rezerv, ki si jih je za take slučaje zagotovila.
Prtljaga oseb, ki so se vrnile iz Amerike.
Špedicijska tvrdka »Celeritas« v Trstu naznanja, da se v njenem skladišču v Trstu nahaja velika množina prtljage, pripadajoče povečini prebivalcem iz Slovenije, Hrvatske in Srbije, ki so se vrnili iz Amerike in jo pustili tamkaj. Podrobnejši podatki se dobe pri špedicijski tvrdki »Celeritas« v Trstu.
V. Rorman, Poljedelstvo. Gospodinjska šola v Marijanišču v Ljubljani, potrebuje za gojenke nekoliko izvodov te knjige, ki je v prodaji ni več dobiti, in prosi tem potom ude Kmetijske družbe, ako te knjige ne potrebujejo, da jo blagovolijo prepustiti brezplačno ali proti primerni odškodnini temu zavodu. Ponudbe naj se pošljejo Kmetijski družbi v Ljubljani.
v Razpisana so mesta uradnih živinozdravnikov v Črnomlju in Krškem. Prošnje se vlagajo do 30. apr. 1921 pri poverjeništvu za kmetijstvo. Natančnejše določbe so v razpisu v Uradnem listu.
Ponudniki in kupci plemenske živine.
(Pod tem naslovom Kmetijska družba za Slovenijo odslej naprej redno objavil« vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati In vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem in knpcem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Prlelašatl je nakup in ponudbo vseh vrst moških In ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglaSenec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, število itd.
Nappodaj so:
Bika, pincgavca, 2 in pol leti starega, premiranega, proda oskrbništvo graščine Žerjav grad, pošta Dol pri Ljubljani.
3 bike, montafonske pasme, 1 do 1 in pol leta stare, proda oskrbništvo Rakovnik, pošta Št. Rupert na Dolenjskem.
Kapi se :
Kravo-plnegavko, zajamčeno dobro molznico, kupi veleposestvo na Igu-Studenec. Ponudbe je poslati na: A. Palme, veleposestnik, Ig-Studenec pri Ljubljani.
Kupujte umetna gnojila!
Zadnji čas je, da si kmetovalci nabavijo umetna ' gnojila, da zboljšajo ž njimi rodovitost svojih njiv in travnikov. Ce hočete pridelati obilo sena in otave, potrosite svoje travnike s kajnitom in kostno moko, ki sta dandanes še najcenejša gnojila. Če je ozimina slabo prezimila, poštupajte jo z apnenim dušikom, ki izredno hitro pomaga, da se žito obraste. Po štupanju morate seveda žitno polje nalahko po-branati, kar nikakor ni v škodo rastlinam.
Obilo krepkega zrnja v klasu nam da kostni superfosfat, ki je neobhodno potreben za vsa žita, koruzo in še posebno ajdo. Ajda brez superfos-fata sploh ne more dobro uspevati.
Krompir in peso gnojite s kalijevimi gnojili: le polagoma delujoči kajnit ali hitro učinkujoča kalijeva sol.
Koruzi posebno prija superfosfat in kalijeva sol. Apneni dušik je posebno potreben rastlinam, ki potrebujejo veliko hranilnih snovi za liste in steblovje. Pri krmski pesi je to gnojilo najbolj uspešno.
Razklejena kostna moka je ravnotako učinkovita kakor Tomasova žlindra, ima pa to deloma neugodno lastnost, da se le polagoma razkraja, zato pa traja njen učinek v zemlji po več let. Vsled tega jo mnogi posestniki rabijo na travnikih.
Surova kostna moka je bolj počasi učinkujoče umetno gnojilo, ki ima v sebi tudi še nekoliko odstotkov dušika, njen učinek traja po več let, zato jo rabimo kaj radi v vinogradih.
Ta umetna gnojila si naj vsak nabavi, dokler jih družba ima še kaj v zalogi in dokler je še čas pomladne setve. Cene in pogoji dobave so označene med »Družbenimi vestmi" v vsaki številki ,,Kmetovalca".
DRUŽBENE VESTI.
• Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Ajda, siva semenska, lepo čiščeno graščinsko blago po 8 kron kg, brez vreč.
An t ia vit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, prašiče, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd. je zopet lošel in se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 120 kron, pol kg za 70 kron, četrt kg za 40 kron, osminko kg ta :5 kron, 50 gramov za 15 kron.
Antiklor (gl. salojidin).
Apneni dušik po K 400.— sto kg.
Bosnapasta po K 12 — za kg v čebrih po 50 i 1 100 kg\ pri večjem odjemu primeren popust. Čebri se ne računijo posebej. Najboljši strokovnjaki priporočajo nakup tega najučinkovitejšega in lahko vporabljivega bredstva proti peronospori ali paležu na trti.
Drevesne škropilnice na prevoz, razne kakovosti na izbero po različnih cenah.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn jkus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 120 kron kg, poštnina in ovoj posebej.
Esparzeta, španska detelja, neluščena po 24 kron kg.
(Nadaljevanje .Družbenih vesti' v inseratnem delu lista.)
S: KONJEREJEC. S
Uradiro glasilo Samostojnega konjerejskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani.
UrednlSlca priloga 7. Stev. „ Kmetovalca" 1. 1921.
Kakšna naj bo plemenska kobila ?
Različna so mnenja, kako naj je ustvarjena ple-mensua kobila. Marsikatero napačno mnenje se je žalibog razširilo med naši kmjerejce in ne bo odveč, ako se zopet enkrat bavimo s tein vprašanjem. Dasi-ravno nI mogoče podati primernega opisa za vse primere, vendar obstojajo gotova natančno določena pravila, katerih se mora vsak konjerejec držati. Kdor hoče vz.ejati lahke konje za vožnja, ta izbira s/oje plemenj^kc; z d ugega stališča, nego oni, ki se bavi z vzrejo težkih ali mrzlokrvmh žrebcev. Konjerejec, ki vzreja konje toplokrvm ga plemena, bo uporabljal tudi ono svojo kobilo za pleme, kaere zunanjost sicer ni posebno priKupljiva, a se mu je obnesla na dirkališčih. V tem primeru je konjerejcu le za podedovanje mateme zmožnosti za dirkanje. V naslednjem pa se ne bomo oz'raii na to vrsto konjsrejcev, temveč v mislih imamo našo deželno konjerejo.
Prič nI no tanoj z vidnimi znaki samice, ki smo jo določili za plemenitev. Plemenska samica mora biti dovolj dolgega života, široka in globoka. Plemenska kobila ni n>kdar predolga in preširoka. Ta dolgost života pa ne sme imeti za posledico slabozaokrože-nega, dolgega hrbta, s slabim ledjem, ampak vsi posamezni deli život*, hrbet, križ in ledje morajo ostati v medsebojni harmoniji. V tem primeru so tudi rebra lepo in dobro vzbočena, kar daje žrebetu pri breji samici več prostora za razvoj.
OglejTO si še noge pri dobri plemenski kobili. Iste mc rajo biti suhe, krepke z izrazitimi členki, trdno normalno kopito in povešen elastični bicelj. Ker gre pri odberi plemenskih kobil navadno za starost najmanj* treh let, moramo polagati še posebno važnost na čistost Členkov. Sprednji koleni, pogledani od spredaj, piščal in skočni člen, pogledana od strani, morajo biti čim širje, kajti potem leži tako važna kita upognica prosto. Ujognjena mesta pod sprednjim kolenom in skečnim členom so škodljiva in kažejo, da so členki slabotni. Vsak konjerejec naj pazi pri plemenski kobili na lepo zrasel skočni členk z napeto kožo, brez izrastkov in morskih kosti. Pri hoji naj dela plemenska kobila dolge, mirne in daleč segajoče korake.
Kobile, z žrebčevo glavo, niso za pleme. Očesne hibe, ki jih niso povzročile zunanje rane, kakor jasna in mesečna slepota, moramo vedno obsojati in kobile s takimi napakami niso za pleme.
Sedaj pa še nekaj nevidnih napak, ki se moraio upoštevati pri izbiri plemenskih kobil. Ako ima kobila vse navedene dobre lastnosti — kar je sicer velika redkost — vendar ni vzreja zaroda veliko vredna, ako manjka kobili največ vredna dobrina, to je zdravje. Čim trdneje je zdravje, čimbolj krepka je konstitucija, tem gotoveje lahko pričakujemo krepkih, zdravih žrebet. OJ 2drave in krepke plemenske kobile tudi z veliko gotovostjo lahko pričakujemo dosti in dobrega mleka, ki je za razvoj žrebeta v prvih mesecih njegovega življenja neobhodno potrebno. Tu sem spada
tudi temperament samice, ki mora biti krotka, voljna in naj žrebe rada pripusti k vimenu. Da nadušljive kobile niso za pleme, mislimo, da ni pot'ebno še posebej omenjati. Tuji one kobile, ki kažejo histerijo, dalje one, ki grizejo ln udarjajo, niso za plemenitev kv;r se omenjene slabe lastnosti le prerade podedujejo na zarod.
Marsikdo si bo mislil: »kobil, kakor so tu opisane, sploh ne najdemo", tistemu prav radi pritrdimo, da od 100 plemenskih kobil odgovarjajo komaj 3 zgorajšnjim zahtevam. Do opisanih plem. kobil pa tudi ne bomo preje dospeli, dokler ne bomo izbirali samic in stremili za tem, da izločimo vse ene plem. kobile od nadaljnega plemenjenja, ki ne odgovarjajo opisanim zahtevam. To navodilo je tembolj potrebno, ker pri nas vsakdo ve, kako slabo izbirajo naši konjerejci plemenske kobile. Navadno proda naš kmet lepo, mlado žrebico, slabo pa obdrži d .ma za plemenitev. Proti takim napakam je potreben neob-ziren boj.	__P-j.
Splošni pojmi glede konjereje.
Vsak, ki se peča z rejo gotovih živali, mora o nji imeti vsaj najprimitivnejše pojme.
Gorostasne izreke se pri nas sliši o splošnih znanstvenih pojmih. Zadnji čas je posebno pojmovanje o ..polnokrvnosti" konja mnogim ljudem delalo preglavice. V kratkem hočem raztolmačiti, kaj razumejo strokovnjaki pod sledečimi izrazi: pasma, polio-krvnost, polnokrvni, mrzlokrvni, polkrvni, križani konj.
Pasma.
Pasma postane, če gotova vrsta živali pod istimi pogoji in z isto podedovalno močjo dobi enakomerne, karakteristične lastnosti, katere obdrži tako dolgo, da ne vplivajo nanjo drugi življenski pogoji in tuja kri.
Pasme imamo toplo in mrzlokrvno, katere se dele v različne rodbine.
Toplokrvna pama.
Polnokrvne se imenuje one toplokrvne konje, ki so nastali vsled paranja enakomernih, dokazano žlahtnih in izkušenih živali.
Pri polnokrvnem se čisla v prvi vrsti njegove zmožnosti ne pa njegove zunanjosti. Cela reja polno-krvnega se drži le principa, zrediti in gojiti konta, ki je posebno žlahten, hiter in vztrajen. Hitrost in vztrajnost se presoja na dirkah in sličmh konjskih tekmah, ki so tedaj preizkušnje konj.
So konjerejci polnokrvnih konj, ki kupijo ple-menjake ali kobile le po tem, koliko so pridirkali.
Tudi žrebeta se kupuje po zmožnosti staršev in se plača za potomce dobrih, izkušenih staršev ogromne svote, na pr. leta 1920. pri dražbi enoletnikov v kobilarni Napagedl na Moravskem za onega žrebička 7UO.OOO č. si. kron.
Naravna posledica konsekventnih preizkušenj
skozi več kakor 200 let je, da so organi, ki jih konj pri hitrem delu najbolj izrablja, posebno razviti.
Če bi se polnokrvnega konja skozi desetletja brez ostrega dela vzgajalo, bi popolnoma izgubil zopet svoj značaj.
Star pregovor: Brez dirk ni polnokrvnega, brez polnokrvnega ne polkrvnega, brez polkrvnega ne praktičnega konja za vsakdanje delo.
Polnokrvni so za konjerejo neobhodiio potrebni, oni so regeneratorji vsake toplokrvne konjereje.
Glavni reprezentant polnokrvnih je čistokrvni Orientalec, od katerih je najbolj čislan oni, ki je doma v centralni Arabiji, je od ene v domovini kot žlahtno priznane rodbine ln ima avtentične rodovne listine.
Drugi je angleški polnokrvni, ki je nastal po križanju importiranih orientalskih žrebcev in kobil z domačimi angleškimi konji.
Kot polnokrven šteje na Angleškem in tudi pri nas vsak konj, ki je po očetu in materi brez presledka potomec takih konj, ki so vpisani v angleški rodovni knjigi (General Stud Bok).
Tretji je nastal iz direktnega križanja angleškega In arabskega polnokrvnega, imenujemo ga Angloarabec.
Najboljši zastopniki Angloarabcev so prvotni Gidrani.
Praoče te rodbine je bil arabski polnokrvec »Gidran", ki je leta 1818. ptišel v ogrsko kobilarno Babolna. Začetkom so gojili po tem Gidranu samo Orientalce, šele pred 28 leti, ko so le ti vedno bolj degenerirali, so začeli Gidrane križati z angleškim polnokrvnim, tako da spada danes med Anghrarabce. Res polnokrvnih Gidranov (Angloarabcev) je pa danes že zelo malo, ker so jih pozneje tudi križali s pol-krvntm Lipicancem, španskimi in sedmograškimi kobilami.
Polkrvni konj je vsak toplokrvni, ki ni po zgoraj navedenih veljavnih pojmih polnokrven. Polkrvni konj je pravzaprav oni, ki ga rabimo za vsakdanje potrebe. Nima tiste žlahtnosti, tiste krvi, kakor polnokrvni zato je po svoji zunanjosti najbolj pripraven za gospodarska- dela. Nastal je iz križanja polnokrvnega s konjem manj čistokrvnega toplokrvnega konja.
Sem spadajo med drugimi: Lipicanec, ki je nastal deloma iz križanja španskih in italijanskih konj, deloma iz originalnih Arabcev, ali pa iz križanja teh dveh rodbin. Ime je dobil po bivši d/orni kobilarni Lipica. Nonius, ki je anglonorman, t. j. prvi Nonius ima za očela angleškega polkivr.ega, mati pa je nor-mandijska domača kobila.
Današnji Gidran;
Furioso in Northstar, ki sta nastala po angleških polnokrvnih Furioso in Northstar, križana s toplokrvnimi ogrskimi kobilami.
Tu sem se mora šteti tudi amerikanske dirkače, (traberje), ki so križanci najrazličnejših pasem, večinoma angleži z domačimi amerikanskimi kobilami. Pri prvotni reji se Amerikancl sploh niso držali nobene smeri in so bili produkti le posebna sreča, pa tudi posledica podnebja, vzgoje in paranja izkušenih konj. Red so napravili šele v zadnjih 30 letih, ko so ustanovili rodovne knjige.
Mrzlokrvna pasma.
Konji mrzlokrvne pasme so<spopolnoma druge oblike kakor pa oni toplokrvne, imajo bolj močne kosti, težko telo, in nimajo te žlahtnosti in tempera-
menta kakor toplokrvni. Primerno svojim lastnostim, ga najdemo le v goratem kraju ali pa v kraju težke rodovitne zemlje. Pripraven je za težka dela vsled svoje konstitucije in svoje narave, ni pa za prehitro vožnjo. Tudi tu se da napraviti ločitev v polnokrvne, t. j. čistokrvne in polkrvne, t. j. križanje čistokrvnih s kakini manj čistokrvnimi.
N. pr. imajo danes na Angleškem in v Belgiji ravno take rodovne knjige, kakor polnokrvni-toplokrvni, i. s. „The Clydesdale Stud Book in Stud Bock national des chevaux de la race belge"; tudi Nemci imajo rodovne knjige, in v bivšem Štajerskem se še danes najdejo rodovne knjige, ki se pa, kolikor je meni znano, žalibog ne vodijo več. Žalibog, ker dobra konjereja s? vedno začne pri statistiki in ro-dovhih knjigah."
Med čistokrvne mrzlokrvne konje spadajo med drugimi na Angleškem pClydesdaler", katerega so tudi k nam Importirali, se pa ni obnesel. Praoče Ciydes-dalerja je bil neki flamski žrebec. ki je bil na Angleško importiran že leta 1715. ali 1720.; na Fran-cotkem Peršeron, ki je pa po tradicijah postal f-križanja Orientalca z domačim konjem; v Belgiji Ardenc, kar mi imenujemo »Belgije", katerega so že Rimljani našli pred 20 stoletji pri pohodu v Galijo.
Najbolj čistokrvni, če ne edini čistokrvni mrzlo-krvec, je Noričan, ki ima ime po rimski provinciji Noticum, ki je obsegala večino alpskih dežel. Lahko se reče, da so vse go:ske rodbine Srednje Evrope, tedaj tudi Ardenci. — potomci noriškega plemena, kateri je potomec gorskega konja, ki je živel v rimskih časih v našem gorovju. Tip pravega Noričana ni bil lep. Masiven, dolg, ne posebno kratkih nog, katerega težko telo ni bilo v nobenem razmerju k nogam, z dolgočasnim temperamentom. Z dobro rejo, primernim plemenjenjem se je doseglo do danes v našem kraju, da imamo mrzlokrvnega konja, ki ni več tako težak, je globok v prsih, kratkih nog, dober v temperamentu in tudi dober v hoji. Od Noričana imamo različne rodbine, ki pa nimajo posebnih imen. Imenujemo jih po krajih, kjer so se vzredili, na pr. Solno-graški, Štajerski, Gorenjski, Gornje-Nižje Avstrijski Noričan.
Križanee.
Končno pa moram omeniti še .križanca", proti kateremu bi morali voditi vsi konjerejci sveto vojsko, žalibog pa se najde za to le malo razumevanja.
Križanje konj iste pasme je priporočljivo, na pr. če ima konjerejec majhno ali kobilo prešibkih nog, ali z eno ali drugo napako, ta naj jo vodi k močnemu ali primernemu žrebcu, pa ne mrzlokrvnemu, marveč taiste pasme, tedaj toplokrvnemu, s tem sme upati, pa samo upati, da žrebec popravi napake kobile.
Izboljšati se zamore pa potomca še z dobrim krmljenjem, veliko paše in trdno vzgojo — ne v hlevu, marveč na prostem.
Če se hoče že križati mrzlokrvnega s toplokrvnim, ni to bogvekak greh, če se posestnik ne boji pretežkega poroda, na noben način se pa ne sme rabiti produkt teh dveh za nadaljnjo rejo. Največja napaka bi bila žrebca-križanca nastaviti za pleme-njaka; noben strokovnjak bi ne smel in ne mogel kaj takega zagovarjati; nerazumljivo je, če konjerejci prosijo za vdelitev križancev; veselja ne bodo s tem doživeli.
Toplokrvna pasma je tako različna od mrzlokrvne, da izgube križanci stasom popolnoma značaj — zunanjost — dobrega konja. Podedujejo le redko-krat dobre lastnosti, marveč večinoma le napake staršev.
Po starih praktikih je dognano, da ima žlaht-nejši konj več podedovalne moči kakor pa mrzlokrvni. Po preizkušnjah je pričakovati, da ima žrebe po istih težko telo, veliko glavo, šibke noge, za težkega konja slab temperament.
Veliko konjerejcev je že poskusilo križati toplokrvnega z mrzlokrvnim, pa vedno so zopet opustili to rejo. Kakor sem že enkrat rekel: „Prvi produkt bo mogoče izvrsten, kaj pa po njem postane, se pa nikdar ne ve." V drugem in tretjem rodu se bo šele videlo, da nadaljnja reja križancev ni dobra.
Zategadelj je pravilno, da konjerejec, ki redi konje za svojo uporabo, in hoče imeti doma zrejene, dobre kobile plemenjače, ne križa toplokrvnega z mrzlokrvnim ali pa narobe, marveč se drži ene pasme, ki je primerna njegovemu kraju.
Splošno je opazovati stremljenje po težkih konjih, ne pomislijo pa posestniki, da manjši, toplokrvni konj ne potrebuje toliko krme, kakor težki in da v ravnini hitreje stopi.
Mogoče, da se težkega konja bolje proda, za gospodarska dela v ravnini pa odgovarja toplokrvni veliko bolje in njegova reja stane veliko manj, je torej tudi v gospodarskem oziru bolj pripravna. Ravnihar.
Negovanje podkovanih kopit.
(Iz knjige „Podkovstvo\ spisal živinozdravnik Lovro Tepina.)
Kopito podkovanega konja ima še veliko manj ugodnosti za zdravo in čvrsto rast ter krepko razvijanje posameznih delov, kakor pa kopita žrebet in ne-podkovanih konj sploh. K temu, da že podkev sama-posebi ovira naravni razvoj kopita, se pridružijo še vsi škodljivi vplivi uporabe (slaba pota, trde ceste, mokrota, prah in blato, mraz, težko delo itd.) in hleva, (slab tlafc, slaba stelja, gnojnica in druga nesnaga). Že samo to, da konji včasih dlje časa stoje v hlevu brez neobhodno potrebnega gibanja, vpliva škodljivo na kopita.
Skrb za podkovana kopita se mora v prvi vrsti obračati na snažnost in pravočasno ter dobro izvršeno prekovanje. Priporočljivo je vsak dan ostrgati s podplata in iz strelnih jamic vso nesnago in celo kopito oprati s čisto vodo. Spodnji, z dlako poraščeni del uog, ki se pri tem zmoči, zlasti pa pregib v biclju, se mora skrbno obrisati in odrgniti s slamo, da se popolnoma osuši. Če so konji razgreti, se smejo kopita prati šele tedaj, ko so se popolnoma ohladila.
Osnažena in oprana kopita se najprej z mehko krpo obrišejo ter končno namažejo, da se rog prehitro ne razsuši, ter da ostane zadosti prožen; namazati se pa mora posebno tudi podplat, ne samo stena. Ma^na
prevlaka pa tudi varuje rog kopita, se ob deževnem vremenu vsled hoje po redkem blatu in vodi preveč ne omeči.
Posebna mazila za kopita vobče niso potrebna. Vsaka neslana in nepokvarjena (žarka! žaltava!) mast sa lahko uporabi v ta namen, le vazeline ni priporočati za trajno uporabo, ker napravi rog kopita krhek in povzroči (vsled primesi petroleja i. dr.) trajno vnetje svitkovega obrobka. Le tedaj, če so se kopita preveč razmečila, tako, da se je rog pričel celo upogibati, je potrebno, tla se običajnim mastem primeša voska ali smole. Za podplat pa v takih slučajih zadošča, če ga namažemo z lesnim katranom.
Popolnoma napačno in naravnost škodljivo pa je, mazati kopita, ne da bi bila poprej osnažena in oprana. Le osnažen iu po vplivu vode omehčan rog more hitro vsrkati mast in namazan ohraniti prožnost.
V slučaju, da je rog zelo trd ali celo razsušen, da se prične krušiti in drobiti, ga moramo omehčati z svitki. V ta namen namočimo v vodi debelejše krpe (od vreč), jih napolnimo z namočeno ilovico, žaganjem ali otrobi in ž njimi čez
noč ovijemo sprednja kopita, da se omehčajo. (Glej podobo 5.). Traku, s katerim ovitek v biclju privežemo, ne smemo preveč zategniti, da ne ovira rednega pretakanja krvi.
Če oskrbujemo kopita na ta način in poleg tega skrbimo še za redno gibanje konj in pravočasno prekovanje, smo storili vse, kar je potrebno, da ostanejo kopita zdrava in trpežna.
Podoba 5.
Kobila nima mleka.
Pogosto se ponavljajo slučaji, da kobila navzlic primerni krmi iu dobri negi po ožrebetitvi nima mleka. Vzroki so različni: ali prestana bolezen, ali nenormalen razvoj spolovil, lahko pa tudi kak drug povod. Znake za tako slabo mlečnost opazimo že pred storitvijo, ker se noče živali vime nikakur razviti. Ta pogrešek skušamo odpraviti s tem, da okrepimo vime z večjim pritokom krvi ter pokladamo med krmo. sredstva, ki pospešujejo mlečnost. V ta namen natiramo vime s kakim žganjem, kar povzroči na?al krvi v vime, oziroma v mlečne žleze. Dobro krmilo, ki pospešuje mlečnost, je
Gorenji spis je posnet po knjigi:
»Živinozdravnik Lovro Tepina,
Pod ko vsi vo, pouk kovačem in konjerejcem",
katero knjigo toplo priporočamo v nabavo vsem našim konjerejcem. Ti pa naj vplivajo posebno na kovače, da si jo vsak nabavi, ker jim nudi pouk v vseh slučajih podkovstva in negovanja kopit. Pa tudi živinorejcem nudi dovolj poučnega gradiva pri podkovanju goveje živine in negovanju parkljev govedi. Knjiga stane 45 kron in se jo dobi pri Kmetijski družbi ali v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.

v prvi vrsti ječmen. Mlečnost pospešujoča sredstva so sol, če se jo pokla<ia v primerni množini, dalje kumin, janež in koprec (f ilniculum) Priporoča se kot izborno sredstvo kuhano laneuo seme ter korenj-. T<> so sredstva, ki naj pri kobili pospešujejo mlečnost. Seveda je potrebno, da jih p.-kladamo še pred ožrebenjem ter s tem pripravimo mlečne žleze do boljšega raz vitka in in intenzivnejšega delovanja.
Kaj pa je storiti, če kobila navzlic takim sredstvom vendarle nima ali ne dovolj mleka z» storjeno žrebe? Tega moramo na vsak način skušati vzrediti, kajti take živali stanejo danes lepe vsote. Na boljše nadomestilo za kobilno mleko novorojenemu žrebeta je na vodi popolnoma ra^kuhan ječmen, ki se mu naj doiije majhna množina dobrega kravjega mleka. Taka ječmenova juha bodi redka in naj se daje žrebeta tako mlačna, kakor je sveže namolznno mleko. Tako ječmenovo tuho je v pričetku žrebetu dajati vsaki dve uri, in sicer toliko, kolikor jo hoče popiti. Ostankov ni hraniti za žiebe, ampak naj se jih da govedi ali prašičem. Sploh se pri tem krmljenju mora paziti na največjo snago in čistost. Z ječmenovo juho se žrebeta ravnotako dobro vzredijo kakor z mlekom od kobile same.
Dandanes, ko je konjereja tako dragocena kmetijska panoga, moramo obračati največjo pažnjo vzr ji žrebet in negovanju kobil, kajti to nam donaša lahko prav lepih uspehov.
URADNE VESTI KONJEREJSKEGA ODSEKA.
Seja konjerejskega odseka I. Kmetijske družbe za Slovenijo t Ljubljani, dne 29. marca 1921.
Predsednik Zupančič je Ot> oril sejo, pozdravil predvsem vladnega komisarja Kmetjske družbe dr. Spiller-M ysa, zasapnika povcjeništva za kmetijstvo in državne žr< bčarne ter vse odbornike. Po prečitanju in < dubritvi zapisnika zadnje se|e je predsednik izrazil željo, naj bi se tako pri nabavi, kakor tudi moreb;tni odprodaji žrebcev postopal j vedno sporazumno s Konjerejskim odsekom, kakor je bilo svojčas obljubljeno, ter up števalo odse-kove pred'oge, ki se jih je v nekaterih primerih omalovaževalo. Po pojasnila s strani zastopnika poverjeništva, da se v danem primeru ni moglo postopati drugače, so se prečitali došli d< pisi ter se je glede prošnji občine Cerklje v krškem okraju sklenilo, da se iz načelnih razlogov ne more v ta mošnji to l^krvni okoliš namestiti zaprošenih dveh mrzlokrvnih žrebcev. Na željo konjerejcev v kočevskem ozir. cerkniškem okraju se je sklenilo prirediti dne 22. julija t. 1. premovanje konj v Starem trgu pri Ložu.
Za razstavo konj o priliki Velesejma v Ljubljani bo poverjeništvo za kmetijstvo uvedlo v»e tozadevne predpriprave, ter je že pri osrednji vlari zaprosilo za izdatno podporo v ta namen in si že tudi zagotovilo primeren prostor, kamor se bodo postavili v razstavo privedeni konji Nadalje bo poverjeništvo za kme'ij>tvo sklicalo anketo, h kateri bo povabilo poleg drugih čini-teljev tudi KonjrrejsVi odsek, da se tam sporazumno določijo vse nadaljnje podrobnosti v stvari. V razstavi se namerava k^nje razdelti v skupine, kakor so običajne pri premovanjih, ter se bo treba že na teh dogovoriti z lastniki konj, ki naj pridejo v poštev za udeležbo pri tej prireditvi.
Konjerejski odsek pravzaprav še nima natančno dol^čeiega delokroga. Zato je potrebno, da se rjpg va pravila izpremenijo in prilagode današnjim popolnoma drugačn m razmeram. Z ozirom na to, se je sklenilo naprositi poverieništvo za kmetijstvo, da sporazumno s konjerejskim sosvetom natančno določi delokrog konje-rejskitna odsekoma, enako, kakor je to svojčas določe-va a pogodba s c. kr. kmetij kim ministrstvom. Izpre-menr bo pravil pa se je sklenilo p verni posebnemu odseku ter naprositi Kmetijsko družbo za Slovenijo, da odpošlie vanj s/ojega zastopnika; vsak Konjerejski odsek pa Da) izvoli po dva zastopnika, ki nai dogovorno sestavijo načrt pravil ter ga izročijo gl ivnemu udboru Kmetijske družbe, da ga predloži občnemu zboru v potrditev.
Med slučajnostmi je porO^al predsednik Zupančič, da je v< jaška oblast premestila majorja-veterinarja Reber-naka iz d žavne žrebčarne na Selu v Zagr-b. Po daljši debati, ki so se je udel žili poleg predsednica še odborniki Grad, Kristan, Molj in Žark, kateri so vsi pov-darjali vrline, zasluge in zmožnosti imenovanega, se je sklenilo, da posebna depu acija posreduje pri poverje-ništva za kmetijstvo v tej zadevi.
S glasno s Konjerejskim odsekom II. se je sklenilo, na uristoinem mestu zaprositi ?a dovolienje izvoza topi«-kr i' h konj proti enaki carini, kakor je določena za i/lok-vne; glede skrčnine pa se je sklenilo, da se ne predi g-i nittakega zv šanja.
Ko se je šs določilo, da se vrši pred občnim zborom dne 9. maja t. 1. ob devetih dopoldne odborova seja, oečm zbor pa ob desetih dopoldne, v bodoče pa vse seje ob enajstih dopoldne, je predsednik zaključil sejo.
KONJEREJSKE VESTI.
Svarilo pred zakotn-mi žrebei. Komaj se je pričela plem. doba, že prihajajo prito.be, da pripuščajo konjereici svoje kobile k zakotnim, nelicencovanim žreb-cem. Ta«.i žrebci so za pleme nesposobni in za konjerejo naravnost pogubai, kar lastniki sami dobro vedo, ker se jih niso upali priglasiti, ter prignati pred licenco-valno komisijo, dasi bi dobili, če bi bil njihov žrebec spoznan za gleme sposobsn, od države še nagrado 2000 kron. Če so jih pa predstavili komisiji in jih ista ni mogla licencovati, so getov;- taki, da moramo odločno svariti pred njimi. Vrhutega ne stoje taki žrebci ped nobenim nadzorstvom, so pogostokrat okuženi, ter pienaša'o razne bolezni. Z ozirom na to, opozarjamo konjerejce na nt varnost, ki jim preti od takih za-otnih žrebcev; vrhuttga pa bodo oblasti zasledovale in kaznovale lastnike zakotnih žrebcev, kakortudi konjereice, ki bi pri njih pripuščali svoje kobile. Konjerejci se poživljajo v, lastnem intere-u, da prijavijo vsa i tak slučaj oblasti ali pa dtžavni žrebčarni. Vodstvo drž. žrebčarne.
Izpremembe na plemenilnih postajah. Naknadno sta se hcencovala: t. žrebec lic. 30 Plonton, belg., Sp. Duplek, okr Maribor. 2. žrebec lic. 43 Vulkan, belg. Zg Ročica, okr. Maribor. Opustili sta se sledeči plem. postaji z l.cencovanim žrebcem, ker sta lastnika žrebca pridala: I. Hotiža v Piekmurju, 2. Praprotna Polica pri Kraniu. Plem. postaja v Slovenski Bistrici se opusti. Namesto nje se postavi drž. plem. postaja v Mariboru z 2 toplokrvnima in I mrzlokrvnim žrebcem. Plem. postaja Sv. Jurij ob Ščavnici dobi namesto toplokrvca štev. 16 D«humana enega mrzlokrvnega žrebca. Odvzame se žrebec štev. 119 Apolio (noričan) plem. postaji Ptuj, ter se ga dodeli zasebni oskrbi v Turnišu pri Ptuju.
Vodstvo državne žrebčarne.
TOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe, za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na »/« strani 300 K, na '/• strani 150 K, na >;„ strani 100 K, na »/„ strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih- stane 80 »in. na<<nsnj pa skupal 12 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi ia »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.

St. 7. Ljubljana, 10. aprila 1921. Letnik XXXVIII.
4VIala naznanila
ta vsako besedo Je naprej plačati 80 vinarjev, Jenariu ali znamk a a rajmanj pa skupaj K 12 — sicer se naznanila ne objaviio. Uo avništvo n. prevzame posredovanja.
Mlinrbo bamnn seaane iz najboljše bele, ostre fluluanc Hdiflne, Skale, trde in srednje od 40
4o 100 cm iiroke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno K irancijo. Leskovšek t
t Anton, posestnik in kamnosek,
lurii ob južni železnici pri Celju.
60
Bajboljše apno in portland cement
dobavlja najceneje na vse postaje od Q. Radgone
ajceneje	.	_
do Llutomera, v D. Lendavo, pa tudi na vse druge postaje. Tvrdka V. Bratina Križevci pri Ljutomeru.
se kupijo. Ponudbe na poštni predal 28. Ljubljana. 92
Borova drva
»7 suhih črešnjevih desk2 cole d0
na prodaj.
Rafijo,
nudi po ugodnih cenah A. Sušnik, loška cesta 21.
pol metra široke Ponudbe na opravo lista._93 ■
„ trsne škarje, vrtno In poljsko orodje U| nudi po nizki ceni A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21._95_
Storjo za strope, vo, žične vloike z i postelje
—----.	Ljubljana, Za-
_96_
fillatilnips navadne in 160 cm široke, z oopol-011OIIUIIL6 nim čiščenjem, bencin - motorje, decimalne in druge tehtnice, parilne kotle, štedilne peči, posnemalnike, pluge, gnojniščae sesalke, trans-misije in lesena jermenska kolesa, umetne mlinske katrnein komoktne domače mline, žične mreže za ograjo, žične vrvi, kosilne stro e, čebelarsko orodje, panie i. t.d. priporoča Josip Božistrojnik, pošta Orabštanj. Koroško.	_97_
DfcjEtinshE tehtnice, kladiva za les žigosati,
vratca za krušne peči ln raznovrstne štedilnike iz-deluie in razpošilja najcenejše Jakob Malenšek, ključavničarstvo. Boh. Bistrica.____98
Priporoča se tvrdka Ij&ll?^^.
Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stro|e In kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje.___■ _104_
in cevi, rabliene, v dobrem stanju kupi Jožef Garbas, Stara vas p. Grosuplje.	126
125 l držeč ima naprodaj Jožef Skerl, Kleče 9, Ježica. I'7
Ode lanski telici za ravnotakev o'ličke"Aln'j z™
Stražar v Podgoriu. p. Kamnik._128
Dvoje lepih žrebet
posestnik in kavarnar v Lj«bi|ani.
po eno leto starih ima naprodaj, Karol Polajnar, 129
Kravo mleharico
Liubliana
montafonske pasme, kupi Anton Koritnik, hotel Slon 1 0
Pšenično moHo,
koruzo, 0'es in otrobe se dobi vedno po najnižji ceni v trgovini J M. Kranjc (proj Bučar) Vrhnika
pinegavske pasme dve in pol leti starega <1 ima naprodaj Ivan Mrak, Plešivca 64, pošta Brezovica.___
Išče se gMpodi£na, saJE^-taK:
tijstva vajena za sam. prof. Dr. veleposestnika z nadmilijonskim Imetjem. Ponudbe z zanesijivimi podatki sprejema uprava lista._135
Imam Iiannnriai aiipavzsmeno za dve leti imam nappoaaj Sta>ega vola ali 2 leti staro teiico bika 20 mesecev starega, stare boh. pasme ki tudi zna vozit. Mihael Benedih, Koprivnik Boh. Bistrica.______ 150
Ženitna ponudba.
Mladenič ekonom, z več sto tisoč kron premoženja, se želi priženiti k deklici ali udovi primernih let, ki bi imela večje gospodarstvo. Le resne ponudbe z opisom razmer na Kmetovalca pod .Vesna 300". Tajnost zajamčena.	15l
Petnima Absolvent kmetijske šole na Grmu z llilillljll. večletno prakso, radf agrarne reforme brez službe, prosi cenjene gg. kolege za morebitno posredovanje primernega namešoenja. Naslov pod .Iskrena hvala" na upravijista:____152
Sto Isg jare gozdne rži hupTm p0Jn,f
Ponudbe se prosi na naslov: Janko Mevže'], Mokronog.	153
TllHi Mne kupuje R. luckmann, IUU1 Ulita prej J. Leuza nasl. v Ljubljani na Martinovi (Ahacljevi) cesti 10 po najvlAjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje ln se-
mena. Kuor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene,kijih plaču-
jem nabiralcem, so letos izredno visoke. 154
Kmetijska družb? za Slovenijo
priporoča udom za spomladno gnojenje
iz svoje zaloge v Ljubljani
kajnit kostno moko
surovo in razklejeno
superfosfat apneni dušik $ kalijeva sol 0
pa Izvirnih cenah, ki so razvidne iz družbenih vesti tega lista. Tvor' niče so cene znatno zvišale, družba pa bo naročitve, ki jej pravočasno dohajajo,
še po starih cenah
izvršila.	10
Kmetovalci
ne zamudite prilike 1
M«

ifirfni n lična n zelo lep 25 cm visok, približno
vrini puspon tr. tiso« sadik za 100 sadik
250 kron oddaia S. Baloh, posestnik, Moste 3, p. Žirovnica, Gorenjsko.	113
Divjih fcostanievih sodih ^iLrtl
raproda par sto komadov. Istotam je nap'Odai velik za 150 svetilk acetelinski aparat. Zaradi pomanjkanja piostor. -se poceni proda. Poizve se pri Al. Zajec, Šiška, Bellevue.	114
Več sto divjih kostanjev imP%zZ%T
ceni Jakob Pintar, sadjerejec pri sv. Tomažu, Škofjaloka, Gorenlsko.	115
izučeneea sprejme samostan Zatična. 136
Dobrega vrtnarja,
Mladenič
Vinogradniki pozor!
star 26 let, želi službe kot mlekar in •um m ■•■••i slrar, Drugi Star 20 let pa služle kot sirar. Nas'oplta lahko takoj. Naslov pove Lovro Zu >an, Savica 5 p. Boh. Bistrica.	137
rnnlinnB tnto različnih vist, tudi ve« tisoč UCpiJEUl) II IB lepih belo vkoreninjenih šmarnic ima naprodaj za ceno po dogo- oru Franc Zelmko, trsničar, Vadol, Juršinci pri Ptuju.	138
Na suho cepljene
_____a......... ,______ trte o na prodaj in
sicer najbolj rodovitne vrste. Bela Smarnlca in sicer neceoljena, ki jako dobro rodi. Kdor si hoče naročili lepe ln -nočno cepljene trte, naj so takoj oglssi pismeno ali ustmeno pri Francu Slod jak, trsnics- "'i Sv. Lovrencu v Slov. Oorlcah, p. Juršinci pn Ptuju. Cena trtam po dogovoru. 139
linam vodno kclo "SSSSff
hrastov, premer 2-20. PreSo za o'je, dvostranski poljanski plug in 60, po 2 m dolgih železnih drogov za ograjo, premer »/« cola. Miha Pangerc Rečica št. 64, pošta Bled II.
Nnna labanna Pri Sv- Lenartu, v Slovenskih nova fCnoma Goricah založena z vsemi zdravili se -piiporoSa, Bogdan Devide,	155
Na n motal je ve« 1000 enoletnih Sparila prana] gljevlli sadik M. Humek, Ljubljana Linhart, ul. 12.___156
dva orala bukovega If lesa, dalie 40 msdrv ter en gepelj ima naprodaj Franc Sodja, Ribno pri Bledu.	61
Dvajset oralov gozda,
r.onlivno flrf» na ftlparla f>ortai's prve vrste: UbSIJKIib IPIB. Veliki riz'i"g. Mali rizling S 1-rner, Traminar, Izabela, Mešana vrsta: Trunta, Lipošina, Po<ip. Tudi druge vrste za dobiti. Dobro vkoreninjene divjake R paria Port Ms. Bela močno vko eniniena šmarnica. Vsakeea odjemalca hočem zadovoljiti da bo vešletni -aročnik. Zaioga že bolj majhna, cena nizka in po dogovoru. Alojz Granar, trsniuar Zagorci, pošta Juršinci Ptuj, Štajersko.
157
Plrfatltnmnfnn dobro Ohranjen in zaneslfv, ulcnlrUlIlUIUr, ena ali dve konjski moči se k'ipi. Ponudbe s znamko za odgovor na upravništvo .Kmetova ca".	158
Tri novs vozove v?aVi.fJSESE'
pol e, tudi za par In en lepi Brek na peres h, novega sistema, močno kovani in tz dobrega suhega lesa, dotiro narejeni. Cena ro dogovoru Fianc Obrulk, kolaj v Mostah, p. Komenda.	159
Duoprežnt voz Ko^^^i^Tpri^
Jeršin v Rudniku št. 18, pri Ljubljani.	160
Vinometre »Bernadot« — Asbeste bombaž In prašek — Eponit — Francosko žeiatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanln Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sode bicarbono — Strupa prbste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
OrogcFija 9NT0N R9IIE
LJubljana, Židovska ulica L s
ni anpak potreba, dapredno kupite konfekcijo, čevlje, klobuke, perilo, manafa-kturno, in galanterijsko blago, da pišete, po ilu-strovar.i cenik s 1000 slikami veletrgovini (30)
R Stirmechi,
Celie St. 306,
katera prodaja vse blago po čudovito nizkih cenah.
Najstarejša hranilnica v Slovan';
KRANJSKA HRANILNICA im>m
ustanovljena leta 1820
•prejema hranilne vloge proti obrestovanlu In dovoljuje hipotečne pcsojfc«
4 V/.
S hranilnico sta zvezana Kreditno društva I« Itlroitua hranilnica ca posle In delava«.
Hranilnica je slrotlnskovarca in jo nadzorni? deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo pribliino
8 milijonov kron.
Čisti dobiSek je, v kolikor se ne porabi zi okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih dolciec v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij
na Kranjskem.	__(i)
Za te s vrhe te le doslej darovalo 8,<B8.00(' kras.
Plamene poSUjatve le nailo-lti na Kraiftko hranilnico ■ LiublUni. Knaflieva aliea »ter. U.
Kmetovalci! Denarni zavodi! Gozdarske In gospodarske zadruge? Šarit« I LlSOtržClI Berit«
A. Šivic l
(9)
»Poljudno navodilo za merjenje lesa"
v omenjeni knjižici je poljudno popisano kar. ie izračuna telesnina debel posekanega in raste iega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesaneg in razžaganega lesa. Pridelane so vse za tako ra čunanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tuO popis in potrebne tabele za pravilno doloianj. oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali ras iagatl. Kmetova'3C se pouči kako na podlagi tabo izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridtjane U bele za določanje prostornine v ogljarskih kopa In kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih alt trlh kakor tudi popis in potrebne tabele za pri meriavo nove dolžinske, ploskovne (d kubične m« s staro mero. Cena knjigi proti pradplnči) za ude Slov. fcrvet. drrtiibe K 3 •—.
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev (5)
iz najelo vit ritih tovarn. Zastopstvo zi piroe kotli zninib tvorile ,Wilsl»';
Družba
,IMPEX'
Ljubljana,
Krekov trg št. 10
kupuje
vse vrste klavno živino in prašiče
po najviSji ceni. 19
|Primei«j krmi Mastin ij
V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljuoljf li z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga Je mestni magistrat ljubil, izporočil dne 28. lu.ija 1899., št. 25.255, smejo dietično sredstvo Mastin, rediini prašek za prašiče ln za vsako živino, le-
karnarji, trgovci, drogistl in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglaien. V Ljubljani, dne 3. av
gusta 1900., mag. opr. it. 28.261.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po poni. 5 zavojev Mastina K 50 poštnine prosto na dom.	(3)
Mazilo zoper garje
(naftomazMo) uniči pri liudeu gaijt, uda), srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje, t lonček po poitl K 15-.
Lekarna Trnkficasj
Mlečne Posnemalnike
Hidravlične stiskalnice Sadni Mlini Stroje zA sejanje
Mlini za čiščenje Stroji za roFkanje koruze Stiskalnice zA sadje
GRablje za seno STroji za napravo rezance
Hidravl. stiskalnice za olje Plugi StiskalniCe za bale Mlatilne strOje
kakor tudi vse drage kmetijske stroje in orodje izdeluje in pošilja v znano najbolši kakovosti in izdelavi
FH. JHAVFflRTH S Co. WILii II.,
Taborstrasse 71.
Tvornica kmetijskih strojev
Katalog 1624 gratis in franko. — Zastopniki se sprejmejo.
Za praznike in bližnjo spomlad
priporočamo svojo veliko zalogo i različnega angleškega In češkega su-kna, volnenega blaga za moške In ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šifone, cefirje, tiskanlno v najnovejših vzorcih In bogati Izbiri, dalje različne volnene In šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste robce za na glavo 1.1, d. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.
A. & E. Skaberne
veletrgovina z manufakturnim blagom Ljubljana, NSestni trg 10.
DRUŽBENE VESTI (nadaljevanje).
Kajnit s 15°/0 čistega kalija po 130 kron iz Ljubljane, vreče se računijo posebej.
Kalijevo sol 2 41% &stega kalija po 320 kron iz Ljubljane v papirnatih vrečah. V jutaatih vrečah pc K 345'— sto kg.
Kose. Družba zopet oddaja udom kose iz dobrega Štajerskega jekla, in sicer 65, 70 in 75 cm dolge, tako-zvane »kranjske« oblike. Cene kosam so sledeče: 65 cm po 50 kron, 70 cm po $2 kron, 75 cm po 54 kron komad.
Kostni superfosfat po K 380— sto kg z vrečami vred.
Kuhinjska nemška jedilna sol v.o K 6'— za kg, le v večjih množinah na naslove podružnic. Udje naj prijavijo svoje naročbe pri načelstvih svojih podružnic do konci t. m.
Modra galica. Nove prijave po znižari ceni se sprejmejo do 15. aprila Opozarjamo vinogradnike in po družnice v vinorodnih kratih, da utegne ndstati vb času > škropljenja močno povpraševanje po palici in da se bo galica vsled tega takrat morda močno podražila. Vsled tega naj si vsak vinograd-.iik že sedaj dokupi toliko, kolikor utegne za vsa tri škroplenja letos še rabiti. Le skupne naročitve potom pristojnih kmetijskih podružnic se bedo vpoštevale. Obenem Udje lehko prijavijo pri pcd;uzu;čnem načelbtvu svoja naročila za salojidin in dvojno ventilirano žveplo in bosnapasto.
Natrijev tiosulfat (gl. salojidin).
Rafija, majunga extrissima, po K 38-— kg.
Razklejena kostna moka z 30—33% tosforove kutine v vrečah po IOO kg z vrečami vred K 260"—
Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) po K 16'— za 1 kg.
Semensko deteljo, i. s. nemške lucerne kakor tudi domačo bo družba spomladi oddajala svojim udom Oddajala bo samo najskrbneje čiščeno seme, ki bo pre iskano po Državnem preizuaišališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg bodo opremljene v izvirnim; plombami tega za voda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družoa vsa jamstva glede čistosti in brezoredeničnosti.
Cere za semensko deteljo so naslednje:
domača detelja v celih vrečah po 100 Jcg K 50-— kg
«	»v nadrobni oddaji	K 56 >
seme lucenie v celih vrečah po IOO kg K 56"— »
« « v nadrobni oddaji	K 62'— «
Pri nadrobni oddaji se računi posebej še poštnina in vrečico ali zavitek.
Semenska siva ajda, lepo graščinsko blago iz Prekmuria, najskrbneje čiščeno seme oddaja družba po 8 kron kg brez vreč. Ker je razpoložljiva množina le majhna se bodo mogle vpoštevati le prve naročitve.
Surova kostna moka po K 200— za sto kg, z vrečami vreč'
Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italiji bakrene trtne škropilnice najboljšega sistema. Komad start 950 kron Vinogradniki naj škropilnice brez odloga naročijo, ker je zaloga le majhna.
Travna semena: V zalogi šo še naslednje Vrste
bela detelja, znamke U 9%0 60.— K	za	kg
travniška bilnica, vzor 1314 — ii/7i 50.— ►	»	»
brezpredenični mačji rep, vzor 1213 36.— »	»	»
travniška latovka, vzor 87 40.— «	»	»
pasja trava, vzor 147 38.— «	»	»
pokončna stoklasa, vzor 1550— 96/80 22.— «	»	»
angleška ljulika, « 1723 — 96/86 28.— „	»	»
angleška ljulika, » 1726 — 5%o 22.— »	»	»
ia* ka ljulika, » 1334— •'/»« 26— »	»	»
prvovrstna travniška mešanica, vzor 1883 28.— »	»	»
esparzeta, španska detelja, neluščena 24.— »	»	»
francoska pahovka 30"— »	»	»
Poštnino in vrečice je plačati posebej.
Trtne škropilnice. Družba jo prejela ,tudi iz Nemške Avstrije nekaj kompletnih trtnih škropilnic zoper peronosporo čiste medeninske pločevine z znamko B pa po 800 kron za komad v orig. zabojih, ki se ne računijo posebej.
Vinometri po K 50'— za komad.
Zdrobova moka, (Brechermehl) 20% fosforove kisline S % dušika K 260 za sto kg. z vrečami vred.
Želatina za čiščenje vina po 130 kron kg.
Živinska sol. Družba je prejela iz Soinograda nekaj vagonov živinske zdrobljene soli. Ta sol stane K 5"20 za kg, pri odjemu pol vagona K S'— za kg. Prijave se sedaj sprejemajo.
Zvsplalniki. Družba je prejela iz Italije ročne iveplalnike. Komad stane 250 kron.
Zveplenokislo glino namesto galuna, ket dodatek galičnemu škropivu, ima Kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 4'— K kilogram. Izkušnje so pokazale, da lahko z dobr.m uspehom za učinkovitost primešamo ga4ci polovico šveplenokisle gline in si na ta način prihranimo po>ovico drage gaiice. Namesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravDOtolko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo gotovo popolnoma isti, kakor ob polni mnržini galice vp< rabo g ine prip ročamo zaiad tega, ker dež ne odpere te brozge ras listje in trte tako hitro kakor navadno brozgo.
Žveplene ploščice ali žvepleni nabiček n a juti za žveplanje sodov, najboljše, brez arzena po 28 K kron kilo.
Zveplovo moko, Floristella, ventilirano, dvojno raf., ventilirano, mešano z 3°/0 gaiice po najnižjih tržnih cerah.
Kmetovalci!
za naročanje
travnega semena
^	in
^ umetnega gnojila
je zadnji čas!
Priskrbite si te nujne potrebščine tako! po cenah, ki so razvidne iz družbenih vesti tega lista.
ZADRUŽNA	04)
GOSPODARSKA BANKA
= v Ljubljani =
posluje začasno y prostorih Zadružne zveze, ===== Dunajska c. 38./I.	-=
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lom-bardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Kmefska posoiHnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
a v LJUBLJANI m
ljubljanske okolice
f lastnem tsa&ražnejr domu na Dunajski cesti štev. 18.
Obrestuje hranilna vloge po 3°|0	(2)
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloga v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje ob dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kront
Stanje rezervnih zakladov 1,100.000 kron. =====
KMETIJSKA DRUŽBO
- ZA SLOVENIJO
Je izdala in prodaja naslodnj« Zveirt	Cena K
2. Pr. Stupar: Apno v kaitljstn 1 20
8. Fr. Stupar: Navodilo, kaka |t
sestavljati poročila o letini 1 —
6. M. Kostanj«vtc: O BŽItsisi
od vina in mesa . . . 6-— 8. Boh. Skalick? Siljenja ali
kiljenje ameriških ključev 1-20
10. B. Skalicky: Kmetijske raz-
■ara na Češkem . . 2 80
18. Pridelovanje In razpefia-' vanje namiznega grazdja ter zgoja trt na Spaiirja.
(B. Skalicky)..... 2'—
13. O sestavljanju in setvi travill
■eiaiHe. (Weinzi«rl-Turk) 4"--
16. Steuert-Jamnik: Soseda
Razumnika konjereja . . 4-—
Izrejanje matic .... 4'—
HMETHSR9 DRUZB9 Z9 SL0VENI3D
je dala naslednja
»GOSPODARSKA NAVODILA"
10
posebej ponatisniti iz .Kmetovalca* in lili oddaja komad po 1 krono. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
1. Zakaj vino črni, kaj je temu **• Napenjanje govedi, vzrok in kako se odpomore.
2. Rjavenje vina.
L Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino.
B. Ciste drože In njih raba v kletarstvu.
13. Vzroki neplodnosti pri govedi.
15. Sluzavost ali vlafiljivost vina.
U. Krmljenje z oljnimi tropinami.
20. Ciičenje in precejšnje vina.
25.	Resna beseda-vinogradnikom ob trgatvi.
26.	Naprava petiota ali domače pijače.
27.	O bistvu alkoholnega vrenja (kl-penja) in o rabi čistih vinskih drot pri pridelovanju vina.
28.	Vnetje vimena ali volili na vimenu.
30. Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede cvr&evanja rezarstva.
37. Kislost (kisloba> In razkisanje vina.
43. Dolžnost vzdrževanja ograj v
obrambo kulturnih zemljišč pred
ikodo po živini, ki se pase.
45. Kaj je presnavljanje v živalskem telesu?
50.	Izdelovanje mila za dom.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni cepljenjem.
54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
50. Kako živi žitni molj in kako se pokončuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako se jajca ohranijo.
59.	Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo.
60.	Kako se obnavljajo in popravljajo meje?
61.	Kdo se naj že zglasi za državni preživiiensKi (vzdrževalni) prispevek ?
62.	Presojanje krmil po ikrobnih vrednotah.
63.	Oarje pri konjih.
64.	Apneni dušik.
65.	Kako pripravljamo domači kvas (kravajce, drože)?
66.	Duh in okus vina po žveplu.
67.	Zatiranje >. tnih bolezni spomladi.
! Samo I
dsBjronj
pošilja
Smet. družba za Slov. v Ljubljani
ilustrirano knjižico
Jzrejevanje :: matic" ::
ki je neobhodno potrebna vsakemu če belarju.
Kmetovalci i
Skrbite za kar r.£ večje razširjeni; »Kmetovalca" I Stremite za ters da se ga lehko člt v vseh gostilnah in Javnih prosta rih. 30.800 nas jt ie v Kmet, dražbi pa bi nas bilo Icft ko še enkrat vet Čim več nas ba več bomo doseglE
Up ravni štve (Kmetovalca1
sprejema (8)
primerne inserate
po cenah, ki so razvfdne na poglavju.
Objavljenje bo imeli vedno zadovoljiv n speh, kajti »Kmete valeč«, izhaja (dvakrat mesečno) v 8t tisoč izvodih ter j a razširjen po viah slovenskih dežela*
Ponudite vse neporabno
zlato in srebro,
stari denar,tolarje, srebrnike, zlatnike i. t. d., 9
ker Vam vse to lež doma v shrambi brezobrestno tvrdki zlata in srebra
I. Augustin, Dunajski cesta 36.
Kmetovalci!
za naročanje
tpauniga semena I
I
umetnega gnojita
je zadnji čas! *
Priskrbite si te nujne potrebščine takoj po cenah, ki so razvidne iz družbenih vesti tega lista.