Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za 'h leta 90 din, za llt leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din, Plača ln toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrilo. obrt in denarništvo
Številka
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. 7ei.l 25-52. Uprava: Gregor« člčeva ul. 27. Tel. 47-5L Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.951/
fvfaaia vsak ponedeljek, ■allaja sredo in petek
Ljubljana. petek 18. avgusta 1939
Cena Sl 150
Skupnost gospodarskih stanov
Na drugem mestu objavljamo soglasne sklepe trgovinskega in industrijskega odseka za ohranitev skupne zbornice v sedanjem obsegu. Utemeljitev tega sklepa je sicer kratka, zato pa lapidarna in močna. Obstoj zbornice v njenem sedanjem obsegu narekujejo, tako pravi oficialno sporočilo, tako važni narodni, gospodarski in stanovski interesi, da se odseka ne moreta izjaviti za cepitev zbornice niti v kakršni koli obliki.
Z zadoščenjem je vsak slovenski človek pozdravil ta soglasni sklep industrijskega in trgovinskega odseka, ki dokazuje, da vlada med našimi gosjiodarskimi ljudmi prava solidarnost, ki je pogoj za napredek našega gospodarstva.
Bilo bi pa tudi v resnici usodno, če bi ravno v današnjih, tako silno napetih in nevarnih časih razbili našo najvišjo gospodarsko organizacijo na manjše in mnogo manj pomembne organizacije. Baš v sedanjih časih je bolj ko kdaj koli potrebna solidarnost ne le gospodarskih ljudi, temveč vsega našega naroda. Težka mednarodna situacija zahteva od nas, da čimbolj strnemo svoje vrste in da solidarnem delu damo državi in vsemu narodu ono oporo, ki jo danes tako nujno potrebujeta. V velikem času, ki ga preživljamo, so potrebni tudi veliki sklepi in odločna izjava industrijskega in trgovinskega odseka za ohranite) skupne zbornice je bil velik sklep Kajti nedvomno je, da živimo v časih, ko mora vsak narod zbrati vše svoje sile. čim bolj jih zbere tem bolj varna je njegova usoda, tem plodnejše tudi njegovo delo. Kak smo v vseh povojnih letih irtnogo preveč cepili svoje moči. Ce bi to lahkomiselno nadaljevali še sedaj, ko mora vsak narod do skrajnosti potencirati svoje sile, bi mogli doživeti tudi katastrofalne ppsledice. Znova in znova je treba ponavljati: zbrati vse sile naroda, je danes najvišja naloga, naravnost dolžnost vseh dolžnosti.
Iskreno pa je treba pozdraviti sklep trgovinskega in industrijskega odseka tudi z ozirom na naše domače slovenske razmere. Slovensko gospodarstvo je tako majhno, da ne prenese cepitve na vse strani. Pri pas niso gospodarske panoge strogo ločene ena od druge, temveč ena prehaja v drugo. Zato je tudi pravilno, če so vse te panoge združene v eni celoti, ker «e na ta način njih interesi mnogo koristneje dopolnjujejo, kakor pa če bi bile čisto ločene.
V skupni zbornici pa je tudi pregled našega gospodarstva mnogo lažji in mnogo uspešnejši ko v ločenih zbornicah. V skupni zbornici se stekajo vse niti iz našega gospodarskega življenja, da je vedno vidno, kje je pomoč najnujnejša, kje je skupna akcija najbolj Potrebna. Mnogo takšnih akcij je na»a zbornica tudi že izvršila in nspeh teh akcij je bil zagotovljen ravno zaj0 ]{er s0 jih solidarno podprli Vsj gOSpodarski stanovi. Vsi pa tudi vemo, da 1)0 takšnih solidarnih akcij treba še mnogo, če hočemo, da bo gospodarstvo v Sloveniji napredovalo kakor treba. Zato je vsako drobljenje naših sil napačno.
V gospodarskem življenju je
večno valovanje. Ljudje prehajajo iz obrta v trgovino, iz trgovine v gostinstvo, iz trgovine v industrijo itd. Pri tem valovanju je nemogoče potegniti strogo mejo med posameznimi gospodarskimi skupinami in že samo to dovolj jasno zahteva, da ostane za vse gospodarske skupine ena zbornica.
Ni pa tudi nobene praktične potrebe za razcepitev skupne zbor-
nice na več skupin. Saj so mogle vse skupine doslej v skupni zbornici uspešno uveljavljati svoje posebne težnje in dostikrat tudi zato, ker jih je podprla skupna zbornica. Nikdar ne morejo imeti ločene zbornice te avtoritete ko skupna. Zlasti za nas Slovence je to odločilne važnosti.
Ne rečemo, da ne bi v skupni zbornici mogla nastati tudi neka-
tera nesoglasja. Toda zaradi teh 1 razlog, da država ne more tcpeti,, nesoglasij ni še potrebna ločitev, da bi počivalo delo v velikem ker more prava solidarnost gospo- rudniku družbe Trepče. Družba sej darskih stanov ta nesoglasja ved- je namreč zavezala, da zgradi v. no dobro premostiti. Sklepa indu- Šabcu veliko topilnico za cink, v strijskega in trgovinskega odseka Zvečanu pa topilnico za svinec iu pričata, da je v obeh odsekih ta J je v ta namen tudi zvišala glav-solidarnost in zato zaupamo v bo- nico za 400.000 funtov. Za to zar dočnost slovenskega gospodarstva, I vezo je dobila družba nove privi-j združenega v skupni zbornici na-1 legije, ki jih tudi izkorišča, šili gospodarskih stanov.
Trgovinski	in	indu
za skupno zbornico
Akcija nekaterih obrtnikov za ustanovitev samostojne obrtne zbornice je povzročila, da so za-ele tudi druge gospodarske skupine razpravljati o ustanovitvi svojih samostojnih zbornic. Tako je razpravljala o tem vprašanju tudi Zveza industrijcev dravske banovine. Zato je nastala potreba, da se o tem vprašanju izrečejo tudi posamezni odseki zbornic.
Kot prvi je razpravljal o tem vprašanju industrijski odsek na svoji seji dne 16. avgusta. Soglasno je sklenil, da zahtevajo v sedanjem času tako važni narodni, gospodarski in stanovski interesi obstoj zbornic v sedanjem obsegu. Zato se industrijski odsek nikakor ne more izreči za kakršno koli cepitev sedanje skupne zbornice.
Industrijski odsek Zbornice pa je tudi razpravljal o mnenju uprave Zveze industrijcev, ki pa o teh načelnih razlogih ni razpravljala. Da se vse vprašanje popolnoma razčisti, je izvolil industrijski odsek štiričlanski odbor, ki ga tvorijo: predsednik odseka ltihard Skubcc, podpredsednik Kar! Čeč,
člana Stane Vidmar in Ivan Avsc-nek ter kot namestnik dr. Ciril Pavlin. Ta odbor se bo o teh načelnih razlogih razgovarjal z delegati Zveze industrijcev.
Trgovinski odsek Zbornice
je razpravljal pod predsedstvom Albina Smrkolja o tem važnem vprašanju na svoji seji dne 17. avgusta. Na seji so bili vsi zbornični svetniki soglasnega mnenja, da v današnjih časih ločitev Zbornice nikakor ne bi bila dobra. O seji je bil izdan naslednji kominike, ki dovolj jasno označuje stališče odseka. Glasi se:
»Trgovski odsek Zbornice za TOI je na svoji seji dne 17. avgusta 1939. razpravljal o položaju, ki je nastal zaradi akcij, da bi se posamezni odseki izločili iz skupne zbornice v samostojne zbornice ter je na podlagi izčrpne razprave prišel d« soglasnega sklepa, da narekujejo obstanek zbornice sedanjem obsegu važni narodni, gospodarski in stanovski interesi
Država je vse te privilegije dala* I družbi le zato, da pridobiva svinčeno in cinkovo rudo, a da rude ne izvaža v surovem stanju, temveč da jo doma topi. če družba' tega ne dela, potem tudi nima nobene pravice do privilegijev in naj zato občuti prijetnost naših
ječe skupne zbornice. Odsek je po- da**nih	v	te|	“"L	k°
drobno razmotrival pobude, iz ka-™*0	domače podjetje. Men-
terih so nastale akcije za cepitev M* vendar ni ^evec zahtevano, ce zbornice in ni našel povoda, da bi ?e PostoPa prot, tuji družb., ki ne svoje stalno poudarjano načelo	Povzetih	dolžnosti, na
skupne zbornice izpreminjal. I,stl nacin> kakor Protl vsakemu
Da bi se pri nadaljnjem razprav
| drugemu podjetju. Družba
in da se zato odsek ne more izjaviti za katero koli cepitev obsto-1 za cepitev naših sil
ljanju o zborničnem vprašanju jk>- I i»mzua Iiepča ima pri nas stopalo skladno z ostalimi odseki, vsako leto velikanske dobičke in je bil na seji izvoljen štiričlanski zato ni misliti, da bi ona sploh ho-odbor (g. predsednik A. Smrkolj, tela delo ustaviti. Tuji kapital se gg. člani zbor. svetniki Hrastelj, bogatim dobičkom nikdar ne od-Fazarinc, Tavčar in kot namestnik I teka. Mnogo verjetneje je zato, da svetnik g. Cukala), kateremu j© M® družba ustavila obrat samo zato,' poverjeno, da stopi v stik z osta- da more na ta način pritisniti na limi odseki.«	delavstvo, da bi moralo popol-
Industrijski in trgovski odsek noma kapitulirati. Ni pa izključeno sta se s tem jasno izrekla za ohra-|nili l°» da misli družba, da more nitev skupne zbornice in ne dvo-1z ustavitvijo obrata doseči nove mimo, da bo to s tehtnimi razlogi I koncesije in nove ugodnosti za podprto mnenje tudi'povsod upo-|seb©-
števano. Ze samo solidarnost trgov-1 Naj bodo že nameni družbe kas skega in industrijskega odseka v I kršili koli, naslednja dejstva so tako važnem vprašanju zadosti tako jasna, da se samo na podlagi jasno govori, da je treba to mne-1 teh dejstev more urediti vse ponje tudi upoštevati. Kakor čujemo I stopanje proti družbi: je tudi med obrtniki vedno večje I 1. V državnem interesu je, da nagnjenje, da se Ohrani skupna obrati Trepče obratujejo dalje. Če zbornica, ker pač danes res ni čas družba ne začne takoj obratovati,
Zahvala	tujcev
Družba Trepče Mineš ustavila obrat in odpustila vse delavce
Jugoslavija je že od nekdaj znana po svojih velikih rudnih bogastvih. Jugoslavija pa je tudi dežela, ki ni imela mnogo kapitala in zato tudi ni mogla izkoriščati svojih naravnih zakladov. Zato so se v Beogradu že zgodaj prizadevali, da bi privabili tuji kapital v deželo in ga pridobili za izkoriščanje naših bogatih rudnih ležišč. Da bi se tuji kapital tem laže privabil, je naša država podeljevala tujim družbam velikanske privilegije, o kakršnih naša domača podjetja niso smela niti sanjati. Pa še s temi velikanskimi privilegiji se je tuji kapital le težka pritegnil. Tako ni mogel niti predsednik Masaryk pripraviti čeških bank do tega, da bi investirale denar v naše rudnike, ker so raje nacionalizirale sudetska podjetja. Končno pa se je le posrečilo vzbu diti zanimanje Angležev za naša rudna bogastva, v mnogem tudi zaradi bogatih dobičkov, ki so jih tuje družbe pri nas že dosegale. Tako svinčeni rudnik v Mežici, a še bolj bakreni borski rudniki. Leta 1930. je bila nato ustanovlje na z angleškim kapitalom družba Trepča Mineš Ltd, ki ima svoj sedež v Londonu in ki. izkorišča velikanska ležišča cinka in svinca pri Kosovski Mitroviči. Osnovna glavnica družbe je znašala 1 mili jon 120.213 funtov. Ker je država podelila družbi velikanske privi-legije, je tudi družba takoj imela
nenavadno visoke dobičke. Po na-
znašal
vedbah družbe same je njen čisti dobiček:	
leta	funtov
1930/31	110.000
1931/32	114.000
1932/33	221.000
1933/34	161.000
1934/35	307.500
1935/36	402.200
1936/37	632.470
1937/38	202.139
Skupaj torej r 8 poslovnih letih 2,150.309 funtov. V osmih letih je znašal čisti dobiček dvakratno glavnico. Dejansko pa je bil dobiček še večji, ker tu niso upoštevani še razni odpisi. Pripomniti je še treba, da je leta 1937/38 padel čisti dobiček zaradi velikega padca cene za svinec in cink, da pa so se medtem cene zaradi ustanovitve mednarodnega kartela za svinec in cink zopet zvišale in bo zato tudi čisti dobiček družbe silno narastek
Ker ni družba plačevala svojih delavcev dobro in ker tudi ni skrbela za potrebne socialne ustanove, so večkrat nastale tudi stavke, ki pa so se vedno končale s kompromisom. Da so bile zahteve delavstva upravičene in da družba zaradi njih izpolnitve ni trpela, dokazuje najbolj zgovorno njen ‘čisti dobiček, ki je rastel z leta v leto.
Zaradi težkega položaja so tudi letos stopili delavci v stavko. V
| sc morajo razveljaviti vsi privile* giji, ki jih družba uživa.
2. Cisti dobiček družbe je tako [ velik, da more družba ustreči
vsem zahtevam delavstva. Naš delavec mora biti socialno zaščiten in naše socialne predpise mora | spoštovati tudi tuji kapital.
3. Ustavitev obrata ne sme slu-glavnem so zahtevali, da dobi de-1žili "® za Pritisk »a delavstvo, ne lavec, ki je 5 let nameščen v pod- l,a < rj!avo-
jetju, 5 dni, oni pa, ki je deset let i Zvso odločnostjo je treba ta zaposlen, 10 dni plačanega do. dejstva upoštevati, pusta. Nadalje so zahtevali, da I Nlkakor «e ne sme trpet,, da bi traja delovni čas v oddelkih, kjer I u'.' kjP'tal v zahvalo za vse lep© je 37% in več toplote, le 6 ur. No- Priv>legije se preziral interese na-bene teh zahtev ni hotela družba Ke?a nar°dnega gospodarstva in sprejeti in brezuspešno je bilo I r/Rve- Jasno in odločno je treba
tudi posredovanje kmetijskega mi-|P°veda^ ‘n z dejanji podpreti, da
1 nismo kolonialna država, pa čeprav omogočamo tujemu kapitala tako velike dobičke, kakršni so t navadi res le v kolonialnih državah.
Družba Trepča je sovražno na-
nistrstva. Stavka je trajala že en mesec, ko je družba na ukaz iz Londona ustavila vse delo, od pustila vse delavce in vsem tudi odpovedala stanovanja.
Okoli 3000 delavcev je s tem
brez posla, a zaradi tega je tudi stoft Proli ,nam’ ,,ai ™to .tadi
vse drugo prebivalstvo težko pri zadeto. To je prvi vzrok, da drža va ne sme mirno gledati, da bi se
na tako neopravičljiv način ustavil obrat, ki je za vse naše narodno gospodarstvo izredne važnosti.
posledice svojega nastopa pripisa
sebi!
Mezde nazadujejo
Po statistiki OUZD je bilo v juliju skupno 106.452 zavarovancev, Kajti družba Trepča izvozi na za ‘2.548 več ko v juliju 1938. leto povprečno 70.000 do 80.000 ton I Moških je bilo zavarovanih' svinčenega in ravno toliko cinko- 69.395, za ‘2.076 več, ženskih pa vega koncentrata. Vse to gre ve- 37.057, za 472 več ko v juliju lani. činoma v neklirinske države, to je število bolnikov se je zvišalo re-več ko ena desetina vsega našega lativno in absolutno, izvoza v devizne države. Tudi za-1 Celotna dnevna zavarovana mez-radi tega je država dolžna, da na- da se je sicer dvignila zaradi več-slopi z vso odločnostjo proti tuji I jega števila zavarovancev za 40.823 družbi.	na 2.652.990 din, pri ženskah pa }•
Trepča pa je poleg tega pro-1 padla za 8.592 na 721.595 din. Po-izvela lani kot postranski produkt vprečna dnevna zavarovana mez-tudi 75.000 kg srebra. Zopet vzrok I da je padla pri ženskah za 0‘49 na več, da brani država z vso ener-119'47, pri moških pa za 0'13 na gijo svoje gospodarske interese. |27'83 din, da je skujmo padla ta Je pa še drug in silno tehten 10'22 na 24'92 din.
f Karl Planinšek
V visoki starosti 78 let je umrl I v Ljubljani trgovec Karl Planinšek.
Pokojnik je bil primer solidnega in vestnega, a tudi podjetnega trgovca, ki je užival v vseh krogih
**	j
Odmor v lesni kupčiji
Mednarodna lesna kupiiia pred velikimi
nalogami
Čeprav je splošna tendenca za
cene na mednarodnem lesnem tr-
...	.	...	„ ,gu dvigajoča, je razvoj na posa-
ugled in spoštovanje Njegova špe- Lieznih lesnih trgih venda/tako
cerijska trgovina je bila od nekdaj ena najbolj urejenih in najbolj lepih trgovin. V osebnem občevanju je bil pokojnik prijazen, silno uglajenih manir, a tudi mož, ki je imel svoje mnenje, čeprav ni z njim silil v javnost.
neenoten, da niso presenečenja izključena in da skoraj ni mogoče sklepati kupčij brez znatnega ri-zika. Tako je tudi čisto negotovo, če pride do poletnega odmora v lesni kupčiji, kakor ga nekateri napovedujejo ali pa bodo kupčije
so
„ 36 -0dl1 1613 oživele- Vs* Pa kaže na to, da o. 1861 v Ljubljani Ko se je osamo- tako lesni izvozniki ko tudi uvoz.
svojil je prevzel bivšo renomirano liki zadovoljlli že nastane kra.
tek	se	bo	kasneje	trg
gu. Takrat je bil Stari trg še v
. .mnogo laže pregledal. Lesni pro-ljubljanskem trgovskem centru. ducenti in leLi izvozniki so nam
Ko je stekla dolenjska železnica in
reč od svoje letošnje proizvodnje
1,	.	V	V	M	■	•	.	i	.	I	v/u	0*010	uiuiniuuu	o
ko se je začel pomikati trgovski ^ že tako	da	1|Ika.
l “V!™’ “ kor ne silijo na nove ki,pelje,
je Karl Planinšek preselil na Dunajsko cesto, v bivšo Sobrovo trgovino, kjer je sedaj lekarna Pic-coli. Kot podjeten trgovec je ustanovil 1. 1905. I. ljubljansko vele-pražarno ter se preselil v bivšo Hribarjevo hišo, kjer je trgovina še danes. Svojo trgovino je ponov
na nove temveč jim je po volji kratek odmor, da bodo mogli na jesen bolj jasno pregledati bodoči razvoj razmer na lesnem trgu.
Lesni gospodarski ljudje v izvoznih državah pa* so imeli še drug razlog, da puste prodajno
no moderniziral, da je bila vedno kuPčii? nekoliko počivati. V me-
I rvsvA«!* mi* i m m liil iiii nn n n iv* m/i/i
ena najlepših trgovin v Ljubljani Slovela pa je tudi po tem, da je imela vedno le kvalitetno blago. Zato je bil tudi krog odjemalcev velik.
Zgodaj je pomagal očetu v trgovini sin Egon, ki je že 21 let v tr-
secih juniju in juliju so namreč cene za rezan les iglavcev prav zelo poskočile. V tem času prodane količine pa nikakor niso bile tako velike, da bi moglo to premočno vplivati na celotni finančni uspeh leta. Na drugi strani pa
govini in ki je bil v zadnjih letih ko kmalu nastopila nova nakupna tudi še! trgovine. Zvest tradiciji kampanja za^ okrogli les. Visoki svojega očeta vodi trgovino naprej izvozni izkupički za rezan les, zla-po dobrih trgovskih načelih, da tr-1 s‘i če se dosežejo pozno v letu, govina še naprej lepo napreduje. I povzročajo vedno pri jesenskih Karl Planinšek je živel 48 let v licitacijah znaten dvig cen za nad vse srečnem zakonu s svojo okrogli les. Zato se že danes spra-soprogo Marijo, ki je umrla pred I šujejo velike žage v Skandinaviji, kratkim in kateri je sedaj sledil I pn tudi na evropskem kontinentu, ge on.	(kakšne cene bodo zahtevali gozd-
Pokojnik je bil vedno zaveden I ni lastniki na jesen. V zvezi s Slovenec, ki je tudi zvesto poma-1 tem pa se morajo lastniki žag tu-gal pri osamosvojitvi slovenske tr-1 di vprašati, kakšne cene sploh govine. V tem duhu je vzgojil tudi morejo plačati, da ne prevzamejo
svoje otroke. Sin Egon vodi trgovino, inž. Karl je sekcijski šef na Zidanem mostu, hčerka Mica pa je soproga trgovca'-Khama.
Bodi ohranjen plemenitemu pokojniku svetal spomini
Žalujočim naše iskreno sožalje!
Strokovno šolstvo
Združenje trgovcev v Ljubljani
naznanja:
Vpisovanje v trgovsko strokovno I‘)reveg narastle in s tem prišle
za 1. 1939./4 prevelikih rizikov ali da nimajo celo izgube.
Celo v Franciji se je o tem v zadnjem času razpravljalo ter so nekateri naglašali, da bi mogle zaradi oboroževanja cene za les tako narasti, da bi Francija iz gubila ves naskok, ki ga je dosegel francoski les na tujih trgih zaradi znižanja vrednosti francoskega franka.
V lesnih državah hočejo zato preprečiti, da bi cene v jeseni
nošajev vpliva vedno omejitev ene zamenjave blaga na drugo.
Pa tudi za lesno gospodarstvo so bile v zadnjem času sklenjene pomembne nove trgovinske pogodbe. Tako je na primer pred kratkim sklenjena pogodba med Italijo in Jugoslavijo prav znatno povečala jugoslovanske lesne kontingente, da je dobila Jugoslavija na italijanskem lesnem trgu skoraj monopolni položaj.
Močno pa vplivajo na ves lesni trg tudi vojne skrbi, ki so prišle sedaj k vsem drugim skrbem, ki jih že itak imajo lesni izvozniki
in uvozniki. Tudi če ne bi prišlo do skrajnega, t. j. do obračunavanja z orožjem, vendar obrambni ukrepi v vseh državah močno vplivajo tudi na lesni trg. Zavarovalne premije za les so v nekaterih državah že zvišane tudi na lesni trg. Zavarovalne premije za les so v nekaterih državah že zvišane in o vojni klavzuli se vedno več debatira. V takšnih napetih časih je pač naravno, če vse čaka na bodoči razvoj in če je zato bil sedanji odmor v lesni kupčiji sprejet skoraj od vseh interesentov zelo dobro.
Masi izvozni
za Ital
Na podlagi sklepov Jugoslovansko - italijanskega stalnega gospodarskega odbora je bila določena vrednost naših izvoznih kontingentov za Italijo za čas od 1. julija 1939. do 30. junija 1940. določena za posamezne predmete takole:
nadaljevalno šolo bo za vse razre- j;age v prenevaren položaj. Samo de od 28. avgusta do 2. septembra v Nemčiji zaradi tržnega reda nimajo teh skrbi.
Pa tudi v državah, ki uvažajo les, imajo skrbi zaradi nadaljnjega razvoja cen. Močan dvig fob-cen je napetost med izkupičkom za naprej prodani les ter uvoznimi cenami močno znižal, kar je seveda možnost zaslužka za uvoz-
1939 vsakokrat od 9. do 11. ure in od 14. do 17. ure, razen v soboto popoldne, v pisarni Združenja tr govcev, Trgovski dom.
Novinci morajo biti stari 14 let in morajo pri vpisovanju predložiti zadnje šolsko izpričevalo, zdravniški izvid in učno pogodbo.
Za sprejem je reba imeti najmanI	^	t	e	mo5no	*ni
dokončano višjo narodno solo ali
pa
oucanu viaju ------------------- —	v	,	7 , Qkllsai0
tri razrede dovršene srednje I	Zato	sku..,o
ali meščanske šole. Z manjšo iz obrazbo bodo sprejeti učenci le v primeru
v vseh lesno uvoznih državah uporabiti sedanji odmor v lesnih kupčijah ne
Št. ital.	milij.	
tarife	blago	lir
1	konji 		3,0
4-8	govedo 		40,0
11	svinje 		2,0
12	živa perutnina . . .	18,0
15	živa divjačina ....	0,2
18a	zaklana perutnina .	4,0
ex 19a	nepredelana gove-	
	dina 		2,0
20b	predelano meso . . .	0,4
24	jajca 		8,0
ex 33	sveže ribe (morske)	2,0
ex 34	slane ribe (sardine)	2,0
38a	suha cikorija ....	1,0
64	pšenica en milijon stotov	
67	koruza 		25,0
74	jjosušena povrtnina	3,0
96	snb‘č SoSplje		1,2
100	suhe gobe 		1,0
109	etil alkohol .....	3,0
129-130	svinjska mast in salo	1.0
246	svilene bube . . . .	5,0
ex 274, 274-285, 349, 370, 373,		
379a, 386a, 388a kovine in rude z izjemo želez-		
	ne rude			15,0
ex 271 a	železna ruda . . . .	—
555 in 565 apno in cement .		6.5
564	premog		3.0
604a, b	iglavci-debla		8,0
	iglavci tesani . . . .	20,0
	iglavci rezani . . . . bukovina razen železniških pragov in	60,0
	dog		21,0
	drugo listnato drevje	25,0
	orehova debla . . . . iglavci za ital. kolo-	5,0
	nije 		 listovci za ital. kolo-	5,0
	nije 		2,5
605	drva		4,0
606	oglje		2.0
713 63	kalcijev cianamid . .	2.4
720	metil-alkohol . . .	0,8
Št. ital. tarife 726 777
mili j. lir
2,4
blago
kalcijev pirolignit . zdravilne rastline razen kamilic 0,2
ex 850	ovčja in kozja koža	5,0
846b	celuloza za papir . .	4,0
ex 924a	graharica............... 1,0
927	hmelj.................... 1,5
drugi lovski in gozdni proizvodi ....	1,0
rezervni fond...................10,0
Ta fond se bo razdelil po sporazumu med našim trgovinskim ministrom in valutnim ministr-
stvom v Rimu
Odbor je nadalje odločil, da se I fja, "potekajo pogajanja primeroma
Poljska pa naj bi namesto svojega komisarja imenovala za Gdansk svojega diplomatskega zastopnika. Statut Gdanska naj se popolnoma izenači z nemškimi zakoni. Carinska meja med Gdanskom in Nemčijo naj se odpravi. Nemčija naj zajamči demilitarizacijo Gdanska. Upravo Gdanska naj nadzira mednarodni odbor, ki bi ga tvorili zastopniki Nemčije, Poljske in Gdanska.
Italijanski listi zanikajo vesti tujih listov, da bi Mussolini predlagal sklicanje mednarodne konference petih velesil. Demanti' je posledica neuspeha, ki ga je doživel ta predlog.
Komisar Zveze narodov v Gdansku prof. Burckhardt se je vrnil iz Berchtesgadena, kjer je bil sprejet od Hitlerja. O svojem razgovoru je poročal angleški in poljski vladi.
Ker so nemške oblasti zaprle mejo pri Rybniku, je poljska vlada zaprla mejo v Gornji šleziji ter nato tudi mejo proti češko-morav-skemu protektoratu. Slednjo zaporo utemeljujejo Poljaki s tem, da nima Poljska s protektoratom nobene pogodbe o obmejnem prometu.
Madžarski zunanji minister Cza-ky se je znova sestal z nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom. Ti ponovni sestanki madžarskega zunanjega ministra z nemškimi državniki se v tisku prav različno komentirajo.
Madžarski grof in poslanec Si-gray je na spominski slavnosti v spomin Karla IV. govoril tudi o političnih vprašanjih ter med drugim dejal, da bo v novi svetovni vojni zmagala država, ki obvlada morja. Samo ta država more dobiti vse surovine, ki so za vojno neobhodno potrebne.
Vojaška pogajanja v Moskvi se vodijo v pospešenem tempu. Do-sedaj je bilo že deset sestankov. Posebno za angleške in francoske delegate so pogajanja zelo zamudna, ker se morajo najprej o vsakem vprašanju dogovoriti med seboj, nato pa še čakati na ev. in-strukcije iz Pariza in Londona. Ker pa je na obeh straneh dobra vo-
tem-
losmegu p.usiu.a. i*-,	y	da	cene	na	doma.
ifiSaSkrit So P06o“»ok.n tr«u polagoma zviSajo. d. bi
ali mestansKo som, uouu v K j i ^ doSegli normalno razmerje
sprejeti v drugi razred.
Vsak učenec vplača pri vpisu din 400'— šolnine, novinci pa še din 100’— vpisnine. Učenci (-ke) 111. razredov pa plačajo poleg šol nine še din 100'— oprostnine. Pri vpisu predloži vsak učenec lansko izpričevalo,
med uvoznimi cenami in prodajnim izkupičkom,
Vpliv velikih gospodarskih dogodkov
Tudi veliki svetovno-gospodar-ski dogodki zadnjih dni so vpli-
Popravni in jesenski zaključni va]i da je prigej sedanji odmor izpiti bodo v sredo dne 30. avgu- vsem jako prav. V zvezi s tem sta t. 1. od 14. ure dalje. Podrob- L. ge mQgla omenit} tudi odpoved nosti bodo razvidne na šolski de- anieriško-japonske trgovinske po-ski.	godbe ter podajšanje ameriško-
Redni pouk se prične v ponede- sovjetske trgovinske pogodbe za ljek dne 11. septembra 1939. j erw jeto Tudi v Angliji že mislijo na odpoved trgovinske po-Hiša za trgovino in gostilno jel godbe z Japonsko. Čeprav imajo na prodaj v Kamenjah pri Bohi- vse te pogodbe zelo dolge odpo-nju, v Križu pri Tržiču, v Zgor- vedne roke, se vendar ne smejo nji ’ Šiški, Cerknici, na Rakeku, podcenjevati psihologične posledi-Višnji gori. Pojasnila daje Kmet- ce teh odpovedi. Pri ozki poveza-ska posojilnica v Ljubljani.	‘nosti posameznih trgovinskih od-
dovoli še posebni kontingent za svinje v višini 2 milijona lir ter posebni kontingent za kalcijev cia-namid v višini 7 milijonov lir.
Če bi bil kontingent za živo perutnino, suhe češplje, jajca, salo, svinjsko mast do 31. marca 1940. čisto izčrpan, se morejo dovoliti izredni kontingenti.
Naša živina se bo izvažala na podlagi sporazuma našega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine tn italijanskega. Naknadno se reši tudi še vprašanje našega izvoza pšenice.
Iz objavljenih številk se vidi, da so se zlasti zvišali kontingenti za les. Tako je zvišan kontingent za debla iglavcev od 4 na 8 milijonov lir, za tesane iglavce od 12 na 20, rezane od 36 na 60 in bukovino od 18 na 21,0 milijona lir.
Kontingenti za italijanske kolonije so ostali nespremenjeni.
gladko.
Sovjetski dopisni urad demantira
vest, da bi ponudil predsednik Roosevelt v svojem pismu Stalinu sovjetski vladi sklenitev vojaške zveze proti Japonski. Roosevelt je samo pripravljen po podpisu fran-cosko-angleško-ruske zveze poslati posebno delegacijo v Moskvo, da prouči razna daljnovzhodna vprašanja.
Sovjetske čete na poljski meji so dobile ukaz, da se umaknejo s poljske meje. Poljska bo mogla zato vse svoje čete z ruske meje premestiti na nemško mejo.
Nova španska vlada je objavila po svoji prvi seji kominike, ki je neke vrste deklaracija nove vlade. Deklaracija naglasa, da bo skušala vlada ustvariti v Španiji novo blagostanje in bogastvo. Vlada bo pravična proti vsem ter skušala doseči edinstvo vseh Špancev. Na seji sami je general Franco izjavil, da mora biti glavno načelo notranja politike nove vlade, da se doseže gospodarska in duhovna obnova španskega naroda. V zunanji politiki mora veljati načelo, da živi Španija z vsemi državami v miru,
Zvišani so nadalje kontingenti seVeda pa naj imajo prednost za cianamid, za posušeno cikorijo, države, ki so pomagale Španiji v
Ni se pa posrečilo zvišati kon- najbolj kritičnih časih.
• r	.	,	..	*	I	V«	{lolnonclrofro	nncK
tingentov za cement in eternitske
plošče.
Tudi uvoz oluščenega riža se ni I mogel čisto preprečiti. Italija je zahtevala, da znaša uvoz oluščenega riža 27% vsega uvoza riža, a I se je mogel ta odstotek znižati na | 10%.
Za italijanskega poslanika v Španiji je bil imenovan general Gam-bara, poveljnik italijanskih legionarjev v španski državljanski vojni.
Razveljavljen je čsl. državni jezikovni zakon in namesto njega izdana nova jezikovna uredba. Z njo se priznava povsod nemščini prednost pred češčino. Vsi pro-tektoratni uradi uradujejo izključ-
drugi
Politične vesti
Na zasedanju interparlamentar-ne unije v Oslu je govoril tudi zastopnik Jugoslavije dr. Laza Markovič. Dejal je, da je tudi Jugoslavija za demokratsko idejo in da jc po srcu na strani Francije in Anglije. Njen geografski položaj pa ji narekuje strogo nevtralnost in da vzdržuje dobre stike tudi z državama osi Rim-Berlin. Vsaki kršitvi svoje nevtralnosti pa se bo Jugoslavija uprla z vso silo.
Mednarodna politična situacija se ni prav nič omilila, temveč se Je še nekoliko poostrila. Ministrski predsednik Daladier je to tudi odkrito priznal in poudaril, da je mnogo bolj resna, kakor ljudje mislijo. Izkazalo se je, da so bile govorice o novih mirovnih naertin, ki so nastale v zvezi s potovanjem komisarja Burghardta v Berchtes-gaden, neutemeljene, ozir. da so naleteli predlogi za mirno rešitev povsod na gluha ušesa. Iz vseh komentarjev listov se vidi, da sedaj,
no samo v nemščini. Vsi uradi, tudi občinski, morajo vsako vsi po vrsti odklanjajo neko novolvlogo v nemškem jeziku rešiti v
ko se
vsi pu vioia Lfujviaujaju hcku vvr.	*	     „	i	_
mirovno konferenco. Vse kaže, da I nemščini. Vse samoupra	.	j
je mednarodna politična situacija izdajati razglase d vo ezicno, in si-tik na tem. da žaide v zagato. cer mora biti nemščina na prvem
“NeniSkt drž- ^tajnik Karmasin ministrov Neme je i *h naglaša, ▼ slovaški vladi je protestiral, ker izdano	Mučila	nrav	Izdajajo slovaške oblasti vse raz-
vfn	^I^narodne	politike	glase samo v slovaškem jeziku. Od-
SSai00odstotno soglasje. ločno je zahteval, da se morajo vse Mlepravi ™STda sta oba slovaške uradne tiskovine izdajati ugotovila da se vsa vpra- v slovaškem in nemškem jeziku. Santa mednarodne oolitlke morajo Tudi Švica je predpisala, da se miti? da se tudi morejo rešiti ustanove rezervna skladišča za žt-rBhkSto Demokratski pakti	da	vila in	pogonska sredstva.	V ta
situacijo poostrili, ker da	so	namen	sta bili ustanovljeni dve
nnoKumlli Poljsko. Posebej omenja družbi, ki bosta napravm povodne poročilo Gdansk, o katerem sta oba	tanke v	švicarskih jezerih. Ti	tanki
ministra Se zlasti razpravljala.	bodo 40	metrov P°d gladino	jezer
Vodja nar. socialistov v Gdansku I in s tem tudi zavarova P
Forster je izjavil, da bo Gdansk t^jminapadr 1c odstopila Kralj postal nemški, pa se naj zgodi kar Egiptska vladaje »dstop.Ia Kralj koli. V zvezi s tem pišelo francoski Je lfverlmandatza sestavo nove listi, da bo senat v Gdansku še ta vlade Ali u Mehmedu
£™glaSU I AngCjaponskf vojašIT stroko v-ai^a„^n-iltTin ria bo njaki iz Tiencina, ki so prav za Tfoir	* bsti nagla. J , Nem_ I prav povzročili ves spor z Anglijo
talija popolnoma n P Neka-1 in ki zagovarjajo najostrejši na-
teri ilfflS. nasMnje prea- »top proU Angležem, so Se odpoto-
SB, k,‘,	"***
irjev listov se van, ua , sanja, iviesou	-	--- iskut)en bot Qrotl
je poskusni balon ponesrečil, rodov v Gdansku naj se odpravi, skupen doj pr
Zveza trgovtkih združeni
sporoča:
Kazenska odgovornost v primeru nekolkovanih računov
I preveva tudi isti duh. Tekmovanje gasilcev na stadionu je dokazalo,
da se gasilstvo z vso resnostjo vež-ba za svoje naloge. Doseženi so bili rezultati, ki morajo vse zadovoljiti. Navdušile pa so občinstvo velike vaje v torek popoldne. Discipliniranost, izvežbanost in pripravljenost, ki so jo pri tej priliki
»Finansijski zbornike št. 32 je I gasilci pokazali, je znova utrdilo
objavil naslednjo okrožnico financ nega ministrstva na vse finančne direkcije in davčne uprave:
Zaradi neenakega postopanja glede kazenske odgovornosti v primeru netaksiranih računov daje davčni oddelek finančnega ministrstva na podlagi čl. 43. taksnega zakona naslednje pojasnilo:
V smislu določbe odst. 3. čl. 51. taksnega zakona v primeru ne-kolkovanja računov po 1. aprilu 1936. odgovarja v prvi vrsti lastnik potrdila — računa —, izdaja telj pa šele takrat, kadar se ugotovi nemožnost izterjave plačila od lastnika potrdila oziroma računa.
Zveza trgovskih združenj je ves čas zastopala to stališče in zato ji je v zadoščenje, da je to stališče vendar enkrat tudi zmagalo.
zaupanje naše javnosti v gasilstvo.
Popoln uspeh je bil gasilski I kongres in mi gasilcem k temu uspehu iskreno čestitamot
Industrija sadnih konserv zahteva razne olajšave
Zaradi silno dobre sadne letine, | je postala nujna potreba, da se iz-
dela mnogo več sadnih konserv kakor druga leta. Da se izvoz sadnih konserv poveča, je bila dne 9. t. m. v Beogradu konferenca zastopnikov tvornic za sadne in mesne konserve ter zastopnikov Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Na tej konferenci so zahtevali zastopniki konservnih tvornic, da se bela pločevina, ki se potrebuje za izdelavo konserv poceni ter se naj zalo oprosti uvozne carine. To svojo zahtevo so podprli s tem, ker se v naši državi bela pločevina ne izdeluje. Nadalje so predlagali, da država takoj nakupi do 200 vagonov bele plo-vine, da bi se na ta način ustvarila potrebna rezerva. Kot drugo olajšavo so zahtevali zastopniki
tovarn, da dobe za svoje potrebe sladkor in sirup brez plačila raznih državnih taks in trošarin. V
ta namen naj se ustanove v posameznih konservnih tovarnah svobodna skladišča sladkorja in sirupa, ki bi bila pod kontrolo finančnih organov. Iz teh skladišč bi se jemal po potrebi sladkor, ki je potreben za izdelavo sadnih konserv. Izdelane konserve bi se potem zopet dale v skladišča, kjer bi ostale do prodaje. Ce bi se prodale konserve doma, bi se plačala trošarina za uporabljeni sladkor, če bi se pa konserve izvozile, se trošarina ne bi plačala, potrošeni sladkor pa bi se opravičil z deklaracijami o izvoženih kouservah.
Gospodarske
Zunanie Mongolije
Sovietska	Rusiia
O Mongoliji se je v Evropi zadnjih petnajst let zelo malo vedelo in se je govorilo o njej kot o nedostopni pokrajini. V resnici pa se je v tem času zgodilo v Mongoliji mnogo stvari, tako da je de-Dosedaj je znašala postavka 243.1 žela v skokih prešla iz fevdalizma
Cenik
za zavarovanje valute za smrekovo skorjo znižan
cenika za zavarovanje valute za ] smrekovo skorjo 100 din za 100 kg.
v nekakšen mešani kapitalistični in socialistični družbeni red. Z
Zaradi te visoke postavke je bil raznimi »pomočmi« gospodarsko
izvoz smrekove skorje nemogoč in zaostali deželi si je znala Soje zato tudi njena cena padla. Ivjetska Rusija smotrno postaviti Osrednji lesni odbor pri Zvezi mnoge politične in gospodarske trgovskih združenj je zato s po- postojanke, ne da bi jo mogle mo-sebno vlogo na bančni in valutni titi zavistne tuje oči. V množicah oddelek finančnega ministrstva je doseljevala svoje ljudi, ki jim opozoril na pretiranost te postav- pomeni danes Mongolija že tako ke, ker je dejanska vrednost smre- privlačnost in avanturo kakor za kove skorje mnogo nižja. Predla-1 angleško mladino kolonije. — In gal je, da se cena v ceniku zniža Mongolija je velika za dve Fran-vsaj na 25 din, kolikor danes de- ciji, prebivalcev pa ima komaj en
jansko velja smrekova skorja. Predstavka Osrednjega lesnega I
milijon.
Sovjetski ruski tisk je pričel ob-
odbora je imela ta uspeh, da je v širneje pisati o tej republiki šele novem ceniku, ki je sedaj uveljav-1 za desetletnico njene revolucije in Ijen in ki velja od 16. do 31. av-1 tako se je tik pred japonsko-mon-gusta, ta postavka znižana na golsko vojno preneslo nekaj novic 40 din za 100 kg. To je sicer velik tudi v evropske liste. Iz teh po-in lep uspeh, ki ga J 3 dosegel ročil se vidi, da je »Mongolska Osrednji lesni odsek, ki ga pa ljudska republika« dejansko v ru-vendar popolnoma še ne zadovo-1 ski oblasti in da je tehnično in
gospodarsko že izredno naglo napredovala, kar je spremenilo tudi njeno življenje. S svojim vplivom in z raznimi čistkami so tu sovjeti izvedli več ko nekoč Džingiskan, ker so uvedli v deželo hkrati tudi vse tehnične pridobitve. Ustanovili so svete (sovjete), banke, za
ima tudi monopol nad vso zuna-1 najboljši vojaki in da so v ruski njo trgovino, medtem ko se v no-1 vojaški šoli svojo vojsko popolno-
ma modernizirali. Mongolska voj' ska ima močno artilerijo, dosti tankov in letal, posebno velik sloves pa gre o mongolski konjenici, ki je tudi pod vodstvom domačih častnikov. Orožje dobiva Mongolija iz Rusije in tudi uniforma je ruski zelo podobna, čeprav ima drugačne znake. Ker so se Japonci s kvantunško armado že na 150 milj približali transsibirski železnici, je bila ogrožena vsa Mongolija. V bližini železnice je tudi jezero Boirnor, kjer so se bile letos prve velike bitke z Japonci. Poročila o teh bitkah si sicer zelo nasprotujejo, vendar pa je gotovo da so mongolsko - sovjetske čete da so^Mongoli še"vedno i obdržale svoje prvotne položaje.
tranji trgovini uveljavljajo zadruge. Namesto velikega števila lama-ističnih duhovnikov prihajajo novi inteligenti: učitelji in zdravniki. Ves napredek pa morejo opreti samo na mladino, kajti stare rodove imajo še vedno na svoji strani samostani, ki so uajvečji nasprotniki komunizma.
Strategični pomen Mongolije
Morda je prav gospodarski napredek Mongolije sprožil tudi večje zanimanje Japoncev za to deželo, ki meji deloma na Mandžurijo, deloma pa na »protektorat« Notranjo Mongolijo, ki je dejansko popolnoma v japonskih rokah. Govori se,
Muho-
lovec
AEROXOM
polovi vse muhe!
Se mnogo posname//' # Tore/
zahtevajte /zrečno
Aeroxon"
ljuje. Zato bo Osrednji lesni odsek delal še nadalje na to, da se ta postavka zniža vsaj na 25 din.
Znova opozarjamo na brošuro
»O krošnjarstvu in nelegalni trgovini«,
ki jo je izdala Zveza trg. združenj I druge, uvedli elektrifikacijo, spe-in ki jo je spisal zvezni tajnik ljali želecnice, uvedli letalske pro-dr. Pustišek. Brošura obsega vse ge in motorni transport, industri zakonske predpise o krošnjarstvu jo, mehanizirali kmetijstvo, posta in o nelegalni trgovini ter je za vili šole in bolnišnice, vsa združenja neobhodno potrebna. Kljub temu trdijo v Rusiji, da Združenja naj bi tudi poskrbela, I Mongolija ni komunistična, temveč da imajo to brošuro obrtni refe- še buržuazno-demokratična repu-renti in orožniki, da bodo pravilno blika, vendar da je protifevdalska poučeni o vseh predpisih o kroš-1 in protiimperialistična z vsemi
njarstvu in nelegalni trgovini.
Brošura se dobiva pri Zvezi trg. j združenj po 8 din.
Gasilski kongres v Ljubljani
Ljubljana je bila te dni v znaku lepih in zmagovitih gasilskih dni.
Mesto je bilo živahno, kakor že I strojnih postaj za seno, ki zbirajo
možnostmi za socializem. Ta rezerviranost se razlaga kot popuščanje; uvidelo se je, da nomadska ljudstva še niso za kolektivi zacijo kmetijstva. Po ruskih podatkih še vedno prevladuje v Mongoliji nomadski način življenja, istočasno pa naglašajo, da so sovjeti ustanovili že dvajset velikih
Angleško	m
ceni še danes na 2 milijardi do-
Pri Angležih velja že kot napisani zakon, da mora bogataš darovati denar za občekoristne namene. Zato so tudi v angleških listih na dnevnem redu poročila o darovih bogatih ljudi za to ali diugo človekoljubno ustanovo. Celo za angleške mecene pa so nenavadni darovi, ki jih redno poklanja občekoristnim ustanovam lord Nevvfield. Da navedemo nekaj njegovih kneževskih daril:
Za oksfordsko univerzo je daroval 3 in pol milijona funtov ali 900 milijonov din. Malo kasneje je dodal temu darilu še 50 milijonov din za dijake, rojene v južni Afriki, Avstraliji in Novi Zelandiji.
Osebju svoje avtomobilske tovarne je daroval 2,250.000 funtov ali 580 milijonov din v delnicah svoje tovarne.
Nadalje je dal:
2 milijona funta ali nad pol mi
larjev.
Zanimiva je tudi življenjska pot lorda Nevvfielda. Rodil se je kot William Moris kot sin revnih staršev. Njegov oče je bil računovodja in je stanoval v revni hiši v delavskem predmestju Oxforda. Wil-liam je bil dober kolesar. Iz zdravih delov zavrženih biciklov je začel izdelovati nova kolesa, ki jih je potem posojal proti odškod nini 30 penijev za eno uro.
Nabral si je nekaj denarja in po nekaj letih je odprl delavnico za motocikle. L. 1913. je izdelal mal avtomobil, ki je bil zelo dobro sprejet. Še isto leto je prodal 400 takih avtomobilov. Nato je proizvodnja rasla leto za letom in sedaj znaša že več desettisoč na leto. William Moris je bil prvi, ki je začel izdelovati štirisedežne avtomobile po nizki ceni, da so jih mogli kupiti tudi manj premožni
lijarde din za pomoč nekaterim j ljudje. Delal je za množico z ma-
dolgo ne in kakor da bi bili v največji sezoni. Vse prireditve gasilskega kongresa so potekle v najlepšem redu in pokazale, da je organizacija našega gasilstva na višku in da so gasilci temeljito
zaloge za rusko vojsko
Sovjeti so ustanovili prva večja industrijska podjetja; prej industrije tu ni bilo. V glavnem mestu Ulan Batorju imajo strojno tovarno in popravljalnice, dve čistil-
pripravljeni za svoje visoke nalo-1 nici za volno, mnogo opekarn in
■	i,	I	fn/incltiiln	r\a	\rcni rlbvoli na
ge v miru m v vojni
lesno industrijo, po vsej deželi pa
Posebej je treba omeniti vse ve- je nastalo že dosti električnih cen-like prireditve gasilskega kongre- tral, kakor je tudi odprtih že več sa, tako gasilsko razstavo, ki na- premogovnikov. Ruski tisk pa ne zorno priča, kako se je naše ga- omenja pridobivanja zlata, čeprav s'lstvo vedno spopolnjevalo in ka- je iz drugih poročil razvidno, da 1{0 je danes 'tehnično na višku. Tu- je bilo dosti novega zlata pripelja-di veliki ognjemet, ki je bil za nega iz Mongolije, mnoge naravnost senzacija, zaslu- Razumljivo je, da se’ tehnični ži priznanje. Posebno pozdravljen napredek še ni udomačil. Tudi pa je bil od vsega občinstva dolgi, komunistična stranka nima več ko lepi in pestri sprevod gasilcev, ki deset tisoč članov. Ljudje pasejo je bil nekaj izrednega. Pokazal je, svoje črede in še ne razumejo na. da je gasilstvo Jugoslavije v res- cionalizacije zemlje, ki je bila vze nici enotno organizirano in da ga | ta lamam. Banke vodi vlada, ki
revnim krajem Anglije;
500.000 funtov ali 130 milijonov din angleškim bolnicam za nabavo železnih pljuč.
Oxfordski bolnici je dal 150.000 funtov ali 40 milijonov din;
140.000 funtov ali 36 milijonov din neki ortopedični bolnici;
poleg tega 125.000 funtov ali 160 milijonov din za proučevanje ortopedične kirurgije;
88.000 funtov ali 23 milijonov din za nerazvito deco v Avstraliji in Novi Zelandiji;
Celo tovarno, ki je letno pro-izvela po 1000 lovskih letal, je daroval angleški državi.
Pred kratkim je dal angleški državi delnice svoje avtomobilske tovarne v vrednosti 1,500.000 funtov ali skoraj 400 milijonov din, toda pod pogojem, da se letni dohodek teh delnic v višini 27 milijonov din uporabi za razvedrilo teritorialne in druge vojske.
Poleg tega pa je sipal denar še za vse druge dobrodelne akcije.
Premoženje lorda Newfielda pa se kljub tem velikanskim darilom
lim zaslužkom, zaslužil pa mnogo več ko tisti, ki so izdelovali deset in večkrat, dražje avtomobile. Toda njegovi avtomobili niso le ce neni, temveč tudi dobri, saj dru gače se ne bi razširili.
Ko poročamo o tem velikem an gleškem mecenu, se z žalostjo spominjamo, kako so med nami Slovenci meceni čisto izginili. Tu di mi imamo nekaj ljudi, ki so petični, čeprav niti primeroma tako ko angleški bogataši. Zato pa od teh naših ljudi nihče ne pri čakuje, da bi darovali milijone Toda nekaj bi mogli dati — a ne dajo nič. Niti v svojih testamentih se ne spominjajo na svoj narod čeprav so vse svoje premoženje dobili od tega naroda in čeprav so se pustili dostikrat slaviti kot zvesti in dobri sinovi tega naroda.
Kako silno nas glede mecen stva prekašajo Srbi!
//
Razstava zdravilnih zelišč
na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra. Slovenija je bogata na samo-rodnih zdravilnih zeliščih. Ker pa nabiranje zelišč ni še prav organizirano, je 75°/» neizkoriščenega, kar pomeni tem večjo škodo, ker inozemstvo zelo povprašuje po naših zdravilnih zeliščih, da bi moglo pomeniti nabiranje lep vir dohodkov malemu človeku in mladini. Razstava bo prikazala vsa naša važna zdravilna zelišča živa v naravi, pa tudi v slikah in fotografijah, nadalje razne kraje, kjer rasto zdravilna zelišča, praktičen prikaz sušenja itd. Poseben oddelek je določen za propagando uporabe domačih zdravilnih zelišč za dom, nadalje za pripravo raznih likerjev, prehrano in še za razstavo izdelkov iz zdravilnih zelišč.
Slovenija ni bogata dežela
in zato se ne more s hrano, ki jo sama pridela preživljati. Zato je naša dolžnost, da to, kar pridelamo, čimbolj pametno in premišljeno izkoristimo. Zato moramo varčevati tudi s hrano in da jo ne trošimo, oziroma pokladamo živalim, za katere ni. Kajti vsaka pasma živali ni primerna za naše kraje, čeprav je morda v svoji domovini prvovrstna, ker se mora pač našim prilikam šele prilagoditi. V koliko se bo prilogodila našim prilikam in našemu podnebju, je zelo tvegano reči vnaprej in je še vprašanje, če bomo imeli od takšne živali tudi gospodarske koristi. Prav gotovo bo trajala prilagoditev več let, če se bo sploh posrečila. Zato naj imajo prednost pri nakupu živali pasem, ki so pri nas doma ali ki so se že popolnoma prilagodile našim krajem. Te naše gospodarske pasme živali bomo videli v lepem številu na razstavi malih živali, ki jo priredi kr. banska uprava na ljubljanskem velesejmu v času od 2. do 11. septembra.
Delajte za napredek trgovskih organizacij
Nazadovanje proizvodnje romunske nafte
Nemški tisk poroča, da pada romunska proizvodnja nafte predvsem zaradi tujih družb, ki imajo v zadnjem času malo interesa na romunski nafti. Družba Creditul Minier, ki edina ne pripada kartelu romunskih petrolejskih družb, je hotela z investicijami zvišati proizvodnjo, pa je to preprečila kreditna zapora mednarodnega kapitala. Sedaj je sklenila neka nemška družba dogovor z družbo Creditul Minier, da se začno izkoriščati novi romunski vrelci nafte. Nemška družba bo dala vse potrebno orodje in tudi strokovnjake, ki bodo vodili vrtanja.
Občni zbori
Mariborska industrija svilo d. d.
v Mariboru ima 9. redni občni zbor v ponedeljek, dne 4. septembra ob 11. v Mariboru, Mlinska ulica 11. Delnice - treba položiti vsaj šest dni pred občnim zborom.
Denarstvo
Načrt novega deviznega pravilnika je gotov
Kakor poroča »Jug. kurir«, je načrt novega deviznega pravilnika že izgotovljen in tudi že predložen v podpis. Novi načrt ima celo vrsto novih določil. Baje bo novi pravilnik tako jasen, da ne bo nobenega ugibanja več, kako se morajo razumeti posamezni devizni predpisi. Načrt pravilnika je bil izgotovljen v glavnem po nasvetih deviznega odbora pri Narodni banki. »Jug. kurir« vidi v tem veliko jamstvo, da je načrt dober. Mi pa tega mnenja ne delimo, temveč smo mnenja, da bo pravilnik dober le takrat, kadar bc izdelan na podlagi nasvetov praktičnih gospodarskih ljudi.
Polom amsterdamske banke Mendelsohn & Co.
Veliko senzacijo je povzročila v mednarodnem finančnem svetu vest, da je amsterdamska banka Mendelsohn & Co. zaprosila za poravnavo. Lastnik banke dr. Fritz Mannheimer pa je nekaj dni prej nenadoma umrl. Zato so mnogi mislili, da je izvršil samomor, ker ni mogel rešiti banke. Vest o samomoru pa se ne potrjuje, temveč je mnogo verjetneje, da je umrl zadet od kapi, ker je že dolgo bolehal na srcu.
Banka Mendelsohn & Co. se je bavila predvsem z velikimi finančnimi posli, zlasti velikimi državnimi posojili. Tako je letos posredovala banka tri velika mednarodna posojila Franciji. Najprej v januarju 4°/o posojilo 100 milijonov nizozemskih goldinarjev, od katerega je bilo pod roko plasiranih 30 milijonov, 70 milijonov pa predloženih v podpis v Švici in Holandski. Švicarska tranša je bila v celoti podpisana, ne pa tudi holandska in je zato morala prevzeti nepodpisani del posojila amsterdamska banka. V maju je bilo izdanih francoskih zakladnih menic za 155 milij. fl. Te bi smele biti v prometu največ 6 let, v resnici pa so se vsake tri mesece podaljševale. Ker jih ni diskontirala Nizozemska banka, se je mogla emisija plasirati le deloma proti obveznosti banke, da bi sprejela po 3 mesecih menice nazaj. Kolike so obveznosti banke iz tega posojila, ni znano. Končno je skušal neki konzorcij pod vodstvom banke Mendelsohn & Co. plasirati 3'75% francosko posojilo v višini 100 milijonov fl. Polovico tega posojila je prevzel neki švicarski konzorcij ter ga tudi v celoti plačal. Na Nizozemskem pa je ponudila banka v podpis 25 milijonov fl, a ni mogla tega posojila v celoti plačati. Banka Mendelsohn & Co. je imela še iz prejšnjih let še znatnejše zneske francoskih bonov, za 35 milijonov fl belgijskih in za 12'5 milijona fl argentinskih.
Za finansiranje teh kreditov je morala banka prevzeti številne obveznosti proti drugim bankam. Velike dele emisij je morala obdržati, a pripravljen je morala »meti tudi denar za odkup po treh mesecih zapadlih menic. Zato je nakupovala tudi funte in s tem povzročila oslabitev funta proti goldinarju.
Ce je banka Mendelsohn & Co. insolventna, še ni mogoče reči, ker veljajo francoski boni v splošno kot dobri. Nevarnost je le, da bi pri takojšnji likvidaciji poslov banke padla vrednost njenih aktiv v tej meri, da se banka ne bi mogla več rešiti. Ni pa izključeno, da bi se mogla z dobrim aranžmanom banka rešiti.
Dr. Fritz Mannheimer je tudi z vsem svojim osebnim premoženjem jamčil za obveznosti banke. Njegovo premoženje so nekateri svoje dni cenili na 90 milijonov fl, vendar pa je vsota mnogo previsoka. Kot pravilno se navaja vsota
20—30 milijonov fl, ki jih je imel pokojni bankir.
Sedaj je bila objavljena tudi bilanca banke, ki izkazuje 212T7 milijona fl aktiv in 217'85 milijona pasiv. Ves komanditni kapital banke bi bil torej izgubljen.
Pričakuje se, da bodo prizadete banke s pomočjo francoske vlade začele akcijo za ustanovitev konzorcija, ki bi preprečil padec tečaja papirjev. Posledice poloma banke še niso popolnoma vidne. Mnenja o obsegu poloma so deljena, ker še niso vse postavke v bilanci banke razjasnjene.
Zunanja trgovina
Italijansko - jugoslovanska trgovinska zbornica se ustanovi sredi septembra v Beogradu. Na ustanovni občni zbor pride tudi večja delegacija italijanskih gospodarskih organizacij.
Nekateri naši industrialci so odpotovali v Palestino, ker je v zad-
Za trgovca se je na Jesenicah položaj zelo poslabšal. Ze poprej so bile na Jesenicah štiri konzumne prodajalne, vendar je soliden trgovec še lahko eksistiral. Pripomniti je treba, da te konzumne prodajalne — kakor povsod prodajajo tudi tukaj vse in vsakomur in tudi nečlanom. Z letom
1932.	nas je pričela pritiskati davkarija — tako, da je marsikateri takrat začudeno gledal pretirano visoke cene. Le redke so bile iz-
njem času nastala možnost, da bi se mogli izdelki naše kovinske industrije plasirati na palestinskem trgu.
Švicarska hoče sodelovati pri elektrifikaciji Bolgarske, ki je pod
državno kontrolo. Zlasti prihaja v poštev ozemlje Sofije in okolice, kjer je glavni dobavitelj toka družba »Granitoid«, ki je pod vplivom švicarskih Bowery-zavodov. Na podlagi gospodarskega sporazuma z Bolgarsko ima sicer Nemčija pri elektrifikaciji Bolgarske prednost, vendar pa sodelovanje Švice ni izključeno.
S pomočjo francoskega kapitala se je na Poljskem ustanovila prva tovarna za aluminij »Huta Alumi-nium«. Nadalje se je s francoskim kapitalom ustanovila tovarna avtomobilov, ki bo izdelovala avtomobile tvrdke Renault. Osnovna glavnica te tovarne znaša 4 milijone zlotov. V kratkem se ustanovi še tovarna za tovorne avtomobile.
Občni indeks francoske industrijske proizvodnje se je v juniju povečal na 100, t. j. na višino, v kateri je bil v letu 1928.
Slovaška izvaža v Nemčijo vedno večje količine cementa. Tudi lastna potrošnja cementa se je v Slovaški zelo dvignila.
jeme, katerih davčni vijak ni zadel preobčutno. Predlanskim je prišla na Jesenice s svojo prodajalno — Zadruga drž. železničarjev iz Ljubljane — ter nam odvzela odjemalce železničarje — pa še tudi mnogo drugih, ker tudi ta prodajalna prodaja nečlanom.
Letos je ustanovila K. I. D. »KASTO« za svoje uslužbence, kjer prodaja špecerijo, moko in delikatesno blago po lastnih nabavnih cenah. Ker ima »KASTA«
Madžarski izvoz ovc v Francijo
pada od leta do leta, ker izpodriva madžarski izvoz poljski izvoz. Tako je izvozila Madžarska leta 1937. še 24.000 ovc, leta 1938. 5.951, leta 1939. v I. polletju pa samo nekaj sto ovc.
Nemčija je znatno povečala nakup tobaka v Nizozemski Indiji. Tako se je zvišal v primeri z lani nakup Sumatra tobaka od 31.304 na 38.103 bal, Java tobaka pa od 62.447 na 75.427 bal.
V angleški industriji se opaža vedno večja konjunktura. Število v industriji zaposlenih delavcev se je povečalo v juniju za 102.000, šte-tilo brezposelnih pa se je znižalo za 93.000. Vseh brezposelnih je danes v Angliji samo še 1,256.000.
Angleška oboroževalna industrija je naročila v Avstraliji 160.000 ton jekla v vrednosti poldruge milijarde funtov.
Proizvodnja jekla se je v Angliji v primeri z lani povečala letos v juliju od 683.200 na 1,153.000 ton, proizvodnja železa pa od 507.800 na 743.600 ton.
Letošnji bombažni pridelek v U. S. A. bo znašal po cenitvah ameriškega kmetijskega ministrstva samo 11’4 milijona bal, t. j. za 531.000 bal manj ko lani.
milijonski promet, si more zalo nabaviti blago ceneje. Kot konzumna prodajalna pa ima še razne privilegije, ki jih trgovec nima. Za vse zadružne prodajalne, za vse industrijske »KASTE« so olajšave, le za trgovca ni nobene. Kljub temu pa naj bi trgovec ob zmanjšanem prometu in brez izgleda na kakšno možnost dobička plačeval vedno večje davke. Kako si lo na davkarije vendarle predstavljajo?
A ne samo konkurenca zadrug in »KAŠTE«, tudi drugi dogodki so zmanjšali trgovcu zaslužek.
Tudi priključitev Avstrije k Nemčiji je na Jesenice slabo vplivala. Jesenice so obmejno mesto. Precej blaga so kupili Avstrijci, posebno železničarji na Jesenicah. Plačevali so s šilingi in vsak obmejni trgovec je rad prodajal za šilinge, ker je ta denar v vsaki banki in menjalnici tudi lahko dobro menjal. S priključitvijo je prišla poostrena kontrola na meji. Poslabšala pa se je tudi valuta, ker je danes pri nas RM komaj toliko vredna kakor bivši avstrijski šiling. Poleg tega je prenos papirnate RM čez mejo prepovedan. Najslabše pa je to, da ni mogoče ne kovane in ne papirnate RM pri nas nikjer premenjati, ker tega denarja ne marajo ne banke in ne menjalnice. Finančna kontrola pa kljub temu zahteva, da moramo trgovci marke premenjati pri najbližji menjalnici v osmih dneh! Na Jesenicah je edina menjalnica »PUTNIK«, ki pa RM ne menjr., ker jih in a preveč. Tako se je zgodilo že večkrat, da so naši delavci vračajoč se iz Nemčije ponujali RM po trgovinah in gostilnah na Jesenicah ter se čudili, če jim nihče ni hotel menjati. Kako naj to vendar storimo. Saj bi bil rad vsak trgovec čim prej rešen mark. A kako naj se jih reši, če jih pa noče nihče zamenjati. Mislimo da bi bilo potrebno in koristno, da bi se zamenjava RM v obmejnih krajih in tudi na Jesenicah uredila. Naj bi naša Narodna banka posredovala zamenjavo RM, saj so marke vendar nekaj vredne. Če pa niso ničvredne, naj bi pa oblast pri nas vsak uvoz te valute prepovedala.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 16. avgusta objavlja: Uredbo o pristojnosti za izdajanje dovolitev za izvrševanje obrtov, ki proizvajajo koncentrirano ocetno kislino — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o odkupovanju domačega bombaža — Spremembe in dopolnitve v pravilniku za uslužbence bratovskih skladnic — Opozorilo glede taksne oprostitve vlog, ki se nanašajo na uko-riščanje pravic nezaposlenih delavcev — Uradne objave Narodne banke.
Dobave - licitacije
Štab za utrjevanje v Ljubljani
sprejema do 19. avgusta ponudbe za izdelavo voda visoke napetosti na Vrhniki, za postavitev transformatorske postaje na Vrhniki, za dobavo ATG qmm 1100 m., ATG 50 qmm. 1000 m. in ATG 35qmm. 1100 m., za dobavo bakrene vrvi, bakrene žice; do 21. avgusta spre-,ema ponudbe za dobavo električnega materiala (vijakov, spojk, izolatorjev); do 22. avgusta spre-, ema ponudbe za dobavo električnega materiala (destiliranega katrana, lesenega opaža za vrvi, strelovodnih zaščitnikov itd.); do
23.	avgusta sprejema ponudbe za dobavo pocinkane železne žice, pocinkane železne žice za telefonske linije.
Direkcija drž. rudnika v Kak-nju sprejema do 23. avgusta ponudbe za dobavo 40 škatelj (Ga-soforma, praška za desinfekcijo
stanovanj), otiračev za čevlje; do
30. avgusta sprejema ponudbe za dobavo torbolutenventilatorjev na pogon s komprimiranim zrakom, pisalnih strojev, jelovega jamskega lesa; do 6. septembra sprejema ponudbe za dobavo jelovega .amskega lesa.
Direkcija drž. rudnika v Vrdni-ku sprejema do 24. avgusta ponudbe za dobavo manesmanovih jeklenih cevi.
Štab mornarice v Zemunu sprejema do 25. avgusta ponudbe za dobavo svinčenih akumulatorskih baterij, pisanega bombaža za čiščenje, do 29. avgusta za dobavo svinčenih akumulatorskih starter baterij za avtomobile; do 1. septembra sprejema ponudbe za dobavo raznih zakovic; do 5. septembra pa za dobavo šipk in žic za avtogeno varenje.
Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 25. avgusta ponudbe za dobavo koles za jamske vozičke; _ do
1.	septembra pa za dobavo računskega stroja.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 30. avgusta ponudbe za dobavo verig; do
31. avgusta za dobavo preciznih ur (štoperica); do 1. septembra sprejema ponudbe za dobavo železne pločevine; do 4. septembra za dobavo jekla; do 7. septembra za dobavo jekla; do 8. septembra za dobavo jekla.
LICITACIJE:
Pri upravi Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bodo naslednje licitacije: dne 30. avgusta za dobavo belega kavčuka, libel; dne 31. avgusta za dobavo vijakov, žebljev; dne 4. septembra za dobavo libel in belega kavčuka, glav za stezanje; dne 4. septembra za dobavo materiala za zapiranje (zamaškov) raznih olj in mazil; dne 5. septembra za dobavo samotnega materiala, impregniranega platna, mleka, usnja (braon-blanka); dne 7. septembra za dobavo impregniranega platna, repičnega olja; dne 9. septembra za dobavo raznih strojev; dne 13. septembra za dobavo raznih pil; dne 26. avgusta za dobavo detonatorjev.
Pri Upravi zavoda »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo, bodo naslednje licitacije: dne 23. avgusta za dobavo vijakov, cinka v prahu, hek-sakloretana; dne 25. avgusta za dobavo platna za vezanje zračnic in za vezanje pragov, vijakov za vezanje pragov, vijakov za vezanje tračnic; dne 13. septembra ofertna licitacija za dobavo višinskih rezervoarjev.
Uprava mesta Beograda namerava proslaviti rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra n. na svečan način. V to svrho ji Je potreben ognjemet.
Dne 4. septembra bo pri Štabu vrbaske div. oblasti v Banji Luki licitacija za dobavo fižola, riža, zdroba, ješprenj čka, suhega testa, kisa, olja, paprike, kave in čaja.
Pri Štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 4. septembra ofertna licitacija za zgraditev šupe.
Pri Komandi pomorskega arsena-la v Tivtu bo dne 5. septembra ofertna licitacija za dobavo železnih cevi.
Predmetni oglasi so interesentom v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
w	barva, plesira in
Ze»24 erah
itd. Skrobi In svetlolika srajce, ovratnike In manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4 6. Šelenbnrgova ni. 3 Telefon it 22-72.
Opombe naših Hudi
Carinienie gumbov iz kokosovih orehov
Carinsko - posredniški in špedi-cijski burcau »Grom« nam piše:
Piscu članka pod naslovom »K poglavju carinskih problemov«, objavljenega v Vašem cenj. listu št. 89 z dne 9. t. m. dajemo glede carinjenja gumbov iz kokosovih orehov sledeče pojasnilo:
Gumbi iz kokosovih orehov se carinijo po t. p. 419 kot izdelki iz ostalih rastlinskih tvarin za rezljanje po avtonomnem carinskem stavu a din 250’— v zlatu za 100 kg, dočim je predvidena za gumbe iz kamenih ali korozo orehov pogodbena carinska postavka.
Kameni orehi (srbsko kameni orah, nemško Steinnuss) so semena nekaterih vrst tropičnih palm in so znani v trgovini tudi pod imenom koroso — korozo — koru-sko ali tagua orehi in jih je treba torej razlikovali od kokosovih orehov.
Po trgovinski pogodbi z bivšo Avstrijo ter z Italijo je bila določena oziroma je še v veljavi pogodbena carina za gumbe iz kamenega ali korozo oreha (dugme-ta od kamenog oreha in dugmeta od korozo — kar je eno in isto-, ne pa tudi za gumbe iz kokosovega oreha.
Jute primani
Trgovec nam piše:
Prejel sem iz tovarne balo blaga. Tovarna je pa priložila posebno pripombo: (Omeniti moramo, da skoro vse tovarne v Sloveniji korespondirajo v hrvatskem jeziku. Mi Slovenci smo tako mali, da se za nas ne splača tiskati slovenskih tiskovin, sicer smo pa itak talentirani za jezike, da vse razumemo.) — Pripomba se glasi v prevodu:
Ovoj iz jute, prosimo, da nam franko blagovolite vrniti, ker je v bodoče uvoz jutovega prediva popolnoma onemogočen, ker Narodna banka zanj ne daje potrebnih deviz. Trenutno razpolagamo le še z malo zalogo juta-tkanine, ki nam bo v kratkem čisto pošla, če nam
Vedno fežif položai trgovcev
na Jesen
Po avstrijskem dogovoru, ki je bil v veljavi do 1. julija t. 1. je znašala pogodbena carina za gumbe iz kamenega oreha din 180'— v zlatu za 100 kg, po trgovinski pogodbi z Italijo pa znaša 200'— din v zlatu od 100 kg. Ker se v smislu carinskega zakona uporablja za pogodbene predmete najnižja, za to določena carinska postavka, ako se uvažajo iz katere koli pogodbene države, je torej znašala uvozna carina za gumbe iz kamenega oreha pred ukinitvijo pogodbe z Avstrijo din 180'— v zlatu od 100 kg in ne drugače.
Odkar je na podlagi dopolnilnega dogovora k trgovinski pogodbi med našo vr/.avo in Nemčijo. objavljenega v »Službenih no-vinah« dne 1. julija t. 1. pogodbena carina z Avstrijo za ta predmet razveljavljena, velja odslej za u-voz gumbov iz kamenih orehov naslednja najnižja carinska postavka, to je pogodbena carina po trg. pogodbi z Italijo a din 200'— v zlatu od 100 kg, dočim znaša za gumbe iz kokosovega oreha še nadalje uvozna carina a din 250'— v zlatu od 100 kg.
Toliko interesentom v pojasnilo.
jo cenjeni odjemalci ne vračajo. Končno opozarjamo, da bomo v primeru, če ne prejmemo ovoja nazaj, brezpogojno zahtevali, da ga nam v zaračunani višini plačate.
Tako tovarna. Dobro, da ne dobivamo več sladkorja v vrečah kakor nekdaj, kajti sedaj ne bi bilo ne sladkorja in ne vreč.
K hrvatskemu tekstu samo še to pripombo, da so tudi nove poštne nakaznice za denar samo v cirilici, v 'latinici pa samo lirvatske ter so tudi v Beogradu pri tem pozabili na Slovence. Ali je res tako nemogoče, da bi dobile te tudi slovensko besedilo! Kje pa je ostala po ustavi zajamčena enakopravnost slovenščine?
Davčni svetovalec
Skupni davek od biciklov
G. V. R. v K-em:
Vprašanje:	Kupujem	se-
stavne dele in iz njih napravljam kolesa (bicikle). Za te bicikle zahteva davčna uprava skupni davek in od razlike vrednosti, ki jo imajo sestavljeni bicikli proti vrednosti posameznih delov, za katere je skupni davek plačan ob uvozu oziroma po proizvodniku. Bistvene razlike ni in mislim, da je skupni davek v zadostni meri plačan če ga plačam na sestavne dele. Prosim za pojasnilo, ali je moje stališče pravilno.
Odgovor: Vprašanja v stavljeni obliki ureja razpis ministrstva financ št. 28141/III od 4. VII.
1933.	Po tem razpisu se smatrajo sestavljeni bicikli za predmet, ki samostojno podlega davku. Vendar je ministrstvo odredilo, da se že na sestavne dele plačan skupni davek v toliko upošteva, da se odšteje od davka, ki bi se moral plačati za določen predmet. Za dokaz, od katere vrednosti je davek že plačan, se smatrajo dotične fakture oziroma carinske deklaracije. Postopek davčne uprave je torej pravilen.
Zgradarina
G. F. K. v T.:
Vprašanje: 1. Ali sem primoran prijaviti davčni upravi, če oddam manjši prostor v svojem gospodarskem poslopju, za katerega sedaj ne plačujem zgradarine, v najem obrtniku, ali je za prijavo določen kak rok?
2. Ali se mi potem odmeri morebitna zgradarina in koliko? Na primer če je dogovorjena najemnina mesečno din 100'—?
3. Kaj mi je ukreniti v primeru izselitve oziroma odpovedi opustitve delavnice, če tisti del ne bi bil več podvržen zgradarini.
Odgovor: Adi. Gospodarsko poslopje je sedaj oproščeno zgradarine po čl. 32 št. 8 zakona o neposrednih davkih. Oprostitve po tem členu prestanejo v toliko, kolikor se odda zgradba v celoti ali deloma v najem. Oddajo, to je pre-stanek pogoja za davčno oprostitev morate prijaviti davčni upravi v 30 dneh.
Ad 2. Zgradarina znaša 12%> od zneska din 900'— (od din 1200'— najemnine se odšteje vzdrževalne stroške 25%>). Poleg tega se pobira še 2% dopolnilni davek in vse doklade (za banovino, okrajni cestni zastop, občino itd.). Doklade se pobirajo samo na 12% davek.
t Ad 3. Če bi najemnik odpovedal ib se izselil, morate v 14 dneh 'prositi za odpis zgradarine zaradi prestanka porabe. Ako bi prostora ne hoteli dati več v najem, bi morali v 30 dneh prositi, da se prizna prostoru, ki bi ga vnovič uporabljali za gospodarske namene, davčno prostost.
Trgovskemu naraščaja!
Tradieiia slovenskega
Ljubljana pa tudi druga slovenska mesta so že od nekdaj imela močno razvito trgovino ter tudi slovela po solidarnosti svoje trgovine. Večinoma pa trgovina v tistih časih ni bila v rokah naših ljudi, temveč v rokah tujcev. Mnogi naši ljudje so sicer tudi postali ugledni in spoštovani trgovci, toda izgubili so čut narodne zavesti. Ni jim to niti dosti zameriti, ker tudi šolani ljudje takrat še niso imeli prave nacionalne zavesti.
Potrebni so bili zato velikanski napori, da si je tudi naš narod ustvaril svoj trgovski stan. Neverjetne težave so morali premagati naši prvi trgovci, da so to dosegli. A dosegli so, ker je bila njih volja močna in krepka tudi njih vera v končni uspeh.
Danes si mlajši ljudje niti ne morejo misliti, kaj vse so morali pretrpeti nekoč naši ljudje, da so mogli postati samostojni trgovci. Kot vajenci so vstopili v trgovino, katere šef je bil tujec in ki je dostikrat tudi preziral naš narod. Kot vajenec je hodil v šolo, ki je bila vseskozi nemška. Koliko trpljenja je prestal ubogi vajenec, da je tudi nemško šolo dobro dovršil. In ko je bil pomočnik, je moral biti pripravljen na to, da bo takoj ob službo, če ne bo njegovo delo vedno dobro. V tem boju proti neprijaznim razmeram se je slovenski trgovski pomočnik utrdil in si nabral znanja, da je mogel konkurirati z vsakim tekmecem. Zato so se tudi naši mladi trgovci kaj hitro uveljavili, si pridobili dobre odjemalce in polagoma osvajali eno pozicijo za drugo. Kmalu je prišel v roke slovenskih trgovcev tudi ljubljanski gremij in ne dolgo potem je I. trgovski shod tudi že javno dokazal, da je trgovina na naših tleh v slovenskih rokah.
V tem boju za osamosvojitev slovenske trgovine je tudi nastala tradicija slovenskega trgovstva. Prva osnova te tradicije je bilo spoznanje, da more imeti v trgo vini uspeh le tisti, ki je popolnoma podkovan v svoji stroki, ki je res dober trgovec. Solidnost trgo vine je bilo nadaljnje načelo, ki je postalo bistven del tradicije slovenskega trgovstva. Nelojalne medsebojne konkurence zato ti slovenski trgovci niso poznali, pa čeprav so bili vedno za ostro konkurenco.
Osnova tradicije slovenskega trgovstva pa je bila vedno tudi nacionalna zavest. Ni bilo nacionalne organizacije, v kateri ne bi trgovci aktivno sodelovali in katere ne bi podpirali. Mnogo so žrtvovali trgovci za nacionalne in druge občnokoristne namene, a si s tem tudi utrdili svojo veljavo in svoj ugled.
Vedno pa so se pionirji sloven-
ske trgovine tudi zavedali, da je stanovska zavest za vse neobhod-no potrebna in da mora med vsemi trgovci vladati neka solidarnost. Na podlagi vseh teh načel se je razvila tradicija slovenskega trgovstva in čim bolj se je spoštovala ta tradicija, tem bolj je tudi napredovala slovenska trgovina. Tradicija slovenskega trgovstva je postala bistvo slovenskega trgovstva.
Če se zato danes kdo odloči za trgovski poklic, potem ne zado-
stuje, če je samo dober trgovec, temveč mora tudi spoštovati tradicijo slovenskega trgovstva in se po njej ravnati.
Ta tradicija mora zato biti trgovskemu naraščaju vedno pred očmi, ker je od tega odvisno, če bo slovenska trgovina napredovala ali ne. Delati in živeti v duhu te tradicije je zato prva naloga, ki mora voditi naš trgovski naraščaj, ker samo v tem primeru bo dosegla slovenska trgovina še nove uspehe.
Trgovski naraščaj! Zavedaj se vedno te resnice!
Praktični
Dobri nasveti strankam
so dostikrat pogoj uspešne prodaje. Kdor prodaja posodo za vkuha-vanje sadja, ta mora tudi nasvetovati strankam, kako je treba postopati s to posodo, kako se najlaže očisti itd. Če more dati še dobre nasvete o vkuhavanju, tem bolje! Zelo zadovoljni so tudi ljudje, če dobe dobre nasvete, kako se katera stvar popravi. Ljudje nimajo vedno denarja, da si nabavijo takoj novo stvar, če se jim stara popravi. Trgovec, ki bo dal dober nasvet za popravilo, sicer ta hip ne bo nič prodal, najbrže pa bo stranka prišla k njemu takrat, ko bo kupila novi predmet. Za dobre nasvete so ljudje vedno hvaležni. Na to mora trgovec vedno misliti.
Ali hočejo ljudje res vedno kupiti poceni?
Mnogi poslovni ljudje trde to, toda v resnici le ni tako. Predvsem je to res, da hoče vsak kupiti predmet, ki ga bo uporabljal vse življenje, dobro, pa čeprav bi moral zaradi tega izdati nekaj več. Kdor si n. pr. kupi žepno uro, ki ni podvržena nikaki modi, je pripravljen plačati za uro nekaj več, samo če ima gotovost, da bo ura v resnici vedno pravilno kazala. Prav tako je z ljudmi, ki kupujejo pohištvo. Hočejo, da jim to pohištvo traja za vse življenje in zato ne bodo gledali samo na ceno pohištva.
Pa tudi za predmete, ki si jih ljudje ne kupijo za vse življenje, dajo ljudje doslikrat nekaj več, samo da je njih kakovost dobra. Kdor ima kako napako na nogi, ta bo vedno pripravljen plačati tudi nekaj več, samo da dobi čevelj, ki ga ne bo žulil. Kdor je fotoamater, varčuje dostikrat tudi leta dolgo, samo da si more kupiti res dober aparat. Vse to mora dober trgovec uvaževati in tudi v tem smislu priporočiti odjemalcu blago. Če pa seveda kupec takoj od vsega začetka izjavi, da polaga važnost na cenenost blaga,
potem mora trgovec to upoštevati in ne siliti v kupca z dragimi predmeti.
Zanimive ugotovitve so napravili v tem pogledu na Angleškem. Če je imel kupec izbiro med dražjim blagom, ki se je dobro propagiralo in cenejšim blagom, ki se je le slabo propagiralo, potem je približno 60% kupcev izbralo dražje blago, 24% se je odločilo za cenejše, 16% pa se ni moglo odločiti ne za prvo, ne za drugo blago.
Če je moral kupec izbirati med določenim predmetom, za katerega se je delala zelo dobra reklama in enako dragim predmetom, za katerega pa ni bilo nobene prave reklame, se je 88% vseh kupcev odločilo za prvi predmet. Tako velik vpliv ima dobra reklama.
Zabava za otroke
Mnoge matere jemljejo pri nakupili s seboj svoje otroke, deloma tudi zato, ker nimajo doma nikogar, ki bi pazil na otroke. Za otroke pa ta pota niso posebno prijetna, ker se mati ustavlja pred trgovinami, ki nimajo nika-ke privlačnosti-za otroke. Neki trgovec je to opazil in zato je dal v svoja izložbena okna tudi stvari, ki so morale zanimati otroke. Razstavil je v izložbi slike iz otroških pravljic. Vsi veseli so potem otroci pred izložbo vzklikali: »Pa to je Ciciban!« »To pa je kralj Matjaž!« In matere so si mogle mirno ogledati izložbe, otroci pa se bili tudi zadovoljni. Zadovoljen pa je bil tudi trgovec, ki je s tem privabil marsikatero mati v trgovino.
Ali imate fotografijo svojega odjemalca?
Najbrže ne! Pa saj nihče niti ne pričakuje, da bi imeli fotografije vseh svojih kupcev. Pač pa bi na nekaj drugega opozorili. Priskrbite si ducat fotografij, ki so ali morejo biti tudi neoriginalne, navadni izrezki iz časopisov. Med temi
SloveniaTransport
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah
Ocarinjenje
uvoznega in tovornega blaga, po svojem car. posr. I. Kladniku, višjem car. insp. v p. — revizija deklaracij — car. reklamacije — rekurzi — carinsko-tarifne informacije itd.
slikami naj bo slika častitljivega starega gospoda, mlade služkinje, elegantne dame, šolarčka itd. Če nameravate ponuditi v pismu svoje blago kaki stranki, potem si najprej oglejte sliko, ki bi bila kolikor toliko podobna tej stranki. Nato šele začnite pisati pismo. In videli boste, da boste sedaj mnogo bolje napisali pismo, ker bo stranka živo pred vašimi očmi in ji boste tudi pravilno priporočali blago. Vedno se je treba zamisliti v položaj in mišljenje stranke. In to je namen slik, ki ste si jih nabavili.
Sobota, 19. avgusta: 12.00: Plošče
— 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Otroška ura — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Napovedi, poročila — 19.40: Slovenski tisk (Ruda Jurčec) — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: V. Vom-bergar: Kdor stika, ta stakne! — Vesele zgodbe iz življenja Jaka Smodlake in njegovih. — Izvajajo člani rad. igr. družine, vodstvo: ing. I. Pengov — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester
— Konec ob 23. uri.
Nedelja, 20. avgusta: 8.00: Tam-buraški septet (St. Kahne) — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Plošče
— 9.45: Verski govor (g. dr. Filip Terčelj) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.00: Virthozi svetovnega slovesa (plošče) — 11.30: Radijski orkester, vmes samospevi Marjana Rusa, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 13.00: Napovedi — 13.20: Duet harmonik in plošče — 17.00: Umetna gnojila v kmečkem gospodarstvu (ing. Mežan Franc)
— 17.30: Gdč. Poldka Zupanova poje ob spremljevanju radijskega orkestra — 19.00: Napovedi, poročila — 19.40: Nac. ura — 20.00: Plošče po željah — 21.00: Prenos opere iz Italije: Gotovac: Ero z onega sveta, vmes okrog 22.00: napovedi, poročila.
Ponedeljek, 21. avgusta:	12.00:
Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi
— 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Zanimivosti — 19.40: Nac. ura 20.00: Šramli igrajo (plošče) — 20.10: Zastrupljen je v obratih in pri obrtih (dr. Joža Herfort) — 20.30: Koncert: Samospevi Jožeta Gostiča, klavirska spremljava: prof. M. Lipovšek — 21.15: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Duet kitare in mandoline (Antunovič, Novak).
Leopold Kerne:
Kdaj je reklama uspešna
(Vse pravice pridržane.)
Druga reklamna sredstva
Nemogoče bi bilo navesti vsa sredstva, ki morejo pospeševati prodajo. Napredujoča tehnika nudi vsak dan nove možnosti, menjajoč okus kaže vedno druga pota, po katerih postavlja reklama nove signale. Od preproste sličice na čokoladnem zavoju do razkošnih filmov in zvočnih objav izrablja reklama nebroj prilik, da pošilja svoj klic v publiko.
Razni poskusi, ki se opirajo bolj na modo kot na zdrav razum nimajo kot samostojna reklama pravega UsPeha in prihajajo v poštev le kot spremljevalci solidnih sredstev pri velikopoteznih reklamnih načrtih. Za naše razmere je najvažnejša neposredna reklama s pomočjo izložbenega okna, prospekta in vabilnega pisma, inserata m plakata. To so sredstva, ki ne prikrivajo svojega namena in ki nikogar ne nadlegujejo.
Osebna reklama
Občevanje s strankami in prodajni govor
Pravilno občevanje s strankami je najkrajša pot do uspeha. Kdor se zna prilagoditi stranki, da napravi nanjo
prikupen vtis in da prepriča stranko, da se zanjo, za njene želje in interese osebno zanima, temu gre prodaja lahko od rok. Motil bi se, kdor misli, da so mu lastnosti dobrega prodajalca že prirojene. Gotovo je, da se nekdo laže prilagodi svoji vlogi, medtem ko mora drugi z vztrajnostjo in pridnostjo premagovati mnoge ovire, da ustreže svoji želji. Ta pa zato laže izpolnjuje težke naloge, kajti vloga prodajalca ni vedno v skladu z njegovo notranjostjo in kdor si je več prizadeval, laže se bo obvladal in spravil svojo vlogo v sklad z vlogo kupca.
Samo dobra volja in skrita čustva še ne morejo dovesti do končnega uspeha. Največ ljudi 9e niti ne zaveda, kaj bi vse lahko dosegli, če bi znali svoje misli v razumljivi, učinkoviti obliki izražati. Kdor mora izraze in besede med govorom šele iskati, postane nezanimiv. Njegove misli, če so še tako dobre, ne morejo prepričujoče vplivati na poslušalca.
Še je čas! Z dobrim čtivom si lahko pomnožimo besedni zaklad, ki tvori temelj gibčnemu izražanju. Osnovne oblike govora pozna vsak in z vajami lahko doseže spretnost v govoru, ki se posebno v poklicu visoko ceni.
Uspešen pogovor s kupci zahteva od prodajalca mnogo duševne sile. Naglo mora presoditi kupca in napraviti bežen načrt za prodajo. Vsebina prodajnega govora se suče okoli vrednosti blaga. Vsakdo ceni blago z drugega vidika. Ta ceni trpežnost, praktičnost, udobnost, drugi upošteva bolj modo, kvaliteto ali ceno. Ta ceni prednosti, ki jih drugi ne upošteva, vsak pa hoče ustreči
svoji potrebi.^Zato je prvo, da si je prodajalec na jasnem, kaj kupec želi in potrebuje, zakaj kupuje in kaj najbolj ceni. V svojem govoru bo poudarjal točke, ki morejo povečati željo po dotičnem blagu. O vsakem blagu se da našteti ne vem koliko lastnosti, ki jih mora prodajalec poznati, da lahko stopnjuje ponudbo. Pri oblekah, recimo se upošteva: kako pristoja, kroj, moda, udobnost, kakovost blaga, vzorec, barva, izdelava, podloga, trpežnost, praktičnost, teža, izvor blaga. Ne govori samo o blagu in ceni! Stranka si hoče kupiti veselje in jo predvsem zanima to, kar je v zvezi z njeno osebo.
Uspeh govora je odvisen od celotnega nastopa, nele od lepih stavkov in izrekov. Najprej je treba stvar tako pokazati, da se lahko spozna njegova smotrna uporaba in korist. S tem se vzbudi želja po imetju. Primerna razlaga samo spremlja razkazovanje, več je treba poveddti tam, kjer se ne more pokazati, kako služi predmet svojemu namenu.
Stranka je večkrat hvaležna, če se opozori na pravilno ravnanje s predmeti. Tudi na nedostatke cenenega blaga jo lahko opozorimo in pri tem priporočimo boljšo vrsto.
Prevelika zgovornost navadno več škoduje kot koristi, ker stranko samo zbega. Prodajalec mora občutiti, če je njegov govor potreben ali ne. Blago že samo veliko pove, nekaj pa je treba prepustiti kupčevi fantaziji. Kadar kupec premišlja, za kajero blago naj bi se odločil, ca ni treba motiti.	(Dalje prihodnjič.)
Gospodarski
Mariborskega
Dočiin so se se pred par leti slišali včasih pomisleki proti prirejanju vsakoletnega Mariborskega tedna, so ti glasovi letos popolnoma utihnili. Kajti tudi skeptiki in nergači so morali letos priznati uspešnost VIII. Mariborskega tedna. Ze na zunaj je bil ta uspeh močno poudarjen po velikem obisku, ki ga je dosegel VIII. Mariborski teden. Okoli 90.000 obiskovalcev, to je uspeh, ki imponira.
Pa še druge uspehe more zaznamovati Mariborski teden. Nedvomno je, da je Mariborski teden najboljša propaganda za obisk našega obdravskega mesta in njegovega lepega zaledja. Ta namen je prireditev tokrat sijajno dosegla.
K izredno zadovoljivemu obisku Mariborskega tedna je letos mnogo' pripomoglo lepo vreme, da so se mogle vse prireditve izvršiti po programu. Vse te prireditve so privabljale ljudi, vlasti pa festival narodnih običajev, doslej največja prireditev te vrste v državi. Čeprav je železniška uprava dovolila za obisk festivala četrtinsko vožnjo, je izreden obisk festivala dokazal, kako utemeljen in koristen je bil ta ukrep železniške uprave. Naj bi železniška uprava tudi v bodoče za vse podobne prireditve dovoljevala četrtinsko vožnjo. Pomagala bo našim kulturnim in gospodarskim institucijam, a tudi sebi.
Posebej moramo znova poudariti velik uspeh, ki ga je dosegla letošnja obsežna
tekstilna razstava,
ki je bila nameščena v Sokolskem domu (Union). Sam aranžma razstave je izzval nedeljeno priznanje strokovnjakov, kvaliteta vseh najrazličnejših vrst razstavljenega tekstilnega blaga pa je jasno dokazala ogromen napredek tekstilne industrije v bivši mariborski oblasti v teku zadnjih 20 let in sedanjo res visoko stopnjo mariborske tekstilne industrije, ki v mnogih panogah tekstilnih izdelkov prednjači v vsej državi. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je bila letošnja tekstilna razstava na Mariborskem tednu po obsegu in tudi po kakovosti največja in najlepša tekstilna razstava, kar jih je bilo do sedaj prirejenih v Jugoslaviji. — Za organizacijo in aranžma te velikopotezne tekstilne razstave gre zasluga v prvi vrsti g. Otto Bergerju, ravnatelju in solastniku tovarne svile Thonia & (Jo. v Mariboru.
Letošnji Festival naj bo vzpodbuda vodstvu Mariborskega tedna, da razmišlja o stalnem aranžira-nju sličnih prireditev. Splošno mnenje je, in to baš gospodarskih krogov, ki so na tujskem prometu najbolj interesi rani, da se Mariborski teden mora izpolniti: Na programu morajo biti prireditve, ki bodo privabljale tujce, tudi ako ne bi bilo razstav, skratka prireditve, ki bi res »vlekle«.
Letošnji izredni uspeh Mariborskega tedna je dokazal, da ima Mariborski teden še velikanske razvojne možnosti in da se je uvrstil med največje jugoslovanske
Tvrdka Karol Planinšek, javna trg. družba v Ljubljani, javlja tužno vest, da je njen senior-šef gospod
Karol Planinšek
trgovec in lastnik I. ljubljanske velepražarne za kavo
v 78. letu starosti v noči od 16. in 17. t. m. mirno preminul.
Svojega ustanovitelja in dolgoletnega voditelja bomo ohranili v hvaležnem spominu!
Ljubljana 17. avgusta 1939.
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega predragega in nepozabnega soproga, očeta, deda in tasta, gospoda
LEVSTEK IVANA
izrekamo za ganljive dokaze spoštovanja in prijateljstva preminulemu, za nam izkazano sočutje, za spremstvo na njegovi zadnji poti, čč. duhovščini, zastopstvu Združenja trgovcev v Ribnici, vrlim gasilcem in gasilski godbi, Sokolu in odličnim pevcem Sokola za v dno srca segajoče žalostinke, gosp. načelniku gasilske čete Jakobu Perdanu za njegov pretresljiv nagrobni govor, darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi vsem, ki so se nas, tolažbe potrebnih, na kakršen koli način v teh težkih dneh spomnili — najglobljo zahvalo.
Sodražica dne 15. avgusta 1939.
Žalujoča rodbina Levstekova
prireditve. Prireja se poleg tega v času, ki je nadvse srečno izbran, ko ni drugih prireditev, Maribor pa posebno lep. Ima tudi nekaj čisto svojstvenega, ker nujno privablja ljudi. Trdno smo prepričani, da bo izredno agilna uprava Mariborskega tedna letošnji uspeh dobro izkoristila in nas drugo lelo presenetila s podobno srečno mislijo, kakor je bil letošnji festival. Pri tem pa naj da še nadalje temelj vsemu temu razstava mariborskega obrta, industrije in trgovstva, da bo njen napredek še v bodoče zagotovljen. Takšna razstava, kakršna je bila letošnja tekstilna, kar ne sme manjkati.
Prirediteljem Mariborskega tedna, zlasti vsem članom uprave ter zlasti še predsedniku dr. Lipoldu in njegovi desni roki ravnatelju Loosu pa naše iskreno priznanje!
A. B.
Boma in po svetu
25 letnico cerske bitke, ko je srbska vojska tako sijajno premagala avstro-ogrsko vojsko in očistila Srbijo od avstrogrskih čet je te dni naša vojska na lep način proslavila. Večna slava spominu junakov, ki so padli v tej bitki!
V zagrebški okolici so se ponovno sestali strokovnjaki, da dajo pravno obliko dosedanjemu sporazumu. Zagreb je delegiral kot svoje zastopnike dr. Krbeka, dr. Sintarisa in dr. Filipančiča, Beograd pa dr. Iliča, dr. Konstatinoviča in dr. Tasiča. Predvsem naj strokovnjaki urede teritorialna kompetenčna vprašanja. Vladni krogi so zelo optimistični, nekoliko manj pa so zagrebški. Vendar pa je jasno, da se pogajanja nikakor ne morejo in tudi ne smejo razbiti.
Ljotičev »Zbor« piše v enem svojih zadnjih bil j tenov, da je sporazum v glavnem že gotov in da je zelo obširen in do podrobnosti izdelan. To pa na željo Hrvatov, ki
W '"‘ibO* Zagrebški zbor
■—UBiiPsreHMNi1	—
Splošni mednarodni vzorčni velesejem m
Televizijska izložba
26. VIII. -4. IX. 1939
Na železnicah brezplačen povratek, na jadranskih parobrodih višji razred za ceno nižjega, na aero-planih 10“/o popusta od 21. VIII. do 9. IX. 1939.
JL Šarabon
LJUBLJANA
I»m MhHiIm nbi
VgjtjngtjM slHMrij«
m kavo MIHI za <!!■¥» 6Iovm zaloga rudaln-sklh vodA
Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon it 26-M Ustanovljeno leta 1886
hočejo, da mora biti sporazum tako jasen, da bodo vsi kasnejši spori onemogočeni.
Novosadski »Dan« piše o sporazumu ter pravi, da vsa Vojvodina z nestrpnostjo pričakuje sklenitve sporazuma. Zato ni bila Vojvodina zadovoljna, da so se pogajanja tako zavlekla, ker je sporazum za notranjo okrepitev Jugoslavije nujno potreben. S sporazumom se mora rešiti hrvatsko vprašanje, in sicer se mora rešiti tako, da bodo zadovoljni vsi. List nadalje zahteva, da se sporazum reši tako, da bo ohranjen Vojvodini in Novemu Sadu njun poseben položaj.
Dragiša Lapčevič, nekdanji vodja srbskih socialnih demokratov, je umrl v Beogradu. V skupščino je bil prvič izvoljen leta 1905. in bil prvi srbski socialno - demokratski poslanec. Za svoje politično prepričanje je mnogo trpel. Njegov pogreb je pokazal, da je užival v vseh krogih Beograda velik ugled.
Radio družbi v Zagrebu in Beogradu sta bili razlaščeni s posebno uredbo, ker da sta gledale le na svoj dobiček in ovirale razvoj ra-diofonije v Jugoslaviji.
Vojno in kmetijsko ministrstvo bosta nakupila 10.000 vagonov pšenice, ki bo služila kot vojna rezerva.
Na veliki skupščini invalidov v Zagrebu je bilo ugotovljeno, da bodo dobili invalidi v savski banovini po novi invalidski uredbi za 18 milijonov din več kakor dose-daj. Skupno bo dobivalo v savski banovini 10.904 invalidov na leto 36 milijonov din.
Več grških vojnih ladij obišče koncem tega meseca naše Primorje.
Pri Štipu so začeli pridobivati krizolitni azbest. Že sedaj dobivajo na dan dva do tri vagone. Azbest je zelo dobre kakovosti.
Dopisniki tujih listov v Buda-pešti so bili uradno opozorjeni, da bodo izgnani, če bi širili alarmantne vesti o Madžarski, kakor n. pr. o demisiji ministrskega predsednika grofa Telekyja.
Na proslavi 251ctnega bratstva med švedskim in norveškim narodom so poudarjali ministri obeh držav, da smatrajo skandinavske države za zablodo ono ideologijo, ki pravi, da je vojna naravna reši-
tev za sporna vprašanja, temveč so nasprotno mnenja, da se vsa vprašanja v miru mnogo bolje rešijo. Z orožjem se razpravlja le o vojnem problemu, ne pa o vprašanju miru.
Vojteh Korfanty, osvoboditelj poljske šlezije, je umrl v starosti 72 let.
Bivši zunanji minister Eden in bivši vojni minister Duff Cooper
sta se prijavila za vojaško službo. Oba sta znana kot glavna nasprotnika Chamberlaina.
Litva namerava ribiško vas Sven-tol preurediti v glavno pristanišče Litve. Po vsej državi se vodi živahna propaganda, da se Litva baltiški obali nikakor ne more odreči.
Dollfussovemu morilcu Planeti,
ki je bil leta 1934. obešen, so rta Dunaju odkrili spomenik.
Uvoz francoskih filmov na Bolgarsko se je tako zelo povečal, da je potisnila Francija Nemčijo glede uvoza filmov na drugo mesto.
Posebna židovska delegacija od' ide v Rim, kjer bo predložila načrt za naselitev 15.000 Zidov v Etiopiji.
Pri sezonskih kmetijskih delih V Nemčiji je'zaposlenih delavcev: iz Slovaške 40.000, Italije 35.000, Jugoslavije 15.000, Madžarske 12.000, Bolgarske 5000 in Nizozemske 4000 delavcev. ,
Sejmi
20. avgusta: v Blagovici pri Kamniku in cistercijanskem samostanu v Stični.
21. avgusta: v Kalobju, Pilšanju, Dokležovju.
22. avgusta: v Metliki, Novi vasi, Ormožu, Ljutomeru, Mariboru, Dolnji Lendavi.
24. avgusta: Št. Jerneju, Kočevju, Javorju pri Litiji, Laškem, Rogatcu, Slov. Bistrici, Trbe-govcih, Velenju, Murski Soboti, Turnišču.
25. avgusta: v Begunjah pri Logatcu, Mariboru, Lokah pri Zusmu.
26. avgusta: v Vel. Gabru, Brežicah, Celju, Trbovljah, Rajhen-burgu.
Ustanovljeno 18 5 0 lalog« wh wr»t »t«fcla,
porcelana in keramllce. Stavbno in umetno ste« klaritvo. Specialna zaloga in okvirienje slik
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA
Wolfova ulica štev. 4
Telefon 33-80
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2%!! Vsi drugi pa sc mučilo in delajo brez ozira na zdravjel Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega z rdečimi srd,
našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
I reg. udr. z o. zav. g
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Izredno niških cenah: Salda konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke itd.
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo
Trgovci popust!
SPLOŠNA TRGOVSKI
d. z o. z.
LJUBLJANA
TyrSeva cesta 33
tipski	jesenski	sejem
I1939 I
Začetek 27. avgusta i\ a in čaitni zaitopniki:
lng.G.T6nnies. Ljubljana, w«i a
Vsa pojasnila dajejo:	Telefon	27>62
Josip Bezjak, Maribor,
Gosposka ul. 25, Tel. 20-97
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Zvaničnl biro lajpeiškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova ulica br. 33 /1.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarn^ »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.