Published and distributed under permit No. 424 authorised by the Act of October 6, 1917, on Hie at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. • ¿»t aa korUti 4eUeeket* Jw4etea. DcUvd m «pm. VUMI vMfft, kar pro* ducirajo. Tki« paper U devoted to tka wlarMti of work-la« «Um. Workere ara aatitlod to all wkat tkoy produce. Rnt«r««i a« HM*egala tri države: Avstrijsko, ogrsko in jugoslovansko. Zadnja naj bi obsegala vse jugoslovanske kraje, ki so doslej pod habsburško vlado in naj bi uživala gotovo avtonomijo, o katere obsegu se ni mnogo razpravljalo: Ideja se je precej vjemala s starim starčevičanskim programom "Velike Hrvatske," ki je zahteval združenje vseh "hrvatskih" dežel v skupno državo, pa je Bosno in Hercegovino ter slovenske kraje tudi štel za "hrvatske" dežele. Starčevičan-stvo namreč Srbov sploh hi priznalo, temveč jih je imenovalo 'pravoslavne Hrvate,' iz Slovencev pa je napravilo "planinske Hrvate." Le v tem je bil starčevičanski program jasnejši, da je jemal personalno unijo za cilj; avstrijski cesar naj bi bil obenem hrvaški kralj, sicer pa naj bi ne bilo med hrvaško kraljevino na eni in med avstrijskim cesarstvom in ogrskim kraljestvom nič skupnega. Trialistični program ni v tem oziru povedal nič jasnega, ali po mnogih znamenjih je bilo roditi, da bi se bil rad zadovoljil a takim državnopravnim položajem, kakršen je ogrski. Starčevičanska stranka je bila radikalna; njen program je bil na papirju radikalen, in njeno delo je bilo radikalno — namreč nič ga ni bilo. Živela je od teorije, da je ideja "Velike ^''Vfttske" «ama na sebi tako velika in močna, d* mora zmagati. "Prišel bo čas, ko nam prine-so Zedinjeno Hrvaško na krožniku" — je bilo eno izmed najbolj bombastičnih gesel starčevi-čanstva; najponosnejša beseda starega Antona Starčeviča se je pa glasila: "Hrvaška ima razpravljati le s svojim kraljem, in t nikomer drugim ne." Po teh "načelih" res ni bilo treba delati nič druzega kakor blatiti vse nasprotnike, posebno pa tiste, ki se niso hoteli zadovoljiti s samimi pridigami. Starčevičanstvo je moralo poginiti v svojem puhlem dogmatizmu in je resnično poginilo. Nasledilo ga je frankovstvo, ki ni imelo druge naloge kakor nasuti čim več strupa v hrvaško politično življenje in je pod krinko radikalizma o-pravljalo službe za avstrijsko vlado. Četudi je bila trialističšna ideja s svojo dr« žavopravno zahtevo podobna starčevičanski, se je vendar razvila izven ostankov starčevičanske stranke in proti njim. Tudi med njenimi zastopniki je bilo dovolj političnih šarlatanov. Ali če se ne oziramo na ljudi, si moramo vendar reči, da ni imela misel ne dovolj -praktične podlage, ne dovolj življenske moči. Trialistični program je preziral dejstvo, da živi v Avstro-Ogrski cela množica narodov in da obstoja vsled tega cela vrsta narodnih vprašanj, ki vsa zahtevajo rešitve. Ustanovitev jugoslovanske države v okvirju avstro-ogrske monarhije bi bila postavila ostale narode še v slabši položaj in jim vzela skoraj vse upanje v rešitev njihovih vprašanj. .Jugoslovani bi odpudli v avstrijskem državnem zboru; to se pravi, da bi se zmanjšalo število slovanskih poslancev, medtem ko bi število nemških ostalo neizpremenje-no. To bi posebno Čehi močno občutili in zato ni bilo nobenega upanja, da bi ostali slovanski narodi podpirali tak program. Trializem je posegel v avstrijsko in ogrsko polovico; od obeh bi sc morali odbiti gotovi deli, da bi se mogla ustanoviti nameravana jugoslovanska država. Brez obzira na ogromne težave, ki izvirajo iz dejstva, da sta avstrijski in ogrski parlament popolnoma ločena, je bilo popolnoma izključeno misliti na kakšen uspeh v trialistični smeri, če se ne bi dobila zadostna večina zanj v avstrijskem in v ogrskem državnem zboru. V zadnjem ni bilo na kaj takega niti v sanjah misliti, ker je predpotopni volilni red zagotovil vlado najbolj reakcionarni madjarski fevdalni kliki. A tudi če bi se demokratičnim elementom na Ogrskem posrečilo izsiliti splošno volilno pravico, je nevrjetno, da bi se našlo v novem ogrskem parlamentu kaj navdušenja za trializem, l:ajti Slovaki, Rumuni itd. bi morali od njega pričakovati enako škodo zase kakor razne narodnosti v Avstriji. Dokler se je moralo računati z obstankom habsbuške monarhije, bi bil imel le skupen program vseh zatiranih narodov, kateremu bi sledilo tudi skupno delo vseh, stvaren pomen. Teg.i pa takrat ni bilo. ' Vojna je temeljito izprenjenilu razmere in tekom dogodkov je avstrijska vlada sama nekaj časa sprejela idejo "trializma." Bila je pripravljena ustanoviti jugoslovansko državo," sevedu tudi pod habsburškim žezlom, In v ta namen združiti en del »Jugoslovanov. Slovenci naj bi bili po tem načrtu ostali izven Jugoslavije, da bi bili še bolj podložni nemški nadvladi in izročeni progresivnemu germaniziranju. V zunanjih obrisih se je ta "jugoslovanska država" po halishurški milosti večkrat izpremi-njala. Nekaj časa sta se snovali celo dve ".Jugoslaviji": Ena, obstoječa iz Hrvaške, Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine pod direktno vlado gospoda Karla, druga, sestavljena iz Srbije in Črne Gore, pa pod naslovno vlado črnogorskega princa Mirka, nli pod avstrijskim pro-tektoratom. Vse to kombinacijo so obsegale veliko por-cijo neiskrenosti in njih namen je bil na eni strani ločiti Jugoslovane od ostalih neuemških in nemadjarskih narodov, na drugi jih pa z drobti-nami opehariti za hlebec. Garancije za uresničenje pa niso imeli taki načrti nobene v sebi in ko se je vlada prepričala, da se prelahko spoznavajo njene limanice, so padli pod mizo. Da je trializem definitivno pokopan, se je zazdelo, ko je i-mel Sevdler takorekoč zadnjo uro pred svojim ftSdcem svoj šovinistično nemški govor in je v svoji jezi razodel prave namene avstrijske vladajoče koterije. Naenkrat pa vstaja trializem zopet iz groba Ali topot je njegova vsebina popolnoma izpreme-njena. Zdaj nimajo Jugoslovani nič opraviti z njim. Tretja habsburška dfžava naj bi bila topot sestavljena iz Čehov in Poljakov; to se pravi: Poljska naj bi bila glavna država, Čehi naj bi se pa pridružili. Ta ideja je že mrtva, ker so se Karlove sanje o poljski kroni, katero bi si bil dal rad povezniti na glavo, razblinile hitreje, nego so se porodile. Ali tudi brez obzira na to in tudi če bi se avstrijska modrost zadovoljila s tem, da bi u-stvarjala novo državo iz tistega dela Poljske, ki ga ima Avstrija že pod svojo oblastjo, to je iz Ga- licije, kateri bi potem hotelu pridružiti Češko, razodeva ta "velika ideja" ves diletantizern avstrijske politike. Avstrija neprenehoma "rešuje" vprašanja. Toda odkar je uveljavljen nesrečni dualizem, ni rešila ne enega resnično pomembnega vprašanja, če se odšteje vpeljava splošne volilne pravice, ki ji je bila z revolucionarnimi sredstvi vsiljena. Ne more pa ničesar rešiti, ker tlači vedno z vrha dol, dela vedno po modrosti vlade in ne vpraša nikdar prizadetih narodov. Tudi če bi živeli v popolnem miru, če bi bile razmere v Avstriji "normalne," to se pravi take, kakršne so bile pred vojno in če ne bi bilo pričakovati rudikalnega prostora, bi bila taka trialističnu kombinacija od začetka obsojena na fiosko. Gališki Poljaki so vedno zahtevali deželno avtonomijo, pri čemer je bila vodilna misel ta, da se avstrijski del nekdanje Poljske organizira kolikor mogoče tako, da bo popolnoma pripravljen za spojitev s Poljsko, kadar bi nastale razmere take, da bi bila obnovitev, nekdanje Poljske mogoča. Postranska misel pa je bila ta, da ostanejo avstrijski Rusini podložni Poljakom, kar bi se popolnoma doseglo, če bi sc vsi zakoni izdelovali v deželnem zboru in bi bila Galicija neodvisna od državnega zbora, od katerega bi Rusini e-ventualno lahko pričakovali zaščite. V tem je dovolj vzrokov, da bi se Poljaki branili take rešitve, kakor jo zamišlja Avstrija. S pogledom v bodočnost, v katfri pričakujejo Poljaki preporod s v o,V nekdanje države, in sicer eele, morajo.smatrati Čehe za neprijeten privesek ker ne morejo naprej vedeti, kakšno stališče bi zavzeli, kadar bi prišlo do uresničevanja poljskih želja. Dokler pa še obstoja Avstrija, ne bi Poljaki marali Čehov v svojo drŽavo, ker bi se z njimi lahko povečala rusinska opozicija in bi se prav lahko zgodilo, da bi bili Poljaki naenkrat v svoji lastni "državi" v manjšini. Na drugi strani pa tudi nikokor ni pričakovati, da bi se Čehi ogrevali za tako rešitev. Njih cilj je češka samostalnost v češki državi. V časih pred vojno bi se bili zadovoljili s tako državo v zvezi z ostalimi deželami sedanje Avstro-Ogrske Sedaj se bojujejo za popolnoma samostojno državo. V vsakem slučaju pa hočejo svojo državo, v kateri bi bili gospodarji na svojih tleh. Taka zahtev« se ne izpolni ne v poljsko-češki, ne o-grsko-češki, ne nemško-češki, ampak le v češki državi. Zategadelj ni prav nič misliti, da bi Čehi (Dalje na 8. strani.) Slovensko republičansko združenje. SXPEf. V CHICAOI, ILL HVtlPVAIiNI OD BOK: Frtttk Boatič, Filip Oodira, Martin V. Kouda, Btbia Kristan, Frank Ktrže, Anton J. Terbovec, Me Zavertnik. NADZORNI ODBO&. Mati. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Verauič. CENTRALNI ODBOR. John Ermenc, Joseph Fritz, Joseph IvanetiČ, J. Juduič, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. H. Po-glodiČ, Matt Pogorele, John Rezel, Jos. Steblaj, Frank Sava, Frank Udovič, Charlie Veael, Andrew Vidrieh, Stefaa Zabric, lieo Zakrajšek, Anton Zloga r. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se dotlej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, Čim ae pravilno prijavijo m izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. —- Naslov za pisma in denarne pošiljatve je alede-Či: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1,Cicero, Pl.) IZ URADA TAJNIKA S. B. Z. Člane Slovenskega Republičanskefra Združenj«, klube, društva, krajevne organizacije S. R. Z.f kakor tudi posamezne rojake, ki se zanimajo za nase gibanje, opozarjam na knjižico "Krfska deklaracija in demokracijakatero je izdal izvrševal ni odbor S. K. Z. V knjižici je znana "krf-ska deklaracija", s primernim pojasnilom, kakor tudi "chicaška izjava", ki tvori temelj S. R. Z. Iz obeh dokumentov in pojasnilu bo vaakemu lahko umljivo, v čem se naša načela razlikujejo od načel Londonskega odbora in S. N. Z., ki stoji za strosici in poštnina, so za knjižico določene sledeče njim. — Da we vsaj deloma pokrijejo tisaaraki cene: Za posamezne iztise 5c, za 25 iztisov $1.00, za 50 iztisov $1.50, za sto iztisov $2.50, za petsto iztisov #10.00, za tisoč iztisov $17.50. Naroča se pri tajniku. Manjši zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah. Anton Terbovec, tajnik. SLOVENCEM V CHICAGI IN OKOLICI. Malokdaj se nam nudi prilika nastopiti javno pred ameriáko publiko, da bi nas poznala nekolika bolj kot nas res pozna. Ena takih prilik se nudi čikalkim in okoliškim Slovencem in drugim Jugoslovanom v nedeljo 15. septembra. Ta dan bohío končali koli venci jo Slovenskega republikanskega združenja z veliko manifestacijo in shodom V Pilsen Auditorijumu, kjer bomo zaključili to, za jugoslovansko vprašanje velevažno zborovanje. , ^Točno ob 9. sc zberemo na So. Kacine in 19. cesti. To se pravi, da ob devetih že pričnemo s parado, a vsekakor ne pozneje, kakor ob pol desetih, ('asa bomo imeli le malo na razpolago, ker bodo morali popoldne odpotovati delegatje in delegatinje SNPJ., ki se bodo mudili ta dan v naši sredi, v Springfield na konvencijo S. N. P. J. Poleg tega bomo imeli zelo obširen program shoda, na katerem nastopijo razni govorniki v angleškem, slovenskem, hrvatsko-srbskem in ee-šk< •m jeziku. Na sporedu bodo tudi pevske in godbene točke, poleg tega pa imamo popoldne tudi parado na vojno razstavo, kajti 15. septembra je jugoslovanski dan. Zato bomo marali varčevati r. časom in skrajšati program, če hočemo izvršiti vse važnejše tačke sporeda. Žato apeliramo na v8s, da bodite vsaj ob tej priliki točni. Društva, ki imajo svoje zastave, naj se udeleže parade z zastavami. Slovenski delavski flokol Chicago nastopi v kroju, ako premaga še nekatere ovire. Pripeljite s seboj svoje otroke. Ta dan naj ne ostane nihče doma. Res je, da je nekoliko težko prebiti ves dan zunaj, toda ob tej priliki bomo morali vsi nekoliko potrpeti. Povorka se prične pomikati, kakor že prej omenjeno, od zbirališča na 19. cesti in So. Rarrne ulice ob 9. zjutraj. Korakali bomo od Morgan ceste, potem po Morgan cesti do 18. ceste: po 18. do So. Ashland ulice; po Ashland do 10. ceste; po 19. do Bine Tsland nlice in končna po'lllnc Islnnd ulici v konvenčne prostore Plisen Audito-Hjmnn ' V dot i č ne m delu mesta, kjer se vrši naša - ZA KONVENCIJO S. R. Z. lzvrševalni odbor predlaga za konvencijo S. R. Z., ki se snkle 13. septembra v Chicsgi, sledeči provizorični DNEVNI RED: 1. Tajnik pozdravi cfcltgste in otvori zborovanje. 2. Volitev predsedstva in zapisnikarjev konvencije. 3. Volitev odbora za pregled poverilnic. 4. Tajnikovo poročilo. 5. Blagajnikovo poročilo. 6. Poročilo nadzornega odbora., 7. Splošni položaj in dosedanje delo. 8. Prihodnje naloge S. R. Z. 9. S. R. Z. in Hrvatsko Republikansko U-druŽenje. 10. S. R. Z. in vojni cilji Zedinjenih držav. 11. Volitev izvrševalnega, centralnega in nadzornega odbora. 12. Razno. Definitivni dnevni red določi seveda konvencija sama, ko se konstituira. Vse organizacije, ki Žele kakšno igpremembo dnevnega reda ali imajo kakšne predloge, ki bi se morali pri dnevnem redu jemati v poštev ali pa so sploh važnejšega pomena, so naprošene, da jih sporoče tajniku, čim prej je mogoče. Konvencija se vrši v dvorani Pilsen Audito -rium na Bine Island A ve., blizu 18. ulice in se prične ob 8. dfj^Dldne. Anton Terbovec, tajnik. msni&Mitacijs, bo ts dsn zbiranje delegatov 1!. N. Z., katere bodo sprejela hrvstsks društva omenjene organizacije s parsdo. Ta dan bo obhajal hrvatski Sokol desetletnico, tsko da bo ns uliesh polno občinstva. To ps je zs nsa nsjpriinertiejšM prilika, ds pokažemo svojo zavest v boju ss demokracijo, da smo pripravljeni tudi mi vitrajati do konoa Z ostalim ameriškim ljudstvom v boju sa priufttpe demokracije, označene v WUsonovih poslanicah. Ta dan naj bo msnifestscija vseslovenske demokracije v Združenih drŽavah. Odbor bo storil vse, kar bo v njegovi mori, da bo prireditev čim »ijajneje uspela. Vi ps storite svojo dolžnost s tem, da se je udeleiite. Odbor. IZVLEČEK ZAPISNIKA XVII. IZREDNE SEJE IZVUtEVALNSOA ODBORA S. R Z. DNE 14. JULIJA IN XVflf. REDNE SEJE DNE 10. AVGUSTA 1918. Izredna seja dne 14. julija je bila sklicana na Željo br. F. Veranieha is Milwaukee, Wis., ki je telefoniral, da ima poročati nekaj važnega. Na seji je podal svoje poročilo, ki se je vzela na zna-uje. Ker še ni bilo pozno, poroča brat Kerie o shodu v Franklin, Kans., ki je bilpovoljno obiskan. Razmere so se zadnje čase zelo zboljšale in avstri-jakanstvo je skoro popolnoma izginilo. Ker imamo v državi Kansas več vnetih delavcev, sme organizacija pričakovati prav lepih uspehov. — Brat Kristau čita pismo dveh rojakov v Mehiki, ki sta se obrnila nanj za pojasnilo o našem gibanju. Izvedela sta iz nekega lista le nekaj' malega in želita boljših informacij. Se naroči tajniku, da jima pošlje vse potrebne podatke. — Dalje poroča br. Kristan, da je povabljen za 4. avgusta na shod Srbo-Hrvatov v Detroit, Mich. — Po daljši debati radi dvorane, katera se naj najame za konvencijo, se večina odloči za Pilsen Auditorium, nakar se seja zaključi. / - Seja dne 15. avgusta. — Začetek ob osmih zvečer. Za predsednika je določen brat Konda. Prečita se zapisnik in sprejme. Tajnik poda finančno poročilo, ki se vzame na znanje z zadovoljstvom; dohodki so se namreč znatno povečali, kar daje upanje, da bo v doglednem času mogoče izvršiti marsikaj, na kar pri skromnih začetnih financah nismo mogli misliti. Posel>ej omeni slovenske in druge slovanske vojake v Camp Perry, O., ki so poslali zopet vsoto $2(i.0O Poroča dalje, da gre zadnja izdaja Slov. Review prav dobro izpod rok in da je priglašenih že precejšnje število delegatov, kar kaže, da bo konvencija dobro obiskana. — Prečita pismo Miss Mary Grill, tajnice ženske krajevne organizacije S. K. Z., ki se je ustanovila v Člevelandu; šteje že 44 članic in bo poslala na konvencijo svojo zastopnico. — Prečita pismo Hrvatskega Republičanskega Udruže-nja v Člevelandu, ki vprašuje, da li bo mogel njih delegat sodelovati na naši konvenciji. Sklenjeno, da se oficijelno povabi, naj pošljejo delegata, ker se razume samo ob sebi, da želimo skupnega delovanja. Isto velja za H. R. U. v Detroitu, Mich., in drugod. — Dalje prečita pismo »Uo venske ga pevskega društva "Ssvs," da se pridruži S. R. Z. Se vzame na znanje. — Prečita končno večje število pisem, ki so bolj informativaega pomena in kažejo splošno razpoloženje naroda za S. R. Z. Končno predloži račune za znamke, tiskovine in tajnikovo pomočnico, ki se odobri. Br. Kristan poroča o shodu v Detroitu, Mich., ki se je vršil ob veliki udeležbi. Ustanovila se je krajevna organizacija H. R. lT. in se je takoj vpisalo 26 članov. Upa na najlepše uspehe. Določi se, kak korak pod vzame S. R. Z. za propagiranje četrtega vojnega posojila Zedinjenih držav. Na razpravo pride konvencija S. R. Z. Referat za 7, točko dnevnega reda prevzame br. Kerze, za 8. točko br. Kristan, za 9. točko br. Godi-na in za 10. točko br. Zavertnik. — Vstop na konvencijo ima kot gost vsak Jugoslovan. — Tajniku se naroči, da sporoči oficijelno na Commitee on Public Information, Jugoslav Bureau v Washingtons o naši konvenciji in povabi zastopnika Mr. Mladinea, da prisostvuje konvenciji, če »je mogoče in da se na licu mesta prepriča o našem delu in ciljih kakor tudi o razpoloženju velikega dela ameriških Slovencev. —Debatira se o shodu, ki bo sledil konvenciji; udeleženci naj bi se po shodu kolikor možno udeležili razstave vojnih predmetov v Grant Parku, ker bo dotična nedelja veljala kot jugoslovanski dan. Krajevne organizacije S. R. Z., ki vsled e-i ega ali druzega vzroka ne morejo poslati delegatov na konvencijo, se opozarjajo, da imenujejo za svoje zastopnike rojake kje v bližini ali pa pooblastijo delegate S. N. P. J., kateri bodo morda potovali skozi Chicago, da jih zastopajo na konvenciji S. R. Z. Vsaka krajevna organizacija bi morala biti zastopana vsaj po enem delegatu ali pooblaščencu. — Končno se sklene, da rt pred konvencijo, če le možno, izda še ena številka Slovenian Review. — Zaključek seje o polnoči. Anton J. Terbovec, tajnik. definitivnega. Pismo se vzame na znanje in se sklene podvzeti tozadevne korake. Pismo vojnega depsrtments, s katerim se zs-kvsljuje za našo resolucijo, sprejeto dne 4. julija, se vzame ns znanje. Odbor za kolekto fonda $1000 do 1. oktobra poda svoje poročilo. Kolekta je v teku; odbor priporoča, naj se kolektorji potrudijo, ksdsrkoli jim dopušča čas, ds gredo okoli rojakov, kajti le na ta način nam bo mogoče nabrati določeno svo-.to. Nekateri kolektorji poročajo, da nimajo pri kolektanju posebnih težav, kajti nihče ni Ae odrekel podpore. Nihče ne da manj kakor 50c, sli p* tudi več. ^ Tajnik poda finančno poročilo za mesčc julij ¡dohodki s prenosom $212,71, stroški pa .v; m Skoro vsi stroški se nanašajo ns slavnost in manifestacijo 4. julija, ki so jo priredila čikaška slovenska društva na zapadni in severni strani. Denar za stroške je založila lokalna organizacija pod pogojem, da jih društva, ki so sodelovala pri tej manifestaciji, povrnejo. Večina društev je to že izvršila. Tajnik izjavlja, da bo o drugih zadevah poročal pri dotičnih točkah dnevnega reda. Njegovo poročilo se vzame na znanje. Odbor za nedeljsko manifestacijo dne 15. septembra poroča, da so priprave v teku in'da pričakuje ogromno udeležbo. Tajnik poroča, da je poslal vsem čikaškim slovenskim društvjpm vabila, naj se korporativno udeleže manifestacije v ' nedeljo dne 15. septembra ob 9. dopoldne. Nekatera društva so se že odzvala in sklenila pismeno povabiti £lane in članice na to manifestacijo. Zastopnica Mary Udovieh poroča, da bodo žeu-ake, katere bodo hotele žrtvovati svoto, kolikor bodo stale obleke, nastopile v nalašč zato mani-testaeijo. narejenem kroju. Priporoča pa, naj ne parade udeleže vse Slovenke, da bo manifestacija toliko impozantnejša. Za agitacijo med žen-stvom za prireditev te manifestacije se izvoli poseljen pododbor, v katerem so zastopnice Minka Aleš, Mary Skubic, Mary Udovich in Antonija . Lesar. Ta ženski pododbor sodeluje skupno s pripravljalnim odborom za oskrbo konvencije, manifestacije in shoda. Kot delegata za konvencijo SRZ. sta izvoljena brata Anton Pue in Frank Udovič. F. Z. La Salle, 111. Tukaj vlada veliko zanimanje za gibanje "Slovenskega republičanskega združenja". Rojaki razumejo položaj in radi prispevajo v korist te organizacije. Na zadnji*redni seji smo izvolili za delegata za konvencijo SRZ., od tukajšnje lokalne organizacije brata Frank Jakšeta in Justin Zajca. Redne mesečne seje lokalne organizacije SRZ. se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 4. popoldne v S. N. Domu. V nedeljo 1. septembra bomo imeli v prostorih S. N. D. razne tekme v korist S. R. Z. Kegljišče bo igralo glavno vlogo, zato naj ke-gijsvei ne ssmude te prilike. t Poročevslec. IZVLEČEK ZAPISNIKA SEJE ČIKAdKE LOKALNE ORGANIZACIJE S R. Z. dne 1. avgusta, 1918. Tajnik otvori sejo ob osmih zvečer. Predsednikom za tekočo *ejo je bil iz vel jen brat F. Udovich. kitajo se imena odbornikov. Navzoči so vsi raz ven brata L. Lotriča. Sledi čita nje imen zastopnikov, ki so večinoma navzoči. Zapisnik se sprejme, kakor je bil čitan. Čita se pismo brata V. S. Skubica, v katerem priporoča lokalni organizaciji, naj oficijelno povabi CeŠko narodno združenje na sodelovanje pri paradi in na shodu dne 15. septembra, ko «e zakjuči konvencija Slovenskega republičanskega združenja. Brst Skubic sporoča v pismu, da je o tem že govoril s podpredsednikom omenjene organizacije in ds mu je ta obljubil, da bodo Čehi sodelovali pri tej manifestaciji. Želi pa, da se pošlje uradu Češkega narodnega združenja u-radno vabilo, ds bodo mogli potem zsključili ksj Detroit, Mich.' Lokalna organizacija Slovenskega republi čanskega združenja v Detroitu je naredila vse po trebne korake, da se razširi, oziroma omogoči na še gibanje za jugoslovansko federativno republiko tudi med Srbi in Hrvati. Zanimanje med tu-kajšnima Srbi in Hrvati za naš program in za delovanje naše organizacije traja že od vsega začetka tega gibanja med ameriškimi Slovenci; to-da njihove sile niso bile organizirane in poleg tega so imeli še veliko več in močnejših nasprotnikov, kakor pa jih imamo med Slovenci. Pravzaprav so nasprotniki našega gibanja med Slovenci samimi tako majhni, da bi ne prišli niti v poštev, če bi jih ne podpirala takozvana jugoslovanska kancelarija in Jugoslovanski narodni svet, ki je plačeval agitatorje za njihov program med Slovenci. Le s pomočjo teh ljudi se je omogočilo organiziranje Slov. nar. zveze in njenih maloštevilnih podružnic. Slovenci v Detroitu nismo imeli nasprotnikov našemu gibanju od strani članov Slov. nar. zveze enostavno zato, ker jih tu ni. Drugače je bilo s Hrvati in Srbi, ki so nved dvema ognjema: kraljevaškim in prevdora-dikalnim. Toda vse težave so se odstranile in danes imamo v Detroitu Hrvatsko-srbsko republičansko udruženje, ki bo postalo močna trdnjava v boju za demokracijo in za rešitev jugoslovanskega vprašanja na način, ki bo odgovarjal potrebam ljudstva jugoslovanskih narodov in ki bo v interesu svetovne demokracije in ki bo odpravil dosedanje -vzroke na al kanu za nadaljnje vojne. Dne 1. avgusta se je v tukajšnjem gledališču Russell vršiMobro obiskan shod, katerega so se udeležili člani vseh jugoslovanskih narodnosti. V gledališču je 1200 sedežev, ki so bili skoro Vsi zasedeni. To je za naše razmere ogromna udeležba. Govoril je sodrug K. Kristan iz Chicage v hrvatsko srbskem jeziku o jugoslovanskem vprašanju in republikanski formi države. Sodruga Kristana pozna kot govornika že mnogo ameriških Slovencev, Hrvatov in Srbov in ravno tako tudi v starem kraju. Pečal se je s problemom jugoslovanskega vprašanja že dolga leta nazaj in ga temeljito preštudiral. Zato so njegovi govori o tem vprašanju stvarni. Tudi na tem shodu je dokazal, na kak način mora biti rešeno jugoslovansko vprašanje, ako hoče biti rešeno v interesu jugoslovanskih narodov samih in ob e-nem koristiti svetovnemu miru. Govornik je mojstrsko raztolmačil zgodovinski potek jugoslovanskih narodov s političnega in gospodarskega stališčs ter njihovo bedno stanje pod avtokratič/iimi vladami Dunaja in Budapešte in vladstni drugih dinastij, ki so izkoriščale in izrabljale jugoslovanska ljudstva Sa svoje interese. Te države in državice so z njihovimi vladnimi kamarilami intrigirale druga proti drugi, ljudstvo je pa krvavelo in saostsjslo kulturno in gospodarsko. Taka je bila taktika nemškega in avatro-ogrskega imperializma ua Balkanu in ob Jadranu. Ta taktika je povzročila vojne in politične boje med jugoslovanskimi narodi samimi, ksr je lilo ediitole v interesu impe-rislističnih držsv, ki So se hotele okoristiti s kri. zsmi ns Balkanu in ua jugu avstro-ogrske monarhije. Vsled tske taktike in vzrokov, na katerih sfe-iti, imamo današnjo vojno. i lmperialisti so pognali miljone ljudi v vojno zs aneksije in za nadaljna podjartuljenja narodov. Toda to pot so se prevarilc, kajti duh de. mokracije je postal že premočan, da bi se dali izvesti načrti iruperijalistov. Prišel je Wilson s svojim mirovnim programom in ameriško ljudstvo s svojo vojno silo v boju za ta program, ki ima nalogo poraziti nemški in avstro-ogrski imperijalizem. Centralne sile so danes glavne predstavnice imperijaiizma in av-tokracije, in edina pot je, da se premagajo s takim orožjem, s kakršnim se same bore. Govornik je dokazal, da je pravična rešitev' jugoslovanskega vprašanja mogoča Je, če se da Jugoslovanom prilika organiziranja v federativni republiki, ki bo omogočila miren notranji razvoj na najširši demokratični podlagi. Da se taka rešitev omogoči, pa je dolžnost vskkega prijatelja demokracije med Jugoslovani agitirati zanjo. Za agitacijo in propagando v tako velikem obsegu pa je potreba velike in močne organi*«-cije, ki bo. predstavljala voljo ljudstva, o katerega usodi se ima odločati. Občinstvo je govornika razumelo, kar je dokazovalo burno odobravanje, s katerim je sledilo njegovim besedam. Po zaključku govora je pristopilo v Hrvatsko-srbsko republičansko udruženje 40 članov, ki so pogoj, da bo nova organizacija rastla in postala vodilna sila med Hrvati in Srbi v Detroitu, kajti ona ima vse pogoje za uspešno razvijanje. •Vsled razmer, ki vladajo med hrvatsko in srbsko javnostjo v Ameriki, jim je ustanavljanje organizacij na podlagi čikaške izjave mnogo težje, kakor pa med Slovenci. Ljudje, ki se smatrajo za "vpditelje" Hrvatov in Srbov v Ameriki, so večinoma v kraljevaškem taboru. Eni so še vedno oboževalci kajzerjev fta Dunaju in v Berlinu. Nekateri mislijo, da se kot "radikalci" ne smejo vtikati v take probleme, ker se jih ne tičejo, kajti to je stvar buržvazije. Pred vsem pa manjka trezno mislečim Hrvatom in Srbom glasila, ki bi zastopalo program Čikaške izjave. Zato je dolžnost Slovencev, oziroma lokalnih organizacij S. R. Z., da pomagajo hrvatskim in srbskim masam zgraditi organizacijo in jo postaviti na trdne noge, da bo potem sama v stanu voditi propagando med Hrvati in Srbi. x # Organizacije kot celote pa naj se poten» združijo v Jugoslovansko republičansko združenje in to bo pote msila, ki se bo morala vpo-števati, pa naj nasprotniki še tako kriče o svojih "priznanjih" in o veljavnosti pogodbe, ki je zapopadena v krfski deklaraciji. ~ Slovenci imamo še mnogo dela, predno bomo sami izpopolnili našo organizacijo in v nji združili vse ameriške Slovenee.Rojaki, imejte pred očmi, da samo simpatiziranje ni dovolj, kajti treba je delati, če hočemo uspehe. Kdor je v teh zgodovinskih časih brezbrižen, ni vreden, da se naziva moža. Greh je samo od strani opazovati mahinacije dunajske in berlinske pruske avtokra-tične kanianle, kako brutalno nastopa proti pod jarmi jeni m narodom. Greh je samo opazovati obupne boje našega ljudstva v domovini, kajti naša dolžnost je, da ga v tfem boju podpiramo z vsemi močmi. Če se ljudstvo onstran oceana ne straši avstrijskih ječ in vislic, zakaj naj se potem odtegujemo boju mi, ki se nam ni bati preganjanja v takem boju. Mi živimo, v kolikor toliko ugodnih razmerah in na razpolago imamo moči in sredstva za take boje, samo, če jih hočemo dati. Izpustimo besedico "če", pa žrtvuj-mo sredstva in sile. M. Mantony. 1 i» Piney Fork, O. . Tudi v naši naselbini smo ustanovili podružnico Slovenskega republičanskega združenja, da tudi mi sodelujemo v tej svetovni borbi za str-moglavljenje neodgovornih vladarjev, ki potom neodgovornih ministrov in neodgovorne diplomacije razpolagajo z ljudstvi -po svoji prosti volji. Zato je treba organizirati vse demokratične sile za strmoglavi jen je faktorjev, ki so povzročili današnjo vojno, in to so veličanstva in njihovi utilitaristični adjutanti v Berlinu in na Dunaju. Ker smo dali že toliko žrtev, nadaljujmo z vojno toliko Časa, da se odpravijo vsaj glavni vzroki za nadaljne vojne in ti so, kakor že preje omenjeno, nikomur odgovorne vlade v avto-kratičnih državah. Le, če bo poražena ta avto-kracija, bomo dobili prilij/ samoodločevanja o svoji usodi tudi Jugoslovani. Tedaj se za naše narode preneha več stoletna borba proti osvajalcem in nastopila bo doba nove mase. To niso samo sanje, prijatelji, kajti nobenega dvoma ni več, da se ne bodo uresničile. Ame-lika ima trden namen odločiti vojno v prilog de-mokracije, kar seveda pomeni biti prepričani v zmago orožja te republike in drugih zaveznikov in tudi storiti vse, kar od naše strani moremo storiti, da omogočimo hitrejšo zmago. Rojaki, združite se Vsi do zadnjega v S. R. Z. Ko bomo enkrat Imeli našo organizacijo izpopolnjeno. bomo za demokracijo lahko veliko več storili, kakor pa če smo razkopnni in hi s tem le kazali našo brezbrižnost. Če bomo trdno organizirani v vrstah SRZ , bomo za svobodo našega naroda res lahko kaj naredili, kar bo tudi štelo v svetovni javnosti. Zato vsi v boj za naše principe. Fr. Str oh, tajnik lokalne «rganizaelje SRZ Iz Pekinga poročajo, da je kitajska vlada poslal,! večje število čel ns sibirsko mejo, kjer gro si kitajskemu teritoriju invazija avstro-nemških vojnih v jetnikov. __PItOLBT A RKC ______________------8 Koroške narodne šege. (Konec.) Med Žnablom in Piftejem blizu Bistri.-e na Žili je stala nekdaj koča ali kajža, kjer so se shirali vsak večer, naj je bil kvaterni petek ali sve-tek, fantje in dekleta, ki niso bili na dobrem glasu. Tudi Vrnjakova dekla je zahajala tja. Na neki kvaterni petek pa je tla po aili ž njo domača hčerka, ki je bila še otrok. Ko sta prišli tja v kočo, je bila že zbrana večja družba hlapcev i i deklet, ki so se pridno vrtiii. Tudi Vrnjakova dekla se je zavrtela. Vrnjakova hčerka pa se je stiskala od groze v kot in po plesu proaila deklo, da naj odkleta iz koče. Po daljšem prigovarjanju se je dekla udala in šla domov z namenom, da se vrne pozneje. Na potu proti domu ji pove nedolžna hčerka, da so viseli plešočim fantom gu-reči jeziki iz ust, da so imeli na glavi rožičke, zadaj pa do tal živalske repe. Dekla se je p e-strašila in se potem ni vrnila v kočo. Drugi dan ni bilo o oni koči ne duha ne ahiha, raznesli so jo hudobci. . Ako vprašaš danes; kje je ono mesto, kjer je stala usodna koča, ti vsak odgovori: "Tam, kjer je poginila mačka"; dobili so namreč drugi dan na onem mestu, kjer je stala koča, mrtvo mačko. Tedaj so sklenili fantje, da se ne sme nikdar ne peti in ne gosti mimo tistega kraja. To izpolnjujejo bistriški mladeniči še dandanes, kajti tam mimo ne pojo in tudi godba ne sme igrati na "že-gen". Ako godba tega ne ve in začne tam mimo igrati, mora na povelje fantov takoj utihniti. . Med Oorjansko Planino in Zahomniškim Breznikom (planino) teče po Jezerskem Prekopu ali Jarku potok v Bartolo. Tam je bilo nekdaj jezero in tam je živel "lintvern", ki je podrl skalo, da je odtekla voda. Podrl je tudi skalo na zahom-ftkem kraju pri Bistriški cerkvi, tako da je našel potok novo strugo na Bistrico in dalje v Ži- lo; poprej pa je tekel Bistriški Potok na Zaho-uiec in skozi Drevlje v Žilo. Planino Breznik rabijo Zahomčani samo za mlado govejo živino. Na južni strani mejijo na Breznik Žabničani. ' Ko je vladala pri Žili moč pesti in so bili Zahomčani, Bistričaui in Gorjanci podložuiki Čaškega Grada, je prišel neko nedeljo grajski oskrbnik h gorjanski cerkvi ter naznanil Za-homčanom, da naj pridejo na določeni dan na Breznik, da bodo postavili mejnike med Žabni-ško in Zahonisko Planino, kar je slišal slučajno tudi neki Žabničan v Gorjah in povedal doma svojim sosedom. Prišli so zato na Planino tudi Žabničani, ki se pa niso mogli sporazumeti z Zahomčani in oskrbnikom glede meje. Nastal je prepir in v prepiru je ubil Žabničan grajskega oskrbnika. Na mestu, kjer je padel oskrbnik, so potem postavili mejnik. Črez deset let je prišel oni Žabničan, ki je ubil grajskega oskrbnika, v Zahomec prosit miloščine, kajti po uboju ni imel več sreče in je postal berač. V Zahomcu ga je spoznala neka gospodinja, se nad njim maščevala in ga polila z vrelo vodo, da je na mestu izdihnil. Po oskrbnikovi smrti ni bilo na Brezniku nič več miru. Vsako leto je v onem času po tri večere in noči pri koči hrstelo in pokalo, tako da je živina poskakala črez ograjo in i^šla v črno noč. Z velikim trudom jo je spravljal drugi dan pastir skupaj. Pastirji v bajti ali koči so se tresli po noči med enajsto in dvanajsto uro in niso hoteli dalje ostati na planini. Zato so sklenili Zahora-' „eani, da plačajo vsako leto tri maše za dušo onega, ki ne da miru. Plačeval je rod za rodom po tri maše na leto in tako izpolnjeval storjeno obljubo do zadnjega časa in je bil mir. Pred nekaj leti, ko je bil soseskin zastopnik ali špan neki posestnik, so pozabili na dano obljubo in zopet Pran Albreoht: (Konec.)_ Kakor pijana, omočena od svojih željnih sanj in pričakovanj je spremljala Mirni svoje goste skozi gozd. Ljudje so se smejali, šalili se tik nje, Mimi se je smejala ž njimi in jih ni poslušala. Samo čakala je, z vsakim drhtljajem srca je pričakovala, kdaj se bo zgodilo tisto nepopisno, ne-izrazno, kar ima na mah in takoj na mestu odločiti usodo njenega življenja, uistiniti vso nepojmljivo srečo njenih obupnih sanj. Kaj vse te besede, ti laskavi pokloni, te šale in besedičenje tujih ljudi, ki ne dosežejo brzega poleta njenega srca! Kaj celo višnjeva lepota tega brezoblaČ-nega neba, kaj vedra tišina gozda, ko se ima zdaj zanjo trenotek zgoditi čudo vseh čud! Tesno ob njeni desnici je hodil Aleksander, eil in možat. Včasi se je osmelila pogledati vanj, v njegovo lice, njegove oči, njegov smehljaj. In Če sta se nenadoma srečala s trenotnim pogledom, jo je pretreslo od temena do nog, kot da sta se njuni srci dotaknili v' begoten poljub. Kri je prepevala po njenih žilah s pijano opojnostjo . . . — Zdaj-zdaj . . . si je dejala, če se je njegova roka dotaknila njene. Srce ji je hotelo zastati od burnega navala neizgovorjenih besed in čustev. In čutila je, da bo morala vse povedati, po resnici in pravici, vso veliko izpoved svoje izgrešene, izgubljene mladosti. Kako je bila sama, tako krivično in neznosno sama, kako so vse njene želje, obupane in zbičane, klicale in zvale k sebi sleherno uro, sleherni hip njega, samo njega edinega! Kako ga je z ustmi tajila, kako ga je s srcem ljubila! Kako je begala okrog v blaznem nemiru, neutešenem pričakovanju, ženski nemoči, kako je preklinjala in molila, ruvala si lase in se bila ob prsi ter kako je naposled, utrujena in bedna, zasnula v eni "Petrina?" se je začudil gospod Valentin. "Seveda ga poznam, Petrina. Moj prijatelj je bil nekdaj takorekoč. V tisti dobi, veste! Ah, da ste slišali, kako lepo je govoril 1 Ženake so jokale in so nosile teden dni trobojnico in lipov cvet na prsih. No, on se ni vrtel v kolobarjih. Stopil je v r«no življenje in je uvaževal praktične razmere . . ." "Kako pravite!" je vzkliknil Poljanec in ga je pogledsl z velikimi očmi. "Takrat je imel ljubico — v tisti dobi namreč ko je delal rodoljubne pesmi, kakor smo jih delali vsi. Pozneje pa je seevda, kdo bi mu zameril, stopil v resno življenje in se je oženil bogato. Ne-• kateri ljudje imajo srečo ..." "Kaj pa se je zgodilo z ljubico!" je vprašal Poljanec in vrtelo se mu je v glavi. Gospod Valentin se je nasmehnil. "Ptavlfar nama je prinesla drugo steklenico, in če še malo ostanete, gospod Poljanec, ji Izprazniva skupaj." Štefan Poljanec je zgralnl klobuk, pozdravil je, da sam ni vedel kako, šel je mimo prijazne, okrogle gospe skozi duri ter hitel po stopnjicah na ulico. Bilo mu je, kakor da je bil ugledal v ogledalu svoj obraz, že napol spačen od smrti, rumen in zirrbljcn. In Poljanec je spoznal v svojem srcu, zakaj je imel rad gospoda Valentina. Pozno je že bilo, ulice so bile samotne. Štefan Poljanec pa ae ni več obotavljal, stopil je v hišo . s zagrnjenim oknom in je pozvonil. "Jaz bi se ne vrtel rad v kolobarju"' je po-tnlelil, ko je Čakal pred durmi in slišal korake, ki to se blijali. Izobč jn edini misli nanj. Nanj, ki je njen edini reše-nik iz teh krajev, nanj, ki jo edini more peljati nazaj v življenje — v vihar in mladost! Aleksander je popisoval svoje življenje v tujini, pripovedoval o vtisih, črtal obraze znancev in znank. Govoril je z mehko ironijo, z lahkotnim neprestanim smehljajem na ustnih. "Pa saj vas vse to ne zanima, kakor vidim!" je vzkliknil končno, ko se je ozrl na Mimi, ki je stopala poleg njega vdano, z 'bledim, brezizraznim obrazom. "No seveda, vi živite tu gori tako enolično in lepo, tako proč od sveta kakor svetnica. Kako vas more zanimati, če se tako ali tako pehamo v dolini mi posvetnjaki! Ah, kdo naju bi pred leti sanjal, da bo življenje tako teme-, ljito vse preokrcnilo 1 Ali ne, pravzaprav je- oisto enostavno: v nas vseh se kri umiri, poleni, človek izgubi zmisel za tisto blodno življenje, ki ga tira semintja, vzljubimo samoto in tišino ter se vdajamo svojim življenskiin dolžnostim. Ali ni tako?" Ozrl se je vanjo s svojim smehljajem. Tudi o-na je pogledala vanj in vse njeno telo je vztre-petalo od nenadnega protesta, ki je bil tako silen, da bi mu zakričala v lice, da to ni res, da je laž! Kri se ne pomiri, kri se ne poleni, kri ostane kri! Človek se ne zapira v samoto, ako nima zmisla zanjo, in ona nima ne zmisla jie volje za to, da je zapuščena, osamljena, izobčena na tej gori... Ali molčala je kot da soglaša, čez njeno srce pa je zavel strupen dih. "Saj se pravzaprav še vedno razumeva kakor nekoč!" je vzkliknil Aleksander s šurtmo veec-lostjo. "Dajte mi še enkrat to svojo roko! Kako sem že govoril v tistih nerodnih letih? Da, da... svilena dlan, rožnati prstki!" » . . Hoj, kako staromodna poezija, kaka petošolska fraza! No, zakaj pa sc branite?" š V. Vseli pirpovedovalcev vel ki mojster in učitelj, don Miguel Cervantes, je imel navado, da je prekinil povest natanko v tistem trenot.ku, ko je btta najbolj zanimiva. Človek drži knjigo z obema tresočima rokama, bere z bleščečimi očmi, stisnjenimi ustnicami, namršenimi obrvmi — toda glej, nenadoma je ceste konec; ko je človek najbolj hitel, sc jc zaletel z glavo ob steno. Povest je "kakor odrezana", pravi Cervantes; tam stojita srditi Biskajec in hrabri vitez iz Manche, stojita v sedlich, dvoje silnih mečev se bliska v solncu — le sekunda, kaj sekunda, le pol sehunde in odločena bo usoda življenja in slave najslavnejšega viteza. Toda meča se bliskata, bliskata se, poglavja pa je konec in Cervantes začne pripovedovati o stvarech, o katerih ga nihče ni vprašal in ki bi sodile na vsako drugo mesto, le ne tja, kamor jih je bil iz gole hudobije postavil. Ta mojstrova navada je dandanes jako razširjena. Iz mnogoterih vzrokov, deloma trgovske, deloma umetniške naturc. Prlpovedalec, ki je drugače dolgočasen, vzdnami s to finto zapsano zanimanje, ker ga s svojo umetnostjo nc more vzdramiti; pripovedalec, ki ni prebavil snovi ter se zapleta vanjo kakor v mrežo, skače od junaka do junaka, iz kraja v krnj in ne ve, kje bi prej gssil; pripovedovalec, ki jc nagnjen bolj na praktično stran in ki "nadaljuje" brez strahu pred grehom, mora biti zanimiv in ravna cesta ni zanimiva. Lahko pa se tudi zgodi in celo zgodilo se je, da je zgodba sama in njena umetniška ideja zahtevala tnojstro vtrik; zgodilo se je, ampak slučaja se ne s^eminjam natanko. Jaz ne maram te šege in se je nisem posluŽil še nikoli. Tudi danes bi tega ne storil, če bi ne bil jo začelo pokati in hrsteti na Brezniku, kajti pastir je zbežal po noči s planine v domačo vas. Drugo leto je pasel zahoiusko živinu na Brezniku . neki Bovčau, ki je tudi prihitel s planine v vas i(i pripovedoval, da je prišel k njemu na paši neki v dolgo suknjo oblečen mož. Pastir ga je pozdravil in menih ga je vprašal, komu pase živino; naj naroči kmetom, da bi plačali obljubljene maše, če ne, se jiui bo hudo godilo. Na to je tuož i/ginil. Soseskin zastopnik je obljubil Bovčanu, da bo plačal maše, a« plačal jih v resnici ni. Črez nekaj dni je šel zastopnik Kvedrič sam po opravkih na planino in se mu je med potjo pridružil grajski gozdar Brinjar. Mudila sta se na planini do večera in sta sklenila, da prenočita v "uti", ki jc bila last Čaškega Grada in stala pod planina v Potočnici. Danes te "ute" ni več, odnesla jo je povodenj. V "uti" jima je postregla "utarica" in jima pripravila postelji. Gozdar je zaspal hitro, toda špan Kvedrič ni mogel zaspati, slišal je pokanje, šumenje, hrušč in neki glas; potil se je od straha in mislil, da se podere "uta", a gozdar je spal mirno. Špan se ni upal dihati in se ganiti. Ko pa le nI ponehal ropot, se je ohrabril in začel klicati in tresti gozdarja, toda klical je zastonj; tedaj se je oglasil nekdo pri oknu s Čudnim glasom : "Brinjar dro, Brinjar, a ti si baba." Na to je minil ropot in Kvedrič je imel vso noč'čas, premišljevati, zakaj bi imel biti baba. Drugi dan je bila prva njegova pot v župnišče, kjer je plačal obljubljene maše. Nekaj časa so plačevali Zahomčani maše; pozneje so opustili staro bajto in ograje ter jih postavili v popoln omdaurmab.uej kraju. Dandanes ne straši tam nič več in tudi ina¿e se ne plačujejo več. O vzajemnem delu slovenskih kmetov ob Me- . 2i pričata dva jesenska praznika, in sicer "gnoj-voza" ali "gnojavoža" in "steljeraja" ali "napravi janje stelje." enka. Dala mu je naposled svojo roko, s studom in gnusom, z vsem naporom avojega srea. "Menda vas vendar nisem užalil? Kako je mrzla vaša roka . . . K j, da, kri se poleni in umiri in ohladi. Glejte, tudi meni se že poznajo leta... Izpustil je njeno roko, odkril se in sklonil svojo glavo nizko pred njo, da jc obstala. S kazalcem jc naznačil na mesto, kjer so se mu sredi temena rdečili voljni, kodravi lasje, da je vidno bleščala skozi bela koža. • Mimi je pogledala na to sklonjeno glavo, vs-pela se strmeč kvišku in se hipoma bučno zasme-jala: "Plešasti ste! Moj Bog, plešasti in jaz sera... Ne, pravijo, da je pleša znak duhovitosti!" je vsklikuila med ¿umnim smehom.* Aleksander se je vzravnal in pokril, tudi njegov smeh je bil glasen, prav nič užaljen. "Pravijo, res! In jaz se moram pač zadovoljiti s tem . . . Kaj pa hočem tudi? Ali naj se vdajam smešnemu obupU radi take brezpomembne malenkosti, ko je vrhtega življenje tako lepo in pravično, ko je vsaki senci pridejano toliko solnca," se je šalil s svojo rahlo ironijo. "Zato pa tudi upam, da vam ni žal, ko ste se potrudili tako daleč sem gori k Šent Martinu, ko vam nisem mogla nuditi drugega, razen majčkeno skromnega razgleda," je dejala Mimi z naglim glasom, ki je komaj čutno vibriral. "Oh, prosim vasi Prav vesel sem zdaj, da sem napravil to pot, četudi me jc presneto zanašalo po teh vaših klancih in kolovozih. Takšna tura de prav dobro meni, zaspanemu in plešastemu človeku . . ." Umolknila sta, kakor da sta oba hkrati začutila, da si nimata povedati ničesar več. Nad njima, krog njiju je žoltel in žarel gozd v ti- naravnost prisiljen. Štefan Poljanec stoji pred durmi in posluša korake, ki se bližajo. Trenotek čisto gotovo ni tako zanimiv, da bi ga bilo treba še s posebno finto izluščiti iz okvira ter ga postaviti .kot imeniten mejnik ob cesto zgodbe. Tudi tisto, kar se bo vršilo, kadar se odpro duri pred tSefanom Poljancem, ni prav nič zanimivo in pomembno; narobe, tako vsakdanje je, da me jc akoro sram pripovedovati. Ampak v tistem kratkem hipu, o je čakal Štefan Poljanec pred durmi, sc jc pripetilo nekaj tako posebnega, za to zgodbo tako odločilnega, da bi bilo brezvestno in škodljivo, če bi brez vseh nadaljnih besed odprl duri ter sunil Poljanca v izbo. Pripovedovalce, posebno slovenske, doleti časih nezgoda, da se jim junak pod rokami izpre-meni. Včraj je bil še najhujši falot, danes je spoštovanja vreden angel; nenadoma, brez vzroka se je izvršila izprememba; pisatelj je bil spoznal po božjem razsvetljenju človeštva v lastno režijo. Tudi govorica junakova se čudovito izpreminja; zdaj je njegov slog poganski, zdaj krščanski in nazadnje Bog vedi kakšen; če bi ne jecljal, ali če bi se ne pridušal, bi ga človek kmalu zgrešil in amenil. Prišla je velika nadloga nad pripovedovalce^ Lepo življenje so živeli nekdaj: tepec, lump, krvolok, trdosrčen oče, lepa hčerka, krepek ljubimec, ljubezen, prepir, žalost, obup, junaštvo, sreča, "in tam se igra dvoje rdečeličnih vnukov in mati, s solzami radosti v očeh" — to so bile figure na semanjskem gledališču in pripovedovalci, ki «o živeli lepo življenje, so pušili v miru svojo pipo, držali so v spretni roki vrvice, da so se vrteli «podobno oblečeni polišineli, in občinst vo je jokalo. Toda čas je rastel in zmirom večji je bil; pdgrnil se je temni zastor in iz daljnih krajev je posijalo aolnce na naše poljane. Roka, h ki je držala vrvice tako spretno, je polagoma Ko gnojijo kmetje jeseni polje, napravijo "guojvozo". Sosedje pridejo s hlapci in voli pomagat danes temu, jutri onemu. Za vsak voz določijo dva kidača, ki bašeta ali kidata na vozove, pet pa jih vozi z voli. Vozniki se imenujejo "vozarili". Na njivah pomagajo "vozarom" "sko-parniki" z vozov skopati gnoj, ki ga potem "raztrosijo" navadno ženske. Opoldne je južna, ki šteje navadno 5—6 jedi ali "riht". Po južini pošljejo moški ženskam na njivo "ženina" s "prvo pošto" ali s prvim vozom. Ženin je slamnat Tn raztrgan mož. Na njivi ga vrže voznik med neomožene ženake, ki ga premetu je jo toliko časa po njivi, da razpade. Tudi "pušeljc" iz kopriv jipošljejo med gnojem na njivo, a dobijo ga "vozarni" zopet nazaj. Po delu je obilna večerja. Po večerji prinese domača hči ali pa najlepši, dekla pri hiši "pu-šeljc", gospodar pa jabolk. Kmet vrže jabolko na sredo mize in mladeniči in možje planejo po njem. Kdor dobi jabolko, zavriska in dobi od dekleta v dar "pušeljc". V enem jabolku je denar vtaknjen. Ko so razdeljeni šopki in jabolka, nategne "mehač" v kotu svoje "mehe" in zaigra nekaj okroglih, fantje in dekleta pa se zavrtijo. SličUo navade so pri "steljeraji." Naborski beguni so se skrivali tudi po planinah pri Žili, n. pr. v "Roparski bajti" nad Bi-strico i. dr. Znane so bile nekdaj velike gostilne ob glavnih cestah. Daleč po Žili jc slovela Pajštvarjeva gostilna v Gorjah in očka Pajštvarc je prodajal laško vino po vsem Korotanu. Pajštvarjeva hiša stoji zunaj vasi blizu gozda in je o mahovitih, listnatih tleh, odkoder *o poganjali bolni cveti podleska in kaka zapoznela siklama. Tuintara je hušknila vrtoglava veverica z vrha na vrh. Aleksander je vihtel svojo palico, požvižgaval m otožno pesem in se razgledoval okoli. Mimi pa je zrla predse in je komaj čutila tla pod nogami Njene rabili so bile tako daleč, da jim ni mogla slediti. Njena ustna so bila suha, njeno srce prazno. "Gospoda, oglejte si ta razgled!" jc zakli-cal nekdo, ko so stopili na rob gozda. Vsi so obstali, čudili se med smehom in šalo. Mimi se je poslavljala. Mirno in podajala roko svojim gostom, ki ao se zahvaljevali za spremstvo in jo vabili v dolino. Ko je ponudila Aleksandru svojo hladno desnico, jo je obdržal nekaj Časa v svoji. "Res je nenavadno mrzla ta vaša roka," je rekel počasi s poudarkom. "Jaz sem zdravnik. Več življenja bi vam priporočal, več življenja 1" "Kri se poleni in umiri, gospod doktor!" se je zasmejala Mimi in se ceremonijelno naklonila. Ljudje so hiteli navzdol, Mini! je ostala za hip nepremično. Zrla je na to črno gručo, ki se jc valila v dolino in žgoča rdečica ji je zalila lice. "In jaz sem nekaj" pričakovala . . . Ne, laž je: ničesar nisem pričakovala!" Okrenila se je sunkoma in zbežala nazaj skozi gozd. "Laž je, vse je laž! In življenje ... ah Bog, kakšna komedija je to naše življenje!" Sredi gozda je obstala, sedla na trhlo deblo in si podprla glavo. Nenadoma se ji je streslo vse telo, ustna m obraz ji je spačil obupen smeh: "Ive tožiti ne, le tožiti ne!" omahnila, spodobna obleka polišinelov je ogolje-na in razcefrana; občinstvo pa se joka še zmirom. Ne več Krjavljev, ne Nandetov? Ne več; bili so in ni jih več; njih žalostne sence hodijo po svetu in tožijo z občinstvom vred in slone objokani! Živeli ho nekoč, ljudje so bili od mesa in krvi in z nebeškim veseljem jih je gledal človek na semanjskem odru. Toda roka je omahnila, umrli so polišineli in duhovi hodijo po svetu. Da bi bili duhovi! Kje je njih glas, kje njih obraz? Mislil sera zmirom, da je duh vsaj za silo podoben telesu, kateremu jc ubežal, ampak Nande niti zlodeju ni več podoben in Krjavelj se je izpremenil, da bi ga rodna mati ne spoznala. Krepko so stali nekoč, od prvega do zadnjega diha isti stari, ljubeznivi znanci, ki jih je srečal človek tolikokrat in ki jih je zmirom enako ljubil. Ali izpolnil se je čas, prišla je nadloga nad pripovedovalce in prišlo je pohujšanje. Krjavelj se je postaral in umrl, Jurčič mu je postavil lep spomenik na gomilo. Ne več poližinelov — ljudi, žive ljudi drži zdaj roka na vrvici; in to je sitno opravilo. Polišinel je bil bitje, ustvarjeno enkrat za vselej, natanko določeno, na veke, neizpremenljivo; na prsih je imel tablico, kjer je vsakdo lahko razločno bral: "To je Krjavelj, ker preklinja!" — "To jc Nande, plemeniti rokovnjač!#' — "To je Karel Moor —" in "To Rinaldini!" Vsaka zamena je bila nemogoča. Človek pa ni polišinel, temveč tako neenoatavno, muhasto zveriženo bitje, da si ubogi semsnjakl direktorji niso vedeli pomagati z vrvico, ki jim jc služila toliko rodovitnih let, ter so ponegli po zadnjem obupnem sredstvu. Takrat je prišla v deželo psihologija akkor kuga in je razsajala tako neusmiljeno, da sem celo jaz, njen bolnik, z resničnimi solzami objokaval polišinelovo smrt. Kje ste vi vsi neusmiljeni očetje, krvavi spletkarji, kje ste čedonstne Marjetice! Scaee so stopile na vaš blagoslovljeni oder. Poslednji dnevi Štefana Poljanca. \ . ¿ ■' . PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA I.Jl!l)STVA. IZHAJA VSAKI TOREK. - L»»tnik in udajaUlJ: —- . Jugssltvasska delavska tiskovni imiba v Ihicigo, Illinois. Naročnina s Za Ameriko $2.00 *a celo Uto. $1.00 xa pol leta. Za Evropo $2.60 na celo leto, $1.26 za pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivaliiia je poleg novega nameniti tudi «tiri naslov. OImUo alevvnsk« oriulucij« JugMl. — »«claJUtUa« iv«m v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošilja-Sja nata in drugih nerednosti, je po- iiljati predsedniku dnitbe Pr. Udovich, 1844 So. Racine Ave., Chicago, III PROLETARIAN Owm4 ami publl*S«4 «vary TuasSay by South Slavic Workmen's Pnb. Co., ___ Chicago, Illinois. Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for naif year. -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" eooa w. si. street, chicago. Illinois Telefon Lawnd&le 8157. Zmes. Odbor za taktiko v delavskih zadevah v vojnem času je povabil go verne rje vseh držav, da pošljejo na konferenco v važnih zadevah industrije svoje zastopnike. Konferenca se vrši dne 30. septembra in 1. oktobra. Mr. Frankfurter, predsednik odbora, je obvestil gcvernerja, da bo odslej v vseh pogodhah vladnih depart-raentov določba, ki izključuje o-troško in kaznilniško delo. Dr. A. A. C. Summers, poljedelski, trgovski in industrijalni komisar, je določen, da sprejme državne u-radnike. Predsednik Wilson je sprejel odbor za poameričanjenje tuze-jemcev, ki ga je imenoval mr. Lane, tajnik za notranje zadeve, da pripravi sredstva za poduk a-nalfabetov in da se tujezcmci in njih potomci bolj poslužujejo nn gleščine v domačem krogu. V ta namen nameravajo ustanoviti šole, v katerih bodo učili čitanjo, pisanje in računstvo, osnovne nauke angleške slovnice in elementarni poduk o državljanstvu, da se tujezemci bolj seznanijo z republikansko formo vlade v Združenih državah. Komisija, sestojeca iz Chestcr Hardinga, governerja panamskega prekopnega pasu, Frank Fe-uilla, državnega pravdnika v pre-kopnem pasu, in polkovniko Ge-orge F. Sandersa je pričela z zaslišanji, da dožene, kdo je odgovoren za volilne sleparije v Panami, ki so provzročile intervencijo Združenih držav, ko je predsednik odložil volitve s posebnim dekretom. Štirideset holandskih ladij, ki nosijo do sto tisoč ton iu so zasidrane v pristanih Holandske Vzhodne Indije, pripelje morda sladkor in drugo blago v Združene države. Če pripeljejo ladje blago v Združene države, jim bodo dovolili, da naloŽe blago, ki ga potrebujejo doma. Modificiran odlok, ki ga je iz e , # dal mehiški predsednik Carranza z ozirom na oljni davek, je odvrnil krizo med mehiško vlado, zavezniki in Zedinjeniuii državami. Car ranza je že 12. avgusta črtal odlok, ki ga je bil izdal dne 31, ju lija radi nerazvitih oljnih zemljišč. Kurivfti upravitelj je izdal od redbo, s katero dovoljuje, da dobe tovarnarji, ki izdelujejo cement za nevojno relo, le 75 odstotkov premoga od količine Na potu v Chicago je zračna eskadra, obstoječa iz desetih letal, ki napravi polet preko srednjeza padi^i držav in ga konča v Chi-cagn. .... Obiskovalci vojne razstave v Orant Parku bodo imeli priliko, da vidijo, kaj bi se zgodilo mestu, če bi bilo hkratu napadeno iz zračnih višav, z morja in na suhem. Po programu prileti nad mesto tudi zračna ladja iz nekega vzhodnega mesta. Ladja bo veda oborožena. V parku bo tudi ameriška baterija in ameriški top-ničarji. Poljska krona. Nemčija in Avstrija nič kaj radi ne priznata, da imata kljub vsej zunanji slogi spore med seboj. Moralna sila centralnih držav se je izražala poglavitno v navidezni enotnosti Nemčije in Avstrije, in kadar se začne majati materijalna sila na bojiščih, je razumljivo, da skušajo tembolj ljubosumno vasovati dozdevno moralno moč. Ali vsi nesporazumi se vendar ne dajo meni nič tebi nič zatajiti. In da so med Avstrijo in Nemčijo nasprotja, je že davno znano. Najti jih je v dveh smeteh. , Eno ima bolj ne-oficielen značaj. Avstrijski narodi »»• ™*rajo zveze z Nemčijo, ki ue pomeni v bistvu nič druzega, kakor da niso podložili le svojemu cesarju, ampak povrh še nemškemu kajzerju. V vladajoči politiki dualne monarhije ni prišlo to nasprotje do veljave, kajti tekom vojne se je zveza med Nemčijo in Avstrijo v vsakem oziru še bolj utrdila in avstrijskim narodom je bilo obljubljeno, da postane še tesnejša, (»lavni vzrok te politike je popolna brez-moč uradne Avstrije, ki jo nemški diplomati dobro poznajo. Avstrijski cesar se mora enostavno vdati vsaki zahtevi » gospoda Viljema, ker bi se brez nemškega protektorata vsa habsburška tno -narhija razletela na kose. Ta položaj zna kajzer izrabljati do skrajnosti in Karlu ne ostaja nič druzega kakor ubogati svojega 4'močnega zaveznika" v vseh rečeh, če noče riskirati, da splava vse njegovo cesarsko dostojanstvo po vodi. Toda če se vprega vsaka avstrijska vlada pred kajzerjev voz, poganja protinemška politika tem močnejše korenine med narodi, iu prav habsbur-ško-hohcnzollernska zveza je eden najmočnejših motivov revolucionarnega razpoloženja v Avstriji, ker vedo narodi, da je izpolnitev njihovih opravičenih želja v okvirju monarhije, nad katero drži nemško kajzerstvo svojo roko, nemogoček Drugo nasprotje med obema monarhijama je pa bolj oficielnega značaja in se tiče poglavitno interesov habsburške fami I je. Kari prenaša Viljemovo nadvlado, ker jo mora, toda s teni ni rečeno, da jo preiSiša rad. Tudi njemu se sanja o tem, da bi bil velik vladar, kar pa ne more biti, dokler je igrača v kajzerjevih rokah. Tudi on je podedoval hrepenenje habsburške dinastije, ki je bila nekoč najmogočnejša v Evropi in bi zopet rada dosegla stari sijaj, četudi na drugi strani kakor v preteklosti. Proti Balkanu in proti vzhodu so bile že davno obrnjene njene oči. In ko je sporazumno s Hohenzollerni izzvala sedanjo vojno, je upala ,da si bosta obe dinastiji delili plen. Toda v dosedanjem poteku jo je nada preva-rila na vseh koncih in krajih. Ogromen rop se je izvršil na evropskem vzhodu, toda kar se je dalo pograbiti je vse pograbila Nemčija, ki obenem izteza kremplje dalje preko vse Rusije proti Paci-fičnetn oceami. Avstrija Je dobila neznaten košček Rum uni je, s čimer je bila ta dežela sicer okra-dena, ali ne da bi se s tem povečala moč dualne monarhije in habsburške dinastije. Monarhi znajo gledati na ta svet le z današnjimi očmi. Ogromne izpremembe, ki se pripravljajo v tekoči krvavi zgodovini in ki podajo Življenju človeštva popolnoma nov pomen, so jim neznane in nerazumljive. Bilo bi tudi povsem neplodno delo, če bi se kdo s predavanji in dokazi trudil, da jim dopove, kaj pomeni in kaj zahteva drameči se demokratični duh. Z monarhističnega stališča je umevno, da vidi gospod Kari tem večje padanje svojega ugleda in svoje sile, čim bolj se množi hohenzollernska. moč. Da bi se grozeča razlika kolikor toliko iz -ravnala, želi Habsburžan tudi povišanje svojega trona in ustvarjenje vpliva, katerega sedaj nima. Avstrijski astrologi so čitali izpolnitev teh želja na poljskem nebu. Bilo je nekoliko argumentov, na katere se je moglo opirati habsburško upanje. Začetkom vojne so Poljaki smatrali Rusijo za svojo najnevarnejšo sovražnico. Sami niso imeli toliko moči, da bi se bili postavijri zoper vse svoje nasprotnike; niti za revolucijo zoper carizem ni zadostovala njih lastna moč. Storili so torej, kar se jim je v sili zdelo če že ne pozitivno najboljše, pa vsaj najmanjše zlo. Postavili so se na stran centralnih sil, da bi z njih pomočjo osvobodili za enkrat vsaj rusko Poljsko. Nemčija in Avstrija sta bili radodarni z lepimi besedami, iz katerih so optimisti med Poljaki črpali celo upanje, da dobi obnovljena Poljska od Hobenzollernov in llabs - Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada preselila svojo novčaruo iz Nižninovgoroda v Je-katerinograd. Iz Stockholma poročajo: Nemški agent je v Stockholniu govore, da so Nemci zapustili Moskvo, ne zato, da bi se bali ,pač pa zato,ker so prepričani, da pade boljševiška vlada v najkrajšem času. Po mnenju teh agentov nasledi boljševike vlada socialnih revolucionai^ev pod vodstvom Černova, ki bo menda takoj sklical ustavodajno skupščino in Nemčija jo bo priznala. V Petrogradu vlada najhujši terorizem. Od začetka avgusta je bilo tam aretiranih najmanj 30,000 oseb, med katerimi je veliko število armadnih častnikov in državljanov iz srednjih slojev. Iz Amsterdama poročajo: Boljševiško glasilo "Pravda" piše — kakor javljajo iz Berlina — da bo sovjetska vlada prisiljena napovedati vojno en-tenti. Sovjetski uradniki so izdali apel na ljudstvo, povdarjajoči, da je sovjetska republika v nevarnosti. Vlada Rusiji danes nemogoča, ker nima v daljavi nihče jasnega pregleda — ne kar se tiče ondotnega splošnega položaja, ne kar se tiče posameznih dogodkov. Naglašali smo že večkrat, da je bore malo poročil iz Rusije in o Rusiji zanesljivih. Tisočera protislovja v brrsojavih, ki jih vsak misle-*i čitatelj lahko opazuje, dokazujejo, da je tako. JTideti je sicer prav lepo, če piše kdo o ruskih razmerah tako avtoritativno, kakor da so mu zn.i-ne vse podrobnosti in kakor da je vsak dvom o njegovem znanju izključen. Toda ta samozavest ne koristi nič, ako ni me dovoljne podlage. Te pa ne more imeti nihče, ako ne živi trajno v Rusiji, kjer bi mogel dannadan direktno opazovati naglo se menjajoče dogodke, in Se tedaj je dvomljivo, če bi si mogel vsled pomanjkljivosti dobrih zvez v ogromni državi in vpričo strankarskih nasprotij, ki barvajo tudi domača poročila, napraviti popolnoma jasno sliko. Difinitivna sodba mora biti na vsak način prepuščena bodočnosti, in nobena sramota ne bo. če bo kdo po poznejših boljših poročilih morel izpremeniti svoje mnenje. Za sedaj je mogoč" le bolj ugibati, zanašaje se na to. kar se da iz morja brzojavov in drugih vesti pobrati iz rešeta, Če se vse kolikor mogoče resno in pazno preseje. Rusija je doživela največjo revolucijo, kar jih pozna svetovna zgodovina, in nobenega dvoma ni, da je bila ta revolucija absolutno potrehnu. Predvsem je bila potrebna, ker je bils neizogih-na. Potreb ne ustvarja toliko naša volja, kolikor rasmere. In razmere so g»ale Rusijo tako nevzdržljivo v revolucijo, kakor žene sila teže plaz v dolino. Etično je bila revolucija potrebna. je izvršila stara eksekutiva naprsni članstvu, medtem ko nas sedaj bolj zanima vedeti, kaj je storila s ozirom na to pereče vprašanje nova eksekutiva. Da ni bila konferenca kompetentna reševati to vprašanje, vemo. Poglejmo sedaj, kaj je storila nova eksekutiva, ki je bila zato kompetentua. • Po novi obliki sestoji eksekutiva iz petnajstih članov, katere izvoli članstvo v petih okrajih Ze-dinjenih držav. Vsak okraj izvoli tri člane, skupaj torej 15 članov. Namen te preuredbe je bil, da dobi članstvo proporcionalno zastopstvo v ekse-kutivi. Vzlie temu je bilo navzočih le devet članov ; kouiaj kvorum. Iz kratke formalne razprave, ki jo je sprožil en član manjšinjskegs nazora takoj, ko je bila naznanjena seja sklepčna, je bilo razvidno, da vlada glede na vojno stališče dvoje mnenje. To seveda ne pomeni, da je vladalo pri večini enotno mnenje, kajti tudi med njo samo so obstajale manjše ali večje razlike v detajlih. l>alj-še razprave so dokazale, da je bilo izmed devetih članov sedem trdovratno zato, da se o vojnem stališču sploh ne govori, medtem ko sta dva člana vztrajala pri tem, da je treba, preden se začne z drugimi zadevami, vedeti, kakšno stališče bo imela v bodoče stranka z ozirom na vojno, ker so razni proteati dokazali, da ni dosedanje stališče več po-rabno. S tega stališča — tako mnenje sta zasi«<-pala ta dva — bo šele mogoče prirejati druge pro * glase za kampanjo in drugo. Toda manjšina ni dosegla zaželjenega uspeha in predlog enega člana večine, da gre odbor takoj na delo za prireditev načrta platforme za jesensko kampanjo, je bil sprejet, nakar sta se člana, zastopajoča manjšinsko mnenje, odstranila s seje. Za podlago kampanjski platformi je bilo predloženo nato stališče medzavozniških sociali -stov, sprejeto na konferenci v Londonu 1918, katero naj se prikroji tako, da bi ustrezalo političnim razmeram Amerike. To je sprejela večina brez vsakega ugovora. Načrt, dasi je bil pozneje v marsičem spre-menjeu, podaja vendar barvo, kakor da priznava stranka sedaj vojno kot faktor, s katerim je treba računati, če se hoče, da bo imela stranka vpliv na mirovne pogoje, obsežene v izjavi medzavezniških socialistov. Morda je eksekutiva pod plaščem te izjave izvršila tisto retirado, ki bi bila sicer lahko poniževalna. Morda! Tako bi človek, ki je čital izjavo medzavezniških socialistov in soglašanje ameriške socialistične stranke, sklepal. Toda vzlie temu je previdnost na mestu. V platformi, ki jo je sprejela večina eksekutive z ozirom na odstavek, ki se nanaša na to soglašanje, se glasi, da se ameriška socialistična stranka, — kar se tiče mirovnih pogojev, — v spolsnem strinja • proglasom medza vesniških socialistov na konferenci v Londonu 1918," itd. V splošnem torej! Ta aplošnoet ps se lahko tolmači, ako se hoče, na več načinov in lahko tudi tako, da jc ameriška socialistična stranka pač za vse to, kar se v splošnem navaja v izjavi, s pridržkom, da se odreka priznavati vojno kot nosite-Ijico tega, kar je navedeno v izjavi — predpostavljeno seveda, če se socialisti zato aktivno za nimajo. Izjava medzavezniških socialistov je dokument za akcijo, za delo, oin ne samo evangelij. To so člani eksekutive gotovo vedeli. Da li pre -vzame socialistična stranka z osvojitvijo te izjave tudi akcijo, ki je v zvezi z izjavo, se mi zdi, je ostalo nejasno. Po platformi za jesensko kampanjo, kjer je ta izjava vključena, bi človek sklepal, da prevzame vse;toda vzlie temu ae vsiljujejo Človeku dvomi: ali se v tem, ko izjavlja straka, da "splošuo soglaša " z izjavo medzavefuiških socialistov, ne skrivajo kakšni postranski politični nameni, in ali ne pomeni ta "splošnost" lahko izjemo za aktivnost, o kateri molči, da ji je na ta način laglje kazati dvojno lice; to je, da se po eni strani kaže, kakor da je s tem st. louiško stališče odpravljeno, po drugi strani pa da zavzema še zanaprej negativno stališče.. Če se stranka odreka pozitivnemu delu, ki je v zvezi z omenjeno izjavo, tedaj je jasno, da želi ustreči eni in drugi struji ne z načelnega stališča, ampak ker to zahtevajo interesi politične kampanje v jeseni. To stališče pa ne more zadovoljiti ne tistih, ki so soglašali s st. louiško resolucijo, niti onih, ki so bili proti njej od začetka. V interesu načel — in ne v interesu kakšne jesenske kampanje — je torej pričakovati od stranke, da pojasni članstvu, ali vključuje v izjavo medzavezniških socialistov tudi aktivno delo, kakor ga razumejo socialisti, ki so sprejeli in podpisali na konfcrenci v Londonu ta dokument, Ako ne poda stranka tega pojasnila, tedaj lahko smatra vsak ?tan vojno vprašanje za privatno zadevo posameznika, o kateri nima stranka nobenega pravnega relta. To pa pomeni nadaljevanje m po-množitev moralne krize, v kateri se stranka nahaja. Ako se hoče stranka rešiti te krize, tedaj mora njeno vodstvo podati članstvu, ko pride zadeva na splošno glasoven je,ako sploh pride, jasUo in odkrito besedo, kako naj se tolmači "splošno soglašanje" z izjavo medzavezniških socialistov. Posebno vsžno bo to za slovensko in srbsko sekcijo, ki imata glede tega stališča pri stranki svoje ugovore. Drskar. i ... ' ,.1*3331 Socializem v teoriji in praksi. ker je bila stara Rusija nesposobna za življenje in razvoj in se je mogla preporoditi le v ognju revolucije. Da ni mogel biti ta prevrat drugačen kakor krvav, so pa zopet povzročile raziuc-t*e. Zelo lepo bi bilo, če bi se to, kar je zastarelo in preživelo, prostovoljno in inirno umaknilo no vemu in bi to, kar je za življenje sposobno, enako mimo stopilo na njegovo mesto. Ampak zgodovina človeštva se ne vrši tako, kakor se izmenjavajo straže ob določenih urah, temveč je neprekinjena vrsta bojev, ki ne morejo biti drugič ni kakor krvavi in včasi grozni, dokler ne stoji ves svet na taki podlagi, na kateri bi mogli odločevati idejni boji samo brez brutalne sile. Ko je bila revolucija gotova š svojim prv)m delom, z odstranitvijo carizma, so se pričeli boji v njenih lastnih vrstah. Konservativni elenitai H so se hoteli zadovoljiti t tzpirmembo vladen najkonservativnejši med njimi niso želeli niti 'fte-finitivne odstranitve monarhije, ampak so hoteli le ns mesto enega carja postaviti druzega, ki bi bil po njihovem mnenju misleč na usodo svojega prehodnika 44 konstitucionalno" vladal. V resnici ne bi bilo s tem nič pridobljeno, ker ni življenje držav in narodov odvisno od posameznih oseb, temveč od sistemov. Hlementi, ki so hoteli, da bi ostalo večalimanj vse pri starem in ki so deloma hoteli vzdržati celo imperialistične cilje, so bili kmalu odstranjeni. Vodstvo državnih poslov so dobili socialisti v roke, dasi je bila meščanskim elementom kot manjšini priznana beseda. . Ni pa trajalo dolgo, da je nastal boj v socialističnih vrstah samih. To ni bil boj za načela, ampak za taktiko. Da se imenuje v Rusiji marsikdo socialist, ki nima socialističnih ciljev, ni velikega pomena; to se najde tudi drugod. Glavni boji se ne odigravajo na tej črti, ampak med radikalnim nazorom boljševikov in zmernim drugih socialistov. Obema strujema je socializem končni cilj; toda medtem ko se boljševikom mudi, mislijo drugi, da je previdnost bolj potrebna od naglice. Po nazorih boljševikov niso splošne razmere v deželi tako važne kakor odločna, nekonipio-mrsna volja voditeljev; np more se čakati, da postanejo mase socialistične, ampak dovolj je, da je stranka, ki ima administracijo v rokah taka in da je dovolj eneVčna, ker potegne tedaj la h ko mase za seboj. Nasprotniki pa mislijo, da ne more socializem zmagati z nezrelo maso in da ne vodi taka metoda v socializem, temveč v anarhijo. O poštenih namenih boljševikov ne dvomimo. Zdi se pa, da so se s svojo taktiko zelo zara-čunali, kajti kolikor je mogoče presoditi položaj v Rusiji, je sedanji način ondotnega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja vsemu bolj podoben, kakor socializmu. Če odbijemo vse, kar se lahko smatra za izmišljeno ali za pretirano, ostane vendar slika, ki ne dela radostnega stika. Seveda bi bilo krivično zahtevati od boljševikov, da bi približno tekom pol leta napravili iz Rusije vzorno deželo. Druge revolucije, ki niso segale tako v globo-Čino razmer, so zahtevale mnogo več časa, preden je življenje postalo normalno. In če bi vladala na Ruskem katerakoli druga stranka namesto boljševikov, bi bilo v deželi tudi dovolj nereda. Toda zdi se, da so holjševiki, sklicujoči se na demokratično načelo, izročili preveč reči nesposobnim rokam, le zato, ker se izdajajo lastniki teh rok za njihove pristaše, in da so s tem omogočili stanje, ki je v marsikaterem oziru res podobno anarhističnemu, medtem ko se nič ne ozirajo na demokratično načelo, kjer morejo le z brahialno silo izvesti svoje načrte. Kar je pri eksperimentu, ki ga izvajajo holjševiki z Rusijo, doživelo največji polom, je menda teorija o uspešnosti mas brez obzira na njih kvalifikacijo. (lotovo je, da ne more socializem nikjer na svetu zmagati brez mase. Ampak medtem ko so po boljševiških nazorih mase le pomožne čete, izvršujoče načrte socialističnih voditeljev in socialističnih organizacij, so po našem mnenju te mase šele tedaj sposobne za resnično socialistično delo. kadar so same socialistične. Socializma ne inore uresničiti socialistična manjšina med večaii-manj nezavedno maso, ampak le resnična socialistična večina. Holjševiki imenujejo rusko republiko socialistično. Ta naslov se .nam pa zdi zelo neopravičen, ker ne moremo spoznati, kaj je v l¿eniuovi državi pravzaprav socialistično razun njenih vladarjev. V svojih ofieielnih spisih govore boljše-viki radi o republiki in vladi revnih delavcev in kmetov. Prav to je zelo značilno za napako v njihovih pojmih. 44 Revni delavci in kmetje" niso nobeno potrdilo socializma. Vpraša se, koliko je med temi 44revnimi delavci in kmeti" »oc¿alistov ; Če jih ni dovolj, tedaj ni pričakovati, da bodo delali socialistično, ampak nadvse je verjetno, da bodo ravnali ravno narobe. Slovenski, hrvaški, nemški kmetje so bili včasi tudi revoluvio-narji; nikomur pa menda ne pride na misel, da so bili tijil) nameni socialistični. In tako je pač tudi z 44revnimi ruskimi kmeti," katerim ni mogel noben'sveti duh čez noč vdihniti socialističnega znanja, ¿inpak postopajo po svojih instinktivnih nagonih in po tem, kar se jim zdi, da jim je koristno, četudi v resnici ni. Zameriti lie more nihče ^oljševikom, da niso socialistično rešili agrarnega vprašanja. To bi ;»ila nemogoča reč. Vse poljedelstvo je bilo v Rusiji tako zanemarjeno, da bi se človek zjokal. O intenzivnem obdelovanju zemlje ni bilo govora ; skoraj vse gospodarstvo jČ bilo ekstenzivno. Kako naj bi tudi bilo drugače, ko se jc večina zemlje še obdelovala z lesenim plugom in bi se bili ljudje držali za glavo, če bi bili videli poljedelske stroje napreduega ameriškega farmarja pri delu? V mnogih krajih niso ljudje vedeli, čemu je dober gnoj, pa so ga vozili v vodo. Res da je večini kmečkega ljudstva p|}manjkovalo zemlje /a obdelovanje; ampak to je bil le en del agrarnega vprašanja, ki še davno ni rešeno s teni, ds se razdele veleposestv a. Izprpmenitev kmečkih proletareev v male ali srednje posestnike pa gotovo ni socializem. Z razdelitvijo zemlje je teni kmetom svet podan v lastnino; sotfalizeni na pozna le skupno, družabno last zemlje, ki je naj-poglavitnejše produktivno sredstvo, in kdor jo 4 obdeluje, jo more dobiti le v posest za toliko časa. dokler jo resnično obdeluje. S tako socialistično posestjo ni spojem pravica prostega razpolaganja ; kmet v socialistični družbi ne more prodati zemlje, ne more je dajati v najem, ne more jc zapustiti dedičem. Ako jo neha obdelovati ali jo zanemarja ali umre. razpolaga družba zopet z njo v splošnem interesu. _ Ob razmerah, kakršne so bile v Rusiji, bi bilo zaman pričakovati tako ali podobno rešitev, ker je nemogoča. Holjševiki ali pa menjševiki ali pa socialni revolucionarji bi bili morali izpolniti staro zahtevo kmetov :Dsti jim zemlje. Da so holjševiki to storili, se jim ne more očitati. Tods absurdno je govoriti, da so vpeljali socializem na kmetih, medtem ko so le ugodili sebičnosti mu-žikov, človeško razumljivi sebičnosti, ali vendar sebičnosti, ki se ne ozira na splošne, temveč le na svoje najbližje interese. Če pride enkrat res do socialističnega reševanja agrarnega vprašanja, se bo šele pokazalo, koliko moči ima ta sebičnost in kako malo socializma jc v glavah teh novih kmetov. Tudi industrijskega vprašanja niso boljseviki rešili socialistično, ker ga tudi niso mogli. Tudi pod njihovo vlado.ni industrija državna last in 44ljudski komisarji" je ne morejo ne odkupiti, ne konfiscirati, ker nimajo dovolj sposobnih elementov za centralno upravo, v posameznih podjetjih pa tudi ni dovolj ljudi za dobro vodstro. Tudi to ni očitanje. Od nikogar se ne more zahtevati, kar je nemogoče. Lahko se jim pa zameri, da govore neprenehoma o socializmu, katerega ni. 7, jezikom je povsod lahko radikalizirati, V dejanju je stvar drugačna. Holjševiki ue morejo storiti v socialnem oziru nič druzega, kakor to, kar bi storili tudi menjševiki: Uvajati reforme iu z njimi stopujevaje pripravljati tla za faktično socializiranje. Toda holjševiki so najbolj očitali menjševi-kom in socialnim revolucionarjem, da hočejo pripustiti sodelovanje meščanskih elementov, Zaradi tega so izvišili svojo revolucijo. Resnica je, da bi bilo sodelovanje gotovega dela buržvazsje zelo potrebno, kajti z ozirom ua zaostalo izobrazbo na Ruskem ima gotovo znanje le meščanstvo, a pri mnogih rečeh je to znanje zelo potrebno. Socialistično načflo zahteva enake pravice za enake dolžnosti. Preden more socializem prevzemati industrij«, mora industrija eksistirati ; Rusija je ui-ma dovolj za svoje potrebe, torej bi jo bilo treba ustvariti. A dokler ninu*,df)Aiv*tvo dovolj izkušnje v tem, more le tisti ustanavljati in voditi industrije, kdor razume stvar. Pomnožiti industrijo v deželi je naloga tistih, ki imajo dovolj sposobnosti za to, predvsem torej naloga meščanskih elementov. Da more socializem kdaj prevzeti industrijo, mora ta obstajati; kapitalizem mora dovršiti svojo nalogo, preden more socializem izvršiti svojo. A če je potrebno sodelovanje meščanskih elementov, če jim je torej naložena gotova dolžnost, jim je treba tudi priznati gotove pravice. To je bila opravičba za sodelovanje nekaterih zastopnikov buržvazije pri vladi. Zahtevale so to razmere, po katerih se morajo ravnati tudi socialisti, ki niso odgovorni zanje. Vse to so holjševiki odklonili in preklinjali kot greh zoper 44čisti radikalizem," in posledica je. da ne vodi industrije buržvazija, ker je spo-dena, ne delavci, ker je ne znajo voditi, in kot rezultat tega je industrija na psu. K na ko je s prometom, z izmenjavo blaga, z živilsko preskrbo itd. Kjer bi bilo treba graditi, ustvarjati, organizirati, se kaže nesposobnost in propadanje. Soodločevanje socialistov, dokler niso prehod-niki socializma obavili svojega dela, bi bilo lahko preprečilo reakcijo, ščitilo delavstvo, pripravljalo tla socializmu, vzgajalo ljudstvo za socializem; vlada 'ubogih delavcev in kmetov-', torej ne vlada socialistov, je razdrla, kar je bilo potrebno razbitja, pa tudi tisto, kar jc bilo potrebno za bodočnost. Povzročila je zmedo y produkciji in distribuciji, dočim bi socializem moral oboje organizirati. Vrgla je v pomanjkanje tiste, ki se jim je bolje godilo, ni pa dvignila iz bede tistih, ki so že bili v njej. Socialistična republika! Beseda je skoraj blas-femija. Kajti če bi bila ruska republika res so-cialistična, ne bi mogel Čičerin vsak hip pisati o revnih delavcih in kmetih. Socializem ima vendar nalogo, da odpravi revščino. Toda holjševiki bi bili morali vedeti, da se to ne da storiti v kratkem času, pa tudi da niso 44revni delavci iu kmetje" sposobni za tako nalogo, temveč da morajo iz njih prej postati socialisti. Ker niso imeli takih sposobnosti, takih naravnost nadzemeljskih moči, ,ie bila neopravičena njih revolucija, kjer bi bili s kritičnim sodelovanjem lahko dosegli stokrat več. Kako se ne izsiljuje socialna revolucija, se bodo torej socialisti lahko naučili od boljševikov. i Iz London s poročajo: Stavka sprevodnic žensk, ki opravljajo službo na omnibusih in pouličnih ter poduličnih železniških črtah, še ni končana. fttrajkaricam se je pridruiilo večje število sprevodnic podulične železnice. Vseh Žensk na štrajku je 14,000.__ Iz Pariza poročajo: Iz pisem, ki so jih našli Francozi pri nemških" vjetnikih, je prišla ns dan vest o veliki eksploziji v Kruppovih tovarnah za topove v Kssenu, ki se je pripetila meseca junija. 6000 delavcev je bilo ubitih in ranjenih. Avstrija pred sedanjo vojno. Ki dolgd trajalo, pa je avstrijski ministrski predsednik Stuergkh vpeljal komisariat tudi na Češkem, kjer je razpustil deželni odbor, dasi tega ni najti nikjer v ustavi. In ko je ijbruhnila vojna, je bila Češka še vedno pod komisariatoiu. Splošno v Avstriji ui bilo veliko bolje. Parlament je pošiljal ministrski predsednik domu, kad a I* se mu je »ljubilo in na počitnicah ga je puščal, dokler se je ujeuiu ljubilo. Skliceval gu je ic tedaj, kadar je hotel zahtevati nove davke ali pa več rekrutov. Na Ogrskem je pa besnel blatni grof Tiasa Piata. Kot predsednik parlameuta je poteptal poslovnik, potem je postal ministrski predsednik in izsilil s pomočjo korumpirane, z denarjem in bajoneti izvoljene večine celo vrsto nazadnjaških zakonov, v državni zbor je pripeljal posebno vojaško gardo in z njo metal opozicionalne poslance iz parlamenta, proti ljudstvu pa je ob vsaki priliki mobiliziral iufanterijo, artilerijo in kaValerijo po vseh budimpeštanskih ulicah. Tako je absolutizem razširjal svoje Črne prste po vseh deželah iu se znašal nad vsemi narodi. NEOZDRAVLJIVA SLEPOST. Očitno je, da je imela Avstrija doma za desetletje dovolj dela, če bi bila hotela urediti svo- * je razmere in dati svojim narodom količkaj prijeten dom. Zaradi tega bi bila morala z vsemi močmi skrbeti za mir iu za dobro razmerje z vsemi sosednimi državami. Ali ker je to narekoval zdravi razum, se ni smelo zgoditi tako. Provokacije so neprenehoma sledile; ko je izbruhnila balkanska vojna, je pa postala avstrijska oficielna politika naravnost pustolovska in zločinska. Že takrat je spravljal Berchtold Avstrijo in vso Evropo neprenehoma v nevarnost vojne. Hujskači so žvenketali z orožjem nočindan in bil • je skoraj čudež, da se je takrat preprečilo svetovno klanje. Nepristranska zgodovina mora priznati, da je bila v tistih časih vsa diplomacija previdnejša, treinejša in pepustIjivejša od avstrijske. Nikakor ni mogoče zatajiti, da je dunajska klika tiste mesece od dne do dne iskala razloge za provokacije in če jih ni bile izlepa, jih je tudi iz trte izvijala in izmišljala cele krvave romane. * Avstrijski narodi so tedaj preživeli mobilizacijo, cele mesece so imeli {tod seboj smodnik in od vseh strani so frčale iskre, po končani vojni pa jih je zadela grozna industrijska kriza, spojena z vsestransko brezposelnostjo in bedo, ol kateri še do sedanje vojne niso okrevali. OB BALKANSKI VOJNI. Ko je izbruhnila balkanska vojna, je Avstrija enako drugim velesilam izjavila, da ostane ne -vtralnu. Obenem pa je grof Bercktoid nagiašaL načelo, ^ia se mora na Balkanu ohraniti " status quo", to se pravi, da se meje balkanskih držav ne smejo premakniti, pa naj bo izid vojne kakršenkoli. Diplomatični jezik je vedno zasukan in logika visoke politike je vedno v nasprotju z navadnim človeškim razumom. Tudi Berchtoldove izjave so_ bile vedno take. Po vsem svetu in v vseh časih se je razlagala nevtralnost tako, da se nevtralna sila ne vmešava v spore drugih. Če pravi torej Avstrija, da je nevtralna, pomeni to za navadnega človeka, da ji ni nič mar, kako se drugi stepo in kaj da nastane iz tega. Avstrija ne bo pomagala ne enemu ne drugemu, naj opravijo med sabo, kakor hočejo in morejo — to bi bila nevtralnost. S tem se pa ne da spojiti načelo, da mora po vojni ostati vse, kakor je. 'Kako pa je mogla Berchtoldova politika vendar spojiti ta ijasprotja? Pred vsem ni oficijelna Avstrija nikdar resno mislila na nevtralnost. Na Dunaju se jim je vedno nekaj sanjalo o avstrijskih interesih na Balkanu, ki jih mrfrajo varovati. - • Ne da se poreči, da ima Avstrija tam doli res interese. Kolikor toliko se je v Avstriji začela razvijati industrija, Ui potrebuje trga. In ker ne more habsburška monarhija misliti na to, da bi postala kolonijalna, država ter naropala kaj zemlje po tujih delih svet s, kjer so že drugi večinoma pokradli, kar je bilo mogoče, je morala iskati tržišča za svoje izdelke v bližini. Z zapadom in severom ni bilo veliko računati. Tam imajo sami več industrije kakor Avstrija. Balkan pa je bil odprt. Vse balkanske dežele so še pretežno agrarne. Svoje industrije imajo le malo. Avstro-Ogrska pa jim je najbližja soseda. Tudi zanje bi bilo ugodneje kupovati potrebščine v bližini, kakor pa v daljavi. Tako so bili pravzaprav* avstrijski in balkanski interesi enaki. Se bolj so jih izenačevale agrarne razmere. Avstriji primanjkuje poljedelskih produktov, živine, meaa, pšenice i. t. d. In pitano živino najboljšega plemena prodajajo veliki živo-rejci še v tujino; zakaj njih patriotizem ne privošči domačemu prebivalstvu koščka dobrega mesa, temveč zahteva le velike profite. Na drugi strani morajo balkanske dežele prodajati živino in poljske pridelke. To je vir njihovih dohodkov, in ta mora ostati odprt, zlasti če naj kupujejo industrijsko blago. Interesi Avstrije in balkanskih držav bi se torej zelo lahko dali spraviti v sklad. Avstrija naj bi omogočila zadnjim izvoz živine in pšenice, Bal-kanei pa bi lahko kupovali avstrgske izdelke. Obema bi bilo ustreženo, posebno pa avstrijskemu ljudstvu, ki bi na eni strani prišlo do cenejšega mesa, na drugi pa bi dobilo dela v industriji. . Resnica j* torej, da je Avstrija potrebovala dobre razmere z balkanskimi deželami prav tako kakor te z Avstrijo. Vre vzet no napihovanje dunajskih državnikov je bilo smešno. Kakšno politiko bi morala voditi Avstrija, so pa te razmere prav jasno k asa le: *r Mir in prijateljstvo z balkanskimi državami! LJUDSKI INTERESI V AVSTRIJI. Socislns demokracija vseh avstrijskih narodov se je vedno bojevala sa tako politiko. In na njeni strani je bilo vse zavedno prebivalstvo. Potrebo take politike je nadvse jasno kazala stalno naraščajoča draginja. Na svetu ui industri-jaftie dežele, v kateri bi delavsko ljudstvo uživalo tako malo mesa kakor v Avstriji. Medtem ko prihaja na Angleškem meso po dvakrat do trikrat na dan na mizo, in sicer v izdatnejših poreijah, je za avstrijskega delavca košček govedine ali svinjine praznična jed. Uvozu umna so se upirali veleposestniki v Avstriji in na Ogrskem. In medtem, ko je ljudstvo zahtevalo, naj se odpro meje, so se dali njegovi meščanski poslanci v parlamentu ugnati v kozji rog od agrarcev, katere je protežirala vlada. Najklavrnejšo komedijo so odigrali takrat, ko je šlo sa uvo« ohlajenega argentinskega in sploh prekomorskega mesa. Ob prvem poizkusu se je to meso prodajalo po štirideset do šestdeset vinarjev pri kilogramu ceneje kakor domače. Stalnemu uvažanju je nasprotovala ogrska vlada, , zaščit niča grofovskili oderuhov. Socialna demokracija je v svojih časopisih, v javnosti in v parlamentu jasno dokazovala, da je aprovizacija z živili čisto notranja zadeva Avstrije, v katero se nima Ogrska prav nič vmešavati, posebno zato ne, ker se uvaŽauo meso nikjer ne bo dotekiiilo ogrskih tal. Prignani juristi so priznavali pravilnost socialno demokratičnega stališča. Po vsej državi so bili nešteti shodi; po vs#li mestih je ljudstvo prirejalo velikanske demonstracije. Meščanske ženske organizacije so sledile primeru socialne demokracije. Ces. hi kr. uradniki so na svojih zborovanjih zahtevali odpomoč proti draginji. Gibanje je bilo tako silno, da so se meščanski poslanci zbali za svoje mandate. V parlamentu je prišlo do ostrih bojev. In tedsj se je zgodilo to-le: i V gospodarskem odseku je velika večina meščanskih poslancev glasovala s socialnimi demo • krati, da ima Avstrija brez ogrskega dovoljenja pravico uvažati meso. Drugo jutro, še preden je minilo 24 ur, je stopil ministrski predse,dnik mednje In zahteval, naj izpreinene svoje mnenje. In junaki so zlezli pod klop, pa glasovali sami proti sebi. Takrat je ministrski predsednik obljubil, da se bo iz balkanskih dežel vpeljavalo več mesa. To je bil že svoj čas obljubil Aehrenthal Srbiji. Boljšega dokaza ne bi bilo treba, kakor je ta, da so bili resnični interesi Srbije in Avstrije euaki. Ali ministrske obljube v Avstriji so pet krav za gtoš. Vršila so se pač pogajanja s Srbijo. Ljudstvo je pričakovalo, kdaj se odpravi ali pa vsaj zniža visoka carina na živino, meso, pšenico, moko in krmo. Konec pa je bil ta, da se je množina mesa, ki ga sme Srbija vpeljevati v Avstrijo, Se znižala. In tako je bila udarjena Srbija; udarjeno je bilo pa tudi avstrijsko ljudstvo, zakaj cene mesa so takoj poskočile. BERCHTOLDOVA NEVTRALNOST. Ako bi bila Avstrija zasledovala pametno politiko na Balkanu, politiko v interesu svojega prebivalstva, politiko, ki bi koristila njeni industriji in njenemu ljudstvu, bi bila za pametne državnike igrača, ohraniti dobre razmere z balkanskimi državami. Enostavno prijateljstvo Avstrije brez vseh imperialističnih muh bi bile vse pozdravile, ker bi jim bilo omogočilo samostojen razvoj in vzelo strah za njih neodvisnost. Večne avstrijske grožnje, njena neodkrit osrč-na politika, rovarenje njenih poslanikov in konzulov jih je moralo plašiti in jih je gonilo v roke Rusije, katerih bi se bile same rade rešile. Neodkritosrčna avstrijska politiku je dajala tudi njeni izjavi o nevtralnosti v času balkanske vojne pravi lažnjivi značaj. Ko je izbruhnila ta vojna, je bila Avstrija, kakor menda tudi ostale velesile, prepričana, da. bo Turčija hitro "gotova s svojimi pritlikavski-mi" nasprotniki. Ker ni po Berehtoldovem mnenju Turčija potrebovala njene pomoči, je lahko dejal, da ostane nevtralna. Špekulacija je bila sledeča: "Srbi, Bolgari, Grki bodo kmalu po vražje tepeni. Tedaj borno predlagali mir in zahtevali status quo. Zakaj Turčija se ne sme povečati. Na Balkanu mora ostati "bolni mož" slab in bolan dokler ne pride primerna prilika, da ga pograbimo in si odpremo pot do Soluna. Pred vsem svetom pa bo imela naša akcija imenitno lice. Nastopali bomo navidezno kot protektorji in varuhi premaganih Balkancev, in oni nam bodo morali biti hvaležni za svojo eksistenco, pa plesati, kakor bomo -mi žvižgali." Podobne misli je Imela tudi Rusija, le da je ona sanjala o potu v Carigrad. Ali dogodki na bojiščih so kakor burja razpršili te fantazije. Namesto lahkih turških zmag je prišlo zmagovito prodiranje zaveznikov, in vse kombinacije Dunaja in Petrograda so se razblinile. V avstrijskem zunanjem ministrstvu so se ustrašili. Če se balkanske države povečajo in utr-de, se ne bo več ,mogoče z njiirti igrati kakor mačka z mišjo. In če pridejo same do Kgejskega morja — gbogoni sanje o Solunu! Takoj se je omajala avstrijska nevtralnost. Očividno so začeli na Dunaju iskati pretvezo za vmešavanje iu za vojno. Pričeli so se tisti zločinski manevri podlih brezvestnežev, katerih ne izbriše avstrijska vojna stranka nikdar iz svoje knjige. UftKOPLJENJB V 8K0PLJEM Ena prvih "velikih" akcij je bila Prochasko-va afera. Prochaska je bil avstrijski konzul v Skop-ljeui. Ko so Srbi zavzeli to meuto, je naenkrat dotlej popolnoma ueiuuiio ime uialopomembnega gospoda vznemirilo vso Evropo. Dunajski časopisi so priuesli fantastične veMti o grozodejstvih, ki so jih Srbi baje počeli v Skopljeui, kjer da so tudi divjaško razsajali v avstrijskem konzulatu iu storili Prochaski strašno zlo. Te vesti so prihajale iz oficioznega vira iz ta-kozvanega "literarnega biroja" v avstrijskem zunanjem miuistrstvu. Zvedelo se ni nič natančnega. Hujakači v m-sedi so rajši prepustili fantaziji prosto polje. I* natolcevanje o groznih rečeh se je ponavljalo. Potem je dobila reč konkretno obliko: Konzul Prochaska je mrtev I Srbi so ga umorili t Ta trditev se ni mogla dolgo vzdržati. Po o-vinkih se je izvedelo, da mož živi. Ali poškodovan je! Srbi so storili Ž njim nekaj st rašnega. Kaj? Kaj! Kaj? Vse je bilo napeto. Srbi od prvega do zadnjega so bili sami barbari, sami hajduki. Bogve, kaj je vse mogoče pričakovati od njih. Polagoma se je razneslo potihem, pa glasneje in glasneje: Srbi so pripravili konzula ob njegovo moštvo! Vzeli so mu moško sposobnost. Krik divjega ogorčenja se je razlegal po Dunaju. Hujskaški listi so zahtevali, naj avstrijska armada nemudoma prekorači Savo in Drino ter eksemplarično kaznuje srbske divjake. Bojno razpoloženje se je umetno podžigalo. V zunanjem ministrstvu pa so pomembno skomizgavali: Hm, natančnega še ne vemo nič. Iz Skoplja na Dunaj pride pismo v dveh dneh; brzojav v eni aH dveh urah. Poseben kurir ' bi bil v štirih ali petih dneh tam in nazaj. Ali — ministrstvo ni moglo izvedeti, ksj je z njegovim konzulom, kakor da je Skoplje na otoku divjakov v Tihem oceanu! Sest tednov je trajala ta gonja, in z njo se je vojna strast tako razvnemala, da so se Že vsi prijatelji miru zbali. Toda Nemčiji ni bila svetovna vojna v tisti dobi po želji; iz Berlina je prišel mrzel curek. In naenkrat so na Dunaju vedeli vso resnico. Konzul Prochaska je bil živ in zdrav; nihče mu ni izpulil zoba, nihče odrezal dlake, kaj še kaj druzega. Komisija, ki je preiskavala zadevo, je prišla do zaključka ,da je Srbija storila neko napako proti mednarodnemu pravu; nikdar pa ni mogla javnost izvedeti, kakšna je bila ta napaka. Ena konrpanija srbskega vojaštva je salutiraia avstrijski zastavi, to je bilo zadostno zadoščenje. Konzul Prochaska pa je bil potem prestavljen v Brazilijo. BALKAN BALKANSKIM NARODOM. i . i i 'Zmage Bolgarov in Srbov v balkanski vojni niso nikogar tako presenetile, kakor oficielno Avstrijo. Na Ballplatzu na Dunaju so popolnoma izgubili glavo, zakaj ta razvoj bojnih operacij je brezobzirno prekrižal vse njih račune. Predvsem je postalo jasno, da je geslo "status quo" izgubilo vso veljavo, zakaj zmagujočim balkanskim državam se ni moglo meni nič tebi nič ukazati, naj se po dobljeni vojni vrnejo za svoje stare meje in naj puste vse, kakor je bilo. Na Dunaju so vedeli, da ne bi s to zahtevo tudi pri ostalih velesilah nič opravili. Kajti zlasti zapadna Evropa je bila zadovoljna, da se vzhodno vprašanje, ki je celo stoletje ugrožalo svetovni mir, na primeren način reši. Stari vojni'zakon pravi: Kar kdo z orožjem pridobi, je njegovo. Res, da je to načelo barbarično in se je podedovalo iz najtemnejših časov krvoloiv nega barbarstva. Ali "civilizirane" države se sasie še vedno ravnajo po tem pravilu, in tudi Avstrija je anektirala Bosno in Hercegovino, ker jo je bila pridobila v. mečem. « Toda vpričo nepričakovanih balkanskih zmag so na Dunaju nenadoma postali moralni, povsem v nasprotju z vsemi svojimi tradicijami. Namesto ne vzdržljivega gesla "status quo" so zapisali prelepo besedo "Balkan balkanskim narodom'' na svojo zastavo. To je bilo navidezno tisto, za kar so se balkanski narodi sami bojevali. Pa vendar ni bilo tisto. Oficielna Avstrija je potrebovala geslo, ki se lepo glasi, da z njim lahko maskira svoje sebične in reakcionarne namene. Javno je zahtevala avtonomijo balkanskih i#hrodov, svojo politiko je pa tako vodila, da bi jih spravila čimbolj v odvisnost od sebe. Poznavalcu avstrijskih razmer se je moralo takoj zazdeti čudno, odkod prihaja naenkrat avstrijski vladi ljubezen do narodne avtonomije. Če bi bila imela količkaj resne volje, bi bila tak eksperiment že davuo lahko poizkusila doma. Saj ima sama celo vrsto narodov, ki so si vsi želeli avtonomijo. Socialna demokracija je neštetokrat izjavila, da se more Avstrija ohraniti le kot država avto- ' uomnih, za skupne interese po svobodni volji ze-dinjenih narodov. Na svojem skupnem strankinem zboru v Brnu leta 1890. je socialna demokracija izdelala in sklenila narodnosten program, ki se je oslanjal na narodno avtonomijo. V državnem zln»ru je socialne demokracija Se v času pete kurije, ko je imela komaj peščico poslancev v parlamentu, zahtevala, naj predloži vlada zakon o narodni avtonomiji. Pozneje je ponavljala zahtevo ob raznih prilikah. Ko je letn 1907. po splošni volilni pravici socialna demokracija prišla s 87 poslanci v državni zbor, je storila razne korake, da se izpremeni avstrijska ustava na podlagi narodne avtonomije. * Naposled je predlagala, naj se ustanovi poseben narodnostni odsek, da zbere ves materijal, ki se nauaša na narodna vprašanja In da reši ta problem. Sodrug Pernerstorfer je bil izvoljen za načelnika tega odseka. Socialisti so teoretično razglaSali iu pojasnjevali narodno vprašanje od vseh strani. Sodru-gi dr. iteuner, dr. Bsuer, Ktbin Kristan so napisali knjige o njem, oni in še drugi so objavili v revijsh in čssopisih neštete članke, ki se tičejo te zahteve. Le avstrijska vlada se ui zgeuila iu ni hotela ničesar slišali o narodni avtonomiji v Avstriji. Kajti njena moč je bila v slabosti narodov. Iz večnih narodnih prepirov je zajemala vodo svojega življenja. Narodni spori so pospeševali njeno nazadnjaštvo. Nacionalni boji so ji dajali pretveze, da je zadrževala socialni razvoj. Iu ta vlada, ki vodi svoje narode stoletja za nos, ki jih ovira v kulturi, ki se upira njihovemu gospodarskemu napredku, ki jih ščuje drugega proti drugemu iu ki jih vse zatira, naj bi bila naenkrat prijateljica avtonomije? Zakaj ua Balkanu, zakaj ne doma? ALBANSKA LJUBEZEN _ * Odgovora na ta vprašauja ni bilo treba dolgo iskati. Avtonomija, s katero je hodila Avstrija na trg Je bila namenjena edinemu, narodu, ki ae v balkanski vojni ni oglasil in ki je ni zahteval, ker — se ni zavedal svoje narodnosti, ker ni bil organiziran kot narod, ker ni nikdar živel ua rodnega Življenja. Avstrija je zahtevala avtonomijo z* Albanijo. O takosvtnih Albancih — sami se imenujejo Skipetare, to se pravi prebivalce pečin — sodijo učenjaki, da so zaduji ostanki nekdanjih Uircev; jezikovno se ločijo v dvoje glavnih narečij, ki se pa dele še na mnogo poddialektov. Njihovo življenje je še popolnoma patriarha lično. Med neštetimi posameznimi plemeni ni druge zveze kakor verska, ki pa ne more preprečiti plemenskega sovraštva. Po večini so mohamedanci; en del pripada rimsko-katoliški, en del pa pravoslavni cerkvi. V mestih, kjer prihajajo Albanci v stik z drugimi narodi, so postali trgovci, nekateri tudi rokodelci. Bavijo se z izdelovanjem raznih turških slaščic, s šivanjem opank, el ^-avljajo nekvalificirana dela. Mnogo Albancev je služilo v turški armadi, nekateri izmed njih so bili najzanesljivejši oprode sultanov. Doma, kjer je kaj rodovitne zemlje, morajo žene obdelavati polje s starinskimi sredstvi in rediti živino. Za moža. pa je edino opravilo z orožjem častno. Roparstvo je med njimi zelo razvito, posetmo v goratih krajih. Posamezna plemena imajo vedno boje med sabo in krvno maščevanje se podeduje od očeta na silni, od sina na vnuka. Turki niso mogli s svojimi postavami nikdar ničesar doseči med Albanci. Davkov niso plačevali nobenih. Vojaške dolžnosti niso priznavali. Orožja si niše dali vzeti. tnrške sodnike se niso zmenili. Pravico so si delsli sami; kdor je imel močnejšo pest, je imel tudi več pravice. Pač pa so zahtevali od turške vlade, da jim daje živine, zlasti ovac ,žita in drugih potrebščin, kadar si jih niso mogli poskrlieti z Vekspc-dicijami" na sejme in trge. S Carigradom so i-meli večne spore in vi*ak hip je tuintani izbruhnila albanska vstaja. Ali nikdar se niso bojevali za resnično svobodo, ampak so bili najzagrizenejši sovražniki vsakega napredka in vsake moderne reforme. Že davno pred balkansko vojuo je Avstrija vzdržavala obširno agitacijo med Albanci in je izdala v ta namen veliko denarja. Ustanovila jim je nekoliko klerikalnih šol in sicer z — italijanskim učnim jezikom. V času balkanske vojne pa je avstrijska ljubezen do Albancev dosegla vrhunec; ustanoviti jim je hotela samostojno državo. No, ta ljubezen je imela prav kalne vire. Avstrija še ni ljubila nobenega naroda na svetu, pa tudi albanskega ne. Z ustanovitvijo nove države je zasledovala le s»'ojc vseskozi egoistične namene. Srbska armada je zmagovito prodirala proti jugu na eno, proti zapadu pa ua drugo starn. Dospela je do Jadranskega morja ter zasedla med drugim tudi DraČ. To je bil za Srbijo največji uspeh; morska obal je zanjo pomenila dejansko neodvisnost. ^ Prav to pa je hotela Avstrija predvsem preprečiti. Da ostane Srbija od nje odvisna, ui smela priti do morja, ki bi ji omogočilo trgovino. Tisti hip, .ko so Srbi razobesili svojo zastavo ob Jadranskem morju, se je v srcu mamke Avstrije zbudila ljubezen do Albanije. In vsa Berchtoldova politika se je koncentrirala v tem, da prepodi Srbe od Jadranskega morja. Srbija se je začela pogajati z velesilami. Hotela je priznati avtonomno Albanijo, le da bi ji ostal sto kilometrov širok pas do morja, tako-zvani koridor. Avstrija je protestirala, češ Srbi-, ja (ti) Jalranskem morju bi njej poslala nevarna. To je bilo tako smešno, da so se hribi majali. Balkanski polotok se ne da raztegniti; najuspešnejša vojna na Balkanu ni mogla Srbije tako povečati, da bi mogle teknovati z veliko Avstrijo. Kje naj bi Srbija vzela denarja a dreadnoughte in križarke? In zavezala se je sploh, da bo vzdrževala le trgovsko luko, katere ne utrdi in da ne bo imeln bojnih ladij. Toda Avstrija je grozila z vojno, če se ne izpolnijo njene zahteve. Velesile so razumele, da bi Iz tega nastala svetovna vojna. Vse so prigo-va rja le Srbiji, tudi Rusija; in Srbija se je vdal« Zapustila je obal. Ded njo in morje so položili Albanijo. V tem ie bil eden glavnih razlogov poznejše druge balkanske vojne, v kateri sta ai stali Srbija in Bolgarska kot sovražnici nasproti. Srbija, odrezana od Jadranskega morja, je gledala, dn pride na drugi strani do velike vode, in ostala je le tista zemlja, ki je bila prej namenjena Bolgarski. .; . jm (Konec prihodnjič.) Stockholma oaa MIh javljajo, da je bolj-^Beviika vlada v Moskvi obelodanila 22 t. ni. o«l-|(>vur na auieriško-japonsko poslanico ruskemu ljudstvu, ki pojasnjuje, sakaj so zavezniki posla-¡j gvoje čete v Sibirijo. Odgovor se glasi: (» • "Ameriška in japonska vlada sta adreairali •»«»danieo ruskemu ljudktvu v zvezi r. izkrcanjem ©boroienih sil na ruski teritorij. Obe vladi Izjav-» u^f^ da »ta se odloČili za oboroženo intervencijo, ker želita pomagati (\hoslovakoni, katerim grozi nevarnost od Nemcev in Avstrijcev. Ruska socialistična, federativna, sovjetska republika izjavlja na to sledeče: Izjava ameriške in japonske vlade ne temelji na resničnih informacijah. Češkoslovaške čete niso v nevarnosti pred Nemci niti pred Avstrijci. Na tleh sovjetske republike se vr-fti boj med rdečo sovjetsko armado delavcev iu kmetov na eni strani in Češkoslovaškimi četami, ki so v zvezi z veleposestniki, burzvazijo in pro-tirevolucionarji na drugi strani. Delavci In kmetje branijo v tej bitki rcvolucijo. katero ugrožu-va protirevolucija, pri kateri sodelujejo tudi Ce-hoslovaki. Sovjetska vlada je prepričana, da nameravajo njeni sovražniki preslepiti proletar-ske elemente ruskega prebivalstva m tem, da jim pripovedujejo, da Nemci in Avstrijci ugrožavajo Cehoslovake. Ako pa napad na sovjetsko republiko res niina drugega namena kakor le pomagati v japonsko-amerlški poslanici, tedaj svetuje sovjetska vlada, da navedeta ameriška in japonska vlada, kaj Želita v tej zadevi. Čičerin." Zadnja številka lista "Lausanne (Jazettte" (Švica) ima na prvi strani velik naslov: "Ali je llindenburg mrtev t" Nato sledi poročilo, da i* llindenburga ustrelil podčastnik na ruski fronti in njegovo truplo so pokopali na majhnem pokopališču v Kaserthulu na Radenskem. Trije vojaki, ki so prišli iz Rusije, so raznesli vest o njegovi smrti —in vlada je vojake takoj poslala nazaj. Čudno je, da je v Nemčiji nihče ne ve, kje je Hindeuburg. Uradna poročila ga nič ne omenjajo in vse naredbe iz nemškega glavnega vojnega stana podpisuje Ludendorff. Iz Tokija poročajo: Japonska vlada je izdala naredbo, da se rekvirirajo vse rižne zaloge. Riž pojde takoj na trg. Obenem je bilo izdano sledeče uradno poročilo o položaju: "V Tokiju, Kobu, Nagi j i in Osaki je bil včeraj mir. V prefekturi Ja-mačina mesta Kofu je množica 4000 oseb napadla prodajalniee in požgala več hiš. Trije policisti, en vojak in trinajst izgrednikov je bilo ranjenih. V Hirošimi je drhal podrla dvajset hiš. Velika mate-rijalna škoda je tudi izvršena v prefekturama Gi-fu in Fukušima in v predmestih Šizuake", Vesti .z dežele pravijo, da so izgredniki požgali mnogo bivališč miljonarjev. Tokijaki guverner je fzdal zapoved, da ne smejo ljudje ponoči iz hiš; obenem je vlada zaprla vsa gledališča, prodajalniee in glavne trge. Minister notranjih zadev Mizuno je izjavil, da so nemiri večjidel ponehali. — Organizacij, posestnikov in časnikarjev v Tokiju je naslovila na vlado oster protest proti cenzuri. Protest pravi, da je vlada napravila veliko napako, ker je prepovedala pisati o izgrednih, kajti vprašanje riža je postalo politično vprašanje. pOLETARg C Delegacija ameriških manjšinskih socialistov je v zadnjih desetih dneh obiskala Rim. Turin, Genevo in Milan. V Rimu so bili gostje dveh socialističnih ministrov Bossolatija in Bereninija. V tem času so Američani dobili-nekaj vpogleda v notranje gibanje in boje italijanske socialistične stranke, ki je ravno tako razdvojena kakor ameriška glede na vojno. Američani so govorili večinoma z vsemi voditelji delavskih organizacij. Eden deljegatov — Louis Kopeli — se je zelo pohvalno izrazil o delavskih zadružnih prodajalnah v Genovi, kjer jih je osemnajst. Dejal jc, da je bil do danes pod vtisom, da so nemški socialisti najboljši organizatorji delavskih kooperativ, toda zdaj je prepričan, da so Italijani ravno #tako dobri, ako ne bol ji. Brzojavka iz Tokija, datirana 20. avgusta, se glasi pravi, da je več tisoč izgrednikov napadlo in uničilo dvajset rižnih prodajalnic in drugih lnš v Jamaguči. V boju s policijo je bilo ubitih dvanajst oseb, sedem pa ranjenih. V Tokiju je bilo aretiranih že več kakor tisoč orteb od začetka rižne revolte. Nemir se je pojavil tudi v rudniških okoliših, odkoder poročajo o štrajkih in izgredih. . Poročilo iz Kobeja z dne 23. t. ni. pravi: Ži-vežni položaj nA Japonskem je še zmiraj slab i nnemiri se pojavljajo, kjerkoli ljudstvo sluti, da je kaj riža na kupfčenega. Rižni magnatje so pričeli organizirati čete prostovoljcev, s katerimi hočejo braniti svoja imetja. Dalje poročajo iz Tokija dne 22. t. m.: Vlada je uvedla ostre naredbo prvič za pot lačen je rižne revolte in drugič, da zatre vsako vest o rc-volti. Tokijo je brez razsvetljave ponoči. Ob devetih zvečer so že zaprte vse hiše in ulice so prazne Izvzemši množic izgrednikov, ki korakajo po ulicah in za itjimi gredo čete policistov. Reuterjev dopisnik javlja, da je japonski aiinister notranjih zadev prepovedal poročati o položaju. Vse časnikarske in brzojavne agent ur*» «o pod stroog cenzuro. Mnogi Japonci, ki drugače tiiso nasprotni vladi, se jeze radi cenzure in ostro obsojajo ministra. Naknadno poročajo iz Tokija: Zadnji petek ponoči je velika četa organiziranih izgrednikov korakala po ulicah tega mesta in končno je napa* dla poslopje večje trgovske tvrdke Suzuki ftoteni Izgrednikf no naj prvo pobili šipe in potem so zažgali poslopje, ki je zgorelo do tal. Obenem so re-bHi raadjali in zažgali poslopje tukajšnjega lista "ftlmbun". Policija je nastopili proti rebclom *elo vljudno in jih jc hotela pregovoriti za mir. toda kljub temu je prišlo do boja med policisti in iigredniki Najznačilnejše jc pri teh izgredih, da je ogromna večina prebivalstva ua strani iz* grednikuv, Aeprav dejanskt ne sodeluje pri pouličnih bojih. Nižji sloji so se naenkrat zavedli, da imajo nekakšne praviee In te pravice je treba braniti magarl s orožjem, kadar so v uevarnoati. Simpatije ljudstva v Kobu so popolnoma na strani rehelov in to se je pokaaalo pri natftopn policije, ki ni hotela rabiti sile takoj v začetku. V Oaaki so policisti ubili tri izgrednike. Več bogatih trgovcev se je oborožilo z revolverji iu so pomagali policiji braniti svoje trgovine. Pričakuje se, da bo rižnitn izgrednikom sledila vladna kriza. l>pozicionalne stranke kujejo zdaj bogat kapital iz položaja in z vračajo vso krivdo revolte na vlado, ker ni hotela pravočasno preprečiti privatnega monopola za riž. Iz Londona brzojavljajo: Poročevalec "Daily &cpre**a" javlja, da je glavna hrana velikega dela avstro-ogrskega prebivalstva repa, .plevel, koprive in včasih se dold napol crknjen pes, ki stane 25 kron. Vsak dan umre v Avstriji na tisoče oseb valid lakote ali bolezni, ki izvirajo iz pomanjkljive, neredilne ali naravnost škodljive brane. Položaj na Nemškem ni nič boljši. Očividci izjav-ljajo, tla ne prestane Avstro-Ogrska prihodnje zime brez splošne revolucije. Toda na Dunaju in v drugih večjih mestih počivajo, ker prvič ni delavcev in drugič nimajo tisti, ki so na razpolago — večinoma vojni v jetniki — moči za delo vsled nezadostne hrane. Železniške postaje ua deželi so polne izstradanih ljudi, ki oblegajo vsak vlak, ki se tam vstavi, in beračijo za drobtino kruha. Bolnišnice, ki so prenapobijene. so tudi brez potrebnih živil. Časopisi v Avstriji so polni nenavacfnih oglasov, ki so tiha priča strašne bede. Izstradani prebivalci ponujajo razne predmete svojega zadnjega imetja v zameno za živila. V teh oglasih je citati: Pernata blazina za deset funtov moke, otroška obleka za par ocvirkov, zimska obleka za dve jajci itd. Iz Amsterdama poročajo: Poluradui nemški listi so zdaj zvalili krivdo za nadaljevanje vojne z Anglijo na Ameriko. Prej je bila Anglija, ki je stala "med vojno in mirom", zdaj je pa Amerika. Obenem pišejo jutikerski listi, da se bori Amerika za nadvlado v Kvropi. "Frankfurter Zeitung" apelira v dolgem članku na Anglijo, da se naj zdrami in si>oziia, da jo hoče Amerika "zasužnjiti". List nadaljuje: "Centralne države in en-tenta bi se med seboj lahko sporazumeli in prišli do zaključka s pomočjo diplomacije, toda Angleži in Francozi so danes sužnji carja Wilsona, ki jih nasičuje, oblači in jim pošilja denar,zato so popolnoma gluhi in s!epi za vsako pametno besedo." Iz Stockholma poročajo: Švedski proneuiški listi "Nya Allelianda", Aftonbladet i. t. d. so zagnali velik krik za mir. Ob času nemške ofenzive marca, maja, junija in julija so ti listi peli slavo nemškemu orožju in o kakšnem miru ni bilo govora, toda ftlftjL JiP.sy tep*ni in ko.pro-dirajo zavezniki dalje, so omenjeni listi "spoznali veliki nezmisel nadaljevanja vojne" in po mnenju urednikov teh listov bi kakšna nevtralna država naredila veliko uslugo vsemu človeštvu, če bi po-srulovala za mir. 0 Ti listi napadajo surovo lljalmarja Brantin-ga, voditelja švedske zmerne socialistične stranke, ki zagvvarja zavezniško stvar in povdarja pri vsaki priliki, di mora biti Nemčija docela poražena. Enako mirovno pesem so zapeli germanofil-ski listi na Danskem in v Švici. Iz %Washingtona javljajo: Razne oficijelne depeše trdijo, da je bolgarski kralj Ferdinand nekje v Nemčiji v zelo slabem položaju. Odšel je iz Sofije nenadoma iu potem so poročali, da je bil prisiljen oditi vsled slabega zdravja. Neka poznejša vest je dejala, da je Ferdinand znorel in da je kaj-zer najel najboljše zdravnike zanj. Značilno je predvsem to, da ga kajzer ni povabil na zadnjo konferenco z avstrijskim cesarjem. Medtem pa javljajo, da se na Bolgarskem gode čudne reči. Ljudstvo zahteva mir za vsako ceno in nemški častniki se ne čutijo več kot prijatelji na bolgarskih tleh. " ' Iz Stockholma javljajo, da je švedski konzul v Mcukvi naprosil švedsko vlado, naj pošlje v Pet rog rad pa mik za 200 inozemcev, ki bi radi odšli iz Rusije. Dalje poročajo iz švedskih virov, da je nemški poslanik prišel iz Moskve v Petrograd in z njim na dveh posebnih vlakih 800 nemških vojakov v ruskih uniformah. Poslanik je nato cdsel v Reval na Estonskem, ki je pod okupacijo nemških čet. Lenin in Trockij sta prišla v Petrograd 10. avgusta. Iz Vladivostoka poročajo: Geiferal Dieterichs, vrhovni poveljnik češkoslovaške armade v Sibiriji, je izjavil, da mu je neznan položaj češkoslovaških čet v Transhajkuliji, toda boji se, da je položaj zelp slab. Po njegovem mnenju imajo boljševiki 40,000 mož, topov in okrog 200 strojnih pušk. Dieterichs je dejal, da je pomoč nujno potrebna in da bi zavezniki morali prodirati tudi iz Mandžurije. Iz VVa shingtona javljajo: Iz švedskih virov jc prišlo poročilo, da so delegatje sovjetske republike in Ukrajine pri mirovnem pogajanju podaljšali premirje in ponovili železniško, poštno in telegrafsko zvezo ;dalje so sklenili, da bosta Velika Rusija in Ukrajina izmenjali blaga do vrtdnosti 17 miljonov rubljev. 17. Ciriha poročajo: Po vesteh z Dunaja so ogrski Slovenci sprejeli več resolucij, v katerih .izjavljajo, da hočejo po vseh svojih močeh podpi-iifti 'majsko deklaracijo Jugoslovanov za ustanovitev ločene, neodvisne jugoslovanske države. Ogrski Slovenci tudi izjavljajo, da se bodo borili proti madjarski nadvladi do konca. JUQOSLOVAMBKIH SOCIALI STIČNIM KLUBOM NA ZNANJE. Klubi, ki 8e niso poslali pol z naznačbo, kateri sekciji žele prispevati mesečne prispevke, naj to store najkasneje do 15. septembra t. 1., sicer izgube vse pravice pri J. S. Z. iu bodo sina t rani avtomatično izven J. S. Z. Doslej so se prijavili za slovensko sekcijo št. 1, 2, 10, 13, 2<>, 27, 41, 45, 4», 50, G7, 91, 90, 114, UZ 136, 157, 177, 178, 175, 179, 1H4, 195, 198, in 208. Za hrvatsko sekcijo: št. 9, 11, 12, IG, 19, 21, 22, 33, 57, 59, «1, 71, 77, 78, 99, 1(H), 104, 122, 131, 165,194, 19«, »6 In 207. Za srbsko sekcijo St. 20 in 210. Tajništvo J. 8. Z. MILWAUKEE, WIS Seje slovenskega soc. kluba se vrševsak drugi in četrti petek v mesecu v Ilirija dvorani", 30— 1st Ave. Ker so vedno važne stvari na 'dnevnem redu, zato Vas veže dolžnost, da pridete vsi na sejo. Pripeljite s sabo tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in se niso v organizaciji. John Lenko, tajnik. NOTA. Klubi, ki so naročili znamke pred šestim avgustom, pa jih niso dobili/ naj to takoj javijo tajništvu, da jim pošlje drugo pošiljate v. Mnogo pošte je bilo zadnji čas zopet zadržane na pošti. Tajništvo J. S. Z. PODPORNA ZVEZA Iukorporlrana 22. aprila 100» v d rta vi ~ M Sedež: Johnatown, Pa. OLAVNI URADNIKI: Predaednlk. IVAN PROBTORi 1008 Norwood R d.. Cleveland, Oblo. Podpredsednik: JOSIP ZORXO, R. F. D. 2, Bos 113, Weet Newport. Pa. Olavnl tajnik BLA1 NOVAK. 634 Mam Str., Johnstown. Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCIC, «34 Main Btr., Johnstown, Pa. 2. Pom. Uj.: ANDREJ VID^TCH. 170 Main St., Franklin, Couwuaufcl», Pm Blagajnik: JOSIP ŽELE. b^02 St. Olalr Ave., Cleveland. Oblo. Pom. Blagajnik: ANTON HOOBTAR, B. P. D. 2, Box 27, BrMfoport. O. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Bos 06, WlUock, Pa. 1 nadzornik: NIKOLAJ PO VSE, 1 O rab St., Numroj win, N. B. Pittsburgh, Pa. 2. nadsornlk IVAN OKO&BLJ, 885 E. lS7tb St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERZAN, Box 72, Bast Mineral, Kam. 1. porotnik: FRANC TEROPCIO, R. F. D. 3. Bok 14«, Fort Smith, Ark. 2. porotnik: JOSIP OOLOB, 101« S. 14th St.. Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. ORAHEK, 813 E. Ohio St., Plttabnrgh, Pa. O lavni urad: 634 Main St., Johnitewn, Pa. URADNO GLASILO: OAS NARODA." 82 Oortlandt Street, New York City. »» CuLjeua ilrufttvu, oziroma njih uradniki, so nljudno profteni poAiljati vse (lupit»«* n »ravnimi na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj *e poAlje edino potom PoAtnih, Ezpresnih, alf Bančnih denarnih na k h 7.n ir, nikakor pa ne potom privatnik ¿«kov. Nakaaaiee naj es aa-slov ljajo: Iilai Novak, Title Trum and Uuarantee Co. in tako aaelovljene pošiljajo z meaclnim porotilom na naslov gl. tajnika. V aluenju, da opasijo druAtveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivoeti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajniku, (In «e v prihodnjo popravi. PREDLOG ČLANOM S D. P. Z Društvo "Zaveznik" štev. 3 Slovanske Delavske Podporne Zveze je hprejelo — in priporoča cenjenim bratskim društvom v podporo v svrho splošnega glasovanja — sledečo RESOLUCIJO S. I). P. Z. je priključena Slovenskemu Hepub. Združenju, katero z vsemi močmi podpiramo in odobravamo. Logično je, da kot zavedni člani H. D. P. Z. in ob enem v polni simpatiji a S. R Z., katere član je naša vrla organizacija, ne moremo priznavati za glasilo organizacije lista, kateri ruje v nasprotni smeri. Naša organizacija je na delavski podlagi, 8. H. Z. je organizirana in delujoča za osvoboditev Jugoslovanov izpod monarhij, kar je tudi važno vprašanje za delavstvo. (»LAS NAHODA, sedanje glasilo S. D. P. Z., si je pa izbral za nalogo delovati proti temu stremljenju našega naroda — proti edino pravilni osvoboditvi jugoslovanskih' narodov in s tem deluje za nadaljno suženjstvo naroda pod MONARHIJO. Vse zadeve tičoče se organizacije, se morejo priohčati v glasilu po enkrat na teden, iz .česar sledi, da za glasilo popolnoma zadostuje tednik. Organizacija plačuje nad 160 naročnin glasilu (namreč društvenim tajnikom iu gl. odbornikom.) Dnevnik stane še enkrat toliko kot tednik. Ako vzamemo ekonomsko vprašanje v obzir, smelo izjavimo, da izda organizacija, ako ima dnevnik za glasilo, v to svrho nad $300 letno več kot pa ako ima tednik. * Glas Naroda je glasilo prešte-vilnih jednot in jednotic, zvez in zvezic, da bi mogle vse pričakovati dobrega napredka, vsled česar smo mnenja, da je za našo organizacijo bolje, ako ima /a glasilo list, katerega nima preveč podpornih organizacij za glasilo in ki v resnici zastopa delavske .interese v vseh ozirih. e Iz zgoraj navedenih razlogov je sklenjeno, da odstrani naša organizacija GLAS NAHODA kot uradno glasilo ter ga nadomesti s PROLETARCKM (kateri je sedaj pomožno glasilo). Namesto pomožnega glasila pa naj se postavi ENAKOPRAVNOST. Nadalje je sklenjeno, da se da gornja resolucija članstvu na splošno glasovanje in ako nadpo-lovična večina glasujočih odgla-*uje v prid resolucije, sc nalaga gl. odboru v dolžnost takoj po odglasovanju povzeti nadaljne korake v smislu te resolucije. Za društvo "Zaveznik" štev i: S. D. P. Z. Stephen Zabric, predsednik. Louis Krasna, tajnik. Mihael Vadnal, blajanlk. Augnst Orel, zapisnikar. S NAJBOLJŠI SLADOLED B m na (k belo in drobno, dobite v domači trgovini ■ 'THALIA" : ICE CREAM PARLOR J 1223 W. 18th St ■ (bi i zu Kacine Ave., v poslopju "Thalia" gledaliMa.) J Doetavljamo sladoled ua piknike in zabave po najniijih cenah. ^ Posode za sladoled posodimo brezplačno. j KONCERT IN PLES H vsaki večer in nedeljo popoldan. ■ Vsem rojakom se prj|>oroea za obisk S Phone Canal 5568. WM. FRANCE, lastnik. HI Največja Slovenka zlatarska trffvfaa FRANK ČERNE 6033 St. Clair A ve., : Clevel&nd, Ohio Ure, verižice, prstane, broške, za prst niče, medaljonšk«, itd. Popravljamo ure po nizki ceni. Podružnica Columbin Gramofonov in gramofonskih plošč slovanskih in drugih. S« prodaja na mesečna odplačila. PUite po conik, kateri s« Van pošlje brespU£ao. Najboljšo bUffo. Najmišje 1E1F=1R» •jaiiiiiiiiitiaiaiiitaiiiiifliiiiiaiiiiiiitiitiiiittiBiiiiiaiiiiiiiiitiiiiiittviifiaaaBtmiiBfltitttfttaata MODERNO UREJENA f NARODNA KAVARNA IN RESTAURACUA Domača kuhinja, svakoystni kolači dobre pijače, turška = kava, sladoled in smodke. Oprto po dnevu in po noči. Tel: Canal 1220. I 2. RADNOVIC, lastnik. 1149 W. 18th. Str. Chicago, Ul. | TIlllllllllllllllllllll.......................................................................... s s Vojna finančna korporaeija jc znižala obrestno mero za poljski pridelek od šest na pet odstotkov, da bodo banke lahko posojale denar trgovcem in farmarjem, da lahko postavijo na trg pšenioo in drug poljski pridelek. O znižani obrestni meri so obvestili farmar-ske banke v Richmondu, Atlanti, Si. Loulsu, Minneapolisu, Kansas Cityju, Dallasu in San Franeiscti. nej'voznose.t, splošna oslabelost, i. t. d. Po lekarnah $1.10. Trinerjev Liniment je drugo zdravilo ki je vedno zvesto in zaneljivo. Poskusite ga pri Revmatizmu nevralgi-ji, putiki, spahkom oteklinam itd. i'o lekarnah in 65c. Po pošti 45 in 75c. V lekarnah. Cena $1.10. Jos. Triner Co., izdelovalci, 133S-43 ' S. Ashland Ave., Chieago, III. Vedno zvesto in zanesljivo. Izraziti sc smem da sem veliko bolj pri zdravju odkar sem začela rabiti Trfnerevo (Irenko Vi >o. Skoro nisem mogla iz postelje in tek se mi jc popolnoma izgubil. Spala sem le malo. Bila sem nervozna in zaprta. Bila sem boleh na 20 let in reči smem da je Tri-nerjevo Urenko Vino mi podalša-lo življenje za deset let, tako nam piše M rs. Th. Bjarnson 12. angu-sta, 1918 iz Springville, lTtah. In njen sentiment je na tisoče družili Trinerjevih odjelainccv. Ne-ovrgljiv fakt je, da je Trinerjevo Orenko Vino na j/a nesli vejše zdravilo za vse želodčne nerede; zabasanost, neprebavo, glavobol, PRIPOROČILO. Sodrug Louis Kvader je potovalni zostapnik Proletarca" ca vse države. Pravioo ima, da nas zastopa v vseh rečeh, kar se tiče naročnine in oglaoov. Bodrnge prosimo, da naj mn pri tem poslu kolikor mogode pomagajo. Upravništvo. Previdne gospodinje Iras)« «krniš foilao «ao • Dr. R|cMi()>v^p PAIN-EXPELLER Zaoaslltvo sredstvo ss vtr»n)e pti ivneetiAelt l¡n|«¿!n«h, vr*hlsSs. tMestavljoaJii Od J edino pmvl s van*viae nmmkm sidra Hs. Is «s. v Uksrssh In ■amiai o« f. AO »ICHTfl» * «a. -so Wuhk«tM Street. New Vsrfc. N. V Trialističen diletantizem. (Kotiet* » 1. strani.) sprejeli, Var jiui ponuja Avstrija, poselmo pa ne sedaj, ko se avstrijski narodi sploh ne /.«dovoljujejo a kompromisi. Kaauntega pa stoje taki rešitvi na poti vse tiste ovire, ki so delale zapreke trializmu z jugoslovansko državo. Kakor bi bila izključitev Jugoslovanov iz državnega zbora nevarna Cehom, tako in še bolj nevarno bi bilo /a Jugoslovane, če bi odpadli češki poslanci in bi bila a tem povečana nemška večina. Češko vprašanje se ne more rešiti brez jugoslovanskega, jugoslovansko ne brez češkega; prav t/iko so pa v zajemni zvezi ne- številna narodna vprašanja v Avstriji. Pred vojno je bil največji greh, da jih ni hotela Avatriju nikdar skupno rešiti, ampak se je skušala igrati z narodi kakor mačka z mišjo. Sedaj je pa sploh prepozno za vsako reševanje, ki bi še hotelo ohraniti staro Avstrijo. * Vladna politika Avstrije je bila vedno diletan-lična, ali njen diletantizem se je družil s hudobnostjo. Sedaj se čudi, da ne najde pri narodih ljul>ezni in da nima monarhija za nikogar privlačnosti. Nima pa razloga, da se čudi, kajti to, I ar sedaj žanje, je sama sejala. Njen razpad je zaključek logičnega procesa. éé 99 je edina alovenaka revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-Ispodinbke nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo rničnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike. List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago, III., v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave. UTRINKI. Iz Stockholma poročajo: Vesti iz Petrograda pravijo, da ima Nemčija 750,000 mož v Rusiji, od katerih je pol miljona samo v Ukrajini. Nemčija bi bila že davno okupirala Moskvo in ostale gu-bernije na severu, če bi imela dovolj vojaštva na razpolago; toda samo za okupacijo Velike Rusije bi bilo treba najmanj miljon moz, čeprav je boljše viška armada danro slabejša, kot je bila februarja t. I. V deželah, ki «o pod nemško okupacijo, ni nobenih nočnih patrulj, kajti kmetje bi jih pobili. Vsa takozvana "nova meja" od Narve do Orče je tako slabo zastražena, da imajo ruski revolucionarji prosto pot v okupirane kraje. Pred kratkim so Nemci poskusili organizirati "ruske delavske bataljone" in jih poslati v Nemčijo v tovarne, toda naleteli so na tak odpor, da so morali o-ptutiti načrt. Maščevali so se pa s tem, da so »h-držali v nemških tovarnah ruske v jetnike, kar jih je še v Nemčiji. Po vesteh iz Amsterdamu je pred nekuj dnevi prišel v Monakovo bavarski kronprinc Kupreht, ki je poveljevul nemškim armudam v Klandriji. Pred nekaj čaaom so poročali, da je bil imenovan general Ilans von Itoehm, "špeciuliat zu umikanje" za vrhovnega poveljnika nemške aruiude v Pikardiji. Kmalu nato je sledilo izpraznjenje dobrega kosa teritorija severno od Alberta, kur so v Parizu pripisali novi taktiki generalu Boehmu. .Monakovski listi poročujo, da je prišel kronprinc domov na "kratke počitnice", trda v Londonu smatrajo, da so to zelo vljudne besede, ki pomenijo, da je kronprinc izgubil poveljništvo. Iz Amsterdama poročajo: Litvinsku zbornica je revoltirala in sporočilu v Berlin, da ne maru Litva biti nemška vazulna držuva. Zbornica je po-slulu generalu Ludendorffu protest proti imenovanju icneza Virtemberškega za lit vinskega km -Ija, ne da bi bil kdo vprašal lit vinsko ljudstvo, če je zadovoljno s tem. Protest je tako oster, da je pod tenko skorjo lahko opaziti direktno grožnjo z revolucijo. Londonskemu "Kxchange Telegruphu" javljajo iz Amsterdama, du je v hišo tajne nemške policije v Varšavi priletela bombu, ki je ubila dve osebi. PoMledieu tegu je, du beže ljudje iz mestu. Nemci so pomnožili vojaštvo v Varšavi in vciil o število oseb je bilo aretiranih. St-verovj zdravila v/dr. ujejo /dravje v tiru/mah. Bolne ženske kič« bi na prenašale hudih bolečin, irdev in drugih nerednosti, kaUrim to tolikrat pod vrtan«. Teh bolečin bi ne bilo nikakor potreba prestajati. (znebite te jih U »«daj, aU od začetka. Rabit« tor«j o bde znan o zdravilo za ientk« in za dekleta, vzemite s evera's Regulator (Severov Regulator). To j« izborna tonika in zdravilo, oaobito pri ionskih boleznih. To zdravilo deluje hitro, mirno in z gotovim uepohom. To zdravilo n« vsebuje ničesar takega. kar bi škodovalo zdraviu. Vsaka žena naj bi isto poakuaila. C«na fl 26 steklenica; dobiva m v vseh lekarnah. pazite in hranite Narodni izrek pravi: "Pazit« na val beli denar ta Črne dne-ve." To. pomenja toliko kakor prvo pttite in hrtuite dokler ste le tdravi ia mladi, da botte imeli neka,) za stara ia onemogla lete. Vsak človek mora paziti ia braniti, ke le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date na »t ran, hm lahko ceni kot itemeljni kamen poslopja ta katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni itrek ki pravi: "Zrno do zrnt Sala: kamen na kamen palača". Najtežje je početek sli brez »tka ni nikdar aičeaar. Zatorej pričnite vlagati val denar le ee, ampak paaite, da gt nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite valo bančno knjižico. Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njega. 1'oliljumo denar v Itslijo, Rusijo in Francosko. I'rod a jem o prve poaojilue mortguge (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale. Mprejemo upise ta parobrodno potovanje v staro domovino po vojni. kaspar state bank 1900 Blue Ialaad Avenue, Chicago, I1L Kapital, vloge in prebitek tnala nad $6,000,000. CARL STROVER MODERNA ^OVEZNICA Attorney at Law • Zastopa na vs«h »odiščih. Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009. 133 W; Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. Iz \Vashingtona poročajo: Prvič po dolgem času so si v konfliktu švedska in nemška poročila o vprašanju, kje se zdaj nahajata Lenin in T ročk i j. Nemški viri govore, da je Lenin v Moskvi, Trockij pa na boljševiški fronti, medtem ko javljajo iz Stockholma, da je Trockij v Helsingforsu in Lenin nekje na bojni ladji v pristanišču Kronštata. Washington.ski uradni krogi so mnenja, da švedske vesti bolj verjetne. Iz Kodanja poročajo, da je bil zadnje dni ubil glasoviti židovski odvetnik SJiasberg v Petrogru-t du. Sliasberg je bil velik nasprotnik holjševikov. Iz Milana poročajo, da je nemška vludu trgula finančne stike z ruskimi holjševiki. Dalje poročajo, du so sovjetske čete izpraznile Moskvo in we umaknile na črto ob železnici, ki drži iz Petrograda v Svunko. w. r. SEVERA CO CEDAR RAPIDS. IOWA Ali veste za letovišče Martin Potokarjat 8t reda. To je "VIL-LAOI INK" s prostornim vrtom za izlete. Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici. Ogden Ave, blizo cesine železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M. ' * louis rabsel SHAJALIŠČE SLOVENCEV. KENOSHA, «It. Dr. W. C. Ohleoderl, M. |.iM4ll,u,im Telefon 1199. Zdravnik ta notranje boletnl | _______ ln ranocelnlk. Zdravniška pretakava brezplačna — plakati jc le zdravila. 1924 Blue Itland Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po pol.; ml 7 do 9 zvečer. Izven Chieaga živeti bolniki naj pišejo slovensko. Okusno, hitro in trpežno dela u privatnike in druitva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta. Imamo modeme stroje. Nizke cene in poltena postrežba. BRATJE HOLAN, 1638 Blua Itland Ave., (Adv.) Chicago, IU. SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD PORNI JEDNOTI. Naročite si devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto pol leta pa $1.50. Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba zu no^ društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 8o. Lawndale Ave. Chicago, 111. so Iz Amsterdama poročajo: Moskovski dopisnik lista " Kreuz Zeitung" javlja, da so boljševiki vrg-gli v ječo velikega kneza Pavla, strica pokojnega Nikolaja Romanova. Boljševiški listi so pričeli objavljati dnevnik bivšega carja, ki ga je pisal zadnjih trideset let. Dnevnik se deli v tri dele in naj-prvo bo objavljen del od leta 1905 do Nikolajeve smrti. Iz Curiha poročajo: Nepotrjena vest z Dunaja se glasi, da ne pojdejo avstro-ogrske čete na z;i-padno fronto, čeprav sta se Viljem in Kari dogovorila na konferenci zadnji teden, da dobi Nemčija 15 avstro-ogrskih divizij. — Londonski "Sunday Observer" prinaša poročilo svojega dopisnika v mornarici, da so Angleži od začetka nemške suhmarinske kampanje uničili okrog 200 podmorskih bark. Francozi in Italijani in Američani pa 50. Na teh ladjah je izgubilo okrog 8000 mož življenje. Iz Washingtona poročajo: 114 poljskih častnikov in vojakov, ki so rebelirali proti Avstriji, in ki so bili obsojeni na smrt v Maroš Szigelu na Ogrskem, je zavrglo pomiloščenje na račun poljske neodvisnosti. Junaški puntarji, ki so rajši izvolili smrt kot pa *vobodo na škodo domovine, so naslovili sledeči apel na poljsko ljudstvo: "Iskreno apeliramo na poljski nardd, da preneha s prošnjami za. naše pomiloščenje s pomočjo poljske parlamentarne stranke nu Dunaju. Ako mislijo, da nam pridobe svobodo « kakšno koncesijo, je to proti naši želji, ker dobro vemo, da je vsaka koncesija škodljiva poljskemu narodu, ki mora biti svoboden in popolnoma neodvisen." Iz Madrida poročajo: Germanofilsko časopisje — kot so listi "A. B. C.", "Tribuna" in "Nacion" — komentirajo noto španske vlade Nemčiji v tako nesramnem tonu,da je lahko čitati med vrsticami, da nastane na ftpanukem civilna vojna, ako pretrga vlada stike z Nemčijo. Iz Petrograda je prišla ve.*t čez Berlin in Amsterdam, da so v Petrogradu izbruhnili veliki ž -vežni izgredi. Delavci korakajo po ulicah s klici: Proč z Nemci! Proč s Kremlom ^boljševiški..! glavnim stanom v Moskvi)" Pred poslopjem zavoda Smol ni j je prišlo do krvavih bojev med d -inonstranti in letsko gardo, ki je glavna opora boljše viške rdeče garde. Dalje javljajo, da je oh iežalo na stotine mrtvih in ranjenih. Petrograd-ski sovjet je proglasil v mestu vojno stanje. Iz Berlinu poročajo, da je v Varšavi vojno stanje, odkar je v nedeljo padla bomba v poslopje tajne nemške policije.Nemške čete patrulirajo p» ulicah in mnogo Poljakov je bilo aretiranih. Londonski "Exchange Telegraph" ima brzojavko iz Tientsina, da so se češkoslovaške čete umaknile od reke t'sur v Sibiriji vsled premori nasprotne boljše viške armade. Boljševiki groze, da pridejo f'ehoslovakom za hrbet. Japonske čete prihajajo na pomoč Čeh oslova kom. Iz Stockholma poročajo: Klerikalna "Germania" v Berlinu in drugi nemški listi izražajo veliko ne vol jo, ker je Nemčija prostovoljno ponudila pomoč boljševikom proti intervenciji zaveznikov. Listi povdarjajo, da ne sme Nemčija na noben način pomagati ruskim boljševikom, temveč da je njena dolžnost "narediti red in mir" v Rusiji. i Po vesteh iz Berlina čez Amsterdam se nadaljujejo živežni izgredi v Petrogradu. Število žrtev, ki so padle v pouličnih bojih, še ni znano. Druga vest pravi, da je bil Petrograd dva dni brez živil, nakar so delavci organizirali velike proti-nemške in protiboljševiške demonstracija. Sovjetska vlada je takoj proglasila obsedno stanje V mestu. V podpostaji rudnika štev. 35 Berwind-White Coal konmapnije, blizu VVindbera, Pa., je nastal o-genj, katerega žrtev so postale štiri osebe. 22-letni George Kevack in 44-letni Jolm Natala sta se zadušila . 45-letnega Patrick Buniša in 50-letnega Michael P. Cog-neyja je pa ubila lokomotiva, ki je prišla na pomoč iz South For-ka. Vzroki, kako je nastal ogenj, niso znani; Škoda ni velika. Bay State Fishing Co. v Bowto-nu, ki je bila obtožena od velepo-rote v okraju Suffolk, da ima monopol za sveže ribe, je padala izjavo, s katero hoče izbrisati vtis, ki ga je napravila obtožba na javnost. V tej izjavi pravi: "Mi smo prepričani, kadar bo ljudstvo podučeno in bo imelo priliko pregledati fakta, da bo razumelo, da Bay Stata Fishing Co. ni monopol in ni odgovorna, da so šle cene za rib« na vigor." Produkcija bicikljev in motorci-kljev ne bo znižana po izjavi vojnega industrijalnega odbora, ker služijo biciklji in niotorciklji večinoma kot potrebna transportu: sredstva. tal, ampak še posebej $4,000,000 na leto. Zlata rezerva v zveznih bankah je v zadnjem letu narasla za $620,-000,00 in znaša sedaj $1,990,301,-I 000. Po poročilu odbora zvezne rezerve še vedno narašča zlata re-i zerva. Delegat je "Delavske Federacije" v Chicagu so sprejeli resoluci-jo, v kateri soglasno priporočajo županu, da vetira eestnoželezniško predlogo. Resolucijo je predložil delegat organiziranih tesarjev. Resolucija pravi, da prinese vsak cent, za katerega se zdaj poviša voznina, $7,000.000 v blagajno ce-stonoželezniškim interesom, tako da ne bodo prejeli le $3.000,000 preveč za zvodeneni delniški kapi- LISTU V PODPORO. Jerry Gorenc 25c., B. Gasar 25e., A. Urbas 20c., L. Skubic 10c., A. Žagar 10c. Vsi v Cone-maugh, Pa. — Polovico dobička od gozdne veselice sov. kluba št v. 10 v Forest City, Pa. $10.36. — Ant. Zornik, L. Britz in John rl čalj vsi v Pa. poslali $1.50. — Andrej Vuga, Conemaugh, Pa. $1.00. — Peter Rakotina 50c. Neimenovan $3.00. Oba v Lora in, O. — John Frank, Kxport, Pa. $1.00.— —«lohn Rebolj, Glencoe, O. 50c Geo. Kristalj $1.00, Frank Ku merdy $1.00, Mart. Koroshetz 50c. Joe Božič 25c. in Mart. Žibert 25e. V si v Ralphfon, Pa. in poslano po Kvedru. ✓ Skupaj.................$21.76 Zadnji izkaz ............3H.HH Vsega skupaj.......».$60 42 ZANIMIV ČLANEK O NADZOBOVA NJU BANKE Z V ANE 'CLEARING HOUSE". Kaj to pomeni ta ljudttvo, če je banka pod nadzorstvom "Clearing Ilousa". Vse banke, ki imsjo tveto s Chicago, Clearing Hou*e, so podvržene atiogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavo da. Pregledovanje računov in imetja «e mora vrliti v.r *_ ' nj enkrat na leto. Izvedene! na t. nlao preiščejo stanje vsake banke. Vso gotovino preltejejo, pregledajo vse note, tarlčine, vknjižbe ia druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so taloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne Štejejo več kot imovina banke. Ako se I je skrčila vrednost bančnega premože-nja, mora banka kazati pravilno vred- > nost v svojih knjigah, če banka drzno i Špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, rl-1 skirnno, »e mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljšim. Če vsoga tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so zdruiene v Clearing House. Kedar se odvzamejo kaki banki te ugoduosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te tvete, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno. Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v tveti s tem Cleariag Houtom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile topet normalne ratmere. Ta Cleariag House aadtorovalni načrt te je pokatal tako vspelen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt. American State Banka je v tveti s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in Ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov. American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vstiko leto pet detajliranih računov o stanju' Banking Departmenta države Illinois/ Napravite NAftO benko ta VAŠO, banko in Vsi densr bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želit«. Vprašajte ta seznam naših First Gold j hipotek. Kakor tndi temam $100.00 in |.V)0.00 zlatih hipotečnih bondov. Naivečia cinvanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna= Bine Islaal Aveaoe, Chleago, lit. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor Udi v Angleškem in Nemdkem jeziku. Nača posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni «eeseseeeeeeseeeeeeeeeeeeeeseeeeeeeeeeeeesse........ ! J^ADAR potrebujete društvene potrebščina kot zastave, kape, re-galijc, uniforme, pečate in vsa drugo obrnite se na svojega rojaka f. kerže co., 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. -.*- Vse delo gartoitirano. ................................. Edini slovenski pogrebnlk MARTIN BARETINČIČ »4 BROAD STREET Til. 1475 JOHNSTOWN. PA. predsednik. ambríAkb državne bamuT tlue Island Avr, vngal Lonmia in 18 eeet.* 4' Zaupno zdravilo dola čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupa njem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zaaluži popolno zaupanje in čislaaje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je tedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cen« nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugo-vora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane st*«r več, ni bilo mogoč* draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več pla čajo za nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej Ima tako zaupanje in vgpeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stslišče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v IlOdcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog tlotvornih tvaria zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerj. vi loki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervotnosü, ntvadne »laboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko dela je in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecen-1 jivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina. ali revmatl/.ma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako ie dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite jo v vieh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvornv. Dobi t* v vseh lekarnah. NaJnov«jl« nagr.de so dobila Trinerjeva «dravtla na mednarodnih ratrta-0014 Franciaco 1915, Grand Prix-Panama 191«. JOSEPH TRINER manufacturing chemist m^!^r?»»,A>hltnd Ave- Chicago, III.