Gospodarske stvari. Kakošni bi ži^inski hlevi biti morali pa niso! Glede stano^ališč za Ijudi se je 7 poslednjib 50 letib mareikaj pri Slo^encih sprenienilo in na bolje obrnilo. Ali ne da se tajiti, da imamo še dokaj neprimerno posta^ljenih, napa6no razdeljenih, nesnažnih in nezdra^ih hiš ali hramo7. Še bolj 7elja isto 0 atano7alia5ih za naše domače živali, t. j. 0 hle^ih (stalah) za konje, go^eda, 87inje in kuretino; to pa ne samo pri bolj ubogib, ampak tudi pri premožnih posestnikih in graš5akih. Sicer sta7ijo ti 7Časih za drage denarje no^e ble^e, ki 80 pa mnogokrat pre^isoki in preprostorni z na- pačno napra^ljenim pre7etro7anjem, ki 76asih tako nepo^oljno po hle^u 7leče, da 8e ži^ina 7 njem stoječa prehladi ali na protinu zboli. Taki čera7- no dragi hle^i so ra7no tako slabi, kakor najre7niše beznice, iz ilo^ice aphane. Dober in prakti5en hle7 za konje in go^eda mora biti s^etel, prisolnSen pa ne prevroč, po zimi ne prehladen in po letu ne pretopel, na dalje mora biti proatoren pa ne prevelik; tieba mu je naposled še primernega pre7eti07anja, da iz njega izbaja slab in 7haja zdra7 zrak brez mo5nega 7etia. Tlak moro toliko nagjen biti, da teko5ine lehko in brž odtekajo a ne 7eč, sicer postane kra^am ne^aren za^olj truta. Hle7 ne sme od bišnega hiama preoddaljen biti in kolikor mogo5e blizu gospodarskih poslopij in gnojišča stati. Mnogo gospodarje7 še je, kojim živina ue stoji 7 hle^ib, kakor se spodobi, ampak 7 pravih luknjab, prepadih in brlogih brez okenj, brez tlaka, s poklinastimi stenami in nizkim s pajče^ino prepreženim stropom in nesnažnimi jaslami. Kaj čuda, ako 7 takih tenmicab in kajbah ži^ina pogosto zboli in zbolela težko ozdra^i ? Zrak je uapoljen se smradlji^imi plino^i, ki 7bajajo iz trohnečega gnoja in iz ži^inakih odpadko7 in ker 8e 7iata in okna pre7e5 zapirajo, se množi 7 hle7 čedaljc bolj plu5am škodlji^a oglen5e7a kislina, (Kohlensaure), kar 786 skupej tem7e5 živini akodi, ako le redko kedaj ali nikoli aolncni žarki 7 ble^u ne piisijejo. Uboge živali so pra7 za pra7 pomilo^anje 7redni jetniki! Temu se moramo tem bolj 5uditi, ako pomislimo, da marsikateri kmet sicer za S7ojo ži^ino 7rlo skrbi in bolj ne^oljuje, 5e se kateremu ži^inčetu kaj hudega pripeti, kakor 5e bi mu 51o7ek pri hiai zbolel. Zato je bržcaa najbolj resnično, ako 7e6ji del nemarščine pri ble^ita 7ržemo na — ne^ednost. Na tiso5e gospodarje^ imamo, ki se niti ne pomialijo na korist 7 resnici dobrega ble7a 8 čistim zrakom in primerno snago ter se še ne zmenijo za škodljive nasledke spridenega zraka 7 oknženem in nesnažnem hle7u. Tri reči so potrebne, da jib umni gospodar priskrbi, ako boče, da mu ži^ina krepko raste in 7rlo napreduje: 1. dobra, obilna klaja ali krnia, ob pra^em in doloSenem času položena, 2. telesna snaga ži^ine in 3. 87etel, prisolučen, se zdravim zrakom pre^iden, snažen in do^olj prostoren hle7. 0 tretji potrebi hočemo ae sledeče po^edati! Da je tudi ble^u treba solnčne s^etlobe in gorkotc, tega ne bodemo tukaj obširniše razlagali. Opornnimo samo na skuanjo, katera uči, da brez solnčne s^etlobe in brez gorkote hira, medli in uiuira sleherno ži^ljenje, tako rastlinsko, kakor ži^alsko. Vendar kakor drugod tako je tudi pri hle7U treba oboje ohraniti 7 pra^i meri in pra^em redn. Premočna s^etloba in 7elika toplota je tudi živin5etu 7 hle^u stojeSemu nadležna in ga slabi. Hle7 pa, ki potrebno soln6no 87etlobo in potrebno gorkoto pogreša, je goto^o slab in nič^reden. Zato je bodikaj hle7, ki je posta^ljen na se^erni strani hramo7 ali gospodarakih poslopij, ali kateremu prizidine in drugi visoki predmeti soluce brauijo. Slabi so tudi ble^i, ki nimajo okenj, ampak samo revne okenjake za ma5ke in dihurje. V takih temaicab zainore živina le v vro5em poletju nekoliko biez škode še atrpeti, po zimi pa rinejo na njo vai skodljivi nasledki slabega hleva. Tukaj je le vprežna živina nekoliko sre5na, ker vsaj takrat, kedar je vpiežena, pride na ljubi den in pije 5isteji in zdraveji zrak. Piiznati pa ae moramo, da vseb tukaj naštetib napak gospodar v5aaih še niti pri najboljši volji odpraviti ne more, posebno, 5e prebiva na tesnem kde v kaki vesi. Menje premožen kmet si tukaj ne more pomagati, ker mu pomanjknje potrebuega denarja in prostora, da bi si postavil boljše hleve. Vendar kar zamore, to pa naj stori! Naj skibi za primerno in pametno prevetrovanje hleva, naj mu vreže ve5ja okna, oanaži prahu in pajčevine, iztrebi gnjilobna in zasmrajena tla ter vloži nov tlak in poskrbi za snažne jasli. Toliko premore vsak, ki ni popoln nemarnjak in lenuh. (Konec prihod.) Nove motike, tako zvane ameriake motike (Amerikaniacbe Stablhauen) aedaj močno bvalijo in priporočujejo. Motike so iz jekla ali oclja izdelane in so tedaj mnogo bolj lehke in teuke, kakor so navadne železne. Zato pa se delavec, ki ima tako jekleno motiko v rokah, menj utrudi in hitrej koplje in več opravi, ker tenka motika rada seka iu dobro v zemljo vdira. Ove nove motike imajo različno podobo in velikoat, kakor pa5 razne potrebe zabtevajo ter imajo po tem takem tudi različno ceno; nanireS od 75 kr. do 1 fl. 75 kr. Največjo zalogo takib uiotik ima trgovaka firma na Dunaju: Adalbert Pollak, Wien, I. Bniunerstrasae 6. Brez dvombe bodo akoro tadi povsodi drugodna prodaj izpoatavljene! Pomoček zoper gosenice in sicer prav praktičen iu na druge atrani neakodljiv je ptičji lim. (Vogelleim.) Ta se narneato z oljem pripravi z svinjsko mastjo in se ga dva prsta široka okoli debla pod vrbom namaže potem, ko se je drevo goaenic potrebilo. Maža na drevesu ostane po več mesencev mokra in biani nadalejano vlezovanje gosenic na drevo in do njegovega vršičevja. Sejmovi. 26. jun. v Jurkloštru, v Cmureku,v Ribnici in v Tinskem. 27. jun. pri sv. Lovrencuna Dravakem polju. 30. jun. v Gornji Radgoni,v Oliiuju, v Reicbenburgu, v Zrečab, v Sp. Pols-kavi iu v Trnovcib (sv. Bolfank).