3. številka. Ljubljana, v četrtek 4. januvarja. XVI. leto, 1883. MEHI MRI Izhaja vsak dan iteler, izimši nedelje in praznike, ter Telja po polti pi-ejeman za avBtrij sk o-ogerak t tftžele ea vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Z« Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vb« leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld., 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se p« 10 kr. za mesec, pe 30 kr. za čelrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo j eden k rat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Gledaliika stolba". D pravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, uznanila, t. j. vse administrativne stvari. Plutokratizem v meščanstvu. V vsakem društvu in v vsakej korporaciji, katera se hoče dobro in uspešno razvijati, treba je, da se na interese vseh Členov jemlje obzir. Strankarsko zastopanje koristi jednega dela členov proti drugemu mora prej ali slej poroditi nesporazum-Ijenja, iz katerih se razvijajo prepiri, ki konečno morajo dotično korporacijo pritirati k propadu. Ako to velja uže o raznih privatnih zadrugah, koliko bolj še o občinah, v katerih se veče ali manjše število državljanov združuje, da uživa jednakomerno svoje državljanske pravice, ter da je isto tako jednakomerno deležno občinskega imetka ter posebnih, dotičnej občini po ustavi ali posebnih garancijah zagotovljenih dobrot. Da je načelo jednakomerne delitve pravic in dolznostij med posamezne občinske člene posebno po večih mestih, kjer se v ozkem okviru stika toliko raznovrstnih interesov, jako težavno, tega si ne bode nikdo upal tajiti. — Veudar pa taka delitev ni nemogoča, ako dotične faktorje, v katerih rokah je odločitev o tem, vodi izkušenost, nepristranost in dobra volja. Poglejmo, kako se v tem obziru godi v Ljubljani, v katerej, dasi ne Šteje polnih 30000 prebi valcev, vendar živi toliko raznih stanov, da moramo reči, da prihajajo v njej v dotiko interesi bogatih patricijev in stalno plačanih uradnikov z onimi za svoj obstanek borečih se malih obrtnikov in od danes do jutri ob pičlem zaslužku živečih delavcev. Po tem takem za mestni zastop kot zakonito zastopstvo, ki ima o blagru meščanov odločati v lastnem delokrogu, nastane precej težavna naloga skrbeti zato, da Be pravice in bremena jednako razdelujejo, da solnce previdne občinske uprave jednako obseva premožne in ubožne. A če pogledamo v mestno upravo poslednjih 13 let, primorani smo na veliko svojo žalost izpo- LISTEK. Strel. (Ruski spisal A. Puškin, poslovonil I. P.) I. (Dalje.) „Vi veste", nadaljeval je, „da sem bil v N. pri huzarjih. Vi poznate moj značaj. Navajen sem bil povsod biti prvi, v mojih mladih letih bila je to moja naj veča strast. Dvoboji in druga rogoviljenja bila so v navadi, in jaz sem bil prvi razsajalec vse armade. Bahali smo se, kako da znamo piti. Posebno v našem polku bili so dvoboji na dnevnem redu, in jaz sem se bil mnogokrat. Moji tovariš; so me obožavali in poveljniki polka, ki so se vedno menjavali, šteli so me za neizogibljivo zlo." „Moja slava je vedno rastla, dokler ni prišel k našemu polku nek mlad mož iz jako bogate rodo-vine — njegovega imena nečem imenovati. Še n»k-dar v življenji nisem videl človeka, kateremu bi bila vedati, da se je skoro izključivo ravnalo pristransko. Kakor znano, vladal« je ves ta čas v mestnem za-stopu ona stranka, katero je narod naš krstil z obzirom na njene tolikokrat javno izpovedane ni*mene „nemškutarsko", katera se je pa sama imenovala „Partei des Capitals und der Intelligenz". Poslednje je sicer neresnično, kajti v njenih vrstah nahajamo individua, da bi storili velik greh v očeh vsacega izobraženega človeka, ko bi hoteli imenovati jih inteligentne j prvo pa je vsled naše indolencije in nekoliko tudi vsled napačne taktike naše vsaj deloma resnično; kajti tajiti se ne dd, da imajo vse veče denarnt zavode, ki so ustanovljeni s slovenskega naroda denarjem, naši politični nasprotniki v rokah. Ti zavodi pa reprezentujejo važno denarno moč, katero so nemškutarji o vseh dosedanjih volitvah kolikor toliko uspešno upotreb-Ijevali. In tako se je zgodilo, da je, kakor smo prej omenili, v mestnem zastopu gospodovala večina, ki se je rekrutovala iz našej slovenskej stvari najso-vražnejših uradnikov, iz pravnih zastopnikov in upravnih odbornikov prej omenjenih denarnih zavodov, ter konečno iz nekaterih po dednem nasledstvu premožnih meščanov, ki so pa v vsem morali biti pokorni sluge prej omenjenih gospodov. Ni tedaj čudno, da se pri občinskih obravnavah in ukrepih ni dostojno jemal ozir na interese onega ogromnega dela mestnih prebivalcev, katerim so Rojenice namestit bogastva in obilnosti položile v zibelj siromaštvo in pomanjkanje. Kako naj bi tudi bilo drugače? Uradniki, katerim je zagotovljena stalna plača, pravni zastopniki, katerim je pri omenjenih zavodih miza vedno obilno pogrnjena in od svojih mladih dnij v obilnosti živeči meščanje niso mogli poznati stisek in nadlog malega obrtnika, ne pomanjkanja delavca. Zato vidimo, da nekdanja nemškutarska ve čina za najviltalnejie interese ubožnega dela mest sreča milejša, kakor njemu. Bil je mlad, lep, vesel, imel je slavno ime, denarjev, kolikor jih je poletel; lahko si mislite, kakšen utis napravil je njegov pri bod v našem polku. Mojemu prvenstvu bil je to jako hud udarec. Prišlec, uznavši o mojej veljavi v polku, skušal se je z menoj sprijazniti. Ali jaz sem ga hladno sprejel, in ou se je brez najmanjšega obžalovanja odvrnil od mene. Jaz sem ga sovražil. Njegovi uspehi v polku in pri ženskah pripravili so me do obupanja." „Iskal sem povoda k prepiru ž njim. Ali moje šale zavračal je s šalami. Njegove šale bile so res zabavnejše kakor moje, ali meni zdele so se še ostrejše. On se je šalil, jaz sem ga pa sovražil. Na plesu pri nekem poljskem plemenitašu videl sem, da so ga pogledovale vse ženske, posebno hišna gospodinja, s katero bila vsa dobra prijatelja. To je mene jezilo, zato sem mu nekaj prav surovega povedal. On se je razjezil in mi priložil zaušnico. Segla sva po sabljah. Ženske zgrudile so se v ne-zavednost, možki pa so naju razločili; pa še tisto noč sva se odpeljala, da se boriva." „Komaj je dan napočil, prišel Bem že stremi nega prebivalstva ni imela smisla; da je pa nasprotno vedno storila vse, kar bi bilo kaeemu nem-škutarskemu zavodu ali kaeemu nemškutarskemu meščanskemu plutokratu v korist. Z jedno besedo: bil je za ne m šku turškega vladanja na mestnem magistratu v občinsko upravo upeljan pravi pravcati meščanski plutokratizem. Da je to res, dokazuje najbolje glasovanje v seji dne 2. t. m., ko so nemškutarji nasproti narodnim mestnim odbornikom, ki morejo o sebi trditi, da poznajo potrebe vsega mestnega prebivalstva ter da jim hočejo tudi ustrezati, glasovali proti temu, da se dovoli krčmarjem o zimskih mesecih klati doma prešiče. Da bode pomen tega glasovanja jasen, moramo omeniti, da krčmarji koljejo prašiče jedino le zavoljo klobas, ki so o pozimskih mesecih najtečnejša in uajcenejša hrana velikemu številu mestnih prebivalcev in da se je letos čula splošna pritožba o pomanjkanji klobas, ker gostilničarji vsled šikan in nerodnosti, ki so jih morali trpeti v mestnej klavnic, prešičev klati niso mogli. Mi pač razumemo nemškuturske mestne odbornike; njim ni treba klobas, ker imajo tečnejše in boljše hrane v izobilji; nadejamo se pa tudi, da je zdaj meščanstvo ljubljansko do dobrega sprevidelo, na katerej strani ima iskati svojih pravih zastopnikov, katerim je občni blagor na srcu, ter da bode temu svojemu spoznanju o prihodnjih volitvah za mestni zastop dalo uedvomlj'v izraz. X. Politični razgled. Notraiij (letele, V Ljubljani 4. januvarja. Pri vč. erajšnjej voli t vi državnega poslanca izmej veleposestnikov s<.t|<>r*kili dobil je grof Franc Attems 84, grof Alfred d' Avemas pa 50 glasov. sekuntlanti na določeni kraj Z nepopisljivo nepotr-pežljivost jo pričakoval sem svojega nasprotnika. Solnce bilo je že izšlo in jelo pripekati, ko sem ga ugledal v daljavi. Šel je peš sumo z jednim sekun-dantom; bil je golorok, iti uniforma visela mu jena rami. Šli smo mu nasproti. Ko sem prišel bližje, videl sem, da je nesel v rokah kapo polno črešenj." »Najini sekundunti odmerili so dvanajst korakov, Jaz sem imel prvi streljati, ali moja jeza in sovraštvo bili sti tako veliki, da nisem mogel zaupati varnosti svoje roke. Zato sem mu prepustil prvi strel. Moj nasprotnik se je branil streljati prvi. Zato sklenili smo srečkati. Po svojej nenavadnej sreči dobil je on. Ustrelil je, in krogla šla je skozi mojo kapo. Zdaj prišla je vrsta na me. Zdaj bilo je njegovo življenje v mojih rokah. Pazno sem ga ogledal; rad bi bil na njegovem obrazu zapazil vsaj senco nemira. Ne — mirno stal je pred cevjo mojega samokresa ter izbiral zrele črešnje iz svoje kape in pljuval peške predse — da so letale k mojima nogama. Njegova hladnokrvnost pripravila me je do obupnosti." „Kuj imam od tega, mislil sem si, če mu vzamem življenje, katero sam tako malo čisla!" Dunajski mestni zastop sprejel je vtorek znano resolucijo proti ustanovitvi češke šole v Favoritah po nasvetu šolskega odseka. Debata bila je jako živahna in burna. Poročevalec bil je znani čehožerec Linder, ki je po svojej navadi surovo in podlo napadal češke težnje. Lerchenfeld je nasvetoval, naj se izpusti pasus: „v postavi neopravičeni ukaz naučnega ministra", ker bi sicer to utegnilo škodovati delovanju nemškega „Schulverema". Gugler govoril je jedini energično proti nasvetu šolskega odseka. „ Za kaj da nijso poslanci v parlamentu interpelovali ministra? Morali mestni zastop vedno hoditi za nje v peč po kostanj? Dolžnost do moljubja je, delovati za sporazumljenje narodnostij. Češka privatna šola pač ni nobena nevarnost za nemški narod." Somaruga pravi, da naj bode ukrep mestnega zastopa nekak memento. Bareuther prosi za božjo voljo, naj se ne puste na cedilu nemški poslanci. Pri glasovanji sprejme se predlog šolskega odseka z vsemi proti trem glasom odbornikov Gugler, Lueger in Pfister. Nasvet Lerchenfeldov se je odbil. V uradniških krogih moravske namestnije se govori, da bode namestnijski sovetnik in sedanji župan brnski, glasoviti Winterholler,. čegar triletni odpust ima prenehati meseca marca t. 1., svoje službe pri namestniji moravskej rešen in v jednakej Blužbi v Černovice premeščen. „Dzieunik" poroča, da sledilni komisi-Jou marljivo nadaljuje svoja obravnavanja ter da se je storilo že mnogo ukrepov manjše važnosti. Važna pa je določba, katero j-3 ukrend komisijon glede priprost eje organizacije finančnih obla-81 ni j, o čemer je poročevalec grof Ribard Bel-credi. Komisijon izrekel se je proti opuščenju nekaterih nadsodnij in deželnih vlad, posebno je baje Bpoznal za neumestno spojenje černoviške deželne vlade z gališko namestni|o zaradi jezikovnih neprilik. % iiaiijv tlržave. Crnogorski uradni list priobčuje odstav-Ijenje dosedanjega ministra notranjih zadev Maše Vrbice in imenovanje Bozo Petroviča definitivnim njega naslednikom. „Glas Crnogorca" z veseljem pozdravlja novoimenovanega bratranca kneza Nikite pri vzprejemu tega težavnega in odgovornega posla, ker se s tem imenovanjem zopet upeljuje stara tradicija, da se družini Njeguša Petroviča, katera je prej vladajočej familiji vedno opravljala naj -višje in najtežavnejše vladino službe, prepuščajo zopet te važne naloge. Srbska radikalna „Samouprava" priobčuje dve depeši ministra notranjih zadev Garašanin-a na okrajne glavarje. V teh depešah se jim naroča, da naj nemudoma naznanijo, koliko občin šteje njih okraj, koliko je v vsakej obdačenih, soli županje premožni in uplivni mo žje, kakšni so občinski odborniki, so-ii vladi prijazni in bi jo li hoteli podpirati, imajo-li svoje politično prepričanje in katerej stranki da pripadajo, koliko poverjenikov da pošlje vsaka občina k volitvi poslancev itd? „Samouprava" opozarja povodom te ministrove naredbe svoje pristaše, naj bodejo oprezni, kajti ta vprašanja stoje na vsak način v zvezi z bodočimi volitvami v skupščino, ktr bole tretje ia zadnje zasedanje sedanje skupščine končalo se z 31. decembrom srbskega računanja. List opominja svoje prijatelje, naj bodo pripravljeni in oboroženi za predstoječo borbo z vlado. Prijatelji C*ambette se trudijo na vso moč, da proslavijo kolikor mogoče velikansko svečanosti za umrlim. Vsem občinam Francoske poslali so te-legrafična vabila, da naj se po zastopnikih udeleže pogreba. Globok utis obeta prihod raznih alzaško-lorenskih deputacij, ki naj bodo slavile Gambetto kot utelešenje svoje tolažbe in nadeje. V Parizu samem se liga patriotov močno trudi, da bi se Gam-bettin pogreb uporabil za demonstracijo proti Nemčiji. V oficijelnih krogih pa se nastoji, pogrebni slav-nosti odvzeti vso ostrino, obrneno proti inozemstvu. President Grevy namerava osebno naprositi govornike, ki mislijo imeti nagrobnice, da se naj bi v imenu in k dobremu republike zdržavali vseh zba-danj in napadov v naglaševanji zaslug umrlega. O Gambettinej političuej stranki se misli, da bode razpadla in jeden del pristopil k Frevcinetu, drugi k Brissonu, mali del pa k Clemenceau-u. Vodje Gambettistov izdali bodo manifest na somišljenike, poudarjaje, da morajo pristaši slavnega mrliča vedno visoko ceniti njegovo politično zapuščino ter jo z vso močjo skušati uresničiti. Ko se sesta-nejo kamore, hoče minister-predsednik Duclerc, oziraje se na veliko izgubo francoskega naroda, v posebnej deklaraciji še enkrat ponoviti program republike in ministerstva in bode s poudarkom nagla-ševal, da namerava politika kabineta na znotraj ohranitev redu in svobodne reforme, na zunaj pa baš tako iskreno ohraniti mir in veleugled Francije. — Vsi listi francoski prinašajo obširne članke o Gam-betti, ki so raznega zadržaja; posebno klerikalni listi ne morejo brzdati svoje zadovoJjnosti nad smrtjo velikega državnika. „Temps" posvečuje umrlemu skoro cel list, on pravi: „Politika (Jambette je bila na znotraj red, na zvunaj čast". Iz vseh krajev prihajajo sožalujoči telegrami. Garnbettin oča, ko je izvedel žalostno novico, je vskliknil: „Izguba je velika za me, a se večja za Francijo!" — Nemški listi pišejo precej mirno in pravično o njem; vsi uvidevajo v njem personificirano idejo revanche. „National Zeitung" pravi, da vidijo merodajni krogi v smrti Gambette nevarnost za republiko in pomnožene ugodnosti za stvar monarhije, v tem pa tudi politično izgubo za Nemčijo, ker je republika ohra-nenju miru najugodnejša obliku države. — „Golos" priznava visoki politični pomen Gambette in pravi, da umrli izza leta 1870 nikdar ni izpred očij spustil pri bliženje k Rusiji, kar pa je sedaj nemogoče postalo. „Novoje Vremja" označuje Gambetto izredno simpatičnega jej politikarja, kojega smrt prouzročila je v ruskih krogih globoko sožalenje. „Herold" misli, da bodo legitimisti v Franciji in Nemčiji se ojačili in plaidira za močno zvezo trojnocesar-s k o, ob katerej naj bi se razbile vse želje in nadeje anarhistov, klerikalcev in šovinistov. — Angleški listi vseskozi poveličujejo v navdušenih besedah velikega pokojnika. — Pogreb Gambette bode v petek opoludne z največjo sijajnostjo. Mrtvo truplo se izpostavi v palači Bourbonov in od letam prenese na grobišče Pere Laebaise. Vsa garnizija pa-rižka izšla bo k pogrebu; tudi diplomatični corps se bode baje in corpore udeležil pogrebnega sprevoda. Iz Londona se poroča, da se je v Erzerum-u razkrila te dni zarota Armencev. Ti Armenci bili so udje tajne zveze, ki je nameravala veliko revolucionarno gibanje, s katerim naj bi se Armenija rešila iga Turčije. Predvčerejnjim, ko so se zbrali v tajno posvetovanje, napali so je Turki, odvzeli jim vse listine ter takoj na mestu odredili raziskavo. Rezultat je bil, da so tristoinpetdeset Armencev zaprli in takoj oglasili brzi sod. Dopisi. Iz Cerknice 2. januvarja. [Izviren dopis.] Sad je viden, j Da ni bil shod Notranjskih do- moljubov v Posto j ini o svojem času brezuspešen in da so bili tja pozvani in se tam tudi zbrali v resnici za blagor ljudstva in boljšega gmotnega položenja Notranjskih Slovencev uneti možaki, 8o nam dokaz znamenja, katera so se nam pričela kazati o pričetku tega leta. Postojinska posojilnica za Notranjsko nam je ravnokar naznanila pričetek svojega delovanja z 8. dnem t. m. Pozdravljamo z veseljem to podjetje, in ker so nam imena mož, kateri stoje društvu na Čelu, porok za njega blagi namen, razvitek, obstanek in vseskozi pošteno delovanje, želimo le, da bi se Notranjci s polnim zaupanjem o času potrebe obrniti tja, kjer se bode v denarnih zadevah ž njimi pošteno ravnalo in — ker se tem potom tudi izognejo priti v roke priliznjenemu a trdosrčnerau, nesramnemu oderuštvu in njega posledicam. Gg. načelnikom društva bi pa svetovali pričetek delovanja kolikor mogoče obširno, če tudi po plakatih naznaniti ljudstvu; kajti naznanila po časopisih in tudi županijska razglasila ne store za sedaj dovolj reklame. Drugi sad, katerega je rodil oni shod, do pa narodna bralna društva, ki so se ravnokar pričela na zdravej podlagi snovati po večjih krajih Notranjske in katera bodo postala pravi buditelji narodne zavesti. V Gorenjem Logatci osnovali so že domoljubi svoje bralno društvo. Lepo število udov kaže zavednost, kaže probujenost ondotnih naših sosedov in le mala iskrica bila je skoro odveč, da je takoj vzplamtelo vse do navdušenosti: ustanoviti si tam toliko potrebno bralno društvo. Ko je tam v prvej vrsti delovala poštena narodna duša g. Gruntar — ni pri nas miroval vedno čuječi g. Res man — prava za-gvozda v narodnem toporišči. „Prijatelji!" tako sem ga čul govoriti na novega leta dan mej zbranimi možaki v Begunjah. „Nisem danes mej vami kot narodni misijonar, da bi vam hotel razlagati potrebo bralnega društvu. To potrebo vi kot zavedni narodnjaki sami poznate, a prišel sem pa kot tak da vas prijateljsko pokarani, zakaj da že davnej ni mej vami se ustanovilo društvo, katero bi vam bilo dozdaj ponudilo že mnogo, mnogo dušne hrane. Prijatelji! narae-ravate-li ustanovti si svoje bralno društvo?" Navdušeno pritrjevanje osladilo je plemeniti trud snovatelja narodnih koristi j. Volil se je osnovalni odbor, sestavile so se pravilu — nastala je mej zbranimi možaki zavest, da so s tem Činom mnogo storili za korist svojih sosedov, za svoj duševni napredek in za napredek svojega naroda. Kjer se tako deluje, tam so doma prijatelji ljudstva, tam sebičnež nema tal, ker mu ljudstvo ne veruje. K. —X— Iz Kranja 3. januvarja. [Izv. dop.J Ako se malokdaj pred svetom oglasimo, naj Častiti bralci „Slovenskega Naroda" ne sklepajo iz tega, „Šinila mi je hudobna misel v glavo, in povesil sem samokres.8 „Kakor se vidi," rekel sem mu, nzdaj niste pripravljeni umreti. Vi rajši zajutrkujete; in jaz vas ne maram motiti." „ Vi mene ne motite," rekel je na to. „Le ustrelite ... ali pa storite, kar hočete. Ta strel je vaš, in jaz sem vam vselej na razpolaganje." „Jaz sem odstopil, in objavil, da se zdaj ne bijem. Tako se je delo končalo za takrat." »Odpovedal sem se potem službi in preselil se na deželo." „Od tistega časa ni minul dan, da bi ne bil mislil na maščevanje. In zdaj prišel je moj čas." Silvijo izvlekel je pismo iz žepa, ki ga je dobil danes zjutraj. Nekdo — najbrže tisti, ki oskrbuje njegove zadeve — pisal mu je iz Moskve, da se isti človek ženi z nekim mladim dekletom. „To boste lahko uganili," rekel mi je Silvijo, „kdo je isti človek. Jaz odpotujem v Moskvo. Hočem videti, ali bo zdaj pred ženitvijo tudi tako mirno gledal smrti v obraz." To izgovorivš: je ustal, vrgel kapo na tla ter korakal po sobi gori in doli kakor tiger v kletki. Molče sem ga poslušal in čudni občutki so se me polotili. Sluga je stopil v sobo ter objavil, da so konji pripravljeni. Silvijo podal mi je roko, in objela sva se. Sedel je na voz, na katerem bila sta naložena; dva zaboja; v jodnem bili so samokresi, v drugem pa druge njegovi (travi Poslovila sva se, in hitro odpeljali so ga br/.i konji. H. Preteklo je več let. Rodbinske zadeve prisilile so me bile naseliti se v majhnej vasici v N—skem okrogu. Dasi sem imel z oskrbovanjem svojega zemljišča mnogo posla, vendar sem hrepenel po prej-1 šnjem brezskrbnem in veselem življenji. Najtežje prebil sem dolge žalostne pomladanske in pozimske večere. Do večera sem že pregnal čas, nadzoroval sem delalce, ogledaval, kako so mi zidali nova poslopja, razjmvarjal se s starosto. Ali ko se je naredila noč, pa res nisem vedel, kaj bi počel. Malo knjig, kar sem jih imel pospravljenih po omarah, znal sem že davno na pamet. Moja ključarica ponovila mi je Bog ve kolikokrat že vse pravljice, kar jih je znala. Petje tukajšnjih kmetov se mi je jelo zdeti dolgočasno. Kaj sem hotel; pil sem sladke likere in druge pijače, ali od njih me je bolela glava. — Tudi sem se bal, da bi ne postal pijanec, kakoršnih bilo je mnogo v tem kraji. Bližnjih sosedov nisem imel, izvzemši dveh ali treh izpitih zapravljivcev, kateri so pa samo zdiho-vali. Ljubše mi je bilo samotarstvo, nego njih družba. Sklenil sem zgodaj hoditi spat in zgodaj ustajati. Na ta način okrajševal sem Bi večere in podaljševal si dni. To bilo je dobro. Štiri vrste od mojega bivanja bilo je lepo posestvo, lastnina neke grof inje. Grofinja sama prišla je bila samo jedenkrat na to posestvo: prvo leto, ko se je bila omožila, pa še takrat ostala je samo jeden mesec. Drugo pomlad svojega samotarstva zvedel sem, da grof iu grofinja prideta po leti na svoje posestvo. In res prišla sta v začetku junija meaeca. (Konoc prik.) da Kranjci v narodnem oziru dremljemo. Narodna Čitalnica naša krepko stoji in ponuja društvenikom I mnogovrstnim berilom zdrave duševne hrane in i dobro osuovanimi veselicami obilo zabave. Dne 20. avgusta 1. 1. na Jalenovem vrtu izvrstno izvršena svečanost v slavo rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja in na korist »Narodnemu domu" je vsem udeležencem v živem spominu. Meseca novembra osnoval se je pod vodstvom neutrudnega gospoda profesorja Franke-ta klub diletantinj in diletantov, kateri nam je v teku zadnjih dveh mesecev spravil na gle-dališčni oder že več iger z vrlo dobrim uspehom. Posebno pohvalo društva pridobile so si gospice Florjanova, Jugovičeva, Gbtzeluova, Terezina Go-galova, Preširnova, gospa Franketova, nadalje go-Bpodje Sušnik, Majdič, Pavšler, Vovk in drugi. Stara garda našega moškega pevskega zbora, ki je že redka postajala, dopolnila se je zadnji čas z novimi čilimi močmi in se je pod vodstvom spretnega učitelja gospoda Lakajnarja v kratkem času tako iz-vežbala, da nas je že s krepkim zborom „Slovan" prav prijetno iznenadilo. — Silvestrov večer imeli smo poseben užitek: vošilui govor g. Fr. Prevca, deklamacija Gregorčičeve pe^ni „V pepelničuej noči" g. Vilfana, igra „Brati ne zna", dvospev »Deklica in smrt", moški zbor, — s kratka: ves program izvršil se je izborno dobro in spravil obilno zbrano občinstvo v prijetno živahnost. Koncem meseca novembra zapustil nas je dolgoletni čitalnični predsednik advokat in slovenski pisatelj g. dr. Janez Mencinger, preselivši se na Krško. Kako priljubljen je bil mnogozasluženi gospod, pokazalo mu je društvo z imenovanjem za častnega uda in prekrasno, s pomočjo tukajšnje požarne brambe prirejeno bakljado in podoknico. Težko Te bomo pogrešali, predragi Janez; blag Ti ostane spomin mej nami! Upamo, da bo pod novim vodstvom naše društvo stari svoj renome ohranilo in se s pridobitvijo novih udov posebno iz meščanstva širilo in utrjevalo ter svoj blagi namen izobraževanja in razveseljevali j a v narodu s pridom izpolnovalo. V to božja pomoč! Iz Krškega 1. januvarja. [Izv. dop.] V narodnem obziru in pa v obziru živahnejšega društvenega življenja ter v obziru splošnega mejseboj-nega sporazumljeuja napredujemo tudi pri nas. To kažejo n. pr. popularno-znanstvena predavanja, katera so se začela vršiti v adventu na tukajšnjej meščanske) šoli in katera se bodo nadaljevala v postu. Šola je namreč nemška, a učitelji so toliko narodni, da niso svojih javnih govorov osnovali samo v nemškem jeziku, marveč tako, da se govori zdaj v nemškem, zdaj v slovenskem jeziku, in tako privabijo ti govori vselej precej veliko občinstva. — Živahnejše življenje obeta tudi tukajšnje „bralno društvo", kakor je kazal poslednji občni zbor 30. pr. m. V novi odbor, kateremu je prejšnji izročil znatno prihranjeno svoto (nad 100 gld.), volili so se vrli narodnjaki, in sicer gg.: dr. Mencinger (načelnik), Avg. Omahen (namestnik in tajnik), Fr. Šešek (blagajnik), dr. Zupanec in Lapa j ne (odbornika). Društvo se je naročilo na sledeče časopise: „Narod", „Ljub. Zvon", „Edinost", »Škrat", »Slov. Gospodar", »Mir", „W. aH. Ztg.", „L. BI. Z." in „Flieg. Bliitt.", g. dr. Z. pa bo posojeval „Tribune" in g. L. »Sud. P." in „Nov." Pri posvetovanji o naročbi slovenskih časopisov delali so nekateri člani večje ovire, kakor pri priporočanji nemških novin. in bi bili radi skoro razžalili člana, ki se je za domače časopise potezal. — »Miru" v Celovec se je poslalo 5 gld. podporuine. Društvene veselice bodo G. januvarja, (tombola, petje, ples) in zadnje pustne dni. Zabave so poznejši Čas; določijo se kasneje, zlasti velikanska veselica, ki se bode priredila 11. julija, ko bode cela kranjska dežela obhajala habsburško GOOlet-nico. — Dolenjske strani domoljubi bi se imeli zlasti veseliti otvorenja poštnih hrauilnic, kajti našemu ljudstvu bode zdaj doma prilika dana, krajcarje shianjevati in na obresti nalagati, kajti baš Dolenj- ska je jako na slabem glasu glede varčevanja. — Želeti bi samo bilo, da bi se ljudstvu javno razlagala korist in uredba novih poštnih hranilnic. Naposled bi imeli še to željo, da bi se naša kmetijska poddružnica tudi kaj oživela. — Pravijo, da bode letos v jeseni pri nas vinska in sadjerej-ska razstava, pa do zdaj se niso še delale nikakor-šne priprave. Tudi se je govorilo, da se bode pri nas posojilnica ali prav za prav hranilnica osnovala, pa je zopet vse potihnilo. Iz seje mestnega zbora ljubljanskega dne 21. decembra 1882. Navzočnih je 22 odbornikov in tudi nekoliko občinstva. Nemški odborniki prišli so razen Antona pl. Gariboldija vsi, tudi pl. Zhuber in deželni šolski nadzornik R Pirker, dve beli vrani v mestnem zboru ljubljanskem in v odsekih, v katere sta voljena. Gospod župan naznani dopis c. kr. deželne vlade, da je Nj. Veličanstvo presvitli cesar zahvalo mestnega zbora, zaradi zidauja poslopja za novo moško in žensko izobraževališče, blagovoljno vzelo na znanje. Daljo naznani g. župau, da je mestni odbornik g. Potočnik odložil 1. decembra t. 1. svoj mandat in nasvetuje, da se mu izreče za njegovo večletno delovanje zahvala mestuega zbora, čemur zbor jednoglasno pritrdi. Kot slavnostni odbor za bOOletnico potrdi se v ta namen uže prej izvoljeni odbor, samo namesto izstopivšega g. Potočnika in mestnega odbornika dr. Suppana, ki to odborništvo odloži, ker je zadržan, volita se mestua odbornika: dr. Moschč in A. Dreo. V finančni odsek izvoli se odstopivši mestui odbornik g. I. Hribar zopet. Namesto odBtopivšega g. Potočnika je izvoljen v stavbeni odsek: dr. vitez Bleivveis-T rs te niski, v policijski odsek: mestni odbornik g. Stupica in v odsek za olepšavo mesta: g. Peter ca. O stanji mestnega posojila poroča v imenu finančnega odseka mestni odbornik g. Luckman. Govornik pravi, da se je v seji 27. jun. 1.1. finančnemu odseku naročilo, naj poroča o sedanjem stanji loterijskega posojila in naj izjavi, je li bilo loterijsKO posojilo ljubljansko sklenjeno z ugodnimi pogoji in naj izpove, bode li po dohodkih in investiranih ka-pitalih, letna anuiteta pokrita. G. Luckman skuša s številkami dokazati, da je stanje posojila ugodno in da je bilo sklenjeno z ugodnimi pogoji, ter nasvetuje, naj zbor poročilo finančnega odseka vzame na znanje. Nato oglasi se g. I. Hribar. Ko je dokončal g. Hribar svoj ekspoze o ljubljanskem mestnem posojilu, oglasi se takoj oče in kum te denarne operacije, dr. Suppan. Pred vsem omeni, da je tudi prejšnja narodna manjšina mestnega zbora glasova za posojilo, da jo tedaj tudi deloma zadeva odgovornost. Da bi mestni zbor vzprijel Hribarjev predlog, to nikakor ne gre, kajti mestni zbor bi tedaj rekel sam o sebi: »Ioh war vor zvvei Jahren ein dummer Kerl". Kar je izvršeno, to se ne da več popraviti, če je, kakor g. Hribar trdi, banka s posojilom napravila dobro kupčijo, jej to dr. Suppan iz srca privošči}; (Mislimo!) v obče se pa za ljubljansko posojilo tudi v dobi največje borzne sleparije nikdo trgal ni. Dr. Zamik odvrne, da nosi za dotične sklepe vsikdar stranka, katera ima večino, tudi vso odgovornost. V zelenej brošuri, katero je pred zadn)imi volitvami v mestni odbor i/dala prejšnja večina, ae jako hvali z loterijskim posojilom in pripisuje le sebi vso zaBlugo, da se je posojilo dobilo, o narodnej stranki pa popolnem molči. Le zdaj, ko se vidi, da ni vse tako briljantno, kakor se je trdilo, zdaj se hoče tudi prejšnja manjšiua angažirati, da je odgovorna, češ: smetano smo pojedli mi, kislo mleko pa jejte tudi vi z nami. Narodna stranka takrat v manjšini je glasovala za posojilo, ker ni hotela delati fakcijozne opozicije, to je: glasovati proti vsakemu predlogu, ki izvira od njej nasprotne stranke. In takrat se je narodnej stranki loterijsko posojilo zdelo koristno, a sedaj, ko je narodna stranka dobila priliko sa informirati, gre za to, da se označi položaj, b kakimi pogoji bilo je sklenjeno posojilo od prejšnje večine. V obče pa mora vsak odbornik, ako ni v dotičnem odseku, zanašati se ua poročevalca, in tako je bilo tudi pri loterijskem posojilu, katero je finančni odsek in tedanji poročevalec bva-lisal kot neizmerno koristno za mesto. Tako mora mestni odbornik imeti v medicinskih zadevah v policijski, za juridične stvari v pravni odsek svoje zaupanje, in če je bil „male informatus", to nikakor ne ovira, da potem, ko se je boljše informiral, proti takemu predlogu glasuje. Govornik pravi, da hoče v dokaz navesti le kratek slučaj, kateri se jo ^zgodil ne davno tega. V pravnem odseku razpravljala se je pravica, katero ima mesto s svojo ljudsko šolo do licealnega poslopja. Govornik, kot načelnik odseka, izrazil je misel, ali ne bi bilo mogoče, da za odstop te pravice dovoli dežela mestu brezplačno prostore za mestno dekliško šolo v redutnem poslopji, za katere mora mesto zdaj plačevati 600 gld. letne najemnine? In gospod mestni odbornik, ud nemške stranke, se je jako protivil tej misli rekoč, da nikakor ne gre, da bi mesto bvojo pravico v licealnem poslopji dalo za bornih 12.000 gld. Jako se je pa bilo čuditi, ko je ta gospod v mestnem zboru, ko se je razpravljala ta stvar, glasoval za predlog dr. Suppana, kateri, ako bi bil vzprejet, bi oddal pravico mesta do tega poslopja brez gotove varnosti, da bode mesto primerno odškodovano. Gotovo je bil tedaj imenovani gospod v pravnem odseku »male informatus", pozneje pa, ko se je boljše informiral, glasoval je v mestnem zboru za predlog dr. Suppana. Ravno tako smo bili mi zdanja veČina o posojilu poučeni le od tedanje veČine, zdaj pa, ko smo dobili mi krmilo v roke, pričeli smo takoj preiskovanje in prišli smo do izpoznanja, da posojilo ni bilo mestu koristno, kar hočemo konstatovati. Gospod Petričič izjavi, da za posojilo ni glasoval niti v mestnem zboru niti v finančnem odseku. Mestni odbornik gosp. Hribar obširno odgovarja dr. Suppanu, sklicevaje bo večinoma na številke navedene v ekspoze-ju. Dr. Suppan pravi, da je pač istinito, da je večina za storjeni sklep odgovorna; če se pa manjšina ne izjavi zoper predlog pred sklepom, potem je tudi ona odgovorna. V obče pa so se vršile vse priprave za posojilo, ko ni bilo še narodne manjšine v zboru. Sploh pa so imeli narodni udje mestnega odbora, kateri so bili v finančnem odseku, tam dovolj prilike se informirati. Dr. Z a r o i k opomni, da so narodni odborniki zato za posojilo glasovali, ker so nasprotuiki vsake fakcijozne opozicije, kar pa ne brani, da danes, ko so bolje informirani, to napram volilcem kon-štatujejo pod kakimi pogoji je posojilo bilo vzeto. Poročevalec Luckman zagovarja predloge finančnega odseka. O g. Hribarji toži, da je le-ta precej od konca prišel s pomislikom, trdeč, da ni posojilo tako ugoduo, kakor da se trdi. On poročevalec, da je g. Hribarju vse razložil, a da je ta vedno še ostal neveren Tomaž in se neče dati prepričati, nego vedno svojo trdi. Poročevalec potem skuša dokazovati, kako koristno je posojilo. Pri glasovanji so se predlogi gosp. Hribarja z 10 proti 10 glasom zavrgli in sprejeli predlogi finančnega odseka. Potem se je seja sklenila. Domače stvari. — (Ljubljanskega mestnega odbora prihodnja seja) bode, kakor čujemo, v torek [). dan t. m. in to zaradi tega, da bode odsekom Jožje mogoče temeljito obravnati vso tvarino o kateri se imajo še posvetovati. V tej seji utegne magistrat tudi že poročati o naredbah, ki se mu dozdevajo potrebne glede mestnega odbora sklepa, da je krČ-marjem pogojno dovoljeno prašiče klati tudi doma. — (Slovensko gledališče.) V soboto 6. januvarija ali sv. treh kraljev dan napravi dramatično društvo drugo slovensko predstavo v tej 8aisoni. Igral se bode — v gledališči — znani Birch-Pfeillerčui igrokaz v 4 dejanjih »Der Goldbauer", slovenski »Nasledki skrivnostne prisege". — Predstavljala se je ta igra na slovenskem odru še le trikrat, prvikrat v letu 1871, drugikrat 1875 in v zadnje leta 1878 in služila je dvakrat našim nek danjim najboljšim igralcem v benefico; odlikovale so se v nji najizvrstnejše ženske moči, gospodičine Jamnikova, Podkrajškova in Ledarjeva, od gospodov pa posebno gg. Kocelj, Nolli in Schmidt. V soboto imajo nastopiti večinoma nove, iz zadnje Čitalnične predstave nekoliko poznate moči, a jedna težjih ulog ostane tudi še sedaj v rokah izurjenega igralca gosp. Kocelja. Zaradi tega nadejamo se prav po-voljnega igranja. Slovensko občinstvo pa prosimo, naj se mnogobrojno udeleži te predstave, ter pokaže, da ve ceniti dobro voljo odborovo, trud in požrtvovalnost igralcev. — (Zveza županov,) kakor je že upe-Ijana po drugih deželah in nekaj časa sem tudi že v radoljškem okraju na Gorenjskem, snuje se tudi za ljubljanski okraj. V ta namen zbrali so se nekateri župani ljubljanske okolice dne 3. decembra t. 1. k posvetovanju in sklenili sklicati v dan 7. j a-nuvarja 1 883 ob 9. uri zjutraj v dvorano ljubljanske Čitalnice skupni shod vseh županov ljubljanskega okraja kot »osnovalo i" shod, in določili sledeči dnevni red: 1. Ogovor v imenu začasnega odbora — g. M. Bav-dek. — 2. Volitev 1 predsednika in 5 odbornikov v stalni „zvršujoči odbor" za jedno leto. — 3. Poročilo g. Adolfa Galleta o narnujnejših vprašanjih, katera teže župane v njihovem delovanji in predlogi kako bi se temu pomoglo. — 4. Posamezni predlogi. — K temu zborovanju vabijo se vsi gg. župani najuljudneje, ako pa sami ne utegnejo priti, pooblaste naj jednega svojih svetovalcev, ker neobhodna potreba je, da so vse občine zastopane, ker le potem bodo imeli sklepi veljavo in moč, ako pridejo vsi ; le potem mogoče bode delovati uspešno v korist naših občin. — (Iz Post o j ine) se nam piše: Pri nas dresira poleg glasovitega „zwerga" našo mladino neki -mladenič Jojsin, ki začuvši slovenski glas, za-rohni : rHalt, hier sind wir Deutsche ..." in dela umazano reklamo za svoje pristaše pri nedolžnih otrocih, zapovedajoč: kdor ne kupi zvezkov, pisnega orodja itd. tu in tu — mu vse raztrgam itd.; in tako se goji v šoli razpor imj sosedi. Mej našimi učitelji je vsled zadnje sisteme sploh mnogo gnjilega. Mnogo jih je, posebno mej mlajšimi, ki plešejo na vsak migljaj po znanej pesni: „Pleši, pleši, moj — Jojsin, Da te vidi „gospodin*, da te vidi veliki tvoj vezir in priporoči tam »zgoraj" ali vsaj pri dru. Weitlofu. To so izrod ki demoralizacije, katere treba čim p rej tem bolje odstraniti, ker šola se ne sme zlorabiti za tako abotno reklamo in pouk mora se vršiti strogo po učnem načrtu. — (Pri telegrafnem vodstvu v Trstu; pričel se bode tudi letos kurs za telegrufne kandidate; kdaj, naznanilo se bode pozneje. Kdor hoče biti vzprijet v omenjeni kurs, naj uloži prošnja do 20 t. m. V prošnji treba dokazati, da je prosilec vsaj 18, a še ne nad 30 let star, da je dovršil G gimniizijalnih razredov ali višjo realko, da je fizično sposoben za telegrafno službo, da ima dobro pisavo, da je zmožen nemščine in francoščine toliko, da more francoske sestavke čitati in prelagati. Glede slovenščine ali sploh katerega koli slovanskega jezika ni stavljen noben pogoj, ampak rečeno je le, da se bode na znanje drugih jezikov posebno ozir jemalo, in vender smo mi tega prepokornega mnenja, da je in bode v bodoče čim dalje tem bolj znanje vsaj jednega slovanskega jezika za telegrafne uradnike neobhodna potreba. — (Narodna Čitalnica v Kranji) napravi tekoči predpust naslednje veselice: 1. Dne 6. januvarja (Sv. Treh Kraljev večer) mali ples. Začetek ob 8. uri. 2. Dno 28. januvarja (nedeljo pred Svtčnico) Vodnikovo slavnost in veliki ples. Program te veselice se bo s posebnimi vabili naznanil. 3 Dne 4. februvarja (pustno nedeljo) maškerndo. Natančneje določbe zaBtran ustopir.c, kostumov itd. se naznanijo posebej. Ker namerava „požarna hramba" kranjska svoj renomiran ples napraviti dne 21. januvarja v prostorih narodne Čitalnice in bodo imeli čitalnični udje k temu plesu ustop pod jednakimi pogoji kakor požarni brambovci, nam obeta letošnji predpust obilo zabave. Častiti društveniki se vabijo k prav obilni udeležbi. Odbor. — (Vabilo) k besedi, katero priredi Čital niča Postojinska v svojih prostorih v nedeljo 7. januvarja 1883. s sledečim sporedom: 1. J. Kocijančič: »Danes tukaj jutri tam", zbor. — 2. Na citre igra g. A. Lavrenčič. — 3. »Dragocena ovratnica", vesela igra v jednem dejanji. — 4. G. Eisenhut: „Ustaj rode", zbor. — 5. Tombola. — 6. Ples. — Ustopnina za ude po 30 kr., z rodbino po 60 kr., za neude po 50 kr., z rodbino 1 gld. — Začetek točno ob 8 uri zvečer. — K obilnej udeležitvi vabi uljudno odbor. — (Za lovce nekaj.) Iz Cerknice smo po izvedeli, da so tam mej božičnimi prazniki ustrelili kljunača. No, ta je pa zares kasno potoval proti jugu; ali ga je pa sedanje toplo vreme uže izvabilo na potovanje proti severu. Sploh revež ni v pra-tiko pogledal. — (Duhoveuske spremembe v ljubij anskej škofiji.) Gosp. Alojzij Kumer, župnik v Lešah, imenovan je župnikom na Brdu. — Prestavljen je: gosp. Auton Verbajs, kaplan na Krki v jednaki lastnosti v Leskovec pri Krškem, g. Karol Kurent pa z Dobrnič na Krko. Poslano. (4—1) GLAVNO SKLADIŠTE 3D"cm.Swjslsa, loorza dne 4. januvarja. (izvirno telegrafi čn o porodilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Ziata renta........ . . 5% marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London . ..... . Srebro ... ....... Napol. ........... C. kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... 4«/o državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke li 1. 1864 . . 100 n ■1" o avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... » » » 4°/,,.....* „ papirna renta 5°/„ . . . . 5°/# štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava re«. srečke b% . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/1°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke . . . . . 100 gld. Kudolfove Brečke..... 10 „ Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 n TrammwHy društ. velj. 170 gld. a. v. . . 76 gld. 80 kr. 77 40 n 95 • 80 ji 91 n 60 m 833 n — f, 284 n 10 f) 119 it 40 y 9 a n 48 s n 5 » 65 ■ 58 ji 65 r. 167 » 25 ■ p» 95 n 60 M 118 n 45 j» 35 84 » 90 n 103 n — ti 118 m 75 « 98 n — n 105 n 40 _ 170 n 25 Ti 19 ■ n 116 i. — 214 ■ 75 _ najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« IzkuAan llek proti trajnom kašlju plućevlne I iolidoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru to'»Sa?" (PASTILLEN) Hinke Mattonija dcio* ^u c«koj). Nji etiketo in zamah, kakor kaže podoba, JjJkV trebi* ostro paziti. MATTONI's GIBSflBLER Frišno mleko in smetana se dobi (j_g) na Rimskej cesti št. 15,1. nadstropje. Vsaki d u a frišni pustni krapk i v pekarlji Ivana Foederla v Lingarjevih ulicah. Vsaki četrtek in nedeljo (10—1) presen Grahamov kruh. Razpis službe občinskega tajnika v Sevnici. Pri občini Nevnitikej ima se 1. februvarja 1»»3 služba občinskega tajnika z letno plačo 400 gld. in prostim stanovanjem nadomestiti. Prosilci za to službo, ki imajo znanje nemščine in slovenščino v govoru in pisavi in popolno zmožnost za to službo izkazati, naj pošljejo svoje prošnja s prilogami podpisanemu županstvu do IO. Jauuvar|a Prosilci samskega stanu bodo pri oddajanji te službe imeli prednost. v Županstvo v Sevnici, dno 16. decembra 1882. (792—3) Župan: Medic m. p. Zahvala. O priliki smrti našega nepozabljivega očeta izrekamo najtoplejšo zahvalo za mnogi broj podeljenih vencev in za mnogoštevilno udeležitev pri pogrebu. V Ljubljani, dne 3. januvarja 1883. Rodovina Gestrinova. t Umetne (574—37) ♦ !zobe in zobovja! ♦ postavlja po najnovejšem a m o r i k an s k e m zistemu v alata, VDlkauitu ali eeJulojidu brez bolečin. Plombira s alatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin zobni zdravnik A-Paichel, poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. O) c - ■ = cd b o » -• o. =■ ffl w 9 M. rt rt B I v--i l " as o- S3 ™ ._crg re rt ~'.r* s* m OJn u O: ft n 95 g iw < i « £ & s S* » ?r«" M rt c 9 =f* F II HM H 2 O rt i i |Bm JD.S c i i T * F i 6 I 3 ~ - cr . _ — r E 1 p H p 1 3' i w£ i M © r b b u. v. ilVa najboljšem glasu izmej vseh tovarniških izdelkov so šivalni stroji vseh sistemov | M. Bollmann-a, k na Dunaji, I. Rothenthurmstrasse Nr. 33. W niafstarci&a Ustanovlj. 1861. I A firma tck vrste. sJi o e a S- ta * i s p SS "1 r/: • IT rt , 9» 2 6= S ^ ' 51 odlikovanj. | „„„„___ S Singer-jevi, Greifer-jevi, Howe-jevi stroji, stroji X( na valjček in vsake vrste ročni stroji % X( po prvotnih fabriških cenah s 51etno garancijo tudi za ^ plačila v ol>roliili. (708-8) w Si VB« I»aati iiiij m točno na firmo, cenil nil* prati« in franko. ^ O Uže rabljeni stroji se zamenjajo ali pa popravijo. ^ lzdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". j