Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldn«.
* *
Nefraj»kirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
IJpravniStvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 125.
Telefonska ilevllka 65.
Celje, v pondeljek, 6. junija 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponove.
„Narodni Dnevnik"
velja za avstro-ogrske dežele:
celoletno . . ... K 25-pol letno .... ■ n
1250
četrtletno ....	630
mesečno ..... „ 2"I0
Za Nemčijo:
celoletno.....K 28 —
Za vse druge dežele K 30"—.
Naročnina se pošilja naprej. Upravništvo »Narodnega Dnevnika".
Volilno gibanje.
Z včerajšnjim dnevom smo lahko zadovoljni. Napredni kmečki kandidat g. Ivan Kac se je predstavil volilcem v Št. Janžu na Vinski gori in Družmirju; dosegel je povsod krasen uspeh in njegova kandidatura se je vzela z navdušenjem na znanje. Zasvetilo se je v očeh trdih kmečkih mož ono isto navdušenje, oni isti ogenj, s katerim so šli 1. 1907 v boj za pokojnega Ježovnika. Geslo »kmet voli kmeta« je pognalo globoke korenine. Prepričanju, da more le stanovski tovariš najbolje zastopati želje in težnje kmečkega stanu, so se pridružili še drugi momenti. Kljub temu, * da imajo slov. klerikalci tri četrtine slovenskih mandatov v žepu, se vendar vidi po 3 letih delovanja sedanjega drž. zbora, da niso ničesar opravili za narod, temveč so vedno le pomagali — vladi in škofom. Pomagali so vladi 1. 1907 pri nagodbi, pomagali so ji lani pri prorač. provizoriju in trgovskih nagodbah — vselej na škodo naroda, osobito našega kmetijstva. Nagodba je uničila našo vinorejo in teško oškodovala živinorejo; trpi pa vsled klerikalne gospodarske politike tudi naša lesna trgovina. In lani — baš v trenutku, ko bi Slovani napravili v Avstriji velik trenutek naprej — so vedeli slov. klerikalci to preprečiti in danes nas tišči nemški jarem huje ko kedaj poprej. Za to, da je ljubljanski škof dobil polmiljonsko
posojilo po 1 % in da se mu je odpisalo na stotisoče davka — ljudstvo nima drugega interesa in koristi kakor da vidi, komu na hasek delajo klerikalni poslanci! Klerikalci so popolnoma zavozili v štajersk. deželnem zboru; slavili so aneksijo Bosne in Hercegovine, ki nam je povzročila stomiljonske stroške in bodo nedvomno glasovali tudi za nove bojne ladije in nove visoke oboroževalne izdatke. Saj si človek ne more misliti klerikalca drugače kot vladnega hlapca; če je opozicijonalec, ne dela to od srca in iz prepričanja temveč iz politično^ taktičnih ozirov.
Vse to prodira na ta in oni način med ljudstvo in razburjenje se širi vedno bolj. »Šlager« z vero je precej zgubil svojo moč, ker ljudje uvidevajo, da se ne gre v sedanjem političnem boju za ali proti veri, temveč da se gre za nadvlado duhovništva, katero pozna naše kmečko ljudstvo samo pri plačevanju visokih štolnin, pri bernji in — volitvah. Zlati časi duhovniške komande so minili in se ne vrnejo več. Kar se opravi danes, se opravi s samim nasilstvom in goljufanjem nepoučenih volilcev. O kakem navdušenju je v klerikalni stranki malo govora ... Kdor je stopil v napredne vrste, je pa stopil iz prepričanja in navdušenja za kmečko stvar, na narodov napredek. — Vsi ti možje gredo danes v Ježovnikovem volilnem okraju v boj proti klerikalni politični korupciji in izsesavanju ljudstva ... Razpoloženje v volilnem Okraju je za napredno kmečko stvar kar najboljše; svež veter je potegnil po lepih njegovih dolinah in ravninah, pripravlja se vihar, ki bode pometel s političnimi koristolovci ...
V Št. Janžu na V. g. se je vršil shod pri gospodu Delakordu ob cesti. Po ranem opravilu so se zbrali v lepi Štajnerjevi gostilni najodličnejši možje velike šentjanške občine: večina obč. odbornikov z županom g. Voduškom na čelu. Predsedoval je vrli domači posestnik g. Dreo. Urednik Lesničar iz Celja je obširno pojasnjeval neuspehe in pogubne posledice klerikalne politike in klerikalizma na Sp. Štajerju. Govoru so navzoči burno pritrjevali. Nato je povzel besedo kmečki kandidat g. Iv. Kac in v priprostih, a v srce segajočih besedah razvijal svoj program. Obljubil je konečno, da bode delal v slučaju izvolitve za svoje volilce pošteno in odkrito; ne bode preveč obljuboval, a temveč storil. Njegova priprosta a resnična izvajanja so napravila kar najboljši utis na navzoče volilce. Dolgotrajni živijo-klici so pričali, da si je pridobil g. Kac srca vseh v trenutku.
K besedi se je oglasil nadalje ponovno župan iz Otišniškega vrha, g. Iv. Verdnik. Živahno in prepričevalno je navduševal kmete k samopomoči in sta-
novski politiki. Njegove besede so vzbujale cele viharje navdušenja. Govoril je še g. Verdnik - Kral iz Smartna, ki je opisal nesebično in požrtvovalno delovanje g. Kaca v domači občini kot župana in poso-jilničnega načelnika. Shod se je na to v najboljšem razpoloženju zaključil. Ljudje so se razšli z enoglasno sodbo: Kac je naš človek, tega bodemo volili!
Istotako zadovoljiv je bil shod pri Basistu v pružmirju. Tudi tam se je zbralo do 100 odličnih kmetovalcev; predsedoval je shodu domači župan g. Josip Košan. Govorili so gg. Košan, Kac, Verdnik, Lesničar, Vrečko. Zanimivo je bilo, kako je obsojal domači posestnik g. Anton Koprivšek sovražnost klerikalcev proti šoli in izobrazbi. »Imeli bi radi same butce, da bi tem lažje nad njimi gospodarili *, je končal govornik ob živahnem pritrjevanju poslušalcev. Kmet Goričnik je priporočal s toplimi besedami kmečkega kandidata Kaca. »Častna stvar je za nas kmetovalce, da zmaga tudi sedaj kmet nad profesorjem, katerega nam vsiljujejo iz Maribora,« je izjavil govornik. — Urednik Lesničar je tu« in v Št. Janžu kar najostreje obsodil nizkotno agitacijsko sredstvo klerikalcev, češ, da je napredna kmečka stranka najela fante, ki so nabili nekega Zebota iz Maribora. Protestiral je proti temu, da se na tisoče poštenih in v delu za svojce in narod osivelih mož frivolno imenuje tolovaje in tolovajsko družbo. Kmetje so ogorčeno obsojali tako klerikalno lumparijo. Shod se je v najboljšem razpoloženju zaključil s klici: Živel naš kmečki kandidat Kac!
Politična kronika.
NOVICE IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
Proračunski odsek.
V soboto se je nadaljevala debata o proračunu pravosodnega ministra. Češki kler. poslanec o. Šra-mek je izjavil, da bi lahko povzročilo Hochenburger-jevo zasebno mnenje o reformi zakona, katerega je izrekel napram nekemu odposlanstvu katoliških ločenih zakoncev, gibanje v tej smeri, kateremu bi se katoliško prebivalstvo najodločnejše uprlo. Hochen-burger je rekel na to, da je dotično svoje mnenje le zato izrekel, da bi osvetlil težave, ki se stavijo reformi zakona na pot; razvijanje tega vprašanja v sedanjem trenutku, ko imamo na dnevnem redu finančna in narodnostna vprašanja, bi bilo neumestno. Poslan. Vukovič govori o slabem stanju sodnij in slabem napredovanju sodnijskih uradnikov v Dalmaciji. Posl.
LISTEK.
Oče Kondelik in ženin • Vejvara.	43
Češki spisal Ignžt Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina.
Šla je v drugo sobo, tu je bilo prazno. Šla je v kuhinjo. Tam je sedela Pepica pri oknu, kjer se je videlo na dvorišče in imela je zardele oči od joka.
»Ne jokaj vedno, punca«, jo je karala mati. »Še ti mi delaj skrbi! In čemu pravzaprav jokaš? Ali ti je kdo umrl?«
»Kako — bi — danes — mamica ...« Dalje ni mogla. Nov potok solz se ji je udri iz oči.
Uboga gospa Kondelikova! Tam sitni, da, besni soprog, tu nesrečna, obupana hči. Materi je nenadoma pošla potrpežljivost.
»No danes! Bo pa drugič. Rajši bi, da bi sploh tu ne bila! Vstani in pojdi na izbo po muholovko, po-plahni jo, daj v njo malo vode in špirita in postavimo jo očetu v sobo. In košček sladkorja pod njo na papir!«
Gospa Kondelikova se je vrnila k soprogu. Sedla je, gledala predse in čez nekaj časa je nehote rekla:
»Niti tega gospoda Vejvare ni danes ...«
»Ne govori mi o Vejvari!« je zarohnel mojstei. »Ima prav, da ga ni! Saj ve, zakaj ne pride! Danes bi mu povedal, česar mu nisem včeraj rekel.«
Gospej je bilo žal, da je omenila Vejvaro. Toda v tem trenutku ni imela zadosti politike, da ne bi o tem še dalje govorila. Hotela je umiriti soproga in obrnila se je k bolniku.
»Toda, stari, Vejvara ne more za to. Kaj bi mu povedal! Njega, reveža gotovo to ne veseli.«
»Še smejati bi se moral, kaj!« je grmel mojster »Še tega bi se manjkalo!« In sedaj se je mojstru od-
prla zatvornica. »Ali je to pametna misel od njega? Z nami na vodo. V tako ladjico, ki je kakor škatljica od vžigalic. Saj bi se lahko vsi utopili!«
»No, in vendar se nismo, stari, hvala Bogu!«
»Ta človek nima niti mrvice razuma«, je nadaljeval gospod Kondelik, kakor bi bil preslišal ženo. »In ravno jaz moram tja pasti! jaz! Njegov bodoči tast! No, če bi kdo metal v vodo svoje tašče — ma-kar bodoče — tega bi razumel...«
' »Toda Kondelik!«
»Tega bi razumel, pravim, toda vlačiti po vodi tasta — in te posledice! Toda sedaj je zadosti, pravim. Zadosti je tega! In če pride, tedaj mu povem, naj se več ne trudi. Tu železnica, tam polomljen parnik, tu zopet gonja bogvekam, ta človek se klati z nami po svetu kakor oni znani Kiselak — saj sem do sedaj vsak korak z njim in zanj poplačal z boleznijo in včeraj je malo manjkalo, da se nisem utopil — to je zet za ravnatelja cirkusa in ne zame. Toda dovolj. Temu napravim konec! In povem mu to! Takemu človeku ne dam hčeri! Ta bi mora liti z onim Golobom v Afriko!«
»Toda Kondlik« je karala gospa.
»Nič! Sem že povedal! Dovolj! Za eno hišo naprej!«
»Torej dobro, Kondelik. Toda kaj pa ta sramota, ki pride iz tega ...«
Gospod Kondelik je izbulil na ženo oči.
»Takooo? še to? Ze tako daleč ste, da nastane iz tega sramota ... In Pepica ...?«
»Ampak Kondelik!« je vzkliknila gospa jezno. »Kako pa govoriš! Nalašč to preobračaš! Ali nisem jaz mati, kakršnih je malo? Ne taka sramota, ampak sploh sramota, da hodi za hčerjo k nam že dve leti in da jo potem pusti. Zakaj svet ne bi verjel, da ti ---ne, ne, da jo je on pustil! In sploh govoriš nespametno ... A ne jezi se, stari, prosim te. Ne misli na to. Vidiš, Vejvara te spoštuje, niti ne pride, da se ne bi jezil. In ima prav, da ga ni, lahko bi ga razžalil.
Moj bog, tak miren človek, ima pri magistratu svojo bodočnost, in ko se oženi s Pepico, kakor si sam rekel, se boš lahko nadejal, da boš slikal na magistratu, zopet delo in lep zaslužek--«
»Da, magistrat!« se je zbadljivo zasmejal gospod Kondelik. »Ta bi me poslikal kakor srako na vrbi! Za to mi ne zadostuje zet koncipist — moral bi si vzeti hčer župan ali vsaj dva svetnika, da bi dobil tam delo. No, se že preživim na svetu tudi brez občine. In punktum, pravim, Vejvara mi ne sme priti pred oči.«
Gospa je molčala. Morala bi to storiti pred nekaj časom, ne prišlo bi tako daleč. Toda kedaj in kje }e molčala še kaka gospa ob pravem trenotku!
Stala je pri oknu in je gledala neprenehoma na ulico.
Tu je zazvonil zvonček pri kuhinji.
»Kaj ni punce tam?« je vprašal gospod Kondelik.
»Ne — danes ima prosto.«
»In kje je Pepica?«
»Šla je po muholovko na izbo«, je odgovorila gospa in je šla iz sobe. Slutila je — v tem trenotku ji je bila ta slutnja neprijetna — kdo zvoni.
Da, bil je to nesrečni — Vejvara.
»Poljubljam roko, milostljiva gospa,« se je sklonil ubogi ženin po roki gospe Kondelikove.
»Pustite, pustite, gospod Vejvara«, se je umikala v zadregi gospa in je skrila roki za krilo.
Vejvara se je zmedel. Danes mu prvič odteguje roko gospa Kondelikova! Kaj to pomeni? Gospa Kondelikova — ki ga ni še nikoli zapustila!
»Ali se ne jezi name milostljiva gospa, ker nisem prišel prej, takoj zjutraj, da bi poprašal? Toda nisem se upal, res, milostljiva gospa ...«
»I, ne jezim se ne, gospod Vejvara, nič se ne jezimo«, je odgovorila gospa, ki je bila vedno v večji zadregi? »Ampak oče je bolan — oče,« je rekla naglo, da bi Vejvara spoznal situacijo.
Ploj se je temeljito ukvarjal z nad vse žalostnimi so-dnijskimi razmerami na Sp. Štajerskem. Opisal in dokazal je na podlagi statističnih podatkov naraščanje števila nemških sodnikov na Sp. Štajerskem. Za hteval je, da se naj dado slovenščini na Sp. Štajerskem pri spodnještajerskih sodnijah iste pravice, katere gredo po številu prebivalstva in faktičnih potrebah. Zahteval je odpravo takozv. slovenskih kur zov in predlagal konečno resolucijo, da naj izdaje najvišje sodišče na Dunaju v slovenskih zadevah slovenske razsodbe.
Finančni odsek.
Cuje se. da je vlada konečno opustila misel na vinski davek; ravno tako bode opustila davek na sla tino in sodavico. Pač pa ve povedati Gessmannova koresp. »Austria«, da se resno misli na zvišanje davka na žganje in preuredbo osebno - dohodninskega davka. Ostali davki bi prišli potem v jesenskem za sedanju, katero bi se naj po kršč. soc. željah pričelo že 9. sept., na vrsto.
SPREJEM CESARJA FRANCA J02EFA NA DUNAJU.
V soboto ob % 9. uri zvečer se je pripeljal cesar na dunajski južni kolodvor s svojega potovanja po Bosni in Hercegovini. Sprejel ga je župan s celim obč. odborom dunajskim; cesarju na čast so stale na kolodvoru belo oblečene šolarice, izmed katerih je jedna poklonila cesarju šopek. Na županov pozdrav je odvrnil cesar, da ga je potovanje po novih avstrijskih deželah jako zadovoljilo. Pred kolodvorom je čakalo cesarja na tisoče ljudi, društva in kor-poracije z godbami, ki so zasvirale cesarsko pesem, ko je došel cesar. Hiše na cestah v Schonbrunn so bile okrašene z zastavami. Cesarja je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo ko se je peljal v Schonbrunn.
ITALJANSKA PRAVNA FAKULTETA.
Iz Dunaja poročajo, da se misli proračunski odsek takoj po razpravi o proračunu lotiti vprašanja italj. pravne fakultete. Neki glasovi govore o takem kompromisu, da bj se naj italj. pravna fakulteta usta novila — a kraj določi vlada. Jugoslov. poslanci morajo napeti vse sile, da se vzdrži junktim med slovensko in italjansko pravno fakulteto.
DROBNE POLITIČNE NOVICE.
Pruski poslanski zbornici je predložen zakonski načrt, po katerem bi se civilna lista zvišala na dva miljona mark.
Slovenski klerikalci agitirajo sedaj proti združitvi Slov. kluba in Saveza južnih Slovena.
Na Kitajskem, v Nankingu, grozi izbruhniti revolucija. Oklici pozivajo ljudstvo, naj pomori tujce. Revolucionarno gibanje gre baje za tem, da se odstavi sedanja mandžu-dinastija.
Dopisi.
Iz Polzele. Kadar gre Nemcem in nemškutarjem za to, da usilijo kam svojo šulferajnsko razna-rodovalnico, tedaj delajo na vse pretege, z vsemi silami, da si pridobe toliko zaslepljencev, da se uresničijo njih nameni. Iz svojega bojnega zaklada, katerega jim je pomiljonil Rossegger. mečejo stotake in tisočake, samo da dosežejo, kar hočejo doseči. Podkupovanje, lažnjivo in opravljivo agitiranje, vse jim pride prav in pri tem ne štedijo niti z denarjem, niti z besedami. Cesar pa ne opravijo domači hujskači, ph takih prilikah zelo sladki nemškutarji -agitatorji, za to si dobe takih od drugod. Slovenski javnosti je že znano, da se hoče tod vgnezditi vsenem-ški orel. Znana je nevarnost, ki preti iz središča vse doline, iz Polzele celi Savinski dolini. To nevarnost smo takoj spoznali vsi, in bili smo si takoj edini, in edini smo si še danes v obrambo svoje lasti, svoje slovenske šole. Z nami je bilo, je in bo tudi naše zavedno ljudstvo, kar je pokazalo z odločnim prote-
»Za božjo voljo — gospod Kondelik?« je vzkliknil Vejvara in je ves zardel. Njegova vest. ki jo je celo dopoldne skušal utolažiti, se mu je zopet oglasila.
»Ino, po tej včerajšnji nesrečni nezgodi — no, sicer pa to preide, toda zelo siten je — zelo — in ne more se ganiti, tako da ne vem, ali bi vas---«
In začela je govoriti potihoma, zakaj šele sedaj je opazila sobna vrata, ki jih je v naglici pustila odprta.
Tu se je naglo zaslišal iz sobe gospoda Kondelika grozen glas, ki je oglušil vse nadaljne besede:
»Ako je to Vejvara, stara, tedaj mu reci, da naj pride k nam, ko bo zopet kaka beneška noč — razumeš?!«
Gospa je okamenela. Sedaj je že to zunaj! In Vejvara sliši to na lastna ušesa. In ne samo Vejvara, ampak tudi Pepica, ki je stopala v tem trenotku po stopnjicah doli z zaprašeno muholovko iz sobe.
Tresk! — muholovka, ki je pala iz Pepičinih rok, se je razbila na tisoč koscev in se je razletela po stopnjicah, po hodniku, kosci so padali naprej po stopnjicah doli in so cingljali tenko in pretresujoče, kakor da bi zvonili zadnjo uro. Z dvema skoki je bila Pepica pri Vejvari, kateremu je z glasnim jokom pala okrog vratu, prvič pred materjo, toda sedaj ne več boječe. Saj ie to morda poslednjikrat!
»Beti!« se je oglasilo zapovedovalno iz sobe.
Dalje prihodnjič.
stom na shodu. Pa za naš protest se niso zmenili naši fabričani, ki so od vseh mogočih vetrov naleteli sem, da se prerede in ko se izstradani ukrepe, počno uganjati svojo hujskajočo politiko. Niso se zmenili za ugovor naših zavednih kmetov, o katerih so se celo drznili trditi, da so vsi nemškega mišljenja. Da pa dosežejo svoj namen, delajo in rujejo naprej, in česar sami storiti ne morejo, to jim store sudmarkini obrt niki, iz Slovencev preturčeni nemški obrtniki, ki si tod okrog služijo slovenski denar. Tudi našim fabri-škim Wellerjem, Killianom in raznim drugim uradni kom tukajšnje tovarne z vsenemcem inženirjem na čelu, je že zmanjkalo upliva in dovoljne zgovornosti, da zasigurajo tla schulvereinski šoli, zato so si dobili pomagača v osebi nekega kleparja Švajgerja (ali Schvveigerja), ki hodi iz Vojnika sem k nam žlebov in strelovodov popravljat, da zasluži slovenski denar, katerega še edinega ne sovražijo. Mož si je izbral ta ugoden čas za svoje delo, da lahko okrog hujska proti slovenski ter agitira za pripravljajočo se schulvereinsko šolo po gostilnah in pri privatnikih. Sedaj se že potika ves teden po Polzeli in po pravlja strelovode, vmes pa na vse pretege in prav nesramno agitira za nemški shod, ki ga prirede schulvereinovci pri našem, do ušes prezadolženem »Hirschu«, ki se pa, škoda, ne more drugače pisati, kot »Jelen«. Ta klepar Švajger mrzi srdito vse, kar je slovensko ter opsuje vse, kar je narodno, samo naš slovenski denar mu je še všeč, tega še vzame ter ljubi, kajti Nemci mu ga sigurno premalo dado (čeprav ga sama sveta Siidmarka podpira, kakor je sam dejal), ker sicer bi ne hodil nam na Polzelo slo venskih žlebov in strelovodov popravljat. Pa, go-spodine Švajger, naša mera potrpežljivosti se naglo polni in ne bo več dolgo, ko se bo izsulo, mogoče vam v škodo, če ne odnehate s svojim agitiranjem za nemško šolo.	Polzelan.
Iz Maribora. Veselica, katero sem pri redil jaz, klub »Narodni Pipec" dne 2. junija 1.1., kot slavnostno otvoritev vrta v »Narodnem domu" je uspela sijajno v moralnem in gmotnem oziru. Prijetna dolžnost mi je, da se zahvalim vsem udeležencem, ki so posetili mojo skromno prireditev v tako obilnem številu. Zastopniku, ki ga je poslal moj brat Ptujčan (klub „Nar. Pipec v Ptuju") kličem prisrčno: »Bog Te živi in vse sestre in brate". Vkljub velikim žrtvam, katere pokladajo mariborski Slovenci na oltar domovine pri raznovrstnih prireditvah, društvih in dragih raznih priložnostih, je posetila to veselico poleg drngih mojih članov, v častnem številu naša slovenska inteligenca. Iz dna duše se Vam zahvaljujem za to. Majhen sem, a čvrst in vse moje stremljenje in delo leži na edini želji, koristiti svojemu narodu. Za obrambni sklad Ciril-Metodove družbe sem obljubil i jaz prinesti en kamen (200 K) in to obljubo sem, hvala udeležencem vrtne veselice, srečno izpolnil.
Vendar se moram nekoliko opravičiti glede te veselice. Bilo je vse tako lepo določeno, kaj se bo vse vršilo in to me je uverilo, da bom v stanu nuditi mojim obiskovalcem veliko zabave. A žal... Mesto, da bi delal celi odbor, so delale samo tri osebe. Te so morale sodelovati pri tam-buraših, pri licitaciji, biti navzoče na strelišču, pri šaljivi pošti, pri spuščanju kometa. In to je bil vzrok, da so se posamezne točke zavlačevale in da je za hip tu in tam zavladalo dolgočasje, katero niti na sporeda ni bilo. Drugi so bili pa prekomodni, da bi kaj delali in če so kaj, so še to z nevoljo. Pevci so, vkljub obljubi, zapeli samo parkr&t, nato pa — zginili. Najbolj živahno je bilo na strelišču, kjer se je streljalo zelo marljivo. Tudi šaljiva pošta je delovala prav povoljno. Komet je vzbudil dokaj smeha, le žal, da se je v zadnjem trenutku pokvaril aparat, ki bi imel dvigniti komet od tal kakih 200 do 300 m v zrak in je pričakovani efekt izostal. Toliko v pojasnilo, da bi se morebiti ne jezili na me. Obljubljam pa, čekom tega leta priredim nekaj velikega in originalnega mariborskim Slovencem, in uverjen sem, da bodo takrat odhajali s težkim srcem in z vzdihom: »Tukaj nam je bilo dobro, škoda, da se je že skončalo." Vsem skupaj pa moj iskren pozdrav! Narod!	Klub »Nrrodni Pipec".
Iz Ljutomera. (Po volitvah). Povsod se cpaža pred različnimi volitvami nekaka živahnost, čujejo se različna mnenja ali pa vlada vsaj majhno zanimanje, samo pri nas so minule volitve v okrajni zastop in odbor, v občinski zastop in v nadzorstvo okrajne posojilnice, ne da bi vzbudile najmanjši šum. — Volilci so oddajali v vse tri korporacije svoje glasovnice popolnoma mrtvo, brez zanimanja, čisto mehanično, kakor storijo to ljudje, kteri so brez lastne volje, kteri le slepo slušajo glas mogočnega, kterim se je vcepila le edina misel, pokoriti se brezpogojno. — Volitve v okrajni zastop je vodila znana volilna tvrdka Weixl, Škamlec in znani krapenski svetnik, kterim je ministriral ponižno naš okrajni načelnik, ki se je pokazal takrat v pravi luči, namreč kot
človek brez lastnega samostojnega mišljenja. Pri volitvah v okrajni zastop je značilno to, da se je volilo brez ozira na zmožnosti kandidatov, samo po slepem in strankarskem povelju duhovniške stranke. Značilno pa je za celo katoliško stranko in nje nesebično narodnost tudi sledeče: Moža, ki je bil doslej in je tudi v naprej član okr. zastopa in odbora, se je naprosilo, da reklamira iz volilne liste par Nemcev. Glasni možakar pa se je odrezal: »Tega ne storim, nemci bi mi zamerili". Komično je bilo, ko so pregledovali generali po končanih volitvah v veleposest vrste svojih izvoljenih ovčic in so se začele volitve kmečkih občin. — Prepričali so se namreč, da so izvoljeni sicer sami pristni backi, a da ni med njimi (veleposest voli povsod cvet inteligentnih mož :) niti jednega, ki bi bil količkaj zmožen voditi kot strokovnjak posle v okrajnem zastopu. — Spoznali so č. gg. generali pri tem pregledovanju, da so izvoljeni sicer sami dobri »katoliški"4 možje, a da so njih glave brez vsebine. — Da ne bi klerikalni voz v blatu obtičal, ugrizniti so morali klerikalci hočeš, nočeš, moraš, v sila kislo ja-beljko, morali so dovoliti, da izvolijo kmečke občine tistega od njih tolikokrat prekletega in tako strastno sovražnega Mišja, ki že leta in leta uspešno deluje v okrajnem zastopu in ima to v mezincu, kar bi se še le zvezarji z velikim trudom morali učiti. — 6. Mišja, ki ui niti pristaš narodne stranke, niti razkričani »brezverski liberalec", marveč miren politik starejše Plojeve struje, ima za klerikalce to edino strašno napako, da si drzne v sedanjih razmerah, brez ozira, če prija to č. gg. Weixl in Škamlec, iti svojo ravno pot, misliti samostojno in uporabljati svoje izkušnje in zmožnosti po lastnem prepričanju, — m to je vzrok strastnega nasprotstva. Klerikalci so s tem pripoznali sami za njihovo stranko tako skrajno poniževalno in sramotno dejstvo, da niso mogli najti med svojimi ljudmi moža, ki bi po svojih zmožnostih količkaj lahko nadomestoval g. Mišja, in so vsled tega morali voliti moža, kterega iz dna duše strupeno sovražijo. — Tega moža pa so še morali povrh tega odlikovati celo s tem, da so ga izvolili okrajnim podnačelnikom in okrajnim odbornikom. —
Tako se godi, če se č. gg. ne zavedajo, da okrajni zastop ni društvo za prirejanje predpust-nih burk, marveč zbornica, kjer se rešujejo živ-ljenski interesi celega okraja in kterih rešitev že ljudstvo nestrpno pričakuje! — Pred durmi je gradnja železniške proge Ljutomer-Ormož, regulacija Ščavnice je neodložljiva, kmetijska šola je potrebna kakor sol, ceste so v tako slabem stanju kot nikjer, a o šolstvu sploh ni govoriti. — Kratko in malo, na vseh koncih in krajih čaka okrajni zastop polno dela, če hoče, da se povzdigne gmotno in kulturno stanje celega okraja. —Kako pa moremo mi kmetovalci, živinorejci, vinogradniki in obrtniki ljutomerskega okraja pričakovati rešitev svojih najnujnejših želj in potrebščin od zastopnikov okraja, ki nimajo za to zmožnosti, ki so voljeni samo na povelje iz farovža, voljeni toraj samo na povelje ljudij, kterim je blagor okraja deveta briga, a politična strast in strankarsko sovražtvo prva in edina božja zapoved. In taki ljudje hočejo in bodo vodili in reprezen-tirali skozi cela tri leta v gospodarskem in kulturnem oziru celi naš okraj?!---Tužno
postane človeku ob tej misli. — Zapomnite si č. gospodje, da se je ljudstvo že naveličalo Vaših praznih sladkih obljub, da se je še naveličalo Vašega bratomornega hajskanja, in da čaka ljudstvo dela in uspehov Vašega delovanja in izpolnitve Vaših obljub — ter da Vas bode klicalo to ljudstvo, ki Vam je bilo že pred kratkim slepo udano, kmalu, kmalu neizprosno in neusmiljeno na odgovor. — Volitve v občinski zastop # so se vršile v znamenju takozvane sloge. Ker narodna stranka ni marala prevzeti nobenega mandata in ker je bilo od voditeljev klerikalne stranke že tako napeljano, da je določil kandidate zbor volilcev brez ozira na nasvete volilnega odbora, izvoljeni so bili sami možje, ki so v prvi vrsti po volji kaplanu Škamlecu.
Zato pa smo dobili plačilo pri volitvah v nadzorstvo okrajne posojilnice. — Za nesebično požrtvovalnost pri občinskih volitvah, in da vsaj nekoliko pozabimo mržnje in večletne strupene napade po časopisju, smo bili prepričani, da bo vsaj tukaj k 1 e r. stranka politično tako kulantna in hvaležna ter bo vzela z ozirom na politično situacijo po zadnjih občinskih volitvah v Ljutomeru v svojo kandidatno listo za
volitev nadzorstva vsaj kakega posameznega zmožnega in delavnega pristaša narodne stranke. — Zmago so imeli itak zasigurano. Pa zaman j! — Dobri smo tem gospodom pač, ko je treba iti v žerjavico po kostanj, a da bi imeli mi za to kako priznanje, tega pa bogvarnj. — Tega že ne dopušča našim klerikalcem njih požrešnost, brezna-čajnost in fanatična politična nestrpnost.
Če pregledamo toraj izid različnih volitev, posebno onih v okrajni zastop, pridemo do zaključka da so voljeni po večini sami slepi pristaši duhovniške komande. —Žal so med njimi tudi nekateri, ki so se bahali svoj čas z napredujaštvom in kateri so vsled častihlepnosti in dobičkaželjnosti vrgli v blato svojo politično značajnost.
Take so razmere na našem lepem murskem polju! Tužnim srcem gledamo v bodočnost trdno prepričani, da bo šlo vse in povsod po starem kopitu, namreč rakovo pot in nemčurju v roke, — in to samo, da se zadovolji krščansko katoliške težnje nekaterih posameznikov, ki nimajo ne srca ne smisla za napredek in blagor okraja.
Med tem ko se dvigajo drugi okraji in korakajo z duhom časa in napredka, obtičal bode naš okraj tudi vnaprej v blatu Weixei-Škamlečeve klerikalne fanatične zagrizenosti in zaslepljenosti.
Interpelacija
poslancev Robleka in drugov na Njegovo eksce-lenco c. kr. trgovinskega ministra v zadevi narodnega koleka „Ptuj".
Že gospod državni poslanec Ivan Hribar je letos vložil interpelacijo, zaKaj da poštna uprava še vedno ne dopušča narodnega koleka z napisom „Ptuj", dasiravno je deželno sodišče v Ljubljani zaplembo tega koleka razveljavilo. C. kr. poštna uprava zagovarja svoje stališče tako, da ima kolek demonstrativni značaj ter zaradi tega ne dopušča, da bi se rabil na dopisnicah in razglednicah, dočim se pa sme rabiti na pismih. Protislovje, da se sme imenovani narodni kolek rabiti na eni poštni pošiljatvi, na drugi pa ne, nastane, ker se poštna uprava sklicuje na čisto zastarelo, v današnjih časih popolnoma nerabljivo in nerazumljivo naredbo. Po mnenju pristojne sodne oblas:i. ki je svojo tozadevno razsodbo izrekla, ni moči najti v rabi koleka z napisom „Ptuj" nobenega kaznjivega čina. Kaj si naj misli državljan, ako vidi, da sme poštna uprava to prepovedati, česar justicna uprava ne sme prepovedati, ker ni kaz-njivo? V urejeni državi se v takih vprašanjih druge oblasti pokorijo izreku edino v to poklicanih sodnikov. Ako pa že hoče poštna uprava še vedno ne glede na sedanje razmere se krčevito po-prijemati starih zaprašenih naredb, naj pa vsaj pravično postopa in ne izvaja svoje pravice samo proti Slovencem. Pritisnjena sta dva narodna koleka, kakoršna so Slovenci rabili, in dva narodna koleka, kakoršna Nemti rabijo. Nemška dva koleka naravnost izzivata k sovraštvu do Slovencev. Slovenci se imenujejo: „Windische", kar velja sedaj vedno kot psovka. Povsod, kamorkoli ti koleki pridejo, naj ljudstvo izve, kakoršni da so baje Slovenci; slovenski narod se predstavlja kot tropa razbijačev. To, kar je v razburjenih časih ena ali druga oseba storila, to se splošno podtika celemu narodu. Oba nemška koleka se še vedno mirno razpošiljata vsemu svetu. Niti poštna, niti jastiČna uprava se ne spodtika, nobeden državni pravdnik še ni dobil od justične uprave naročila, da naj tudi ta dva koleka zapleni; poštni upravi še ni prišlo na misel, da bi ju izključila iz poštnega prometa. Ona dva koleka, na katerih ni zapisano drnzega, kakor „Ptuj", oziroma datum „20./IX. 1908" imata demonstrativni značaj, oba nemška pa menda ne? Naravnost se sme imenovati škandal, da poštna uprava slovenske razglednice in dopisnice zavrača in v koš meče, ako je na njih pritisnjen narodni kolek, ki ga niti sodišče ni smatralo za kaznjivega, da se pa smeta ta dva nemška koleka rabiti, kakor se vsakemu ljubi. Podpisani poslanci pričakujejo od vlade, ki vedno zatrjuje, da ji je pravica čez vse, vsaj odgovor v tej zadevi ter vprašajo prav odločno Njegovo Ekscelenco gospoda ckr. trgovinskega ministra: 1. ali so mu vse te okolnosti znane, oziroma se hoče o njih podučiti in ako da, 2. kaj misli storiti, da bode poštna uprava glede nemških narodnih ko-lekov tako postopala, kakor glede slovenskih narodnih kolekov?
Na Dnnajn 3. junija 1910.
F. Roblek« in tt.
Dnevna kronika.
Nadškof Stadler — v nemilosti ? „Neue Freie Presse" poroča iz Sarajeva, da bo nadškof Stadler kmalu prestavljen v Rim. (Opozarjamo na tozadevno poročilo o njegovem sestanku s cesarjem in o vesti, da mu je papež ponudil kardinalsko čast!)
Avstrijski katoliški shod se vrši letos od 9. do 11. septembra v Inomostu.
Pri občinskih volitvah v Srijemu so zmagali socijalni demokrati.
Poročnik Levicki. Vest, da bi bil poročnik Levicki v Budjejovicah zaradi člankov v časopisu „Straž lidu" obsojen na 7 let ječe, ne odgovarja resnici.
Štajerske novice.
Klerikalci in mučenik Žebot. Klerikalci tirajo smešno in obsojanja vredno lumparijo z »napadom« na Žebota tako daleč, da je dr. Korošec celo — in-terpeliral v državnem zboru zaradi »napada« slov. liberalcevO) na ubogega urednika Žebota. Baje je na nogah drž. pravdništvo in orožništvo. Seveda so to samo agitacijska sredstva za volitve; drž. pravdništvo in orožništvo bi le obžalovali, ako bi se podali na popolnoma zastonjsko iskanje »zločincev« in tako pomagalo klerikalcem za volitve — agitirati.
Kako mislijo klerikalni kmetje o Kacu? Klerikalni občinski odbor v Pamečah pri Slovenjgradcu je sklenil rezolucijo, v kateri kmetje odločno zahtevajo, naj »SI. G.« in »Str.« ne blatita kmečkega kandidata Kaca, »ker je prepošten človek«. Kako se »Str.«, baje kmečki list, ozira na željo lastnih kmečkih pristašev, kaže zadnja številka. Čudno, da se nikdo na enak način ne potegne za Verstovška, — kaj ne?
Včerajšnja prireditev celjske sokolske župe
(tekma, javna telovadba in ljudska slavnost) je v moraličnem oziru prav dobro uspela, slabo pa v gmotnem, ker je vreme vse pokvarilo. O prireditvi priobčimo jutri daljše poročilo. Poroča se nam, da si je pri tekmi brežiški Sokol pridobil prvenstvo.
Umrl je v Celju bivši finančni uradnik in hišni posestnik 80 letni g. Šelander. Bil je vedno zaveden Slovenec in član celjske Čitalnice od njenega začetka. Posebno rad je podpiral našo dijaško kuhinjo. N. v m. p.!
Obesil se je danes opoldne pri Koštomaju za Voglajno pri Celju 26 letni Westenov delavec Tičar na nekem drevesu. Vzrok tega čina je baje nesrečna ljubezen. Leopold Tičar je doma s Krškega. Bil je že enkrat v norišnici.
Na celjski višji gimnaziji se je danes pričel pismeni zrelostni izpit.
v Iz Maribora. Včeraj dne 5. junija t. 1. je priredilo zgodovinsko društvo za Slov. Štajer s sodelovanjem slovenskih narodnih mariborskih društev v Narodnem domu v Mariboru veliko narodno slavnost v spomin stoletnice rojstva pesnika Stanka Vraza. Mnogobrojen obisk iz celega Spodnjega Štajerja — največji seveda iz ormoškega okraja, domovine Stanka Vraza, od koder je prišlo tudi nekaj kmetskega ljudstva, je pokazal, da uživa zgodovinsko društvo velike simpatije med našim občinstvom. Posamezne točke sporeda je proizvajal z vso spretnostjo in preciznostjo čitalnični moški zbor in mariborski salonski orkester. Kot slavnostni govornik je nastopil g. dr. Fran Ilešič iz Ljubljane ter s svojimi v srce segajočimi besedami o življenju, delovanju in pomenu Stanka Vraza ter o celi ilirski dobi v obče vzbudil v hvaležnih poslušalcih nepopisno navdušenje. Za krono cele slavnosti se sme gotovo smatrati gledališka slika iz Vrazove dobe „Slava Stanku Vrazu", obstoječa iz treh delov. Ideja igre je ta, da politično pro-bujenje in osamosvojitev slov. naroda pod Napoleonom rodi nam Slovencem in Hrvatom kulturnega spisatelja Stanka Vraza, čegar delovanje za Jugoslovane zamoremo preceniti še le danes. Želeti bi le bilo, da bi Zgodovinsko društvo, ki je gotovo tudi poklicano skrbeti za okrepitev narodne samozavesti našega ljudstva, priredilo to slavnost že popoldne iu sicer v večjem obsegu bolj za ljudstvo, kar bi bilo razširjanju idej Zgodovinskega društva le dobrodošlo.
v Iz Savinje so potegnili v soboto, dne 4. junija mrtvo truplo Ivana Pirca iz Topovelj. Ker je bil primoran zapustiti službo v polzelski tovarni, je popival s svojimi prijatlji ter se pripravljal za odhod v Ameriko. Vračal se je vinjen iz Št. Petra domov ter se ponesrečil nad grobelskim mostom. 27 letni fant je bil pošten ter lepega vedenja.
Blodnje mladega dečka. Ko se je peljal parnik »Francesca« družbe Austro-Americana nedavno iz Buenos-Aires v Trst, je neki kurjač naenkrat zapazil na ladji kakega 151etnega fanta, ki je govoril lepo nemški in bil prikupljiv. Ko je dospel v Trst, je vzel fanta strojnik Probst v svoje stanovanje. A dečkove navedbe so postajale Probstu sčasoma sumljive, za to ga je peljal na policijo. Ta je po poizvedbah do-
gnala, da je dečko Ivan Petz, sin bogatega trgovca iz Sekova. Oče ga je poslal v Trst v realko, a dečko se je že v nekaj mesecih vrnil domov, ukradel očetu 3.000 K in se odpeljal v Hamburg. Odtam pa v Buenos-Aires. Ko mu je zmanjkalo denarja, je zagrešil več tatvin in vtaknili so ga v poboljševalnico. Od tam je pobegnil in se skril na parnik »Francesca«,
Tatvina. Viničar in mlinar Franc Matjašič v Erjavcih je na raznih krajih pokradel večje množine žita in pobegnil.
Gad je pičil 81etno hčerko Marijo kmeta Zupančiča v Peklu pri Poljčanah, ko je z dveletnim bratom nabirala rože, v nogo. Ko je dekle po občutku pika zagledala kačo, je strahu omedlela. Brat je pa naglo tekel po očeta, ki je deklici nogo podvezal in nemudoma poklical zdravnika.
Jubilej učenjaka. Vseučiliščni profesor v Gradcu, znani nemški zgodovinar dr. Ilwof je v soboto 4. t. m. slavil petdesetletnico, kar je postal doktor pravnih znanosti. Pred 7. leti je mož slavil petdesetletnico, kar je. dobil diplomo doktorja filozofije.
Drobne novice. Fotografični aparat je ukradel nekdo fotografu Karlu Mayerju v Mariboru iz prodajalne. Aparat je vreden 250 K. — V Dobrni prf Celju je ponesrečila 501etna kuharica Ana Arlič. Padla je čez stopnice in si zlomila nogo. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico. 1
Zagoneten slučaj. Pred nekaj dnevi smo poročali o 61-letnem Martinu Justineku, kmetu iz Slivnice pri Mariboru, ki so ga našli v Mariboru na ulici nezavestnega in ga odpeljali v policijsko stražnico, ker se je policiji zdel — pijan. Drugo jutro pa so našli v zaporu Justineka mrtvega. Obdukcija je izkazala, da je imel polomljenih 10 reber. Sumili so nadzorstveno osobje, da mu je prizadjalo poškodbe. Pozneje pa je izvedel stražni nadzornik Niesner, da je Justinka povozil voz, naložen z vinskimi sodi. Voznik trdi, da on ni kriv, češ da je Justinek vsled pijanosti padel pod kolo. To je potrdila tudi ena priča.
Umor in samomor. V vlaku, ki pelje ob pol deveti uri iz Gradca proti ogrski meji, so našli v soboto zjutraj mrtvi trupli nekega moškega in neke ženske. Na nekem listku sta bili zapisani imeni Petro-vay Janosne in Pilisy Sarolla. Mož je baje neki rit-mojster iz Kotora. V prijavnem listu se je zapisal kot ritmojster Kvas.
Točo so imeli v Št. Ilju in okolici pod Velenjem. Škode je precej — zlasti po vinogradih.
Vsled strahu umrla. 29. maja je začelo v Hick-lovi manufakturni trgovini v Ptuju naenkrat goreti. Ogenj so sicer hitro zadušili. 731etna Hicklova mati pa se je vsled ognja tako prestrašila, da je na posledicah 1. junija umrla.
Druge slov. dežele.
Tožba proti »Slovenskemu Domu". Napredno glasilo kranjskih kmetov „Slov. Dom" je svoj čas priobčilo dopis o klerikalnem kmetijskem društvu v Loškem potoku, kjer se je temu očitalo nepošteno gospodarstvo. Društvo je urednika lista tožilo. V soboto je bila pred poroto v Ljubljani razprava. Urednik Pustoslemšek je nastopil dokaz resnice in je bil oproščen.
Tudi „Slovenec" je konečno spregovoril o razsulu v nemški krščanskosocijalni stranki. Očividno mu gre to hudo na jetra, ker ni še dolgo, ko je bil še poln slavospevov na to stranko. Kot značilno znamenje propada te stranke navaja „Slovenec", da so pri volitvah na Tirolskem nedavno šli krščanski socijalci proti konservativcem v boj s parolo: ,.Doli s farškim gospodstvom!" Zares čudna znamenja v letu kometa!
Cesar je potrdil novi občinski red za mesto Celovec.
Spomenik dr. Frančišku Lampetu, znanemu slov. pisatelju, ki je ustanovil ,.Dom in Svet", odkrijejo krog 21. avgusta v Črnem Vrhu nad
Idrijo.
Društvene vesti.
v Telovadno društvo Sokol v Trbovljah vabi vse prijatelje dobre zabave k gledališki predstavi, ki jo prirede v četrtek, 9. tm. člani ljubljanskega slov. gledališča v dvorani g. Forteja na Vodah. Uprizorila se bode na vseh odrih dobro uspela komedija „Sebastijan, veliki knez Georgijski". Zlasti opozarjamo naše sosede Hrastuičane in Za-gorjane, da naj ne zamude te ugodne prilike ter s tem pokažejo, da vedo ceniti požrtvovalnost prirediteljev pod vodstvom vrlega režiserja Nučiča. Da bodo vsi napredni Trboveljčani storili svojo dolžnost, ne dvomimo! Ker se predstava začne šele ob pol 9. uri je za zunanje goste kaj ugoden prihod z večernima vlakoma, ki dospeta v Trbovlje okoli 3U 8. uri.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE NA OGERSKEM.
■ - ■ — - * ■■> .
košutijanci 47, justhovci 35, Andrassyjeva skupina 17, nadstrankarski 48niki 15, klerikalna stranka 13, narodnosti 8, 3 neodvisna kmečka stranka, 2 demokrata in 1 kršč. socijalist.
PRED ZASEDANJEM NOVEGA OGERSKEGA PARLAMENTA.
Budimpešta, 6. junija. V ogerskem parlamentu že postaja živahno. Poslanci si že prihajajo zaznamovat svojih sedežev. Strankine konference se vrše 2 dni pred otvorjenjem parlamenta. — Nekateri politiki skušajo združiti Košutovo in Justhovo skupino neodvisne stranke v eno celoto; klerikalci se trudijo, da bi združili vse opozicijonalne stranke v enotno skupino.
VSESLOVANSKI KONGRES V SOFIJI.
Sofija, 6. junija. Priprave za vseslovanski kongres v Sofiji čvrsto napredujejo. Od različnih jugoslovanskih plemen prihajajo pridno priglašenja za udeležbo na kongresu.
DEPUTACIJA IZ SANDŽAKA NOVI PAZAR.
Praga, 6. junija. »Venkov« poroča iz Sarajeva: Med deputacijami, ki so se došle v Sarajevo poklonit cesarju, je bila tudi deputacija Srbov in Turkov iz Novega Pazarja. Hotela je naprositi cesarja, da bi Avstrija zopet zasedla deželo. Vendar pa se deputa-ciji ni dovolila audijenca in se je morala vrniti, ne da bi kaj opravila.
Carigrad, 6. junija. Turška vlada uradno izjavlja, da so vesti o kaki deputaciji iz sandžaka Novega Pazarja, ki je hotela iti k avstrijskemu cesarju, izmišljene.
Petrograd, 6. junija. »Dnevni list« je poročal iz Petrograda. da baje namerava avstrijska vlada zopet zasesti sandžak Novi Pazar. Srbski tiskovni biro to vest zanika in pravi, da je hotel dopisnik »Dnevnega lista« le delati srbski vladi težave.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
London, 6. junija. Celo posadko v Nankingu, okrog 7.000 mož so razorožili in namestili z drugimi vojaki. V okolici je koncentriranih 20 tisoč mož armade. Gospodarsko razstavo so otvorili s posebnimi varnostnimi odredbami.
NEMCI NA VZHODU MONARHIJE.
Cernovice, 6. junija. Včeraj so slovesno otvorili nemški narodni dom v Černovicah. Otvoritve se je udeležil tudi deželni glavar.
TOČA V NEMČIJI.
Berlin, 6. junija. Iz vseh krajev prihajajo poročila o hudi škodi, katero je povzročila včeraj in v soboto toča. Letina je mnogokje popolnoma uničena. Več hiš je strela užgala in so pogorele.
LJUBOSUMEN LEKARNAR.
Pariz, 6. junija. Lekarnarja Parata so zaprli, ker je svojo ženo nečloveški mučil. Mučila ga je ljubosumnost in kadarkoli je šel z doma, je svojo ženo tako zvezal, da se ni mogla ganitf. Pri sodniji so ga spoznali za blaznega in so ga vtaknili v norišnico.
GRŠKI KRALJ V ŠKRIPCIH.
Rim, 6. junija. Grški kralj se bo še tu mudil eden ali dva dni. Baje so prišli v Brindisi kraljevi zaupniki, ki hočejo sporočiti kralju, da se ga na Grškem ne bode več pustilo na suho, ako ne prinese s seboj od velevlasti dovoljenja za aneksijo Krete.
Po svetu.
Konec ljubezenske žaloigre. Kočijaž Goller v Berolinn je imel ljubezensko razmerje z gospo Geith, hčerko nekega krčmarja. Zaradi ovir sta sklenila skupno nmreti. Sla sta v neki hotel, in na Iželjo ljubice ji je porinil Goller nož v srce
f
Maček
je trpljenje hudo,

pajnapravi čudo!
Edini liker za slab želodec!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2 40. „ „4-80.
Naslov za naročila: „FL0RIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
na mestu, ki ga je ona s	prstom pokazala. Nato
je Goller še sebe težko	zbodel, vendar so mn
rešili življenje. Zdaj je	pa bil obsojen zaradi umora na 4 leta ječe.
Ne izročijo ga. Zvezno sodišče v Curihu je razsodilo, da ne izroči budimpeštanskega jurista Dukacsa, ki je bil zaradi v Londonu izvršenih ponarejanj bankovcev od budimpeštanskega sodišča obsojen na 10 let ječe.
Večkratno morilko zaprli. V Mitrovici so zaprli bivšo ljubico kralja Milana, 54 letno Marijo Pjasto, ki so jo razkrinkali kot zastrupljevalko. Dognalo se je, da je tekom zadnjih 10 let zvršila nad 200 zastrupljenj. Med žrtvami sta neki general in neki vseučiliški profesor. Poleg tega se je bavila s trgovino z dekleti in je imela v več mestih v Srbiji javne hiše ter si je pridobila ogromno premoženje. Občevala je v najboljših hišah, zaprli so tudi več drugih oseb, ki so na sumu, da so bile ž njo v zvezi.
Širite Nar. Dnevnik.
Rojaki, spominjajte se prepotreb-nega Sokolskega doma v Brežicah.
Loterijske številke.
Line, dne 4. aprila 1910: Trst, „ „ „ „
83, 71, 5, 14, 41. 27, 6, 4, 50, 47.
Adolf Bursik
čevljar V Celju, poleg kapucinskega mesta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vljeno obutev.
Zalivala.
Za vse obile tolažilne dokaze prisrčnesra sočutja v času bolezni in povodom prerane smrti dragega soproga in premilega očeta gospoda
Antona Štupica
trgovca in posestnika
izrekamo sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem, ki so se udeležili sprevoda, najiskrenejšo zahvalo.
Prav posebno se zahvaljujemo velečastitemn gospodu dekanu Ivanu Bohancu za vodstvo sprevoda in za ganljivi nagrobni govor, velečast. gosp. dr. Francu Kovačiču, profesorju bogoslovja v Mariboru, drugima častit, gosp. duhovnikoma, sorodnikom, trgovcem iz raznih krajev, uradnikom, tržanom, mnogim prijateljem in znancem, kakor tudi slavni požarni brambi v Šmarji za obilo udeležbo pri sprevodu.
Istotako se zahvaljujemo občinskemu zastopa trga Šmarje, čitalnici v Šmarji, tukajšnji požarni brambi, strelskemu klubn, sorodnikom, prijateljem in znancem za prekrasne vence, oziroma za v blag spomin podarjene prispevke v dobrodelne namene.
ŠMARJE PRI JELŠAH, dne 6. jnnija 1910.
Žalujoča rodbina.
n
:gsm§i:
TT
297 —12
Šubieeva slika
Franceta Prešerna
ter Groharjev
.'.Primož Trubar/.
v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki - na zahtevo franko. -;-—
n
um:
ii
Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte _Jprospekt, brezplačno in brezobvezno razkazo-H 'vanje stroja pri
li
Zvezni trgovini

V Celju.

pisalni stroj z vidno pisavo: ima . tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseku,
L. C. SMITB & BROS tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu.	266 -ie
Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve.
Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj.
i ___
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajta prospekt!
10 letno tunkcijsko jamstvo!
i
34