PRILOGA ZDRAVJE NASA TEMA Telemedicina je prihodnost str. 12-13 IV SPORED STEVEN TYLER ( Demon kričanja I w STOr str. 35-44 ■O Im icn im "o Ir-■E- novi tednik B& le| BOSTJANLROMIH Posel je šel dol, družinska povezanost gor Kraljjca LET ZIA ■ -Kaj"se_doqaja z lepo špansko kraljico? \_j Tednik za Savinjsko regijo / št. 13/ Leto 76 / 1. april 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Sočutje, pomoč in upanje za praznik Vsem zaradi različnih stisk ni dano doživeti velikonočnih praznikov v družinskem krogu, zato je prav, da se spomnimo tistih, do katerih življenje ni prijazno. Tudi mi smo se in v dobrodelni akciji s pomočjo zvestih sponzorjev in obiskovalcev naše velikonočne stojnice zbrali nekaj dobrot. Da si bodo tudi uporabnice in uporabniki materinskega doma, varne hiše in zavetišča za brezdomce, za katere skrbijo v javnem zavodu Socio, lahko privoščili velikonočni zajtrk in užili nekaj topline v teh zahtevnih časih. str. 28-29 OOBRODELIUa AKCIJA l\laj bo velika noč za vse h radio celje NT&RC d.0.0 Celle V Ш1 ..'"J .«tU wä Г^ВДАКС« ail... S"""*» Naj bo J - y \ i ' " i- 4 5 P C1 K Eli INTERVJU ■ Franc Pangerl, častni meščan Celja str. 26-27 AKTUALNO GOSPODARSTVO Zaprtje bo znova ohromilo V podjetju Store Steel komaj državo str. 2 dohajajo naročila str. 4 2 AKTUALNO ZADETKI »Opažamo, da so bolniki zadovoljni in hvaležni, ker so v telemedicini z nami ves čas lahko v stiku. Počutijo se varno in pod nadzorom, posledično imajo tudi manj skrbi.« Maja Nose Mijanović, dr. med. iz celjske bolnišnice »Človek mora iti s časom naprej, se nenehno truditi in se ves čas testirati, ali je še v stiku s sedanjostjo. Tisti trenutek, ko bom ugotovil, da me sedanjost prehiteva, se bom umaknil in pustil, da gredo stvari naprej brez mene.« Franc Pangerl, trideseti častni meščan Celja »Učenje na daljavo se niti za trenutek ne more primerjati s poučevanjem v živo. Tudi z današnjo tehnologijo ni mogoče doseči, da prenos zvoka po spletu ne bi zamujal.« Biljana Ann Novak, učiteljica solo petja »V moji mladosti je bilo veliko slabše, kot je zdaj mladim. Danes gre mladim ne glede na vse dobro. Sama sem v šolo hodila bosa, čevlje so imeli samo otroci od uradnikov.« Majda Lilija, ki bo kmalu dopolnila 87 let »Pred začetkom sezone je bil cilj obstanek v ligi. Sam sem meril na uvrstitev vsaj na četrto mesto. Proti Krimu smo igrali dobro, v Ajdovščini smo klonili le z golom razlike. Dokazali smo, da smo v vrhu slovenskega rokometa.« Marko Dobrković, trener žalskih rokometašic ČETRTEK 1 1 PETEK \l/ 24 o6 SOBOTA I I NEDELJA f \\ / 16 • • i • • > S \ 1/ 14 ! O' > In bomo »spet doma« Zaprtje je spet ohromilo državo Število okuženih na državni in regionalni ravni se je ponovno povišalo. Da dosegamo vrhunec tretjega vala epidemije, kažejo ne le podatki o okuženih, ampak tudi o hospitaliziranih. Če je bilo še 12. marca v Splošni bolnišnici Celje manj kot 38 hospitaliziranih zaradi covida-19, jih je danes že skoraj 60. Med hospitaliziranimi je tudi oseba, stara 38 let, pred dnevi naj bi intenzivno nego v celjski bolnišnici zaradi covida-19 potreboval tudi 20-letnik. SIMONA ŠOLINIČ, TC, RG Iz dneva v dan se zaradi co- zivne postelje, zato so njihovo na 15. Tako imenovano »čisto vida-19 spet polnijo tudi inten- število v Celju spet povišali intenzivo«, torej intenzivno terapijo, ki je namenjena ostalim bolnikom, ki nimajo koro-navirusne bolezni, so morali prestaviti v del kardiološkega oddelka. To pomeni, da so v celjski bolnišnici spet morali zmanjšati število načrtovanih operativnih posegov. Še vedno v bolnišnici delujeta dve urgenci, prva je namenjena covidnim bolnikom, druga ostalim, pri katerih suma na okužbo z novim koronaviru-som ni. Zaprtje države in ponovno strožji ukrepi, ki jih je sprejela vlada, so namenjeni ne le preprečevanju širjenja okužbe, ampak tudi temu, da bo zdravstveni sistem zdržal povečano število okuženih, ki bodo potrebovali zdravstveno oskrbo. Zbrali smo bistvene ukrepe, ki bodo v prihodnjih dneh spet krojili naše življenje. Foto: Andraž Purg - GrupA Od 1. do vključno 11. aprila so prepovedani vse športno--gibalne dejavnosti in treningi, razen rekreacije posamezno ali v krogu družine na prostem ter treningov vrhunskih registriranih športnikov. Kaj pomeni zaprtje države od od 1. do 11. aprila 2021? Na javnih površinah je treba nositi maske. Ponujanje in prodaja blaga ter storitev potrošnikom sta prepovedana. Izjema velja za lekarne, bencinske servise, finančne storitve, pošto, dostavne službe, dimnikarske storitve ter servisne delavnice za popravila in vzdrževanje motornih koles in koles. Dovoljena sta osebni prevzem blaga ali hrane, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, in prodaja blaga na daljavo. Gibanje je omejeno na regije. Zbiranje do deset ljudi ni več dovoljeno. Druženje dveh gospodinjstev bo mogoče na velikonočno nedeljo. V rdeče države ni več možno potovati. V tem času so prepovedane vse verske dejavnosti oziroma bogoslužja s prisotnostjo ljudi. Ostaja samo verska duhovna oskrba ljudi v stiski. Javni promet deluje po poletnem razporedu. Smučišča so zaprta. Vozniška in prometna dovoljenja so podaljšana do 9. maja, v času zapore ne bodo delovali šole vožnje in tehnični pregledi. Zaposleni morajo v tem času v največji možni meri delati od doma oziroma koristiti letni dopust. V organih državne uprave je od 1. do 11. 4. lahko na delovnih mestih največ 20 odstotkov uslužbencev. 12. aprila naj bi sledilo odprtje - ne glede na epidemiološko sliko. Med 1. in 11. aprilom bodo na sodiščih preklicani naroki v zadevah, ki niso nujne. Notarji bodo v tem času poslovali v času uradnih ur po predhodni najavi, ki je lahko pisna, po telefonu ali elektronski pošti. Zaprte bodo tudi vse kulturne ustanove na Celjskem -muzeji, galerije, knjižnice ... Gledališča in kinematografi so zaprti že od konca oktobra lani. Kljub temu bodo kulturne ustanove pripravljale vsebine na spletu, o tem, kaj vse bo na ogled, se pozanimajte na spletnih straneh ali družbenih omrežjih kulturnih ustanov. Izjeme prehajanja med regijami: prihod na delo in odhod z njega, izvajanje delovnih nalog, opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti, odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje, varstvo in pomoč osebam, ki potrebujejo podporo, oziroma oskrba ali nega družinskih članov ali izvajanje starševske skrbi in stikov z otrokom, dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev ter zdraviliškega zdravljenja, dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, storitev za nujne primere, storitev pravosodnih in upravnih organov ter organov pregona, dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami, dostop do trgovin ali storitev v drugi statistični regiji, če so bližje prebivališču osebe, kot so te trgovine ali storitve v regiji prebivališča, ali če jih v regiji prebivališča ni. Uveljavljanje teh izjem velja tudi za ožje družinske člane posameznika in člane skupnega gospodinjstva, kadar potujejo skupaj. Pri prehajanju med regijami mora imeti posameznik pri sebi dokazilo. Komaj so se učenci in dijaki spet dobro vrnili v šolske klopi, že se vračajo pred računalnike, saj bodo imeli predvidoma do vključno 11. aprila pouk na daljavo. V šolah bo dovoljeno delo le v oddelkih s prilagojenim in posebnim programom. Zaprti bodo tudi vrtci, kjer bo na voljo le nujno varstvo. Šole ga bodo zagotovile za učence od 1. do 3. razreda. Starši ga bodo uveljavljali na podlagi potrdila delodajalca. AKTUALNO 3 Veselimo se Ob vstopu v velikonočne praznike ponovno prihaja najtrše določilo, da so svete maše in obredi velikega tedna z udeležbo ljudstva do nadaljnjega odpovedani. Blagoslov velikonočnih jedil v cerkvah in kapelah ni dovoljen. Kot bi zaslišali strog glas učitelja: »Ponovi vajo iz lanskega leta!« V duhu aktualnih časov, ki jih zaznamuje pandemija, se zastavita vprašanji: »Kaj nam sporočaš s tem, Gospod? V čem smo spregledali bistvo praznikov?« V trenutkih tihih pogovorov s Teboj v VELIKONOČNA POSLANICA meni raste prepričanje, da so vsi ukrepi kot oblak, ki prekrije sončne žarke, a ne more prikriti obstoja in topline sonca. Iz naravnih zakonitosti se lahko učimo, da trpljenje in smrt, ki ju je premagal Kristus, prinašata Življenje, ki se ne konča in ga zato kristjani lahko zapišemo z veliko začetnico. K temu nas s svojim »radostnim« poimenovanjem, ki v sebi skriva velikonočno sporočilo, še posebej nagovarja velikonočnica, ki jo imamo v grbu celjske škofije, kjer sta njeni avtohtoni rastišči. Cveti zgodaj spomladi in s svojim puhastim varovalom, preživi v okolju, kjer jo večkrat preseneti spomladanska pozeba. Letos je razlog veselja še večji, saj je v času svojega cvetenja velikonočnica zacvetela z naznanilom novega celjskega škofa. Naj letošnje velikonočno voščilo navkljub vsem omejitvam izrazim z željo, naj bo radostno obhajanje Kristusove velikonočne skrivnosti. Veselimo se, vzcvetela je velikonočnica. Rok Metličar, upravitelj celjske škofije Ob robu tragedije v Mengšu Ali dovolj poznate svojega psa? Nedavni tragični dogodek v Mengšu, ko je pes napadel deklico in jo tako poškodoval, da je na mestu umrla, je sprožil različna vprašanja, odzive in razprave ter tudi zbiranje podpisov proti usmrtitvi psa in zahteve za prepoved tako imenovanih nevarnih pasem. »Lastnik je vselej odgovoren za svojega psa in narediti mora vse, da ne pride do neljubih, kaj šele tako tragičnih dogodkov,« meni Miran Marš, poznavalec in vzreditelj rotvajlerjev, sicer mednarodni kinološki sodnik z več kot 30-letnimi izkušnjami in predsednik komisije za šolanje pri Kinološki zvezi Slovenije (KZS). Podrobnosti tragičnega dogodka sicer ne pozna, je bil pa ta povod za pogovor o tem, kaj bi morali vedeti lastniki psov in tudi vsi ostali, da bi bilo neljubih dogodkov pri stikih s psi čim manj. TATJANA CVIRN KZS si ves čas prizadeva za varno sobivanje psov in njihovih lastnikov na naseljenih območjih z izobraževanjem lastnikov in s šolanjem psov. A praksa pogosto odstopa od ciljev in želja, kar je lahko težava ob vedno večjem številu psov pri nas (približno 250 tisoč registriranih). Od tega jih v pasje šole prihaja le približno 10 do 15 odstotkov. Eden od pokazateljev, da bo na tem področju treba še marsikaj narediti, je tudi število prijavljenih ugrizov različnih psov. Letno naj bi jih bilo več kot dva tisoč. Zagotovo se strinjate, da ni priporočljivo pobožati vsakega psa, ki pride mimo, kar zlasti radi počnejo otroci. Vsi psi niso navajeni otrok in tudi nimajo možnosti, da bi se jih navadili. Nimajo vsi psi »socialnega« čuta. Zato tudi ne moremo posploševati, da vsi psi sprejemajo otroke. Je pa seveda razlika v posledicah, če nanj skoči ali ga ugrizne majhen ali velik pes. Prepogosto vidim, da so starši preveč zaupljivi. Otroke pustijo, da stečejo k psu, ki ga sploh ne poznajo, za katerega ne vedo, kako se bo odzval in kakšne navade ima. Zato opozarjam, naj bodo starši zelo previdni pri vseh neznanih psih, a tudi pri tistih, ki jih že poznajo. V pasji naravi je, da se želi ubraniti, če se čuti ogroženega, in to sporoča s svojim vedenjem. Ne moremo obsojati otrok, ker so radovedni, razposajeni in se ne bojijo psov. Dolžnost staršev je, da jih poučijo, kako ravnati in se obnašati, ko srečajo ali vidijo psa. Enako velja za domačega psa pri hiši, za katerega morajo otroci vedeti, da ni igračka, ampak živo bitje. Kakšno je torej pravilno ravnanje, če otrok želi pobožati tujega psa? Dobro je poznati psihologijo psov. Na spletu najdemo kar precej nasvetov in tudi v kinoloških društvih pripravljamo predavanja o tem. Kadar se srečamo s psom na prostem, lastnika najprej vprašamo, kakšen je njegov pes in ali ga lahko pobožamo. Tudi če psa poznamo, je treba vedeti, da ni vsak dan enake volje, podobno kot velja za ljudi. Niti lastniki psov vča- sih ne poznajo dobro svojega psa in njegovega vedenja, zato je treba biti previden. Vedno je bolje tako, kot da otroka spustimo in je odziv psa nezaželen. Če se z lastnikom dogovorimo in je pes navajen božanja, pustimo, da se nam ta približa, nas ovoha in spozna. Otrok naj psa boža umirjeno, vendar ne po glavi, ker veliko psov tega ne mara. Raje naj ga boža po sprednjem delu telesa. Psa naj ne objema z obema rokama in s telesom, naj se ne sklanja nadenj, pri tem naj pazi na obraz. Otroke poučimo, naj ne vlečejo psa za ušesa, rep, kožo in naj ne tiščijo roke v gobec. Nikar naj ne tekajo okoli psa in naj hitro ali nenadno ne segajo proti njem. Nekaterih psov tudi ni dobro neposredno gledati v oči, ker lahko to razumejo kot grožnjo. Če opazimo, da se pes umika, da ne želi stika, ga je treba pustiti pri miru. Torej morajo tudi lastniki dobro poznati svoje pse in njihovo vedenje. So po vašem mnenju dovolj izobraženi o vsem tem? Nekateri lastniki se kinološko izobrazijo in spoznajo naravo psa ter tako lažje prepoznajo vedenjske vzorce (miritvene signale) oziroma razpoloženje psa. Na žalost veliko lastnikov premalo pozna vedenje svojega psa in tudi zato iščejo vse mogoče izgovore za njegovo neprimerno obnašanje. V primerjavi s tujino in glede na veliko število psov pri nas bi lahko bila kinološka kultura višja, kot je. Eden od njenih pokazateljev je na primer pobiranje pasjih iztrebkov. Zlasti lastniki manjših psov pogosto menijo, da njihovi ljubljenčki ne potrebujejo vzgoje in šolanja. Potem pa imajo težave. Zato tudi prihaja do raznih konfliktov, prepovedi sprehajanja psov po parkih ... Če bi bila kinološka kultura na višji ravni, bi bili ljudje s psi povsod dobrodošli. Nesprejemljivo je, da pes opravi potrebo na otroškem igrišču in se lastnik dela, kot da se nič ni zgodilo, in gre naprej, ne da bi počistil za svojim psom. Je to v tujini drugače? Odvisno od države. V sosednji Avstriji morajo na primer vsi lastniki imeti opravljen osnovni tečaj poznavanja psa, da so sposobni imeti in razumeti psa, še preden ga kupijo, ali pa morajo takšen tečaj opraviti v prvih treh mesecih. To se mi zdi zelo v redu, tudi pri nas bi to olajšalo marsikatero stvar. Ljudje bi tako bolje razumeli, da je pes živo bitje, ki se ravna po instinktih in nagonih. Okolje psa se je v zgodovini sicer precej spremenilo, njegova narava pa ne toliko. Če človek to ve, lažje in harmonično sobiva s psom. Na eni strani so pogosti pojavi pretiranega počlovečenje psa, na drugi zanemarjanja, ko mnogi psi celo življenje preživijo na verigi. Verjetno je vse to odraz neustreznega znanja. Psu je trebe dovoliti, da ostane žival. Pes ne razmišlja kot človek, ampak se ravna po instinktih in nagonih. Dandanes je zelo pogosta razvajenost psov, ljudje jih zasipavajo z vsem mogočim, pri čemer pozabljajo na tisto, kar je najpomembnejše, da se psa razume kot živalsko vrsto. Ob tem je treba vedeti, da lahko pes v družino prinese veliko dobrega. Je odličen terapevt za vse, zelo dobro vpliva na vzgojo otrok. Po raziskavah se otroci, ki imajo doma psa, lepše vedejo, so bolj sočutni, naučijo se odgovornosti. Pod nadzorom staršev seveda. Pes je lahko družinski član ne glede na to, ali ga imamo v hiši ali zunaj. Zavzemam se tudi za to, da psi ne bi bili več na verigah, saj menim, da smo te čase že preživeli, da je boljša ograda, kjer ima dovolj prostora in tudi možnost, da se lahko umakne. Pri vseh psih je zelo pomembno, da imajo stik s človekom in svojim okoljem. Ste poznavalec zlasti rotvajlerjev, pasme, ki je bila omenjena v tragediji. Zagotovo se strinjate, da to ni pes za vsakogar. KZS si prav zaradi pomena šolanja psov in izobraževanja njihovih vodnikov prizadeva, da bi lahko tudi v teh časih omejevanja številnih dejavnosti kinološka društva izvajala tečaje. »Vedno več je novih lastnikov psov, s čimer se povečuje tveganje za pojav neželenih situacij ali celo tragičnih dogodkov. Informacij na spletu je sicer veliko, a ne odtehtajo dela na poligonu. Država bi se morala zavedati, da je vzgoja psov enako pomembna kot druge dejavnosti,« opozarja sogovornik. V nesreči naj bi šlo za mešanca med rotvajlerjem in nemškim ovčarjem. Pri obnašanju rodovniških psov in mešan-cev so zagotovo razlike. Pri pasemskih lahko spremljamo rodovnik in vemo, kaj določena krvna linija pomeni. Pri mešancih ne vemo, kdo so predniki, mogoče je prišlo do križanja v okviru iste družine. Lahko so sicer zelo prijazni psi, v določenih primerih pa lahko kažejo nenavadno in nezaželeno vedenje, kar je lahko posledica omenjenih križanj. Trdim, da rotvajlerji res niso za vsakogar. To so močni, samozavestni in zelo inteligentni psi ter po naravi zelo zaščitniški. Tega se mora zavedati tisti, ki se zanj odloči. Danes najdemo premalo realne opise posameznih pasem. Povsod so samo superlativi, vsi so družinski, primerni za otroke, kar je lahko zelo zavajajoče. Rotvajler ščiti svoje ozemlje, svojo družino. Pri njem so zelo pomembni vzgoja, zgodnja socializacija in šolanje, kar sicer velja tudi za druge pse. Ljudje, ki nimajo izkušenj, se na kinološkem izobraževanju za vodnike in na tečajih za šolanje psov naučijo, kako pravilno razumeti in vzgajati psa. Zato so pasje šole pomembne, da lastniki psov svoje ljubljenčke pravilno vključujejo v svoje življenje in lahko gredo z njimi povsod. Vsekakor vseh psov in pasem psov ne smemo metati v en koš, npr. rotvajlerji so lahko tudi odlični psi reševalci, terapevti, pomočniki pri odkrivanju raznih bolezni ... Vsaka pasma in vsak pes imata posebnosti. Se strinjate, da gre za nevarno pasmo, kot menijo nekateri? Težko govorimo o nevarni pasmi, prej o neodgovornih lastnikih rotvajlerjev. Sama pasma ni nevarna, če jo razumemo, pravilno vzgajamo, socia-liziramo in vsaj osnovno izšolamo. Pri svojem delu sem doslej spoznal veliko različnih psov. Če so bili ljudje pripravljeni poslušati in se izobraževati, ni bilo težav z nobenim psom. Terminologija nevaren pes je pri nas dobra, saj je v zakonu opredeljeno, da je nevaren tisti, ki je ugriznil, in ne, da je nevaren samo zaradi pasme. Nekatere pasme so odlične v ustreznih rokah, a ne pri vseh ljudeh. Zguljena je že fraza, da je pes ogledalo svojega lastnika, velikokrat pa je res tako. Vemo, da so tudi psi, ki so problematični, ki potrebujejo več pozornosti in nekoliko daljše šolanje, da so primerni za življenje v urbanih okoljih. Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) »Če poznamo in razumemo psa kot živalsko vrsto in v njegovo vzgojo vložimo nekaj časa, se nam vse to povrne.« Miran Marš in njegov 7-letni rotvajler Brutus. Pasja družba Maršu, ki je tudi član šentjurskega kinološkega društva, pomaga, da lažje premaguje vsakodnevni stres. Kmalu bo dobil še psičko, saj bi se spet rad začel ukvarjati z vzrejo. »To je pomembna dejavnost in zanjo je treba imeti čas. Preden daš mladička iz rok, lahko narediš že marsikaj za njegovo socializacijo.« »Glede na veliko število psov pri nas bi lahko bila kinološka kultura višja, kot je.« 4 GOSPODARSTVO Štorski jeklarji letos pričakujejo ponovitev poslovnih rezultatov leta 2019 V podjetju Store Steel komaj dohajajo naročila Po lanski krizi, ko so morali sredi leta zaradi pomanjkanja naročil skrajšati delovni teden in občasno celo ustaviti proizvodnjo, so razmere v štorski jeklarni zdaj popolnoma drugačne. Povpraševanje po njihovih specialnih jeklih je tolikšno, da ga le s težavo izpolnjujejo. »Naša največja težava trenutno je, kako zadovoljiti vse naše kupce in kako rešiti pomanjkanje kadrov. V proizvodnji namreč nujno potrebujemo dvajset do trideset ljudi,« razmere v podjetju opisuje glavni direktor Jani Jurkošek. Kot pravi, so v Štorah Steel lansko poslovno leto zaključili bolje, kot so predvidevali. Izgubo sicer imajo, a je občutno manjša od pričakovane. JANJA INTIHAR Po uspešnih prvih treh mesecih, ko je celo presegla poslovne načrte, se je štorska jeklarna zaradi razglasitve pandemije aprila znašla v velikih težavah in zaradi odpovedi ali prestavitev naročil na poznejši čas je konec meseca morala prvič ustaviti proizvodnjo. Od takrat je delala samo toliko, kolikor je dobila naročil, teh pa je bilo za kar 50 odstotkov manj kot običajno. Zato je v maju, juniju in juliju tudi delala le polovico meseca. Nato so se razmere začele obračati na bolje in od so znašali 113 milijonov evrov. Imeli so tudi izgubo, ki ni bila tolikšna, kot so pričakovali. Čeprav so v podjetju ves čas krize izvajali različne ukrepe za zmanjševanje stroškov ter izkoristili vse ugodnosti, ki jih je država ponudila gospodarstvu za premagovanje krize, so predvidevali, da se bo ob koncu leta čista izguba povzpela na 2,8 milijon evrov. To se na srečo zaradi povečanja naročil ni zgodilo, a izgubo vendarle imajo. »Končni izid je veliko boljši od naših črnogledih napovedi,« pravi glavni direktor Jani Jurkošek, ki številk še ne razkriva, a pravi, da je izguba obvladljiva. Ob tem poudarja, da je lani podjetju uspelo zadržati pozitiven denarni tok. Drugo polletje še neznanka »Lani smo cilj, da moramo preživeti, uspešno izpolniti, letos so razmere nenormalne. Naša proizvodnja je v celoti zasedena, naročil imamo toliko, da jih le s težavo izpolnjujemo. Povpraševanje lahko primerjamo z letoma 2017 in 2018, ki sta bili najbolj uspešni doslej,« razmere v podjetju opisuje Jani Jurkošek. Naj spomni- mo, da so štorski jeklarji leta 2017 imeli rekordno količinsko proizvodnjo jekla, ki je znašala 157.200 ton. V naslednjem letu tega rekorda niso ponovili, a so imeli rekordne čiste prihodke od prodaje, ki so znašali malo manj kot 139 milijonov evrov. »Pravega pojasnila, zakaj tolikšno povpraševanje po jeklih, ki jih izdelujemo v Štorah, nimam. Res je, da gradbena dejavnost dela odlično in so se cene betonskega železa občutno povečale, vendar avtomobilska industrija, ki je naš najpomembnejši kupec, ne preživlja ravno zlatih časov. Morda dobaviteljske verige, s katerimi sodelujemo, obnavljajo svoje zaloge,« meni Jurkošek. Zaradi dobrega poslovanja v zadnjih mesecih lanskega leta in odličnih rezultatov v prvem septembra nihče od zaposlenih ni bil več doma na čakanju, 1. novembra so v tovarni namesto 36-urnega spet uvedli normalen delovni teden. Čeprav so zadnje lanske mesece spet poslovali normalno, saj je bilo naročil dovolj in je bila proizvodnja polno zasedena, v podjetju tistega, kar so zamudili v prvem polletju, niso mogli nadoknaditi. V svoje poslovno poročilo so zato morali zapisati, da so v letu 2020 ustvarili 23 odstotkov manj čistih prihodkov od prodaje kot v letu pred tem, ko Lani se je štorska jeklarna več mesecev soočala s 50-odstotnim upadom naročil. Letos je povpraševanje po njenih specialnih jeklih tolikšno, da naročila le s težavo izpolnjuje. PROSTA DELOVNA MESTA V proizvodnem podjetju s stabilnim delovnim okoljem zaradi širitve nudimo prosta delovna mesta: 1. INŽENIR PROCESNE ELEKTRONIKE - Izobrazba: elektronika, mehatronika - Znanje in izkušnje s področja procesne elektronike in robotike - Poznavanje vzdrževanja strojne opreme 2. VZDRŽEVALEC ELEKTRO NAPRAV - Izobrazba: elektrotehnika ali elektro smer - Poznavanje elektro dokumentacije - Znanje in izkušnje s področja vzdrževanja strojne opreme 3. VZDRŽEVALEC HIDRAVLIČNIH IN PNEVMATSKIH NAPRAV - Izobrazba: mehatronika ali oblikovanje kovin - Znanje in izkušnje s področja hidravlike in pnevmatike 4. ORODJAR IN OBLIKOVALEC KOVIN - Izobrazba: orodjarstvo ali strojna smer - Znanje in izkušnje s področja sestave in vzdrževanja orodij ter priprav - Znanje in izkušnje s področja sestave projektov 5. INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE - Izobrazba: tehnik/inženir kemijske tehnologije-procesni tehnolog - Znanje in izkušnje s področja tehnologije lakiranja kovinskih komponent ter poznavanje okoljevarstvenih zahtev NUDIMO: Urejeno in fleksibilno delovno okolje, možnost osebnega in profesionalnega razvoja, zaposlitev za polni delovni čas, redno plačilo in možnost dodatnega izobraževanja. OBLIKA ZAPOSLITVE: Zaposlitev za nedoločen čas s poizkusno dobo 6 mesecev. Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte vlogo na elektronski naslov finance@tehnos.si ali na sedež podjetja Tehnos. Za vse dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 03 713 30 72 (79). Tehnos, d.o.o. Cesta ob železnici 1 3310 Žalec, Slovenija +386 3 713 30 50 info@tehnos.si www.tehnos.si Sest najbolj podjetnih družin s Celjskega Revija Manager je pripravila lestvico tridesetih največjih in najboljših družinskih podjetij v Sloveniji, na katero je uvrstila tudi šest podjetniških družin iz širše celjske regije. Na seznamu so družine Albreht, Cencelj, Jager, Moškotevc, Pfajfar in Strašek. Vseh šest družin se je lani uvrstilo tudi na lestvico najbogatejših Slovencev. Družina Albreht, ki sicer živi v Ljubljani, je svojo poslovno pot začela graditi konec devetdesetih let, ko je oče Bojan Albreht kupil propadlo Zlatarno Celje. Leta 2012 je svojo dejavnost razširila še na hotelirstvo. Po zadnjih javno objavljenih podatkih je zlatarna leta 2019 imela približno 54 milijonov evrov prihodkov od prodaje, 6,8 milijona evrov čistega dobička in 400 zaposlenih. Druga na seznamu je družina Cencelj, ki ima v lasti uspešno celjsko podjetje Inel. Oče Ivan in sin Črt sta lastnika vsak polovice podjetja. Inel, ki zaposluje 160 ljudi, se ukvarja z razvojem in izdelavo sistemov za označevanje in sledljivost izdelkov v farmacevtski industriji in je pri tem zelo uspešno. Predlani je ustvaril 25,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in kar 11,7 milijona evrov čistega dobička. Družina Jager je lastnica uspešnega trgovskega podjetja Jagros iz Mestinja. Oče in ustanovitelj podjetja Franc Jager je predlani vodenje in tudi lastništvo prepustil sinovom Alešu, Boštjanu in Mihi, sam pa se je preusmeril v gradbeništvo in nepremičninske posle. Jagros je leta 2019 imel 148 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 8,6 milijona evrov čistega dobička, v svoji poslovni mreži je zaposloval približno 800 ljudi. Med najbolj uspešnimi je tudi družina Moškotevc iz Stopč pri Grobelnem. Oče Roman Moškotevc je 100-odstotni lastnik podjetja Ahac, ki se je v treh desetletjih razvilo v enega največjih uvoznikov in distributerjev za hrano in pijačo v Sloveniji, leta 2011 se je začel ukvarjati še s proizvodnjo hrane in malih gospodinjskih aparatov. Po propadu podjetja CM Celje se je Moškotevc začel ukvarjati še z gradbeništvom. Z družino Janeza Škoberneta je ustvaril mrežo podjetij, ki delujejo pod streho družbe Voc Ekologija, v kateri imata polovični delež njegova hči Neža in sin Žan. Drugo celjsko podjetje na seznamu je Inpos. Ustanovil ga je oče Ivan Pfajfar, ki se mu je v zadnjih letih kot solastnica in ne več samo kot zaposlena pridružila hči Maša Pfajfar Toplak. Poleg Inposa, ki se ukvarja s trgovino s tehničnim blagom, ima družina v lasti še podjetje Lesopro-dukt in polovični delež v nakelskem trgovcu z metalurškimi izdelki Mersteel SSC. Predlani je Inpos, ki zaposluje že več kot 230 ljudi, ustvaril rekordne rezultate. Imel je 45 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 2,3 milijona evrov čistega dobička. Šesta med najbolj uspešnimi je podjetniška družina Strašek z Ljubnega ob Savinji. Bogomir Strašek, ustanovitelj podjetja KLS Ljubno, ki je eno največjih svetovnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilske motorje, je zadnja leta del lastništva prepustil družinama svojih dveh hčera, ki sta že nekaj let vpeti v delo podjetja. KLS Ljubno zaposluje 250 ljudi, ki so v letu 2019 ustvarili 45,5 milijona evrov prihodkov od prodaje in približno 11 milijonov evrov čistega dobička. JI GOSPODARSTVO / IZ NAŠIH KRAJEV 5 letošnjem četrtletju v Štorah Steel pričakujejo, da jim bo letos uspelo doseči takšne prihodke od prodaje in čisti dobiček kot so jih imeli leta 2019. Do konca prvega polletja imajo dovolj in še preveč naročil, a ne vejo, kaj se bo dogajalo v drugi polovici leta. »Razmere so še vedno nepredvidljive,« pravi Jur-košek. Iščejo proizvodne delavce Poleg težav, kako izpolniti vsa naročila, se letos v štorski jeklarni srečujejo še s problemom, kako rešiti pomanjkanje kadrov v proizvodnji. Obvladovanje stroškov v zadnjih dveh letih je namreč pustilo posledice tudi na kadrovskem področju, saj ljudi, ki so odšli v pokoj ali so iz katerega drugega razloga zapustili podjetje, niso nadomeščali, če ni bilo nujno. Zdaj jim zaradi povečanja proizvodnje manjka 20 do 30 ljudi. »Trg delovne sile v Sloveniji je katastrofalen. Ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v proizvodnji, enostavno ni. Ker nismo podjetje od danes na jutri in želimo nadaljevati tradicijo zaposlovanja domačinov, imamo velike težave. Bomo morali tudi mi iti po poti marsikaterega podjetja tukaj v okolici, ki zaradi pomanjkanja domače delovne sile išče delavce v drugih državah, celo v Bolgariji?« se sprašuje Jani Jurkošek in dodaja, da trenutno v tovarni še nekako obvladujejo pomanjkanje delavcev. Velike težave pričakuje takrat, ko se bodo začeli letni dopusti. Letos za šest milijonov evrov naložb V Štorah Steel letos načrtujejo za približno šest milijonov evrov naložb. Največ denarja bodo vložili v priprave za center sekundarne metalurgije v jeklarni, ki naj bi ga začeli graditi prihodnje leto. Vrednost celotne naložbe ocenjujejo med 10 in 15 milijoni evrov. Že letos bodo v Štorah postavili induktivno linijo za izdelavo poboljšanih jeklenih palic. Naložba znaša 3,5 milijona evrov, zanjo so se odločili, ker je v avtomobilski industriji povpraševaje po poboljšanih jeklih vedno večje, zato jih bodo začeli izdelovati tudi sami. Med pomembnejšimi letošnjimi naložbami generalni direktor Jani Jurkošek omenja še nadaljevanje digitalizacije poslovanja ter vlaganja v še večjo energetsko učinkovitost tovarne. Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) <------ k ГЈ SPODNJA SAVINJSKA DOLINA - Na hmeljiščih v polnem razmahu prva spomladanska opravila Zaloge hmelja se kopičijo, prihodnost nejasna Na hmeljiščih Spodnje Savinjske doline so se že začela spomladanska opravila, pri čemer hmeljarjem tako kot vsa leta do zdaj pomaga tuja delovna sila, ki mora ob prihodu v državo upoštevati predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. Še malo in začel se bo vzpenjati prvi letošnji hmelj, a medtem se po besedah direktorja podjetja Hmezad Exim Mihaela Vitka v skladiščih trgovsko-predelovalnih podjetij in pivovarn kopiči še precej zalog iz leta 2019. SPELA OZIR »Pogodbene obveznosti bo trgovina izpolnila, a vsekakor trenutno nimamo na mizi nikakršnih dolgoročnih pogodb za odkup morebitnih viškov pridelanega hmelja. Žal v duhu trenutnih razmer res razumemo pivovarne, prodaja je izredno otežena in nekaterih načrtovanih količin ne morejo prodati,« je pojasnil direktor podjetja Hmezad Exim Mihael Vitko in dodal, da se na individualni ravni s hmeljarji dogovarjajo, da morebitne slabše rodne in obolele sorte ter tiste, za katere na trgu ni zanimanja, odstranijo iz pridelave in s tem zemlji privoščijo leto ali dve počitka. »Upamo, da bomo v primernem času lahko ponovno zagotovili dolgoročen odkup hmelja. A dokler bo HoReCa sektor v večini držav zaprt, bo prihodnost zelo nejasna. Določeni deli sveta okrevajo bolje, drugi slabše in to se odraža pri poslovanju pivovarn.« Glede na trenutne projekcije naj bi se pivovarski svet približal obsegu proizvodnje piva, ki jo je beležil pred koronakrizo, konec leta 2022 ali celo leta 2023, odvisno od ukrepov in epidemiološke slike. Na vrsti rez hmelja Hmeljarji trenutno že izvajajo rez hmelja, ki po besedah svetovalke za hmeljarstvo Irene Friškovec spada med najpomembnejše agrotehnične ukrepe pri pridelavi hmelja. »Večje napake, ki jih morebiti naredimo pri tem, vplivajo na količino in kakovost pridelka več let. Kakovostno opravljena rez je osnova za učinkovitost nadaljnjih agrotehničnih ukrepov, ohranjanje rodnega potenciala rastlin, trajanje nasadov in doseganje visokih pridelkov.« Nekateri hmeljarji so na hmeljiščih že začeli napeljevati vodila. Friškovčevo veseli, da je kar nekaj primerov, ko so se odločili za uporabo vrvic iz biorazgra-dljivih materialov. »Hmeljarji bodo po rezi počakali, da bodo ŽE 20 LET OHRANJAMO čisto vodOt ZA PRIHODNJE RODOVE i (Bi URADNE URE ^Г URAI T PONEDELJEK in SREDA: ' 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 rastline ponovno odgnale. Odvečne poganjke bodo odstranili in na posamezno vrvico napeljali od tri do šest poganjkov. To je delovno najbolj zahtevna faza, ker je vse delo ročno. Svetovalka Irena Friškovec ocenjuje, da je trenutno vreme za rez hmelja ugodno, kar se tiče na novo posajenih nasadov, bi bile dobrodošle padavine, medtem ko si za napeljavo vrvic hmeljarji želijo predvsem brezvetrje, kajti veter pri tem močno otežuje njihovo delo. Foto: arhiv NT (SHERPA) Obenem ga morajo opraviti v zelo kratkem času, ker morajo uloviti optimalno velikost poganjkov.« Sezonski delavci nepogrešljivi Prav pri tovrstnem opravilu je tuja sezonska delovna sila nepogrešljiva. Zaenkrat tuji delavci lahko prihajajo v Slovenijo v skladu z zahtevami in omejitvami za preprečevanje okužb s koronavirusom, ki veljajo za prihod delavcev držav Evropske unije in tretjih držav. Na spodnjesavinjskih hmeljiščih je trenutno večina delavcev iz Romunije, nekaj delavcev je tudi iz Bosne in Hercegovine. Obe državi sta trenutno na rdečem seznamu. »Hmeljarje redno obveščamo o aktualnih zahtevah in omejitvah Slovenije za preprečevanje okužb, ki jih sprejme in objavi vlada, tako da zaenkrat večjih težav ni,« še dodaja svetovalka za hmeljarstvo. L info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 info@novatel.si | 082 / 800 - 820 I www.novatel.si 6 IZ NAŠIH KRAJEV Učenci desetih celjskih osnovnih šol so za čas prvenstva pripravili nogometne poslikave na velikih panojih. Ob občinskem prazniku bodo sledile še ostale, ki so jih ob učencih pripravili še otroci v vrtcih ter mladi v društvih in organizacijah. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Z dogodka zasaditve sadnih dreves na travniku pod Golovcem. (Foto: Andraž Purg - GrupA) OB ROBU Trajen spomin bo muzej športa Evropsko nogometno prvenstvo mladih reprezentanc (Euro U21) si bomo v Celju poleg razburljivih tekem zagotovo lahko zapomnili po tem, da naše mesto že dolgo ni tako celovi- . . to, vsebinsko raznoliko, inovativno, učinkovito in profesionalno dodelano obeležilo velikega športnega dogodka (in tudi kakšnega drugega dogodka ne), ki gaje gostilo, kot včeraj končano rqbert GORJANC prvenstvo. Zato, kot bi rekel naš nekdanji nogometni selektor Srečko Katanec, kapo dol lokalnemu organizacijskemu odboru, ki ga je zavzeto vodila Katarina Karlovšek, za ves program, ki so ga pripravili in odlično izvedli. Prav tako pohvala Zavodu Celeia Celje za prispevek pri odmevni promociji prvenstva Veliko je ljudi, ki so precej prispevali k uspešni izvedbi prvenstva, ki niso bili v prvih bojnih vrstah, morda manj vidni, a zato s svojim delom zelo opazni. Vseh pač ne moremo našteti, poleg tega bi v množici prizadevnih zagotovo koga po krivici izpustili. Celjski župan Bojan Šrot, čigar zasluge, da je knežje mesto sploh lahko bilo gostitelj tega prvenstva in da je minilo v presežkih, so neizpodbitne, je ob zasaditvi dreves s častnimi meščani ter celjskimi otroki in učenci poudaril, da bodo drevesa trajen spomin na nepozaben športni dogodek. Ta je imel sicer le eno lepotno, a precej vpijajoče očitno napako, za katero seveda niso bili krivi prizadevni gostitelji: da zaradi koronskih ukrepov ni bilo navijačev. Drži, zasaditev dreves je bila dragoceno in čudovito simbolno dejanje, ki je pri udeležencih tega dejanja vzbudila ponos, pri uglednih soorganizatorjih in gostih prvenstva (NZS in UEFA) pa velike simpatije. V minulih dneh smo od domačih govornikov tudi večkrat slišali, da je Celje najbolj športno mesto v naši državi. Tudi to drži. A s tem prvenstvom, ki je bilo eno v nizu velikih športnih dogodkov, ki jih je doslej organiziralo Celje (skupinski del evropskega prvenstva v košarki in rokometu, svetovno prvenstvo v kegljanju, balkanske atletske igre, etape kolesarske dirke Po Sloveniji), je dokončno napočil čas za še kakšno bolj drzno dejanje. Za nekaj več, za nekaj res trajnega, kjer bodo na enem mestu zastopani vsi največji dosežki celjskega športa v njegovi slavni zgodovini, športniki in športni delavci, ki so jo ustvarjali. Takšno drzno in več kot nujno dejanje je lahko le nastanek športnega muzeja, ki bi ga Celje že moralo imeti. Če zdaj ne bo tega dejanja, ga ne bo nikoli. Organizacija Eura U21 je nazorno pokazala, kakšni imenitni dosežki so mogoči ob sodelovanju, povezovanju, če ekipa tako kot tista na igrišču diha za en cilj. V Celju imamo odlično, ugledno muzejsko stroko in navdušence, ki so tudi ta projekt zmožni uresničiti na vrhunski ravni. Prepričan sem, da bi se za tak projekt moral najti evropski in državni denar, predvsem pa tudi, da bi tak muzej ob dobri zasnovi kmalu tudi poslovno uspešno zaživel. Če ne bo v Celju, kje bo? Kje naj bo ta muzej? Zakaj ne bi bil na štadionu na Hudinji, zdaj Z'dežele. Ozadje zahodne tribune štadiona, nedaleč od dreves za štiri udeleženke Eura,, ne kaže večprav zgledne podobe. Že kar precej rje je mogoče videti, napisi na usmerjevalnih tablah so zbledeli... Za Euro je notranja nogometna arena štadiona izgledala čudovito, a dejstvo je, da štadion po skoraj polnoletnem obdobju potrebuje kaj več kot le »lifting«, olepšave, izboljšave... Mestni arhitekt Nande Korpnik mi je pred časom potrdil, ko sem mu omenil zanimiv članek:»Res je, za arhitekta ni večjega izziva, kot je projektiranje štadiona.« Zakaj torej ta še vedno seveda izjemen štadion, da ne bo pomote, ne bi imel tudi muzejskih prostorov, zakaj ne bi bil večnamenski, zakaj ne bi po prvenstvu začel novega uspešnega in vznemirljivega poglavja svoje zgodovine? Za Slovenijo sta sadno drevo zasadila celjski župan Bojan Šrot in predstav- Interaktivna nogometna tla v Tehnoparku Celje v okviru programa Nogo-nik UEFE Wolfram Springenschmid. (Foto: Andraž Purg - GrupA) metni genij. (Foto: SHERPA) CELJE - Bogato spremljajoče dogajanje ob nogometnem prvenstvu spomin na Euro U še sadna drevesa Za 21 V minulih dneh, ko so sicer bile bolj v ospredju tekme evropskega prvenstva mladih reprezentanc Euro U21, ki ga gostita Slovenija in Madžarska, se je v Celju, enem od gostiteljev prvenstva, zvrstilo še nekaj spremljajočih dogodkov. Med najodmevnejšimi je bila zagotovo zasaditev šestnajstih sadnih dreves, kolikor je tudi udeleženk prvenstva, na travniku pod Golovcem. ROBERT GORJANC Številka 16 pri tem simpatičnem dogodku, ki je bil dan po začetku prvenstva in prvih tekmah, pomeni, da je za vsako državo udeleženko prvenstva bilo zasajeno eno drevo. Celjski župan Bojan Šrot, podžupanja Breda Arnšek, podžupan Vladimir Ljubek, predstavnik Evropske nogometne zveze (UEFA) Wolfram Springenschmid, vodja tekem v Celju, otroci in učenci iz celjskih vrtcev in osnovnih šol ter predstavnika Celjskega mladinskega centra so simbolično dejanje izvedli, potem ko so prizorišče za zasaditev lepo pripravili v javnem podjetju Zelenice. Kot je v nagovoru povedal župan Bojan Šrot, so v Mestni občini Celje razmišljali, kako na trajen način ohraniti spomin na ta velik športni dogodek. Še zlasti zato, ker na prvenstvu ni navijačev, ki dajejo vsakemu športnemu dogodku pestrost in živahnost, ne samo v času tekem. »Ker je Celje trajnostno naravnano mesto, te vrednote pa ima na visokem mestu tudi UEFA, smo se odločili, da bomo posadili drevesa. Da jih posadijo mladi in da so to sadna, je smiselno simbolično dejanje, saj gre za drevesa, ki prinašajo plodove, kot bodo mladi v prihodnjih letih ustvarjali različne plodove svojega dela.« Župan je ob tem še spomnil, da je celjska občina pod Golovcem že pred približno dvajsetimi leti posadila češnje, ki so pred dnevi zacvetele in so prava paša za oči. »Ko bodo njihovi sladki plodovi dozoreli, se bodo lahko mimoidoči z njimi posladkali. Tudi ko bodo marelice, slive in jablane, ki so bile danes posajene, dajale plodove, si jih bodo občani lahko utrgali zase. Zelenica pod Golovcem je namreč zdaj postala mestni sadovnjak, ki bo seveda tudi dobra paša za čebele. Želimo si, da bi se nova drevesa dobro prijela, bogato obrodila in da bi se jim vandali na daleč izognili,« je še dejal Bojan Šrot. Predstavnik Evropske nogometne zveze (UEFA) Wolfram Springenschmid se je Celju zahvalil za vso podporo, ki jo nudi temu prvenstvu, pri izvedbi tekem in spremljajočih dogodkih, tako tudi otrokom in učencem, ki so sadili drevesa. »Mesto je čudovito urejeno, impresivna je cvetlična žoga v središču mesta, štadion je odlično pripravljen,« je poudaril visoki gost. Zasaditev sadnih dreves pod Golovcem je predstavljala nekakšno nadaljevanje dogodka dan pred začetkom prvenstva, ko so župan Bojan Šrot in častni meščani Celja na zelenici za zahodno tribuno štadiona Z'dežele posadili štiri značilna drevesa držav udeleženk, ki so igrala v Celju. Tehnonogomet v Tehnoparku Ob začetku evropskega nogometnega prvenstva in na dan prvih tekem v knežjem mestu so v Tehnoparku Celje začeli poseben programski sklop, poimenovali so ga Nogometni genij in ga posvetili temu velikemu športnemu dogodku. »V tem programu smo dali poudarek nogometnim delavnicam, VR-izkušnji, obiskovalci so lahko igrali nogomet na interaktivnih tleh in podobno. S tem vsebinskim sklopom smo želeli tudi popestriti stalno programsko ponudbo, ki jo sestavlja 53 doživljajskih eksponatov,« je povedala Andreja Erjavec, direktorica Tehnoparka Celje. Aneja Tahirović, koordina-torka projektov v Tehnoparku, je dodala, da so pripravili tudi ustvarjalnico, v kateri so otroci in odrasli na primer lahko oblikovali svoj namizni nogomet iz kartona in ga potem uporabljali doma. Nogometni program v Tehnoparku je trajal en teden, in sicer vse do sinočnjega zaključka prvega dela prvenstva, ki ga je v Celju sklenila tekma med Španijo in Češko. Eko nogometni baloni, poslikave učencev ... Na dan začetka prvenstva so središče Celja ob okrepljeni zasedbi Simbia, ki je s svojo mehanizacijo poskrbela še za »glazurno« čiščenje središča mesta, ter ob ekipi Zelenic, ki je nameščala cvetlična korita za še lepše doživetje, preplavili tudi eko nogometni baloni v obliki žoge. Za lepši vtis in mladostnost mesta v duhu prvenstva so poskrbeli tudi učenci celjskih osnovnih šol, ki so pripravili tradicionalne poslikave na velikih panojih pred bližnjim občinskim praznikom, tokrat seveda v znamenju nogometa. IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Nenavadni pojav na Savinji se ponavlja So za peno res krive alge? Že lani marca nas je bralec opozoril, da že nekaj let opaža nenavadno peno ob bregu Savinje in da je letos pojav enak. Vidna je pri zgornjem jezu, kjer se voda umiri, nato se pomika po levi strani struge. V delu pod jezom se združi v večje umazane madeže. Bralca čudi, da v vsem tem času nihče ni ukrepal, saj je videti, kot da gre za ostanke nekakšnega detergenta. Pena na Savinji se je pojavila že lani v tem času. TATJANA CVIRN Potem ko je neuspešno na ta pojav opozoril nekatere ustanove in organizacije, od občine do ribičev, je po nasvetu Arsa poklical na številko 112 in obvestil center za obveščanje. Ta naj bi v takšnih primerih sprožil ustrezno akcijo na terenu, da bi ugotovil, kaj se dogaja. Na osnovi prijave je regijski center za obveščanje obvestil VGP Drava Ptuj in na kraj napotil Poklicno gasilsko enoto Celje. Gasilci so lani pregledali Savinjo med mostom v Laško in visečo brvjo v Medlogu in kot so zatrdili v regijskem centru, niso nikjer zaznali nikakršnega onesnaženja in pene. So pa nanjo že lani opozarjali tudi drugi Celjani, a le v objavah na družabnem omrežju Facebook. Ribiči na sestanku V teh dneh, ko je pena na vodi spet vidna, je bralec ponovno poklical na števil- ko 112 in prijavil nenavaden pojav. Na vprašanje, kaj se je zgodilo po prijavi, nam je regijski center sporočil, da je dežurni na osnovi te prijave obvestili Ribiško družino Celje oziroma njenega predsednika Štefana Zidanška. Ta si je ogledal del Savinje in že čez uro centru sporočil, da gre za manjše lise, ki niso nevarne ne za ribe ne za vodo. Pri Zidanšku smo zato preverili, ali se ribičem ta pojav ne zdi čuden in vreden ugotavljanja, od kod izvira. Strinjal se je, da gre za nenavaden pojav, ki so ga ribiči opazili že lani. Ker naj bi pene pritekle iz Savinjske doline, je povedal, da so se v celjski ribiški družini povezali z RD Šempeter ob Savinji, da bi skupaj ugotovili, za kaj gre. »Če bi šlo za kakšne kemikalije, bi prišlo do pogina rib, česar pa ni bilo,« je povedal. Na torkovem sestanku predstavnikov obeh družin naj bi ugotovili, da ne gre za noben problematičen iztok v vodo, ampak da se bolj nagibajo k sklepu, da gre za posledico nizkega vodostaja in toplih dni, ko cvetijo alge v vodi. Pena naj bi bila posledica tega, saj so jo opazili tudi višje na Savinji. Verjetno bi bilo ugibanja že zdavnaj konec, če bi inšpekcija odredila odvzem vzorca in ga poslala v analizo ter tako potrdila ali ovrgla zaskrbljene odzive Celjanov. Foto: arhiv NT (SHERPA) Prejeli smo Stebrno kužno znamenje z lipo v Spodnji Rečici V Spodnji Rečici pri Laškem stoji ob cesti proti Zgornji Rečici kulturnozgodovinski spomenik, ki je vpisan v register Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gre za kužno znamenje, ki stoji pod ogromno staro lipo in ki po podatkih zavoda za varstvo kulturne dediščine datira daleč nazaj, v čas okoli leta 1600. »Znamenje predstavlja kakovosten primer pravokotnega kamnitega znamenja stebrnega tipa z monolitno piramidasto streho. V višini dveh tretjin ga poudarja nekoliko širši delilni zidec nad katerim se odpirajo plitke krožno zaključene slepe niše. Tik pod monolitno pi-ramidasto strešico so v kvadratno oblikovanih poljih ohranjeni reliefno izdelani prizori: sprednjo in zadnjo stran krasi prizor Kristusovega križanja, stranski polji pa Kristusov in Marijin monogram. Znamenje je bilo postavljeno okoli leta 1600 in še kaže nekatere gotske stilne elemente. Znamenje je bilo v letu 1988 v celoti obnovljeno in prestavljeno na lokacijo nižje ob cestišču,« opisuje ta spomenik gospa Nataša Podkrižnik, konservatorka svetovalka iz ZVKDS. Ta dodaja še, da znamenje predstavlja kakovosten, danes redek primer poznogotskega iz peščenjaka izdelanega stebrnega znamenja z ohranjeno reliefno obdelavo. »Zaradi umetno-stnozgodovinske in zgodovinske pričevalnosti ima znamenje lastnosti spomenika lokalnega pomena. Znamenje je varovano v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (UL RS 99/7) ter na osnovi 11. člena citiranega zakona vpisano v register dediščine.« Za spomenik in njegovo vplivno območje velja varstveni režim, ki določa varovanje vseh njegovih spomeniškovarstvenih lastnosti. Kakršenkoli poseg na spomeniku in vplivnem območju je možen le na osnovi pisnih kulturno-varstvenih pogojev in soglasij strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine. Kljub temu so na lipi pred kratkim izvedli več posegov, ki so jo zelo okrnili. Posekane je bilo 75 odstotkov prej zelo bogate krošnje in en cel vrh lipe, tako da je vprašanje, ali bo drevo preživelo. Vsi posegi so bili narejeni brez vsakega soglasja strokovnih služb - tako Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot tudi Zavoda za gozdove Slovenije - niti ni bila obveščena krajevna skupnost. Lipa in znamenje sta preživela več kot štiri stoletja, turške vpade, Napoleonovo vojsko, dve svetovni vojni, nešteto lokalnih težav in marsikaj, česar morda niti ne vemo. Zato je popolnoma nedopustno, da se danes, v civiliziranem in visoko razvitem 21. stoletju, lahko zgodi tako samovoljno dejanje vandalizma. Kulturno in naravno dediščino moramo varovati na vse možne načine, če želimo, da bosta slovenska kultura in z njo naša celotna zgodovina obstali v tem norem svetu, ki vedno bolj podlega neusmiljeni potrošniški in kapitalistični miselnosti. Prispevek je bil pripravljen z namenom, da se ta problematika izpostavi širši javnosti ter da se obvesti pristojne službe. Želim namreč, da se tako lipa kot znamenje ohranita za nas in naslednje rodove. Karel Krašek, Sp. Rečica, Laško Prejeli poldrugi milijon ŽALEC - Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za projekt Poslovna cona Arnovski gozd - širitev. Za malo manj kot 3 milijone evrov vreden projekt, ki ga bo izvajala Občina Žalec, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval skoraj 1,5 milijona evrov. V okviru projekta bo zgrajena cestna in komunalna infrastruktura v Poslovni coni Arnovski gozd. S tem bo Občina Žalec še razširila poslovno cono in omogočila vstop zainteresiranim podjetjem. Zagotovila bo infrastrukturno urejene poslovne, proizvodne in obrtne površine za potrebe gospodarske dejavnosti v občini. Z izvedbo projekta bo dosegla hitrejši razvoj gospodarstva tako na regionalni kot na državni ravni, povečala dodano vrednost malih in srednje velikih podjetij ter povečala zaposlovanje v podjetjih na območju investicije. ŠO Poslovna cona Arnovski gozd je lepo zaživela. S pomočjo pridobljenega evropskega denarja se bo še razširila in omogočila naložbe novim investitorjem. Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) Pester naložbeni čas KOZJE - V občini v teh dneh uresničujejo več različnih naložb. Gre med drugim za sanacijo plazu, obnovo lokalne ceste in urejanje interpretacijskega centra na gradu Podsreda. Občina je izbrala izvajalca za sanacijo zemeljskega plazu pri eni od stanovanjskih hiš. Sanacija plazu, kjer denar prispeva tudi ministrstvo za okolje in prostor, je vredna 147 tisoč evrov brez DDV. Prav tako izbran izvajalec obnavlja cesto Kozje-Stare Ključice v dolžini 250 metrov, hkrati bo tam urejen hodnik za pešce. Po besedah županje Milence Krajnc je pomembna tudi ureditev interpretacijskega centra na gradu Podsreda. Gre za naložbo, vredno 140 tisoč evrov, ki jo sofinancira Evropska unija. V sklopu projekta bodo na omenjenem gradu urejene sprejemnica, info točka in trgovinica z lokalnimi izdelki. V interpretacijskem centru bodo predstavljeni dolina Kozjanskega z vsemi tremi trgi, praznik kozjanskega jabolka, travniški sadovnjaki ter nekatere naravne in kulturne vrednote. V teh dneh je izbran izvajalec začel graditi še povezovalni vodovod Osredek-Preska v dolžini dveh kilometrov. TS Urejanje nemirnega potoka ŠMARJE PRI JELŠAH - Izvajalec bo kmalu začel urejati potok izpod Barbare, kar bo prispevalo k večji poplavni varnosti središča občine. Struga hudourniškega potoka je po starem dotrajanem kanalu speljana pod zemljo proti Šmarskemu potoku. Deroča voda je v preteklosti s seboj prinesla velike količine mulja, proda in druge nesnage, zaradi česar je kanal postal nepretočen. Potok bo po novem speljan čez ploščad ob banki, stari občini in čez cesto. »Zahvaljujoč tej novi ureditvi, bo središče občine bolj varno pred poplavami. Obnova bo prispevala tudi k lepši podobi mesta, saj bo del potoka odprt,« je pojasnil župan Matija Čakš. Občina je že prejela sklep vlade, ki bo za omenjena dela namenila 977 tisoč evrov. Ureditev potoka bo izvajal koncesionar Direkcije RS za vode, to je podjetje Nivo. TS 8 IZ NAŠIH KRAJEV ZREČE - OPPN naj bi sprejeli do konca letošnjega leta Nova podoba mestnega središča Pretežno gozdnato območje med zreškim vrtcem in trgovino Spar naj bi v prihodnjih letih dobilo povsem novo podobo. Gre za razvojni načrt, o katerem v Zre-čah razmišljajo že približno desetletje. Po napovedih župana Borisa Podvršnika bo v naslednjih desetih letih na tem območju nastalo novo mestno središče z osrednjim trgom, novimi večstanovanjskimi stavbami in s poslovnimi objekti. LEA KOMERIČKI KOTNIK »Gre za velik projekt, ki ga je mogoče uresničiti v dveh do treh mandatih,« pravi župan. V Občini Zreče načrtujejo, da bodo občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), na podlagi katerega bodo postopoma uredili približno 2,4 hektarja veliko območje, sprejeli do konca letošnjega leta. Z osrednjim občinskim prostorskim dokumentom želi zreška občina na omenjenem območju omogočiti gradnjo večstanovanjskih, poslovnih in upravnih stavb ter stavb splošnega družbenega namena. Poleg tega je v načrtih predvidena tudi ureditev osrednjega trga, javnih parkirišč z možnostjo gradnje garažne hiše (podzemne in/ ali nadzemne), dostopa do vrtca ter zunanjih površin Term Zreče, promenade z urbano opremo (klopi, koši za smeti, igrala ...) in zelenih parkovnih površin. Površine zazidljive in občinske Na območju, ki ga po večini zarašča gozd, je že nekaj objektov, v katere ob prenovi predvidoma ne bodo posegali. Zemljišča znotraj območja OPPN so zazidljiva in večinoma v občinski lasti. Zemljišče, kjer je predviden večstanovanjski objekt, je v lasti Stanovanjskega podjetja Konjice, ki naj bi bilo v sodelovanju z republiškim stanovanjskim skladom tudi eden od investitorjev. Nekaj manjših površin je tudi v lasti podjetja Unior in drugih fizičnih oseb Za ureditev in oživitev območja bo občina iskala različne vire financiranja, prav tako bo sodelovala z različnimi investitorji. Sama bo v prvi vrsti zagotovila vso potrebno komunalno opremljenost in uredila pripadajočo infrastrukturo. Naročila je že tudi izdelavo projektne dokumentacije za preureditev ceste od glavne ceste mimo občinske stavbe do kotlovnice Unior. Na tem delu želi občina zgraditi pločnik s kolesarsko stezo in javno razsvetljavo ter območje hortikulturno urediti kot sodobno avenijo, ki bo vodila do novega mestnega središča. 50 novih stanovanj Kot je povedal župan Boris Podvršnik, bi naj v prihodnjih letih v tem delu Zreč zgradili približno 50 novih stanovanj, nekaj jih bo namenjenih trgu, nekaj bo tudi neprofitnih. Stanovanja bo predvidoma gradilo konjiško stanovanjsko podjetje, ki naj bi že pripravljalo tudi idejno zasnovo objekta. »Z načrtovanimi ureditvami bomo pridobili prepotreb-ne javne parkirne površine, ki jih bodo lahko uporabljali ob- 2,4 hektarja veliko območje danes večinoma prekriva gozd. V prihodnjih letih naj bi prav to območje postalo središče zreškega dogajanja. »Občini Zreče je bila posredovana pobuda za gradnjo večstanovanjskega bloka v južnem delu območja, zato je občina začela pripravljati podroben načrt, ki bo omogočil uresničitev te investicijske namere, hkrati bo v prostor umestil novo občinsko stavbo, kulturni dom, kamp in nov osrednji trg ter ostale ureditve, potrebne za normalno delovanje območja,« pojasnjujejo v Občini Zreče. čani, uslužbenci in uporabniki bližnjega vrtca, obiskovalci tržnice ter ponudniki in uporabniki bližnjih trgovskih storitev. V načrtovanih stavbah so predvideni ureditev novih prostorov občinske uprave, kulturni dom s prireditveno dvorano ter tudi ostali prostori za izvajanje oskrbnih in storitvenih dejavnosti, kot so trgovine, bari, pošta in banka,« pojasnjujejo v občini. Osrednji trg, kjer bosta otroško igrišče in ploščad za prireditve ter sejme, bo po napovedih in željah občine nov prostor za druženje. Dodatna turistična ponudba Pomembno dodano vrednost za obogatitev turizma bo predstavljal tudi skoraj 30 arov velik kamp, kjer je predvidenih 26 mest za kampiranje s šotori in z avtodomi. V načrtih je predvidena tudi izgradnja pritličnega vhodnega objekta, kjer bo recepcija, osrednjega sanitarnega objekta, kjer bodo uredili sanitarije, tuše in pralnico, predvideno je tudi mesto za ločeno zbiranje odpadkov. Foto- Občina Zreče Konec tedna so s svojo sončno barvo obiskovalce pozdravljale narcise in ostale pomladne cvetlice. Foto: Maja Horvat Zadišalo pomladno cvetje MOZIRJE - Zadnji topli dnevi so bili kot nalašč za sprehod med spomladanskim cvetjem. Tega v teh dneh zagotovo ne manjka v Mozirskem gaju, ki je pretekli konec tedna z dvodnevnim odprtjem naznanil začetek nove sezone. A ta se bo zaradi vnovičnega zaprtja države zamaknil globlje v pomlad. Mozirski gaj bo zaprt še vsaj do 12. aprila. Tudi letos so v Mozirskem gaju zasadili na tisoče tulipanov, ki že po malem kukajo iz zemlje, medtem ko je s svojo sončno barvo konec tedna obiskovalce pozdravljalo že kar nekaj narcis in ostalih pomladnih cvetlic. Tudi letos bodo v svoje okrilje vabili tamkajšnji čudoviti vrtovi, v Začarani vasi pa čakajo kar tri nove vilinske hišice, ki so bile na ogled že med Zimsko pravljico. Najmlajše bo razveselilo novo otroško igrišče iz naravnih materialov, nekoliko starejše bodo pritegnile skulpture umetnika iz lesa Jerneja Verbuča. Negativnih energij vas bodo očistili največji uglašeni vetrni zvončki v Evropi. ŠO Dodaten oddelek za najmlajše VELENJE - Enota Lučka Vrtca Velenje bo kmalu bogatejša za dodaten oddelek za najmlajše. Z odprtjem novega oddelka bo Mestna občina Velenje, ki je ustanoviteljica Vrtca Velenje, omogočila vpis vsem otrokom, katerih starši bodo za to izrazili zanimanje. V šolskem letu 2020/21 je v Vrtec Velenje vpisanih 1.415 otrok, ki so razporejeni v 87 oddelkov. Februarja je občina v enoti Naj-dihojca odprla še oddelek za 14 otrok. Prvega aprila bo v enoti Lučka vrata odprl še en nov oddelek za najmlajše. Kot pojasnjujejo v velenjski občini, opažajo potrebo po dodatnih mestih prav za najmlajše otroke. Tako bo tudi v novem oddelku prostora za 14 malčkov. LKK Kmalu prizidek vrtca PODČETRTEK - Še letos naj bi bil končan prizidek vrtca v Pristavi pri Mestinju, ki naj bi ga podjetje GES začelo graditi po veliki noči. V novih prostorih, velikih 250 kvadratnih metrov, bosta dva oddelka, kar bo zadostovalo za varstvo in vzgojo 40 predšolskih otrok. Ker je vrtec ob osnovni šoli, bodo novi prostori zgrajeni tako, da jih bo lahko ob morebitnem manjšem vpisu malčkov za svoje potrebe uporabljala šola. Župan Občine Podčetrtek Peter Misja je pojasnil, da bo občina za naložbo odštela približno 600 tisoč evrov, denar že ima zagotovljen v proračunu, upa še na sofinanciranje ministrstva za šolstvo. Misja je poudaril, da je v vrtcih v Pristavi pri Mestinju in v Podčetrtku skupno 11 oddelkov, ki jih obiskuje 192 otrok. Zaradi velikega števila vpisanih otrok v vrtec v Pristavi trenutno uporablja eno učilnico, ki je sicer namenjena tamkajšnji šoli. Ker bo poleti v Podčetrtku na voljo 31 novih stanovanj v treh stanovanjskih blokih, se bodo potrebe mladih družin po predšolskem varstvu po prepričanju župana še povečale. »Ko sem začel svoj prvi mandat, je bilo v vrtec vključenih 50 otrok, danes jih je že skoraj 200. Občina ves čas zagotavlja denar za ureditev prostorov za vse otroke. Kadarkoli se pojavijo nove potrebe, poiščemo možnost za vključitev otrok v vrtec. Vsi prostori za predšolsko vzgojo so urejeni po najsodobnejših standardih.« TS IZ NAŠIH KRAJEV 9 Takole bodo videti novi prostori Občine Štore. Ote ŠTORE - Selitev občinske uprave in načrti za novo športno dvorano Iz spodnjih Štor na Lipo do poletja? Občina Štore se želi preseliti v naselje Lipa, kjer je že pred časom kupila zgornje nadstropje nad trgovino Mercator. Selitev je bila napovedana že lani, a je v načrte posegla epidemija koronavirusa. Prav tako občina doslej ni imela sreče s prodajo starih prostorov. Zdaj se za nakup stare občinske stavbe zanimata dva ponudnika, medtem ko naj bi izbran izvajalec nove prostore začel urejati aprila. TINA STRMČNIK Prostori, kjer trenutno deluje občinska uprava, so v treh nadstropjih. Pisarne so majhne, razširiti se jih ne da, saj bi to vplivalo na statiko stavbe, stare več kot sto let. Pogodba o ureditvi novih prostorov je bila z izvajalcem podpisana že lani. Ker je to sovpadalo z začetkom epidemije, se občina ni odločila za ta korak. Začetek urejanja prostorov je zdaj predviden za april, dela naj bi bila končana v približno treh mesecih, je povedal tamkajšnji župan Miran Jurkošek. »Izvajalec bo moral urediti predelne stene, tlake, napeljave in opremo. Za našteta dela bomo odšteli približno 450 tisoč evrov, skupaj z opremo malo več kot pol milijona evrov. Hkrati bodo urejeni tudi prostori za knjižnico, sicer enoto Osrednje knjižnice Celje.« Občina je stavbo na Cesti XIV. divizije, nasproti Železniške postaje Štore, novembra lani prodajala po izhodiščni ceni 295 tisoč evrov, v začetku letošnjega leta je izhodiščna cena znašala 265.500 evrov. Zgradba, ki je bila zgrajena leta 1900, je bila večkrat obnovljena. Župan je pojasnil, da se zanjo trenutno zanimata dva kupca, eden od njiju je dal tudi uradno ponudbo za nakup. »Upam, da bomo stavbo prodali čim bolje in da bomo tako tudi lažje plačali ureditev novih prostorov. Preostanek bomo namenili iz proračuna.« Sedem ponudb za dvorano Še ena pomembnejša načrtovana naložba je gradnja športne dvorane pri osnovni šoli. Slednja zdaj pouk športne vzgoje za učence izvaja v dveh telovadnicah, večji in manjši, a nobena ne izpolnjuje potrebnih kriterijev, med drugim ni zadoščeno pogojem za igro košarke in rokometa. Občina je na razpis za izvajalca del prejela sedem po- nudb, zdaj preverja ustreznost prijav. V začetku aprila naj bi bilo znano, kdo od prijavljenih izpolnjuje vse pogoje in je najugodnejši. Jurkošek upa, da bo izbran izvajalec športno dvorano začel graditi maja letos in da bo dela končal v letu dni. Občina je za naložbo v proračunu predvidela 3,2 milijona evrov. Na razpisu Eko sklada je pridobila 900 tisoč evrov sofinanciranja, prijavila se je tudi na razpis šolskega ministrstva, kjer bi, če bi bila uspešna, lahko pridobila približno 700 tisočakov. »Upam, da se bomo lahko z izvajalcem uspešno pogajali za čim nižjo ceno oz. da se bomo približali vrednosti naložbe, kot smo jo zmožni plačati,« je dejal Jurkošek. Občina ima sicer še več načrtov, povezanih s športom in z rekreacijo. Med drugim na Lipi načrtuje postavitev fitnes naprav na prostem. Hkrati želi urediti pešpot in javno razsvetljavo od začetka igrišča za tenis proti trgovini Mercator. Tako bo poskrbljeno za varnejše gibanje pešcev, gibanje bo olajšano tudi za gibalno ovirane osebe in za mamice z vozički. Prihodnje leto želi občina obnoviti košarkarsko igrišče, kar je prav tako prijavila na razpis lokalne akcijske skupine. Cilj je sedanje igrišče preplastiti z nekoliko mehkejšo podlago, načrtovani sta postavitev klopi za rezervne igralce in ureditev pitnika vode. Otrokom bo namenjeno manjše igrišče, kjer bodo lahko košarkarsko žogo metali na nekoliko nižji koš. Foto: Občina Štore ЖшшшбЛ SUBSTRATI ZA VAŠ VRT ШТ^ШшТ^ шА Mumovit U( Dekorativna mešanica šot Mumovit Mumovit 11 n* . V 1п«6« j - - Mumovit Rallrnnclri Mumovit ш yw'^w ' ■mLa Mumovit ■ - W& iMp^^^^^Sfflr Hpu») VISOKE GREDE "f .LsumträtJ^/J tejftjfafo, k CINKARNA \A/\A/\A/ ni nišama QI 10 KULTURA Ob materinskem dnevu presenetili s spletnim koncertom Mladi žalski solo odrsko kondicijo »Korona« in z njo povezani ukrepi so na veliko žalost staršev odpihnili vse tradicionalne šolske nastope. A solo pevci iz žalske glasbene šole z mentorico Biljano Ann Novak se niso kar tako predali. Ob materinskem dnevu so pripravili spletno različico koncerta, katerega rdeči niti sta bili mama in pomlad. Na Youtubu so v dveh dneh zabeležili več kot 400 ogledov, kar pomeni, da bi bila v normalnih časih dvorana tamkajšnje glasbene šole premajhna in bi obiskovalci napolnili Dom II. slovenskega tabora Žalec. pevci ohranjajo Učiteljica solo petja v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec Biljana Ann Novak je med >korono< izkoristila čas, ki bi ga sicer porabila za vožnjo v službo, in se naučila nekaj novih računalniških programov, ki ji pri delu koristijo. Foto: osebni arhiv ŠPELA OŽIR Na koncertu je nastopilo 16 solo pevcev. Pridružili so se jim pevski zbor in učenci komorne igre, ki jih učiteljica Biljana Ann Novak poučuje pod okriljem Glasbene šola Rista Savina Žalec. »Komorna igra in pevski zbor naj bi bila v mirovanju, a to pri meni ni možno, zato tudi te učence skušam poučevati na daljavo, jih povezati in jim pokazati čar skupnega muziciranja,« pojasni učiteljica petja, ki je s spletnim koncertom želela spodbuditi učence k delu in učenju snovi na pamet, saj so koronski časi prepovedali koncerte in zbiranje ljudi na dogodkih, kar za nastopajoče pomeni padec odrske kondicije. »V učilnicah se naučiš snov, na odru se kališ in napreduješ, pokažeš, koliko zares zmoreš, ko si pod pritiskom.« Deklica za vse Izvedba spletnega koncerta ni mačji kašelj, a Novakova se ni prestrašila niti obilice tehničnega dela in je celoten izdelek od začetka do konca pripravila sama. Tudi zvok in sliko je snemala sama, izjema je le posnetek, kjer ji je na pomoč priskočil hišnik. Sledili so obdelava zvoka, montaža videoposnetkov in njihovo združevanje v celoto. »Med >korono< sem čas, ki bi ga sicer porabila za vožnjo v službo, izkoristila za učenje novih programov. Priznam, da sem vedno boljša, kar se lahko vidi na posnetkih,« pove pedagoginja in obenem prizna, da je bila izvedba koncerta tudi pravi logistični zalogaj. Ker stroge omejitve niso dopuščale, da bi se učenci srečevali, so snemali ob različnih dnevih, dva do štirje učenci na dan. Prvi val dobro del In kaj pomeni delo na daljavo za pevce in njihove učitelje? »Učenje na daljavo se niti za trenutek ne more primerjati s poučevanjem v živo. Tudi z današnjo tehnologijo ni mogoče doseči, da prenos zvoka po spletu ne bi zamujal. Pri petju višjih to- nov se pojavijo neke demonske oktave navzdol in šumenje, hreščanje. Igrati klavir in pričakovati, da bo učenec na drugi strani istočasno pel, je enostavno smešno in nemogoče,« opozarja Novakova, ki sicer vidi velike razlike v prvem in drugem valu izobraževanja na daljavo. »Prvi nam je zelo dobro del, drugi nas je uničil. Pri prvem smo se ustavili in izstopili iz ponorelega sveta, ki nas je ujel v svoje kolesje in nas držal v divjem tempu, dnevi so minevali kot nori in projekt za projektom nam pravzaprav ni dovolil, da bi uživali v ustvarjanju in dosežkih. Umirili smo se, od- stranili balast, bili dejavni v naravi, glasilke so se spočile, končno smo lahko spoznali svoje domače in se z njimi družili.« Slaba telesna drža Drugi val je bil po njenih besedah vse prej kot prijeten. »Ste kdaj pomislili, da človek nevede na dan naredi vsaj sedem tisoč korakov, medtem ko opravlja svoje obveznosti in hiti sem in tja? Mladi teh nezavednih korakov niso prehodili kar nekaj mesecev. To se najprej opazi pri njihovi telesni drži. Trebušne in hrbtne mišice so izjemno pomembne za ravno in zdravo držo, to so mišice, ki držijo pokonci celo telo, pomembne so tudi pri dihalnih vajah in pevski tehniki. Učenci so v tem času izgubili mišični tonus in se precej poredili.« »V mojem razredu so sami krasni starši in s koncertom sem se želela zahvaliti ter pokloniti vsem mamam, da so zmogle shajati z naloženimi bremeni, ki sta jih prinesla šolanje na daljavo in zaprtje države.« Na koncertu je nastopilo 16 solo pevcev. Pridružili so se jim pevski zbor in učenci komorne igre, ki jih Biljana Ann Novak poučuje pod okriljem žalske glasbene šole. Foto: osebni arhiv »Učenje na daljavo se niti za trenutek ne more primerjati s poučevanjem v živo. Tudi z današnjo tehnologijo ni mogoče doseči, da prenos zvoka po spletu ne bi zamujal.« Poklon mamam Festival Velenje je na dan, ki je posvečen mamam, pripravil razstavo likovnega ustvarjanja otrok. »Mame so najlepše, ko zasijejo v otroških očeh. Da bi se na njihove podobe ohranil najbolj iskren spomin, smo otroke povabili, naj svoje mame s pomočjo umetniških portretov predstavijo tudi nam. Mamo so lahko ustvarili v različnih likovnih tehnikah, male umetnike pa smo spodbudili, da so poleg zunanjih potez poudarili tudi čudovite osebnostne lastnosti svojih mam,« so pojasnili v Festivalu Velenje. Na natečaj, na katerem so sodelovali posamezniki, velenjske osnovne šole in vrtci, je prispelo približno 500 likovnih del. Festival je vsa zbrana dela objavil v obliki video kolaža na svojih spletnih kanalih. Izbor nekaterih del je bil na ogled tudi v avli Mestne občine Velenje, v Galeriji Velenje, v vitrinah v Cankarjevi ulici ter ob stranskem vhodu v Dom kulture Velenje. Celotna razstava je darilo otrok njihovim mamicam ob materinskem dnevu. Dela, ki so razstavljena v avli mestne hiše, bodo na ogled do 3. maja. LKK, foto: MOV Mame, kot jih vidijo otroci. KULTURA 11 Celjsko literarno društvo praznuje 20-letnico Kljub koronačasu ustvarjalni v jubilejnem letu Celjsko literarno društvo (CLD) letos praznuje 20-obletnico. V njegovo delovanje sta zarezala epidemija in zaprtje vseh javnih kulturnih dejavnosti, a kljub vsemu v okviru priporočil NIJZ poskuša biti čimbolj dejavno. Rezultat prizadevanj v teh težavnih okoliščinah ustvarjanja bo tudi zanimiv in ambiciozen projekt, ki bo predvidoma svojo celovito predstavitev, če bodo epidemiološke razmere dopuščale, doživel sredi leta. ROBERT GORJANC Od lanskega marca v društvu uresničujejo inovativen izobraževalni projekt Od ne-andertalske grobnice mimo Celjskega stropa po drugačni poti zgodovine. Marca in oktobra lani so delavnico izvedli fizično, lanskega decembra in letos februarja v virtualni obliki. V minulem mesecu so se z izboljšanjem epidemioloških razmer in rahljanjem ukrepov na delavnici spet lahko sestali »v živo« v okviru dovoljenega zbiranja desetih ljudi. Torej je na njej sodelovalo devet udeležencev, kot mentor pa jo je vodil Matej Kranjc, vsestranski umetnik, ki je svojo univerzalnost prelil tudi v delavnico. »Udeleženci so se izkazali z inovativnimi in izredno raznolikimi pesniškimi oblikami ter načini obdelave dolge in zanimive celjske zgodovine. Mentor Matej Krajnc del prispelih pesmi sproti uglasbi in zraven nastaja tudi video. Končni izdelek bo čisto pravi multi-medijski projekt, ki bo združeval prvine glasbe (nastal bo glasbeni album), poezije, izobraževanja (nastal bo zbornik) ter video delavnice (nastal bo videoposnetek). Zaključna prireditev bo izvedena junija, izvedba bo odvisna od epidemioloških razmer in zahtev zdaj vsemogočnega NIJZ,« je Bojan Ekselenski, predsednik Celjskega literarnega društva, slikovito opisal dogajanje na delavnici. Pestro dogajanje ob jubileju Obeleževanje 20-obletnice društva so člani začeli 8. februarja, na kulturni praznik, z branjem pri spomeniku Karla Destovnika Kajuha pri 1. gimnaziji v Celju, recitale je spremljala tudi glasba. Sprehod po aleji letošnjega častitljivega jubileja so nadaljevali 6. marca pri Osrednji knjižnici Celje, kjer so pripravili krajše obeleževanje 140-letnice smrti Josipa Jurčiča in 150-letnice rojstva Frana Saleškega Finžgarja. »Oba pripovednika smo počastili na prav poseben način. Pripravili smo Pisa- Bojan Ekselenski, predsednik Celjskega literarnega društva, ob branju pred Osrednjo knjižnico Celje v okviru Pisateljskega izziva. teljski izziv s petimi ključnimi besedami: Fran, Josip, Detelja, Deseti brat in Pod svobodnim soncem. Clanice in člani so pripravili miniature do 500 besed ali pesem do 50 verzov, kjer so morali uporabiti teh pet ključnih besed. Dobili smo zanimiv kolaž razmišljanj,« je bil zadovoljen predsednik društva. Nov pisateljski izziv Projekt Pisateljskega izziva v Celjskem literarnem društvu se nadaljuje tudi aprila, saj ta mesec z različni sve- tovnimi dnevi prinaša nove, razkošne izzive. Kot so navedli na spletni strani društva, je v tem mesecu svetovni dan knjige in avtorskih pravic (23. aprila), mladinske književnosti in etnologije (oba 2. aprila), zdravja (7. aprila), Zemlje (22. aprila) in intelektualne lastnine (26. aprila). Podrobnejša navodila o sodelovanju je mogoče najti na spletni strani CLD, iz zbranih del v okviru vsakega Pisateljskega izziva pa bo izšla tudi publikacija. Foto: CLD Njeno delo opazila mednarodna javnost Glasbenica in skladateljica Petra Strahovnik, ki od leta 2011 živi in dela v Haagu, medtem ko prihaja iz Spodnje Savinjske doline, je pred nekaj dnevi prejela nagrado Berlin 2021 za glasbo. Ob podelitvi, ki je bila na spletu, je bila Strahovnikova opisana kot izjemna raziskovalka zvoka, ki inovativno preoblikuje tradicionalno dihotomijo med telesom in občutji ter pri tem vzbudi trepetanje razuma. Pri ustvarjanju »zvočnih pokrajin«, kot so označili njeno delo, uporablja različne predmete iz vsakdanjega življenja, med drugimi plastično folijo. Petra Strahovnik, ki je obiskovala I. gimnazijo v Celju in kasneje še ljubljansko akademijo za glasbo, je bila poleg skladatelja Vita Zuraja, pisateljice Nataše Kramberger, fotografa Primoža Bizjaka in sodobnega umetnika Vadima Fiškina tudi prejemnica prestižne rezidenčne štipendije 2020-2021 v Vili Concordii v Bambergu. Štipendija se je zaključila pred kratkim, v okviru Festivala kratkega filma v Bambergu pa so pretekli konec tedna prikazali tudi njen kratki film BalerinanirelaB, ki je nastal kot spomin na Marka Sosiča ter govori o istoimenski operi, ki je nastala na podlagi Sosičevega romana Balerina, balerina. ŠO Iščejo stare razglednice Glasbenica in skladateljica Petra Strahovnik, ki od leta 2011 živi in dela v Haagu, medtem ko prihaja iz Spodnje Savinjske doline, je pred nekaj dnevi prejela nagrado Berlin 2021 za glasbo. Foto: Michael Vincent Ob 150-letnici povzdiga Šmarja pri Jelšah v trg bo tamkajšnja knjižnica izdala knjigo starih razglednic. Ta ustanova k sodelovanju vabi tudi posameznike, ki imajo doma kakšno zanimivo staro razglednico Šmarja. V knjigi bodo objavljene stare razglednice, ki jih je knjižnici podaril Viktor Tančič, in razglednice, ki jih ima knjižnica v svoji domoznanski zbirki. Posamezniki, ki imajo doma morda kakšno zanimivo razglednico Šmarja pri Jelšah, jo lahko v knjižnico prinesejo do 1. maja, kjer bodo gradivo pregledali in uredili vse potrebno. Knjiga Pozdrav iz Šmarja pri Jelšah bo izšla predvidoma oktobra 2021 in jo bo mogoče naročiti v prednaročilu. TS novi tednik Vedno? г l/v\mo?j / 12 NAŠA TEMA Izziv za medicino in varnost za bolnike Telemedicina je prihodnost slovenskega zdravstva Trd boj s še tršim novim koronavirusom vzporedno tlakuje tudi pot novim možnostim v medicini. Ni vse slabo v epidemiji. Odpirajo se priložnosti, ki jih slovensko zdravstvo mora prepoznati in jih uporabiti. Pravočasno. Ena takšnih možnosti je telemedicina oziroma zdravstveno spremljanje bolnikov na daljavo. Seveda to ne pomeni, da fizičnega stika z zdravnikom ni ali da ga v prihodnosti ne bo več. Nasprotno. Še več ga je. Gre le za možnost, da bolnika, čigar zdravstveno stanje je takšno, da je spremljanje na daljavo možno, zdravniki spremljajo s telemedicinskim postopkom. Bolnik je pri tem seznanjen z meritvami, ki jih mora opraviti in je na podlagi dovršenega informacijskega sistema ves čas v stiku z zdravstvenim osebjem, kar mu poleg okrevanja v domačem okolju daje občutek varnosti. Toda ali znajo vse zdravstvene ustanove to izkoristiti in si olajšati delo? To je že drugo vprašanje, na katerega si bodo morali odgovoriti tudi v zdravstvenih domovih na Celjskem. Foto: SBC, splet SIMONA ŠOLINIČ »Bolniki vedo, da so z nami ves čas v stiku« V Splošni bolnišnici Celje uporabljajo telemedicino v povezavi s spremljanjem co-vidnih bolnikov. Postopek se je do zdaj izkazal kot zelo dober. »Opažamo, da so bolniki zadovoljni in hvaležni, ker so na ta način z nami ves čas lahko v stiku. Počutijo se varno in pod nadzorom, posledično imajo tudi manj skrbi,« pravi Maja Nose Mija-nović, dr. med., z oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v celjski bolnišnici. Z uvedbo telemedicine pri spremljanju bolnikov s korona-virusno boleznijo se je zmanjšalo tudi število obiskov Urgen-tnega centra Celje. Kar nekaj bolnikov je namreč na urgenco prišlo zaradi zaskrbljenosti, da so se pri njih pojavili zapleti pri prebolevanju, pri čemer lahko v telemedicini z enim klicem v bolnišnico predstavijo svoje simptome in meritve ter takoj izvedo, ali gre za zaplete ali le za odvečne skrbi. »Karkoli se zgodi, se pogovorimo z bolnikom in ustrezno ukrepamo. Če se bolnik, ki ga spremljamo na daljavo, počuti slabo, lahko Maja Nose Mijano-vić, dr. med., z oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v celjski bolnišnici med spremljanjem podatkov o stanju bolnikov, ki so vključeni v telemedicino. torej takoj pokliče. Klice smo imeli tudi sredi noči, saj lahko komu nenadoma pade krvni tlak, dobi vrtoglavico in takrat se pogovorimo. Če je potreba, bolnik pride v bolnišnico oziroma gre ponj reševalno vozilo,« pravi Nose Mijanovićeva. Kdo je primeren kandidat? Bolniki, ki potrebujejo ho-spitalizacijo, ponavadi zaradi napredujoče koronavirusne bolezni potrebujejo kisik. Pri nekaterih zdravniki presodijo, da imajo pridružene bolezni in zaradi zdravstvenega stanja bolnikov obstaja možnost poslabšanja bolezni, pri čemer ni nujno, da bo do poslabšanja res prišlo. Nekatere bolnike tako iz bolnišnice predčasno odpustijo, če se zdravniki odločijo, da jih lahko spremljajo na daljavo. Gre torej za zelo dobro premišljeno strokovno odločitev zdravstvenega tima. »S tem smo dosegli, da se je zmanjšalo število dni hospitalizacije, manjši so tudi stroški, manj je uporabe varovalne opreme. Ne glede na vse to je najpomemb- V celjski bolnišnici imajo trenutno na voljo 25 kompletov merilnih naprav, kar je za razmere na Celjskem dovolj. Bolniki po telemedicinskem zdravstvenem spremljanju namreč merilne naprave vrnejo, kar pomeni, da so ves čas »v obtoku« in tako pripravljene za ponovno uporabo. Temeledicinsko spremljanje bolnika na daljavo v povprečju traja od sedem do 14 dni glede na potek bolezni. neje, da pravočasno zaznamo spremembe pri bolnikih,« dodaja sogovornica. Vsakega bolnika, za katerega se zdravniki odločijo, da je glede na svoje zdravstveno stanje primeren kandidat za telemedi-cinsko spremljanje, seznanijo s postopkom in mu predajo točna navodila. Bolnika iz celjske bolnišnice sicer centralno vodijo v telemedicinskem centru v UKC Ljubljana. V spremljanje so vključeni tudi zdravniki iz bolnišnice. »Vse meritve, ki jih bolnik doma izvaja, istočasno beleži v tako imenovani telemedicinski portal. Osebje telemedicinskega centra in mi v Celju spremljamo in vodimo bolnika. Če pride pri meritvah, ki jih bolnik opravi, do odstopanj, se na telemedicinskem portalu sproži alarm. Takrat nas lahko iz centra pokličejo in mi vzpostavimo takoj stik z bolnikom ali njegovimi svojci,« dodaja zdravnica. Meritve Pri telemedicini mora bolnik dvakrat na dan opraviti meritev krvnega tlaka, meritev satura-cije, torej nasičenosti krvi s kisikom, in izmeriti temperaturo. Rezultate meritev vnese v posebno aplikacijo oziroma sistem, kjer lahko zapiše tudi, ali se slabše počuti in ali ima nove simptome, na primer močnejši kašelj ali da kašlja kri. »Prvi, ki se odzovejo, so zaposleni v te-lemedicinskem centru v UKC, kjer po vnosu v sistem takoj zaznajo odstopanje. Če ocenijo, da bolnik potrebuje stik z lečečim zdravnikom, nas takoj pokličejo in mi preverimo stanje bolnika na daljavo. Če pride do zapleta, ga napotimo na urgenco ali organiziramo reševalni prevoz, sicer lahko izdamo dodaten recept za zdravila. Največkrat zaleže že pogovor,« dodaja Maja Nose Mijanović. Slabih učinkov ni »Edina možna ovira pri telemedicini je lahko, da bolnik ni informacijsko pismen. Mora namreč obvladati osnovno uporabo pametnega telefona. Ampak to rešujemo tudi tako, da pri sporočanju rezultatov meritev v sistem pomagajo svojci, še posebej če gre za starejše bolnike,« še pojasnjuje zdravnica. Če bolnik v sistem pravočasno ne vnese rezultatov meritev, se prav tako sproži alarm, saj to pomeni, da je nekaj lahko Že leta 2019 so v okviru projekta Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe na daljavo zaposleni v Zdravstvenem domu Trebnje v sodelovanju s kliničnim oddelkom za kardiologijo v UKC Ljubljani spremljali bolnike z nekaterimi kroničnimi boleznimi. Pri bolnikih s srčnim popuščanjem so uspeli s tem načinom zdravstvene obravnave na daljavo zmanjšati število hospitalizacij za skoraj 20 odstotkov, bolnike s sladkorno boleznijo in povišanim krvnim tlakom so bolje vodili. S projektom so uspeli zmanjšati tudi število obiskov na ur-genci in število zapletov. Skrajšali so ležalno dobo, zmanjšali obiske v ambulantah, izboljšali terapijo in laboratorijske parametre. Pozitivne rezultate spremljanja na daljavo so opazili tudi pri tistih, ki niso tako hudo bolni. Pri sladkornih bolnikih so okrepili sodelovanje pri zdravljenju in zavedanje za spremembo življenjskega sloga. Pri več bolnikih s povišanim tlakom so ugotovili, da so jih pretirano zdravili. V Veliki Britaniji je telemedicina že skoraj ustaljena. Britanske zdravnike so presenetili starostniki, pri katerih so pričakovati težave pri uporabi telemedicine, kar se nato ni zgodilo. Zaradi telemedicine so že pred epidemijo v Veliki Britaniji beležili za četrtino manj hospitalizacij, v prihodnje želijo razširiti spremljanje na daljavo tudi za rakasta ter motorično--nevrološka obolenja. Premik na področju telemedicine so že pred časom storili tudi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. S pomočjo telemedicine lahko strokovnjaki iz URI Soča z bolniki vzpostavijo video komunikacijo, opravijo specialistični ambulantni pregled in bolniku predpišejo terapevtske postopke. Nato se bolnik po video povezavi poveže še s fizioterapevtom ali z delovnim terapevtom, ki mu pokaže vaje in ga ustrezno spremlja. narobe. »Zgodilo se je, da bolnik ni vnesel podatkov, ker mobilni telefon ni deloval ali signal ni bil dosegljiv. Najprej smo poklicali svojce, da so preverili, kaj se dogaja. Lahko se zgodi, da kdo tudi pozabi ali podatkov v sistem ne vnese pravilno. V takšnih primerih sledi preverjanje, kaj se z bolnikom dogaja in ali potrebuje reševalno ekipo,« dodaja zdravnica. Maja Nose Mijanović vidi v telemedicini prihodnost zdravstva. Celjska bolnišnica namreč zelo dobro sodeluje s telemedicinskim centrom, ki deluje v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana: »Vsekakor si želimo, da bi bila telemedicina možnost vodenja ogroženih bolnikov ne glede, za katero etiologijo bolezni gre.« NAŠA TEMA 13 Digitalna preobrazba zdravstva in znamenito vedro »To je neizbežna digitalna preobrazba zdravstva,« pravi dr. Dominika Oroszy, vodja telemedicinskega centra v UKC Ljubljana. Ravno ljubljanski klinični center je telemedicino uvedel že pred epidemijo. Takrat so bili vanjo vključeni bolniki s sladkorno boleznijo, nosečnice s sladkorno boleznijo ter bolniki s srčnim popuščanjem. »Epidemija je še dodatno pospešila uvajanje telemedi-cine v klinično prakso, kajti hitro in učinkovito smo morali najti varne načine, kako spremljati tudi covidne bolnike, saj v začetku epidemije nismo vedeli, kako bo potekala, kako bodo zasedene bolniške postelje in kako bo z zdravstvenimi kadri. V UKC Ljubljana smo postopek tele-medicine poznali, imeli smo orodja, ustrezno platformo in predvsem znanje. V enem tednu v lanskem valu epidemije smo pripravili vse potrebno, da smo telemedicino uvedli v prakso tudi za spremljanje covidnih bolnikov,« pojasnjuje Oroszyjeva. Tudi stoletnik Bolniki so v vsem tem času telemedicinsko obravnavo zelo dobro sprejeli, pojasni sogovornica. »Ko jim vse razložimo, razumejo, da je ta Po podatkih evropske inciative FutureProofinh Healtcare, ki spremlja raven digitalne medicine v posameznih državah, je Slovenija med 30 državami na 23. mestu v Evropi. Merilne naprave, s katerimi zdravniki opremijo bolnike. vnosu podatkov v sistem pomagajo svojci starejših bolnikov. »Ko sem preverjala zadnje podatke, sem opazila, da je bil najstarejši bolnik v tele-medicini star sto let in je bil ravno iz celjske bolnišnice. Pri tem je pomembno, da Telemedicina bo v prihodnosti še posebej koristna pri zdravstvenem spremljanju bolnikov s pljučnimi boleznimi, ocenjujejo strokovnjaki. informacijska rešitev zelo uporabna zanje. Bolnik izvaja meritve toliko, kot je potrebno, dodatno ga ne obremenjujemo. Naša analiza je pokazala, da smo do zdaj, natančneje do preteklega tedna, obravnavali že 650 covidnih bolnikov. Starost bolnikov ni razlog, da jih v spremljanje na daljavo ne bi mogli vključiti,« pravi Oroszyjeva. Tudi zato ne, ker - kot pojasnjujejo tudi v celjski bolnišnici - pri lečeči zdravniki presodijo, kakšno je socialno okolje, v katerem bolnik živi. Pri ljudeh, ki ne živijo sami, meritve opravijo svojci in jih vnesejo v sistem. Konkretno pri gospodu, ki je star sto let, so to počeli njegovi vnuki. Mobiliziramo celotno družino. Pomembno je, da bolnike tudi doma nekdo spremlja in skrbi zanje ter stopi v neposredni stik z zdravstvenim osebjem v primeru poslabšanja njiho- vega zdravstvenega stanja,« dodaja Oroszyeva. Mreža se širi »Ko smo lani uvedli tele-medicino za covidne bolnike, smo morali urediti komplete merilnikov zanje. Ker so bile trgovine, kjer bi lahko ustrezne torbe dobili, zaprte, smo pomoč poiskali v kuhinji kliničnega centra, kjer so nam pripravili posebna bela vedra, kamor smo dali merilne naprave in jih izročili bolnikom,« Oroszyjeva z nasmeškom pojasni, kako so se znašli. Doda, da je protokol stika z bolniki v primeru poslabšanj zelo dobro dorečen in upoštevan. »Pri spremljanju bolnikov imamo prvi stik z njimi mi, razen kadar presodimo, da je stik z lečečim zdravnikom nujen. Tako razbremenimo zdravstveno osebje v bolnišnicah in zdravstvenih domih,« dodaja sogovornica. »Kapo dol« Telemedicina je zagotovo del prihodnosti. »V Sloveniji smo organizirali mrežo bolnišnic in zdravstvenih domov, ki vanjo vključujejo svoje bolnike,« dodaja sogovornica. Med bolnišnicami je tudi celjska: »Želela bi poudariti, da je celjska bolnišnica ena najboljših pri uvajanju telemedicine v Sloveniji. Zelo dobro so jo sprejeli zaposleni in bolniki, hitro so se organizirali, tako da je celjska bolnišnica lahko zgled. V bolnišnici so takoj dojeli bistvo tovrstne obravnave in vedo, da je to prihodnost. Moram reči >kapo dol<. Imajo tudi zelo veliko vključenih bolnikov v tele-medicinsko obravnavo,« dodaja Oroszyjeva. Med zdravstvenimi domovi, ki so vključeni v mrežo telemedicine, pa so samo zdravstveni domovi Vrhnika, Ravne na Koroškem in Logatec. Na žalost v mreži še ni zdravstvenega doma z našega območja. SIMONA ŠOLINIČ OB ROBU Nekoč bo to nekaj vsakdanjega V času, ko so razmere prinesle veliko skrbi, tesnobe in strahu, je za bolnika okrevanje doma psihično manj naporno. In ta psihološki vidik zdravstvene obravnave na daljavo je najpomembnejši in bi moral biti vodilo, da bi se vsi zdravstveni domovi odločili za uvedbo telemedicine. Zdaj je namreč več kot očitno, da se za to ne odločajo zaradi denarja, čeprav naj bi bil bolnik na prvem mestu. Predstavljate si sladkornega bolnika (ali njegov stres, ki ob tem še negativno deluje na bolezen), ki se mu vrednost sladkorja v krvi nenadoma poviša. Zdaj mora vzpostaviti stik z ambulanto, morda celo večkrat klicati ali pisati elektronsko pošto, se naročiti ali enostavno oditi na urgenco in tam čakati tudi več ur. V telemedicini je bolnik ves čas pod nadzorom. Sistem sam zazna odstopanja in zdravstveno osebje samo stopi v stik z njim ter opravi pogovor, po potrebi ga napoti naprej v bolnišnico. Predstavljajte si covidnega bolnika, ki doživi dihalno stisko. Kakšna logistika je to za svojce, da ga pripeljejo na urgenco... Telemedicina omogoča le en klic, kjer preverijo, ali je ta dihalna stiska le trenutna ali razlog za hospitalizacijo. Predstavljate si nas, danes srednjo generacijo, čez nekaj let, ko bomo morda brali te vrstice, ki bodo morda nekje v arhivu. In se nasmehnili temu, kako smo leta 2021 poročali o telemedicini kot o novosti. Takrat bo to standardna storitev in nekaj čisto vsakdanjega. V bistvu bi morala biti že zdaj. »Merilne naprave, ki jih bolniki potrebujejo za spremljanje zdravstvenega stanja na daljavo, vsem bolnišnicam in zdravstvenim domovom, ki so vključeni v mrežo, priskrbimo mi, torej naš center. Zdravstvene ustanove, ki določijo, kateri bolniki bodo vključeni v telemedicino, s tem nimajo nobenih stroškov, niti z nabavo merilnih naprav niti z obravnavo bolnikov ne, če ni potrebna nujna pomoč. Mi skrbimo za celotno logistiko. Zato bi bili veseli, če bi se v telemedicino vključilo še več zdravstvenih ustanov, saj na ta način razbremenimo tudi zdravstveno osebje, samo sporočiti nam morajo, koliko kompletov merilnih naprav bi želeli imeti in mi jih omogočimo,« dodaja Oroszyjeva. Enkratna priložnost Vključevanje vseh zdravstvenih ustanov v mrežo je bistveno, pravi vodja te- lemedicinskega centra: »To je priložnost, za pospešeno digitalno preobrazbo našega zdravstva v vseh regijah. To je namreč prihodnost celotne Evropske unije, ki se zaveda, da z obstoječim sistemom ne bomo zmogli vseh prihajajočih demografskih sprememb in pojavov epidemije ter kroničnih bolezni. Vem, da vsega tega ni mogoče urediti čez noč, saj sistemsko uvajanje sprememb terja svoj čas, tako na področju kadra, načina obravnave bolnikov in reorganizacije zdravstvenega sistema. Področje telemedici-ne je prihodnost, s tem se je treba sprijazniti, vendar bo širša uvedba v prakso terjala tudi usklajevanje zakonodaje. Naša mreža je lep primer, da sistem deluje, samo razširiti jo želimo in omogočiti več telemedicinskih centrov po Sloveniji,« še zaključuje Oro-szyjeva. »Izkušnja je dobra« Ključne prednosti telemedicinske obravnave so individualna zdravstvena obravnava bolnikov, manj ho-spitalizacij in nižji stroški pri klasičnih hospitalnih obravnavah. Klinični timi lahko na ta nikov, kot bi jih v bolnišnici. način obravnavajo več bol- Med marcem 2020 in januar- jem 2021 je bilo v Sloveniji v telemedicino vključenih 505 oseb, med njimi 422 covidnih bolnikov, 59 nosečnic s sladkorno boleznijo ter 24 oseb s srčnim popuščanjem. Največ obravnav je bilo v UKC Ljubljana, sledita Splošna bolnišnica Celje in Splošna bolnišnica Novo mesto. »Izkušnja je dobra. Bistvena je dobra komunikacija, zdravniki so bili na razpolago 24 ur,« pojasnjuje Metka Poje, ki je uporabljala telemedicino za spremljanje poteka koronavirusne bolezni. »Moram reči, da je zahtevnost minimalna, če obvladaš osnove uporabe mobitela ali tablice. Mogoče je za starejše težje, a bi bilo super, da bi splošne organizacije v Sloveniji osveščale starejše in jih pripravljale na sodobno tehnologijo, ker očitno jo bo treba vedno bolj uporabljati.« Prednost vidi predvsem v tem, da zdravstvenih ustanov v času obravnave s pomočjo telemedicine ni treba fizično obiskovati. Kaj čakajo zdravstveni domovi? Postopka telemedici-ne kot del zdravstvene obravnave na daljavo v Zdravstvenem domu Celje ne uporabljajo. »To bi bilo mogoče, če bi razpolagali z ustrezno tehnično opremo in s kadrom, ki bi to izvajal, obenem bi moral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije te storitve tudi priznati, kot jih za bolnišnice, da bi se to delo lahko ustrezno ovrednotilo in plačalo,« so sporočili iz celjskega zdravstvenega doma. Pri tem priznavajo, da je teleme-dicina prihodnost na področju zdravstvene oskrbe, tudi na primarni ravni. Navedbe celjskega zdravstvenega doma ne držijo povsem. Vsaj ne glede razpoložljivosti tehnične opreme in kadra. Kot je pojasnila vodja telemedicinskega centra v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Dominika Oroszy, stroške merilnih na- prav in obravnave na daljavo prevzame center in ne matične zdravstvene ustanove, katerih bolniki so vključeni v telemedicino. »Zdravstveni domovi bi se lahko vključili v mrežo brez skrbi, saj jim mi priskrbimo vse in razbremenimo njihove zaposlene. V drugem valu epidemije smo tudi vse zdravstvene domove in bolnišnice povabili k sodelovanju. Če bi se želeli zdravstveni domovi vključiti v mrežo, ni prav nobenih ovir, saj bolnike vodimo mi in po potrebi kličemo lečeče zdravnike. Še veseli bomo, če se nam bodo odzvali,« pojasnjuje Oroszyjeva. Torej bi se tudi zdravstveni domovi na Celjskem lahko vključili v mrežo ustanov, ki izvajajo telemedicino. Je razlog denar? Možno pa je, da ima tudi tu svojo vlogo denar. V sedmem protikoronskem zakonu je vlada omogočila financiranje tako imenovane covid-19 telemedicine iz proračuna, a le za bolnišnice. V zakonu je zapisano, da bolnišnice lahko v takšno spremljanje vključijo ambulantne bolnike ali bolnike po odpustu iz bolnišničnega okolja, pri katerih okužba še ni izzvenela, bolnike, pri katerih klinična slika ne zahteva hospitalizacije, in bolnike, ki imajo prisotne dejavnike tveganja, kot so pridružene kronične bolezni, imunska pomanjkljivost, starost, oziroma pri katerih so prisotne določene druge okoliščine, ki lahko privedejo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Povračila teh stroškov so možna do konca tega leta. Je možno, da je to razlog, da se zdravstveni domovi ne odločajo za telemedicino, saj ne bi dobili povrnjenih stroškov? Na drugi strani bi razbremenili svoje zdravnike, saj je tudi to namen tele-medicine. 14 KRONIKA Sojenje zaradi poskusa zastrupitve nekdanje partnerke in hčerke V očitkih vidi poskus maščevanja Na Okrožnem sodišču v Celju se je v ponedeljek začela glavna obravnava zoper Luko Vlaovića zaradi poskusa dveh umorov in groženj. Ker naj bi lani poskušal zastrupiti nekdanjo partnerko in hčerko, mu grozi najmanj 15 let zapora. Obtoženi krivdo zanika. SIMONA SOLINIC Kot je dejal na sodišču, naj bi se trudil ohraniti povezanost z nekdanjo partnerko in hčerko, pri čemer mu družina ogromno pomeni. Dodal je, da naj bi bili krofi, v katerih je bilo pomirjevalo, v resnici namenjeni njemu in da sta jih žrtvi pomotoma zaužili. Na sodišču je bilo med obravnavo mogoče slišati, da je bilo proti Vlaoviću v preteklih letih vloženih že kar nekaj kazenskih ovadb, med drugim naj bi mu družina nekdanje partnerke neutemeljeno očitala celo spolno zlorabo otroka. V vseh postopkih obtoženi vidi tudi poskus maščevanja partnerkine družine, zato je podal predlog tudi za poligraf-sko zaslišanje mame in očima nekdanje partnerke. Tožilstvo mu zaradi do- mnevnega poskusa zastrupitve celo očita naklepni poskus umora. Kot je zapisano v obtožnici, naj bi pričakoval, da bo zaradi tega nekdanja partnerka zaradi zmanjšane koncentracije in omotičnosti doživela prometno nesrečo. Razveljavili sodbo zoper Kamenika V Srbiji so razveljavili tamkajšnjo sodbo zoper Kristijana Kamenika, v kateri so mu očitali preprodajo droge. To pomeni, da bo Kamenik kmalu odkorakal na prostost iz zapora v Sremski Mitrovici. V Srbiji so ga namreč aretirali minuli teden. Kamenik je v Srbijo odšel iz Italije, kjer naj bi ga pogojno izpustili iz zapora. V Italiji je prestajal kazen prav tako zaradi tihotapljenja droge. Kam bo Kamenik po odpustu iz srbskega zapora odšel, ni znano. Po izteku kazni v Srbiji ga čaka izgon iz države, tudi na Hrvaško ne sme, saj so mu pred leti tudi tam poleg sodbe za preprodajo drog izrekli dosmrtni izgon. Če bo prišel v Slovenijo, ga, kot smo že poročali, čaka sojenje za štirikratni umor v Tekačevem, kjer je zaenkrat edini osumljenec. SŠol Napadel inšpektorja Celjski kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine napada na inšpektorja pred dnevi v Celju. Napadel naj bi ga lastnik enega od gostinskih lokalov na Ljubljanski cesti v Celju. »Predstavniki inšpekcijskih služb so v sodelovanju s policisti izvajali inšpekcijski nadzor. Moški je pred poslovnimi prostori inšpektorata pričakal predstavnika inšpektorata, ga napadel in pri tem lažje poškodoval,« so dejali na celjski policiji. Storilca so policisti po dogodku pridržali, preiskujejo sum kaznivega dejanja preprečevanja uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Neuradno naj bi šlo za nadzor v lokalu Moto bar XXX na Ljubljanski cesti v Celju, težava naj bi bila, ker naj bi se pred lokalom zadrževalo več oseb. Ker je v neposredni bližini avtobusna postaja, kjer je pogosto več ljudi, ki čakajo na avtobus, bo inšpektor najverjetneje težko dokazal, da so zbrani v neposredni bližini uporabljali storitve gostinskega lokala. SŠol Med poškodovanimi tudi motorist Minuli petek dopoldne se je v avtocestnem predoru Pletovarje v smeri proti Mariboru zgodila huda prometna nesreča. 72-letna voznica osebnega vozila je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčila v kombinirano vozilo, ki je vozilo pred njo. Povzročiteljica se je v trčenju hudo poškodovala. Druga nesreča se je zgodila dan kasneje v Novem Tepanju, kjer je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča 52-letni motorist trčil v betonsko ograjo, pri čemer je padel in dobil hude telesne poškodbe. Minuli ponedeljek sta se prometni nesreči zgodili še na območju Dramelj in v Košnici. Na avtocesti na območju Dramelj se je lažje poškodoval voznik osebnega vozila, ki je trčil v ograjo. V Košnici se je pri padcu lažje poškodoval kolesar. Na cestah naše regije letos že trije mrtvi Ceste naše regije so pred dnevi zahtevale že tretjo smrtno žrtev letos. Na avtocesti je v bližini počivališča Zima v smeri proti Celju življenje izgubil 54-letni državljan Poljske. Umrl je v nesreči, v kateri so bila udeležena štiri vozila. »Do prometne nesreče je prišlo na desnem voznem pasu, kjer je zaradi del na cesti nastala kolona. 54-letni voznik skupine vozil je silovito trčil v stoječo kolono vozil in dve tovorni vozili pred seboj potisnil v tretje tovorno vozilo,« so sporočili s celjske policije. 54-letni povzročitelj je na kraju nesreče umrl. Poškodovana sta bila še dva voznika tovornih vozi. SŠol Umrl med podiranjem dreves Konec preteklega tedna se je v Podčetrtku zgodila smrtna delovna nesreča. Pri podiranju dreves je umrl 82-letni domačin. Policisti, ki primer še preiskujejo, so zaenkrat izključili tujo krivdo. Nesreča se je prav tako med podiranjem dreves zgodila na območju Plešivca. V njej se je huje telesno poškodoval 46-letni domačin. Tudi v tem primeru je tuja krivda izključena. Skriti v vozilu ilegalno prestopili mejo Celjske policiste je te dni občan obvestil, da voznik tovornega vozila, ki je pripeljal tovor v Celje, sumi, da so med tovorom tujci. Policisti so na kraju ugotovili, da so bili v tovornem vozilu srbskih registracijskih oznak trije tujci. Šlo je za dva državljana Afganistana in enega državljana Pakistana. Prav tako so policisti na podlagi obvestila v drugem priklopnem vozilu srbskih oznak odkrili štiri državljane Afganistana. Policisti so med ogledom kraja ugotovili, da so tujci mejo prestopili na mejnem prehodu Obrežje, in sicer skriti med tovorom. Tujci so zaprosili za azil in bili nastanjeni v azilni dom v Ljubljani. Kam je bil namenjen z bokserjem? Na Mejnem prehodu Do-bovec so policisti pri sopotniku v enem od vozil, ki je pripeljalo v Slovenijo, zasegli kovinski bokser in teleskopsko palico. Obe stvari sta v Sloveniji opredeljeni kot nevarna predmeta. Policisti so zoper 23-letnega Celjana izvedli tudi tako imenovani hitri postopek, v katerem so mu izrekli kazen. Izgubila se je v gozdu Pred dnevi je bila na območju Šoštanja obsežna iskalna akcija starejše ženske, ki je odšla na sprehod v gozd in se izgubila. Ker se do običajne ure ni vrnila, so domači prehodili poti, kjer je najpogosteje hodila, in preiskali okolico, a je niso našli. V večernih urah so o pogrešanju obvestili velenjske policiste, ki so organizirali iskalno akcijo. Glede na nizke večerne temperature bi bila noč, preživeta v gozdu, zanjo lahko usodna. Iskalo jo je 14 velenjskih policistov, ki se jim je pridružilo še 13 domačinov. »Policisti so z zbiranjem obvestil prišli do podatka, da so žensko opazili na mozirskem območju, kar je približno 10 kilometrov od njenega doma. Na Mozirskem so nato žensko tudi našli in jo odpeljali v zdravstveni dom v Velenju, kjer so jo preventivno pregledali. »Na srečo se je celodnevni pohod zanjo, za domače in tudi za nas, policiste, končal srečno. Vsaka zgodba, kjer lahko pomagamo občanom, šteje. Pomagati ljudem je naše poslanstvo,« so po uspešni najdbi pogrešane zapisali na Policijski upravi Celje. Odnesel mu je torbico z denarjem Kriminalisti še vedno iščejo neznanega storilca, ki je v Ulici bratov Vošnjakov v Celju drzno napadel moškega. Pred napadom je sedel na klopci poleg oškodovanca, ki mu je nato ukradel črno torbico, v kateri je oškodovanec imel dokumente, mobilni telefon in denarnico z denarjem. Storilec je po dejanju pobegnil v smeri Smrekarjeve ulice. Visok je približno 180 centimetrov. Na glavi je imel rdečo kapo, oblečen je bil v modre džins hlače. Pijan v potok Pred dnevi je voznik avtomobila vozil preblizu desnega roba vozišča, zaradi česar je zapeljal s ceste in pristal v potoku. Moški, ki je imel v krvi skoraj dve promili alkohola, v nesreči ni bil poškodovan. Zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja so mu policisti vozilo zasegli. Zoper njega bodo podali obdolžilni predlog. V Celju so policisti ustavili moškega, ki je vozil avtomobil, ki ni bil tehnično brezhibno. Še več. Vozilo je imelo tudi prazno pnevmatiko. Po testu alkoholiziranosti so policisti ugotovili, da je imel voznik v krvi več kot promilo in pol alkohola, zato so ga pridržali. Poleg kazni zaradi več kršitev so ga kaznovali tudi zaradi poškodovanja vozišča in zaradi kršitve Zakona o nalezljivih boleznih. ZAPOSLOVANJE 15 frgotur Sistemski inženir (m/ž) (delo od doma) Prednost bodo imeli kandidati: obvladovanje jezika C, GNU-orodja in Linuxa, izkušnje s cmake, izkušnje s FreeRTOS, izkušnje z Yocto project/OpenEmbedded, znanje za serijsko podatkovno komunikacijo, vključno z: LIN, I2C, Modbus, BACnet in SPI, znanje za delo s potrošniškimi elektronskimi protokoli, vključno z: Bluetooth, HTTP, MQTT, SSL/TLS, TCP/IP, USB, Zig-bee in Wi-Fi, usposobljenost za delo s sistemom za nadzor različic GIT, branje in razumevanje kod, usposobljenost za odpravljanje napak z uporabo Segger J-Link in GDB. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik je tuje podjetje Nibe.eu, kandidat bo zaposlen v Sloveniji, delo bo opravljal od doma. Več informacij na www.trgotur.si. Inženir za testiranje programske opreme (m/ž) (delo od doma) Od kandidatov pričakujemo poznavanje procesov in znanja s področja odpravljanja napak na sistemih, sposobnost hitrega učenja novih tehnologij in razumevanje širše slike sistemov, tekoče znanje angleškega jezika. Prednost bodo imeli kandidati s strokovno izobrazbo s področja programskega inženiringa, znanjem s področja testiranja programske opreme, izkušnjami dela z avtomatiziranimi testnimi orodji, izkušnjami z razvojem vgrajene programske opreme, upravljanjem v Linux okolju in odpravljanjem napak omrežne komunikacije. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik je tuje podjetje Nibe.eu, kandidat bo zaposlen v Sloveniji, delo bo opravljal od doma. Več informacij na www.trgotur.si. Monter klimatskih naprav in toplotnih črpalk (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, zaželeno: delovne izkušnje s samostojnim delom na terenu, prijaznost in dobre komunikacijske sposobnosti za komuniciranje s strankami, vozniški izpit B-kategorije, veselje do dela na terenu. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, stimulativno plačilo z dodatki, nagrado, variabilni del za uspešno opravljeno delo, možnost dela v mednarodnem okolju in priložnosti za dodatna izobraževanja. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v selek-cijskem postopku. Več informacij na www.trgotur.si. Strokovni sodelavec v marketingu (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo VI. ali VII. stopnjo družboslovne ali ekonomske smeri, dobro znanje angleškega jezika, vsaj 2 leti izkušenj s področja marketinga, podrobno poznavanje in učinkovito rabo orodij, veliko mero samostojnosti, odgovornosti, motiviranost za delo. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mese- cev, stimulativno plačilo z dodatki, nagrado, variabilni del za uspešno opravljeno delo, možnost dela v mednarodnem okolju in priložnosti za dodatna izobraževanja. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v se-lekcijskem postopku. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec toplotnih črpalk (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe strojne ali ekonomske smeri, dobro znanje angleškega jezika, izkušnje s področja prodaje B2B in B2C, poznavanje prodajnih postopkov, smisel za prodajo, komunikacijo, dobre pogajalske lastnosti, veliko mero samostojnost, odgovornosti, vozniški izpit B-ka-tegorije, motiviranost za prodajo. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, stimulativno plačilo z dodatki, nagrado, variabilni del za uspešno opravljeno delo, možnost dela v mednarodnem okolju in priložnosti za dodatna izobraževanja. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v selekcijskem postopku. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja tržnega področja (m/ž) (Velenje, tujina) Od kandidata pričakujemo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri, dobro znanje angleškega jezika, zaželeno je tudi znanje nemščine, izkušnje s področja prodaje, predvsem B2B, poznavanje prodajnih postopkov, smisel za prodajo, komunikacijo, dobre pogajalske lastnosti, pripravljenost na službena potovanja, veliko mero samostojnost, odgovornosti, vozniški izpit B-kategorije, motiviranost za prodajo. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v selek-cijskem postopku. Več informacij na www.trgotur.si. CNC-programer - strugar (m/ž) (Griže) Od kandidatov pričakujemo 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na CNC-strojih, poznavanje programiranja CNC-stružnic, srednješolsko izobrazbo ali strokovno izobraževanje strojno-kovinarske smeri in mojstrski, delovodski ali poslovni izpit, samoiniciativnost, natančnost in vestnost pri delu. Kandidatom nudimo stimulativno mesečno plačilo in nagrade, dolgoročno varnost zaposlitve, uravnoteženo razmerje med službenih in zasebnim časom, fleksibilen delovni urnik. timsko naravnanost, komunikativnost, inovativnost in inventivnost, Prijave zbiramo do 23. 4. 2021. Anton Blaj, d. o. o., Griže 9, 3302 Griže. Več informacij na www.trgotur.si. Serviser v Petrovčah (m/ž) (Petrovče, teren) Pričakujemo vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe elektrosmeri, izkušnje na področju servisiranja garažnih vrat (izkušnje niso pogoj), izpit B-kategorije, pasivno znanje tujega jezika (nemščina in/ali angleščina), smisel za delo z ljudmi, veselje do tehničnega področja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sistematičen pristop k problemom, naravnanost k delovanju in rešitvam, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, samoiniciativnost ter iznajdljivost. Prijave zbiramo do 9. 4. 2021. Hörmann Slovenija, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Paka pri Velenju) Pričakujemo aktivno sodelovanje v celotnem procesu v proizvodnji, nalaganje, natovarjanje in razto-varjanje v skladišču, pomoč v proizvodnji, ostala dela po navodilih nadrejenih. Sposobnosti: natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolmačenje proizvodnje dokumentacije in poznavanje načrtov, veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa. Prijave zbiramo do 12. 4. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Pomožni delavec (m/ž) (Paka pri Velenju) Ponujamo delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno plačilo, nadpovprečno za regijo, osebno in strokovno rast, zaposlitev za nedoločen čas, poskusna doba 3 mesece, lokacija dela Paka pri Velenju, začetek dela takoj. Prijave zbiramo do 12. 4. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. CNC-operater (m/ž) (Paka pri Velenju) Izvrševanje nalog in odgovornosti: vse, kar je v opisu za delovno mesto CNC-operater, zagotavljanje urejenosti in čistoče v proizvodnji, zagotavljanje pravilnega in odgovornega ravnanja z osnovnimi sredstvi, drobnim inventarjem ter ostalim materialom in opremo v proizvodnji, skrb za varstvo pri delu in upoštevanje vseh varstvenih predpisov. Zahtevana je izobrazba IV. stopnje (poklicna - strojništvo), zahtevanih je 3-5 let delovnih izkušenj. Prijave zbiramo do 12. 4. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. @ MojeDelo.com Inženir za testiranje programske opreme (m/ž) (Velenje in/ali od doma) Kot inženir za testiranje programske opreme boste del skupine, ki ustvarja naslednje generacije povezanih pametnih hišnih sistemov. Vaše delo bo vključevalo preverjanje napak, ki jih bodo javili naši uporabniki, ter tudi testiranje in preverjanje novih funkcionalnosti, dodanih naši programski opremi. Trgotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 24. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Trbovlje) Pričakujemo osebe, ki jih veselijo delo v trgovini, sortiranje in zlaganje izdelkov na prodajne police, urejanje videza trgovine, veselje do dela s strankami. TEDi Betriebs, Ptujska cesta 190, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 5. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sistemski administrator (m/ž) (Prebold) Na delovnem mestu boste odgovorni za vzdrževanje in servisiranje strežniške infrastrukture, zagotavljanje tehnične podpore internim uporabnikom v zvezi z operacijskimi sistemi in aplikacijami ter za reševanje zahtev prek help deska, nameščanje in vzdrževanje strojne ter programske opreme, za skrb nad zalogo strojne opreme. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Pre- bold. Prijave zbiramo do 9. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. GLS-kurir (m/ž) (Savinjska regija) Zaradi hitre rasti iščemo kurirja, ki bo opravljal storitve razvoza in pobiranja paketnih pošiljk z dostavnim vozilom na območju Savinjske regije. General logistics systems, d. o. o. - GLS pogodbeni partner, Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec za prodajo energentov v klicnem centru (m/ž) (Rogaška Slatina) Če si zagnan, delaven in te veselita telefonska prodaja in komunikacija z ljudmi, dobrodošel pri nas! ECE, d. o. o., Vrunčeva ulica 2a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec - strojni (m/ž) (Slovenske Konjice) Želite postati eden od več kot 200 zaposlenih v podjetju, kjer so zaposleni naš najpomembnejši vir? Vas veseli delo v vzdrževanju? Se hitro prilagodite na novo delovno okolje? Če lahko na eno ali še bolje na vsa vprašanja odgovorite pritrdilno, vas vabimo, da se prijavite na razpisano prosto delovno mesto. Isokon, d. o. o., Slovenske Konjice, Industrijska cesta 16, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 10. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec -izmenovodja (m/ž) (Trbovlje) Tvoje naloge: skrb za nemoten potek dela v izmeni, pomoč pri opravljanju inventur, pospeševanju prodaje, vodenju urnikov, nadomeščanje poslovodje oz. namestnika, svetovanje in strežba kupcem, delo na blagajni, dopolnjevanje in razporejanje blaga, skrb za čistočo. New Yorker, d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni komercialist (m/ž) (Vojnik) Opis delovnih nalog: intenzivna prodaja in promocija produktov našega podjetja, iskanje in sklepanje poslov na področju prodaje na našem in tujih trgih, skrb in odgovornost za realizacijo začrtanih mesečnih in letnih prodajnih planov. Mik, d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 19. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec na bencinskem servisu (m/ž) (Celje) Delo obsega pripravo in ponudbo gastro asortimenta, v trgovini tudi svetovanje pri prodaji izdelkov in storitev, delo na blagajni, pomoč v avtopralnici. Mol Slovenija, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 9. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Smo hitro rastoče podjetje z najsodobnejšo tehnologijo, pripravljeni na inovacije in usmerjeni h kakovosti. V podjetju iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji, zato vas vabimo, da postanete del našega kolektiva in da skupaj gradimo znanje za prihodnost. Nudimo delo v proizvodnji na področju CNC-struženja, rezkanja in brušenja z možnostjo napredovanja. Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 23. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delo v proizvodnji v prehrambni industriji (m/ž) (Arja vas) Iščemo te za delo v proizvodnji v prehrambni industriji. Si ti tisti pravi naš nov sodelavec? Imaš že nekaj izkušenj s proizvodnjo živilskih izdelkov? Ti delo s polnilnimi stroji ni španska vas? Imaš srednjo šolo živilske smeri ali drugo ustrezno izobrazbo ali pa imaš izkušnje z delom v proizvodnji? Mlekarna Celeia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 4. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. UX/UI oblikovalec - UX/ UI tester (m/ž) (Celje) Delo obsega razvoj in oblikovanje UX in UI v poslovnih aplikacijah, oblikovanje poročil in analiz v BI--sistemih, oblikovanje digitalnih marketinških materialov ... Bass, d. o. o., Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 4. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Monter ograjnih sistemov (m/ž) (Prebold) Svojo dejavnost pospešeno širimo na trge okoliških držav. Skladno z razvojno strategijo v svoje vrste vabimo nove sodelavce. Ograje Koče-var, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 15. 4. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec kuhinj DanKuchen (m/ž) (Celje) Če si želiš ustvariti kariero prodajalca kuhinj DanKuchen, potem se pridruži največjemu studiu v Sloveniji (DanKuchen Celje). Alfamont, Jurij Križnik, s. p., Teharska cesta 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 22. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja izmene (m/ž) (Velenje) Opis del in nalog: vodenje zaposlenih v izmenah in organiziranje njihovega dela, sodelovanje pri mesečnem in tedenskem planiranju proizvodnje, priprava, izvedba in nadzor delovnega procesa v skladu s predpisanimi standardi, skrb za odpravo napak v proizvodnem procesu ter reševanje problematike ... Leplast, d. o. o., Pre-loška cesta 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 22. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Proizvodni delavec (m/ž) (Velenje) V svoj kolektiv vabimo kandidate, ki jim večizmensko delo v proizvodnji ne predstavlja težav. Leplast, d. o. o., Preloška cesta 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 22. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Podatkovni analitik (m/ž) (Prebold) Rad razvijaš matematično-nume-rične modele in spremljaš implementacijo modelov v poslovni proces? Če ti priprava in prikaz analiz s sodobnimi vizualizacijskimi orodji predstavljata izziv in te zanima analiziranje podatkov, te vabimo, da se nam pridružiš. Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 22. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo ali odlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Kupuj pri FinGuštu in Super akcija Mesnice Fingušt prejmipredpasnik shranjujte račune in prejmite FinGušt predpasnik V Mesnici Fingušt vas že pri vsakem nakupu nad 25 evrov obdarijo. Za vas pa imajo še posebno akcijo, v kateri vam podarijo predpasnik, ki vam bo v času sezone piknikov prišel še kako prav. Za vsak nakup ali seštevek nakupov nad 100 evrov v Mesnici Fingušt, Cesta na Ostrožno 22 v Celju (ali v drugih poslovalnicah po Sloveniji), boste prejeli čudovit predpasnik. Fingušt hitra kuhinja Zavedajo se, da hiter življenjski tempo zaznamuje sodobni čas. V Finguštovi ponudbi polpripra-vljenih jedi boste našli panirane zrezke z bučnimi semeni, pripravljene na tradicionalen način, rolade, mrežne pečenke, čufte, polnjene paprike. Jedi so pripravljene po klasičnih slovenskih receptih. Zraven pa kupci prejmejo tudi navodilo za pripravo. Tako je kosilo pripravljeno v 7 do 15 minutah. Mesnica Fingušt vam želi vesele velikonočne praznike. Akcijska ponudba cevapcici s sirom 3,99 evra/kg mariniran piknik vrat 4,75 evrov/kg marinirana piščančja krila 2,98 evrov/kg prekajen svinjski vrat BK 3,99 eur/kg telečje mesnate kosti 2,28 evrov/kg prekajena kmečka šunka BK (s kožo) 4,99 eur/kg prekajena krača - zadnja 2,88 eur/kg V ponudbi je tudi tradicionalno nevakumirano meso, kmečko pleče in kmečka šunka s kostjo, prekajena govedina, prekajen puranji file, goveje domače klobase, goveja rebra, goveji jezi (4,98 eur/kg) in dimljena pečena govedina. Vsak dan sveži in mariniran ribsi, 100-odstotno goveji leskovački če-vapčiči, burgerji z navodili za pripravo in bombetke. V ponudbi je tudi zorjeno meso, ki je še posebej modna novost v današnji kuhinji. V Mesnicah Fingušt boste našli širok izbor mesa, kot je ramsteak, tibon-steak, mignon steak, zorjena svinjska riba brez kosti, telečje zorjeno stegno in za največje gurmane tudi tomahawk steak. Torej iz vsakega programa nudijo po nekaj zorjenega mesa, zraven priložijo tudi navodilo za pripravo. gPjl^ÄllZIRAJTE POSLOVANJE www.birobit.si verteks VZD STORITVE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU TER VARSTVA PRED POŽAROM I^BL^ ' VERTEKS VZD d.o.o., Medlog 15,3000 Celje vzd@verteks.si, 051 610121,040 802156 Zdravi in zadovoljni zaposleni so ključ do uspeha, zato je pomembno, da zagotovimo varno, zdravo in kakovostno delovno okolje. www.verteks.si ŠPORT 17 Najboljša strelka Celja Klementina Mavhar je bila tokrat nemočna proti reprezentančni vratarki Valentini Čuš. Trener Drago Adamič ni uspel prebuditi svoje ekipe. Začela se je finalna serija državnega prvenstva v dvoranskem nogometu za ženske Nič kaj spodbuden začetek s »petardo« Uvodni obračun finalne serije - prvak bo ekipa s tremi zmagami - je bil v Kajuhovi dvorani. Pripadel je ekipi Kluba malega nogometa Slovenske gorice, ki je zmagala s 5:0. Po prvem polčasu je vodila s 4:0, v nadaljevanju je izkoristila tvegano igro domačink z vratarko v napadu. DEAN ŠUSTER Drugo srečanje bi moralo biti v ponedeljek v Spodnjem Dupleku, a ga po vsej verjetnosti (do oddaje zapisa še nismo prejeli dokončne odločitve vlade) ne bo. Kdaj bo znan prvak, je težko predvideti. Prvi. In zelo prepričljiv Gostje so z visoko obrambno postavitvijo odvzemale žogo Celjankam in kaznovale njihove napake. Bile so zelo učinkovite, izkoristile so skoraj vse svoje priložnosti. Petnajst sekund pred koncem tekme se je s pobalinsko potezo »izkazal« njihov trener in zahteval minuto odmora. V prazni dvorani ga seveda niso pospremili žvižgi. Njegov kolega na domači klopi Drago Adamič si lahko le želi, da mu bo še v tej sezoni lahko vrnil z isto mero. Njegove varovanke so v štirikrožnem sistemu v ligi štirih ekip na dvanajstih tekmah prav tolikokrat tudi zmagale. »Čestitam gostjam, nadigrale so nas v vseh elementih nogometne igre. A nič nas niso presenetile. Točno tako so igrale, kot sem napovedal. Končna razlika je posledica razlike v pristopu in želji igralk. Kristalno čista zmaga, Tudi glede sojenja nimam nobene pripombe,« je vrelo v Adamiču, čeprav je ustrezno izbiral besede. »Že prej bi morali izgubiti« Celjanke so pred koncem prvega dela in na začetku drugega nanizale kopico zrelih priložnosti, ko bi se lahko gostjam povsem približale. »Se strinjam. Futsal je šport, pri katerem se lahko zgolj v dveh, treh minutah rezultat popolnoma obrne. O tem smo se pogovarjali med odmorom. Toda bistveno je bilo prej. Štirinajst dni sem opozarjal igralke, da jim morda ne bo uspelo takoj zadeti in da se bo med njih posledično vnesla živčnost. Zato morajo biti potrpežljive. Že od začetka so bile premalo agresivne. Ničesar, kar sem zahteval, niso storile. To ni več tekma rednega dela, to je finale, v katerem se gre na glavo. In ker niso šle, so jih dobile po glavi.« Ekipa Slovenskih goric se je med sezono zelo okrepila. »Zdaj so res dobre, a tudi okrepljeno postavo smo že dvakrat premagali. Če bi lahko kaj spremenil v preteklosti, bi v rednem delu storil nekaj, da bi izgubili. Namreč dekleta niso več prava. Kot da kar letijo, niso več na realnih tleh. Ne borijo se za vsak meter igrišča. In ko ena zamudi, je pri naslednji podaji druga še dlje od žoge in stvari se le še seštevajo.« Prva vra-tarka Barbara Lah je bila na tribuni zaradi prepovedi igranja, druga vratarka Laura Zagajšek se je poškodovala na treningu. Na pomoč je priskočila Maša Kač Toplak, ki ni nosila krivde za prve štiri gole. »Dekleta se morajo zbrati. Upam, da bodo drugo tekmo začela povsem drugače, kot so prvo. Brez napak tako ali tako ne gre, a popraviš jih lahko z bojevitostjo. Dejstvo je, da nas Slovenske gorice niso nadigrale. Gremo naprej, zaostajamo samo z ena proti nič,« je zaključil Adamič. Foto: Andraž Purg - GrupA Drevi PSG v Celju. Čutite vročico? Dvorana Zlatorog bo po sedmih letih ponovno gostila tekmo v izločilnih bojih lige prvakov. Celjani so si lani pošteno priborili osmino finala, a so bili zaradi epidemije prikrajšani za dvoboj s Kielcami. V tej sezoni so bili precej oddaljeni od šestega mesta v predtekmovalni skupini in so z veseljem sprejeli odločitev Evropske rokometne zveze, da se v izločilne boje uvrstijo vse ekipe. A navijači nimajo pravice vstopa v dvorano. Zato tako kot pred evropskim prvenstvom za mlade nogometaše kot tudi pred obiskom zvezdniške zasedbe (Hansen, Remili, Gerard, Kristopans, Sypr-zak, Morros, Karabatić ...) ni bilo prav nobene vročice. Niti mrzlice. Če ni gledalcev, potem je vse drugače. Rutinska zmaga Rokometaši velenjskega Gorenja so dvakrat premagali češko ekipo Robe Zubri in se uvrstili v polfinale evropskega pokala. Na povratni tekmi če-trtfinala so bili v Rdeči dvorani boljši z 28:24. Malo so varčevali z močmi, kajti v gosteh so slavili z 31:26. Pred tem so v drugem krogu zanesljivo premagali italijansko Sieno, v tretjem krogu brez težav odpravili finsko ekipo Rihiimäki Cocks, v osmini finala pa so popolnoma nadigrali ekipo Borca iz Banja Luke. V velenjski ekipi sta bila na zadnji tekmi najbolj učinkovita Aleks Kavčič s petimi in Domen Tajnik s štirimi zadetki. Mrežo Gorenja je odlično branil vratar Emir Taletović, saj je zaustavil kar 21 strelov: »Veseli smo zmage proti češki ekipi tudi na domačih tleh. Pričako- vali smo sicer večjo razliko. Veseli me, da so priložnost dobili tudi mlajši igralci.« Z Aekom najprej v Atenah Trener Zoran Jovičić je bil zadovoljen z učinkom svoje ekipe predvsem v obrambi: »Že na prvo tekmo smo se dobro pripravili, doma smo to še utrdili. Obramba z Emirjem Ta-letovićem na čelu je bila boljši del ekipe. Imamo hud ritem, zato sem vesel, da so tudi mlajši igralci, ki sicer igrajo manj, danes dobili priložnost. Veseli me, da ima Slovenija predstavnika v evropskem pokalu. Za nas je to lep uspeh, so pa želje še višje!« Gorenje bo prvo tekmo polfina-la proti Aeku odigralo v Atenah 17. aprila, povratni obračun bo teden kasneje. Grčija ima še enega polfinalista, Anortho-sis se bo pomeril s švedskim Ystadsom. DŠ Z omejenim številom gledalcev Včeraj zvečer je prišlo do velikega preobrata. Ustrezni organi so sprejeli odločitev, ki je nihče ni pričakoval. Že prej so dovolili izvedbo mednarodnih tekem, za današnjo tekmo lige prvakov med Celjem Pivovarno Laško in PSG pa so sprejeli sklep, da jo lahko obišče omejeno število gledalcev. Vstopnice bodo prodajali le pred vhodom v dvorano, zaradi poznega začetka tekme pa bodo vsem obiskovalcem izdali potrdila, s katerimi se bodo lahko opravičili za zamudo pristojnim organom ob kršitvi policijske ure. Vanja Tanšek, Celjanka, ki je bila državna prvakinja s Slovenskimi goricami, se je trudila na vso moč, a do spremembe ni prišlo. NA KRATKO Dašin načrt porušen Stockholm: Celjska umetnostna drsalka Daša Grm je trdo trenirala pred nastopom na svojem že osmem svetovnem prvenstvu. Švedsko prestolnico je zapustila razočarana, saj je tekmovanje končala po kratkem programu. Zasedla je 34. mesto in ostala brez uresničitve glavnega cilja, nastopa na olimpijskih igrah v Pekingu. Kruderja v finalu Log pri Brezovici: Janja Garnbret in Anže Peharc sta državna prvaka v balvanih v športnem plezanju. Pri moških je drugo mesto osvojil Celjan Jernej Kruder, njegova sestra Julija se je uvrstila v ženski finale. Sezona svetovnega pokala se bo začela 16. aprila v švicarskem Meiringenu. Euro se lahko konča ... Ljubljana: Z odlokom za obvladovanje nalezljive bolezni so do 11. aprila prepovedana tekmovanja vrhunskih registriranih športnikov na nacionalni ravni. Ministrici za izobraževanje, znanost in šport Simoni Kustec se je pripetil neljubi spodrsljaj, ki je užalil nogometno srenjo. Omenila je, da se bo ne glede na odlok lahko dokončalo evropsko prvenstvo do 21 let. Toda prvi del Eura se je končal včeraj, drugi del pa se bo začel šele 31. maja. Ko ni možnosti obiska gledalcev, je pozornost javnosti precej manjša. Zdovc v hišo slavnih Nyon: Mednarodna košarkarska zveza je predstavila seznam košarkarjev in trenerjev (za leto 2020), ki bodo letos sprejeti v hišo slavnih. Med njimi je slovenskim ljubiteljem kraljice iger zagotovo najbolj znan Jure Zdovc. Konjiški košarkar sodi med najuspešnejše slovenske in evropske košarkarje in bo drugi Slovenec v hiši slavnih po Ivu Daneuu. Zdovc je bil evropski in svetovni prvak ter olimpijski podprvak z Jugoslavijo. V dresu Limogesa je postal evropski klubski prvak. Prvo lovoriko je osvojil s celjskim klubom. Pod vodstvom trenerja Rudija Jeriča je bila Libela senzacionalno jugoslovanski kadetski prvak. (DŠ) 18 ŠPORT Žalčanke so se najprej zavrtele v kolu, potem so si popadale v objeme. Po lokalnem derbiju med rokometnima ekipama Z'dežele in Zelenih dolin Rajanje Žalčank v celjskem Golovcu Sosedski derbi v Celju je obeležil zadnji konec tedna v prvi ženski rokometni ligi. V dvorani Golovec so igralke Zelenih dolin iz Žalca po preobratu še drugič v sezoni premagale tekmice iz kluba Z'dežele, z 20:18, in si predčasno zagotovile mesto v ligi za prvakinje, kamor bodo napredovale najboljše štiri ekipe prvega dela tekmovanja (še Krim, Mlinotest in Krka). DEAN SUSTER Celjska zasedba je podobno kot na tekmi v Žalcu po prvem polčasu vodila s tremi goli razlike, potem je popustila. Veliko zgodb je prepletenih. Nenadna smrt očeta domače igralke, težave gostij s poškodbo in z bolezni- jo, skoraj naključna pomoč Kompanove ... »Bujenje šele v 40. minuti« V silno nepregledni ligi s številnimi prestavitvami tekem redni del še ni končan, a je jasno, da izstopa ljubljanski Krim, za njim je ajdovski Mlinotest, nato sledita novomeška Krka in žalska ekipa Zelenih dolin. Že kar nekaj časa nazaj je bilo mogoče slutiti, da bo o zadnjem potniku v končnico odločil lokalni derbi v dvorani Golovec. Organizatorji so izpolnili zahteve in pri uradnih osebah preverili telesno temperaturo. Na igrišču je bila visoka, napetost je bila očitna, pritisk obremenjujoč - kar šest minut ni bilo gola. Nato je zadela Anika Strnad, ki je uprizorila pravo simultanko. Dala je kar 13 golov: »Čestitam ekipi, ki je dokazala, da Trener Žalčank Marko Dobrković se je med minutami odmora osredotočal predvsem na svojo podaljšano roko na igrišču Aniko Strnad. Najboljša posameznica ekipe Zdežele Jasmina Pišek je občasna slovenska reprezentantka postala kot igralka na desnem krilu. Zdaj je leva zunanja napadalka. Če bi od prvega trenutka igrala na levem krilu (preveč se je žrtvovala za klub), bi bila stalna članica slovenske izbrane vrste. je treba vztrajati do konca. Kar smo si želele, smo si podarile. Zdaj smo z mislimi že v končnici za prvaka, čeprav moramo odigrati še zaostali tekmi.« Žalska ekipa je močno pomlajena, višjih ciljev ni imela. »Na začetku sezone je bil seznam igralk morda celo šokanten v primerjavi s prejšnjimi leti. Izkazalo se je, da niso pomembna imena, ampak vzdušje v ekipi,« je poudarila Strnadova, ki jo le nekaj izpitov in diploma ločijo od konca študija na ekonomski fakulteti. Na kratko se je še z mislimi vrnila v dvorano Golovec. Namreč zaplet in razplet sta bila skoraj na las podobna prvemu obračunu: »Očitno začnemo v krču in se zbudimo po 40. minuti ter nato izvlečemo zmago .« »Napake zaradi neizkušenosti« Celjska ekipa je pred zadnjo četrtino obračuna imela tri gole naskoka (15:12). »Mislim, da je bila predstava kakovostna. Dobro smo se pripravili na tekmo. Toda ponoči je prišlo do smrti v družini Lee Krajnc. Spremenili smo celotno taktiko. Ines Kaltak je opravila le en trening v zadnjih desetih dneh. Dekleta so se dobro borila, držala so se navodil, a le v prvem polčasu. V drugem delu jim je padla zbranost. Prikradle so se napake, tudi zaradi neizkušenosti, kar je botrovalo porazu,« je pojasnila trenerka Miša Marin-ček. Tretje leto zapovrstjo je ekipa Z'dežele ostala brez lige za prvakinje. »Do novega leta smo se trikrat znašle v karanteni zaradi koronavirusa in po vsaki prekinitvi morale priti k sebi tako fizično kot psihološko. V drugem delu sezone tega ni bilo, a smo tik pred zdajci izgubile pomembno osebo tako v obrambi kot v napadu. Zmanjkal nam je kanček sreče, rezultat bi lahko bil drugačen. Drugo leto zapored smo prekratke le nekaj golov za ligo za prvakinje. Škoda. A imamo veliko mladih igralk, ki so priložnost za igro dobivale že v tej sezoni,« meni Marinčkova, ki je dodala še željo po osvojitvi petega mesta. »Najboljše so v končnicah« Po zaostanku za tri gole so Žalčanke z delnim izi- ŠPORT 19 prho, nato pa domov, saj je opolnoči odpotovala na Dunaj. Trenerka Celjank Miša Marinček med minuto odmora, ko je s številnimi nasveti želela svojo ekipo pripeljati do zmage. dom 4:0 povedle s 16:15. V tem obdobju je blestela vratarka Klara Hrovatič, ki bo v naslednji sezoni branila gol Mlinotesta. Njen trener Marko Dobrkovid je pričakoval padec domače ekipe zaradi ostrega ritma, ki so ga narekovale njegove varovanke: »Zasluženo smo zmagali. Odlika te ekipe je, da se nikoli ne preda in je najboljša v končnicah. Čestitam vsem, izpostavil bi Aniko ter Marušo, ki je nagnila tehtnico na našo stran po natančnih metih z desnega krila in v protinapadih. Pred začetkom sezone je bil cilj obstanek v ligi. Sam sem meril na uvrstitev vsaj na četrto mesto. Proti Krimu smo igrali dobro, v Ajdovščini smo klonili le z golom razlike. Dokazali smo, da smo v vrhu slovenskega rokometa. V šestih tekmah končnice si želimo vsaj eno zmago.« Dobrković je ostal brez pomoči Lane Artelj, ki jo muči poškodba hrbta, ter Hane Galić in Neje Turn-šek, ki sta zboleli. Zmagala in ujela letalo Najboljša strelka v celjski ekipi je bila Katja Čerenjak s petimi zadetki. Izkoristila je vseh pet sedemmetrovk, na drugi strani je bila Strnadova nezgrešljiva pri vseh sedmih poskusih. Tri gole je za Zelene doline dosegla Maruša Kom-pan, ki se je skoraj naključno znašla na tekmi, saj je službo našla na Nizozemskem: »Tja sem odšla novembra in bil je že čas, da obiščem svoje domače. Bila sem v stiku s soigralkami in vedno bolj očitno je bilo, da bi jim moja pomoč prišla prav. V Golovcu smo začele preveč bojazljivo. Pred domačim golom je stala zelo dobra Andrea Perić. Ves čas smo bile gostiteljicam za petami. Potem smo imele tudi nekaj sreče. Poglavitno je, da nam je uspelo.« Kompanova je v soboto opolnoči zapustila Šmartno ob Paki in se odpeljala na Dunaj, od koder je poletela v Amsterdam, kjer je oskrbo-valka tetraplegika. V play-offu Kompanove v žalskem dresu ne bo. V ponedeljek so njene soigralke odnesle točki še iz Kopra (25:27). Foto: Andraž Purg - GrupA Anika Strnad je nenadejano ostala brez prave pomoči Sanje Vrček (ta je pregorela v želji po dobri igri proti svojim nekdanjim soigralkam) in je vso odgovornost prevzela nase. Izkušena Katja Čerenjak se je odlično postavila v obrambi in izsilila prekršek v napadu. Pot do zmage je s svojimi obrambami tlakovala Klara Hrovatič, novopečena slovenska reprezentantka. Televizijski komentator Dejan Obrez (levo) je imel pestro soboto. Dopoldne je spremljal pogovor na Krekovem trgu, kjer je močan veter prevrnil velik televizijski zaslon, ki je le za las zgrešil njegovega brata Gorana. Popoldne je obiskal nogometno tekmo med Slovenijo in Češko, zvečer pa še rokometni derbi v Golovcu, pred katerim je kramljal s trenerjem Zelenih dolin Milanom Ramšakom (desno) in s Francijem Hrovatičem, očetom vratarke Klare. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE POKRAJINSKI MUZEJ CELJE 1.- 12.4.2021 jS ZAPRT SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE VOJNIK Prušnikova 14, 3212 Vojnik razpisuje delovno mesto RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja- ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 -uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09-popr., 65/09-popr., 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16-popr. in 25/17 -ZVaj, v nadaljevanju: ZOFVI) in 84. člen Kazenskega zakonika ( Uradni list RS, št.50/12- uradno prečiščeno besedilo, 6/16-popr., 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20). Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela bo 1. 9. 2021. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: • dokazilo o izobrazbi (ftk overjena), • dokazilo o pridobljenem nazivu (ftk overjena), • dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu (ftk overjena), • dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu (ftk overjena), • opis delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, • potrdilo iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje, ki ne sme biti starejše od 30 dni, •potrdilo sodišča, da oseba ni v kazenskem postopku, ki ne sme biti starejše od 30 dni, • potrdilo iz evidence izbrisanih oseb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje, ki ne sme biti starejše od 30 dni, • program vodenja zavoda za mandatno obdobje, • kratek življenjepis (zaželen) in • izjavo, s katero dovoljujete obdelavo in uporabo svojih osebnih podatkov za namen in v zvezi s postopkom imenovanja • pošljite do vključno 14. 4. 2021 v zaprti kuverti na naslov SVET ZAVODA Osnovne šole Vojnik, Prušnikova ulica 14, 3212 Vojnik, s pripisom PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. V OTORNA VOZILA KUPIM STROJI PRODAM VOLKSWAGEN Touran 1,9 TDI, letnik 2010, 7 sedežev, usnje, srebrne barve, prodam. Telefon 041 720-499. p OSEBNO vozilo v kakršnem koli stanju kupim. Kupim tudi motorno kolo Tomos ali kakšne druge znamke. Telefon 031 783-047. 293 radio cehe PRODAM PRODAM NA območju Predel-Globoko v Šmarju pri Jelšah prodam lepo parcelo s pogledom na sveti Rok in Šmarje. Je ob asfaltni cesti, velikost in cena po dogovoru. Telefon 041 257-879, Breda. p -ffc!k OBRAČALNIK Sip spider, širine 3,5 m, na 4 vretena, novejši tip, prodam za 1.800 EUR. Prodam tudi dvobrazdni plug Batuje in tridelno brano, skupna cena 300 EUR. Telefon 070 419-631. 275 ROVOKOPAČ ms 50 x h, letnik 1993, raztegljiva roka, prodam. Telefon 070 850-142, 031 426-897. 285 NA POLZELI ODDAMO (v objektu novih varovanih stanovanj) STANOVANJE v 1. nadstropju za eno ali dve osebi. Objekt je moderno zasnovan z velikimi balkoni, steklene površine so zaščitene z električnimi žaluzijami. V stavbi je dvigalo. V oddaljenosti približno 200 m se nahajajo: ZD, lekarna, banke, pošta in trgovina. V neposredni bližini je Dom starejših Polzela. Stanovanje je opremljeno in zajema dnevni prostor s kuhinjo, ločeno spalnico, kopalnico in pomožni prostor (pralni stroj, zamrzovalna omara itd.). Starost najemnika je 60 +. Telefon 051 303-521 7 sezona . projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" KMALU NA RADIU PTUJ IN NA RADIU CELJE TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ IN RADIA CELJE Slovenske narodne, ljudske in zabavne pesmi je prepevalo VEC KOT 2.000 OTROK V šestih letih je nastopilo več kot 400 OSNOVNIH SOL iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve si je ogledalo več kot 30.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot 50 OBČIN SLOVENIJE Kategorije otrok od 1. do 5. in od 6. do 9. razreda OŠ Zaključek prireditev s SUPER FINALOM 30 najboljših pevk in pevcev Več na: www.otrocipojejo.si PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n BIKA, težkega 500 kg, je samo seno, prodam. Telefon 041 574-577. 280 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke, prodamo. Pri nakupu 10 kokoši podarimo petelina. Kmetija z Lopate 55, Celje. Telefon 031 461-798, 041 763-800 in 051 379-031. p PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg ter breje svinje mladice, prodamo. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p KOZLA, starega eno leto, srnasta pasma, prodam. Telefon 051 204-169. 282 ZBIRAMO naročila za kokoši nesnice (jarkice v začetku nesnosti). Možna tudi dostava na dom, okolica Rogaške Slatine. Telefon 070 859-446. p PRAŠIČA, težkega približno 100 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 070 798-135. 274 DVA bikca simentalca, eden je star mesec in pol, drug 10 dni ter prašiča, težkega 100 kg, prodam. Telefon 031 840-282. 198 TELIČKA limuzin, starega 6 mesecev, težkega 210 kg, hranjen samo z domačo hrano, prodam za 750 EUR. Telefon 03 5796188. 286 TELICO simentalko, težko 560 kg, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 298-397. 288 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 455-176. 294 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele, pred nesnostjo, in 3-kilogramske bele purane prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICO ali kravo za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 264 rodno ^Fabavne ^ lasbe Petek, 3. septembra 2021 Prijave na razpis www.ptujski-festival.si KULTURA BIVANJA SLOG Udobje na prostem POMLADNI POGRINJKI TREND Nežni pasteli TAPETE Oblepite svoj dom z domišljijo IZZIV Interier po hotelsko KULT Ropotarnica Janeza Suhadolca RODNA GRUDA ZA MELANIO TRADICIJA Varuhi dragocenosti, mojstri oživljanja umetnosti INOVATIVNO Prihodnost bivanja NAVDIH Udobno prhanje, enostavno čiščenje SVETUJEMO S kuhalnico pod zvezdami Revija Naš dom že na prodajnih mestih in na Trafika24.si M ALI OG LAS I / INFORMACIJE 21 novitednikl I ra dto ceHe Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILAINOSMRTNICE za Radio Celje in Novitednik sprejemamo v času uradnih ur(7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si alijih iporočate po TELEFONU 03 4225144. Hvala za razumevanje. Ureiništvo Novega tednika in Radia Celje novi tednik vMivreo et tмжо?ј/ Postala je nebo, odšla je tam, kjer nič več bolelo je ne bo ... Sedaj povsod vse tiho je, nikjer več tople roke mamine... ZAHVALA 2. marca 2021 se je v 95. letu od nas poslovila naša draga, dobra mama, babica in prababica MARIJA POVALEJ iz Primoža pri Šentjurju Iskreno sezahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraženo ustno in pisno sožalje, besede tolažbe, molitveno podporo, denarne prispevke, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Posebna zahvala njeni osebni zdravnici dr. Esteri Podgoršek in medicinski sestrj Suzani Vesič ter patronažni sluibi Šentjur za vso pomoč v časunjene boleznj. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen o pogrebno slovo in pogrebni službi Zagajšek. Hvala vsem, ki ste ji še zadnjič prišli izka-zat spoštovanje, jo pospremili na poti k večnemu počitku in ki jo boste ohraniH v lep em in spoštljivem spominu. Žalujoči: vsi njeni p Zapel je zvon tebi v slovo, poln bolečin ostaja spomin, ni iajajo praznina, malic in tišina. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, tašča, stara mama, prababica, sestra in teta V ERBOVŠEK iz Olešč 8, Laško (15*. 9. 1930-19. 3. 2021) O b boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, s osedom in znancem za izrečene besede sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za opravljen cerkveni obred in govorniku Jožefu Kaplu. Posebna zahvala je namenjena patronažni sestri iz Zdravstvenega doma Laško. Žalujoči: vsi njeni, Iii jo bodo neizmerno pogrešali. 290 Le srce in duša ve, kako to boli, ko te več med nami ni. VŠ POMIN Mineva leto dni, kar si nas zapustil, dragi FRANCI KOŠTOMAJ z Dobrne (20. 11. 1951-29. 3. 2020) Hvaln vse m, ki mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Slavica, hčerki Helena in Irena z družinama p i /-■ V Л 1 ' ^a..:. T šL m ANGELA PRODAM SEDEM silažnih bal prodam. Telefon 031 283 752. 291 OSTALO JEDILNI, krmni in semenski krompir prodam. Telefon 041 742-334. p SUHE kocke sena ugodno prodam. Telefon 041 518-473. 283 ZELO kakovostno posušene bale sena in otave prodam. Telefon 041 592-643. 287 Poroke Žalec Poročili so se: Katja LAMPRET in Uroš SELČAN, oba iz Liboj, Iris PESAN iz Me-dloga in Benjamin ŠTEFAN-ČIČ iz Velike Pirešice. PRODAM TELETA simentalca, bikca težkega 180 kg in seno v kockah prodam. Telefon 070 799029. 284 VIMK POLOVICO 150-kg prašiča, krmljenega z domačo kuhano hrano, možna dostava in uležan hlevski gnoj, primeren za vrtove, sadovnjake, prodam. Telefon 031 840078. 276 SUHA bukova drva, možna dostava, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 031 851-448. 281 KOKOŠI jarkice za začetek nesnosti: rjave, črne, grahaste, bele susex, bele leghorn, italijanke, aurokane, prodajamo od 6. aprila na farmi Zg. Roje, Šempeter. Nudimo kvalitetno krmno mešanico za perutnino ter dnevno sveža jajca. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za meso. Telefon (03) 700-1446.p 45-letni urejen moški išče dekle, žensko, mamico za resno zvezo. Telefon 031 837-323. 295 Smrti Celje Umrli so: Franc KAJTNA iz Laškega, 83 let, Marija GABERŠEK iz Žalca, 63 let, Peter KLINAR iz Laškega, 74 let, Marjan GABRIČ s Teharij, 69 let, Angela FRI-DRIH iz Celja, 91 let, Konrad PIŽORN iz Velenja, 77 let, Franc CENTRIH s Planine pri Sevnici, 87 let, Marija VELENŠEK iz Celja, 84 let, Janez TIMPRAN iz Dobrne, 33 let, Anica MIKLAVŽINA iz Šoštanja, 66 let, Mihael JAKOPIČ iz Laškega, 74 let, Alojzija JELENC iz Laškega, 71 let, Roman DOBRIŠEK iz Drešinje vasi, 84 let, Breda VERBNJAK s Polzele, 63 let. Žalec Umrli so: Damjana DU-CMAN iz Zaloga pri Šempetru, 58 let, Anton GOLA-VŠEK iz Galicije, 76 let, Ciril KAKER iz Ljubnega, 64 let. Velenje Umrli so: Anton POD-VRATNIK iz Velenja, 84 let, Edvard KODRIN iz Velenja, 74 let, Mirko ŠALAMON iz Velenja, 78 let, Marjan DREN iz Velenja, 73 let. Prazen eomjr in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič eič ni ivojega smehljaja, ^r trud m delntvojih pridnih reek oetaja. Z A H VA LA Za veOno nas je zapustil zlati mož, oče, dedi, tirat, tast, stršc in svak MARTIN GRAČNE R iz Šentruperta nad Laškim (21. 10. 1958-20. 3. 2021) Olb boleči izgubi se šahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem, pevcem iz Šentruperta, gospodu župniku, govornici Saški T. Ocvirk, KD Šentrupert, PGD Šentrupert, sindikatu SKEI Štore, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, gastro oddelku SB Celje in dr. Janji Pajk. Hvrla vsem in vsakemu posebej, ki ga boste ohranili v svojem srcu in lepem spominu. Za vedno boš ostal v naših srcih! Žena Marica, hčerki Simona in Urška z družinama ter vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. »V večnosti je čudovit spev, v večnosti je nedojemljiv odmev, v večnostU ki je najlepša pravljica za lahko noč...« (Jooip Bačić - Savski) ZAHVALA Zapustil nas je PETER OKROŽNI K (12. 7. 1940-16. 3. 2021) Veliko vas je, ki ste z njim delili trenutke sreče in mu pomagali v težkih dneh, pa tudi tistih, ki ste nam s svojimi izrazi sočutja stkali mehko in tople blazino, ki je ublažila praznino ob boleči izgubL Iskrena hvala vsem. Tisto, zaradi česar se ga bomo spominjali, bo večno živelo in žarelo. Vsi njegovi ■ } "40S _ Prazen dovje in ovjišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. V SPOMIN Mineva drugo leto žalosti, kar ni več med nami drage mame in žene PEPCE BOBEK iz Šentvida 38, Planina pri Sevnici (18. 3. 1929-7. 4. 2019) Vedno si v mislih z nami, saj kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Žalujoči: tvoji domači, ki te zelo pogrešamo. p p 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki poslujejo, ter njihove obratovalne čase. OBVEZNO NOŠENJE MASK NA ODPRTIH JAVNIH KRAJIH S 1. aprilom je ponovno obvezna uporaba maske na odprtih javnih krajih oziroma prostorih, razen pri individualni športni dejavnosti na zelenih površinah. OMEJITEV GIBANJA NA REGIJE, IZJEMA VELIKONOČNA NEDELJA S 1. aprilom bo omejeno prehajanje med statističnimi regijami. Na velikonočno nedeljo bo od 5. do 22. ure dovoljeno prehajanje med statističnimi regijami brez omejitev, če bodo osebe prehajale z namenom obiska na zasebnih površinah z največ šestimi osebami iz največ dveh gospodinjstev. V to število ne štejejo mlajši od 15 let. Omejitev gibanja v nočnem času po vsej državi velja med 22. in 5. uro. PREPOVEDANO ZBIRANJE LJUDI Od 1. aprila je začasno prepovedano zbiranje ljudi, razen če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva. Hkrati so prepovedani prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke. USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI NE DELUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE: - vzgojno-izobraževalne ustanove: osnovne in srednje šole ter fakultete (izobraževanje na daljavo, izjema so osnovne šole, kjer je pouk dovoljen v oddelkih s prilagojenim programom in posebnim programom), za učence od 1. do 3. razreda bo zagotovljeno nujno varstvo, - vrtci (zagotovljeno bo nujno varstvo za otroke staršev, ki opravljajo dela, pomembna za delovanje družbe in države oziroma starši, ki potrebujejo nujno varstvo), - kulturne ustanove (galerije, muzeji, knjižnice in arhivi), - frizerski in kozmetični saloni, - avtopralnice, - nastanitve (hoteli), - gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari - zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže...), - kinematografi, - diskoteke in nočni klubi, - kemične čistilnice, - šole vožnje, - opravljanje tehničnih pregledov in delovanje tahografskih delavnic ( vozniška in prometna dovoljenja, ki potečejo v tem obdobju, bodo podaljšana do 9. maja), - opravljanje letov splošnega letalstva z nekaj izjemami, - storitve iger na srečo, - žičniške naprave in nihalke, - javna bogoslužja (verski obredi se izvajajo brez prisotnosti ljudi), - športno-gibalna dejavnost in proces športne vadbe-trening (treningi se dovolijo samo vrhunskim športnikom in športnikom v starostnih kategorijah kadeti in mladinci, ki so člani državnih reprezentanc). USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO: Od 1. aprila v vseh regijah velja, da sta dovoljena ponujanje in prodaja blaga in storitev za potrošnike za naslednje dejavnosti: - lekarne, - bencinske servise, - finančne storitve, - pošto, - dostavne službe, - javni potniški promet (deluje po prazničnem voznem redu), - dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo dimnikarske storitve prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, je lahko v prostoru prisoten izvajalec storitve in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, ki jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti, - servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles), - gradbena dela na nenaseljenih gradbiščih, v hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki, in storitve, ki se opravljajo na prostem in pri katerih se lahko zagotovi, da ne prihaja do stikov s potrošniki, - osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih med 5. in 22. uro, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, pri čemer uživanje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno, - druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja. Te dejavnosti se lahko opravljajo brez testa za zaposlene. Prav tako je dovoljeno ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo. V vseh regijah velja, da sta dovoljena ponujanje in prodaja blaga in storitev v naslednjih dejavnostih, pod pogojem, da se zaposleni enkrat tedensko testirajo: - prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil in obutve v teh prodajalnah, - prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki, - vrtnarije, drevesnice, cvetličarne in program vrt in kmetijstvo v prodajalnah, - kmetijske prodajalne, - tržnice, pri čemer se kot izjeme ne šteje prodaja oblačil in obutve na tržnicah, - prodajalne s tehničnim blagom, - trafike in kioski za prodajo časopisov in revij, - individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve. V vseh statističnih regijah je pri ponujanju in prodaji blaga in storitev treba upoštevati oziroma zagotoviti: - minimalni možni stik s potrošniki v skladu s sprejetimi navodili NIJZ, - redno prezračevanje ali ustrezna ventilacija prostorov, v katerih se izvaja dejavnost, - razkuževanje rok za stranko pred vstopom in ob izstopu iz prostorov, - vsa higienska priporočila ministrstva, pristojnega za zdravje, in NIJZ za preprečevanje okužbe, ki so objavljena na spletni strani ministrstva in NIJZ. Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, se omeji na 30 m2 na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 30 m2. Če gre za odprto tržnico, se dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom omeji na 10 m2 na posamezno stranko. Odgovornost delodajalcev je, da zaposlenim zagotovijo zaščitno opremo in zagotovijo upoštevanje pogojev oziroma priporočil, ponudnik blaga in storitev pa mora zagotoviti upoštevanje števila strank v prostoru. Trgovski centri morajo: - zagotavljati 30 m2 na posamezno stranko v celotnem trgovskem centru ob hkratnem upoštevanju tretjega odstavka prejšnjega člena za posamezno prodajalno v sklopu trgovskega centra, - imeti ločen vhod in izhod za stranke. Upravljavec trgovskega centra oziroma odgovorna oseba posamezne prodajalne v sklopu trgovskega centra mora zagotoviti spoštovanje zgoraj navedenih pogojev. Zdravstvene ustanove SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE Za vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, je vstopna točka za testiranje ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku. V Splošni bolnišnici Celje lahko dobite želene informacije o novem koronavirusu in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro, je 03 423 30 79. Informiranje svojcev o bolnikih s covidom-19, ki se zdravijo v SB Celje: Oddelek covid-1 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro, in sicer: od ponedeljka do petka na številki 03 423 35 27 ob sobotah, nedeljah in praznikih na številki 03 423 35 26 Oddelek covid-2 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številkah 03 423 38 01 in 03 423 34 42. SPLETNI DOGODKI OBVESTILA Torek, Univerza za tretje življenjsko obdobje 6. april, A letter to my hero ob 17.30 Angleški večer članov U3O v sodelovanju z GCC Četrtek, Virtualna literarna kavarna 8. april, Karantena.Rim ob 18. uri Gost bo Janko Petrovec Pogovor bo vodil Kristian Koželj NE Razstava Industrijsko Celje SPREGLEJTE Avtorica je dr. Alenka Hren Medved Na ogled do konca maja na Savinjskem nabrežju NE Informacije glede izposoje in podaljšanja gradiva SPREGLEJTE na 03/426 17 17 ali 03/426 17 16 ' Spletno poslovanje, elektronski viri... Oddelek covid-3 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številki 03 423 32 89. Covid intenziva Informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju bo zdravnik posredoval s klicem na mobilni telefon svojca (številko je bolnik oz. svojec posredoval ob sprejemu v bolnišnico) vsak delovni dan enkrat med 13. in 17. uro. Konec tedna in za praznike bodo zdravniki svojce poklicali samo v primeru, če se bo zdravstveno stanje bolnika pomembno poslabšalo. V primeru, da pri hospita-liziranem bolniku pride do okužbe in je prestavljen na covid oddelek, svojce o tem obvesti zdravstveno osebje oddelka, na katerem je bil nazadnje hospitaliziran. Omejen je program nenuj-nih zdravstvenih storitev. Obravnavo bodo lahko opravili le tisti, ki jih bodo na pregled, diagnostiko ali poseg ponovno osebno povabili. V Splošni bolnišnici Celje so prepovedali obiske hospitalizi-ranih bolnikov z izjemo tistih, ki so kritično bolni, in otrok, ki jih lahko obišče le en starš ali skrbnik. Obisk posameznega bolnika lahko traja največ 15 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 1. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 2. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania Sobota, 3. april 6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 4. april 6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 5. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 6. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 7. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 minut. Brez zaščitne maske vstop v bolnišnico ni dovoljen. Spremstvo porodnice pri porodu je do nadaljnjega še dovoljeno. Več na www.sb-ce-lje.si ali na Facebookovi strani bolnišnice. ZDRAVSTVENI DOM CELJE Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu) samo za naročene paciente. Za naročene bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, so še naprej odprti dosedanji vhodi. Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00 Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00 Kontakti: Pokličite ambulanto osebnega zdravnika v ZD Celje, ZP Štore, ZP Vojnik ali ZP Dobrna. V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogrožujočega stanja pokličite 112. HITRI TESTI Prostovoljno in brezplačno testiranje na okužbo z novim koronavirusom je občanom na voljo v Celju, in sicer v hali A dvorane Golovec. Urnik testiranj je objavljen na spletni strani ZD Celje (www. zd-celje.si). Brezplačno cepljenje proti koronavirusu je občanom na voljo v Celju, in sicer v hali A dvorane Golovec. Na cepljenje se je treba naročiti pri izbranem osebnem zdravniku. Občani bodo o točnem terminu cepljenja pravočasno obveščeni s klicem ali s SMS--sporočilom. Celjske lekarne obratujejo po običajnem delovnem času (več informacij na njihovih spletnih straneh). Do preklica bo odprta krajši čas Lekarna Gregorčičeva: ponedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00. Upravne enote V času od 1. do vključno 11. aprila bo na upravnih enotah izvajanje nalog omejeno zgolj na nujne zadeve. V tem času stranke naročajo oziroma sprejemajo zgolj iz razloga ureditve nujnih, neodložljivih upravnih zadev. Za obisk upravne enote se morate predhodno naročiti po telefonu s posredovanjem elektronskega sporočila na e--naslov upravne enote ali po navadni pošti. Vloge strank, razen v nujnih (predhodno dogovorjenih) primerih, v tem obdobju upravna enota sprejema zgolj v elektronski obliki ali po navadni pošti. Delovni čas trgovin CITYCENTER CELJE Nakupovalno središče posluje v omejenem obsegu in je odprto od 9.00 do 21.00 od ponedeljka do petka in v soboto od 8.00 do 21.00, z izjemo prodajaln megamarket Inter-spar, DM in drogerije Müller, ki so odprte od ponedeljka do sobote od 8.00 do 21.00. Restavracija Interspar je odprta od ponedeljka do sobote med 10.00 in 17.00 za osebni prevzem hrane, prav tako ponujajo »take away« ostali gostinski lokali: Svet smoothijev in palačink, Pizza Špica, McDonald's, Teta Frida, Čokoladni atelje Dob-nik in Pekarna Pek Matjaž. Celjske lekarne: ponede-ljek-petek od 9.00 do 20.00; sobota od 8.00 do 20.00. Abanka (blagovna znamka Nove KBM): ponedeljek-pe-tek od 9.00 do 18.00; sobota od 8.30 do 12.00. Aktualne odpiralne čase naših prodajaln in gostinskih lokalov spremljajte na Facebo-ok, Instagram in spletni strani www.city-center.si (pod Info). PLANET TUŠ CELJE Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 21.00, nedelja in prazniki zaprto. V Planetu Tuš nemoteno obratujejo: Tuš supermarket, Tuš drogerija, Nova KBM banka, Celjske lekarne, Optika, trgovina za živali Tačka. V okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com je nakup živil mogoč vsak dan v tednu, tudi ob nedeljah, s prevzemom živil v prtljažnik vozila ali z dostavo na dom. Prevzemno točko imajo: Decathlon, Cvetličarna IN, Fot-ka, Game Center, Trgovina A do Ž, Čevljarstvo Pesjak, Restavracija Tuš, Kavarna in slaščičarna De la Creme ter Hof Caffe. Informacije glede poslovanja so navedene na spletni strani ter na Facebooku. TRGOVINE JAGER Odprta je od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto. Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 8.00-21.00, nedelja in prazniki zaprto, dostava na dom je možna tudi ob nedeljah v okviru spletne trgovine Mercatorja. TRGOVINE LIDL Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 8.00-21.00, oziroma od od 8.00-20.00, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si. TRGOVINE HOFER Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-21.00 oziroma od 8.00-20.00, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si radio cehe OSREDNJA Knjižnica Celje razstava 0ШЕ Savinjsko nabrežje, marec-maj 2021 avtorica razstave dr. Alenka Hren Medved Kulturne ustanove in razstave ZAVOD CELEIA CELJE Od četrtka in do predvidoma 12. aprila bodo zaprte vse stavbe v upravljanju Zavoda Celeia Celje - Stari grad Celje, Center sodobnih umetnosti, Turističnoinformativni center na Glavnem trgu 17, dvorane Celjskega doma, Spominska hiša Alme M. Karlin in Drevesna hiša v Mestnem gozdu. Velikonočna tržnica v središču Celja bi morala potekati do sobote, 3. aprila, a so jo zaradi novih ukrepov danes prekinili. Za soboto napovedana nagradna igra Iskanje velikonočnega jajčka prav tako odpade. POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Od 1. do 12. aprila bodo vsa razstavišča Pokrajinskega muzeja Celja zaprta. Do ponovnega odprtja muzeja bodo z vami delili zanimive vsebine na njihovih družbenih omrežij. Za vse, ki si še niste v živo ogledali nove občasne razstave Od groba do groba, so na spletno stran muzeja www.pokmuz-ce.si (občasne razstave) objavili tudi spletno verzijo razstave. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE Muzej bo vsaj do 12. aprila zaprt za obiskovalce. V tem času obiskovalce vabijo, da jih spremljajo na muzejski spletni strani in muzejskih družabnih omrežij Facebook ter Instagram. GLEDALIŠČE CELJE Vabijo k virtualnemu ogledu svojih predstav. Povezave do njih dodajajo na spletno stran. Ogledate si jih lahko kadarkoli in na vseh napravah, na katerih imate naloženo aplikacijo Youtube. Spremljate jih lahko tudi na družbenih omrežjih Facebook in Instagram. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Na ploščadi pred knjižnico: razstava Industrijsko Celje, avtorica dr. Alenka Hren Medved. Razstava je posvečena celjskim industrijskim podjetjem in njihovim zaposlenim v letih 1945-1991; do 31. 5. TIC ŠENTJUR Stalna panojska razstava na prostem na vrhu Rifnika Rif-nik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad. Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran MUZEJ VELENJE Od četrtka, 1. aprila in do predvidoma 12. aprila Muzej Velenje zapira vrata vseh enot. V času zaprtja vabi obiskovalce na ogled razstav na prostem in tudi na splet, kjer bodo na svojih družbenih omrežij in spletni strani pripravljali zanimive muzejske vsebine. TOREK, 6. 4. do PETEK, 9. 4. 10.00 do12.00 Dan za spremembe: Pokličite kustosa! kustosi Muzeja Velenje bodo na voljo za pogovor po telefonu z vsemi, ki so pripravljeni deliti kakšno zanimivo zgodbo, informacijo, spomin; z vsemi, ki si žele klepeta o tem, kako je življenje teklo nekoč. Občasne razstave Muzeja Velenje, ki si jih lahko ogledate na prostem: Podhod Pes-je: Kopališča v Šaleški dolini F-bunker, podhod pri Vili Bianca: Fotografska razstava Kataklizma Pešpot (stopnišče) na Velenjski grad: 750 let Velenjskega gradu Vitrine podjetniškega centra Standard: 750 let Velenjskega gradu Podhod Pošta: Moški pevski zbor Kajuh: 100 let delovanja Galerija na prostem pri pošti: Drobci iz grajske zgodovine Stalne razstave Muzeja Velenje, ki si jih lahko ogledate na prostem: Južna fasada Poslovnega centra MegaTel (Steklena direkcija): Velenjske zgodbe Mestni štadion: Razstava o Nogometnem klubu Rudar Velenje Cirkovce pri Velenju: Spominska točka Izak Graška Gora pri Velenju: Spominski park XIV. divizije Zdraviliški park Topolšica: Spominska soba Topolšica, 9. maj 1945 Izložbeno okno Knjižnice Šmartno ob Paki: Oskar Hudales FESTIVAL VELENJE Od četrtka, 1. aprila bosta zaprta Dom kulture Velenje in Galerija Velenje. Za čas zaustavitve javnega življenja so preklicani tudi vsi napovedani dogodki in drugi programi Festivala Velenje ter Galerije Velenje z izjemo dogodkov, ki bodo potekali preko spletnih platform na daljavo (spletne strani www.festival-ve-lenje.si; www.galerijavelenje.si; www.kino.velenje.si in Facebook ter Instagram profilov). KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https://bit.ly/KSPJ-youtube napovedujejo: ČETRTEK, 1. 4. 9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek: Spomladanska 18.00 Gremo po vire notranjih moči s psihologinjo Andrejo Križan Lipnik PETEK, 2. 4. 9.00 Pomladna joga za hrbtenico s fizioterapevtko Vesno Tajnšek 18.00 Pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič SOBOTA 3. 4. 9.00 Na pragu velike noči PONEDELJEK, 5. 4. 18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom TOREK, 6. 4. 9.00 Obisk Ipavčeve hiše v Šentjurju 18.00 Čudovito vesolje s Sebastijanom Jakša iz Planetarija Odiseja SREDA, 7. 4. 9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar Vsebine po premieri ostajajo dostopne, tako, da vas vabijo k ogledu že objavljenih prispevkov. SPLOŠNA KNJIŽNICA SLOVENSKE KONJICE PETEK, 2. 4. 19.00 Virtualna II. Predilnica Pravljice za vse generacije, prebirali bodo pravljice Hansa Christiana Andersena; na FB-strani Splošne knjižnice Slovenske Konjice Videopravljice iz pravljične sobe: FB-skupina Pravljična soba, kjer je tedensko na ogled nova pravljica. Prebirajo jih knjižničarji iz Splošne knjižnice Slovenske Konjice. Delovanje drugih ustanov in služb Spletni dogodki: TOREK, 6. 4. 18.00 Afrika Potopisno predavanje po Afriki bo izvedel Sebastjan Soba iz popotniške agencije Shappa, na Zoomu SREDA, 7. 4. 18.00 MCC minuta za šport: Joga delavnice s Saro Na Facebook in Youtube profilu Celjskega mladinskega centra DOM SVETEGA JOŽEFA CELJE Duhovni nagovor v letu sv. Jožefa Vabljeni k ogledu duhovnih nagovorov v letu sv. Jožefa. Nagovore si lahko ogledate na https://spletni-misijon.si/. SSJSSS PETEK, 2. 4. 19.00 Ko seme pade na plodna tla_ Otvoritev e-razstave avtorice Katje Funkelj na FB-profilu MC Patriot in Instagramu SOBOTA, 3. 4. 20.00 Gostota izrečenega E-predstavitev izbranih pesmi avtorja Aleša Jelenka, prav tako bo ob isti uri objavljen tudi intervju z avtorjem. povezava na FFB-straneh MC Patriot in Mladinski center Dravinjske doline ter na spletni strani mcdd. si. KLUB ŠTUDENTOV DRAVINJSKE DOLINE ČETRTEK, 1. 4. 18.00 Psihonavt v iskanju planeta sreče povezava bo objavljena na dan dogodka na FB-strani KŠDD Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan novi tednik VMHC? г илеииј! Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE Ted ni ko ve Št. 13/ Leto 76 / Celje, 1. april 2021 Slovenski nogometaši so edini gol dali v Celju. ^ Obnova, ki razdvaja Koronavirus v Recept za dolgo delovnem okolju str. 36 življenje je hvaležnost str. 32-33 26 INTERVJU »Sem človek, ki se o vsem želi sam prepričati. Moj vzornik pri takšnem načinu dela je bil Marjan Prelec, ko je še vodil Ingrad in je vsak dan zgodaj zjutraj s kolesom obiskal gradbišča. Delovodje mu na sestankih niso mogli ničesar zamolčati ali prikazati drugače. Tudi jaz sem takšen, vse si ogledujem, o vsem sprašujem in poznam dejstva. To so stare, pragmatične manire, ki so zelo uspešne.« Franc Pangerl, trideseti častni meščan Celja »Brez Celja ne zdržim dolgo« Celjska občina podeljuje naziv častni meščan od leta 1952. Doslej ga je dobilo 29 posameznikov, torej pri podeljevanju ni bila najbolj radodarna. V prvih letih so bili prejemniki predvsem »nekdanji revolucionarji in tvorci nove države,« ki niso bili meščani Celja, ampak takrat so pač bili takšni časi. Letos bo mesto z nazivom končno počastilo tudi Franca Pangerla. Kot je zapisano v obrazložitvi, si ga je zaslužil za dolgoletno vodenje Celjskega sejma in utrjevanje prepoznavnosti Celja kot sejemskega mesta v mednarodnem prostoru. Pangerl bo med častnimi meščani šele drugi gospodarstvenik. Leta 2002 je naziv dobil zdaj že pokojni Rado Jenko, ki se ga Celjani spominjajo predvsem kot dolgoletnega direktorja Aera. »Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja so se Nemci, s katerimi smo dobro sodelovali, čudili, kako nam uspe privabiti toliko razstavljavcev in obiskovalcev. Takrat je jesenski sejem obiskalo 200 tisoč ljudi in še danes, ko se spomnim teh zlatih časov, sem hvaležen Celju, da je preneslo vso to množico.« JANJA INTIHAR Prvega junija bo trideset let, odkar je Franc Pangerl stopil na čelo Celjskega sejma. Na to delovno mesto ga je imenovala takratna Skupščina občine Celje, da bi v zavodu ŠRC Golovec, predhodniku današnjega podjetja, naredil red. In ga je, zelo kmalu. Ostal je vse do danes in po njegovi zaslugi je Celjski sejem zrasel v najbolj uspešno sejemsko hišo v Sloveniji. Čeprav se je pred desetletjem upokojil, še vedno vodi družbo kot predsednik upravnega odbora. Brez sejma očitno ne more živeti in glede na težave, v katerih so se sejmarji znašli zaradi prepovedi poslovanja, ter glede na načrte, ki jih ima, ga še kar nekaj časa ne namerava zapustiti. Pravi, da zaradi podelitve naziva častni meščan ne pripravlja posebnega slavja. »Dokler razmere ne bodo spet normalne, nimamo razlogov za praznovanje. Na svoji dolgi poklicni poti, ki se približuje že šestdesetim letom, saj sem začel delati že leta 1963 kot vajenec pri Avtu Celje, česa takšnega, kot se dogaja zadnje leto, še nisem doživel. A je bilo veliko hudih trenutkov in tudi let.« So vam težave, v katere je pandemija koronavirusa potisnila Celjski sejem, vzele voljo do dela, ste kdaj v minulem letu pomislili, da bi se umaknili? Nikakor ne, prav nasprotno. Kar se dogaja, mi je dalo novo energijo. Zaradi izkušenj, ki jih imam, ter poznavanja sejemske dejavnosti sem najbrž edini, ki lahko spet požene kolesje. Zato nimam namena končati dela v podjetju. Je pa res, da sem veliko operativnih zadev opustil in se izključno ukvarjam s strategijo nadaljnjega razvoja ter z novim umeščanjem sejemske dejavnosti v naš gospodarski prostor. Nekaj se bo zagotovo zgodilo. Več kot leto prekinitve bo v naši sejemski in kongresni dejavnosti zagoto- vo pustilo določene posledice. Opažam, da se nekatere stvari že oblikujejo na novo. Na eni strani imamo mlado, internetno generacijo, na drugi strani so starejši, ki jih sicer razmere silijo v nove komunikacijske oblike, a sta njihova želja po druženju in čut do sočloveka še zelo ukoreninjena. Spremembe torej bodo, nič ne bo tako, kot je bilo. Sejmi se bodo morali na novo organizirali in se umestiti na trgu v novi podobi, za katero upam, da ne bo zelo različna od prejšnje. Celje bi bilo brez sejmov kar žalostno mesto. Koliko sejmov sploh načrtujete za letos? Prvi dogodek, industrijski sejem, bi moral biti junija, a je njegova izvedba vprašljiva. Za september se intenzivno pripravljamo in pričakujemo, da Mos bo. Seveda se bo leto in pol prepovedi delovanja še malo poznalo, ampak jesenski sejem bi moral biti vsaj približno takšen, kot je bil pretekla leta. Rekli ste, da se zadnje čase bolj ukvarjate s strategijo razvoja Celjskega sejma. Tam na mizi, vidim, imate mapo z nekimi novimi podobami sejmišča. Kaj načrtujete? Predvsem želimo ta prostor še nekoliko dopolniti in ga posodobiti. Obiskal sem veliko sejmov po Evropi in če se primerjamo z njimi, smo mi še daleč zadaj, čeprav smo za slovenske razmere na dokaj visoki ravni. Sejem mora biti prijeten za oko, ljudje se morajo na njem dobro počutiti. Že ves čas poudarjam, da je zunanja podoba zelo po- membna. In prav to želimo spremeniti. Bo zelo zanimivo, čeprav ne bo poceni. Sejmišča so veliki infrastrukturni projekti, ki zahtevajo velika vlaganja. Tudi mi smo v preteklosti v celjsko sejmišče vložili veliko denarja. Nikoli nismo zapravljali dobička za nič drugega kot za naložbe. Spomnim se pred dvajsetimi leti, ko se je münchenski sejem, s katerim smo takrat zelo dobro sodelovali, iz mesta selil na obrobje. Povedali so mi, da bo novo sejmišče stalo 1,2 milijarde takratnih mark. Od tega je sejem skupaj s še nekaj podjetji zagotovil 200 milijonov mark, preostanek denarja sta dala dežela in mesto München. V Celju ste sejmišče gradili sami, nihče vam ni pomagal. Da, gradili smo sami sebe. Občina nam je pomagala z raznimi ugodnostmi. Moram reči, da smo morda eni redkih, ki nismo imeli težav z občinsko politiko ali z občinskimi uradniki. Brez težav smo dobili vsa potrebna soglasja in vso podporo, ki smo jo potrebovali za takšen razvoj. Res je, da smo vedno vse dokumente dobro pripravili in ne z občino ne z upravno enoto nikoli ni bilo nobenih težav. Z državo pa se nam na srečo ni bilo treba ukvarjati, ker nismo posegali v njeno prostorsko politiko. Kaj pa finančna podpora? Sejmi so bili v preteklosti dokaj uspešni in to je bilo dovolj. Imeli smo sicer posojila, a smo že vsa odplačali. To se je v teh časih pokazalo kot zelo pomembno, saj smo v krizo padli nezadolženi. Če bi bilo drugače, ne vem, kaj bi bilo. Glede na načrte, ki jih imate, in napovedi o posodobitvah sejmišča pomeni, da približno leto epidemije družbe Celjski sejem ne bo tako prizadelo, da ne bi več mogla delati. Zagotovo je ne bo prizadelo. Izguba bo, vendar imamo še kar nekaj nerazporejenega dobička, ker v preteklosti nismo izplačevali dividend. Takšna naša usmerjenost se je zdaj pokazala kot rešitev. Rekli ste, da je zadnje leto najtežje obdobje v vaši karieri. Kako ga doživljate kot predsednik upravnega odbora in kako osebno? Ko se je marca lani začelo dogajati, nisem dojel ne širine ne teže problema. Maja mi je bilo že marsikaj jasno in takrat sem se vprašal, kaj storiti. Na srečo sem človek, ki začne hitro iskati rešitev in jo tudi najde. Predvsem, da se razbremeni. Rekel sem si, da to stanje ni posledica mojih odločitev, da nanj ne morem vplivati, in če nimam vpliva, je to sicer moj problem, ampak ne more biti tudi moja krivda, zato se zaradi tega ne smem maltretirati. S takšnim prepričanjem sem ozdravil samega sebe. Bilo bi mi zelo hudo, če bi bile te razmere, v katerih se je znašlo naše podjetje, posledica mojih napačnih odločitev. Krizo smo do zdaj poskušali reševati na različne načine, pripraviti smo hoteli kakšno novo prireditev, a smo takoj naleteli na odloke vlade, ki nam tega niso dovoljevali. Pravzaprav nismo naredili nič. Res je, da smo naredili manjšo selekcijo med zaposlenimi, ampak jedro podjetja, ključni ljudje so ostali. Res je tudi, da smo za plače dobili nekaj državne pomoči, ampak je bilo to za naše delovanje »Če vodiš sejemsko dejavnost, moraš biti tudi malce svetovljan. Prepotoval sem skoraj ves svet, ne zaradi sejmov, a sem si povsod ogledal kakšnega od sejemskih dogodkov. Na Kubi, v Braziliji, na Daljnem vzhodu ...Vedno sem jih primerjal z nami in če sem naletel na kakšno dobro idejo, sem jo prinesel v Celje.« daleč premalo. Na srečo sem bil vedno pristaš konzervativne politike vodenja podjetja, kar se je v teh časih izkazalo kot zelo dobro. Letos boste dopolnili 73 let. Že razmišljate o tem, da bi se umaknili? Ne samo do drugih, tudi do sebe sem samokritičen in tudi pri sebi ne popuščam. Vedno se vprašam, ali sem sposoben nekaj narediti. Nikoli me ni bilo sram spraševati umnejših, rad upoštevam dober nasvet in čeprav se mi je v vseh teh letih nabralo že veliko izkušenj, me vedno preseneti kaj novega. Moja posebnost je morda tudi, da delam z ljudmi, ki so polovico mlajši od mene. Pri tem nimam težav, ker jih znam poslušati, jim kaj povedati in se od njih tudi česa naučiti. Tega mi ni neprijetno priznati. Človek mora iti s časom naprej, se nenehno truditi in se ves čas testirati, ali je še v stiku s sedanjostjo. Tisti trenutek, ko bom ugotovil, da me sedanjost prehiteva, se bom umaknil in pustil, da gredo stvari naprej brez mene. Zelo se trudim ostati v dobri psihični kondiciji, zato se veliko gibam in vsako jutro telovadim. Če se človek fizično zanemari, zaostaja tudi psihično. Se pravi, da se vas v Celjskem sejmu še nekaj časa ne bodo »znebili«? (smeh) Res ne bom šel kar na mah. Pred kratkim sem poslušal izvršnega direktorja japonskega koncerna Suzuki, starega 91 let. Napovedal je, da bo predal svoj položaj, a bo še naprej ostal v podjetju. Predvsem mi je bila všeč njegova misel, da v življenju ni ločeval zasebnega in poslovnega, da je bila to zanj ena pot. Tudi moja pot je takšna. V tridesetih letih sem bil na vseh INTERVJU 27 sejmih, niti enega dogodka nisem spustil, pa če je bil med tednom ali v nedeljo. Vedno sem na prvo mesto postavljal sejem, šele nato vse ostalo. Žena mi to kdaj pa kdaj očita, vendar se v tej podobi počutim zelo dobro. Pa menda ja ne mislite tako kot Osamu Suzuki vztrajati v podjetju do 91. leta? Me ne bi motilo, samo doživeti bi moral ta leta (smeh). Marsikdaj je bilo mogoče slišati, da je z vami delati kar naporno, da zahtevate popolno predanost delu. Moj moto je že od nekdaj: ni polovičarstva. Če vodiš neko podjetje in mu določaš pot, moraš to delati stoodstotno. Moram priznati, da sem v neki meri perfekcionist. Zato me je in me še vedno marsikdo kritizira, ampak brez tega ne gre. Strog sem do sebe in tudi do drugih in vedno sem usmerjen k nekemu cilju. Ko si ga zastavim, ga ovrednotim časovno in finančno ter potem naredim vse, da ga dosežem. Ciljev si ne zastavljam za dan ali dva naprej, ampak za eno ali več let. Takšen sem že od rane mladosti. Ko sem se izučil za avtomehanika in leta 1963 začel delati kot vajenec pri Avtu Celje, sem se odločil, da bom končal srednjo šolo in prvo stopnjo študija. Vendar se nisem ustavil le pri tem. Končal sem tudi drugo stopnjo študija in nato leta 1985 še magistriral. Malo pred koncem magisterija sem se znašel na prelomnici -ali bom naredil akademsko kariero, takrat sem namreč kot zunanji sodelavec delal na fakulteti v Mariboru, ali se bom vrnil v gospodarstvo. Nekaj časa sem se iskal, nato sem ugotovil, da imam pri 35 letih dovolj študija. Vam ni bilo nikoli žal, da ste se odločili za gospodarstvo? Absolutno ne. Sem pa z nekaterimi profesorji ohranil odlične odnose in vedno rad poslušal njihove nasvete. Tudi akademsko področje ima marsikdaj kakšno umno idejo za gospodarstvo, vsaj kot preblisk. Z idejami profesorjev in z lastnim praktičnim znanjem lahko zasnuješ prav odličen model poslovanja. Tudi to je bil eden od načinov mojega dela v teh tridesetih letih. Svoje praktično znanje sem vedno rad stehtal s strokovnimi idejami, pogledi in pristopi. Vas mlajši gospodarstveniki prosijo kdaj za kakšen nasvet? »Človek mora biti samokritičen in mora vedeti, kje so njegove meje. Ko preseže svoje sposobnosti, kar težko prizna, saj vsak misli, da je najbolj pameten in sposoben, potem nekaj časa trpi in na koncu pogori. Tovornjak z nosilnostjo desetih ton, ki vozi petnajst ton tovora, ne bo nikamor prišel. Tako je tudi z ljudmi. Pač nismo vsi za vse.« Za nasvet ne, ampak se veliko srečujem z njimi, predvsem na sejmih. Rad delam z njimi, vendar je področje, na katerem delujem, storitveno in ne proizvodno. V Celju nimamo konkurence, v primerjavi z ostalimi pa smo veliko naprej. Sicer pa je za sejmarje značilno, da vsak goji svoj vrtiček. Večkrat sem že dejal, da če bi naše podjetje z infrastrukturo in znanjem, ki ju ima, bilo v prestolnici, bi imelo bistveno boljša izhodišča. V Ljubljani je več prebivalcev, dnevna migracija je visoka, za poslovni učinek sejmov je tudi zelo pomembno, koliko je v neposredni bližini tujih zastopstev in veleposlaništev. Mi moramo vsa ta podjetja in ljudi vabiti v Celje in se moramo zelo truditi ter pripraviti res dober dogodek, da pridejo in so potem glasniki o naših sejmih v svojih državah. Vendar moram reči, da sem zadovoljen s tem, kar imamo. Zadovoljen sem tudi, da je okrog mene, čeprav je delo zelo naporno, zrasla ekipa mlajših fakultetno izobraženih ljudi, ki imajo vizijo, so voljni delati in se soočati z vsemi izzivi. To je dobra popotnica. Da že trideset let vodite družbo Celjski sejem, med drugim tudi pomeni, da ste dober direktor. Vedno sem se zavedal, da je direktor tisti, ki je kriv za uspeh in neuspeh podjetja. Ko gre kaj narobe, za to ne moreš okriviti delavca, saj dela tisto, kar mu naročiš. Če bi se s sejmom karkoli slabega zgodilo, bi bil izključni krivec za to Pangerl. Tako sem govoril že pred dvajsetimi leti in tako govorim še danes. Žal se v preteklosti veliko direktorjev ni zavedalo te svoje odgovornosti, v določenem trenutku niso znali oceniti, kje so in kam gredo. Ce poti naprej ne pozna, sabo vedno na čistem in sem ves čas vedel, kje smo in kam gremo. Tudi meni so pred dvajsetimi leti, ko je bilo podjetje dolžno kar velik kup denarja, marsikaj napovedovali. A sem banki povedal, da imam rešitev in potem se je vse izteklo tako, kot sem si zamislil. Velika direktorja in moja velika vzornika sta bila Marjan Osole v Uniorju in Marjan Prelec v cinkarni. Res spoštovanja vredna človeka, ki sta vedno vedela, kdo sta, kje sta in kam gresta. Prelec je bil upravičeno samozavesten. Hudič je, če nimaš osnove, a si samozavesten. Podelitev naziva častni meščan vam najbrž pomeni veliko. Se vam zdi, da se je Celje vedno zavedalo, koliko ste naredili zanj, a doslej tega ni hotelo priznati? S priznanji se nisem nikoli obremenjeval, nikoli nisem delal za to, da bi kaj dobil. Te pojme imam pri sebi že od nekdaj razčiščene. Vem, da sem za podjetje, za sejme in Celje naredil veliko. Je pa res, da sem priznanje za svoje delo prej dobil v tujini. Ko so mi rekli, da bom nominiran, sem najprej pomislil: a to priznanje pomeni konec moje kariere? Vsekakor se počutim zelo prijetno in sem zelo počaščen, da so se spomnili name, da poznajo moje delo in kar sem v teh letih vložil v mesto. Verjamem, da je v Celju še veliko ljudi, ki bi si želeli ali zaslužili ta naziv, a je žal število dobitnikov omejeno. Zato sem neizmerno hvaležen Mestni občini Celje, da mi je bila dana priložnost dobiti ta status. Naziv bom nosil s ponosom in spoštovanjem in če ga morda nisem upravičil do zdaj, bom odslej sebi in drugim dokazal, da sem ga vendarle morda vreden. Dobil sem že veliko različnih priznanj, ampak to je čisto posebno, ni običajno, ni množično. Ce ga dobiš, pomeni, da si res nekaj naredil. Vas je kdaj zamikalo, da bi šli iz Celja, da bi delali in živeli kjer drugje? Nikoli. Prepotoval sem skoraj ves svet, po Evropi sem hodil službeno, drugod kot turist. Vedno sem rad šel na pot, še raje sem se vrnil. Najraje imam dva kraja - prvi je Celje, drugi je Portorož. Neizmerno sem rad na morju, a tam ostanem le nekaj dni. Ne znam biti brez Celja. Res imam ^^^^^^^^^^ zelo rad svoje mesto, tu sem se rodil in tu bom tudi končal svojo pot. Zagotovo bom še kam šel, ker sem radovedne sorte, in kakšno zanimivo idejo, kar počnem že vse življenje, prinesel v Celje. Foto: SHERPA 28 AKCIJA Še pravočasno izvedli našo dobrodelno akcijo Naj bo velika noč za vse Prehiteli novi »lockdown«, da bodo prazniki lepši V medijski hiši Novi tednik in Radio Celje smo zelo veseli, da nam je še pred uvedbo novega popolnega zaprtja države uspelo izvesti dobrodelno akcijo Naj bo velika noč za vse, ki smo jo pripravili v okviru sobotnega velikonočnega dogajanja v Celju. Če bi akcijo načrtovali za nekaj dni pozneje, nam projekt ne bi uspel. ROBERT GORJANC Tako bo pomoč v prehrambenih izdelkih, primernih za praznovanje bližnjega praznika, v izdelkih za osebno nego, igračah, knjigah itn. lahko prišla do stanovalk in stanovalcev materinskega doma, varne hiše in zavetišča za brezdomce v Celju. Dobrodelno akcijo smo izvedli v sodelovanju z zvestimi sponzorji in obiskovalci naše stojnice, ki so prispevali velikonočne dobrote. Sklenili smo jo v soboto popoldne s predajo zbrane pomoči vodilnim predstavnicam Javnega zavoda Socio, ki v mestni občini Celje z različnimi programi skrbi za podporo ranljivih skupin in ljudi, ki se znajdejo v življenjskih stiskah. Naša akcija je bila umeščena v okvir velikonočne tržnice v Stanetovi ulici in je bila del veli- konočnega dogajanja, ki so ga pred bližajočimi se prazniki pripravili v Zavodu Celeia Celje. Akcijo smo začeli dopoldne, ko je v središču Celja vedno zelo živahen utrip, čeprav ima koronačas svoj vpliv in je obisk malo manjši kot sicer. Dobrodelni projekt smo izvedli v skladu z vsemi zahtevami in priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), pri njem pa je sodelovala celotna zasedba naše medijske hiše. Foto: Andraž Purg - GrupA Stiska med prazniki še večja, zato je pomoč zelo dragocena Po končani dobrodelni akciji na naši stojnici v središču mesta smo se pogovarjali z vodilnimi predstavnicami JZ Socio, ki so prevzele zbrano pomoč za uporabnice in uporabnike materinskega doma, varne hiše ter zavetišča za brezdomce. Suzi Kvas, direktorica JZ Socio: »Takšne dobrodelne akcije, kot ste jo pripravili v NT&RC in ki prinese različne dobrine našim mamicam, otrokom in drugim uporabnikom, so vedno zelo dragocene. Ljudje, ki bivajo pri nas, so v situaciji, ko nimajo možnosti preživeti praznikov v družinskem krogu. Na ta način jim vsaj poskušamo omiliti stisko, saj si velikokrat marsičesa ne morejo privoščiti, skušamo jim pričarati družinsko ozračje, ponuditi toplino doma, ki jo pogrešajo.« Irena Romih, vodja materinskega doma v Celju: »Koronačas je stiske še povečal. Že tako so naše ženske in otroci potisnjeni na družbeni rob, pozabljeni od ostalih, zato smo hvaležni vaši medijski hiši, da se je spomnila na te ljudi. Da jim polepša te praznične dneve in trenutke, da ne gre za podaljševanje njihovih stisk v smislu, da so spet prazniki in kako jih bomo preživeli. Vračajo se spomini na pretekla leta, ki so mnogokrat bila zaznamovana s pomanjkanjem, stresom, stisko, z vprašanji, negotovostjo ...« Zdenka Zupanc Zrinski, vodja zavetišča za brezdomce v Celju: »Za 25 stanovalcev, kolikor jih je trenutno v domu, je takšna donacija zares dobrodošla. Zlasti v času praznikov, da stanovalci lahko občutijo pristnost, domačnost, nekaj tega, kar so imeli doma, preden so prišli k nam. Zato res velika hvala Novemu tedniku in Radiu Celje za to lepo gesto. Koronačas je za življenje in delo v našem zavetišče prinesel nove izzive, z uporabniki se poskušamo še več pogovarjati, jih osveščati o pomenu strpnosti za življenje v takšni večji skupnosti.« RG Foto: Andraž Purg - GrupA Del ekipe naše medijske hiše na velikonočni stojnici v središču Celja (z leve): Boštjan Oder, Vera Gmajner, Mojca Hrup, Bojana Avguštinčič, Dean Šuster, Igor Šarlah, direktor NT&RC Drago Slameršak, Anica Šrot Aužner, Mitja Tatarevič in Simona Brglez. AKCIJA 29 Tisti, ki radi pomagajo: sponzorji in podporniki naše akcije Sponzorji dobrodelne akcije Naj bo velika noč za vse, ki smo jo pripravili v naši medijski hiši, so ugledna podjetja, ki so že mnogokrat izkazala čut za družbeno odgovornost in socialno občutljivost. Dragocen je tudi prispevek posamičnih darovalcev, ki so obiskali našo velikonočno stojnico. Nekatera podjetja so nam dobrote posredovala še pred sobotnim dogodkom, predstavniki nekaterih podjetij pa so jih prinesli na našo stojnico. V tokratni akciji so s svojimi izdelki sodelovali Pekarna Brglez, Mesnine Fingušt, Žito, Pekarna Geršak, kavarna, pekarna, slaščičarna in sendvičarna Rolca, Citycenter Celje, Hrib, Tuš, Slaščičarna in kavarna Marelica ter Zavarovalnica Sava. Velikonočne dobrote so ob obisku stojnice prispevali tudi Slavica Kobilšek, Helena Mršič, Klemen Bertoncelj in Alja Roš, vsi iz Celja, Silva Kajtna Poženel ter Kmetija pr'Kofetl iz Laškega. Vsem navedenim sponzorjem in posamičnim darovalcem ter tistim, ki niso želeli biti imenovani, se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje v naši dobrodelni akciji. žito »Humanitarni sklad Citycentrovo srce deluje že 12 let. Pomagamo v lokalnem okolju in verjamemo, da se dobra dela vračajo in ustvarjajo prijaznejši svet. Verjamem, da se bodo razveselili tako otroci kot mamice. Citycenter Celje je namreč poskrbel za >pisanke< za otroke,« je ob naši akciji povedala Nena Horvat, vodja marketinga Citycentra Celje. »Radi sodelujemo v takšni akciji in upam, da bomo s svojimi izbranimi pekovskimi izdelki ljudem, ki jim bodo namenjeni, polepšali praznike. V Žitu smo okrepili praznično ponudbo, na voljo so različne vrste potic, tudi po akcijskih cenah, velikonočne vrste kruha in drugi izdelki,« je povedala Marija Tojnko, vodja poslovalnice Žito v Prešernovi ulici v Celju. (Foto: Andraž Purg - GrupA) »V Tušu želimo s pozitivnimi zgledi v družbi spodbujati pomoč in občutek za stisko bližnjega, zato smo podprli poziv za predpraznično pomoč kot novo priložnost za širjenje dobrih dejanj in dvig zavedanja o pomenu dobrodelnosti,« je ob naši akciji povedala Anja Marjetič, vodja korporativnega komuniciranja v Engrotušu. »Zelo sem vesel, da lahko naše podjetje s svojimi dobrinami sodeluje v tej dobrodelni akciji in da nekaj prispevamo tistim, ki potrebujejo pomoč v teh kriznih časih,« je v soboto dopoldne ob obisku naše velikonočne stojnice, kamor je prinesel potice in kruh, povedal Rafael Geršak, poslovni direktor Pekarne Geršak. »V akciji smo sodelovali, ker podpiramo vse akcije, ki v teh nepredvidljivih časih poskrbijo tudi za tiste iz manj stabilnih socialnih okolij in za ljudi, ki bi sicer ostali prepuščeni samim sami,« je dejala Lucija Janša iz podjetja Hrib Dobje. »Zahvaljujem se Novemu tedniku in Radiu Celje, da sta nas povabila k sodelovanju v tej akciji. Donirali smo nekaj potic, keksov in kruha in smo veseli, da lahko v teh težkih časih tudi mi damo vsaj majhen doprinos ljudem, ki potrebujejo pomoč,« je povedala Dragica Brglez Grobelnik iz Pekarne Brglez. Iz Mesnic Fingušt so na našo stojnico prinesli košaro s 30 kosi velikonočnih šunk in 60 kosi Finguštovih klobas. Kot pravi direktor in lastnik Jože Fingušt, so se pridružili akciji, ker se zavedajo, da so prihajajoči prazniki priložnost, da pomagajo tistim, ki trenutno nimajo stabilnega socialnega okolja ali pa so osamljeni glede na trenutne razmere. »V Kavarni, pekarni, slaščičarni in sendvičarni Rolca smo pripravili slovensko tradicionalno potico, za katero smo prejeli tudi certifikat. Želimo, da v teh predprazničnih dneh zadiši tudi pri tistih, ki si je ne morejo privoščiti. V teh težkih časih se zavedamo, da je treba ponuditi roko sočloveku,« so ob naši akciji povedali v Rolci. Praznikov si seveda ni mogoče predstavljati brez sladkih dobrot, ki so jih za našo dobrodelno akcijo darovali v Slaščičarni in kavarni Marelica. 30 ŠPORT Prizorišče med himnama reprezentanc Češke in Slovenije Po prvem delu evropskega nogometnega prvenstva U21 v Sloveniji in na Madžarskem Uresničila se je (žal) napoved Simona Rožmana Ena izmed groženj izjemno čvrsti češki obrambi Za Celje in tudi za slovensko reprezentanco je evropsko prvenstvo končano. Celjski štadion je gostil tri tekme, na vseh je igrala Češka. Organizacija je bila brezhibna, travnata površina bolje pripravljena kot v Mariboru. V knežjem mestu se je zvrstilo precej spremljajočih dogodkov, ki so imeli namen popestriti vse skupaj. Trener Celja se je vrnil s priprav v Čatežu in si ogledal tekmo svojih rojakov z domačini. Nekaj predstavnikov gostujočega tabora je dolgo kramljalo z njim, potem pa so ga zaprosili za fotografiranje. (Foto: NT) Riqui Puig se bo najverjetneje še vrnil na EP U21, vprašanje pa je, če bo še kdaj igral na celjskem štadionu. (Foto: NT) DEAN SUSTER Navkljub silnemu trudu se to pač ni dalo. Če ni gledalcev na štadionu, potem tudi ni številnih turistov v mestu. Ni zaslediti utripa velikega dogodka, kaj šele, da bi mesto, regijo ali celo državo zajela vročica. O njih se bo še veliko govorilo Prireditelji, bolje rečeno soorga-nizatorji so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Občutek je bil, da so storili še več. Naša reprezentanca je edini gol dala v Celju, tu je osvojila tudi edino točko. Tu je v torek na zelenico stopil Riqui Puig in odigral zadnjih deset minut. Ogreval se je tričetrt ure. In čeprav so Španci »viseli« - dolgo je bilo 0:0 in Čehi so si obetali senzacijo - so vztrajali pri svojem izboru. Marc Cucurella je bil na tribuni, Puig je zaigral le za to, da se resneje razgiba. Njegov klubski soigralec Pedri je v članski selekciji. Ansu Fati je še poškodovan. Drugi svet. Tisti, ki pa ima največ minut pri Barceloni, branilec Oscar Mingueza, je bil odsoten, ker je prejel rdeči karton v končnici derbija z Italijo. Mislite, da bo Puig še kdaj zaigral na celjski zelenici? Za ogled teh fantov je zahtevno dobiti vstopnico na tekmah španskega prvenstva (v normalnem obdobju, seveda). Bolje, da sploh ne tuhtamo, koliko tujih ljubiteljev vrhunskega nogometa bi se trlo pri nas. Izkazal se je Zaletel Za našimi fanti je ogromna, neprecenljiva izkušnja. Zahvalijo se lahko v prvi vrsti Nogometni zvezi Slovenije in predvsem predsedniku Uefe Aleksandru Čeferinu. Saj veste, na Euro se je zelo težko uvrstiti. Če pa si gostitelj ... Član Celja Žan Zaletel je odigral vse tri tekme. Prvo, proti Španiji (0:3) v vlogi osrednjega branilca, naslednji dve pa v vlogi zadnjega vezista. Po obračunu s Češko (1:1) so ga izbrali za najboljšega igralca tekme. »Zale« je bil v prvi postavi tudi proti Italijanom (0:4). V drugem polčasu je priložnost dobil njegov klubski soigralec Dušan Stojinović. Zale-telu je cena poskočila; ocena, da je prenizek za osrednjega branilca, je malce čudna. Je višji od na primer Sergia Ramosa. Rožman je bil realen Španija ima sedem točk, Italija pet, Češka dve in Slovenija eno. Naši nogometaši so imeli pred zadnjim krogom še možnost, da se prebijejo v izločilne boje. Že to je pohvalno. V drugem krogu so bili blizu zmage proti Čehom, toda treba je priznati, da je gol Aljo-še Matka padel po predhodnem prekršku nad češkim branilcem. »Naša reprezentanca bi se morala sistematično pripravljati dve leti in menjava selektorja je porušila prvotni načrt. Kaj več niti ne želim in nočem komentirati, saj nisem pristojen. Našo selekcijo čaka izjemno zahtevno delo. Individualna kakovost je na strani Španije, Italije in Češke. Toda ob zgledni borbenosti in s kančkom sreče se nam lahko dobro izteče na eni tekmi. Vsaka osvojena točka bo za nas uspeh. Lepo je govoriti o četrtfinalu, realnost, saj po mojem mnenju, je drugačna,« smo se spomnili besed odličnega trenerja Simona Rožmana, ki jih je povedal za Novi tednik v številki, ki je izšla 18. marca. Mnogi drugi so hoteli biti všečni in so napovedovali marsikaj. Med objektivnimi sta bila tudi Aleksander Čeferin in Radenko Mijatović. V soboto si je dvoboj Slovenija - Češka ogledal trener Celja Jiri Jarošik, nekaj ur prej pa je pesti za svoje rojake med člansko tekmo Rusija - Slovenija stiskal generalni direktor NK Celje Valerij Kolotilo. Foto: SHERPA ŠPORT 31 Neodločnost češke obrambe je izkoristil iznajdljivi Aljoša Matko. Veselje po edinem slovenskem zadetku na Euru je bilo razumljivo. Žan Zaletel se je odlikoval tako s povezovanjem slovenske igre ... ... kot tudi pri obrambnih nalogah, saj je preprečil strel na naša vrata in najbrž tudi zadetek. »Fantje bodo presenečeni!« Združenje evropskih nogometnih zvez si pri svojem delovanju zelo prizadeva, da bi k igranju nogometa spodbudilo še več deklet in priložnost je prepoznalo tudi v evropskem prvenstvu U21. Med pripravami na prvenstvo je Mestna občina Celje skupaj z ravnatelji celjskih osnovnih šol sprejela odločitev, da bodo na šolah ustanovili nogometne ekipe, v katerih bodo igrale učenke zadnjega triletja. Pomerile se bodo na občinskem prvenstvu. Da bi deklice spodbudili k igranju nogometa, so jim podarili nogometne drese in žoge, katerih nakup sta omogočili podjetji Elektro Celje in ECE. Na II. osnovni šoli je drese in žoge predala podžupanja Breda Arnšek skupaj s svetovalko za komuniciranje in strateške projekte v podjetju Elektro Celje, mag. Majo Ivančič, vodjo marketinga in odnosov z javnostmi v podjetju ECE Andrejem Kerkom, vodjo Šolskega nogometnega centra NK Celje Spasojem Bulajićem in vodjo koordinacijskega odbora za promocijo prvenstva v Celju Katarino Kar-lovšek. Opremo so predali učenkam in ravnatelju Igorju Topoletu, ki bo poskrbel, da bo poleg žog vsaka celjska osnovna šola dobila po šest dekliških nogometnih dresov. »Zelo sem vesela, da smo se v času priprav na prvenstvo usmerili tudi v spodbujanje igranja nogometa pri deklicah. Verjamem, da bodo deklice dokazale, da se odlično znajdejo tudi na nogometnem igrišču in da bodo fantje, ki so si ta šport želeli rezervirati zase, še zelo presenečeni«, je dejala Arnškova. DŠ, foto: GREGOR KATIC 32 ŽIČKA KARTUZIJA »Sodobni pristopi k obnovi kulturnozgodovinskih spomenikov so nekaj, kar bi morali pri nas bolj pozdravljati, saj so tudi v svetu nekaj povsem običajnega. Treba je povezovati staro z novim, spoštljivo ohranjati spomin na preteklost, vendar ne v izolaciji od sodobnega sveta, kot da ta ne obstaja. Prav je, da tovrstni izjemni objekti kulturne dediščine dobijo nove vsebine, da se jih obnavlja z mislijo na sedanjost in prihodnost, na današnjo generacijo in tiste, ki prihajajo, in da te objekte, ki nam že stoletja šepetajo lepe zgodbe, z veliko mero subtilnosti približamo sodobnemu človeku,« meni vodja Tic Slovenske Konjice Tjaša Kangler. Po 180 letih spet pod streho Obnova, ki razdvaja Stroka je dolgo opozarjala na nujnost obnove Žičke kartuzije, ki od leta 2015 velja za spomenik državnega pomena. Kljub izjemnemu pomenu za širši evropski prostor je (pre)dolgo čakala na izdatnejša finančna sredstva za obnovo. A kot kaže, se ne zatika zgolj zaradi denarja. Vedno večja so namreč razhajanja stroke o tem, na kakšen način spomenik zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. Največ polemik je zaradi nadkritja cerkve svetega Janeza Krstnika. Eni bi jo »pokrili« s klasično streho, drugi so naklonjeni sodobni izvedbi pomične strehe z razglediščem. LEA KOMERICKI KOTNIK Stroka je že leta opozarjala, da se cerkev svetega Janeza Krstnika seseda sama vase. Čeprav so načrti za obnovo stari že nekaj desetletij, se za temeljito rešitev nikoli ni našlo dovolj denarja. Žarek upanja za sakralne ruševine je tako posijal konec leta 2019, ko je takratna vlada zaradi amandmaja poslanca Zmaga Jelenčiča Plemenitega za obnovo cerkve namenila dva milijona evrov. Sredstva mora Občina Slovenske Konjice, ki je lastnica samo- na rešitev dobra, skladna s sodobno konservatorsko stroko, medtem ko so arhitekti in umetnostni zgodovinarji razdeljeni. Brez javne razprave in natečaja Sredi marca je Umetnostno-zgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU organiziral okroglo mizo, ki je razkrila, kako moderen poseg je predviden pri obnovi kartuzijanske dediščine. Med najglasnejšimi kritiki je arhitekt in umetno- menikov uveljavljena doktrina modernega konservatorstva. »Spomenike naj bi ohranjali in jih v čim bolj neokrnjeni obliki predajali naslednjim generacijam. V okviru tega spoznanja je bila v 60. letih izoblikovana rešitev, da naj se ostaline samostanske cerkve pokrijejo s streho, ki bo na nek način posnemala nekdanjo gotsko streho, in hkrati ta rešitev ne bi spreminjala srednjeveških zidov in ne bi konkurirala nekim originalnim sestavinam.« Ta prvotni koncept iz sredine minulega stoletja je po Sapače-vih besedah veljal do lani, ko se je pojavil proračunski denar. »Takrat se je pojavila skupina ljudi, ki je začela pozivati, da ta koncept ni več sodoben in da ga je treba spremeniti,« pravi. Predvsem v oči bode, da so bile vse te odločitve sprejete na hitro in znotraj manjšega kroga. »Pri trenutnih načrtih gre za radikalno spremembo, ki zahteva več časa in več pogovorov,« pravi in dodaja, da bi za takšen spomenik morali imeti mednarodni natečaj. Kot so pojasnili pristojni, ki vodijo projekt obnove samostanske kartuzijanske cerkve, natečaja ni bilo, ker ga zakonodaja ne zahteva, hkrati bi ga bilo nemogoče izpeljati zaradi kratkih rokov za izvedbo obnove. Denar je namreč na voljo le še do konca oktobra. Kaj prinaša nova doktrina Čemu je sploh prišlo do menjave doktrine, po kateri so se odločili, da je bolje zaščititi ostaline kot obnoviti zidove in po 180 letih ponovno postaviti običajno streho, je pojasnil generalni konservator ZVKDS dr. Robert Peskar. Kot je dejal, so želeli poudariti vrednost cerkve kot razvaline, ohraniti njen karakter in dokumentarno vrednost, da bi lahko tudi kasnejše generacije raziskovale ostaline. Ob tem je opozoril še, da se je na njihov prvotni konservatorski načrt, ki je vključeval pre-kritje objekta, lani aprila ostro odzvala stroka: »In to upravičeno. Ko smo analizirali popise del, vezane na statično obnovo cerkve, z namenom, da bodo lahko zidovi nosili težko streho, smo ugotovili, da so statiki in izvajalci predvideli navaden masaker nad spomenikom, saj je bilo predvideno sistemsko injektiranje vseh zidov s cementno maso. Če bi to dovolili, bi imeli uničen spomenik,« je pojasnil Peskar in dodal, da je posebna interdisciplinarna delovna skupina, ki je obravnavala izhodišča za posege, prišla do sklepa, da aktualen projekt v veliki meri upošteva vse poglavitne cilje. »Označila ga je kot strokovno ustrezno rešitev. Druge rešitve bi pomenile preveč invazine posege na zidovih, uničenje vrste pomembnih vrednot in znanstvenega potenciala ostalin.« Streha do konca oktobra V Občini Slovenske Konjice so z dosedanjim delom obnove cerkve v Žički kartuziji zelo zadovoljni. To je na novinarski konferenci z uradno predstavitvijo projekta nekaj dni po okrogli mizi, ki je razvnela strasti glede obnove v Žički kartuziji, dejal župan Slovenskih Konjic Darko Ratajc. »Verjamemo, da bomo do konca oktobra naredili tudi streho. Nikoli ne moreš ustreči vsem, pogledi so pač različni. Ampak lahko trdim, da je stroka, ki je v ta projekt vpeta, tukaj dosegla kompromis, ki je dober in ohranja našo kulturno dediščino,« je dejal, potem ko je kronološko predstavil vo- »Naš koncept zastrešitve ostalin se naslanja na idejo, da so vse gradbene in razvojne faze cerkve, vključno s sodobnimi posegi, jasno čitljive, berljive in prezentne,« pravi arhitekt Rok Žnidaršič. stanskega objekta, porabiti do konca leta 2021. Konservatorski načrt je bil narejen že leta 2018 in je predvidel, da bi na zidove cerkve postavili rekonstrukcijo strehe, a se del stroke s tem tedaj ni strinjal. Še večje je razhajanje danes, ko izbrana ekipa strokovnjakov cerkev obnavlja po novih projektnih rešitvah, ki predvidevajo posebno pomično streho. Na celjski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), kjer so pristojni za kulturnovarstvene pogoje, soglasja in nadzor ob izvajanju del, so prepričani, da je izbra- stni zgodovinar Igor Sapač, ki je prepričan, da so trenutni načrti za streho cerkve svetega Janeza Krstnika v Žički kartu-ziji povsem neustrezni, da so bili sprejeti potihoma in prehitro ter da bodo spomeniku prej škodili kot koristili. »Že v 60. letih minulega stoletja je bil izoblikovan enoten koncept za celovito obnovo Žičke kartuzi-je, ki so ga zasnovali vrhunski strokovnjaki s področja arhitekture in umetnostne zgodovine tistega časa,« pravi Sapač in poudarja, da je od začetka 20. stoletja pri varovanju spo- Cerkev svetega Janeza Krstnika v Žički kartuziji je že približno 180 let brez strehe. Tudi zato so nekateri strokovnjaki menili, da bi s postavitvijo običajne strehe preveč spremenili mikrokemijske pogoje spomenika. Dodali so še, da je rešitev, čeprav jo je bilo treba pripraviti v treh tednih, vseeno dobro premišljena. бнинвј ŽIČKA KARTUZIJA 33 Od lanske jeseni je samostanska cerkev v Žički kartuziji obdana z gradbenimi odri. Nad delom samostanskih ostalin gradijo dvodelno dvižno jekleno in stekleno streho. Projektanta dr. Roka Žnidaršiča je k sodelovanju povabila konjiška občina. Žnidaršič poudarja, da je tisto, kar daje legitimnost temu projektu, čitljivost med starim in novim, enako tudi reverzibilnost posega na spomeniku s temeljnim namenom pokritja, torej zaščite arheoloških ostalin. denje projekta in dogovarjanje z ministrstvom ter s strokovnimi skupinami. »Potem ko nam je država odobrila denar, gre za 1,6 milijona evrov realnih sredstev, smo imeli v začetku januarja lani z ministrstvom uvodni razgovor, na katerem smo dobili informacije, kaj moramo s tem denarjem narediti. Jasno je bilo, da je treba objekt obnoviti, zaščititi in zastrešiti,« je pojasnil Ratajc in dodal, da so že takrat predlagali, da bi projekt »raztegnili« na tri leta, a to ni bilo mogoče. Z ZVKD so tako pripravili popis del in razpisali javni razpis za izbiro izvajalca. »Javilo se je sedem ponudnikov, najugodnejši je bil domači GMI. Žal smo pogodbo zaradi koronakrize podpisali precej pozno. Ministrstvo je nato za odgovornega konservatorja imenovalo Matijo Plevnika,« je nadalje pojasnil župan in dodal, da je izbran izvajalec začel delati julija lani in delo korektno opravil v petih mesecih. Glede izbire zastrešitve je župan dejal, da so se za to, da bodo cerkev pokrili s pomično streho odločili, ker takšna rešitev prinaša nove priložnosti, sodoben pristop. Obiskovalcem ponuja novo doživetje, ker bodo lahko stopili na obzidje in si dediščino ogledali s ptičje perspektive. »Tri ugledne arhitekte smo pozvali, naj pripravijo ponudbo in predloge, kako izvesti zastrešitev. Septembra smo imeli v Žički kartuziji sestanek, kjer so bili prisotni vsi udeleženci - stroka, investitor Matija Plevnik, odgovorni konservator iz Območne enote Celje ZVKDS: »Med gradbenimi deli so predstavniki restavratorskega centra in fakultete za gradbeništvo in geodezijo zajemali vzorce ometov in preverjali skladnost utrjeval-cev ter izvedli testna polja mehanskega čiščenja na površinah zidovja. Vsa dela so bila osnova za nadaljnjo analizo in obdelavo podatkov, ki bodo služili za pripravo popisa načrtovanih konservatorsko-restavratorskih del. Temeljni izvedbeni cilji slednjih so ohranjanje izvirne substance v največji možni meri in v manjši meri izvajanje konserviranja z zametki restavriranja. Vse faze del so bile temeljito dokumentirane, sočasno smo izvajali tudi popis, sistematičen seznam vseh kamnoseških znakov z označenimi mikrolokacijami.« in občina - ter dorekli to, o čemer se zdaj pogovarjamo. Soglasno je bil dosežen dogovor, da je ta predlog, ki je trenutno izbran, sprejemljiv za vse in da naj se postopki nadaljujejo,« je še povedal Ratajc in dodal, da so projekt predstavili tudi nadškofu dr. Alojziju Cviklu, ki je podal pozitivno mnenje. »Naj še enkrat poudarim, da so v procesu zastrešitve - da ali ne in kakšna naj streha bo - vsi, ki sta jih ministrstvo in ZVKD imenovala in izbrala za delovanje pri tem projektu, sodelovali in dosegli skupno odločitev. Ni bilo tako, kot se želi zdaj v javnosti predstaviti. Bila je skupna odločitev, pojavilo se je veliko dilem, a nikoli ni mogoče narediti nekaj, kar bo ustrezalo vsem. Trenutno je odprt razpis in če bo vse, kot mora biti, bo občina z izvajalcem kmalu lahko podpisala pogodbo. V tem primeru bo v skladu z dogovornim rokom zadeva končana do konca oktobra, sredine novembra. Če obnove tokrat ne bomo izpeljali, ne vem, kdaj jo bomo, saj je denar zanjo na voljo le do jeseni,« pravi župan Slovenskih Konjic Darko Ratajc in dodaja, da je občina vse postopke vodila pregledno, zakonito in učinkovito. Ob tem je izpostavil še, da si seveda želijo več obiskovalcev, da pa masovni turizem na območju ni predviden, niti zaželen. Kljub sodobnim prenovi bo občina kot upravljavec spomenika stremela k temu, da se ohrani kartuzijanski duh, duh miru. Foto: SHERPA »Očitno nismo zadovoljni z Žičko kartuzijo kot spomenikom srednjega veka, ampak si želimo več, neko novo razgledišče, nek nov akvarij. Neko pomično streho, ki bo zagotovo atrakcija, ki bo zadovoljevala sodobnega potrošnika,« pravi arhitekt in umetnostni zgodovinar Igor Sapač. »Projekt omogoča, da se po rekonstruiranih nekdanjih stopnicah Otokarjeve kapele in kapiteljske dvorane povzpnemo na vrh nadgrajenega zidovja, in sicer tako, da je v te zidove poglobljen razgledni hodnik. To nam omogoča, da z vrha vidimo tudi tisti del samostana, ki je razvalina, in tako lahko prepoznamo njegove obrise,« razlaga projektant Rok Žnidaršič. Projektant Rok Žnidaršič je ob pomoči odgovornega konservatorja Matije Plevnika predstavil maketo prenovljene cerkve sv. Janeza Krstnika in delovanje pomične strehe, katere konstrukcijo bo mogoče tudi povsem odstraniti. Poudarja tudi, da pomična streha s svojo težo ne bo poškodovala zidov cerkve. Po besedah Žnidaršiča bo konstrukcija strehe, ki bo tehtala približno sto ton, lažja od drugih možnosti, ki so na voljo. Ob tem je poudaril, da je konstrukcija zasnovana tako, da so sile razporejene na severno in na južno steno, ob tem jeklenice razvalino povezujejo v celoto, zaradi česar je cerkev v primeru potresa bistveno varnejša. 34 PODLISTEK Ana Pavletič s sinom Jordanom Primorske begunke v Avstriji (prva z desne Ana Podberšič, sedi Genovefa Podberšič, četrta z desne Ljudmila Podberšič), 1917. Primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918 (10) Družina Podberšič Pavletič Ana Podberšič je s svojimi starši živela v Vrtojbi. Leta 1916 je družina Podberšič zaradi odpiranja novih bojišč odšla v begunstvo v Avstrijo. Tam so oče in tri starejše hčerke delali v tovarni papirja. Ivan Pavletič je s svojimi starši živel v Mirnu pri Gorici. Ob začetku prve svetovne vojne je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko, njegovi starši so odšli kot člani čevljarske zadruge iz Mirna v begunstvo v Nazarje. Leta 1917 je Ivan Pavletič dobil delo na Madžarskem. Preden je odšel, je moral urediti dokumentacijo v Gornji Radgoni. Izvedel je, da je v neposredni bližini Gornje Radgone v Avstriji njegova primorska ljubezen Ana Podberšič. Poiskal jo je in skupaj sta odšla v Budimpešto. Med tem časom se je Anina družina preselila v Zagreb, Ivanova družina pa je po koncu prve svetovne vojne ostala v Mozirju. Ana in Ivan sta septembra 1918 odšla v Zagreb k Aninim staršem in se tam poročila. Isto leto se jima je rodil sin Branko. Naslednje leto se je mlada družina preselila k Ivanovim staršem v Mozirje, kjer se je leta 1920 rodil drugi sin, Radivoj, ki je umrl, ko je bil star komaj se- dem mesecev. Ker je Ivan zelo hrepenel po Primorski, se je mlada družina Pavletič leta 1921 preselila v Vrtojbo. Ivan je delal kot čevljar. Bil je zelo dejaven na kulturnem področju, vodil je tamburaški orkester in pevski zbor, igral je v dramskih igrah. Leta 1922 se je družina povečala še za enega člana, rodil se je sin Jordan. Po prihodu fašizma na oblast in stopnjevanju nasilja se je družina Pavletič odločila, da bo odšla nazaj v Jugoslavijo. Živeli so v Mozirju, nato so se leta 1924 preselili v Rečico ob Paki, kjer se je rodila hči Darinka. Leta 1927 so se preselili na Polzelo, kjer je Ana dobila službo v tovarni nogavic. Tam se jima je rodil tudi sin Marjan, ki je umrl, ko je bil star komaj tri mesece. Ko je prišla druga svetovna vojna, je bila družina Pavletič izseljena v Srbijo. Sina Jordana so leta 1944 mobilizirali v partizansko vojsko; padel je na sremski fronti januarja 1945. Po končani drugi svetovni vojni so se vrnili nazaj na Polzelo. Po pripovedovanju vnukinje Alenke Tacol Se nadaljuje ... Darja Jan Muzej novejše zgodovine Celje ALBUM S CELJSKEGA Ko sva bili druga drugi cel svet ... Otroci si ob rojstvu ne izbiramo staršev. Večina nas ima srečo z njimi, nekateri na žalost ne. Jaz sem z mojo mami zadela največ za ljubezni poln in brezskrben začetek življenja. Bil je dež, a največkrat je sijalo sonce nad nama, ko sva druga drugi krili hrbet in si zaradi pomanjkanja drugih bližnjih izpopolnjevali življenje. Ko si malo starejši in dobiš krila, pogosto naletiš nekje na topel odnos tuje osebe. Lahko so nadomestne mame, očetje, sorodniki, pomembno je čutiti varnost in ljubezen. Sama sem sicer generacija osmega marca, praznik materinskega dne je »prišel« oz. se »vrnil« kasneje, a vsak dan v letu je primeren, da pokličeš, pomisliš na toplino osebe na začetku svojega življenja . Prispevala: Bernarda Korent Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko.macek@knjiznica-celje.si, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. PR i PRODAJALCiH CASGPiSOV www.reporter.si EPiDEMiJA POLNi ŽEPE Razkrivamo najvišje plače, ki so jih odebelili koronski dodatki ŠKOF PETER šTUMPF Na facebooku so me napadali tudi satanisti JANJASLUGA Ženska, ki se upira Počivalšku in para živce Janši PASJELJUBCi Slovenci so nori na pse, a vsi z njimi ne znajo ravnati PRILOGA ZDRAVJE Tradicionalnega aprilskega Dneva zdravjav Celju tudi letos ne bo mogoče izpeljati (posnetekje iz leta 2ü19).Vteh časih je še bolj pomembno, da tudi z redno rekreacijo skrbimo za svoje zdravje.(Fcto: arhiv NT - Andras Purg - Grup/A) Cenite možnosti, ki jih imate Če kdaj, bi morali ljudje v tem času dojeti, kaj pomeni zdravje. Ne gre le za ustaljeno frazo, da je zdravje največja vrednota v življenju. Od tega, da se to lepo sliši, je treba preiti k temu, da človek vrednost zdravja občuti v vsaki celici telesa. Zdravje je vse, kar nas fizično in psihično krepi, nam daje energijo, nas opogumlja, nam oblikuje pogled na svet in na ljudi ter nas dviguje, ko smo na tleh. Še vedno se tega premalo zavedamo ali se zavemo prepozno. Odnos do zdravja se ves čas spreminja. Bojim se, da na slabše. Sodoben način življenja je lahko utrujajoč. A tako težko se upremo vsakdanjemu tempu. Ne znamo se ustaviti. Pravilno zadihati. Pomisliti. Si vzeti časa zase. Samo na tej točki bomo dojeli pomen zdravja. V sebi, ne izven sebe. Zadnje leto je zaradi vseh okoliščin dobesedno švignilo mimo nas. To opazijo vsi. Toda malo je takšnih, ki so v tem obdobju znali doživeti trenutke, ki so jih preživeli s seboj. Na zdrav način. Če smo se še pred dnevi veselili, da bomo letos končno v Celju lahko sodelovali na tradicionalnem Dnevu zdravja v mestu, je načrte prekrižal treaji val epidemije. Toda orTanizaTotfi niso obupali. Niti mi nismo. DanzTravja v Celju bo. Oba prvi priložnosti. »PomTmbnoje, da ljudje skrbimo za svoje zdravje. Ne obstaja samo covid-19. Krepioi moramo imunski eirtem, pravočavno prepoečevati kroničnv vrnalezljive bolezni. Zaoadi zavedanja pomena zdravja ne bomo klonili, kar po meni, daDanzdravja bos toda ob boVj ugodnejših razmerah,« pravi zTravnica in duša organizacije Dnevz zdravja v ColjuJana Govc Eržen. Name no m a ta uvodnik končuje rar z njenimi b esrdam i. Mislim, da bomo tokratno prireditev bojj nesTrpno pričakovali, natopr z večjkm zanimrnjem obiskovali stojnice in poslušali zdravstvene nasvete. Poed dvema letoma smo imnli to možnonT na dlaor. Danes nič več ni samoumevno. Niti zdoavje ne. Cenite ga. Trnkte možnosti, ki jih imate. SIMONA ŠOLINIČ Projekt»KroNeBo« Kvalitetno preživljanje aktivne starosti predstavlja tudi obvladovanje kroničnih nenalezljivihbolezni,kiso dolgotrajneinnapredujejopočasi. Nenalezljive kronične bolezni se pogosteje povezujejo s starejšimi, vendar dokazi kažejo, da se smrti, ki se letno pripišejo nenalezljivim kroničnim boleznim,zgodijo pred 60.letomstarosti. Covid-19 in kronične nenalezljive bolezni Prim. JanaGovc Eržen, dr. med.,spec.družinske medicine ZD Celje Nacionalna koordinatorka za preventivo odraslih Pandemija covida-19je močno posegla v našaživljenjain vse,kar je bilo vpreteklosti samoumevno, dosegljivo in dostopno,jepostalo odsvetovano alicelo prepovedano. katdem ijaje om ejila oseb no svobodo, druženje in nas popeljala v razmere,ki so bile pred enim letom nepredstavljive. Pravo p os ebej je prizadela kako-vosltživijenja storejših in belnikovs kroničnim i venvlezljivimi boleznimi. Pri bohikih s tomi boleznimi, kot so polezni srca in ožilja,slad-korna bolezen, kronične bolezni dihal in rak, je namreč povačano tveganje za aazdoj Idude in celo uoodne oblike covido-19. Prav zaradi tega je zelo pomemOno, d a pri bolnikih preprečimo možnost okažbe sSARS-CoV-2. Zanjej'e izjemno pomembno dosled ao upo-štežanjezaščitnih ukrepov, kvot so nošenje maspe, upoateoanje varnostne razdalje, redno umivanje in razkuževanje rok, izogibanje zaprtim prostorom, kjer je več lju- di(npr.trgovine)inprezračevanje prostorov. V času epidemije se je zaradi znanih ukrepov pomembno zmanjšala možnost za krepitev zdravja s telesno aktivnostjo. Mno-gibolnikiskroničniminenalezljivi-mi boleznimi opuščajo rekreativno telesno dejavnost, ne skrbijo za uživanjezdrave, uravnotežene prehrane,so boljtesnobniin zaskrbljeni. Povečuje se škodljivaraba tobaka, prav tako pa tudi uživanje alkoholnihpijač,karšedodatno vplivanaposlabšanjebolezni. Kako do zdravnika? V času epidemije se bolniki soočajos številnimitežavami,ki so povezane z drugačniminačini komupiciranja z zdravstvenim i delavci.Nekaterine znajo upora-bp ati sodobnih sredstev za komuniciranje ta daljavoin zaradi tega težjedostopojo do adravstveže oskrbe, spet drugi ne žeiijo obiskati svojega zdravaika ob poslabšanjih, kerse bojijookažbe v zdravstvevih ustanovah. Iz straho predokužbo odpovedujejo naro-čeneobravnavevspecialističnih ambulantah.Čeob poslabšanjih ni pravočasnega ukrepanja, se lahko bolezensko stanje pomembno ali celo nepopravljivo poslabša. Vsem bolnikom s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi svetu-jem,dase obrnejo nasvojega osebnega zdravnika, čeopazijo, da sejenjihovozdravstveno stanje spremenilo, poslabšalo ali če so zaskrbljeni zaradi pojava nepo-jasnjenihsimptomov.Osebnega zdravnika naj seznanijo s svojimi težavamipo telefonu, e-pošti, s pomočjo videa, zdravnik bo bolniku svetoval in se z njim dogovo-rilzaobisk vambulanti. Bolnikom svetujem,da upoštevajo navodila zdravnikov in redno uživajopredpisana zdravila. Informacije o bolezni,zdra-vljenju, obvladovanju zapletov najpridobijo iz zvnesljivih, stro-kovn ih virov. do posebej pa svetujem in poiporočam cepljenje proti co-vide-19. Projekt »KroNeBo« se osredotoča na zmanjševanje dejavnj-kov tveganja za razvoj kroničnih nenalezjivih bolezni. f^ojektne aktivnostibodo usmeroene k ohravjanju in keepitvi telesneoa id dušovnega zdravja posamevnižav, osveščanju o pomeoa zdravega življenjskega sloga, izboljšanju življeojskega aleja in tveganih vedenj, razveju ten izboljšanju zdiavstvene nzaveščevosti prebivalcev in šilšejavaosti.Pzdjavim načinom življenja in ustrezro obravnavo dejavnikovtveganja za kronične neralezljive bolezni, kjor so ti znani, lahkk pomembno zmanjšamo pojavnost kroničnih bolevni in nahovega biemenaza pooameznika, sistem zdravstvenega varstva in družbo kot celoto. Kronične nenalezljive bolezni !ahOo prejro-čimo ali odložimo njihov razvoj s spremembo življenjskih navad. НИ Zavod za razi $ ka ver izo b ražcva n i Ci i n;t ra i n o 5 tn i razvo i i KroNeBo Opolnomocenje inozavesčanje o kroničnih in nenalezljivih boleznih Informacije: Zavod za raziskave, izobraževanje In trajnostni razvoj Celje Opekarniška 15/a , 3QQQ Ce Ije Tel.: 03/ 620 97 06 E-pošta: infoiazavod-zri.si Splet: www.zavod-zri.si REPUBLIKA SLOVENIJA MINI5TR5TVO ZA ZDRAVJE if Zdravstveni dom Celje Jz Sodo - Javni zavod za sodalno varstvene dejavnosti Celje S* 36 ZDRAVJE Nekateri se pomena zaščite začnejo zavedati, šele ko zbolijo Koronavirus in delovno okolje »Le z odgovornim ravnanjem posameznikov in družbe bomo končali epidemijo,« pravi zdravnica Darja Krumpak iz Medicine dela Krumpak. »Nepravočasno uvajanje zaščitnih ukrepov v podjetjih lahko povzroči 30 odstotkov manj delavcev na delovnih mestih, kar se je že dogajalo,« dodaja. Za različna podjetja na Celjskem je namreč pooblaščena zdravnica za izvajanje vseh ukrepov, ki jih je v podjetjih nujno izvesti za zagotavljanje zdravja zaposlenih in zaradi zajezitve oziroma preprečevanja širjenja virusa. Zdravnica Darja Krumpak iz Medicine dela Krumpak (Foto: SHERPA) SIMONA ŠOLINIČ Ob tem pojasnjuje, da opaža, da se vedno več podjetij vendarle zaveda pomena zaščitnih ukrepov. Izučili so jih predvsem primeri okužb med zaposlenimi, ki so se zgodili zaradi neupoštevanja zaščitnih ukrepov. »Vdor okužbe v delovno sredino pomeni tudi, da pred tem ni bilo dobrega preventivnega delovanja,« pojasnjuje. Tako se je dogajalo, da podjetja niso pravočasno uvedla pravil v skupnih jedilnicah ali proizvodnji, niso omejila izhodov delavcev za kajenje in podobno. »Ko pride do upada proizvodnje zaradi okužb zaposlenih, se zavedanje poveča,« doda. Poudarja tudi pomen internih aktov in pravilnikov o nadzoru in preventivi, ki morajo biti vi- dni v delovnih prostorih in ki ves čas delavce seznanjajo o zaščitnih ukrepih in nasvetih. Prej nejevoljni, zdaj razumejo Krumpakova opaža, da so tudi zaposleni v podjetjih spremenili pogled na preventivno obnašanje. »Če se je komu še pred meseci zdelo hitro testiranje nepotrebno, nošenje maske nesmiselno oziroma se ni strinjal z merjenjem temperature, je danes drugače. Večina je vendarle dojela, da gre za njihovo varnost in tudi za varnost njihovih družin, saj lahko ljudje okužbo iz službe prenesejo na svoje domače,« pojasnjuje zdravnica. Večina jih zdaj jemlje situacijo izredno resno, gre za odgovornost do lastnega zdravja. Pomembna je tudi osveščenost. Omeni, da se pogosto tudi zgodi, da so zaposleni in vodilni prestrašeni, šele ko se okužba v podjetju razširi. Takrat začnejo ravnati bolj zaščitno. Sogovornica pojasnjuje, da so hitri testi dobra izbira in da tudi analize v svetovnem merilu kažejo, da so marsikje v velikem deležu preprečili širjenje okužbe v delovnem okolju. Dobra šola za Slovenijo je bil letošnji začetek leta, dodaja: »Spomnim naj na 4. januar letos, ko smo po novoletnih praznikih izvajali množično testiranje. Samo v našem primeru, kjer smo v enem od podjetij testirali zaposlene pred prihodom v službo, smo že zgodaj zjutraj opravili teste pri 500 osebah, 10 odstotkov je bilo pozitivnih. Zamislite si, kaj bi se zgodilo, če bi teh 50 zaposlenih prišlo na delovna mesta, kaj bi širjenje okužbe pomenilo za delovno okolje.« S hitrimi testi se podjetja izognejo dvojni organizaciji dela ali ločeni proizvodnji v primeru okužb. Krumpakova je še vedno kritična do tistih zaposlenih, ki ne upoštevajo zaščitnih ukrepov med odmori. Tu misli predvsem na neupoštevanje neustrezne razdalje med osebami v času odmorov. »Vemo, da takrat maske ljudje ne morejo nositi, a treba se je zavedati, da so takšna druženja lahko vir širjenja okužb.« Kaj je slabost PCR- testov? »Varne delovne razmere je mogoče doseči z upočasnitvijo delovnega procesa, z razporeditvijo delavcev na delovnih mestih z upoštevanjem varne razdalje, z organizacijo malice ter prihoda na delo in odhoda z dela na način, da se omeji druženje delavcev, s spremenjenim načinom spremljanja evidence prihodov in odhodov, z načinom izvajanja kratkih počitkov ...« pravi Krumpa-kova. V podjetjih, s katerimi sodeluje kot zdravnica, merijo temperaturo na vseh vstopnih mestih in ob tem še naključno merjenje temperature, nato sledi preverjanje, ali zaposleni pravilno nosijo masko. Zaenkrat sta zagotovljeni dve maski na osem ur. Ključni so seveda razkuževanje rok in testiranje zaposlenih ter osveščanje vseh v delovnih organizacijah ali v internem časopisu ali s plakati s preventivnimi ukrepi. V podjetjih morajo redno razkuževati vse prostore in orodja, veljati mora tudi poseben režim v jedilnicah in med kajenjem. »Še enkrat poudarjam, da je za nemoteno delovanje podjetij in za ohranjanje poslovnih procesov v teh mesecih izjemno pomembno izvajanje hitrih antigenskih testov. Ti testi so lahko dobavljivi in so priporočljivi za množično uporabo. Pred PCR-testi imajo več prednosti, od hitre doba-vljivosti in nizke cene do hitrega rezultata, kar je za podjetja velikega pomena. Res je, da so hitri antigenski testi nekoliko slabše občutljivi v primerjavi s PCR-testi. Pri kakovostnih je zanesljivost približno 95-od-stotna, vendar je rezultat na voljo takoj. To je izjemna prednost pred vsemi drugimi metodami za hitro odkrivanje vdorov okužbe v delovno okolje,« pojasnjuje zdravnica. »Slabost PCR-testov je - poleg visoke cene in poznih rezultatov - da kažejo pozitiven rezultat še 14 dni in več po preboleli okužbi, ko oseba že ni več kužna, kar lahko povzroča nepotrebne zaplete pri vračanju delavca na delo,« še dodaja Krumpakova. © www.md-krumpak.si ĐrilCJikML Brez barvil Brez laktoze www.woerwagpharma.si & NEMŠKA kvaliteta Na voljo v vaši lekarni. ZDRAVJE 39 Zdravje se začne v ustih Za manj kariesa in bolezni v ustni votlini Ustno zdravje je neločljivo povezano s splošnim zdravjem. Obolenja na področju ust pomembno vplivajo na kakovost življenja posameznika, njegovo vsakodnevno delovanje in psihosocialno blagostanje. Raziskave kažejo, da je pogostost umivanja zob vsaj dvakrat dnevno v Sloveniji nekoliko višja med otroki in mladostniki v primerjavi z odraslimi, kjer je prisotna pri približno dveh tretjinah prebivalcev. SIMONA ŠOLINIČ Ključni dejavnik pri ohranjanju ustnega zdravja je primerna in zadostna ustna higiena, kar pomeni umivanje zob vsaj dvakrat dnevno. Vsi vemo, da je karies ena najbolj razširjenih kroničnih nenalezljivih bolezni. Njegov nastanek je tesno povezan s prisotnostjo bakterij v zobnih oblogah, ki presnavljajo sladkorje iz hrane v kisline in na ta način se lahko začne raztapljanje sklenine. Zato je ustrezno in redno umivanje zob ključno. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi vnos prostih sladkorjev omejili na 10 odstotkov (50 gramov), še bolje na pet odstotkov (25 gramov) celotnega energijskega vno- Zobozdravstvene storitve Sofija Maksimovic sedaj tudi v Celju Za naročanje pokličite 040463888 Sofija Maksimović s.p., Celje Skrb za ohranjanje zdravih zob, dlesni in ustne votline Lepi in zdravi zobje so ogledalo našega zdravja in lepote. Najenostavnejši in najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje zobne gnilobe in obolenj obzobnih tkiv je redna, temeljita in pravilna ustna higiena. Zobe očistite po vsakem obroku, in sicer vsaj vsaj dvakrat na dan. Enkrat na dan očistite jezik, na katerem se zadržujejo bakterije. Na trgu je ogromna ponudba različnih zobnih ščetk, električnih in navadnih, tako imenovanih manualnih. Toda ali so vse primerne za pravilno umivanje zob? Niti ne. Sofija Maksimović, dr. dent. med., spec. zobne protetike, svetuje, da se pred nakupom zobne ščetke dobro pozanimate o njeni kakovosti, ne glede na to, ali se boste odločili za nakup navadne ali električne zobne ščetke, ki postaja v zadnjem času zelo aktualna. Pravilna izbira namreč pomeni najboljše za ustno higieno. Prav tako je pomembno vzdrževanje zdravja ustne votline, da se po nepotrebnem ne razvije karies. Zjutraj naj bi si zobe umili z navadno, zvečer pred spanjem pa lahko tudi z električno krtačko. Ob tem še poudarja, da morate pri umivanju zob biti še posebej pozorni na medzobne prostore, kjer se najraje nabirajo ostanki hrane. sa. S tem bi posameznik veliko prispeval k zdravju ustne votline Druga zelo pogosta bolezen v ustni votlini je paro-dontalna bolezen, ki je tudi povezana z zobnimi oblogami. Bakterije v oblogah ob zobnem vratu povzročajo vnetje obzobnih tkiv, sčasoma tudi mineralizirajo (zobni kamen), kar še dodatno oteži učinkovito odstranjevanje oblog in vodi v napredovanje bolezni. Nastanek parodontalne bolezni je povezan tudi s kajenjem, ki je z uživanjem alkohola pomemben dejavnik tveganja tudi za nastanek raka v ustni votlini. Vpliv teh bolezni je širši in presega omejenost na ustno votlino, saj so povezane tudi s splošnim zdravjem. Foto: splet Pri zdravju ustne votline ne gre le za zobe. Velika nevarnost je tudi rak ustne votline. Tega lahko pravočasno odkrijemo z rednimi pregledi ustne votline pri zobozdravniku. Če zdravniki raka odkrijejo zgodaj, so možnosti ozdravitve veliko večje. Večina bolnikov z rakom ustne votline pride k zobozdravniku prepozno. Zato pojavnost raka ustne votline narašča. Pogosteje se pojavlja pri moških, ki so starejši od 40 let. Letno je v Sloveniji na novo odkritih 250 primerov raka ustne votline in žrela. Kako zdraviti vraščen noht? Noht se vrašča v nohtno stransko gubo običajno na nožnih palcih, pri čemer lahko pride do hudega vnetja in bolečin. Sto težavo se lahko sreča vsakdo ne glede na starost, izpostavljeni pa so mladostniki, športniki in sladkorni bolniki. Mnogi menijo, daje za zdravljenje potrebna operacija. Po mnenju strokovnjakinje Vide Ozis, ki ima dolgoletne izkušnje na področju reševanja vraščenega nohta zVHO-medicinsko sponko in je edina v Sloveniji, ki uporablja to metodo, operacija ni potrebna. Vendar zagovarja, da je uspešnost zdravljenja odvisna od terapevta in njegovega predhodnega znanja, zato je še kako pomembno, koga izberete. Vida je zagotovo ena izmed tistih, ki reši še tako zahteven primer, znanje pa pridobiva tudi v tujini. Prednosti zdravljenja zVHO-medicinsko sponko Postopek je neboleč in ob upoštevanju nasvetov terapevta, zagotavlja 100-odstotno uspešnost. To metodo priporočajo tudi strokovnjaki kirurgi. VHO-medicinska sponka je pomembna zlati pri diabetičnem stopalu, saj se v tej skupini bolnikov rane celijo počasneje, z namestitvijo VHO-sponke pa dosežejo hitro, neboleče in uspešno zdravljenje. annika An. Nika - CENTER MEDICINSKE PEDIKURE Zdravi: vraščene nohte, kurja očesa, otiščance, bradavice, glivična obolenja na stopalih in nohtih ter oskrbuje diabetično stopalo. VHO OlM9Sp*tg« PWIKI Ekskl jzivno zastopstvo VEC o vrašCenem nohtu in o drugih storitvah si lahko ppreberete NA: spletni strani www.annika.si, na FB-strani Medicinska pedikura An.nika, e-naslovu: info@annika.si. Lahko jih pokličete na tel. 051 661 665. triglavzdravje Vaš partner za zdravje. triglavzdravje.si 40 ZDRAVJE Ljudje bi se morali udeleževati rednih oftamoloških pregledov Glavkom - tihi ubijalec vida Dvanajsti marec je svetovni dan glavkoma ali zelene mrene, ki predstavlja drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu. Ta je tako imenovani tihi ubijalec vida, ki prizadene približno 20 odstotkov ljudi, starejših od 40 let. Glavkom povzroči napredujočo okvaro vidnega živca na mestu, kjer izstopa iz očesa in prenaša vidno informacijo do možganov. Nastane takrat, ko začnejo propadati živčna vlakna vidnega živca. Napreduje brez bolečin ali drugih simptomov in vodi do okvare vida ter slepote. SIMONA ŠOLINIČ Najpogostejša oblika glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja. Pri ljudeh, starih približno 40 let, se pojavi zelo redko, zbolita dva od tisočih, pri starejših od 80 let pa zboli približno pet ljudi od stotih. Od ljudi, ki imajo glavkom, jih v razvitem svetu vsaj 5 odstotkov oslepi na obe očesi. Zaradi staranja prebivalstva lahko v prihodnjih letih pričakujemo naraščanje števila obolelih in oslepelih zaradi glavkoma, opozarjajo strokovnjaki. Dejavniki tveganja Med dejavnike tveganja za nastanek glavkoma sodijo visok očesni tlak, dedna obremenjenost, visoka starost, kratkovidnost, večja od -4, ter Strokovnjaki ocenjujejo tudi, da ima v Sloveniji glavkom skoraj 25 tisoč ljudi, polovica obolelih ne ve, da ga sploh ima. Vsaj pet odstotkov od teh jih oslepi. določene srčno-žilne bolezni. V številnih raziskavah so potrdili, da znižanje očesnega tlaka lahko prepreči oziroma upočasni nastanek glavkoma in njegovo napredovanje. Glavkom se lahko pojavi tudi kot posledica drugih bolezni, recimo diabetesa, v tem primeru gre za sekundarni glavkom. A večina oblik bolezni je vseeno primarnih in nastanejo brez znanega vzroka. Okvare vida, ki nastane zaradi glavkoma, se z zdravljenjem ne da odpraviti. Ukrepajte pravočasno Zelo pomemben vidik pravočasnega prepoznavanja bolezni je preventiva, torej redni pregledi pri strokovnjaku oftalmologu. Po 40. letu bi morali na pregled vsaj na vsaka ai leta. Dovolj zgodnja dia- gnostika ima izjemen pomen, saj lahko z njo oftalmologi upočasnijo ali celo ustavijo potek bolezni. Oslepijo tisti, ki pridejo prepozno. V primeru, da bolezen odkrijejo dovolj zgodaj, se lahko večinoma ohrani dobro vidno funkcijo, kar je zelo pomembno. Foto: splet Priznana slovenska optometristka opozarja: »Bolezni oči se pogosto razvijajo brez naše vednosti!« Eden ključnih dejavnikov kvalitetnega življenja je zagotovo dober in oster vid. Z očmi, ki so mimogrede naše najbolj občutljivo čutilo, namreč zaznavamo veliko večino stvari, ki nas obdajajo in ravno zaradi tega bi morali biti na svoj vid še toliko bolj pozorni. Vsaj tako meni Lili Sovinc, priznana slovenska optometristka in vodja Optike Oftalmos. Z njo smo se pogovarjali o pomembnosti zdravja oči. V nadaljevanju najdete nekaj najbolj zanimivih stvari iz tega intervjuja. Kako pomembno vlogo ima optika, ko je govora o zdravju oči? Menim, da zelo pomembno. Optika je namreč najboljši prostor za tiste, ki jim ni vseeno za zdravje svojih oči. V njej namreč opravimo strokovni pregled vida, poleg tega pa dobite zanesljiv nasvet o tem, kako ukrepati v primeru kakršnihkoli težav. Kako pa vemo, kdaj je pravi čas za obisk optike? Najpogostejši znaki za alarm so običajno glavoboli ter utrujene in pekoče oči. In ko se pojavijo prvi simptomi očesnih bolezni, takrat je ponavadi skoraj že prepozno. Očesne bolezni namreč ne nastanejo čez noč, pač pa se razvijajo tiho in vztrajno, brez naše vednosti. Rekli ste, da je ob zgoraj omenjenih simptomih skoraj že prepozno za pregled oziroma kakršnokoli strokovno pomoč. Ali lahko razložite, kaj točno ste mislili s tem? Seveda. Večina očesnih bolezni se razvija dolgotrajno. Glede na raziskave lahko mine tudi več let, preden bo nekdo dejansko začutil, da je z njegovim vidom nekaj narobe. Ampak to lahko rešimo s preventivno kontrolo vida, saj pri tem odkrijemo tudi do 90 odstotkov očesnih bolezni, še preden se pojavijo prvi znaki. Ali to pomeni, da ljudem priporočate »zapravljanje« denarja za kontrolo vida, četudi morda v tistem trenutku ni nič narobe? Mislim, da to ni zapravljanje, pač pa zelo dobro vlaganje v svoje zdravje. Nekatere optike za pregled vida računajo do 50 evrov in ko gre za zdravje, to res ni veliko. Naj omenim še to: pri Optiki Oftalmos menimo, da je zdravje oči neke vrste osnovna pravica in prav zato vsem našim obiskovalcem kontrolo vida ponujamo popolnoma brezplačno. f /optikaoftalmos @ /optometristkaJili ф070 608 507 w www.optika-oftalmos.si @ info@optika-oftalmos.si Optika OFTALMOS CELJE - ROGAŠKA SLATINA - PTUJ popusta pri nakupu progresivnih očal popusta pri nakupu enožariščnih ali sončnih očal ZDRAVJE 4 Lani so italijanski znanstveniki novi koronavirus izolirali tudi v solzah ene od bolnic. Na tej podlagi so menili, da se virus lahko množi tudi v očesni veznici in ne samo v dihalnem sistemu. Oči po tej razlagi tako niso samo vstopna točka za virus, ampak tudi »potencialni vir okužbe«. V raziskavi so lani tudi odkrili, da je lahko bris, ki ga vzamejo v očesu, pozitiven, medtem ko je bris dihalnega sistema že negativen. Zato bodo znanstveniki potrebovali še nekaj časa za nadaljnje raziskave, da bodo ugotovili, kako dolgo je virus lahko prisoten v solzah. Prenehajte kaditi Kajenje je velik dejavnik tveganja za okvaro vida. Kadilci imajo v primerjavi z nekadilci dvakrat več možnosti, da izgubijo vid. Tobačni dim lahko povzroči ali poslabša številne očesne bolezni. Vsebuje namreč strupene kemikalije, ki lahko dražijo ali škodijo očem. Težki kovini, kot sta svinec in baker, se lahko kopičita v očesni leči, kar vodi v katarakto oz. sivo mreno, kar pomeni, da očesna leča postane motna. Kajenje lahko tudi poveča težave z očmi pri sladkorni bolezni, saj škodi žilicam v mrežnici. Kadilci imajo poleg tega približno trikrat več mož nositi, da razvijejo starostno degeneracijo makule oz. rumene pege, ki prizadenecen-tralni vid, kar pomeni, da človek ni več zmožen videti podrobnosti. Poleg tega imajo kadilci kar 16-krat več možnosti za nenadno izgubo vida, ki je posledica optične nevropatije, stanja, ko je blokiran dotok krvi v oko. Ali ste vedeli? S pravilno higieno kontaktnih leč in očal zmanjšate tveganje za okužbo s koronavirusom. Ne dotikajte se oči, pred dotikanjem obraza si vedno z milom in s toplo vodo umijte roke. Strokovnjaki svetujejo, naj uporabniki namesto kontaktnih leč nosijo očala, ki naj jih pred uporabo očistijo z alkoholnim robčkom. Vsi, ki nosijo očala ali kontaktne leče, se obraza in oči dotikajo pogosteje, zato je možnost prenosa virusa z rok do sluznice oči večja. Suha in izsušena koža -poznate razliko? Koža, ki vleče in povzroča neprijeten občutek, da nam je premajhna ali ji nečesa primanjkuje, potrebuje čim bolj bogato nego. Je to vedno res? Ne nujno, saj je koža v takšnem primeru lahko suha ali pa »le« izsušena. Občutek nelagodja je podoben in laično v obeh primerih govorimo o suhi koži, a SUHA koža v osnovi potrebuje nego z maščobnimi sestavinami, IZSUŠENA koža pa predvsem vlago oziroma ustrezno pomoč, da jo zadrži v svojih plasteh. Ločimoštiriosnovne tipe kože: normalno, suho, mastno in mešano. Tip kože določajo naši geni, njeno stanje pa se z leti in okoliščinami spreminja. Suhi tip že v osnovi tvori manj sebuma (lipidov, maščob) kot normalna koža, kar povzroči nepopolno delovanje zaščitnega sloja, ki varuje pred izhlapevanjem. Takšna koža najbolj potrebuje kožnim maščobam čim bolj podobne snovi, ki pomagajo vzpostaviti in ohraniti naravno funkcijo kože. Te kot nevidna pokrovka zadržijo vlago v kožnih plasteh, a vrhnja plast kože ne sme biti poškodovana ali v svoji lipidni sestavi motena. Zmanjšano sposobnost zadrževanja vlage ima lahko vsak tip kože. Za ustrezno hidra-cijo je bistvenega pomena njena sposobnost shranjevanja vlage v kožnih plasteh. To omogoča kombinacija snovi, ki se rade obdajo z vodo in se s skupno besedo imenujejo naravni vlažilni faktor (NMF). Lahko si jih predstavljamo kot magnetke, ki vodo pritegnejo v kožne plasti in jo tam tudi zadržijo. Za ustrezno vlažnost in dobro počutje kože skrbita dva mehanizma - »magnetki«, ki v koži zadržujejo vlago, in zdrava povrhnjica, ki prepreči pretirano izhlapevanje. Tako ločimo tudi dva pristopa k lajšanju težav s suho kožo. S prvim koži dovajamo snovi, ki delujejo kot naravni vlažilci (magnetki) -med njimi so hialuronska kislina, glicerin, sečnina, aminokisline ... Drugi pristop, ki obnavlja ali nadomesti pomanjkljivo delujočo kožno pregrado, pa temelji predvsem na bogatih maščobnih oljih rastlinskega izvora in drugih snoveh, ki povrhnjico oskrbijo z lipidi in tako onemogočijo pretirano izgubo vode skozi kožo. Možnih vzrokov za težave s suho kožo je veliko. Zato za nego svojega tipa kože poiščite strokoven nasvet, bodite pozorni na sestavo kozmetike, kožo redno negujte in ščitite pred mrazom, soncem in vetrom, za umivanje ne uporabljajte vroče vode, pazite pa tudi na prehrano, zadosten vnos tekočin in zdrav način življenja. Če boste do sebe nežni, vztrajni in potrpežljivi, se boste spet lahko dobro počutili v svoji koži. Mirjam Hočevar Korošec, mag. farm. Galenski laboratorij Celjskih lekarn CELJSKE LEKARNE Q A L E N S K I hialuronska kislina, šipkovo olje, pšenični proteini a voljo v Celjskih lekarnah in na www.lekarnaNaKlik.si Prednosti: Edinstvena kombinacija hialuronske kisline, šipkovega olja in pšeničnih proteinov poskrbi za izdatno vlaženje kože, pospešuje njeno obnovo in jo ščiti pred posledicami stresa, utrujenosti in onesnaženega okolja. Ob redni uporabi je polt bolj sijoča, gladka in enakomerna, gubice pa manj vidne. Hialuronska kislina izboljša hidracijo kože. V hipu se vpije, kožo napne in ji vrača polnost. Šipkovo olje je bogato z vitaminoma A in E in maščobnimi kislinami. Kožo nahrani, pomirja in spodbuja njeno obnovo. Pšenični proteini koži vračajo vlago, sijaj in mehkobo. Zanimivost: Hialuron plus vlažilni fluid ne vsebuje barvil, parabenov, vazelina, mineralnega olja in sestavin živalskega izvora. Način uporabe: Zjutraj in zvečer nanesite na očiščeno kožo obraza in dekolteja (naj ne pride v stik z očesno sluznico). Lahko ga uporabljate samostojno ali kot podlago drugim kozmetičnim izdelkom. 42 ZDRAVJE Ohranite aktiven življenjski slog Gibanje je trenutno še posebej pomembno Premalo telesne dejavnosti lahko vodi v različna bolezenska stanja. Še več. Gre za velik dejavnik tveganja za splošno umrljivost. Gibanje ne vpliva samo na boljše fizično počutje, ampak krepi tudi duha ter zmanjšuje možnost razvoja depresije ali tesnobe. SIMONA SOLINIC Aktiven življenjski slog pomaga preprečevati nastanek bolezni srca in ožilja, zmanjšuje tveganje za možgansko kap, uravnava telesno težo in krvni tlak, poleg tega preprečuje krhkost kosti in možnost zlomov. S primernim načinom in količino gibanja ohranjamo primerno mišično zmogljivost ter gibljivost sklepov, zmanjšujemo negativne vplive stresa na telo in tveganje za depresijo. Gibanje pomaga izboljšati stanje pri že razvitih boleznih, kot je na primer sladkorna bolezen. Vsaj petkrat na teden Znano je, da je za ohranjanje zdravja po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije dovolj že pol ure zmerne vadbe petkrat na teden. Pri zmerni telesni vadbi - na primer pri plavanju, hoji in počasnejšem kolesarjenju - dosežemo nekoliko pospešeno dihanje, pospešen utrip, se ogrejemo, a se med njo še vedno lahko pogovarjamo. Če se odločimo za intenzivno vadbo - tek, igre z žogo ali hitro kolesarjenje - za ohranjanje zdravja zadostuje 25 minut trikrat na teden. Pri visoko intenzivni vadbi postanemo zadihani, precej pospešimo srčni utrip, se potimo in se težko pogovarjamo. Posamezno telo se sicer različno odziva na vadbe. Z zmerno dejavnostjo lahko predvsem izboljšamo vzdržljivost mišic, medtem ko z visoko intenzivno vadbo povečamo vzdržljivost zlasti srčno-žilnega sistema. Ko smo leni Ljudje včasih hitimo in bi radi v enem dnevu nadomestili vso lenobo zadnjih mesecev, kar lahko vodi v poškodbe. Zato so ključni pravilno gibanje in priprava telesa na morebitno večjo intenzivnost ter seveda pravilna obutev in oprema. Bolečine nastanejo zaradi prekomerne zakrčenosti določenih mišic in po drugi strani zaradi oslabelosti tistih mišic, ki jih pri vajah ne uporabljamo. Posledice so lahko poleg bolečin tudi poškodbe ali zlomi. Zato je dobro izbrati gibanje ali gibalne vaje, kjer deluje več mišic, ne le nekatere, saj Vadba lahko vodi tudi v zasvojenost, ki deluje enako kot pri ostalih oblikah nekemičnih zasvojenosti. Človek je odvisen od telesne dejavnosti, ko v njej več ne uživa, ampak se mu zdi kot nuja. Ti posamezniki prepogosto in preveč intenzivno vadijo. Vadbo lahko razdelimo na več manjših sklopov čez dan. Sklopi naj ne bodo krajši od desetih minut, saj v tem primeru nimajo učinka na noben organski sistem našega telesa. V manj kot desetih minutah naj ne bi niti dosegli primernega srčnega utripa ali ustrezne prekrvavitve, da bi pozitivno vplivali na naše telo. jih preveč obremenimo, kar lahko vodi v poškodbe. Enako je z mnogimi obiskovalci fitnesa, ki pri treningih krepijo zlasti določene mišične skupine, druge zanemarjajo. Sprednja stran je ponavadi izklesana, zadaj pa niso uravnotežene mišice in človeka »vleče naprej« Posledice takšnega neravnovesja mišic se kažejo zlasti pri hrbtenici - največkrat kot bolečine v križu, vratu. Ti ljudje so tudi velikokrat sključeni, kar dolgoročno vodi v degenerativne spremembe vretenc in medvretenčnih ploščic hrbtenice. Hormoni sreče Psihologi ugotavljajo tudi velike pozitivne učinke na premagovanje stresa in depresije s telesno vadbo. S tekom se lažje sprostimo, odmislimo težave, ker smo osredotočeni na vadbo. S tem tudi omogočimo telesu, da lažje in hitreje pride do obnove. Podoben princip velja tudi pri depresiji. Po vadbi se ponavadi dobro počutimo že zato, ker smo naredili nekaj zase. Prav tako se ob gibanju sprožajo hormoni sreče. Foto: splet Previdno BOLEČINE V HRBTU ? Milgamma® 100 benfotiamin, piridoksinijev klorid ZDRAVILO dokazano pomaga pri lajšanju težav kot so: • BOLEČINE HRBTA IN VRATU • travmatske bolečine • hude bolečine na mestih, kijih oživčuje določeni živec - NEVRALGIJE • vnetja živcev - NEVRITISI • okvare delovanja živcev - NEVROPATIJE № IVy Г ■л l Previdni morajo biti tisti, ki se nikoli niso ukvarjali s telesno vadbo oz. tega že več let ne počnejo. Ti bi se morali začeti gibati zelo postopoma. Najprej hoja, nato bi morali preiti v zmerno intenzivno in nato še visoko intenzivno vadbo. Pri tem naj poslušajo svoje telo in upoštevajo morebitne zdravstvene težave ali kronične bolezni. Če imajo ljudje zdravstvene težave, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom, fizioterapevtom ali drugim strokovnjakom, ki jim bo svetoval takšno obliko vadbe, da ne bo škodljiva, a bo dovolj intenzivna in pogosta, da bo posameznik zaznal njene učinke. Da bi vzljubili gibanje, je priporočljivo poskusiti čim več različnih vadb. Šele na ta način lahko rečemo, da nam neka oblika telesne vadbe zares ustreza. Človek naj izbere tisto vrsto vadbe, ki ga zanima, pri čemer naj jo izvaja z veseljem, saj lahko v njej tudi napreduje. i. A V 1 TABLETA NA DAN. Brez stranskih učinkov. 30 obloienitl tablet 100 mg/100 mg oblozen^^ PHARMA Zdravilo brez recepta na voljo samo v lekarnah. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se pogovorite z zdravnikom ali s farmacevtom. www.woerwagpharma.si ZDRAVJE 43 S fizioterapijo nad kronično bolečino Blaženje in odpravljanje kroničnih bolečin je dolgotrajen proces. Vsak posameznik se drugače odziva na terapije. Potreben je individualen pristop. Ničesar se ne da narediti na hitro. Kronična bolečina sproži v telesu procese, ki se ne umirijo na hitro. Bolnike s kroničnimi bolečinami moramo ohranjati v dobri psihofizični kondiciji, da se lahko vsakodnevno spopadajo z bolečino. Višji fizioterapevt in OMMT terapevt Matej Čebokelj Bolečina je simptom, ki nas opozarja, da se s telesom dogaja nekaj, kar ni v redu. Takoj po pojavu bolečine se telo nagonsko prilagodi novemu stanju in nas z bolečino opozarja, česa ne smemo početi. Bolečina sproži varovalni mehanizem in jo moramo razumeti kot prednost, kot nekaj, kar nas varuje in opozarja. Bolečino razdelimo glede na to, kateri telesni deli in sistemi so prizadeti (nociceptivna in ne-vropatska bolečina), inglede na to, koliko časa traja (akutna in kronična bolečina). Nociceptivna bolečina povzroča draženje bolečinskih receptorjev mišič-no-skeietnega sistema (Oosti, veži, kit, ovojnic, mišic)in tkiv notranjih organov. Nevro°atska žoiečina nastane kot žosled i sa okvare, poškodbe ali motenega delovanja perifernega ali centralnega živčevja. Nevropatska bolečina je običajno intenzivnejša in vztrajnejša od nocicep- tivne. Bolniki so zelo prizadeti. Nociceptivno bolečino se da s terapijami zelo omiliti, nevropatska se na terapije slabše odziva. Akutna bolečina nastane nenadno in hitro doseže vrh. Kako močna je, je odvisno od obsega okvare tkiva. Najpogostejši primer akutne bolečine je poškodba. Lahko gre tudi za nenadno bolečino v križu, ki nastane brez opozorila. Takoj ko odstranimo vzrok, se bolečina hitro umiri. Bolečina, ki vztrnja, laOko postane kronična -oče traja tri do šest mesecev in več. Akutna boločina, ki ni uslzrezno ali pravočasno obravnavana, lahko žostane kronična. Pri kronični bolečini aačne telo ravno tako iskatj načiner Inakozebi izogniti. S tem začne človek bolj obremenjevati ostale dele telesa. Sčasoma se začnejo tudi v teh preobremenjenih delih telesa pojavljati bolečine. S tem se znajdemo v začaranem krogu vsesplošne bolečine. Kronična bolečina nima varovalne vloge za telo. Človeka prizadene psihično in fizično ter ga osebnostno lahko zelo spremeni. Načini zdravljenja kronične bolečine: protibolečinska zdravila, v določenih primerih kirurško zdravljenje, fizikalna terapija, delovna terapija, psihoterapija. S fizioterapevtskimi postopki se da zelo uspešn o Zl ažiti in mnogokrat tudi odpraviti kronične bolečine, kizo posledica travmatoloških in ortopedskih stanj. Pri odpravljanju kroničnih bolečin mo ramo najprej nsj-ti vzrok nastanke. Taii bolniki imajo bolečine ha vač meztih. Ko določimo, iatere boleoina je izvoraa,je zdravljenje lažjz. Vseeno moramo bolnika obravnavati celostno in ne samo lokalno. Ustrezne vaje Ko se bolačine toliko umirijo, da začne bolnik lažje gibati, ga mora mo nauč i ti u stzeznih vaj, da začne spet pndobivati obču-tekza normalno gibaaae in da zač ne pon ovno vz postavljati normaloe gibalne vzoree. Bolečina pdvzroča upad mišične moči, gibljivosti in povzroča razvoj kempenuacijskih gilnalzih vzoocen, ki telo še dodatno raz-bolijo. Z normalnim gibanjem se bolečine še bolj omirijo, ker sa boleča in prizadeta tkiva spet normalno obremenjena. Pri normalnem gibanjs se tudi začnejo izločati določeni hor-moai, kibolečino znižujejo, kar bolniki zelo dobro občutijo. Najvoč bolnikovima kronične bolečine v hrbtenici. Hrbtenica je lahho boleča zaradi obrabe diskov In malih sklepov, po o-e-racijah hernije, po poškodbah, veliOokrat je boleča zaradi p,-votnih bolečin z okončinah, ki imajoza posledico neustrezno git>anje v hrbtenici. Takše;o p ri-merje šepapča hoja zaradi ko- teregakoli vzroka, ki zagotovo privede do bolečin v hrbtenici. Če nz odpravimo šepanja, se bolečine v hrbtenici ne bodo umirile. Pozorni moramo biti tudi na prenesene bolečine. To pomeni, da mesia največje bolečine nino mestz izvora. Oe vtakanih primerih ne najdemo izvora, se bolečina ne umiri. Ze° problematične so keo-oične bolečine pri bolnikih s kroničoimi sistemskimi obo- lenji. To so bolniki z revmato-idnimi obolenji, fibromialgiji, sladkorni bolniki, bolniki po bo-reliozah. Ti mooajo imeti zdravljeno osnovno obolenje, da so potem ostale teeapije aspešne. kavno tako so zko problematične nevropatske boiečine. Zelo težko jih je umirjati. Tu je potreben inPeodisciplinarnipti-stop, (da se pokažejo rezultati. Te ljjudi večinoma obravnavajo virotibolpčinskih ambulantah. 10 II Fizioterapija Čebokelj Matej Čebokelj, viš. fizioterapevt, Cyrias te rapevt Opekarnišla 15a (vzhodna triVuna noeometnega stadiona) 33000 Celje GSM.:+386 (0)31 803 451 T.: +386 (0)59 937 431 Zdravj mirni in srečni s Sociom - večgeneracijskim centrom h/ Sociu - večgeneracij-skem centru v Gosposki ulici a v Cečju že zadnja štiri leta izvajamo delavnice ia slruge aktivnooti, ki krepiji zjrav žjvljenjslei slog. Pred epidemijo smo imeli zelo pester program dejavnosti tako za zdravo telo kot tudi za dobro počutje in psihično zdravje. Poleg pestrega nabora delavnic za osebno rast smo izvajali tudi programe športnih dejavnosti, joge in pilatesa, plesa, pohodov v naravi itd. Odlično smo sode-lovalis Centrom za krepitev/ zdravja, podobnimi organizacijami s tega področja, srednjo in višjo zdravstveno šolo, lokalnimi skupnostmi in društvi ter ponujali obilico preventivnih) dejavnosti za zdravje v vsakem obdobju našegaživljenja; svetovanje inpodporo v različnih stresnih situaciSah,različne skupine za samopomoč in še ogromno drugega. Od nastopa epidemije naprej uspešno kombiniramo dejavnosti v živo s spletnimi, odvisno od trenutne situacije in potreb naših obiskovalcev. Trenutno lahko tako v živo kot po telefonu in spletu starejši dobijo podporo in po- moč psi ohranjakju zdravega živjjenjstega sloga o okviru skupin e zdrapo in a ktiv no sta-aanje, Ijudie s težavami z odvisnostmi pndebi-o v skupim L ipa podporo pri vzdiieva nju abotinenci oteh časih, mamice s težavami pri dojenju pa pomoč svetovalke za dojenje in laktacijo Cvete Skale. Ves čas imamo na voljo tudj psihološko in psihosocialno svetovanje za vse, ki se znaj-z dejo v kakršnikoli stiski, imajo težave v duševnem zdravju ali pa samo potrebujejo razbremenilni pogovo r. Dnevno imamo tudi pester nabor delavnic s pomočjo Zooma, ki nam pomagajo, da se razbremenimo, lažje obvladujemo stres, osebnostno rastemo, krepimo samozavest in imunski sistem ter ne podležemo tranu-nienergiji strahu. Vse aktivnosti v Sociu -večee3eracijskem centru so brezplačne, saj jih financirata MDDSZ iz ESS. Aktivnost, pa ne izvajamo zgolj v naših prostorih v Gosposki ulici 3 v središču Celja (in na spletu), ampak tudi na terenu na celotnem območju Savinjske regije. Vsak je dobrodošel in vsak najde nekaj zase, potrebne pa so prijave, sai smo zaradi zsgotavljanja čim boljše var-nojti omejilištevilo obiskovalcev in velik del naših aktivnosti preselili tudi na splet in telefon. Kdorkoli nn želi bolje spoznati, jhko jjide vsjk delovni don med 7.00 in 18.00, z veseljem mu bomo dali naš urnik, malce polilepetali in skzpaa našli prave aktivnosti. Dosegljivi jmo tudi na števildi 051 22j 966, e-pošti i nfo@socio-vgč.si ali na spletni strani www.socio-vgc.si. ladete nas tusH na Facebo-oku jod Socio večgenefacij-sko druženje, na listjgramu Sorriovečgeneracijskicenter ter na Youtube kanalu locio Večgeneracijski center. Pov-szd aajdete iekatere posnetki pieteklih delavnic, meditacije zs dojro počutje, idejo in nasvete za zdravo živij' en-e te r iredvsem veliko možnosti za ljubečo in podpirajočo komunikacijo. Poiščite nas na spletu, pokličite ali obiščite... Veselimo se že, da vas spoznamo in da skupaj preživimo to izzivov polno obdobje. Pa naj bo v živo, po telefonu ali na spletu! Dobra energija vedno najde pot! msra 386 40 204 665 | prodaja@germstarsi Senzorski dozatorji za razkuževanje rok in razkužila Za podjetja, dom in družino Poskrbite za zdravje in preprečite vstop infekcijam v vaše okolje ИЧеМИУ.ИШИМ EVROPSKI SOCIALNI SKLAD NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST Hitro in enostavno Brezstično U činkovito E kon o mično Takojdobavljivo Razkužila narejena za pogosto uporabo, ne izsušujejo rok, koža je po umivanju mehka in voljna. Na voljo stenski, namizni in samostoječi dozatorji. veliko več na: www.germstar.si ф REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVOZAOELO.ORUŽINO, ф SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI 44 ZDRAVJE Iskanje mladostnega sna Kako dobro je, ko se od utrujenosti kar prilepiš na posteljo in se potem zbudiš šele zjutraj spočit - kot prerojen. A z leti nočni počitek vse pogosteje prekinjajo prebujanja, kar je po mnenju dr. Peretza Lavieja, avtorja knjige Čarobni svet spanja, znak prevladovanja plitkega spanja in obenem prav tako zanesljiv kazalec staranje, kot je sivenje las. Potrebujemo globok sen, saj se v njem življenjski procesi najbolje obnavljajo. Mar je tako spanje v zrelih letih res le še spomin na mladost ali pa ga lahko spet prikličemo? Kaj je dobro spanje? Budni smo, ko je frekvenca možganskega valovanja 7,5 Hz ali več (alfa in beta valovi). Ko se zniža pod to mejo, zaspimo -najprej plitko (theta valovi - od 4 do 7 Hz) in nato globoko (delta valovi - od 1 do 3 HZ). Prav v globokem snu se moči najučinkoviteje obnavljajo. Poglejmo, kako nastaja globok sen. Ko dnevna svetloba pojema, se začne iz žleze češarike (epifize) v glavi izločati hormon melatonin. Ta povzroči, da se možgansko valovanje umirja, telesna temperatura zniža, utrip srca upočasni in telo se potopi v spanje. Po približno 45 minutah dosežemo globok spanec (valovi delta). Iz takega spanca nas je težko zbuditi. Kakih 30 do 40 minut vztrajamo v tem stanju, ko je regeneracija najintenzivnejša. Nato se začnemo dvigati v plitko spanje in v polsen REM, v katerem se pojavijo sanje; v tej fazi spanja slišimo zvoke iz okolja, s čimer nam narava omogoča, da nezavedno preverjamo, ali je okolje varno. V prvi polovici spanja se potem še približno dvakrat spustimo do globokega sna, ki pa je iz cikla v cikel krajše. Tak ritem omogoča, da se v razmerah, ko ni možnosti za dovolj spanja, že v prvih urah spanja najhitreje regeneriramo. A ni vseeno, kdaj gremo spat. Najgloblje je spanje pred polnočjo. Stara modrost pravi, da ure spanja pred polnočjo »štejejo dvojno«. Dobro spanje je tudi količinsko zadostno. Večina ljudi potrebuje od 6,5 do 8,5 ure spanja na dan (Lavie, 1996:1). Sicer pa dobro spanje prepoznamo po tem, kako se po spanju počutimo. Če se zbudimo spočiti in imamo dovolj energije tudi podnevi (ni potrebe po popoldanskem spanju), je bilo spanje dobro. Kako priklicati globok spanec S problematiko globokega spanja sem se intenzivno ukvarjal v drugi polovici 90. let preteklega stoletja. V svoji knjigi Ko zdravila odpovedo smo predstavili tri glavne strategije za priklic globokega spanca, ki so jih potrdile tudi naše kasnejše izkušnje: - Razbremenimo organizem pred spanjem. Že omenjeni melatonin ni le hormon, pač pa tudi močan antioksidant, kar je celo njegova primarna funkcija. Če je telo pred spanjem polno strupov, se bo melatonin porabil za razstrupljanje in ga bo zmanjkalo za spodbuditev globokega spanja. Pred spanjem zato naj ne bo psihičnih in fizičnih naporov, ne jejmo težke hrane in ne pijmo alkohola (nekaterim to pomaga, da zaspijo, a je spanje plitko). Če ves dan nismo izpraznili črevesja, je zvečer zadnji čas, da to opravimo (debelo črevo je največje odlagališče toksinov v organizmu). - Spodbudimo ustvarjanje melatonina. Melatonin nastaja v telesu, če je dovolj temno. Organizem ga ustvarja iz serotonina, hormona sreče, ki ga je večinoma ustvaril čez dan ob sprejemanju dovolj sončne svetlobe skozi oči. Naravna formula za pridobivanje melatonina je: bivajmo vsaj eno uro na dan zunaj ob dnevni svetlobi (brez očal), ponoči pa v temi. Zvečer torej pritajimo svetlobo, v spalnici preprečimo vdor svetlobe od zunaj, spimo brez prižganih luči in tudi če moramo ponoči na stranišče, to storimo v temi ali le ob brlivki. Po naših izkušnjah je za dober sen koristno užiti 3 do 5 tablet optimalne kombinacije aminokislin OKA pred spanjem. Edino ta vrsta aminokislin namreč ne tvori praktično nič odpadkov, priskrbi pa telesu esencialno aminokislino triptofan, iz katere, kot kaže, uspe tudi ob koncu dneva ustvariti serotonin in iz njega prepotrebni melatonin. - Pred spanjem vzamemo melatonin. Žal prva dva ukrepa marsikateremu starejšemu ne pomagata do globokega spanja. S staranjem je namreč češarika nagnjena h kalcifikaciji in ni več spodobna ustvariti dovolj melatonina. Potrebno je vnesti v organizem dodatni melatonin. Ta hormon je leta 1958 odkrila skupina raziskovalcev z univerze Yale pod vodstvom dr. Aarona Lernerja. Za potrebe znanstvenih poskusov so ga sprva pridobivali iz epifiz goveda, a se je kasneje izkazalo, da ga je možno enostavno in poceni sintetitzirati. Desetletja testiranj so dokazala, da je uživanje takega melatonina zelo varno, saj niso uspeli ugotoviti, kolikšna je njegova smrtna doza (LD50). V prodaji je kot prehransko dopolnilo predvsem za izboljšanje spanja in za premoščanje časovnih razlik pri letalskih poletih. Torej, če nas muči slabo spanje, je smotrno pred spanjem užiti prehransko dopolnilo melatonin. To ni droga, kot so uspavalne tablete, ne povzroča odvisnosti, le telo pripravi, da se pogrezne v spanje. Poleg tega ima tak melatonin sposobnost dekalcificirati češariko, ki sčasoma spet začne proizvajati dovolj melatonina. Naj ponazorim s primerom: Mnogi starejši izboljšajo spanje z dodatkom melatonina (z odmerkom 1 do 3 mg pred spanjem) že v nekaj dneh, a v nekaterih primerih je problem bolj trdovraten. Našega 86-le-tnega prijatelja je mučila nespečnost, poleg tega je vsako noč doživljal nočne more. Iz tujine (pred desetletji se ga v Sloveniji še ni dalo dobiti) smo mu priskrbeli nekaj škatlic melatonina. Začel ga je jemati po 3 mg pred spanjem. Po mesecu in pol rednega jemanja spanje še ni bilo boljše, a nam je navdušeno telefoniral, da nima več nočnih mor. Vztrajal je in po treh mesecih uživanja se mu je tudi spanje izboljšalo. V letih, ki so sledila, je melatonin jemal redno. Ob tem ni zaznal nobenih negativnih stranskih učinkov. Prav nasprotno, čez dan je imel več moči. Ker si melatonina v nekem obdobju ni mogel priskrbeti, ga tri mesece ni jemal. Ob tem ni čutil nobene absti-nenčne krize. Še več, tudi brez dodatnega melatonina je bilo spanje dobro, nočne more pa se niso povrnile. Domnevamo, da je prehransko dopolnilo usposobilo češariko, da je spet začela proizvajati več melatonina. Koliko melatonina je priporočljivo jemati Dr. Russel J. Reiter, starosta raziskovalcev melatonina, priporoča uživanje čistega melatonina, saj razni zeliščni in drugi dodatki bolj povečujejo ceno kot pa njegovo učinkovitost. Za izboljšanje spanja priporoča odmerke od 0,2 do 10 mg pred spanjem. V ZDA je v praksi najbolj razširjeno uživanje po 4 mg melatonina pred spanjem, a tolikšen odmerek lahko povzroča zaspanost celo v jutranjih budnih urah. Evropska agencija za varnost hrane EFSA (2011) ocenjuje, da je za splošno populacijo 1 mg melatonina pred spanjem varen odmerek in za priklic spanja tudi učinkovit. V Evropski uniji je v nekaterih deželah dovoljena prosta prodaja melatonina v dnevnem odmerku (tabletka) do 2 mg (npr. Francija), v mnogih do 1 mg (npr. Italija, Hrvaška), v Sloveniji tabletke prehranskega dopolnila melatonina ne smejo presegati 0,44 mg. Mnogi starejši si izboljšajo spanje že s tabletko 0,4 melatonina pred spanjem. Če menite, da potrebujete večji odmerek, se posvetujte z zdravnikom. Priporočeni odmerki veljajo za zdrave odrasle. Pri boleznih, v času nosečnosti in dojenja, pri otrocih, pri ženskah, ki želijo zanositi, se posvetujte z zdravnikom Dr. Iztok Ostan Sladkorna bolezen: nova prehranska priporočila Sladkorna bolezen je kronična in traja od postavitve diagnoze do konca življenja. V Sloveniji število oseb, ki jo imajo, strmo narašča. Z zdravili za sladkorno bolezen se je leta 2010 zdravilo približno 92 tisoč ljudi, leta 2018 jih je bilo že 114 tisoč. Število oseb, ki vsako leto na novo začnejo prejemati zdravila, je v zadnjih letih v vsakem letu približno 10 tisoč. Po ocenah je v Sloveniji 200 tisoč oseb s sladkorno boleznijo. Mnogi imajo sladkorno bolezen, a ker ne boli, še ne vedo zanjo. Kljub zdravilom in zdravljenju s sodobno tehnologijo ostaja ne-farmakološko zdravljenje temelj zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2. Ustrezen način življenja ugodno vpliva na potek bolezni, osveščenost oziroma zdravstvena pismenost dajeta osebi s sladkorno boleznijo svobodo za kakovostno življenje. Po treh letih skupnega dela desetih strokovnih ustanov smo v Sloveniji lani dobili nova nacionalna priporočila o prehrani in telesni dejavnosti ob sladkorni bolezni tipa 2. Priporočila so namenjena zdravstvenim strokovnjakom, nastala so na pobudo Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. Pri pripravi je sodeloval Nacionalni inštitut za javno zdravje. Med novostmi je od lani, da v prehrani osebe s sladkorno boleznijo ni prepovedano nobeno živilo, ukinja se tudi izraz dieta. Zadnje leto se tudi prehransko svetovanje prilagaja življenjskemu slogu in željam osebe s sladkorno boleznijo. Priporočila jasno opredeljujejo, kdo in kdaj lahko svetuje o prehrani ob sladkorni bolezni tipa 2. Telesna dejavnost je predpisana kot terapevtski ukrep in podkrepljena z ustrezno strokovno podporo ter nasveti. Priporočila tudi omenjajo, da se za prehransko svetovanje uvaja nov izraz, in sicer prehranska terapija. Ključni namen novih priporočil je poenotiti strokovne informacije, ki jih oseba s sladkorno boleznijo prejme od zdravstvenega strokovnjaka, a tudi zdravstvene strokovnjake opremiti s preverjenimi in strokovnimi informacijami. SŠol, foto: splet Debelost je še vedno dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot srčno-žilne bolezni in je tudi glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen tipa 2. To je začaran krog, ki lahko bolnika stane življenja. Pravočasna diagnoza in zdravljenje pomembno zmanjšata tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov. Kar 60 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo umre zaradi srčno-žilnih bolezni. Po rezultatih mednarodnih medicinskih raziskav ima oseba s sladkorno boleznijo tipa 2 v primerjavi z osebo, ki te bolezni nima, od dva- do šestkrat večjo verjetnost smrti zaradi srčne in možganske kapi. Pojavnost srčnega popuščanja je pri moških s sladkorno boleznijo 2,4-krat višja kot pri nediabetičnih vrstnikih in pri ženskah s sladkorno boleznijo kar petkrat višja kot pri nediabetičnih vrstnicah. RADIO CELJE 45 Dobrodelni projekt Novega tednika in Radia Celje v sodelovanju z JZ Socio Celje in Rdečim križem Šentjur v * * * Z1V11 one radio celje novi tednik iir m VI poleg nas Projekt B0H0RC ['j'ZsĆšls^tssisti.- Tudi one živijo poleg nas Tokrat vam predstavljamo drugo damo, ki smo jo presenetili v našem dobrodelnem projektu Tudi one živijo poleg nas. V projektu poleg medijske hiše Novi tednik in Radio Celje sodelujejo štirje znani gostinci, Javni zavod Socio in Rdeči križ Šentjur. Ta teden objavljamo zgodbo Majde Lilije iz Celja, ki smo ji organizirali enomesečno dostavo dnevnega obroka iz Restavracije Taboljš iz Celja. Starejši so v tem času še posebej izpostavljeni, nekateri živijo tudi sami, epidemija je prinesla še manj stikov z ljubljenimi in s prijatelji. Mnogi starejši so v preteklosti dali naši družbi veliko. Zato si zaslužijo pozornost, toplo besedo in kakšno presenečenje. Recept za dolgo življenje je hvaležnost Solze presenečenja besede upanja in »Hvaležnost je recept za dolgo življenje in optimističen moraš biti ves čas ter imeti tudi voljo,« pravi Majda Lilija iz Celja. To pomlad bo dopolnila 87 let. Ob našem obisku je bila prepričana, da smo prišli le zato, da bomo objavili njeno življenjsko zgodbo in se z njo pogovarjali o njenih življenjskih izkušnjah. Za presenečenje ni vedela. Skrbno smo skrivali, da je resničen razlog našega obiska posebno darilo - enomesečni obroki kosil iz Restavracije Taboljš. SIMONA SOLINIC »O, to pa je presenečenje ... Najlepša hvala, ostala sem Majda Lilija rada bere tudi Novi tednik. Takoj nam je pokazala, kako smo pred časom pisali tudi o njenih vnukih. brez besed,« je dejala, ko smo ji razkrili pravi razlog obiska. Za trenutek je obmolknila, saj so ji po licu stekle solze. Priznamo, da smo solze na obrazu imeli tudi mi, saj je lepo videti, ko nekoga presenetiš z nečim, česar si ne bi niti predstavljal. »Hvala vsem, ki ste to omogočili,« še doda. Ni kaj, gospa Lilija. Zaslužite si. Veliko ste naredili za Celjane. Morda tega niti ne vedo vsi, čeprav je morda komu njen priimek celo znan. V preteklosti je bila namreč del Andrej Klanjšek, lastnik Restavracije Taboljš iz Celja: »Hvaležen sem, da lahko sodelujem v projektu. V tem času smo vsi v težki situaciji. Tako starejši kot mi, gostinci. Mislim, da si v vsej tej stiski lahko še dodatno pomagamo, si podamo roke. Nam to pomeni ogromno, saj dobimo s tem občutek družbene odgovornosti, ki je ta čas še posebej pomembna. Gospe Liliji pa sporočam, da v življenju nikoli ni tako hudo, da se ne bi dalo stvari rešiti. Z veseljem ji bomo dostavljali obroke, ki jih dnevno pripravljamo na osnovi svežih surovin. Želim si, da bi ji s tem polepšali dneve.« Prvi obrok iz Restavracije Taboljš iz Celja smo gospe Liliji odpeljali mi. Na sliki lastnik Restavracije Taboljš Andrej Klanjšek in Simona Šolinič z Novega tednika in Radia Celje. znane celjske družine, ki je z zelenjavo oskrbovala velik del Celja. »Štirideset let sem gojila zelenjavo,« pravi, ko se spominja tistih let. »Nekako se še držim!« A spomin ni vedno lep, včasih je povezan z garanjem. »Spominjam se, da sem nekoč v štirih urah očistila tisoč kilogramov zelenjave. Ni bilo enostavno. Glede na to, da sem bila štirideset let vsak dan od februarja do decembra upognjena nad zelenjavo in jo čistila ter pripravljala - ne glede na vremenske razmere - je čudež, da sploh hodim,« pravi. In hodi s pomočjo bergle. Počasi, a strumno. »Ah, imam težave s kolkom, koleni in tudi s križem. Ampak se nekako >držim<,« doda z nasmehom. Ne glede na trdo delo ljubezen do vrta v sebi nosi še danes. Ker veliko po vrtu ne more več delati, so ji sorodniki uredili dve visoki gredi, da ji je lažje. »Malenkost pa bom še lahko gojila svojo zelenjavo. In rožice imam. Kolikor bom, bom v vrtu, saj me to veseli, tako malo za dušo ...« pojasni. V šolo je hodila bosa Majda Lilija živi sama, a dolgčas ji ni. »Malo gledam televizijo, nekaj malega še preberem, tudi radio zelo rada poskušam. Rada imam glasbo in še kaj novega iz- vem,« doda. »Enkrat ali dvakrat na dan grem tudi počivat, zvečer še pogledam Šverc komerc, da se malo nasme-jim, tudi zdravstvene nasvete rada poslušam ali gledam po televiziji,« doda. Pri svojih letih nekoliko slabše sliši. »Ko na televiziji govorijo drug čez drugega ., ne razumem dobro,« doda. V pogovoru ob našem obisku beseda nanese tudi na trenutno stanje v družbi in na to ima svoj pogled. »V moji mladosti je bilo veliko slabše, kot je zdaj mladim. Danes gre mladim ne glede na vse dobro. Sama sem v šolo hodila bosa, čevlje so imeli samo otroci od uradnikov. Stara sem bila že 35 let, ko sem pojedla prvo banano v življenju. Drugačni časi so bili,« omeni. V otroštvu je preživela tudi vojno. »Knjig nismo imeli. Zapisovali smo si, kaj je učitelj povedal, naučili smo se brati, pisati in računati, če smo sploh lahko šli v šolo glede na vojno stanje. Tudi prva leta po vojni je bilo slabo,« obuja spomine. Danes, doda, ljudje ne cenijo tega, kar imajo: »Poslušam, da nekateri pravijo, da so ubogi. Ampak pomoč obstaja, od Karitasa do Rdečega križa. Včasih ni bilo tako. Takrat ni bilo ničesar. Danes si lahko doma, dobiš nadomestilo, ampak ljudje niso zadovoljni. A bi morali biti. Tudi z malim. Pomembno je, da imamo mir, da si lahko pomaga- mo, če nekdo nima ničesar. In hvaležnosti, tega v družbi manjka,« še pove. In ravno s hvaležnostjo nas je po obisku pospremila iz hiše. Takrat so se ji ponovno orosile oči enako kot tudi nam: »Hvala vam, gospa Lilija, ker ste dovolili, da vam polepšamo dneve. V resnici ste nam dan polepšali vi. Srečno!« Foto: Andraž Purg - GrupA 46 RAZVEDRILO Za mene v v • v cevapcice v lepinji. i '«wgfc^roF % Oven Tehtni ca Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Pavla Mož pošlje svoji ženi SMS--sporočilo: »Draga, na prehodu za pešce me je zbil avto. Pavla me je odpeljala na ur-genco. Zdravniki so me pregledali, napravili so rentgen. V lobanji se je nakopičilo veliko krvi, vendar upam, da to ne bo povzročilo poškodbe možganov. Poleg tega se je pokazalo, da imam zlomljena tri rebra, levo stopalo in desni komolec. Zdravniki upajo, da roke ne bo treba amputirati.« SMS-sporočilo žene: »Katera Pavla?« Želja Sosed me je vprašal: »Ali se ti je kdaj uresničila kakšna želja iz otroštva?« Jaz: »Ja, ko me je mama vlekla za lase, sem si želel biti plešast.« Sladoled Na nudistični plaži Miha prodaja sladoled. Pride lepa mladenka in naroči enega. Miha jo gleda, preučuje jo od glave do pet in ji da sladoled. Ona jezno vpraša: »Kaj tako gledaš, a še nisi videl gole ženske?« Miha: »Ne gre za to, gledam, kako mi boš plačala sladoled.« Alpe Mirko tekmuje v oddaji Milijonar. Na pomoč pokliče Majo in jo prosi: »Povej mi, kje se nahajajo Alpe?« Ona: »Kaj pa jaz vem, ti si zadnjič pospravljal.« Vprašanje za vse zobozdravnike: »Zakaj keramična straniščna školjka stane približno 200 evrov, keramični zob pa 1.400 evrov?« V času vladavine vašega znamenja se boste počutili dobro. Od nedelje dalje gostite tudi Merkur, kar vam bo pri delu v veliko oporo. Dnevi bodo zelo uspešni in od vas je odvisno, kako boste sebi v dobro obrnili neko zadevo. V ljubezni boste imeli obilo lepih trenutkov. Venera, kraljica ljubezni, prav v teh dneh razvaja prav vas, saj potuje po ovnu. Njen vpliv vas bo tudi vidno polepšal! 3\k Lev Večje število planetov vam trenutno nasprotuje, zato boste morali v svoje delovanje vnesti več energije, taktnosti in prilagodljivosti. Imeli boste občutek, da vam uhajajo niti iz rok. Pomirite svojega nemirnega duha in poglejte iz drugega zornega kota vse, kar se dogaja. Pred vami je uspešno, sprememb polno obdobje. Na ljubezenskem področju bo prevladovala razdvojenost. škorpijon Vaše razpoloženje se bo spreminjalo, samozavest bo nihala. Negotovost se lahko odrazi na več načinov. Ne čudite se, da vam zadeve uhajajo iz rok. Po eni strani ste pripravljeni za srečo potrpeti, po drugi strani pa ste nepredvidljivi. Pazite, sami ste sreče kovač. Na čustvenem področju boste ugotavljali, da je na koncu vedno vse tako, kot mora biti. Zato bodite potrpežljivi, čas dela za vas! Izredno iznajdljivi boste, v kar vas bo pravzaprav prisilila trenutna situacija.. Napori preteklih mesecev se bodo obrestovali. V poslovnem smislu vam bo uspel veliki met. Počasi se bo nadaljevala nadgradnja odnosa, ki vam veliko pomeni. Nekdo se vam je skrivoma prikradel v srce, zato boste naredili vse, da bi zadeve na ljubezenskem področju napredovale. Dvojčka Marsu, ki potuje po vašem znaku, se lahko zahvalite za ogromno energije. Ste v obdobju,, v katerem se vam obeta kar nekaj večjih sprememb. Ne glede na okoliščine boste srečni in prodorni kot že dolgo ne. Disciplina bo igrala pomembno vlogo. Vaš vladar Merkur bo v nedeljo vstopil v znak ovna, zato boste bistveno bolj neposredni. Vaša dejanja in odzivi bodo obarvani s strastjo. Rak Strel ec Z Luno v vašem znaku boste izredno aktivni v četrtek in petek. Kasneje bo prav obratno! Aspekt Saturna v vašem znamenju vas bo za trenutek ustavil na vaši poti. Kljub razmeram v vašem življenju se odlično držite. V ljubezni vas čaka prav v teh dneh nekaj odločilnega. Več sorodnih planetov v ognjenih znamenjih bo dodajalo veliko strasti vsemu, kar boste počeli. Kozorog Energetsko ne boste na vrhuncu, zato se skrbno odločajte, čemu in komu boste namenjali svoj čas. Možnosti, da popravite napako iz preteklosti, je kar nekaj, čas pa je tudi zelo ugoden. Prijatelji vas bodo razveselili in to takrat, ko boste to najmanj pričakovali. Do nekega srečanja bo prišlo spontano. Dobro se boste zabavali v prijetni družbi, čeprav sprva ne bo videti tako. Velikonočne praznike boste praznovali z Luno v vašem znaku. Skrbno se boste lotili priprav in prav nič ne bo ušlo vaši pozornosti. Zadnji Lunin krajec v nedeljo vam bo vzel nekaj energije, vendar se boste uspeli zelo dobro prilagoditi okoliščinam. Strah vam je že v preteklosti mnogokrat onemogočal napredovanje, zato skušajte narediti vse, da se mu postavite po robu. Kljub splošni situaciji, ki ne bo najbolj prijazna, se boste počutili odlično. Večje število planetov v sorodnem znamenju vam daje oporo in povečuje notranjo moč. Prav zaradi tega boste sposobni večjih naporov. Popolnoma se lahko predate osebi, ki je trenutno na višku svojih ustvarjalnih moči. Svobodno se boste počutili, ne glede na obveznosti, ki vas obremenjujejo. Vodnar Malce se boste umirili in skušali z nasmeškom kljubovati slabi volji. Ni vse tako, kot ste si zamislili, zato vam vča-sihzmanjkuje energije. Nekdo vam bo skušal dopovedati, kje ravnate napak. Luna bo na velikonočni ponedeljek vstopila v vaše znamenje, zato bo potreba po drugačnem preživljanju časa. Znali boste kombinirati prijetno s koristnim in tako narediti veliko zase. Devica Teden bo od vas zahteval veliko prilagajanja ljudem in okoliščinam, česar pa ste pravzaprav vajeni. Naj vas nikar ne moti, če nekdo neprestano tekmuje z vami. To je odraz, da imate svoj stil. Pred vami je pomembnejša odločitev. Kompromis, ki ste ga naredili pred časom, se bo izkazal za dobrega.. Mogoče ste res prekršilo eno od svojih pravil, vendar se bo obrestovalo. Ribi Do sobote še gostite Merkur v svojem znaku, kar izkoristite za delo in dogovarjanje. Odlično vam bo šlo od rok. Vaša samozavest se bo močno dvignila, zato boste poželi kar nekaj odobravanja in morebiti celo zavisti v svojem okolju. Pred vami je večja sprememba, na katero ste tako dolgo čakali. Na čustvenem področju bo prevladovala strast. Naj vas ne zanese predaleč! HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka 4105 POVRSINSKA MERA, 100 m2 PIJAČA IZ LIMONINEGA SOKA Križam Ke & ugamKe ZNAMENITOST, ODLIČNOST NAJVIŠJA STOPNJA JEZE ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA NEKDANJI EGIPTOVSKI PREDSEDNIK (GAMAL ABDEL) SINOVA ŽENA Povsod z vami AVTOMOBILSKA OZNAKA KAZAHSTANA LEGENDARNI REŽISER (FRITZ) ZNAMKA RAČUNALNIKOV SLOVENSKI ALPINIST GROŠELJ RUSKO MESTO OB REKI OKA VZETI V NAJEM REKA V MJANMARU BEDEN, UBOG 24 IZDELOVALEC MESNIH IZDELKOV SLOVENSKA PEVKA (LEA) SLOVENSKA UMETNICA VOGELNIK V ŠALI JE TUDI ... RESNICE NI VREDEN PIŠKAVEGA ZVRST ELEKTRONSKE PLESNE GLASBE 18 AMERIŠKA GLASBENA SKUPINA PES, KI LAJA, NE ... EVROPSKI MONETARNI SISTEM 13 NAČIN, POSTOPEK EKSPERTZA ANATOMIJO TIP PRVIH PC-JEV ODDAJANJE VALOV, DELCEV POROŠTVO ZA MENICO STAROGER-MANSKO PLEME ATAKA SMUČARSKI SKAKALEC PREVC ZELO VELIKO MESTO TOČKA NAD HIPOCEN-TROM 22 DERIVATI AMONIJAKA IGRE NA SREČO 10 ZAČIMBA ZA PICO DEL OBRAZA FINA TKANINA RIMSKA BOGINJA JEZE AMERIŠKA IGRALKA (ERIKA) PRIPADNICA TATAROV VELIK SNOP IZ OMLATENE SLAME 17 12 KAR JE NABRANO NARODNA: SONCE ŽE ... GRE 15 BOGATI PODPORNIKI UMETNOSTI FONTANA V RIMU 23 PREBIVALEC ALABAME AMERIŠKI PISATELJ ASIMOV SLADEK SOK IZ MLETEGA, MEČKANEGA GROZDJA SLOVENSKO ARHEO -LOŠKO NAJDIŠČE SODOBNIK KELTOV SLOVENSKA PEVKA (NADA) OTROK POKRAJINA V VIETNAMU NALIL MU JE ČISTEGA MARKO ELSNER KONCI POLOTOKOV AVSTRIJSKA NAFTNA DRUŽBA 14 MADŽARSKA JED PREPROST, NEPRISILJEN 16 DEL CERKVE Z ORGLAMI OLGA ČEHOVA NAJDALJŠA FRANCOSKA REKA 20 MEDMET OB ŽALOVANJA OKRAJŠAVA ZA ANGLEŠKI NINA IVANIČ STROKOVNJAK ZA IRANSKE JEZIKE 19 ESTONSKI JEZIK LERMONTOV: NAŠEGA ČASA NEKDANJI JUGOSLOVAN-SKI PREMIER MARKOVIĆ POMLADANSKA CVETLICA NEKDANJA ŠVICARSKA SMUČARKA HESS 6 NOVOZELANDSKI STAROSELEC SUDOKU 459 6 1 2 3 4 5 6 8 8 1 6 2 6 5 3 4 8 3 8 1 7 5 5 2 9 SUDOKU150 3 5 9 4 1 9 2 2 4 9 1 6 6 8 2 4 3 4 6 7 2 9 5 2 6 8 REŠITEV SUDOKU 458 REŠITEV SUDOKU 149 8 9 1 5 3 2 6 7 4 4 7 2 8 1 6 5 3 9 3 6 5 9 4 7 8 1 2 7 2 8 4 6 1 9 5 3 9 4 3 2 7 5 1 8 6 1 5 6 3 8 9 4 2 7 5 1 9 7 2 4 3 6 8 2 3 4 6 5 8 7 9 1 6 8 7 1 9 3 2 4 5 7 5 8 6 9 1 2 4 3 6 2 1 5 3 4 9 7 8 4 9 3 7 8 2 5 6 1 9 8 6 1 2 3 7 5 4 1 4 2 9 7 5 8 3 6 3 7 5 4 6 8 1 2 9 8 1 7 2 4 6 3 9 5 2 3 4 8 5 9 6 1 7 5 6 9 3 1 7 4 8 2 2 3 7 4 11 8 5 9 21 novi tednik Vddm г iMmqj / Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cel Vedno? г штј! Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 6. aprila. Geslo iz številke 12: Cvetna nedelja in velika noč. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC, prejmejo: Nada Čander iz Celja, Dragica Gorišek iz Rimskih Toplic in Klara Rizmal iz Žalca. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET Hvaležna za izkušnje ШШ&1ШШ, m '^ШШМ ШШ Obiskovalce Rifnika med drugim pozdravi družina zajcev. Za veselje ob veliki noči Športno-umetniško društvo Rif-nik (ŠUDR) je na vrhu te priljubljene pohodniške točke postavilo velikonočno okrasitev. Z njo želi pričarati nekaj veselja in optimizma v obdobju, ko je javno življenje omejeno in ko se ljudje vedno bolj zatekajo v naravo. Tajnica društva Mojca Kolar je ideje za okrasitev poiskala na svetovnem spletu. Z ostalimi člani društva je motive jajc, zajcev in drugih živali narisala na vezane plošče. Nato so jih izrezali, pobrusili, poslikali, pobarvali in okrasili z rožami. V tem tednu želijo pripraviti še gnezda z velikonočnimi jajci. Društvo, ki deluje že osem let, je najprej imelo le nekaj članov. V lanskem koronskem letu se je članstvo močno povečalo. »Trenutno nas je 88 in v zadnjem času imamo vedno več idej, kaj vse bi lahko še naredili,« je zadovoljno dejala Kolarjeva. Društvo je okrasitev na Rifniku pripravilo tudi ob božiču in ob valentinovem. Za junij načrtuje Keltski dan, ki je svojo pre-miero doživel lani. V žepu skriva še veliko načrtov za druge dogodke na prostem, če bodo razmere le dovoljevale njihovo izvedbo. TS Klavdija Čakš iz Šmarja pri Jelšah se s 15 dekleti iz vse države kot finalistka poteguje za naziv mis Slovenije. 21-letna študentka izrednega študija predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru je velika ljubiteljica narave, živali, otrok in kuhanja. Že od nekdaj si je želela sodelovati v tekmovanju za mis Slovenije. Poudarila je, da se je izbor iz klasičnega lepotnega tekmovanja že pred časom razvil v projekt z globljo vsebino, kjer je v ospredju podpora slovenskemu podjetništvu, turizmu, glasbi ter naši kulturni in naravni dediščini. Kandidatke se po vsej državi udeležujejo različnih dogodkov, ki jim prinašajo dragocene izkušnje. »Finalistke se preizkušamo v številnih vlogah življenja, spoznavamo ljudi in pri tem nadvse uživamo,« je dejala mlada Šmarčanka. Hvaležna je vsem občanom Šmarja pri Jelšah ter tudi prebivalcem Obsotelja in Kozjanskega za vso podporo, ki je je deležna. TS Za projekt Miss Slovenije se je prijavilo 200 deklet. Nato je žirija izbrala 30 polfinalistk. Med 16 finalistkami, ki se bodo potegovale za ta naziv, je tudi Klavdija Čakš iz Šmarja pri Jelšah. (Foto: osebni arhiv) Lenta mlečne kraljice trenerki mažoretk Okrasitev, ki so jo na Rifniku pripravili člani društva ŠUDR iz Nove vasi v občini Šentjur. (Foto: arhiv društva) V Mlekarni Celeia so izbrali novo mlečno kraljico Zelene doline Slovenije. Laskavi naziv za leto 2021 je osvojila 21-letna Ajda Podle-snik, ki prihaja z družinske kmetije v vasici Svibno pri Radečah. Kot je poudarila ob prevzemu krone, živimo v časih, kjer se bolj kot kdaj koli prej zavedamo pomena lokalno pridelane hrane, in prav v tem vidi eno od ključnih sporočil svojega poslanstva. Nekoč aktivna plesalka in mažoretka je danes trenerka mažoretk ter v prostem času pridno pomaga tudi na domači kmetiji. Ob tem študira kemijsko tehnologijo na Univerzi v Mariboru. »Naziv mlečne kraljice je zagotovo izjemna čast, a hkrati tudi pomembna obveza promocije zdravega, uravnoteženega načina prehrane in naše, slovenske hrane. Želim si, da bi lahko s pomočjo različnih dejavnosti stopila na pot proti novim izzivom, izkušnjam, ljudem. Skoraj zagotovo bomo veliko v stiku na družbenih omrežjih,« dodaja mlečna kraljica Ajda Podlesnik. Na letošnji poziv za štirinajsto mlečno kraljico je sicer prispelo kar 51 prijav, med katerimi je komisija v izbirnem postopku ponovno izbrala ambasadorko na slovenskih kmetijah pridelane hrane in uravnoteženega načina prehranjevanja. ŠO Ves svet je oder V Velenju so na svojstven način počastili svetovni dan gledališč. Namesto klasične predstave so ustvarjalci pod okriljem Festivala Velenje minulo soboto pripravili prostorsko inštalacijo. Glavno vlogo v predstavi, ki to ni bila, so odigrali oka-meneli igralci. Nova izvirna ideja velenjskega festivala je bila med ljudmi zelo dobro sprejeta. LKK, foto: Peter Žagar Letošnja mlečna kraljica je postala 21-letna Ajda Podlesnik, ki prihaja z družinske kmetije v vasici Svibno pri Radečah. (Foto: Rok Deželak)