Leto XXVI.
f&ročnina za Ljubljansko krajino: letno 100 lir (za aozemstvo 110 lir), za */« e^a 50 lir, za 'U leta 25 lr, mesečno 9 lir. Te-
TRGOVSKI LIST
Številka 12.
Uredništvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo. —
enska izdaja letno so nr £as0p|s Za trgovino, Industrllo, obrt in denarništvo “ PTi ^ ^
ača in toži se vLjubljani.
•ONCESSIONARIOESCLOSI
STITUTO ECONOM1CO
nlci v Ljubljani St. 11.953
V O per la pubblieita di provenienza itaiiana ed emera ITALIANO-MILANO. Via G Lazzaroni 10.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVU ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOM1CO ITALIANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10.
ia vsak torek
«ndld in petc^_____
Lšuhliana, torek 9. februarja 1943-XXI
osn 0 80
gospodarsko delo itaihe v Daim&tiii
3 Posebni dopisnik opisuje v >Peli er Lloydu« delo Italije v Dal-%a/.ii. Uvodoma se spominja nekdanjih rimskih in italijanskih g'plivov na vzhodnem Jadranskem ^pbrežju, nakar poroča o gospodarskem delu, ki ga je izvršila v Dal-rtiiazii Italija. Med drugim pravi: g V pokrajinah Aurana, Bocca-gnazzo in Nona so bile velike ploskve pridobljene za kmetijstvo. Iz-jelani so bili novi kanali za osu-evanje zemlje iu nove kmetije, d jugoslovanske vlade začeta grarna reforma se v pospešenem jjtempu izvaja v smislu nove fof-Jimle, da mora biti vsak lastnik emlje tudi italijanski državljan, •veliko propagando se skuša do-Uci povečanje proizvodnje krom-11 ja in žita. Ustanavljajo se kmetske strokovne šole. Semena in ifUuietna gnojila so se brezplačno Razdelila med kmetovalce. Tudi živinoreja se je pospeševala in 111110-i£o se je storilo za boljšo in večjo gojitev .oljk. Za olajšanje prevoza jJ2 Italije prihajajočih uvoznih predmetov, ki služijo za prehrano rebivalstva, se je ustanovila no-a paroplovna družba Societa di favigazione Dalmazia.
Omembe vreden je tudi napredek na industrijskem polju. Proizvodnja najvažnejših industrijskih podjetij kakor cementnih tovarn |n ladjedelnice v Spalatu, aluminijeve tvornice v Losovazzo, želez-I ^8 topilnice v Sebenico, ki so vse, |'od kontrolo italijanskih komisar-6v, so v neprestanem dviganju. Lasti sta se pospeševali ladjedel-:llci v Curzoli in Trau-u, ki izde-uJeta ribiške ladjice. Kar se tiče „'<Jjne industrije, se skuša zlasti 0sl>eševati industrijo glicerina in snja. Tudi nekatera motalurgična odjetja so se ustanovila.
a bi se preprečile motnje v a ••latinskem gospodarskem živ-Jenju, se je skušalo oživiti gospodke odnošaje s Hrvatsko in dru-r. 111 zaledjem. V ta namen so se l ovo lle razne carinske olajšave.
; ^a varstvo delavskih interesov .e je ustanovil delovni urad, ki Hla isto nalogo ko federacije v 'aliji. V Italiji veljavni socialni Predpisi vieljajo sedaj tudi v Dalmaciji.
Velika javna dela so se izvršila Miroma se izvršujejo. Zgradile so *e nove ces e šole, ljudska stanovanja in bolnišnice.
Ob koncu svojega dopisa piše dopisnik o kulturnih vprašanjih Dalmacije.
Zunanja trgovina švedske 'Jfz JuS»vzhodnimi državami
Trgovinski promet med Madžarsko m Švedsko se je v preteklem d uP°večal ter se je približno po-°Jd. Švedska je dobavljala Mad-j-arski celulozo, papir, krogljične ^aie in stroje, Madžarska pa i ter^8^ živila, elektrotehnični ma-cev • boksit, antimon, les listov-111 tekstilno blago. tl- 6(i Slovaško in švedsko skle-d e,la trgovinska pogodba je 31. ZaCeillkra 1942 potekla ter je bila
Rastoči nasadi olinatih rastlin v Italiji
mesece podaljšana, trgovinski promet z Bolgarsko t]°,1X’.na enoletni kompenzacijski ^govinski pogodbi, po kateri do-ltrv‘ja Bolgarska Švedski tobak, s	*n ^ruge agrarne proizvo-
di ia’ .od švedske pa dobiva celulo-> železo, jeklo in stroje v skupni
Pod tem naslovom piše dr. Ahl-feld v »Sudost-Echo«:
Italija, ki je zavzemala s svojim povprečnim	proizvodom v	letih
1935—1938 v višini 2,280.000 stotov olivnega olja drugo mesto na svetu, je ob začetku sedanje vojne primeroma malo gojila druge oljnate rastline. V 1. 1938 je bil položaj po podatkih Mednarodnega kmetijskega urada v Rimu naslednji:
posejana površina 1938'	1939	1940
v tisoč ha konoplja	88.4	90.8	91-7
.bombaž	37.1	39.5	64.4
lan	10.8	—	—
ogrščica	0.9	0.9	—
repica	0.6	0.7
zemeljski orehi 0.80	0.85	1.3
sezam	0.4	0.45	0.47
proizvodnja 1938	1939	1940
v tisoč stotov konoplja	28.0	45.3	50.0
bombaž	146.0	135.5	184.7
lan	65.0
ogrščica	5.0	11.0
repica	6.0	8.0
zemeljski orehi 17.0	18-3	27.5
sezam	3.0	4.3	3.1
Sončnice in soja rastlina so se gojile v I. 1938 na zelo majhni površini, in sicer sončnice na površini 17, soja pa na 11 hektarjih, za poznejša leta, ko se je njih gojitev znatno poviečala, pa ni podatkov.
Skupno je bilo posejano z oljnatimi rastlinami — brez ricinusa, za katerega ni podatkov — 139.000 hektarjev. Bombaž se je začel gojiti 1. 1935, ko je bilo zasajenih z bombažem 4000 ha. Nato pa so se ti nasadi rapidno povečavali in dosegli 1. 1940 64.000 ha, pridelek pa je narastel na 184.000 stotov, da je zavzel bombaž prvo mesto med oljnatimi rastlinami Italije.
Vprašanje povečanja gojitvie oljnatih rastlin je bilo v Italiji že prej na dnevnem redu, akutno pa je postalo šele pred sedanjo vojno. Ustanovitev združenja italijanskih gojiteljev oljnatih rastlin, gojitveni poskusi z raznimi vrstami in raznih krajih države ter sistematična propaganda med kmetovalci, da se pouče o doseženih poskusnih uspehih, vse to je dobro pripravilo tla za bolj intenzivno delo v korist teh rastlin. Po izbruhu vojno je postalo to delo naravnost nujnost. L. 1942 je minister za kmetijstvo in gozdove ustanovil poseben odbor z nalogo, da pospešuje gojitev oljnatih rastlin, da z ira izkušnje in da z njimi seznani interesente.
Ce izvzamemo nekatere kulture, ki so se že prej gojile, nato pa opustile kakor ogrščica in repica,
vrednosti 20 milijonov švedskih kron.
Trgovina s Turčijo ni pogodbeno urejena ter se razvija na podlagi kompenzacij v svobodni valuti. lurčija oskrbuje Švedsko predvsem s tobakom in južnim sadjem (zlasti rozinami), iz Švedske pa dobiva stroje in oplemenitene lesne izdelke. Gospodarski odnošaji s Turčijo so se letos povečali, trgovina Švedske z drugimi balkanskimi državami pa je bila malopomembna.
se sedaj osredotočujejo vsa prizadevanja za večjo gojitev sončnic in soje rastline, čeprav niso bili objavljeni o gojitvi teh rastlin ni-kaki podatki. Omeniti je še, da se je tudi gojitev ricinusa v mnogih krajih Italije zelo razširila.
Po zakonu z dne 24. avgusta 1941 določa minister za kmetijstvo in gozdove po zaslišanju pristojnih mest obseg gojitve oljnatih rastlin za vsako pokrajino. Po žetvi 1. 1941 se morajo vsa oljnata semena, ki so se požela na podlagi gojitvenega načrta ministra za kmetijstvo in gozdovie1, prijaviti pri, pokrajinskih uradih Nacionalne zveze gojiteljev oljnatih rastlin ali pri drugih pooblaščenih organizacijah, nato pa oddati pri osrednjih skladiščih. Za kmetijsko leto 1942-43 predvideva načrt ministra za kmetijstvo in gozdove še večji ob-sieg gojitve, čeprav je bil ta že v prejšnjem letu močno povečan.
Poleg oljnatih rastlin ima Italija še druge rezerve za olje, ki so se dosedaji izkoriščale le malo ali skoraj nič. Njih izkoriščanje je sedaj z vladnimi ukrepi urejeno. Tako bi se moglo po sodbi strokovnjakov iz koščic grozdja pridobiti 200.000 stotov olja. L. 1941 je pridelala Italija 1,8 milijona stotov grozdnih koščic, od katerih se je porabilo za pridobivanje olja 1 milijon stotov. Nadaljnjih 100.000 stotov olja bi se moglo dobiti iz tobačnih semen, koruznih kali itd.
Za leto 1941 so bile določene za oddajo oljnatih rastlin na državna skladišča naslednje cene: za pri-, pravljeni ricinus I. kakovosti 580 lir za stot, za nepripravljeni 383 lir, lanovo seme 380, repico in ogrščico 380 in za grozdne koščice 110 lir. Cena repici je torej dvakrat tako visoka ko cena pšenice.
Da bi se gojitev repice, ogrščice in somnic čim bolj povečala, je izdal kmetijski minister 1. 1942 naredbo, po kateri sme vsak proizvajalec prej naštetih rastlin pri njih oddaji v državna skladišča obdržati poleg njemu normalno pripadajočega obroka in brez ozira na nakazila gojiteljem oljk, še po 2 kg jedilnega olja za vsakega rodbinskega člana od vsakega stota oddanega semena, največ pa 3 kg na glavo rodbine.
Da se poveča gojitev oljk, se plačuje že od l. 1933 premija največ 4 lir za oljčno drevo, poleg tega pa dobi gojitelj še povrnjenih 30!)/o njegovih stroškov za gojitev in cepitev divjih dreves. Nadalje se intenzivno goji pomladitev drevies s pošiljanjem strokovnjakov v Nacionalno zvezo gojiteljev oljnatih rastlin. V 1. 1938 in 1939 so strokovnjaki pregledali 1,150.000 oljčnih dreves.
Italijanska vlada je torej storila v vseh panogah gojitve oljnatih rastlin velika dela in nobenega dvoma ni, da bodo ta prizadevanja tudi imela zaželene uspehe.
prehrane stremita avtarkija in zunanja trgovina po popolni organizaciji na osnovi absolutne solidarnosti, da se zagotovi vsem približno enak način življenja, ki naj bi obstojal v zadostni prehrani in blaginji.
Tako so izmenjave v službi avtarkije velikega evropskega gospodarskega prostora, da izravnajo prehrambene vrzeli v industrijskih državah in industrijske vrzeli v pretežno poljedelskih državah. Ce se ne more ravnovesje trgovinske bilance iz katerega koli razloga doseči, bo moral pomagati zasebni kredit, ali bančni ali pa državni. To je neposreden smoter evropskih izmenjav med vojno konjunkturo. Izmenjave so torej eno izmed glavnih sredstev za dosego kontinentalne avtarkije, to se pravi gospodarske neodvisnosti v življenju in delu za neprestan in ogromen dotok orožja, municije in živeža za naše armade na najbolj oddaljenih frontah v zavesti gotove zmage.
Avtarkija in mednarodni trg
Avtarkija se je porodila kot obrambno sredstvo šibkejšega gospodarstva pred zatiranjem in za-sužnjevanjem močnejših gospodarskih skupin. Avtarkija je predvsem program, ki stremi po čim najbolj možni gospodarski neodvisnosti kot varstvu politične samostojnosti, piše Vittorio BattagUa v rimskem tedniku «Autarcliia e Conimercio> ter nadaljuje:
Nasprotniki avtarkije so izjavili, da vodi avtarkija do postopne odprave mednarodne trgovine. Ni težko dokazati neutemeljenost te obtožbe, čeprav se avtarkija ni porodila v službi mednarodne trgovine, kajti ona je obrambno orožje politične neodvisnosti in često življenjski razlog za narode. Ne gre za izbiro med avtarkijo in mednarodno trgovino, ki se medsebojno dopolnjujeta. Industrializacija, zboljšanje življenjskega načina, povečanje konsuma, vedno večja potreba surovin in nasprotno vedno večje možnosti izvoza, vse to dobiva nove moči iz avtarkičnih programov. Avtarkija torej na neki način pospešuje mednarodno izmenjavo blaga.
Svetovno gospodarstvo v splošnem ni odvisno od sistema proste izmenjave, temelječe na mednarodni razdelitvi dela, temveč od procesa gospodarske ekspanzije posameznih narodov. Ta gospodarska ekspanzivnost je pa mogoča samo izven načel mednarodne razdelitve dela po anglosaškem vzorcu in le na temelju avtonomne gospodarske politike.
Statistike vseh držav, ki so bile
že pred vojno orientirane v avtarkični smeri, so doslej dokazale, da je zanjie zunanja trgovina sredstvo, ki se ga poslužujejo za okrepitev lastne gospodarske moči. Tako je n. pr. zunanja trgovina Italije in Nemčije, ki sta glavna eksponenta avtarkije, že davno dosegla povprečni obseg prvih let po krizi 1. 1929. Sedanja vojna ima glavni vpliv na gospodarstvo, ki je prav tako mobilizirano v masi kakor vojaštvo. Avtarkija ni več program maloštevilnih, ampak ima v svojem načrtu skoraj vso svetovno gospodarsko politiko.
Mednarodna trgovina se razvija v okrožju treh velikih prostorov: Evrope, Vzhodne Azije ter v nestalnem in težavnem prostoru, ki je bolj vojno območje nego prostor, kjer postaja trgovski promet anglosaških držav zmerom manjši. V Evropi je čut skupnosti in sodelovanja evropskih narodov skoraj docela združil gospodarstvo Osi in drugih držav. Mednarodna trgovina tvori enoten blok produktivnih sil, katerih rezultat je gospodarska moč vsega kontinenta. Evropska avtarkija živi s pomočjo izmenjave v službi italijanske in nemške avtarkije ter daje nadvse aktualen pomen staremu velikemu gospodarskemu svetu, ki se ime nuje Evropa.
Aktivnost evropske industrijske proizvodnje za vojne potrebščine jie organizirana. Za to proizvodnjo jamčijo gospodarski temelji in tehnično orodje vojne industrije, ki jo je organizirala Os po vsej evropski celini. Tudi na področju
Opozoritev glede dodeljevanja bencina in petroleja
Pokrajinski svet korporacij razglaša: Pokrajinski svet korporacij opozarja interesente, ki potrebujejo bencin in petrolej v svojem obratovanju kot pomožno sredstvo, da se bodo boni za bencin iu petrolej za redno mesečno porabo izdajali vsak mesec posebej na prošnje, ki se naj vlože pri Pokrajinskem svetu korporacij najkasneje dva dni pred koncem meseca. Upoštevajo se tudi kumulativne prošnje. Radi lažje manipu-. lacije in <da se ustreže številnim interesentom iz vrste obrtništva, se bodo izdajali interesentom iz Ljubljane in bližnje okolice boni za poedine obrtniške stroke ob določenih dneh vsakega meseca in sicer: za mizarje, knjigoveze, slikarje in urarje od 1. do 3., za mehanike, ključavničarjie, kleparje, inštalaterje, elektrotehnike in steklarje od 3. do 5., za krojače, mo-distinje, krznarje in ostale stroke od 5. do 7. v uradu Pokrajinskega sveta. Istotam dobe bone tudi ostali interesenti (industrija, ustanove in sl.) med 1. in 10. dnem v mesecu. Nakup sie mora izvršiti v času, ki je označen na bonu. Po tem terminu bon izgubi veljavo in se ne more več realizirati.
Interesenti, ki so v januarju vložili prošnje za dodelitev bencina ali petroleja, pa bonov še niso dvignili, naj to store najkasneje do 10. februarja.
O francoski državni zadolžitvi
piše zadnji »Reich« ter pravi: Francoska državna zadolžitev se je v letu 1942. povečala za 169.7 milijarde frankov in znaša sedaj 1044 milijard. Istočasno se je povečal obtok bankovcev za 102 milijardi. Od skupnih francoskih državnih izdatkov v višini približno 300 milijard frankov se krije približno 100 milijard z davki, 125 milijard z izdajo zakladnih listov in 75 milijard s tiskanjem bankovcev. Razmerje med obtokom bankovcev ter državnimi najemi posojil je nezdravo, kajti v Nemčiji se je državni dolg povečal za 55 milijard mark, obtok bankovcev pa le za 5 milijard mark. V Franciji je delež kritja izdatkov z davki premajhen. Tvorba novih kapitalov se kopiči in zato dobi kreditni aparat premalo gotovine.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 9. februarja 1943-XXI.
Štev. 12.
Iz italijanskega gospodarstva
italijansko-mzozcmska trgovinska pogodba je bita pred kratkim podpisana. Nova pogodba določa italijanske kontingente. Italija bo izvajala v Nizozemsko južno sadje, tekstilne izdelke, farmacevtske izdelke, cigaretni papir in stroje, Nizozemska pa bo dobavljala Italiji radijske aparate, cvetlične gomolje, kovinske predmete, semenski krompir in nekatere kemikalije.
Vse zaloge žganja, tropinovca, likerjev, likerskik izvlečkov, in
sicer tako pri proizvajalcih ko pri trgovcih so z odlokom korporacijskega ministra blokirane. Prepovedano je te izdelke prodajati in dajati jih v gostinskih obratih gostom. Dovoljenja za nadaljuje izdelovanje teh pijač bo izdajale samo korporacijsko ministrstvo. Ta prepoved se je izdala, da bi se
Mobilizacij vseh delovnih sil v Nemliii
V kratkem bodo delovni uradi v Nemčiji pozvali vse ljudi, da se javijo na delovno dolžnost. Načeloma so po novi naredbi obvezni za delo ali vojsko vsi moški od 16. do 65. leta, vse ženske pa od 17. do 45. leta. Ni se pa treba javiti onim, ki so bili 1. jan. 1943 polno zaposleni, t. j. da so delali 48 ur tedensko ter podjetniki, ki zaposlujejo več kot 5 moči. Oproščeni so nove dolžnosti tudi vsi polno zaposleni ljudje v kmetijstvu, nadalje moški in ženske, ki so nameščeni v javnih službah, zdravniki ter nameščenci v podobnih poklicih. Zenske so oproščene prijavne dolžnosti, če imajo 1 šoloobveznega otroka ali najmanj 2 otroka, ki nimata še 14 let. Štejejo se samo otroci, ki žive z materjo v skup-
čim več alkohola prihranilo za nem gospodinjstvu. Nova naredba vojne namene, ker se alkohol v zadene predvsem one, ki niso pol-
znatni meri uporablja pri izdelavi sintetičnega kavčuka ter pogonskih goriv. S prepovedjo pa naj se tudi prepreči dviganje cen, ki je nastalo zaradi nedovoljenega kopičenja zalog. Dovoljene pa so tudi nekatere izjieme od splošne prepovedi, tako proizvodnja izdelkov, ki so potrebni za zorenje vin ter za zdravilne namene. Prehodne določbe dovoljujejo proizvajalcem nadaljevati začeto proizvodnjo žganja in tropinovca, vendar pa morajo dati vso količino na razpolago nacionalnemu konzorciju destilacijskih tvrdk. — Za Ljubljansko pokrajino ta prepoved še ne velja.
Premogovna družba Azienda Ligniti Italiana v Rimu se bo, kakor poroča Agenzia Economica Finan-ziaria, udeleževala pri izsledova-nju in izkoriščanju ležišč rjavega premoga v Ljubljanski pokrajini-
Delniška družba Acciaierie di Bolzano bo zvišala svojo glavnico od 30 milijonov lir na 40 milijonov lir. V 'ta namen bo izdala za 10 milijonov lir industrijskih obligacij.
Delniška družba Rhodiaeeta Italiana v Milanu, ki proizvaja umetno svilo, je sklenila, da zviša svojo delniško glavnico od 55 na 125 milijonov lir kot protivrednost za prevzem tvornice za sintetično svilo «Nylon», ki ste ceni na 15 milijonov lir ter tvornice izdelkov iz jute, ki se ceni na 65 milijonov lir.
ZapredsednikalTriestinske gozdne družbe, ki ima 20 milijonov lir delniške glavnice, je bil izvoljen dr. Malvazzi. Družba je sklenila, da prevzame delniško družbo za gozdove v Romagnd, ki ima 2 milijona lir delniške glavnice.
nozaposleni, nadalje vse male obrtnike ter vse proste poklice ter moške in ženske, ki ne izvršujejo svojega poklica in so v določeni starosti. Prijava se izvrši z izpolnitvijo posiebnega formularja. Delovni urad nato ugotovi z upoštevanjem osebnih razmer in sposobnosti, v kakšni meri in kako naj zavezanec izvrši svojo dolžnost.
O novi civilni mobilizaciji piše tudi zadnji »Reich« in pravi, da pomeni ta slovo od idile, Z novo naredbo je storjen prvi korak za aktivno racionalizacijo za gospodinjsko in potrošno gospodarstvo, ki naj vse v njih poklicih zaposlene nameščence bolje izkoristi po načelu, da se morajo vse pogreš-1 ji ve delovne sile uporabiti za voj-
no gospodarstvo in druge važne, namene. List računa, da bo z mobilizacijo žen na novo zaposlenih okoli 20 do 25o/o od 17 do 45 let starih žensk. Drugi vir za novo mobilizacijo bosta dala mali obrt in mala trgovina. Natančen pregled malih podjetij bo napravil konec idilam v malih podjetjih, ker je ta idila v vojnih časih neumestna. Od malih trgovin se bodo zlasti pregledala podjetja, ki imajo majhno prodajno sposobnost. Na deželi se bo pazilo na to, da ne bodo imeli potrošniki preveč daleč do trgovine. V večjih krajih bo pregled posebnih trgovin zelo natančen. Ravno tako pa se bo pregledalo, če nimajo velepodjetja preveč nameščencev in če je njih število v skladu z zmanjšanim blagovnim prometom. S socialnega stališča je namestitev nameščencev velepodjetij v posamezne trgovine bolj enostavna kakor pa namestitev starejših samostojnih trgovcev v druga podjetja. Vojna industrija pa kljub temu ne bo mogla pogrešati ljudi iz onih podjetij, ki nimajo zadostnega prometa.
Svoj komentar zaključuje Reich z besedami: Naša mesta bodo po izvedbi nove naredbe še bolj nudila sliko totalno poklicno delavnega prebivalstva. Iz tega nastanejo novi problemi glede odpi ranja in zapiranja malih trgovin ter ustvaritve zadostnih možnosti za oskrbo izven doma. Rešitev teli vprašanj bo zaokrožila racionalizacijo v potrošnem in gospodinjskem gospodarstvu.«
j se torej ne more visoko ceniti njih | kvaliteta.
Zato se tem laže razume, da je postal boj za najemanje kvalifici-anih sil grda razvada v madžarskem gospodarskem življenju. Raz-
sodišče budimpeštanske trgovinske o pravni pomoči med Hrvatsko in
in obrtne zbornice je pred kratkim to prevzemanje kvalificiranih moči označilo kot kršitev dobrih običajev. Članom zbornice se prepoveduje, da bi z višjimi mezdami in plačami izvabljali delovne moči od drugih podjetij. Pogostno menjavanje službenih mest je eno najvažnejših vprašanj madžarske industrije. Po podatkih so-alnih zavarovalnih zavodov se je egistriralo v 1. 1941. pri skupnem številu 1,070.000 vseh zavarovancev 4,496.000 odjav in 4 milijone 335.000 prijav. Iz tega sledi, da je vsak delavec menjal 4.5 krat svoje službeno mesto in torej dosegel v enem podjetju samo poprečno zaposlitev 2.7 meseca. Dejansko pa je fluktuacija delavcev še večja. To vprašanje povzroča industriji velike skrbi in pričakujejo se ukrepi, ki bodo zavrli to očno menjavanje službenih mest. (Po »Siidost-Echo«.)
Problemi
madžarske industriie
Zakladni listi v bolgarskem plačilnem prometu
Na Bolgarskem so izdali lani dve emisiji zakladnih listov, Da bi se zagotovila večja poraba zakladnih listov, je bil sklenjen med finančnim ministrom in gospodarskimi organizacijami dogovor, po katerem se vsaka vsota nad 200 tisoč lejev izplača na polovico v zakladnih listih. S temi zakladnimi listi se morejo vplačati tudi hranilne vloge, nadalje se morejo plačati davki, klirinški prenosi in
druga nakazila. S tem so praktiČ-	  _	^
no zakladni listi izenačeni z ban- di bila trošarina na vino in žganje.
Cena soli na Hrvatskem
Hrvatski minister državne zakladnice je na predlog ravnateljstva državnega monopola zvišal prodajno ceno soli za človeško hrano in za krmo, kakor tudi za ribiče. Prvovrstna sol stane sedaj. 24 Kn kg (doslej 16 Kn), za vse druge vrste soli za človeško hrano se je zvišala cena od 10 na 15 Kn kg, vse vrste soli za živalsko krmo pa od 7.50 na 9 Kn kg. Morska sol za ribiče se je podražila za 2.50 K11 na kg. Provizija prodajalcem na drobno se je zvišala pri prodaji soli za človeško hrano od 40 na 100 Kn za 100 kg, za živino pa od 20 na 40 Kn za 100 kg.
Slovaški sladkorni kartel
Sladkorna industrija na Slovaškem se bo na novo organizirala. Komisijske tvrdke, ki so dosedaj kupovale sladkor v tovarnah in ga nato prodajale veletrgovcem, bodo iz prodaje izključene, na njih mesto pa pridejo sladkorne tovarne same, ki bodo ustanovile sladkorni kartel. Ta bo prevzel vso prodajo sladkorja doma in za inozemstvo. Novi sladkorni kartel bo popolnoma nadomestil kartel, ki je bil i. 1939. razpuščen.
V objavi Statističnega deželnega urada o madžarskih delniških družbah se prvič objavljajo podatki o udeležbi inozemskega kapitala v madžarskih delniških družbah. Inozemski kapital se posebno zanima za rudarska in topilniška podjetja, kjer se nahaja 30°/o nominalnega delniškega kapitala v inozemskih rokah. V industrijskih družbah znaša ta udeležba samo 20%, v trgovskih pa samo 16%. Ti podatki se nanašajo na leto 1940., ko še niso bili priključeni novi vzhodni kraji. Tri četrtine vsega premoženja madžarskih delniških družb so investirane v industrijska podjetja, pri čemer seveda kreditne družbe niso upoštevane. Te so imele 4211 milijonov premoženja, vse druge družbe pa 5777 milijonov pengo. Inozemske kapitalne naložbe v madžarski industriji se morejo torej ceniti na 8 do 900 milijonov pengo. Vseh industrijskih podjetij v trianonski Madžarski je bilo i. 1937. 3902, v povečani Madžarski pa 1. 1941. 5379. Po kapitalu pa je bil donos priključenih krajev mnogo manjši. Naložbeni kapital je znašal v trianonski Madžarski 1. 1937. 1987, 1. 1941. 2265, v vsej novi Madžarski (s priključenimi kraji) pa 2641 milijonov pengo. Produkcijska vrednost vseh izdelkov je znašala v trianonski Madžarski leta 1937. 2952, leta 1941. 4915 milijonov, v vsej Madžarski pa 5832 milijonov pengo.
Na novo priključeni kraji so bili manj industrializirani ko trianon-
ska Madžarska. Na sto kvadratnih kilometrov je padlo število industrijskih podjetij po priključitvi novih pokrajin od 4.4 na 3.1, število delavcev na 100.000 prebivalcev pa od 15.000 na 12.000. Pri ključeni kraji pa so bili primero ma bolj opremljeni z motorno silo, da se je povprečno število konj skih sil na posamezno podjetje znižalo samo od 280 na 268. Proizvodnja rudarskih podjetij se ka že v močnem povečanju potrošnje, 1. 1937. se je porabilo premoga 45.2 milijona stotov, 1. 1941. pa
64.0 milijona stotov. Potrošnja premoga se je torej povečala za 40% čeprav ni bilo v priključenih kra jih nobenih pomembnejših premogovnikov ter se je zato morala večja potrošnja kriti z večjo pro izvodnjo starih premogovnikov.
Z naraščajočim vplivom države na vodstvo gospodarstva se je močno pomnožilo upravno delo v fa bričnih pisarnah, kot posledica od birokratizacije povzročene papirna te vojne. Za tekstilno industrijo se je izračunalo, da so morala podjetja v enem letu dati uradom pojasnila ali podatke v 307 prime rih. Industrija je morala nastaviti
56.000 novih nameščencev s skup mm dohodkom 150 milijonov pen go, od katerih je najmanj ena de setina opravljala delo samo za urade- Denarni izdatki v ta namen so bili večji kakor pa je bil dohodek družbenega davka. Samo del teh nameščencev (približno 44.000) je dovršil kako trgovsko šolo, da
F. HREHORIC
HtaftufaUtucna veletc$wina i/diUt
LJUBLJANA
Tčtef&n 24-04-	Zefefa*	24-04
Gospodarske vesti
Posebna hrvatska delegacija pride prihodnje dni v Sofijo, kjer se bo pogajala za sklenitev 'pogodbe
Bolgarsko.
Splošni davek na poslovni promet je bil na Hrvatskem zvišan na 4%, stopnja luksuznega davka pa na 12 do 40 odstotkov.
Hrvatska kovnica, ki je bila pred kratkim ustanovljena, je bila vpisana v zagrebški trgovinski register. Predsednik upravnega sveta nove družbe je bančni ravnatelj Anton Bešlič.
Hrvatsko gospodarsko 'ministrstvo je naročilo vsem vodstvom državnih in poldržavnih zemljišč, da bolj goje oljnate rastline. Najmanj 3 odstotke vsega zemljišča mora biti kultivirano s sončni-,, cami.
V Osrednji zvezi hrvatskih gospodarskih zadrug je sedaj včlanjenih 3350 zadrug, ki imajo okoli
800.000 članov. Kreditnih zadrug je 1700, nabavljalnih pa 650.
Pri bratovskih skladnicah na Hrvatskem je sedaj zavarovanih 23.400 rudarjev in delavcev.
Na Hrvatskem je 872 poštnih uradov in pride ena pošta na 7600 prebivalcev, Vseh radijskih naročnikov je na Hrvatskem 52.118 in pride na en radijski aparat 128 prebivalcev. Brzojavk v notranjem prometu je bilo oddanih 1,336.000, v inozemstvo pa je bilo poslanih
141.000 brzojavk. Krajevnih telefonskih pogovorov je bilo 2.4, medkrajevnih pa 1.07 milijona.
Srbska centrala za tekstilno blago je odredila, da se mora plačati za vsako prošnjo uvoza ali izvoza tekstilnega blaga 1 odstotna taksa od vrednosti blaga.
Na Bolgarskem je bila razširjena obveznost civilne delovne službe tudi na arhitekte in tehnike.
Da bi se dvignila kmetijska proizvodnja, je Turčija ustanovila kmetijske zbornice.
Madžarska vlada je zvišala luksuzni davek od dosedanjih ^ do 30 odstotkov na 10 do 50 odstotkov. Poleg tega je bil seznam luksuznih predmetov razširjen. Zvišana je tu
kovci.
Lesna statistika Hrvatske
Po' podatkih »Statističnega vest-
Cene tobačnih izdelkov so bile zvišane za 26 do 63 odstotkov.
Mednarodna konferenca o kmetijskem kreditu je sklicana za 11. februar v Budimpešti. Konference se udeleže zastopniki Italije, Nem-
nika« meri skupna gozdna povr- &ije, Madžarske, Bolgarske in Slo
šina Hrvatske 4,007.702 ha ali 39.7 odstotka vse državne površine. Od
vaške.
V Franciji bodo začeli plačevati vsoh gozdov je državnih 2,594.308
ha, samoupravne imajo 155.266 ha, > ustanovila posebna delniška družba, v kateri bodo zastopani glavni
samoupravne imajo zemljiške in agrarne zajednice 276.180 ha, verske ustanove 48-754 ha, razna društva in zadruge 42.054 ha, zasebniki pa 926.843 ha. Na ozemlju zagrebške občine je 806 ha gozdne površine ali 12.5 odstotka vse površine mesta Zagreba.
Dtnarstvi
Obrtna banka v likvidaciji poziva lastnike starih vlog, da dvignejo prvo akontacijo v višini 10»/o. Novim vlagateljem so njih vloge na razpolago pri blagajni Ljubljanske kreditne banke
Hranilne vloge v nemških hranilnicah neprestano naraščajo ter so že presegle vsoto 50 milijard mark, L. 1933. so narasle za 600 milijonov, naslednje leto za l milijardo, 1. 1938. pa celo za dve milijardi. Še bolj so naraščale vloge v vojnem času ter so se zvišale 1. 1941. za 10, lani pa celo za 13 milijard mark. V desetih letih so narasle vloge od 20 na 50 milijard MlEtrk
Po izkazu Belgijske narodne banke se je obtok njenih bankovcev povečal lani od 48.2 na 67.7 milijarde frankov.
Banque de Pariš et de Pays Bas je zvišala svojo delniško glavnico od 450 na 675 milijonov frankov.
Francija je razpisala 14 milijardno posojilo francoske amortizacijske blagajne. Posojilo se bo porabilo za konverzijo starih dolgov in je bilo v celoti podpisano. Obrestna mera posojila je 3.5%.
irMHHi'i	•	*
barva, plesira. in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suS«, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. šelenburgova 3 Telefon št. 22-72.
Že v 21 urah
interesenti.
Francija je dosedaj uvažala les: za svinčnike iz Kalifornije. Ker je sedaj ta uvoz nemogoč, bo uporabljala za svinčnike les lipe in jelše.
Proizvodnja jamskega lesa je na Švedskem zelo padla, ker se oskrbuje samo domači trg, dočim se je izvoz jamskega lesa čisto ustavil.
V drugem polletju 1942 se je ustanovilo na Finskem 317 delniških družb z delniško glavnico 325 milijonov finskih mark.
Egipt je pred vojno uvažal velike količine lesa, sedaj pa se je uvoz lesa popolnoma ustavil, ker niso privedla do uspeha egiptska prizadevanja, da bi se uvozil les iz Amerike. Za Egipt je to hud udarec, ker je uvažal Egipt pred vojno iz skandinavskih dežel letno 350 tisoč kubikov lesa, iz drugih dežel pa okoli 320.000 kub. metrov lesa.
Angleskfi vaj ni stroški znašajo sedaj vsak dan 20 milijonov funtov.
Trgovinski renisler
Spremembe in dodatki:
»Intra«, družba z o. z. za proizvajanje in razpečavanje gradbenih potrebščin, Trieste, podružnica v Ljubljani. Spremenila se je družbena pogodba. Družbo zastopajo odslej: za centralo v Trieste samostojno tvrdkin poslovodja D. Hra-šovec Celestin, za podružnico v Ljubljani pa skupno po dva poslovodji oz. po en poslovodja s še enim eventualno postavljenim prokuristom.
Jos. Vodnika dediči, v Ljubljani. Obratni predmet: kisarna. Izbriše se dosedanja lastnica firme Foerster Vida, vpišeta pa se družbenika: Uratnik L Edo, trgovec v Ljubljani in Machiedo Mirko, trgovec v Ljubljani. Obratni predmet odslej: kisarna, destilerija, trgovina z vinom in vinskimi izdelki. Družbenika zastopata družbo skupno.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega li»ta<, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiaka tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.