r^tja vsak dan razen sobot, nedelj ' ' in praznikov. Llssuod d lily txcapt Saturdays. Sundays and Holidays LETO-YEAR PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednilkl in upravnilki prostori: 2057 South Lawndale Ava. Office of Publication: 2057 South Lawndale A v«. Telephons. Rockwell 4004 XXXVII Cena lista je $8.00 SSïLi '.'.If * '1—J«auary IS. 1833. at Uta dos! olttc« at Chlcaao. Illinois. unJar Uia Act ot Conarasa ot March 8. 1878. CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 3. APRILA (APRIL 3). 1945 Subscription $6.00 Yearly &TEV.—NUMBER M AccepUnce for mailing st specisl rste of postage provided for in aection 1108. Act of Oct S. 1017, authorised on June 4, 1018. Ruske čete pred Dunajem; zavezniške armade prodirajo v sredino Nemčije Pehotne in oklopne kolone prve ameriške ar made se v prodiranju preko Nemčije združile z enotami devete ameriške in druge britske armade. Zavezniške sile drže 300 milj dolgo fronto. Nemški vojaki se podajajo.—Dve ruski armadi se bližata Dunaju in Bratislavi in rušita nemške bojne črte. Sovjetske čete zasedle čez 60 naselbin med Blatnim jezerom in reko Dravo.—MacArthur razkril ogromne japonske izgube na Filipinskih otokih LONDON. 2. spr.—Rusko čete ped poveljstvom msrisls Tolbu kina so ss približale Dunsju. glavnemu mostu Avstrijo. To so oddaljene od dunsjskih prodms itij še dbsst milj« kar pomoni, da se je oblogsnjs Dunsjs še pri čelo. Ruska poročila javljajo, da so te pojavili izgrodi ns Dunsju in v druqih avstrijskih mosiih. PARIZ. 2. spr. — Zsvsznlšks armade, ki prodirsjo ▼ središče Nemčije, so obkrožilo nsd 100 tisoč nacijskih čot v Porurju. Cele deveto ameriške armade so prodrle 100 milj vzhodno od Rene, medtem ko čete irotjo ameriške armado naglo prodirsjo v središče Nemčije. To so za-vzele Kassel in Fuldo. Od Ber-lina so oddaljene io 150 milj in od ruska fronto 198 milj. Pariz, 2. apr. — Pehotne in oklopne kolone prve ameriške armade so se v prodiranju preko Nemčije združile z enotami devete ameriške in druge britske armade pri Lippstadtu in s tem zožile jeklen obroč okrog" ostankov nemških divizij v Porurju. Paderborn, važno železniško in cestno križišče, katerega so skušali Nemci držati, je padel po ljuti bitki. Čete druge britske armade so udrle v Muenster, glavno mesto Vestfalije, ki ima 143,750 prebivalcev, in potisnile v past nemške sile v Holandiji. Poročilo pravi, da se te skušajo izmuzniti iz pasti. Sedma nmeriška armada, katere poveljnik je general Patch, je zdrobila nemške obrambne linije pri Wuerzbergu, 71 milj <*l Hene in 55 milj od Nuernber-Ka, nacijskega svetišča. Enote te armade so dospele do ozemlja, ki je oddaljeno sto milj od čeho-slovaške meje in 124 milj od Monakova. Zavezniške armade zdaj drže nepretrgano fronto od juga do severa v dolgosti 300 milj in kontrolirajo čez 30,000 kvadratnih »m 1 j nemškega ozemlja. Zavezniki so v zadnjih 48 urah ujeli << * 60,000 nemških vojakov in častnikov, med temi enega ge-«*rala. T&JMhfcU a, ki je bil poveljnik trinajstega nemškega armad n«-ga /bora. Nt rnski voiaki se podajajo zaveznikom v tisočih. Samo prvi «neri.ški armadi se je podalo v «•'injih dneh 52,000 nemških vojakov. Č< trta oklopna divizija tretje amoljedflaki minister, je apeli*al na Ijudatvo, naj aodeluje pri izvajanju programa agrarnih reform. Ljudje naj "formirajo posebne odbore in organizacije. Nagy je dejal, "da je program velike važnosti. Odpravil bo tlačanstvo in krivice, trpeli ljudje več ato-fevdalnim sistemom." Odporno giban je v Nemčiji Odredba voditeljev nacijske stranke " London. 2 upr. — Nemška radijska poročila trdijo, da je bilo organizirano odporno gibanje v za padli l Nemčiji pod okupacijo zavezniških sil. Člani tega gibanja bodo napadali invaderje v vseh krajih. Poročila trdijo, da so uporniki, ki ao dobili ime "pasjeglav** ci" iz starih legend, že v akciji. Zavezniške vojaške avtoritete so že opo/orila vojake, da bodo naetji organizirsli odporno gibs* nje zdaj, ko nemške armade stoje pred neizbežnim |ioraznm. Odredbe voditeljev nacijske stiauke |e bila prečitana ns ra-dlo|M*tajeh Ta določa neizprosen boj proti sovražniku povsod. Časniška agentura Tranaocean pravi, da ao se podtalnemu odpornemu gibanju pridružili moški, ženske, dečki in deklice. Ti se bodo borili za osvoboditev pokrkjin, kstere so okupirale zaveznike sile. PROSVETA TOREK, 3. APRrr á PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLASILO 1« LASTNINA SLOVEN»« WARODWE PODPORWE JEDNOTE Owan of and published bf Slovene National Benafii Society Naro£nins sa Zdruiena dxftave (ifran Chlcaga) la KanadoM-00 oa lelo §3.00 aa pol lata. »1.40 aa ¿etrt UU. sa Chicago la okolico Cook Co.. 17M ta calo lata. M.7» aa pot latai «a InowmaiTo M 00. Subscription rata*: lor lha United States texcept Chicago) sad Canada M00 par yaax. Chicago and Cook County $7.50 por T*«'-lortlgn counlrtet M00 par year. Cen. oolasov po dogororu^-RokcpUl doplsov la nenaroi.nih ¿lankov so no viaiajo. Rokoplsl Utaraxoa vssUaa (Mtoa. poveeti drama, posml ltd.) sa vrnejo poUlJstelJu te v sluiaju, U )• prUofal ■jtdverttstas rates on sgraamant^Maauaeripts of communications •¿tZsSS* sr tic tea will not bo r.turn*L Other manu^pi^ .ud. as stories. play., poems. ate.. wUl bo rotund to «mder only whan accompanied by sell addressed and .tamped envelope Nailov na T»e. kar Una sttk s Ustomi PROSVETA 2657 59 So. Lswndsla At«., Chicago 23, Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (April 30, 1945), poleg vaAega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam lift ne ustavi. Argentina zopet "košern Z napovedjo vojne osišču si je Farrellov fašistični režim v Argentini kupil vstopnico za "mirovno" konferenco v San Franciscu in obenem tudi za ponovni sprejem v krog panameriških republik. S tem je argentinska vlada zopet postala "persona grata"—po judovsko "košer"—v očeh vseh "demokratičnih" sil od velikih do najmanjših. Aigentina je sledila Turčiji, Egiptu in nekaterim drugim nev-tialnim državam, katerim je velika trojica v Jalti dala ultimat: Napovejte vojno osišču in se s tem pridružite "miroljubnim" narodom, ali pa vam bodo zaprta vrata na konferenco v.San Franciscu! In tako so vojno napovedale tudi arabske državice, ki so približno tako oborožene kot je bila Abesinija ob času Mussolinijevega napada pred desetimi leti. "Nemiroljubni" sta ostali v Evropi le Švica in Švedska. Ker se pečeta pokoriti ukazu velike trojice, tudi v San Franciscu ne bosta zastopani, čeprav sta danes etiini demokratični državi na vsem kontinentu Evrope. Klerofašistični mesar Franco bi najbrže zdaj rad skočil na voz "miroljubnih" narodov (jaltska definicija), toda bi si s tem le še bolj izpodkopal tla pod nogami. Poitugalska, ki je že tudi dolga leta pod diktaturb, je zadnje čase pa postala Meka za visoke naclfašlste, katerim se posreči pobeg. Tam se na primer nahaja Mussolinijev "demokrat" Grandi. Portugalski bi se torej ne spodobilo, da bi zdaj napovedala vojno, ker bi s tem avtomatično zaprla pot nacifašističnim veljakom. Najbrže so za ohranitev tega "statusa quo" tudi v Londonu in Wash-ingtonu. Za "spreobrnjene" visoke fašiste mora biti nekje varen piostoi*; Portugalska je za to zelo pripraven kraj in poleg tega ima tudi ugodno klimo—politično in vremensko. Zdaj, ko je Argentina zopet postala "persona grata" in se vdala ameriškemu pritisku, bo Farrellov režim gotovo kmalu priznan. Nas to ne zanima. Zanima nas bolj to, če bo ta manever izpodkopal prestiž Farrellovemu režimu v lastni deželi, ali ga bo še bolj utrdil. Vsekakor ga bodo morali Argentine! sami počistiti in zadaviti svoj klerofašizem. Hillman je i es "piker" Glasovi iz naselbin Kenesaw M. Landis je nedavno napisal članek v Chicago Sunu, v katerem imenuje Sidneyja Hlllmttna, načelnika političnega odbora CIO, "pikerja" ali "mušico," ker je v zadnji predsedniški kampanji potrošil "samo" $1,327,775. Za izvolitev—"delavskih prijateljev," seveda! V primeri z denarjem, ki so ga potrošili republikanci in demo-kratje, je to res majhna vsota. Republikanci so potrošili okrog $13,00(1,000, demokratje pa okroglo $7,000,000. Ampak v primeri s tem, kar delavstvo prejema od administracije in od svojih "prijateljev," je pa to ogromna vsota, katero je potrošil Hillman. V tesnici je bil ta denar popolnoma proč vržen, kakor tudi vsa energija, katero so potrošili pristaši Ilillmanovega političnega odbora pri brušenju peta za "delavske prijatelje." Koristi od tega ima v resnici le Hillman, ker mu je "velika delavska zmaga" prinesla precej prestiža in nekoliko tudi Philipu Murray ju in drugim glavnim voditeljem CIO. Ampak če stvar motrite z delavskega stališča, to je koliko koristi imajo od tega delavske mase, predvsem organizirano delavstvo, ki je prispevalo ta denar, boste lahko prišli do zaključka, da nobenih. Delavstvo ni po zadnjih volitvah sploh že več let ne—dobilo niti diobtinice od vlade ali Roosevellove administracije. V resnici dobiva le batine po svoli grbi. Sprejet nI bil en sam zakon, kakor tudi ne izdan en sam ukrep, k* le bil v korist delovnemu ljudstvu. Obratno je resnica. Izdanih je bilo že več ukrepov po raznih agencijah, ki so absolutno proti delavskim interesom. Zadnje dni je ptedsednik znova pritisnil na kongres, nal sprejme zakon prisilnega dela, kateremu nasprotuje vse organizirano delavstvo-— razen komunistov. Vladna mezdna ixilitika ie bila še poslabšana za delavstvo, ne Izboljšana. bMa i«- še 1m»I| tesno priklenjena k formuli malega jekla, kontroliranje eni ie pa večinoma le na papirju. Denar, ki so ga potrošili demokratje in republikanci v zadnji kampanji--okrog dvajset milijonov dolarjev—je bil dobro invest!-tan. Denar, ki m» ga potrošili delavci skozi politični odbor CIO, Jt bil vržen v vodo. Tako se l»o godilo tudi v bodoče, dokler bo amtriško delavstvo zasledovalo oolitiko, katero narekujejo staro-kopitni unijski vimIiIcIjI in politični oportunlsti Ilillmanovega kalibra Ampak v resnici ni to mala vsota -$1,327,775- katero je potrošil litllmanov r.dl>ot url zadnjih volitvah. Kaktično je to velika vsota. S ten» denarjem h* >?t delavstvo lahko zgradilo močno politično Stranko, ki bi bila najboliša bat'na in strah Immsov starih strank. Tako na zdaj nima ničesar poka/uti. "Delavski prijatelji.* k» m» bil« izvoljeni s pomočjo Ilillmanovega odbota, se zda| niti ne zmenke /a Murrayja, (¡re«*nu In druge delavske lobiate Nujmant si* ptt zmeni Hela hiša. Če bi delovno ljudstvo imelo močno oolitično si tanko. bi prihajale drugačne vesti is Washingtonn in (z kapitolov i m •sunu-/nth držav. Politiki bi se ne rogali delavstvo kak««» t«» delalo dan«**. Priča temu je Kanada. Odkar se je tsm raz via socislisttena stranka pod Imenom Cooperative Commonwealth Federation v močno in agresivno gibanje. se ob« start kapitalistični stranki kosata, katera bo "bolj ljudska" in bolj "napredna." Star1 oolittkl no že začeli obljubljati enake reforme kot jjlj propautra CCF V Ameriki |»a se kosajo, kako bi delavstvo čim bolj potisnili k tlom, ga oklenili v verige prisilnega dela in pruskega militarizma ter zadavili unije. RAZNOTEROSTI IZ CLEVELANDA Cloveland. O.—Po dolgem času se je zopet oglasil v Prosveii moj dobri prijatelj Jože Irman iz Akrona, O. Njegov dopis sem čital z velikim veseljem, kajti že dolgo časa nisem ali nismo ničesar slišali o Jožetu. Prijatelj Irman se je poprej bolj pogostoma oglašal. On dobro piše in njegove dopise ne či-tam samo jaz rad, temveč tudi mnogi drugi. Apeliram nanj, naj bolj pogostoma piše, če ima le kaj časa na razpolago. Prejšnje čase je čestokrat prišel k nam v metropolo na obisk; posebno je rad prišel na koncert socialistične Zarje. Ta prilika mu bo zopet v kratkem dana. Jože, pazi na naznanilo koncerta Zarje in pridi k nam v Cleve-land, da se spet vidimo in malo pozabavamo. V dopisu je tudi omenil ono polemiko med dvema urednikoma in milostno izrazil svoje mnenje. Da, brat Irman, nisi sam takega mnenja, temveč nas je mnogo, rekel bi 95%. Kaj pa partizani? Ni ie dolgo časa, ko smo čitali, kako je nekdo opozarjal dopisnike Prosve-te, češ, da preveč pišejo in hvalijo rusko armado, a zaeno vprašuje, zakaj ne pohvalimo naših fantov, oziroma ameriške armade. Zaenkrat rečem le-to: dopisniki Prosvete vedo, kaj pišejo in so lojalni in patriotični ameriški državljani. Oni tudi dobro vedo, da se ameriški vojaki hrabro bore na vseh bojiščih sveta. Samo da bi se tudi res borili, za kar so jim višji pripovedovali, da se bodo borili, namreč za svobodo in demokracijo vsega sveta. Toda ne za tako demokracijo, kot jo deli Churchill v Grčiji, Italiji, Belgiji in drugod. Torej naši fantje so na mestu in jim gre vse priznanje. Niso pa na mestu nekateri veliki gospodje. Prav tako so na mestu ruski vojaki, ker vedo, zakaj se bore. Vedo vojaki in prav tako njih voditelji. Tragično pri tem pa je, da nekateri voditelji na zavev.niški strani, ki neprestuno govore o demokraciji, hočejo po ^bjni še bolj utrditi kapitalistični sistem. Demokracija za nje pomeni svobodno odiranje malega človeka, delavca, ki najbolj trpi in doprinaša v tej vojni. Poudarjam, Prosvetini dopisniki v splošnem pravilno pišejo in vedo, kaj pišejo. In Prosveta je zadnje čase dobro urejevana. Tu pa tam je malo godrnjanja, češ, da je priobčenih malo preveč imen dariteljev za SANS, toda temu se ne more pomagati, kajti sedaj je potrebo, da delamo za naše brate in sestre v stari domovini. Reči moram, du so v splošnem naročniki, ki"jih imam jaz v področju, zadovoljni s Prosveto. Tudi s članki sedanjega urednika se strinjajo. Upam, da so zadovoljni s Prosveto tudi v drugih naselbinah. Nas Joe Durn se je moral podati na operacijo, katero je srečno presta I in sedaj se zdravi na domu. On, ki ne verjame v |?o-lečine in še manj v ležanje v postelji, je sedaj ves iz sebe, toda ne radi bolečin, temveč radi dolgega časa. Temu se ni čuditi, kajti Joe je bil vedno vajen delati in se gibati med ljudmi, naj si bo v svoji trgovini ali pa drugje,. Brat Durn je tajnik društva št. 53 SNPJ in tajnik podružnice Št. 48 SAtfSa. In tako sedaj skrbi bolj zl društvo in SANS kot pa za svojo bolezen. On ne bo dolgo časa v postelji, kajti žilica mu ne bo dala miru, dokler ne bo zopet na svojem delu. Kot pridnemu narodnemu in kulturnemu društveniku mu želimo vsi prijatelji, da bi čim prej okreval. In ker ima Jože dosti kdrajže in energije, se bo to prav gotovo kmalu zgodilo. Ameriška Domovina, svetovno znani list (zmazek), še vedno bruha svoj strup na vse, kar je naprednega. Joj, joj, še vedno se nahaja v smrtnem strahu pred krvavimi komunisti kot so Stalin, Tito, Vidmar in Kidrič. Strašno se bojijo za svoje bratce, kolege, izdajalske kvizlinge in belogardiste v stari domovini. Vsi ti so v očeh A. D. angelčki, dočim so partizani in njih voditelji izrodki človeštva, pro-palice, zločinci prvega reda. Prijatelj in korenina Tone Skapin iz Collinwooda je prav dobro povedal in zagodel tej reakciji v svojem dopisu, ki je bil priobčen v Enakopravnosti in Prosvteti z dne 23. marca. Sicer sva toj reakciji dobro zasolila s Filipičem zadnjič v Prosveti, toda Tone jo je še bolj "opeglal" in okrtačil. Morda se bo ta grda reakcija nad nami na kak način maščevala, toda bomo videli, je rekel slepec. Tone Skapin bo deležen od večnega popotnika nekaj dobrih cigar Jn nekaj dobrih kozarčkov žganjfr^ali "železne". Pa tudi moja Cilka in nekaj drugih so obljubili nekaj podobnega. Upam, da se bo Tone zopet kaj kmalu oglasil v Prosveti, saj je včasih bolj pogostoma pisal. Tu di jaz ne morem sedaj tako po gostoma pisati, kajti me še vedno čaka veliko različnega narodno kulturnega dela in pa agita-toričnega. Anton Jankovich. VELIKI "JAZ" Los Angalea. Cal.—Že od ne kdaj je moje največje veselje opazovati naravo in ljudi. Človek je res čudna zmes! Popolnega moža ali zone danes še ni. Ako natanko opazuješ, boš opazil med spoloma razno zmes. Prideš v dotiko z moškim in opazil boš v njem ženske zmesi ali lastnosti in obratno. Po tem lahko sodimo karakter človeka. Naletiš na človeka, ki bi se silno rad povzpel v javnosti nad vsemi drugimi. Pri tem pa se je pripravljen poslužiti lepih in gr dih sredstev, samo da pride na vrh. Ženske rade vidijo, da jih neprestano hvališ, kako so lepe in dobre'gospodinje itd. Samo da žensko občuduješ in je vsa v gloriji. To ji zelo ugaja in prič-he ti čebrnati, "jaz sem to in to naredila..", "jaz sem bila za ta in ta nasvet vprašanj . . ."—jaz, jaz, jaz! Toda take zmesi niso samo ženske, ampak ženskost imajo v sebi tudi mnogi moški, kateri mislijo, da ves svet misli nanje, le oni so glavni igralci pri vsaki stvari; v vsako stvar vtikajo svoje nosove; brez njih se ne more nič zgoditi; le oni so tiste slavne baklje, ki svetijo narodu in mu kažejo pravo pot. Vem, da nekaterim ženskam in tudi moškim ne bo ugajal ta dopis. Vendar pa moram reči, da ne podcenjujem ne enega in ne drugega spola. Toda kar pišem je resnica in če ne verjamete, se prepričajte sami. Naj navedem značilen primer. Pred kratr kim se je vršilo neko javno zborovanje. Dvorana je bila polna ljudi, na odru pa je sedelo okrog 15 oseb obojega spola. Med njimi je bilo nekaj govornikov, ostali pa so sedeli menda le radi lepšega, za okrasek odra. Vsi so sedeli v mirni poziciji in poslušali, le "veliki jaz" pa je od začetka do konca motil ostale: zdaj je prvemu nekaj na uho zaše-petal, zdaj drugemu; potem je pogledal na uro, nato si nataknil očala na nos, a v naslednji sekundi jih je snel, potem je premeril oder iz ene strani na drugo, nato je izginil iz odra, toda samo za trenotek, skratka: deUil si je neprestano ppzornost, prav tako kakor ženska, ki si neprenehoma popravlja lase, si pudra nosek itd. Preteklo bo še tisoč let ali pa več, preden bo mož popolen mož in žena popolna žena. Proces izpopolnjevanja gre zelo počasi dalje. Vsekakor pa je dobro, da človek pozna ženščake in moš-karce, kajti po zmesi obeh spolov sodi značaj osebe, s katero ima opraviti. John Flliplc John L. Leevls, ki se šepet po gaja s operatorji sa novo mezdno pogodto. Ob začetku pogajanj Je obvestil vladni delavaki odbor, da bodo msjnarjl glasovali o štrajku pred 1. aprilom, ko poteče sedanja mesdna pogodba. SMRT ZETA Compton, CaL—Prosim, da natisnete te žalostne vrstice. Naš nadvse ljubljeni zet Frank J. Lampe se je 5. marca smrtno ponesrečil pri delu. Ko je popravljal za družbo, kjer je bil zaposlen, kabel, je zgubil ravnotežje in padel 12 čevjjev visoko na ce-mentirani pločnik. Padel je z glavo navzdol in se takoj onesvestil. Zapustil je ženo Anno, hčerki Margareth in Dorothy ter tri mesece starega sinčka. Nadalje sestro Rose Konte v San Franciscu, sestro Mary Murin v Susanvillu, Cal., brata Joeva v Stauntonu, Virginia, Henryja, Edwarda v San Franciscu in teto. Sinaho in tasta Johna Pau-liča pa v Gardeni, Cal. Pokojnik je bil zaveden unionist in se ni nikomur podal, kadar je imel prav. Rojen je bil pred 53 leti v Gornji Orehovci, fara Šent Jernej na Dolenjskem. Mati ga je prinesla kot devetletnega dečka v San Francisco, kjer je preživel svoja mlada leta do časa, ko se je oženil z mojo hčerjo. Bil je priden kot čebela in zelo je ljubil konje, katere je znal imenitno zdresirati. Pokojnega zeta sem ljubil kot svojega sina in bi dal vse zanj. V družini smo se razumeli kot ena oseba. Jaz sem poznal njegove starše še v stari domovini. Bili smo sosedje. Njegov stari oče je bil rimski vojak. Večkrat COBLENZ BESIEGED AND CUT OFF BY 3rd ARMY Türk Sestra Sylvia Skedel „ je po krivici kritizirala W Tu so naselbine raztresena daleč okoli. Želeli«- ¿l* smo vse nk; skati in jim nuditi pomoč v —Od j ■ no obi South oziru. Od postojanke št 4 SAi? Sa smo obiskali sledeče naselh na. C/M.+U "««eihl. je pripovedoval »nam otrokom, kako je služil papeža. Dobro se še spominjam, da ni nič kaj pohvalil papeža. John Paulič. SMRT ČLANA IN DRUGO Mineral, Kans.—Tu je umrl Martin Bambič v starosti 73 let. Rojen je bil v Mirni peči ali okolici, v Ameriko pa je prišel 1. 1903. Umrl je 1. marca, pokopan pa je bil 3. marca na pokopališču Scammon. V Mineralu je živel od 1. 1906 ter bil zadnja leta predsednik društva št. 19 SNPJ. Bil je tudi član ABZ. Zapušča ženo, šest hčera in dva sina. En sin služi Strica Sama na južnem Pacifiku. Pokojnik je bil dober član jed-note in v splošnem priljubljen, kajti bil je vesele narave in smo se večkrat zelo zabavali v njegovi družbi. Zdaj, ko ga ne bo več med nami, ga bomo zelo pogrešali. Ampak dolgo časa ne bomo tudi mi gledali te prerije, ker smo že blizu tistega mostu, čez katerega hodijo na drugi svet. Z izjemo članic, smo pri našem društvu že skoro vsi prekoračili 60. leto. Torej ni nič čudnega, ker je že tretji član umrl v teku osmih mesecev. Moje simpatije tudi družini John in Kathrine Krainz iz De-troita. Vaš sin John je bil naš rojak, kajti bil je rojen v soseščini pokojnega Martina Bambi-ča. Vašo globoko rano bo polagoma zacelil čas. Enako velja za stotine drugih mater, soprog in zaročenk, katere gloda skrb za svoje drage noč in dan. Toda prišel bo dan, ko se bodo' povrnili, samo na žalost ne vsi. Ampak tisti, ki so padli v boju, so žrtvovali svoja življenja za demokracijo in blaginjo svoje domovine, zato ne bodo nikoli pozabljeni, ampak njih imena bodo zapisana v zgodovini, dočim bomo mi kmalu pozabljeni. S končanjem vojne ne bo vse takoj dobro, kajti vojna razdejanja ne bodo tako kmalu popravljena. Vzlic temu pa se bo zdelo človeku tako kot po hudem viharju, ko zopet zašije sonce in je vse lepo in mirno in tista skrb odneha. Glavno je, da človek ve, pri čem je. H koncu naj še omenim, da je je John Shular zelo dobro poročal o predavaniu Roberta St. Johna. Takih dopisov nam je treba. Želim, da bi se on večkrat oglasil, kajti piše zelo dobre dopise. Frank Jugg. ne: South Fork, St. Miri, , Lloydell, Dunlo in «omerl £ Povsod smo našli dobre roiak ki so šli takoj na delo naselbinah ter v kratkem č J zhrali skupaj dve in pol ¿J obleke^ K teži ni pri «teU Z ka iz Moxhama, Conemauehat Homer Cityja, ki je b.Ä na zadnji teden iz Johnstown! Rada bi imenovala vse rojake ki so pomagali pri zbiranju ti da mi niso znana vsa imena V* priznanje in čast zasluži rudar ki gre po težkem delu v premo! govniku nabirati obleko od hifc do hiše za največje siromake na svetu ki niso bili po lastni kriv. di pahnjeni v to gorje, ki mo-rajo danes prenašati. Na tem mestu naj izrečem tu di najlepšo zahvalo vsem našim vrlim odbgrnikom društev SN-PJ, kajti skoro vse delo se je ix! vršilo pod okriljem društev SN* PJ. Tu je zopet članstvo SNPJ pokazalo svojo bratsko zaved-nost. Lepa hyala za uradno zahvalo našemu odboru od član-stva društva št. o45 SNPJ v South Forku. Posebno pa jaCo. bu Rupertu, Michaelu Mehallu in vsem drugim, ki so sodelovali. Prav tako gre vse priznanje članom in odbornikom društva št 190 SNPJ v St. Michaelu, in si-cer Johnu Nadu, Franku Kauči-ču in sestri Milavec. Enako zaslužita priznanje Ralph Jerman in Anton Vidrich od društva 60 SNPJ, Lloydell, Pa., ter sestri Mary Modic od št. 571 SNPJ, Homer City. Vsi ostali, ki ste tudi sodelovali pri tem humanitarnem delu, a jaz ne vem za vsa imena, prejmite mojo globoko zahvalo. Pri nabiranju in ureditvi ob-leke pa so sodelovali: John Ores-kovich, Nick Radnar, Dušan in Milka Cvjetičanin, Anna Milko-vich, Mary Radman, miss Jad-rich, Eva Velich, miss Tomasko-vich, Valerija Hiti, Elizabeth To-mazevich, Anna Tomazieh, Anna Fratrich, Mary Vidmar. Za prevoz pa je poskrbel Mike Mil-kovich. Tako drug drugemu nudimo pomoč in se prav dobro razumemo. Skupno z našo obleko je bila odposlana tudi iz Cone-maugha, kjer sta se brat Joseph Turk in njegova žena zelo trudila in vse skupaj zvozila. Namesto da bi bratu Turku bili hvaležni za njegov trud in delo, kar je več kot zaslužil, ga pa sedaj kritizira oseba, ki sama ne stori ničesar v svoji naselbini, vsaj ne slišimo o njenem delu. Dne 27 maja bomo najbrže imeli velik shod, na katerem bodo nastopili najmanj štirje govorniki. Da bomo "s shodom uspeli, moramo iti vsi na delo. Zadnjič sem poslala vabila vsem okoliškim društvom, naj pošli* jo zastopnike na sejo, toda se niso vsi odzvali. Prosim, da se gotovo odzovete, ko vam bom poslala povabila prihodnič. V« kot nas bo skupaj, več dobrega bomo storili. Poznam skoro vse okoliške rojake, ki so navdušeni narodnjaki in požrtvovalni društveniki. Med njimi je zelo malo izjem. Brat Turk je resnico zapisal, da se slednje nadomesti z Američani. Naši možje se po težkem delu radi malo odpoeijejo, zaU) moramo me ženske stopiti na nji» mesta in pomagati pri koristne» delu. Stopite mesto njih okoli in vprašajte za pomoč- stari domovini. Kdor trka, temu se vri- ta od pro. UV^H i__ Več o shodu bom ob prave» Mary Vidrn^ Nemško mM to K ob len« ki Je padlo v roke sms i v rasvalinak od silovitega srečnega bombardiranja. riti ameriški tretji armadi. Mesto Ja domalega NA DELU ZA JUGO-SLOVANSKE TRPINE Johnstown. Pa.^—V dolžnost si štejem, da se zahvalim vsem, ki so mi pomagali pri pobiranju; ---------- _ H * in odpošiljatvi obleke. Kakor Iiasu M™nlla. sem že poročala, v Johnstownu 1 Pri£netc pripravljoti /a smo delali skupaj z brati Srbi,že »edaj Vsi moramo driau in Hrvati. Avlomobile so dali, sodelovati. Na koncu pa r na razpolago sledeči: John Ores- Mravljam vse zavedne;^ kovich, Louis Stefanich in Frank Selan. S tovornim avtomobilom pa je največ skupaj zvozil Pete Velich. Dragich Svilar pa je sam pobiral obleko v svoji naselbini in pripeljal iz Boltza, Pa., s svojim avtomobilom v skupno zbirališče. On je srbske narodnosti in neustrašen bojevnik za delavske pravice. Obiskali smo skoro vse bližnje naselbine in oglaševali v časopisju, kam se naj ljudje, ki imajo kaj obleke za oddajo, obrnejo, bodisi telefonično ali osebno. Torej nima nihče izgovora, da ni vedel komu dati obleko. Prav tako je storil predsednik podružnice št. 28 SANSa Joseph < iT' m V é h( buy UNITED STATtS savings /bonds I * k i Slovenija v borbi za svobodo Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa (Nadaljevanje) XVII • Povojni problemi Italijanska okupacija slovenskih pokrajin od 1941 do 1943 je bila krvava in zločini v nebo vpijoči. Brezobzirno in neusmiljeno pokanje vasi je bilo na dnevnem redu. Dasi vse pokrajine niso bile prizadete, so Italijani vseeno požgali in razdejali na stotine slovenskih vasi. Ena tretjina vseh domačij in poslopij južno od Save je bila požgana in porušena. -i— Osvobodilna fronta se je globoko zavedala, da bo veliko pripomogla zavezniški stvari, ako napravi sovražniku čim več škode ter mu zastavi in onemogoči prevoz vojaških zalog in potreb-1 ¡¿in po Sloveniji. Poleg tega pa je bil ta material potreben za domačo slovensko vojsko. Zavedala pa se je obenem, da bo to zastavljanje sovražnika pomenilo opustošenje in uničevanje slovenske lastnine in naprav ter da bo po končani vojni vse to treba popraviti ali nanovo zgraditi. Za to se bo rabilo milijone in milijone ljudskega denarja. Toda za uničenje sovražnika in za dosego svobode se ni zdela nobena cena previsoka in nobena žrtev prevelika. Partizanske skupine so se lotile sabotaže na debelo. Na Dolenjskem so železniške postaje popolnoma porušene, proge pa pretrgane in razdejane. Celo tračnice so partizani odpeljali s seboj. Predori, železniški in cestni mostovi in vse važne točke so bile razstreljene. V teh okrajih ni nobenega železniškega prometa; lokomotive, vagoni in tovorni vozovi ležijo v grabnih ob progi. Delavnice in popravljalnice so bile razdejane in samo v Črnomlju je bilo pognanih v zrak trinajst lokomotiv z vso opremo vred. Železnica že ne obratuje na Dolenjskem od septembra 1943. Jugovzhodno od Ljubljane se ni videlo ali slišalo premikajočega vlaka nad eno leto. Vsi mostovi na glavni^ deželnih cestah so porušeni, ceste pa so polne barikad in grabnov, da sovražni tanki in oklopni avtomobili ne morejo naprej. V važnih vaseh in trg^ji so mostovi čez reke in potoka brez izjeme popolnoma uničeni. Slovenska vojska se prevaža čez vodo na brodih. V nekaterih krajih pa so pijonirji zgradili začasne lesene mostove. Nemci so za vsako ceno hoteli obdržati prometno cesto med Novim mestom in Brežicami in so jo močno zavarovali. Toda tudi tu niso uspeli, kajti jugoslovanski vojni komunike prve dni marca 1945 je povedal, da so partizani spustili v zrak edina dva mostova med Novim mestom in Brežicami. Edina dva mostova sta bila v Kostanjevici čez Krko. Problemi obnovitve Problem obnovitve in rekonstrukcije v Sloveniji je ogromen. Vsa kapitalna oprema je uničena in slika opustošenja je ^a, da bo po mnenju vešča-kov prihodnjih 15 ali 20 let dela to vse. Tako oceno so podali tehniki in inženirji slovenske narodne vojske. Južno od Save ter na Primorskem. kakor tudi na Gorenjskem ln južnem Štajerskem so partiji uničili rudnike, premogovnike. tovarne in žage, kjerkoli J«' bilo mogoče. Vse te napravi 80 »lužjle Hitlerju in njegovi vfjjski proti zaveznikom. Te to-v«rne so seveda majhne v pri-z onimi na severnem Sta-J,r*k«.m in Koroškem. Rudnik * z«vo srebro v Idriji je zalit, uničevanje se vrši tudi Koroškem in Štajerskem, kJ, r J«' danes osvobodilno giba-r,J«' v polnem razmahu. Hitler !!' ^"Klasil te pokrajine za del tretjega raiha". Industrialno bilo opreme in sploh \ae kapitalne opreme in tekstilnih produktov Z ozira na obnovitev in rekonstrukcijo se lahko reče, da Slovenija danes potrebuje vsega predvsem pa zadosti zdravega živeža, obleke in medikalij, za pričetek pa—MILA! Zaključek V tej razpravi sem skušal podati sliko o sedanjem položaju v Sloveniji na podlagi resničnih in verjetnih podatkov. Ker je poročilo skoraj stoodstotno prilog osvobodilnega gibanja in soglaša s programom, ki ga je začrtal Slovenski narodni kongres leta 1942, Slovenski ameriški narodni svet pa dosledno izvajal pri izvrševanju svojega političnega dela med ameriški mi Slovenci in deloma tudi med drugimi Američani, bodo naši nasprotniki—io je nasprotniki pravefta osvobojen j« slovenske-ga naroda—zopet zatulili, da smo vse skupaj izvili iz roga, da na vajamo laži in prevaro in se bodo zaklinjali pred Bogom in sve tom, da smo se prodali "komu nistom". Taka očitanja so postala že vsakdanja stvar, Vzlic temu pa opozarjamo či-tatelje na izjavo župnika Čemela, ki je sam občutil strahote nemškega terorja n ad ubogim narodom v Sloveniji; na njegovo odobrilo postopanja slovenskih "šumarjev", to je gerilskih (partizanskih) oddelkov Osvobodilne fronte, in zanikanju o "nedolžnih žrtvah". Važna je tudi izjava Toneta Fajfarja, tajnika zveze Krščanskih obrtnih zadrug, v kateri je jasno in razločno povedal, zakaj je velika večina slovenskih katoličanov pristopila v Osvobodilno fronto; kaj so napravili oni voditelji Slovenske ljudske stranke, ki so vodili kampanjo proti tej fronti in so pomagali Hitlerju v bratomorni borbi Slovenca proti Slovencu za popolno uničenje in iztrebljenje slovenskega naroda. Pravilnost tega poročila tudi potrjuje zaključek zavezniške konference v Jalti, ki je odobrila sedanje delo Osvobodilne fronte v Jugoslaviji in dala Jugoslovanom priliko, da si zgradijo svojo novo' državo za sebe. Kar se je dogodilo v Jugo-slavji v teh štirih letih, je zgodovinskega pomena; pomeni novo, svobodno in bratsko sožitje narodov Jugoslavije. Nobena reakcija ne bo zastavila tega na-rodnegaTazvoja. Mi Amerikan-ci pa imamo težko nalogo biti na straži in paziti, da se stara evropska reakcija ne zaleže med nas in med nami v Ameriki ne nadaljuje svojega strupenega, razdvajalnega dela. Odpreti je treba oči in se zavedati, da vso propagando proti avobodnl Sloveniji in avobodnl JugoelaviJl vodijo v svobodni Ameriki jugoslovanski ubežniki in njim udi-njeni priležniki, za katere ni več prostora v stari domovini: ker so se pregrešili proti svoji lastni rojstni domovini, ker so pomagali povzročiti njeno krvavo Kalvarijo in sedaj iščejo zaščite in utehe za kulisami vere in cerkve. Kot Osvobodilna fronta v stari domovini, tako je tudi Slovenski ameriški narodni avet nudil vsem poštenim in zavednim ameriškim Slovencem priliko za skupno sodelovanje v slogi, bratstvu in nepristranosti, brez razlike na osebna in ideološka pre- *'/( l" dobro razvite. Upanje je ■ ímkío te tovarne alužile „„, ________________________ l'KJIago i K) vojne rekonatruk- pričanja, za doaego enega same- genije, če bi vojna pre- ¿a c*lia svobode. demokracije in fc( "ul ' Koncem leta 1944. Toda Združenja slovenskega naroda n,4 lo .ni z8ixlilo. j« zavez- in informirati Ameriko o strem- vfl Ji't "acna sila nadaljevala, hj9njlh tega naroda. Ta princip f partizani prenehali. Da- je SANS v vseh slučajih vest- j' J' tudi večina tega indus- no izvajal. In kakor v Slovenl- v*j , '7 ' 'k>Ia S,oveniJc v raz- uko so se tudi v Ameriki na- šli posamezniki, ki ao enostavno n '' ki narod sam ne bo prezrli vse principe in načela f obnoviti svoje domovine demokracije in ao se z vso silo ' ' 'unanje pomoči. Prebival- podali na delo, da to krvavo bor- 1 >venije je pedlo za naj- bo slovenskega naroda pred ave- j 'j » do 20 odatotkov v vaeh tom onečastijo in oaramotijo. /j'"Mtarosti. V deželi je kri- Ml smo prepričani, da svojega '"i. ll ," rr,,n,kodporo. Upanje prevladuje, da se bodo razmere mnogo izboljšale po 15. aprilu, ko bo UNRRA prevzela od vojaških oblasti skrb za dovoz vsega potrebnega. IABÜR S RECORD SINU PURL HAKBUR ONtV ONi TENTH OF IX OE AVAILABLE WORKING TIMI HAS KEN LOST THROUGH STRIKES . . . ♦ 4 .. vOR, ABOUT 1 DAY OUT Of 3 YEARS INCKf-ASb IN I RODUCIION I'fcR WORKER AGITIRAJTE ZA PROSVETOI DEC 1942 APRIL 1944 naiu» SOUSCI. WAS NKXHJCUON SOARb MM Kljub kričanju rasnih paraaiiov ln hlapcev reakcije proti delavstvu. gornja slika nasorno kaše. kako malo trpi vojna produkcija radi aiavk. V aadnjlh treh letih Je bilo radi alavk lagubljenega komaj eno deeetlnko enega odaioika delovnega časa—ali en dan v treh letih. Raavidno Je tudi (na apodnjem delu allke). da danea vsak delavec povprečno produdaa 30-35% več kot Je pred tremi leti. Revolucionarna Jugoslavija Belgrad. (Ona)—Res je, kar smo tako često slišali, da se nekaj revolucionarnega godi v Jugoslaviji—in komunistična stranka igra pri tem eno vodilnih vlog. Toda kdor bi iskal tradicionalnih znakov komunizma, bi bil zelo razočaran in najbrže niti vedel ne bi, da se gode revolucionarne spremembe. Največja sprememba, ki*sQ vr-1 ši v sedanji Jugoslaviji, je gi-gantični napor za izmiritev starih sporov med bratskimi narodi Jugoslavije in uvesti zares enotno, federativno državo, v kateri bodo uživali Hrvati, Slovenci, Macedonci, Srbi, Črnogorci in mešana prebivalstva Bosne in Hercegovine, vsi isto pravico. Partizani ao te od začetka poudarjali, da bo mogoče pregnati sovražnika iz dežele le, ako pride do izmirltve ln do resničnega bratstva. Zdaj pa poudarjajo, da bo moral ta duh prevladovati tudi v dobi rekonstrukcije. In to je ona revolucionarna sprememba, ki se vrši v Jugoslaviji. Kako radikalne spremembe bodo potrebne, da se uresničijo te uspiracije, si je težko predoči ti. To more le nekdo, ki je že slišal Srba obtoževati Hrvata, ali Maeedonca, ki je tožil o zatira nju pod srbsko vlado, AH ako pozna one ailne konflikte v Bosni med katoliškimi Hrvati, pra voslavnimi Srbi in mohamedan-ci. Le globoka vera, rojena v peklu nemške okupacije in v skupnem boju proti tujemu vpadni-ku, je sploh mogla začeti veliko delo notranje izmirltve. Eden od mnogih prvakov, ki majo to vero, je Rodoljub Čola-kovič, tajnik predsedništva narodnega osvobodilnega komiteja Skupina premaganih nemških vojakov ae podala Američe s dvignjenimi rokami. Ta allka Je bil« enote v rasbttem Koltnu I« v ossdjii Je videti slovito katedrale, Id sicer Ae sloji pokonci, toda Je močno poškodovana. In minister za Bosno, Povedal mi je naslednje: "Vojna je trdo šola. V njej se mnogo naučiš ali pa pogineš. Srbi v Bosni ao se naučili, v težkih in obupnih borbah z Nemci, da so jim potrebni prijatelji v vsaki vasi, ako hočejo živeti— pa naj si bodo Hrvati, Srbi ali muslimani, Hrvati in muslimani ao se naučili iste modrosti. Skupaj so prelivali avojo kri in se naučili iste modrosti. Vsi narodi Jugoslavije ao ae tudi naučili, da je stari šovinistični način življenja—-ko je vaak narod poskušal gospodariti drugim-vsem na škodo. To Je bila poli tika reakcionarnih panarbov, ki ao spravili državo v pogubo in i jo tako oslabili, du se je podrla, kakor hitro je Hitler udaril. Naša politiku je oanovana na zahtevi, du morajo Imeti vsi narodi, vsa veroizpovedovanja late pravice in v kulturnem in lokal-no-političnem življenju samostojnost, Vsaka teh federalnih držuv ima svojo posebno zakonodajno skupščino in tudi ekse-kutivo. Vsaka občina ima svojo zares demokratično upravo, Pred invazijo je bila država tako popolnoma razdvojena, da so ^nekateri deli pozdravljali Nemce, in da je vae razpadlo na posamezne kose. 2e misel in pojm Jugoslavije je bil oaovru-žen. Dipies pa je ravno ideja federalne in demokratične Jugoslavije geslo, ki nam je omogočilo uspešno borbo proti Nemcem." rt. Maršal Wilson o Dr ali Mihajloviču V newyorškem dnevniku Daily Mirror je waahlngtonskl dopisnik Drew Pearson prinesel izjavo fvidmaršala Sir Honiyju Maitlanda Wilsons, novegu predstavnika Velike Britanije v un-glo-amcriškem skupnem generalnem štabu. V izjavi pravi maršal sledeče o Draži Mihajloviču: lie (Wilson) had personally commanded gen. Draza Mihuilo-vie to bomb Salonika-lfc-lgrade railroad, bul thia was refused, that Mihallovic tried to prevent the rescue of allied fliers downed in Yugoslavia and they were brought out with the aid of General Kaker's Air Force and special IJ S OSS men'. Oh tem času je bil maišul Wilson glavni komandsnt zaveznikov za sredozemsko področje, J vključivši Balkan, pod katero I direktno komando je moral biti tudi Draža Mihuilovlč kot tako-zvanl minister pokojne jugoslovanske vlade v izgnanstvu Dalje v Izjavi maršal Wilson daje priznanje Titovim pa rti za1 mm, ki ao skupno z zavezniško, vojako v Italiji zadrževali preko Izplačila podpor družinam ameriških vojakov Za več kot sedem in pol milijona družin ameriških vojakov je prvi teden v mesecu plačilni dan. Tekom tega tedna razpošilja War Department's Office of Dependency Benefits zel enobarvno čeke v rjavih zalepkah osebam, odvisnim od mož in fantov, ki služijo v naši vojski. Malo je ljudi, ki bi jim bilo treba povedati, da so ti čeki nakazila družinam ali osebam, ki amejo postavno vprašati za taka nakazila na podlagi odvlano-stl ixl službujočega vojaka. Nakazila so lahko tudi takozvuna prostovoljna nukazila spadajoča v "Class E" in nakazana bodisi odvianim osebam, hranilnim bankam, aH pa zavarovalnim družbam v svrho kritja plačevanja na zavarovalnlnake police. Seveda je naslovljenih največje število čekov vsaki mesec družinam vojakov za osebe, ki ao postavno upravičene do nakazil za podporo. Te čeke dobivajo odvisne osebe tako dolgo, dok let-so po postavi do njih upravičene. Nakazila družinam in drugim posameznim odvisnim osebam so izplačana deloma iz vojakove plače, deloma pa' prispeva k izplačilu vlada. Izplačila ao naku-zana samo onim, ki napravijo tozadevne prošnje. Pri vlaganju prošenj je treba predložiti dokaze sorodstvu in odvisnosti od vojaka, za katerim želi družinu dobiti podporo. Tiakovlne, katere je treba v tem slučaju Izpolniti in vložiti, ao znane pod imenom: "Official Form WD AGO 625". Te tiskovine morete dobiti v tako zvanih Army Reception Center, dalje v uradih vojaških taborišč in vojaških postaj, kakor tudi v uradih lokalnih po-atojonk Rdečega križa, pri Service Command Headquarters, aH pa ae lahko piše ponju na: Office of Dependency Benefits, 23 Washington St., Newurk, N. J. Ta nakazila se izplačujejo izrecno samo onim osebum, ki so postavno amatrane za odviano od službujočega vojaka. V vrato A spadajo: žonu, otroci, kot tudi ločena žena od vojaka, ako je isti proj plučevul vžitek (alimony); v slučaju službujoče poročene žene je do nakazila upravičen njen mož in njeni otroci, ako ao bili prej odvisni zu pre življanje od njenih dohodkov ali zuslužku, V vrsto B-l spudujo starši vojaka ter bratjo in ae-stre, ki so bili odvisni od njego-govegu zaslužku ali dohodkov. Odvisni otroci, bratje in sestre so po postavi oni, ki še niso dopolnili H. leta, ali pa taki, ki so fizično nesposobni skrbeti zu svoje letno preživljunjo. Od vojakove pluče se odtrga mesečno $22 zu odvisne osebe, «padajoče v vrsto A, B-l in vraUi B; v slučajih nukuzll vključujoči!] odvisne osebe, ki so upravičene do izplačil po lestvici A, in osebe, upravičene do izplačil po lestvici B-l, je vojaku odtrganih $27 in enaku vsota je odtrguna, ako ima odviane osebe po lestvici A in B. Izplačila odvisnim osebam, dopolnjena z vladnim prispevkom k nakazilu, ao sledeča: Po lestvici A: žena ................................ $50.00 žettu ln en otrok ......... H0 00 ločena žena do 42.00 ločeuu žonu ln en otrok do 72.00 itrok sam 42 00 za vsakega dodatnega otroku se izpluča dodatnih 20,00 Po lestvici B-l: za enega roditelja $50 (HI za oba roditelja OH 00 za enega roditelja ln eno SMtro ali brsta «8,00 za oba roditelja ln enega bratu alt sestro 7» IKI samo zo brata ali sestro 42,(M) za vsakega dodatnega Inu la all sestro ae l/plača dodatnih 1100 Po lestvici B| odvisna oseba uTi osebe so upravičene do nakazilu $37 00 (Po tej lestvic! ae izplačuje Mimo v onih slučajih, če odvisna osebo aH oscIh' ne morejo vprašati za |>od|>oro |jo lestvici B-l) Nekoliko vpogleda v delo ura da za izplačevanje nakazil od vianim družinam in osebam službujočih vojakov daje človeku že dejstvo, da mora ta urad vsak mesec razposlati aedem in pol milijona čekov, obenem pa mora tudi skrbeti, da ao točno zabeležene vse morebitne spremembe v naslovih, poloiaju posameznih odvisnih oseb itd. Do sedaj je ta urad moral spremeniti to in ono z ozirom na položaj posamoznih odvisnih oseb v nič manj kot deset milijonih slučajih—to krije poroke, rojstva, smrti itd. Dosedanja skupna izplačilu družinam in posameznim osebam znašajo nad osem milijonov dolarjev; ta vao-tu je bila nukazuna potom nič manj kot 40 milijonov čekov, kateri so bili nuslovljeni na družine in osebe v vseh 48 državah ameriške Unije, kot tudi oae-bam ozir. naslovIjencetn v 50 deželah od Afrike do Kipe, Ker je stotisoče vojakov v ameriški armadi, ki prihajajo iz tujerodnih skupin, moru imeti urud zu izplačevanje nukuzil poseben oddelek za prevujunje. Uslužbenci tega oddelku ruzu-mejo več kot 50 ruzllčnlh jezi-kov ter Iz istih prevujujo v angleščino različna pisma in dokumente, ki prihajajo v urad. Ljudje, ki ne ruzumejo angleščino, pišejo nu urad za izplačilu v svojem Jeziku in tako dobi urad pisma in dokumente v jezikih kot so: ariškl, albanski, arabski, aramulskl, armenakl, bohem-ski, bolgarski, srbo-hrvaškl, češki, danski, estonski, finski, flamski, francoski, galskl, nemški, grški, hebrejski, madžaraki, islandski, italijanski, japonakl, letaki, litvinski, malteški, norveški, poljski, portugalski, rumun-ski, ruski, rutenskl, slovaški, slovenski, španski, švodaki, sirski, ukrajinski, welški ln Judovski. Tokom enega meaeca morajo prevajalci prestaviti v angleščino preko 4,200 pisem ln raznih dokumentov, mod katerimi je nujti celo na roko slikane poročno liste v kitajskem Jeziku . . , Kadar torej želite imeti kako informacijo glede nakazil, do katerih ate upravičeni, ker imate katerega svojca v službi ameriške armado, lahko napišete nu tozadevni urad pismo v svojem jeziku, kajti v uradu za izplačila podpor družinum vojakov Imujo ljudi, ki prečitajo ln raz-tolmačijo pisma, negiede v kakšnem Jeziku so pisunu, ter seveda tudi po potrebi odgovore in dajo informacije, ki Jih pošiljatelji pisem žele Imeti,-FLI8. Protiosiščni sen-timent v Španiji Bombne eksplozija v fašističnih uradih London, 2. aprila, ••» Demon-sti arije pioliostščnega senU» mentu v Španiji so dobile Izmk v nasilju v zadnjih tednih. V uradih fašistično propuguitdu v Madridu ln diugih mestih so ae pripetile bombne eksplozije, Vesti o bombnih eksplozijah je zatrla cenzura, toda v London so prišle Iz privatnih virov, Nedavno je eksplodirala bomba v uradu fašističnega lista Infor-muetons. Dve bombi sta eksplodirali tudi v |Mislopju, kjer je urud tujutštvu narodne vzgoje, ki širi fašistično propagando. Nrrnški inforniacljaki urad v glaviit rn delu Madridu je bil po-zorlšcc bombne oksploaije, ki je povzročila veliko škodo. Agitacija, naj ft|»aiiija pretrga odno-šiije z osličem, ae širi. Diktator Ki unčo ie v zagati, ker ee njegov režim maje In Je možnost, du bo kmalu padel, WHERE THE FUEL OOES petdeset nemških divizij, A premier Churchill je svoječasno Izjavil, da je maršal Tito v Jugoslaviji zadrževal več nemških divizij kot na združene vojake zaveznikov v Italiji. -ZOJBA. AN A1APLANI ENO INI ep fca ewe weight U ie aboet 3 PROSVETA RDEČA KOKARDA Roman iz velika Iranroake revolucije STANLEY WEYMAN (Nadaljevanj«) "Razlik v nazorih!" mi je osorno planil v besedo. "Dvorec moje matere v Cahorsu ima samo še štiri glavne zidove. Grad mojega brata v Saint-Alaisu je kup razvalin. In vi govorite o različnosti nazorov!" "Nu, imenujte to, kakor vam drago." "In mimo tega," se je živahno oglasila gospa Catinotova, "oprostite, gospod de Saint-Alais, mimo tega veste, kako zelo potrebujemo novih izpreobrnjencev. Gospod vikont je plemič ter pameten in veren človek. Samo malo, prav malo je še treba," je dodala ter se z dobrim nasmeškom ozrla name, "pa bo pregovorjen. Kaj bi rekli, če bi roka vaše sestrice dovršila zveli-čalno delo in bi vaša gospa mati pristala na to?" "Niti tedaj je ne bi dobil!" je odvrnil z divjim glasom in z očmi od vrnjenimi od mene. "Ali," je vsa začudena povzela mlada žena, "pred tednom dni ste mi vendar rekli . . ." "Pred tednom dni ni danes," jo je prekinil Louis. ''Sicer pa dodam samo še eno besedo. 'Žal mi je, gospod vikont, da vas vidim v Ni-mesu, in prosim vas, da se vrnete domov. Dobrega tu ne morete storiti nič, zato pa slabega toliko, da boste sami prizadeti. In ni ga sred-sva, ki bi vam pomoglo, da dosežete svoj namen." "To še ni gotovo," sem trmasto odvrnil, čuteč, kako me spet obhaja gnev. "In pred vsem: kar pravite, da ne morem najti gospodične Denize, se hočem poslužiti zelo preprostega sredstva. Čakal bom tu, da odidete, in nato poj dem za vami do doma." "Tega ne boste storili!" je vzkliknil. "Bodite uverjeni, da bom," sem rekel z izzi-vajočim glasom. Toda gospa Catinotova je posegla vmes. "Ne, gospod de Saux," je rekla s plemenito odločnostjo, "tega ne boste storili, ker bi s tem zlorabili moje gostoljubje." "Tedaj mi prepoveste?" "Da, prepovem vam." "Če Je tako, gospa, se odrečem. - Toda . . ." "Nič toda! Sklenite zdaj premirje, prosim vaju," je rekla s trdnim glasom. "Če se že hočeta vojskovati drug z drugim, vsaj ne začnite pri meni. Sicer pa mislim, da je bolje ... če vaa prosim, da se poslovite," je končala in me proseče pogledala. Ozrl sem se na Louisa. Toda on se je bil obrnil v stran in se je delal, kakor da me ne vidi. To je bil zame milostni sunek. Ugovarjati gospe Catinotovi je bilo prav tako nemogoče kakor ostati pri njej proti njeni volji. Zato sem se molče naklonil ter vzel svoj plašč in klobuk s stola, kamor sem ju bil odložil. "Neizmerno mi je žal," je rekla z ljubkim glasom. Pomolila mi je roko. Poneael sem jo k ustnicam. "Jutri ... opoldne . . . tukaj," je šepnila. Zdrznil sem se. Njen glas je bil tako tih, da sem besede bolj uganil nego slišal; tem razum-ljivejša pa je bila zame nema govorica njenih oči. A to je trajalo samo trenutek, nato se je odvrnila od mene. Žalostno sem se ozrl na Louisa, ki mi je kazal hrbet, in odšel. Sluga, ki me je bil privedel v hišo, je čakal v veži. "Vaš konj Je v gostilni Tri Louvru', gospod," je dejal, ko mi je odprl vrata. Dal sem mu srebrnjak in stopil čez prag, ne vedoč, kam naj se obrnem. Moja zamišljenost je bila tolikšna, da sem se z glavo zaletel v Človeka, ki mi je prišel naproti. To me je vzdra-milo. Ozrl sem se. Ura Je bila okoli desetih in «maloštevilne svetiljke so razlivale po križem- potih nekaj blede svetlobe; vzlic poznemu času pa je bilo še dokaj ljudi na ulici. Nekateri so se ustavljali in kramljali med seboj, a veči-. na jih je nekam hitela, vsi v isto smer, moški zahomotani do oči in ženske zamotane v paj-čolane. Ustavil sem prvega, ki sem ga srečal, in sem ga vprašal, kje je gostilna Tri Louvru. Pri tej priliki sem zvedel, kaj je vzrok živahnemu prometu. "Procesija je bila," se je resasto odrezal neznanec. "Čudno je, da ne veste," je dodal s pomembnim pogledom na moj klobuk. Nato mi je obrnil hrbet. \ Šele tisti mah sem se spomnil svoje rdeče kokarde in sem jo jadrno odstranil, preden sem krenil dalje. Spotoma me je prehitel drugI neznanec in mi je kar med tekom stisnil v roko neki papir. Preden sem utegnil odpreti usta, je bil že daleč; a ta dogodek je čudno povečal zmedo v mojih mislih. In nič se nisem zavzel, ko so mi v gostilni povedali, da so že vse sobe oddane. "Moj konj je že pri vas," sem vztrajal, meneč, da gospodar ne zaupa mojemu mošnjičku, ker me vidi pešca. "Vem, gospod; a vse kar vam morem ponuditi, je to, da prenočite v obednici," je vljudno odvrnil. "In verjemite mi, da vam tudi drugod ne bi bolje postregli. Mesto je polno tujcev. Skoro toliko jih je kakor tegale onega," je dodal in nekam zlovoljno pokazal z očmi na papir, ki sem ga še vedno držal v roki. Tedaj sem ga pogledal. Bil je proglas z naslovom: "Bogoskrunatvo! Sveta devica plaka!" "Nekdo mi ga je spotoma stisnil v roko," sem dejal. "Kakopak," je dejal gostilničar. "Ko smo nekega jutra vstali, so bili vsi zidovi pokriti z njimi. Drugič jih je veter raznašal po ulicah kakor jeseni listje. "Čujte," sem se osmelil, videč, da je že po-večerjal in da se mu hoče govoriti, "ali veste, kje stanuje markiz de Saint-Alais?" "Ne, gospod," je odvrnil. "Tega plemiča ne poznam." SlKtlS. "A vendar J« tukaj s svojci vred." "V Nimesu je zdaj toliko ljudi!" je dejal in skomignil z rameni. Nato je vprašal tiše: "Ali je rdeč, gospod—ali narobe?" "Rdeč," sem odgovoril brez obotavljanja. "Aha! Nu, med to gospodo je nekaj takih, ki prenašajo našemu gospodu Fromentu pošto v Turin in Montpellier. Pravijo, da bi jih bil moral naš župan že davno aretirati; a kaj, ko je sam fdeč—z večino mestnih svetovalcev vred! Sicer pa ne trdim ničesar, zakaj sam se ne prištevam nobeni stranki. Ali ni plemič, ki ga iščete, nemara izmed teh?" "Verjetno je zelo," sem dejal. "Tedaj je gospod Froment tu?" "Mar ga poznate?" "Da," sem rekel kratko. "Nekoliko." "Bogme, ne vem, ali je tu ali ne," je povzel gostilničar, mahaje z glavo. "To je zmerom negotovo." "Zakaj?" sem vprašal. "Ali ne živi v Nimesu?" "Pač; v Avgustovih vratih živi, na starem obzidju, poleg kapucinskega samostana. Toda," je nadaljeval s tajinstvenim obrazom, plašno gledaje okoli sebe, "časih ga vidijo, kako se prikaže iz krajev, ki ni nikoli stopil vanje. Tako na primer iz hiše v areni. Pravijo celo, da ima tudi pri kapucinih zavetje. In če greste v krčmo Tri Devici' in se skllčete nanj, boste pili, ne da bi plačali." (Dalje prihodnjič.) VRHNJA PLAST Ol " Gospodje, mi amo v zagati: Ljudstvu moramo dati delo po vojni in v tej smeri sodelovati s Henryjem Wallacem, ali pa bomo zaprli tovarne in izgubili profile." nevarni transport in vojaki so spremljali karavano. Frtalca na Zapricah je bila takrat pribežališče tajne ljubezni. Dokaj solza je rosilo tla in ?ra\i nič ni čuda, če so baš na ;em kraju zrastle smreke raz-cošno in bohotno, kakor le še v indijskih deželah. Graščina Zaprice je bila splendid isolation dunajske aristokratske rodbine, — zaprt svet. A spodaj v bajarju je, rastlo trsje. V poznejšem kopališkem parku je ropotal takrat še mlin ter so se tujci in domačini kopali kar v konjskem tonfu v Nevljici. -Tri, Schnablu so izdelovali porcelan, pri Tomanovih lim in )ri Prohinarju so barvali sukno. Praschnikerjeva cementarna je slovela in nič manj ni zalegla Črna, kjer se je pridelovala rdeče prst za snaženje vilic in nožev. Pet-krajcarjev je stal škr-nicelj in velika je bila zaloga. | V postu so dominiralc popar-ene presto in štokfiš. Pred vhodom na pokopališče se je ovekovečil stari Koželj, ki je v sliki prav nazorno predočil minljivost vsega. A sv. Krištof na Žalah je bil takrat še večji, nego je dandanes, in na Kalva-rijo so dan za dnevom romale pobožne žene. Veronika je bila tačas še za-ščitnica mesta in vse je verovalo vanjo. — Rane, ki jih je kazal sv- Kok na Malem gradu, so bile takrat še večje, nego so dandanes, in bolj krvave. V kamniško temnico so žan-darji slednji dan gonili rokov-njače, ki so jih nalovili po deželi. Iz Kamnika so morali potem peš v Ljubljano — žandarji in ravbarji. Purgarji pa so zmajevali z glavami in babnice so ropotale z jezički. Idile ni več. Svet je postal moderen . . . Lovska smola Filčev Žan je bil velik nimrod pred Gospodom. Vsako nedeljo ter praznik je posedal na svojem stolčku v soseskinih gozdih in borštih ter čakal in čakail vztrajno in nehajno. — Skoraj vselej se je vrnil domov truden, lačen in žejen ter s prazno torbico. Očividno so se ga živali izogibale, zakaj čudno je le bilo, da je Vanužev Bepo, recimo, vedno in redno domov prikrevsal z obilnim lovskim, ^agrom, do-čim se je Žanovi bisagi poznala praznina že od daleč. Mogoče je pa tudi, da je radi svoje precejšnje obširnosti in obilnosti e-nostavno zaspal na preži. No, dejstvo je, da je slovel kot smo-lež prve vrste in da je med kamniškimi lovci veljal rek: Ima smolo kot sam Filec! • Nekoč pa se mu je vendar posrečilo, ustreliti pravega, reje-nega zajca — orjaka. Najrajši bi si ga bil obesil čez ramo, da bi ga vsakdo videl, pa ker bi to ne veljalo kot fair, ga je moral potlačiti v malho. Skrajno zadovoljen je proti večeru prikrevsal v mesto, naravnost v gostilno k Nebeškemu očetu, kjer so že zborovali njegovi prijatelji in znanci. Ker je bila njegova lovska smola vsakomur znana, ga sploh nikdo ni več pobaral če in kaj je ustrelil. Ta grda nebrižnost prijateljev mu je to pot grenila popolni u-žitek.« Naposled je kar sam začel: "Oh, prijatelji, kako sem danes truden! Pomislite, kako težko sem nosil torbo —" "Kaj pa imaš v njej?" se je oglasil Hutažev Drejče, znani kamniški hudomušnež. "I, zajca!" — "Ti, pa zajca! Beži no, beži, morda si kakega mačka kje odri ter ga spravil v malho, pa ne zajca!" Hutažev Drejče in Čemažar-jev Janez iz predmestja Podgo-re sta si bila velika prijatelja. Slednjemu je Drejče prišepnil, naj skoči v kuhinjo ter naprosi nebeško mater, da pokliče Zana v kuhinjo ter ga tam pridrži kakih deset ali petnajst minut. In res se je kmalu pojavila na pragu okrogla postava gostil-ničarke pri Nebeškem očetu nebeška mamica, Jera. "Gospod Filec, stopite no malo k meni v kuhinjo, se bova kaj pomenila zastran večerje, saj vem, da ste lačni!" Žan se je odpravil v kuhinjo, Drejče pa na dvorišče, kjer je privabil k sebi domačega mucka, ki se je pravkar odpravljal na lovske pohode. Hitro in spretno ga je spravil v večnost ter se z mačjo mrho vrnil v gostilniško sobo. — Iz Žanove bi-sage so naglo potegnili zajca ter vteknili mačka vanjo. Ni še preteklo četrt ure, pa so bili spet vsi zbrani za mizo. Pogovor se je nadaljeval in vsi so vlekli ubogega Žana, češ: "Mačka imaš v torbi, mačka!" — "Hudimana", je naposled vzrojil Žan, "na, kaj pa je potem to? A?" Zmagovito je posegel v torbo in izvlekel — mačka. Tako strašno se je takrat uje-zil, da je malho, puško in mačka jOfJtE TOREK. j^ADt) 1 pu,stii v 801)1*«■ v^nr^ zaloputnil, da so se tre£ 5? Ničvec ga ni bilo v tori,. (Dalje prihodn^S Razni mali o^lajj PRODA SE hišna opraTH^T oprava m voziček. ZmJrna oprava in voziček. 943 Ainslie—Edge water 1872 3-4 SOB. ZIDANA hiša hT^^ poleg na 1931 No. Damen Ave f!? nik 1918 Courtland StJ^^ $50.00 NAGRADE^ ako nam naznanite nekoga ki u dobro karo na prodaj. Ali nI kupim vašo karo in vam S,tt ♦50.00 posebej v gotovim ^ TeL 8ealay 0607 Po m-i P- M. Juniper 7810 )) DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES Ženske za čiščenje Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure zv»in. Vojno nujna industrij«. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE pri: ILLINOIS BELI TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE-ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa' v tiskarsko obrt spadajoča dela , ^ Tiska vabila^ za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, JroledarJe, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V 8VOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerno, unljsko delo prve vrst« Pišite po informacije na naslov: S N P Js PRINTERY ¿657-59 S. Lawndale Avenue . • Chicago 23. Illlaok TEL. ROCKWELL 4S04 Spomini KriStofovega Pepüka Josip Suchy LithopolUana (Nadaljevanje.) Takrat je bila še krinolina v modi in tisti vrhu pompadour-ske frizure čepeči koketni slani-niček. ki so ga pozneje zamenjali široki florentinci s pentljami in trakovi. Vse boljše dame so nosile židane*obleke in tudi one postartšne kamniške mamice, ki so nastopale v avbah in pečah, so noaile svilena, široko nabrana krila na obroče. Žene z manjšo postavo ao v krinolini nalikovalc balončkom. Kje je bila Ukrat še deška frizura! Ko še ni bilo ajzenpona. so kamniški dandvji tistih časov iz-prevsžali svoje boljše polovice, — zakaj aamo te so hodile v družbi mož, — v lepih udobnih kočijah ali aaneh seveda brez fedrov, tako da ae Je marsikaka krinollnlca med vožnjo hočH nočeš prilagodila zapognjent o. bliki sedeža. Drugi dan Je moral potem kovač spraviti obrtne spet v pravo obliko. Sani, kakršne je tiste čase uporsbljalu kamniška haute volée, so Imele obliko labora z navzgor obrnjenim koničastim sprednjim delom. Konji so s svojimi zvončki prttrkavall v ubranih akordih, du je bilo veselje poslušati. Kje so moje rožice ... ? Da so bile prve vrste klopi v kamniških cerkvah t>d pamtive-ka v dedni lasti patricijskih rodbin, je notoriété», zakaj še danes s»* dedujejo od roda do roda. Koliko šumenja je bilo čuti, ko je košata purgarica prisojala po cerkvi ter prišedši pred svojo klop. z ropotom odprla vratca, češ. evo nas, ki imamo kuj pod palcem! Kamničanl tistih dob so bili ftladkosnedeži. Ko je prišel čas, »o se vratili lovi na kljunače, na jerebice in divje |>eteline, Kamze in sme, zajce in p<»strvi. Njihove hčere so se učile kuhati prt Maliču ali pri Lefontu v Ljubljani, nekatere celo pri Sa-cherju na cesarskem Dunaju. Ropotija, to ni bila tako enostavna stvar! Da so bil pri višjih oblasteh dobro zapisani, je gotovo, zakaj drugače bi jim ne bili dodelili elltnegu polka, ki so mu poveljevali mudjarski ln hrvatski baroni in grofje, kakor grofa Kegle-vlch in Draškovič. Skoraj vsa tedanja ljubljanska nemška žlahta je letovala v Kamniku, kar je neslo seveda lepo vsoto Konventlonsmiinzc in raj niše v. Znan dandy tistih časov je bil Cenetov Pepe na Placu. Ko si je pozneje nekoliko ohladil vročo kri, je rad pripovedoval, kako je to ali ono izpeljal in na tem polju uspešno konkuriral celo z mekinjskimi grofi in baroni. Pri Fidel u na Šutnl so takrat izdelavah kožuhe, tiste pristne kranjske kožuhe z všitlml pisanimi rožami na hrbtu. Kdo bi si danes upal obleči tak kožuh?-V Podgorju ni bilo kmeta, ki ne bi bil nosil Fldelovega čislanega izdelka. Spominjam se, kako so takrat čiatili sneg po državni česti iz Kamnika v Ljubljano. Po deset parov konj je bilo vpreženih vi plug, ki je rezal visoki sneg ter ga odmetaval na desno in levo ln vsakih štirinajst dni so vozili nešteti vozovi kamniški purfcl na ljubljansko polje. Črne zastavice na vozeh so označevale ameriški družinski koledar Letnik 1945 vsebuje sedemnajst pripovednih spisov, petnajst peeml. sedemnajst rasnih oplaov. nekateri ls zgodovine ameriških Slovencev, tri članke ln rasprave. rasne koledarake In druge podatke ter nad štirideset slik. Prva slovenska knjiga v Ameriki, v kateri so spisi a bojišč osvobodilne fronte v Sloveniji. Koledar stane $1.25 Naročila sprejemal PR0LETAREC 2301 S. Lawndale Ave. - Chicago 23, 111. naročite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči na Ust Prosrsto Is prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov is ene drašine k sni airoi-ninL Ust Prosveta stane s« vse enako, sa člane ali nežlant M 00 n •no latno naročnine. Kei ?a člani še plačajo pri asesmanlu IliO « tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI moka. r da Je list predrag aa člane SNPJ. List Prosveta Js vašs laitniaa to gotove Je v vsaki drušlni nukdo. ki bi red čital list vsak dan. PoJ«nilo,_Vse>,j kakor hitro fiterl teh članov preneks biti čtos SNPJ, a/i če se preseli proč^-»d druiine ln bo zahteval sam «voj l«t tednik, bode moral tisti član Iz dotlčne družine, ki Je Uko «kupo« naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu liit*. In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvets. Ako te*« «* stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Cena llatu Proaveta Jar Za Zdruft. dršave in Kanado M OS 1 tednik ln. t tednik« ln. .. 3 tednike In..... 4 tednike In..... t tednikov in L40 1 20 nI4 Za Evrepo Je Za Chicago In okolico )• 1 tednik in.------ S tednika la.—.........- « tednike la_____________ 4 tednike in «tednikov .....17* „_ $.10 __ 3-« 2.71 1Ü Ispolnlte spodnji kupon. prUoŠite potrebno vsoto daaarj« Money Order v pismu In si naročite Prosveto. list ki Je vala la«i«toa PROSVETA. SlfPJ. So. Lawndal« Ave. Chicago S3. IlL PrUoieno pošiljam naročnine sa Ust Prosveto vsoto I L ---ČL društva št- - Ustavite tednik ln ga pripišite k moji naročnini od • članov moje drušinet