številka
LETO Lili, 21. MAJ 2021 CENA 1.90 EUR
m
ír-

LAHKO BERLJIVA USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Pandemija novega koronavirusa
Pozitivnih na testiranju trikrat manj kot teden prej
STRAN 8
Slovenski gorniški klub Skala Janezu Janši podelil Kocbekovo priznanje
STRAN 9
NKC
Občina Nazarje bi prevzela polovični delež stroškov gradnje prizidka ZD Nazarje
Varnost občanov in njihovega Vidova dobrodelna akcija za premoženja v Zgornji Savinjski nadaljevanje brezplačne dolini višja kot prej	osnovne šole v Nazarjah
STRAN 10
STRAN 22
STRAN 27
Oglasi
MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH CEUE
idruiuje petsto oseb z railiinimi okvarami vida Iz 34. obiin,
OSEBNA ASISTENCA
Smo prijazen in registriran izvajalec osebne asistence Se od leta 2019. Vsem, ki imajo odločbo o osebni asistenci, nudimo storitve, s katerimi vam izboljšamo lastno kvaliteto življenja, večjo samostojnost in neodvisnost. Storitve so prilagojene potrebam posameznika/posameznice, njegovim oziroma njeni m s posebnostim, potrebam, željam, pričakovanjem in življenjskim razmeram.
•	Potrebujete osebno asistenco ali pomoč pri lipolnjevanju vloge, 3,1 dodelitev osebne asistence? Smo strokovno usposobljena ekipa, ki vam lahko nudi pomoč in usmeritev
•	Se čutite, da ste prava oseba za delo i ljudmi? Bi radi komu itboljšali kvaliteto ¿ivtjenja in postal i njegov osebni asistent/osebna asistentka? Vabljeni, da nam pošljete vlogo na: osebna.asistenra@siol.net Informacije lahko dobite tudi na
tel. i te vilki OSI 2 Si JOD ali na spletnem mestu: https://wwwLind5s-ce.net.
Trenutna sta na voljo prosti delovni mesti osebnega asistenta v MOZIRJU in ŽALCU, Vabljeni k oddaji vloge.
Medobčinsko druSIvo slepil ra» k) slobcvldnlh Cel|e,
Mariborsko 210 c. 3000 CEUE
Hotel Plesnik
Logarska dolina JO. 333S Soiisiti
ZAPOSLIMO pomočnika kuharja tn/ž v Hotelu Plesnik
Nudimo:
•	zaposlitev za določen čas pogodbeno ali študentsko delo
•	dvoizrtiensko delo, 5 dni v tednu
•	delo v dobrem kolek tivu
■ možnost bivanja v času dela
Pričakujemo;
•	pripravljenost za delo
•	čistočo
•	za že l jene delovne izkušnje
Več informacij:
Hotel Plesnik, Logarska dolina 10,3335 Solčava Gsm:041 352 313 E-naslov: nina.plesnik@pLesnik.si
2
Savinjske novice št. 19, 14. maj 2021
Vsebina
20. maj, svetovni dan čebel Drobne opraševalke kraljujejo našemu ekosistemu.........................4
Podkrižnik d.o.o. Ljubno ob Savinji
Med 22 novimi ambasadorji slovenskega gospodarstva..........5
Občina Mozirje
Zaključni račun 2020 kaže pozitivno sliko glede likvidnosti......................6
Gornji Grad
Sola preko investicij zelo povezana z občino
Občina Ljubno
Položnice za vodarino višje za 0,28 evra mesečno .
.... 6
.....7
Zgornjesavinjski zdravstveni dom
Leto 2020 pozitivno
predvsem zaradi plačil občin......8
Logarska dolina
Prostovoljci
posadili tisoč dreves........................9
Odhod p. Andreja Pollaka.........
.... 11
Svetovni dan biotske raznovrstnosti Pomen manjšinskih vrst...............12
Medgen borza na Rečici ob Savinji
Jernej Mazej o paradižniku -sadežu ljubezni ..........
Pot mineralnih izvirov Vode za zdravje in potešitev žeje..................
.............12
... 14
KD Lipa Šmartno ob Dreti
Ljudske pevke Lipa
spet prepevajo...................................19
Namiznoteniški klub Savinja
Lara Belaj državna prvakinja v ženskih dvojicah............................21
Tretja stran
Zakaj bi bilo komplicirano, če je lahko enostavno?
Verjamem, da je velika večina vas, dragi bralci in bralke Savinjskih novic, že kdaj slišala rek: »Zakaj bi bilo enostavno, če je lahko komplicirano?« Uporabimo ga običajno takrat, ko v praksi naletimo na kakšno neživljenjsko pravilo, ki nam otežuje izvajanje kakšnih aktivnosti ali dostop do kakšnih dobrin. V ozadju tovrstnih pravil so »strokovnjaki«, ki določeno zadevo z vsem svojim znanjem tako »temeljito« opredelijo, da za običajnega človeka predstavlja problem, namesto da bi služila svojemu namenu.
Če v prej omenjenem reku zaznavate sarkazem, imate prav. Sarkazem je namreč način govora, ko človek izreče nekaj, misli pa povsem nasprotno stvar. Da bi lahko bili sarkastični, moramo dobro poznati tematiko in biti sposobni zaznati sarkazem v govoru drugih ljudi. Zato nekateri sarkazem opisujejo kot možgansko gimnastiko, saj zahteva, da o stvari razmišljamo globlje kot zahteva dobesedni pomen.
Veliko možganske gimnastike je potrebovala Nina Fricelj iz Okonine, študentka magistrskega študija specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, ki je sodelovala v timu, v katerem so pripravili lahko berljivo Ustavo Republike Slovenije. Kot vemo, je ustava najpomembnejši pravni dokument v državi, a je zapisana v jeziku, ki ga marsikdo ne razume.
Ker ustava ureja način delovanja naše družbe, torej naše pravice in dolžnosti ter pravila, ki jih moramo spoštovati, bi morala biti dostopna in razumljiva vsem, torej tudi osebam s posebnimi potrebami. V študentski sekciji Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov so se pred petimi leti odločili, da bodo slovensko ustavo »prevedli« v lahko branje in po več kot deset tisoč urah dela, ki ga je opravilo 34 entuziastov, jim je uspelo.
V	lahko berljivi ustavi so informacije zapisane v takšni obliki, da so dostopne vsem, ki imajo težave pri branju ali razumevanju prebranega, kot na primer osebe z motnjami v duševnem razvoju, z avtizmom, z disleksijo, s senzornimi okvarami, pa tudi otroci, tujci in starejši ljudje. Lahko berljiva slovenska ustava je dokaz, da je mogoče še tako zahtevne informacije narediti dostopne, če le obstaja volja za to.
V	tej številki pa pišemo še o nekom, ki se trudi, da bi bile pomembne dobrine dostopne vsem. Javnosti zdaj že dobro znani Vid Čeplak, v uredništvu Savinjskih novic smo ga izbrali za ime leta 2020, je sredi nove dobrodelne akcije, s katero želi omogočiti nadaljevanje projekta brezplačne osnovne šole v Nazarjah, morda pa tudi še na kakšni drugi šoli v Zgornji Savinjski dolini. Vid računa na vaše sodelovanje, bodite pripravljeni.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 20, 21. maj 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884.
E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884
Savinjkl« ncvicešt, 20,21,maj 2221 3
06026615
p
Tema tedna
20. MAJ, SVETOVNI DAN ČEBEL
Drobne opraševalke kraljujejo našemu ekosistemu
Letos 20. maja četrtič praznujemo svetovni dan čebel, ki je bil razglašen na pobudo Čebelarske zveze Slovenije (ČZS). Namen praznovanja je opozoriti javnost na izreden pomen čebel in ostalih opraševalcev za ohranjanje okolja, na njihovo veliko ogroženost v številnih državah in na to, kaj je treba storiti v prihodnje, da jih bomo ohranili. Letos ČZS vabi predvsem mlade, da v okviru praznovanja z njimi rišejo čebelarsko pravljico in na ta način širijo zavest o pomenu čebel za svet in ljudi.
ZARADI POZEBE ČEBELE OB MEDENO PAŠO
Tudi letošnje leto je pozeba v slovenskih sadovnjakih pustila katastrofalno škodo. Posledic ne bodo čutili le pridelovalci, ampak celoten ekosistem, ki mu kraljujejo čebele. Te bodo pri-morane hrano iskati na travnikih in zelenicah, kjer jim pašo nudi cvetje. Zato čebelarji pozivajo ljudi, da svoje zelenice in, v kolikor je mogoče, tudi travnike, pokosijo čim kasneje in čebelam omogočijo pašo.
Slovensko čebelarstvo v svetu slovi kot eno najbolje organiziranih čebelarstev. Svetovni dan čebel obeležujemo na rojstni dan Antona Janše (1734-1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva v svetu.
Pozitivna novica glede varnosti čebel je v začetku maja prišla z evropskega sodišča, ki je potrdilo delno prepoved treh insektici-dov, povezanih z zastrupitvami čebel. Vsi trije spadajo v razred neonikotinoidov, ki so sistemski insekticidi, prav z začetkom trženja neonikotinoidov pa sovpada pojav izginjanja čebel v številnih evropskih in ameriških državah.
PROMOCIJA ČEBELARSTVA SKOZI SLOVENSKI ZAJTRK Za preživetje in dobro počutje čebel je po mnenju ČZS treba skrbeti na več nivojih. Slovenski čebelarji so zgled tujim čebelarjem tudi pri standardih kakovosti v prehranjevalni verigi, saj je kar tretjina svetovne pridelave hrane odvisna od čebel.
Tudi v zgornjesavinjskih šolah že leta izvajajo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je nastal na pobudo slovenskih čebelarjev. Na pobudo ČZS poteka tudi Evropski medeni zajtrk, v okviru katerega marsikje v EU zajtrku-jejo prav slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Lani novembra je projekt zaradi epidemije odpadel, bo pa nadomestni Tradicionalni slovenski zajtrk izveden letos 11. junija.
Čebele z opraševanjem skrbijo za ravnovesje našega ekosistema.
(Foto: Gašper Tratnik)
PROJEKT ČEBELA BERE MED NAGOVARJA OTROKE NA LJUBNEM
Prav v tem času se v Zgornji Savinjski dolini odvija še en projekt, ki je povezan s promocijo čebel in čebelarstva. Z namenom prenesti pomen čebel med otroke in njihove starše so se združile v sodelovanju lokalne akcijske skupine (LAS), med njimi tudi LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline.
S projektom Čebela bere med želijo nosilci projekta med otroke in njihove starše prenesti pomen čebel na naše okolje. Pomen čebel v mesecu maju lahko zgornjesavinjski otroci spozna-
vajo v izdelanem čebelarskem kotičku - izobraževalno didaktičnem pripomočku, ki v tem času gostuje v Knjižnici Ljubno ob Savinji. Osrednja knjižnica Mozirje, partner v projektu, je prav na svetovni dan čebel za otroke iz ljubenskega vrtca izvedla predstavitev kotička in slikanice, ki je nastala tekom projekta.
Več kot 11.000 čebelarjev
je v Sloveniji, ki imajo skupaj 206.983 čebeljih družin.
APITURIZEM TUDI V NAŠI DOLINI
Promocije čebelarstva se slovenski čebelarji lotevajo tudi skozi turistično dejavnost. Tako je nastal apiturizem, transformacija bogate slovenske apikulture v edinstveno potovalno izkušnjo. Le-ta Slovenijo promovira kot zdravo destinaci-jo, predvsem pa kot domovino odličnih čebelarjev z bogato apikulturo in stoletnimi čebelarskimi praksami. Ponudniki apiturističnih storitev so uvrščeni v shemo certificiranih ponudnikov. Med njimi je najti dva ponudnika iz Mozirja, Čebelarstvo Ivan Čopar in Medeno vas Skok.
Veliko promocijo čebelarstvu je v letošnjem letu naredilo podjetje BSH Hišni aparati, ki se je v okviru obeležitve 50-letnice delovanja tovarne v Nazarjah v skrbi za trajnostni razvoj lokalnega okolja odločilo za projekt zasaditve 2000 medo-vitih lip. Lipo so v dar za zasaditev prejeli vsi zaposleni v podjetju, kakor tudi sedem občin Zgornje Savinjske doline, ki jim je podjetje darovalo 50 simbolnih lip.
Tatiana Golob
4
Savinjske novice št. 19, 14. maj 2021
Gospodarstvo, Organizacije
PODKRIZNIK D.O.O. LJUBNO OB SAVINJI
Med 22 novimi ambasadorji slovenskega gospodarstva
Družina ambasadorjev slovenskega gospodarstva je bogatejša za 22 uglednih podjetij, ki vsak na svojem področju ponujajo edinstvene izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo. Med omenjenimi podjetji je tudi Podkriž-nik d.o.o. z Ljubnega ob Savinji, ki je bilo prepoznano kot zeleno, ustvarjalno, pametno ter tako dobilo naziv »I feel Slovenia. Green. Creative. Smart.«
AMBASADORJI KLJUČNIH KOMPONENT
SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA Javna agencija Spirit Slovenija je konec letošnjega februarja na svoji spletni strani objavila javni poziv, s katerim je slovenska podjetja povabila k sodelovanju v nacionalni kampanji za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini »I feel Slovenia. Green. Creative. Smart.« Agencija je s tem želela povečati nabor ambasadorjev, katerih poslovni modeli, rešitve, izdelki in storitve izkazujejo ključne komponente slovenskega gospodarstva - zeleno, ustvarjalno in pametno.
UGLEDNA PODJETJA, KI PONUJAJO EDINSTVENE IZDELKE IN STORITVE Med nove glasnike so bila imenovana podjetja Acies Bio, Arctur, AV Living Lab, Biosistemika, raziskave in razvoj, Domel, Donar, podjetje za notranjo opremo in svetovanje, Duol inženiring, Elaphe pogonske tehnologije, Eles, Fotona, genEplanet osebna genetika, Iskra, Iskraemeco, JUB, Medex. Kronoterm, Magneti Ljubljana, Mar-les hiše Maribor, Optotek, Podkrižnik specialna kovinska industrija, TPV Automotive, Tovarna avtomobilskih komponent in Varis Lendava. POMEN DOSLEDNEGA POZICIONIRANJA
DRŽAVNE BLAGOVNE ZNAMKE »Na Spiritu Slovenija si nenehno prizadevamo za spodbujanje konkurenčnosti slovenskih podjetij v mednarodnem okolju. Pri tem se močno zavedamo pomena doslednega pozicionira-nja državne blagovne znamke na tujih trgih ter utrjevanja prepoznavnosti vseh konkurenčnih prednosti, ki jih želimo komunicirati. Podjetja namreč veliko lažje vstopijo na trge, kjer država uživa visoko stopnjo prepoznavnosti in ugleda,« je ob imenovanju novih ambasadorjev povedal dr. Tomaž Kostanjevec, direktor Spirita Slovenija.
CILJ: ŠE VEČJE ZAUPANJE V SLOVENSKO GOSPODARSTVO
»Slovenska podjetja, njihovi izdelki in storitve po svetu slovijo po visoki kakovosti, kljub vsemu pa so se razmere v svetu zaradi pandemije korenito spremenile, zato bo utrjevanje prepoznavnosti našega gospodarstva na tujih trgih še bolj pomembno. Verjamemo, da bo skupna promocija z ambasadorji in njihovimi uspešnimi gospo-
darskimi zgodbami pripomogla k širšemu dosegu in še večjemu zaupanju v slovensko gospodarstvo,« je še dodal Kostanjevec.
ZELENO. USTVARJALNO. PAMETNO.
Green. Creative. Smart. je komunikacijska kampanja državne znamke I feel Slovenia na področju gospodarstva kot odziv na potrebo po dvigu prepoznavnosti in ugleda Slovenije v mednarodnem okolju. Vsaka od posameznih komponent komunikacijske kampanje iz-
raža lastnost slovenskega gospodarstva, ki jih agencija konsistentno komunicira: Green oziroma zeleno (skrb gospodarstva za naravno in družbeno okolje), Creative oziroma ustvarjalno (ustvarjanje dodane vrednosti v gospodarstvu s pomočjo človeškega talenta) in Smart oziroma pametno (doseganje konkurenčne prednosti gospodarstva s pomočjo učinkovitih poslovnih rešitev).
Franci Kotnik
Podjetje Podkrižnik (na fotografiji lokacija v Nazarjah) je bilo prepoznano kot zeleno, ustvarjalno, pametno in tako dobilo naziv »I feel Slovenia. Green. Creative. Smart.«
31. OCENJEVANJE ŽELODCEV NA REČICI OB SAVINJI
Danes zbiran e izdelkov, jutri na delu strokovna komisija
Združenje izdelovalcev zgornjesavinskega želodca organizira 31. ocenjevanje omenjene suhomesnate specialitete. Ocenjevanje bo potekalo v soboto, 22. maja, v prostorih Med-gen borze na Rečici ob Savinji med 9. in 12. uro. Zaradi preprečevanja širjenja okužb bo tudi letos dogodek minil brez prisotnosti javnosti.
MOŽNOST ODDAJE IZDELKOV NA VEČ LOKACIJAH
Vse izdelovalce želodca, ki želijo vedeti, kakšna je bila njihova letošnja letina, vabijo, da svoje izdelke oddajo danes, 21. maja, na sedežu kmetijske svetovalne službe v Mozirju od 11. do 13. ure, v gostilni Menina v Gornjem Gradu od 9. do 10. ure, v gostinskem lokalu Pr' lampi v Lučah od 10.30 do 12. ure ali v okrepčevalnici Breza na Ljubnem ob Savinji ob 12.30. Če interesenti zamudijo vse navedene termine, lahko svoje pro-
dukte prinesejo danes med 18. in 20. uro v Med-gen borzo na Rečico ob Savinji. KOMISIJA BO OCENJEVALA IZGLED, PREREZ, TEKSTURO, VONJ IN OKUS
Strokovna komisija bo senzorično ocenila oddane izdelke glede na njihov izgled, prerez, te-ksturo, vonj in okus. O oceni bodo izdelovalci prejeli uradni zapisnik. Kot doslej bodo za dosežene rezultate podeljena zlata, srebrna ali bronasta priznanja oziroma potrdila o kvaliteti. JAVNA PODELITEV NAGRAD IN DEGUSTACIJA, KO BO TO IZVEDLJIVO Rezultati ocenjevanja bodo objavljeni v Savinjskih novicah po uradnem dogodku. Trije najbolje uvrščeni izdelovalci bodo prejeli praktične nagrade. Javna podelitev nagrad in degustacija želodca bosta organizirani, ko bodo to dopuščali veljavni ukrepi vlade in priporočila NIJZ.
RŠ
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
5
Iz občin
OBČINA MOZIRJE
Zaključni račun 2020 kaže pozitivno sliko glede likvidnosti
Občina Mozirje je imela v lanskem letu dobre štiri milijone evrov prihodkov in 3,5 milijona evrov odhodkov. Presežek prihodkov nad odhodki tako znaša skoraj 477 tisoč evrov namesto načrtovanih 143 tisoč. Sredstva na računu so ostala, saj vsi planirani projekti niso bili zaključeni do konca leta, so bili s finanč-
Skoraj 477 tisoč evrov
je lani znašal presežek prihodkov nad odhodki Občine Mozirje.
nimi podatki v zaključnem računu seznanjeni občinski svetniki. Obravnavali so še predloge za nagrade za uspešnost direktorjem in ravnateljem javnih zavodov, financiranje političnih strank v občini in likvidacijsko poročilo Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje (ZTKSM).
ZA INVESTICIJE TRETJINA PRIHODKOV
Vsi odbori in občinski svet so obravnavali in potrdili zaključni račun. Poudarjeno je bilo izboljšanje likvidnosti, saj občina ob koncu leta ni imela neporavnanih zapadlih obveznosti. Občina je 32,4 odstotka prihodkov namenila za investicije v zdravstvu, šolstvu, izgradnji in investicijskem vzdrževanju cest, sanaciji plazov, vodovodov, čiščenju in odvajanju odpadnih voda ter urejanju prostora.
NAGRADE ZA DELOVNO USPEŠNOST Direktorji in ravnatelji javnih zavodov imajo možnost ob uspešnem poslovanju zavoda prejeti nagrado za delovno uspešnost. O tem odloča svet zavoda, delovna uspešnost je izračunana v obsegu petih odstotkov polletne mase osnovne plače direktorja ali ravnatelja. Za leto 2020 se je delovna uspešnost izplačala na osnovi plač od julija do decembra. Direktorica Javnega zavoda Lekarna Mozirje in ravnatelji Javnega
vzgojno izobraževalnega zavoda (JVIZ) Mozirje, JVIZ Mozirje enota vrtec Mozirje in Glasbene šole Nazarje so na predlog sveta zavoda posamezne ustanove in ob soglasju občinskega sveta Občine Mozirje, ki je ustanoviteljica ali soustanoviteljica zavodov, prejeli nagrado za delovno uspešnost.
FINANCIRANJE POLITIČNIH STRANK Svetniki so sprejeli tudi sklep o načinu financiranja strank v občini. Letos je znesek dobrih deset tisoč evrov. Politične stranke si jih razdelijo sorazmerno s številom glasov volivcev, ki jih je stranka dobila na volitvah.
LIKVIDACIJA ZTKŠM Občina je za ZTKSM februarja podala predlog za likvidacijo, saj zavod že nekaj let ni bil aktiven. Za likvidacijskega upravitelja je bil imenovan Jakob Vačovnik, svetniki pa so bili informirani o likvidacijskem postopku in aktivnostih upravitelja.
Štefka Sem
OBČINA GORNJI GRAD
Šola preko investicij zelo povezana z občino
Na zadnji seji so gornjegrajski svetniki obravnavali zaključni račun občine in se seznanili z zaključnim poslovnim poročilom osnovne šole. O večjih investicijah v lanskem letu je v poročilu o zaključnem računu občine svetnike seznanil računovodja Blaž Purnat. Pojasnila je podal tudi župan Anton Špeh.
2,7 MILIJONA EVROV PRIHODKOV Občina Gornji Grad je v letu 2020 poslovala v okviru pridobljenih finančnih sredstev. Realizirani prihodki proračuna so znašali 2,7 milijona evrov, kar znaša 98,9 odstotka glede na veljavni proračun za leto 2020. Na odhodkovni strani je bila realizacija v višini 2,6 milijona evrov, kar predstavlja 91,4 odstotka glede na veljavni proračun. Vzdrževalna dela so se izvajala na komunalnem, cestnem in šolskem področju.
USPEŠNO IZVEDENIH VEČ VELIKIH INVESTICIJ
Prenovljen je bil odsek lokalne ceste Križ-Florjan-Krnica. Končana je bila postavitev sanitarnega objekta pri športnem igrišču v Bočni. V parku v centru Gornjega Grada je bil postavljen nov paviljon. Lani so nabavili kombi transporter, ki se trenutno uporablja za pokrivanje dela tras šolskih prevozov. Občina je kupila prikazovalnik hitrosti, ki ostaja v občinski lasti. Na področju šolstva so bila glavna dela izvedena v telovadnici. Občinska uprava se je tik pred koncem leta preselila v obnovljene prostore v stavbi Peteli-njek. Ta investicija bo zaključena v letu 2021. Na-
jet je bil kredit za nakup prostorov za Komunalo Gornji Grad v industrijski coni Smreka.
TELOVADNICA POTREBNA POVEČANJA
Ravnateljica šole mag. Blanka Nerad je povzela najpomembnejša vzdrževalna dela in potrebe na šoli, računovodkinja Katka Pečnik pa je povzela finančno poročilo za preteklo leto. Nera-dova je opozorila na potrebno prenovo tal v telovadnici, medtem ko so okna in razsvetljavo že zamenjali.
Zupan Anton Špeh je povedal, da razmišlja-
jo o povečanju telovadnice. Predlog je bil, da se podre balkon in se z dozidavo poveča tloris telovadnice. Letos bodo zato sanirali najnujnejše stvari v telovadnici in pripravili projektno dokumentacijo za povečanje. S tem bodo tudi imeli pripravljeno dokumentacijo v primeru razpisov za to področje, je župan razložil načrte svetnikom.
Neradova je predstavila še sodelovanje šolarjev z društvi, krajani in DEOS Centrom starejših Gornji Grad ter druga dogajanja na šoli.
Tekst in foto: Štefka Sem
Župan Anton Špeh (drugi z leve ob steni) je povedal, da razmišljajo o povečanju telovadnice.
6
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
Iz občin
OBČINA LJUBNO
Položnice za vodarino višje za 0,28 evra mesečno
Prvič v tem letu so se v telovadnici osnovne šole na Ljubnem ob Savinji na seji občinskega sveta zbrali ljubenski svetniki. Temu primerno je bil bogat dnevni red. Med drugim so obravnavali elaborate o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja odpadne komunalne vode in čiščenja odpadne komunalne vode. Obravnavali so tudi poročila o izvajanju gospodarske javne službe (GJS) zbiranja in odvoza odpadkov za leto 2020 v občini in poslovnega načrta za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov v občini za letos.
0,28 EVRA MESEČNO VEČ Podrobneje je elaborate obravnaval odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ter odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. Članom obeh odborov je direktor Javnega podjetja Komunala Mozirje Andrej Kladnik predstavil obveznost vsakoletne priprave omenjenih elaboratov in potrditve cen storitev.
Glede oblikovanja novih cen je vodja finančne službe Komunale Mirjana Sevčnikar pojasnila, da se pri oskrbi s pitno vodo cene zvišajo za 0,14 in prav tako za 0,14 evra za odvajanje komunalne odpadne vode. Za posamezno gospodinjstvo to na mesečni ravni pomeni zvišanje cen za 0,28 evra. Predsednik odbora je občin-
Dnevni red seje ljubenskega občinskega sveta je bil bogat, saj so se svetniki letos zbrali prvič.
skemu svetu predlagal, da se vsi trije elaborati sprejmejo, občinski svet jih je potrdil soglasno.
DOBRO SODELOVANJE Z OBČINAMI
V	obravnavi poročila o izvajanju GJS zbiranja in odvoza odpadkov za leto 2020 in poslovnega načrta za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov je direktor podjetja PUP Saubermacher Janez Herodež podal poročilo o izvajanju te javne službe. Na kratko je povzel aktualna dogajanja v podjetju in na terenu ter poudaril, da podjetje lepo sodeluje tako z občinami kot z občani, da zbiranje odpadkov poteka po zastavljenih načrtih in da je odstopanj vedno manj.
KONCESIJA SE IZTEČE MAJA 2022
V	nadaljevanju je predstavil poslovni načrt za leto 2021. Posebnih sprememb ni predvidenih, ker se v maju 2022 izteče podeljena koncesija in ni znano, če bodo občine tudi v prihodnje objavile razpis za podelitev koncesije, da bi se podjetje lahko prijavilo. Herodež je poudaril, da je v njihovem velikem interesu, da dobijo koncesijo tudi v prihodnje.
MOŽNOST DIREKTNE PODELITVE KONCESIJE
Direktor občinske uprave Radenko Tešano-vic je seznanil prisotne, da so zaradi možnosti direktne podelitve koncesije Javnemu podjetju Komunala Mozirje slednji naložili nalogo, da do konca junija pripravijo simulacijo stroškov odvoza komunalnih odpadkov. Po tem bo znano, ali bo objavljen razpis za podelitev koncesije ali bo koncesija podeljena direktno.
Tekst in foto: Štefka Sem
OBČINSKI SVET NAZARJE
II«««	I v	••	«I	1*1	v« I	•	I	••
Urejanje in vzdrževanje javnih zelenih površin bo urejeno s koncesijo
Člani nazarskega občinskega sveta so na zadnji seji po skrajšanem postopku sprejeli spremembe in dopolnitve Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah. Zakon lokalnim skupnostim nalaga, da zagotavljajo gospodarske javne službe, kar je imela Občina Nazarje do sedaj urejeno s pogodbenim odnosom. S spremembo jim ponudnikov teh storitev ne bo več potrebno vsake štiri leta iskati prek razpisa, ampak bo to urejeno dolgoročno s koncesijo.
NOVA IZBIRNA LOKALNA GOSPODARSKA SLUŽBA
Občinski svet je v lani sprejeti Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini Nazarje tokrat dodal še urejanje in vzdrževanje javnih zelenih površin. Po novem so tako izbirne lokalne gospodarske javne službe v občini oskrba s toplotno energijo, plakatiranje in oglaševanje ter urejanje in vzdrževanje javnih zelenih po-
vršin. V bližnji prihodnosti bo pripravljen še poseben odlok o vsebini gospodarske javne službe urejanje in vzdrževanje javnih zelenih površin, ki bo določal tudi način podelitve koncesije, kar bo dolgoročnejša in ustreznejša ureditev tega področja.
UPORABA SLUŽBENEGA VOZILA ODSLEJ ŠE PREGLEDNEJŠA
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli pravilnik, s katerim so uredili način uporabe občinskega službenega vozila. Pravilnik so sprejeli na pobudo nadzornega odbora, da se zagotovi večja preglednost uporabe. Omenjeni pravilnik določa, kdo so lahko uporabniki službenega vozila, kakšne so njihove pravice in obveznosti, poleg tega pa so opredeljeni stroški, ki bremenijo občino, in stroški, ki jih nosi uporabnik vozila. Pravico uporabe vozila imajo župan, uslužbenci občinske uprave, občinski svetniki in člani nadzornega odbora - po predhodni odobritvi župana ali direktorja občinske uprave. Vozilo lahko poleg naštetih uporabljajo tudi člani občinskih komisij, odborov, enot civilne zaščite, javni delavec občine in občinski prostovoljci.
Tekst in foto: NK
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
7
Zdravstvo
EPIDEMIJA KORONAVIRUSA
Pozitivnih trikrat manj kot teden prej
S ponedeljkom so v veljavo stopile številne sprostitve omejitev. V šolske klopi so se vrnili vsi srednješolci, fakultete lahko spet izvajajo predavanja v živo, podaljšan je dovoljeni obratovalni čas lokalov, odpirajo se tudi igralnice. Dovoljeni so treningi za vse, dovoljena so tudi tekmovanja, ki jih lahko spremljajo tudi gledalci v živo, a pod pogojem zasedenosti največ 50 odstotkov sedišč, ki so na voljo.
SLOVENIJA V RUMENI FAZI Enak pogoj velja tudi za kulturne prireditve. Zbiranje na prostem je dovoljeno do največ 50 oseb. Maske je še vedno treba nositi v zaprtih prostorih in tudi na prostem, če ni mogoče držati zadostne medsebojne razdalje. Sedemdnevno povprečje novih okužb je v ponedeljek znašalo 444, s čimer je izpolnjen pogoj za rumeno
den prej. »Glede cepljenja nadaljujemo v dobrem tempu glede na regijo in državo,« je še povedala Herzogova. Razen v občini Luče je v vseh ostalih občinah Zgornje Savinjske doline pre-cepljenost višja kot v državi in regiji. V KLS LJUBNO IN BSH HIŠNIH APARATIH
CEPLJENIH VEČ KOT 500 OBČANOV Konec tedna so organizirali skupinsko cepljenje zaposlenih v podjetjih KLS Ljubno in BSH Hišni aparati Nazarje. Skupno je bilo cepljenih več kot 500 občanov. V zdravstvenem domu so uspešno prešli z lastnega sistema za naročanje na naročanje preko portala eZVEM. Ta teden so testno po SMS naročili prvo skupino občanov, saj so pocepili že skoraj vse prijavljene direktno v zdravstvenem domu Nazarje.
Razen v občini Luče je vseh ostalih občinah precepljenost višja kot v državi in regiji.	Štefka Sem
Delež pozitivnih je v preteklem tednu padel na deset odstotkov
fazo, ki določa, da je sedemdnevno povprečje nižje od 600. POZITIVNIH NA TESTIH PCR TRIKRAT MANJ KOT TEDEN PREJ
Tudi v Zgornji Savinjski dolini se stanje po po-
ročanju direktorice Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Božene Herzog izboljšuje. Ob nekaj več testiranih je delež pozitivnih v preteklem tednu padel na deset odstotkov. Pozitivnih na testih PCR je bilo trikrat manj kot te-
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE
Leto 2020 pozitivno predvsem zaradi vplačil občin
Na seji sveta svetu ustanoviteljic Zgornjesa-vinjskega zdravstvenega doma Nazarje je direktorice Božena Herzog poročala o poslovanju v lanskem letu. Zdravstveni dom je leto 2020 zaključil pozitivno.
ZA INVESTICIJE NAMENILI 183 TISOČ EVROV
Presežek prihodkov nad odhodki je znašal skoraj 149 tisoč evrov, predvsem na račun 200 tisoč evrov prihodkov s strani občin. Za investicije so porabili 183 tisoč evrov, od tega 148 tisoč za opremo. Zupani so pohvalili delo direktorice z željo, da tako tudi nadaljuje.
PROGRAM DELA V CELOTI REALIZIRAN V DESETIH OD 17 DEJAVNOSTI
Leto 2020 je tudi v zdravstvenem domu zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Določen čas zaradi prepovedi niso delovale neka-
Direktorica Božena Herzog: »Rezultat bi lahko bil še boljši.«
tere ambulante, predvsem zobozdravstvene in referenčne. Zaradi tega je nastal izpad prihodkov v višini 220 tisoč evrov. Program dela je bil v celoti realiziran v desetih od 17 dejavnosti, prihodki pa so bili v primerjavi z letom 2019 višji za 21 odstotkov.
VSE OBVEZNOSTI ZDAJ PORAVNAVAJO V ROKIH Rezultat bi lahko bil po besedah Herzogove še boljši, a država v jesenskem delu ni pokrivala izpada prihodkov zaradi ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa. Likvidnost zdravstvenega zavoda se je izboljšala, vse obveznosti zdaj poravnavajo v rokih. Konec leta 2020 je kumulativna izguba znašala 639 tisoč evrov, a se bo zaradi neskladja v bilanci zmanjšala za 387 tisoč evrov.
Tekst in foto: Štefka Sem
8
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
Organizacije
SLOVENSKI GORNISKI KLUB SKALA - ZVEZA GORNISKIH KLUBOV
Janez Janša prejemnik Kocbekovega priznanja
V športni dvorani v Lučah je v nedeljo, 16. maja, potekala slovesnost Slovenskega gorniške-ga kluba Skala, na kateri so med drugim podelili Kocbekovo priznanje. Priznanje za leto 2021 je prejel Janez Janša. Istočasno je bilo podeljeno tudi priznanje za preteklo leto, ki ga je posthu-mno prejel preminuli Ivo Jakob, ki bi letos dopolnil devetdeset let.
KOCBEKOVO PRIZNANJE ZASLUŽNIM SLOVENSKIM GORNIKOM Ideja o podelitvi Kocbekovega priznanja, ki ga prejmejo zaslužni slovenski gorniki, je nastala leta 2005. Gre za najvišje priznanje, ki ga za doprinos k delovanju skalašev in širjenju njihovih vrednot, ciljev in dela podeljuje Slovenski gorniški klub Skala - zveza gorniških klubov. Prvi prejemnik je bil dr. Anton Jeglič. JANŠI V PONOS, DA JE NAGRADO PREJEL
SKUPAJ Z JAKOBOM Kot je v svojem zahvalnem govoru med drugim dejal Janez Janša, mu je v čast, da je Kocbekovo priznanje prejel skupaj z Ivom Jakobom, ki je bil predan demokrat in velik Slovenec. Tako Janša kot Jakob sta zaslužna za ponovno oživitev skalaškega kluba po osamosvojitvi in oba med najvidnejšimi člani. Priznanji sta jima bili podeljeni za njuno vizionarsko in požrtvovalno delo, za številne spodbude in vzor vsem ostalim članom.
PODELJENE TUDI ZNAČKE OB 100-LETNICI DELOVANJA SKALAŠEV
Poleg Kocbekovih priznanj bodo v letošnjem letu vsi člani kluba prejeli prve spominske značke. V Lučah so podelili prve tri, prejeli so jih ustanovitelji alpinist Janez Janša ter gorska vodnika dr. Anton Jeglič in mag. Bojan Pograjc.
Zbrane na slovesnosti sta nagovorila predsednik Gorniškega kluba Savinjske doline in predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala -zveze gorniških klubov Anton Žunter ter župan Ciril Rosc. Za kulturni program so s petjem poskrbeli člani okteta Žetev, na citre je zaigrala Meta Suhodolnik.
Primož Vajdl
Župan Ciril Rosc (prvi z leve) in predsednik slovenskih gornikov Anton Žunter (drugi z desne) s prejemniki spominskih značk. (Foto: Primož Vajdl)
LOGARSKA DOLINA
Prostovoljci posadili tisoč dreves
V torek, 11. maja, je v Logarski dolini potekala delovna akcija, na kateri je preko 60 prostovoljcev iz različnih organizacij posadilo okoli ti-
soč dreves. Organizator dogodka je bila fundacija Sadni gozd skupaj s tremi domačijami iz Logarske doline.
Na delovni akciji je sodelovalo preko 60 prostovoljcev iz različnih organizacij.
(Foto: Mladen Blatnik)
VELIKA ŠKODA ZARADI VETROLOMA
Leta 2017 je močan vetrolom občino Solčava odrezal od sveta, številni plazovi, podrta drevesa in hudourniška voda pa so zasuli večino dovoznih poti do Solčave in panoramsko cesto. Drevesa so takrat utrpela veliko škodo, zato so v fundaciji Sadni gozd sklenili, da skušajo rastišča vsaj delno obnoviti.
POSAJENIH NAJVEČ SMREK IN BUKEV Skupaj s prostovoljci je organizatorjem uspelo zasaditi okoli tisoč sadik dreves, od tega je bilo največ smrek in bukev, poleg njih še sadike rdečega bora, jerebike in lipe. Na območju sajenja so bile luknje za sajenje že pripravljene, pridne roke prostovoljcev pa so drevesa postavile v luknje in jih zastrle z humusno zemljo. Ob listavcih so postavili količke in sadike privezali ob oporo. Gasilci so vse posajene sadike dreves po zaključku sajenja še zalili. »Vsem posajenim drevesom želimo dolgo rastno dobo,« so še sporočili iz fundacije Sadni gozd.
NK
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
9
Iz občin, Organizacije
OBČINA NAZARJE IN CIVILNA INICIATIVA O GRADNJA PRIZIDKA K ZDRAVSTVENEMU DOMU NAZARJE
Potreben dogovor v dobro vseh občanov
Pred nedavnim je župan Občine Nazarje Matej Pečovnik ostale župane in županji občin Zgornje Savinjske doline presenetil z izjavo, da je nazarska občina pripravljena sama izvesti izgradnjo prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah. Dogovarjanja namreč trajajo že predolgo, pravih rezultatov pa ni, je v po-
rica Božena Herzog je soočena z isto problematiko, na zadnjih dveh sejah sveta ustanoviteljic Zgor-njesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje pa so se župani, z izjemo Pečovnika, začeli nagibati k temu, da bi občine po svojih zmožnostih zagotovile prostore za določene dejavnosti.
Župan Matej Pečovnik: »Občina Nazarje je pripravljena financirati gradnjo v 50-odstotnem deležu, deleži preostalih občin pa bi se preračunali.«
govoru povedal Pečovnik. K omenjeni odločitvi ga je spodbudilo tudi to, da so ostali župani naklonjeni decentralizaciji dejavnosti, saj imajo v nekaterih občinah prostore za to, predvsem pa je trenutno aktualna selitev fizioterapije v Gornji Grad.
Več kot 10 let
se župani že usklajujejo glede rešitve prostorske stiske v nazarskem zdravstvenem domu.
REŠITEV ZA PROSTORSKO
STISKO DECENTRALIZACIJA DEJAVNOSTI?
O gradnji prizidka k nazar-ski zdravstveni postaji se govori že več kot desetletje. Prvi načrti so bili narejeni že v času, ko je bila direktorica Zgornjesavinj-skega zdravstvenega doma Nazarje Ida Pustoslemšek Kramer (2008-2012). Načrti so se od takrat spreminjali, že prejšnja direktorica zdravstvenega doma Darja Es pa je opozarjala na pomanjkanje prostora. Sedanja direkto-
OBČINA NAZARJE BI PREVZELA POLOVIČNI DELEŽ STROŠKOV GRADNJE
Zupan Pečovnik je povprašal občinske svetnike, kakšno je njihovo mnenje o tem, da bi se nazarska občina sama lotila gradnje prizidka, seveda s poprejšnjim dogovorom glede sofinanciranja ostalih občin. Svetniki so pobudo podprli, saj si ne želijo selitve dejavnosti iz nazarskega zdravstvenega doma. »Občina Nazarje je v tem primeru pripravljena financirati gradnjo v 50-odstotnem deležu, deleži preostalih občin pa bi se preračunali na osnovi ustanoviteljskih deležev in dejanske uporabe storitev občanov,« je zamisel o financiranju predstavil Pečovnik.
UPAJO NA KOHEZIJSKA SREDSTVA Potek gradnje bi bil tako lažji. Ker Občina Nazarje nima nobenega kredita, bi si lahko potrebna sredstva izposodila in bi lahko na ta način pomagala kateri od ostalih občin, če bi imela težave z zagotavljanjem pripadajočega deleža.
Se bolje bi bilo, če bi se v finančni perspektivi 2021-2027 našla kohe-zijska sredstva za zdravstvo in so-cialo. S tem bi na vse občine padel manjši delež.
NOVA DOVOZNA CESTA POGOJ ZA GRADNJO PRIZIDKA
Občina je medtem gradbeno dovoljenje za prizidek že pridobila, pogoj zanj pa je bilo gradbeno dovoljenje za novo dovozno cesto k zdravstvenemu domu. Celotni postopek se je zato zavlekel za dobro leto dni. Občina Nazarje je sedaj pripravljena na gradnjo nove ceste, kar jo bo stalo okrog sto tisočakov, dokončana bi morala biti do konca septembra. POTREBEN POPRAVEK PROJEKTA
»Projekt za gradnjo bo treba še enkrat pregledati in ga popraviti, saj so v prizidku mišljene tudi dejavnosti, ki se morda ne bodo izvajale. V pritličju prizidka so prostori namenjeni dežurni ambulanti in za nujno medicinsko pomoč, ki se najbrž ne bosta izvajali v takšnem obsegu, kot si želimo. Razlog za to je tudi, da dežurna služba v dolini deluje ob vikendih, med tednom pa ne,« je povedal Pečovnik. O teh stvareh se bodo morali župani še dogovoriti, potem pa ovir za začetek gradnje ne bo več.
PREDVIDENA VREDNOST INVESTICIJE 2,5 DO 3 MILIJONE
Nazarski župan verjame, da se bodo, ko bodo dobili potrebne podatke s strani zdravstvenega doma, dogovorili tudi glede modela financiranja. Najpomembnejše je, da bo vsem ostalim občinam prihranjeno ukvarjanje z gradnjo, saj bo vse postopke izpeljala Občina Nazarje. V idealnem primeru bi jeseni objavili razpis za izvajalca del in gradnjo začeli prihodnje leto spomladi. V letu, letu in pol bi zgradba lahko stala, je optimističen Pečovnik. Po njegovi oceni bo vrednost projekta znašala od 2,5 do tri milijone evrov. S PRIZIDKOM DOVOLJ PROSTORA
TUDI ZA FIZIOTERAPIJO
Ker bi se v prizidek selile ambulante družinskih zdravnikov, zobozdravnik, pediatrija in še ne-
katere druge dejavnosti, bi v stari stavbi ostalo kar nekaj prostora. V pritličju bi se lahko razširila fizi-oterapija. Da ta dejavnost v Zgornji Savinjski dolini še obstaja, je zaslužna nazarska občina, ki je pred
2,5-3 milijone EUR
bo stala izgradnja prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah.
leti poskrbela za ureditev prostorov, ko le-ti niso več ustrezali pogojem. »Svetniki so tudi zaradi tega vložka proti selitvi fizioterapije in tudi sam menim, da to ne bi bila dobra rešitev,« pravi Pečovnik in dodaja, da je pet zaposlenih v zdravstvenem domu dobilo prostore v občinski stavbi.
Predstavnik Civilne iniciative
za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov Zvone Zupan: »Opažamo zelo veliko neusklajenost med župani glede izgradnje prizidka.
ZARADI GRADNJE PRIZIDKA ZAMIK NEKATERIH CESTNIH PROJEKTOV
Občina Nazarje je sposobna izpeljati projekt z najemom kredita. O višini stroškov gradnje se bodo pogovarjali, ko uskladijo načrte in iz njih izločijo dejavnosti, ki jih v Nazarjah ne bo. »Občinski svet
sem seznanil, da bi se v primeru, da financiramo gradnjo prizidka
,,
10
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
Iz občin, Organizacije
časovno zamaknil marsikateri lokalni projekt, a se s tem strinjajo,« je povedal župan. Na občini imajo pripravljenih kar nekaj cestnih projektov višjih vrednosti, ki bodo v primeru gradnje prizidka realizirani z manjšimi zamiki. PORABILI PREVEČ DENARJA, DA BI ODSTOPILI OD INVESTICIJE Do sedaj so občine za nakup zemljišča in pripravo dokumentacije vložile dobrih 130 tisoč evrov, stroške so si delile glede na število prebivalcev. To je preveč denarja, meni Pečovnik, da bi sedaj prenehali razmišljati o gradnji. Zupani so dogovorjeni, da konec meseca predložijo ponudbe glede prostorov, ki jih imajo v svojih občinah, in takrat se bo videlo, katere dejavnosti bi začasno lahko selili na druge lokacije. Svoj predlog bo pripravila tudi Občina Nazarje. Kot že omenjeno, se Nazarčani s selitvijo fi-zioterapije ne strinjajo, zelo verjetno bi se v tem primeru marsikdo iz
Mozirja ali Nazarij raje odpravil na fizioterapijo v Topolšico kot v Gornji Grad, kar bi lahko imelo negativne posledice pri doseganju obsega programa. »NE SMEMO VEČ ODLAŠATI« Na vprašanje, zakaj ni bila ponudba za gradnjo s strani občine dana že prej, je Pečovnik odgovoril: »Imel sem upanje, da bomo kmalu začeli gradnjo. Toda ves čas se je razmišljalo še o tem in onem, kar je vse skupaj zavleklo. Verjamem, da se bomo dogovorili v dobro občanov. Ne smemo pa več odlašati, pomembno je, da potrdimo višino deležev, da lahko začnemo z gradnjo. Projekt je odvisen od vseh sedmih občin, četudi bomo njegovo izvedbo prevzeli v naši občini. Nisem povsem brez skrbi, kajti imamo še več drugih projektov, a kljub temu bomo zmogli.« CIVILNA INICIATIVA ODLOČNO PROTI SELITVI DEJAVNOSTI Da bi bili na tekočem s poslovanjem zdravstvenega zavoda in za-
radi napovedane selitve fiziotera-pije so se člani izvršnega odbora Civilne iniciative za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov (CI) sestali z direktorico Boženo Herzog, predstavnik CI Zvone Zupan pa se je sestal z županom Pečov-nikom. Po sestanku s Herzogovo so člani izvršnega odbora sprejeli nekaj sklepov, med njimi je tudi ta, da odločno nasprotujejo selitvi katere koli dejavnosti na drugo lokacijo. Menijo, da mora župan Občine Nazarje Matej Pečovnik potrebne prostore poiskati čim bližje zdravstvenemu domu, je povedal Zupan.
ZADOVOLJNI Z DELOM DIREKTORICE SO JI NALOŽILI
NOVE NALOGE »Direktorica Herzogova svoje naloge dobro opravlja, saj je tekoče poslovanje zavoda pozitivno,« je še dodal Zupan. »Razveseljuje tudi dejstvo, da je sprejela nalogo, da pripravi strategijo za izgra-
dnjo prizidka.« Glede problematike neodzivnosti na telefonske klice so Herzogovo zadolžili, da to izboljša z zaposlitvijo novih sodelavcev oziroma najde tehnično rešitev z ustreznejšo telefonsko centralo. PRIPRAVITI FINANČNO OVREDNOTEN PROJEKT Z DELEŽEM PO OBČINAH Člani CI so se na srečanju še posebej posvetili gradnji prizidka. Po njihovem mnenju je takoj treba predstaviti finančno ovrednoten projekt z deležem po občinah vsem županom. Za pripravo predloga je zadolžen župan Matej Pečovnik. »Opažamo zelo veliko neusklajenost med župani glede izgradnje prizidka. V okviru civilne iniciative smo zato imenovali tričlansko komisijo v sestavi Zvone Zupan, Milan Maranšek in Karlina Mermal, ki bo pregledala projekte za izgradnjo prizidka,« je zaključil Zupan.
Tekst in foto: Štefka Sem
NA REČICI OB SAVINJI RAZSTAVLJA DANICA JANŽOVNIK
Likovna govorica skozi akvarele in akrile na platno
V galeriji Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal na Rečici ob Savinji je svoja likovna dela na ogled postavila članica omenjenega društva Danica Janžovnik.
Razstavo so postavili v okviru tedna ljubiteljske kulture, a so jo javnosti morali zaradi takratnih omejitev predstaviti virtualno. Ko so razmere to dopuščale, je Janžov-
P. Andrej Pollak, gvardijan, župnik in voditelj doma duhovnih vaj, je s 23. aprilom zapustil župnijo Nazarje, ki jo je vodil od leta 2016. Upravljanje župnije je prevzel p. Tomaž Pintar, ki je doslej deloval v vlogi vikarja, ekonoma in hišnega duhovnika sester klaris. Zaradi obsega del sedaj občasno v Nazarjah mašujejo tudi drugi duhovniki, pri
nikova sama popeljala obiskovalce po razstavi.
V SVET RISBE PRED DVEMA DESETLETJEMA
Amaterska likovnica iz Mozirja se je v svet risbe podala pred dvema desetletjema in se takrat včlanila v Društvo šaleških likovnikov.
Ob ustanovitvi se je priključila društvu Gal. Do sedaj je imela tri
raznih opravilih pa na pomoč priskočijo tudi farani.
V juniju bodo na nazarskem samostanskem hribu pripravili praznovanje prvega svetega obhajila, vodstvo Slovenske frančiškanske province pa je po besedah p. Tomaža že pristopilo k iskanju duhovnika za izpraznjeno mesto.
Barbara Rozoničnik
Danica Janžovnik uporablja akvarel kot svoj pogled na realen svet. (Foto: RS)
samostojne razstave, sodelovala pa je na številnih skupinskih razstavah.
NAJLJUBŠA TEHNIKA AKVAREL
Danica Janžovnik je že včasih rada v roke vzela svinčnik in kaj narisala, dodala barve ter se poigrala s sencami. Sedaj za svoje slikarsko ujete trenutke uporablja različne likovne tehnike, kot sta akril na platno in akvarel. Preizkusila se je tudi v grafiki in slikarstvu. Najljubša tehnika Janžovnikove je akvarel in njegova mehkoba s prelivanjem barv na papir. Z njim upodablja svoj pogled na realen svet.
RŠ
ŽUPNIJA NAZARJE
Odhod župnika p. Andreja Pollaka
POPRAVEK INFORMACIJ
V 19. številki Savinjskih novic sem v članku Lani minilo 125 let organiziranega petja v kraju napačno navedla letnico, šlo je namreč za 115 let organiziranega petja v Bočni. V članku je tudi omenjeno, da folklorna skupina ne deluje več, ampak je na mirovanju.
Zupnik iz Bočne Ivan Selih je glede kipa Jezusa v cerkvi v Bočni, ki ga je izdelal Klemen Volovšek, ki smo ga prav tako predstavili v 19. številki Savinjskih novic, opozoril, da je bil kip izdelan zanj osebno ne za cerkev.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
11
Nasveti, Organizacije
Svetovni dan biotske raznovrstnosti
MARIJAN DENSA,
Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
V	gozdovih Slovenije uspeva 72 domačih (avtohtonih) gozdnih drevesnih vrst, kar nas glede tega uvršča v sam vrh evropskih držav. Velika številčnost gozdnih drevesnih vrst je pomemben dejavnik zagotavljanja pestrosti in raznolikosti ter trajnosti gozdov in njihovih funkcij (storitev), zlasti v luči prilagajanja gospodarjenja z gozdovi v pogojih pospešenih klimatskih sprememb.
Glavnino lesne zaloge naših gozdov (drevesne biomase) tvorita bukev (33 %) in smreka (30 %), pridružuje se jima jelka (8 %), ostale vrste skupaj dosegajo manj kot 30 %. Temu primerno imajo posamezne vrste zelo majhne deleže. Ti so v prostoru zelo različni glede na geografske in klimatske razmere ter vpliva človeka.
KAJ SO MANJŠINSKE VRSTE?
Med manjšinske štejemo drevesne vrste, ki jih je v gozdovih zelo malo ali pa uspevajo samo ali predvsem v določenih predelih. Ta določitev je zelo splošna, kot bomo videli pri macesnu. Macesen zavzema na Solčavskem 12 % lesne zaloge, v celotnem nazarskem območju 3 %, v Sloveniji 1%, v Prek-murju pa ga praktično ni.
51 gozdnih drevesnih vrst
raste na območju nazarske enote
Zavoda za gozdove Slovenije.
V	alpskem svetu je macesen pomemben gradnik gozdov in pomembna gospodarska vrsta, na Veži (Dleskovški planoti) se nahaja največji strnjen kompleks ma-cesnovih gozdov v Evropi, v nižinah v okolici Nazarij in Velenja je prisoten le tu in tam in ima manj kvaliteten les. Pri nekaterih vrstah poznamo v slovenskih gozdovih
samo nekaj prosto rastočih dreves. Tak je npr. cemprin, ki ga je v ostalih Alpah na pretek.
VRSTNO BOGATI GOZDOVI V nazarskem območju smo našteli 51 gozdnih drevesnih vrst, s tem da skorša, ki v območju raste zunaj gozda, nismo upoštevali. To je za alpsko in predalpsko območje res veliko. Med zanimivimi manjšinskimi (minoritetnimi) vrstami so češnja, lepotica gozdov in pomembna plodonosna vrsta, ostrolistni javor, ki je močno prisoten na Krašici, drugod pa izredno redek, brek, ki ima rad tople lege in veliko svetlobe ter ima izredno kvaliteten les, lipa, za katero pri nas marsikdo misli, da sploh ni gozdno drevo, maklen (poljski javor, brez katerega ni špil za klobase) ter mali jesen, ki s cvetenjem
razveseljuje čebele in čebelarje ter krasi levi breg Savinje više Ljubne-ga in pobočja nad njim in še bi lahko naštevali.
POMEN MANJŠINSKIH VRST
Kot smo omenili že na začetku, je vrstna pestrost podlaga za ohranjanje trajnosti gozdov in njihovih storitev, saj bodo nekatere vrste vsaj do določene mere nadomestile vloge zaradi klimatskih sprememb najbolj ogroženih vrst, katerih delež se bo v prihodnje zmanjšal. To bo pomembno v varovalnem smislu za preprečevanje erozije in tudi v lesno-proizvodnem, saj ima večina naših manjšinskih vrst kvaliteten les, čeprav včasih tanjših dimenzij od glavnih. Les malega jesena npr. po kvaliteti nič kaj ne zaostaja za lesom velikega, so pa razsežnosti dreves žal veliko manjše.
Manjšinske vrste so večinoma svetloljubne in jih najdemo na gozdne rodu, kjer so njihovi plodovi vir hrane za gozdne živali. Najbolj za človeka zanimiva plodonosna vrsta je kostanj, živali pa so vesele tudi plodov gloga, lesnike in drobnice, češnje in čremse, brez in vrb.
33 %
lesne zaloge naših gozdov predstavlja bukev.
Vrstno in sestojno pestri in barviti gozdovi so obiskovalcem večinoma prijetnejši in privlačnejši od monotonije enovrstnih. Tisa in bo-dika, ki sta v gozdovih v dolini že prava redkost, sta si zaradi vedno zelene krošnje in lepih plodov našli svoj drugi dom pri domačijah kot hišni drevesi.
MEDGEN BORZA NA RECICI OB SAVINJI
Jernej Mazej o paradižniku - sadežu ljubezni
V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so drugi ponedeljek v maju pripravili predavanje z naslovom Paradižnik - sadež ljubezni. O priljubljenem rdečem sadežu, ki ga uvrščamo med zelenjavo, je obiskovalcem spregovoril Jernej Mazej. Prijatelji mu pravijo tudi »kralj paradižnikov«, saj trenutno na Ma-zejevi kmetiji blizu Mozirja goji 240 sort paradižnikov. ZELENJADNICA, BREZ KATERE NI SLOVENSKEGA VRTA Mazej pogosto predava na seminarjih, piše strokovne članke in vodi rubriko Mala šola vrtnarjenja v okviru oddaje Na vrtu na TV SLO. Tokrat je o zelenjadnici, ki je predvsem v poletnem in jesenskem času nepogrešljiv del slovenskega obroka, spregovoril podrobneje, tudi o njenem zgodovinskem ozadju. »Paradižnik je zelenjad-nica, brez katere skorajda ni slovenskega vrta. Zato je prav, da se posvetimo vzgoji tega sadeža ljubezni za čim lepši in zdrav pridelek,« je povedal Mazej in predstavil legendo o paradižniku kot sadežu ljubezni. Paradižnik je sedanje ime
Jernej Mazej je obiskovalcem razkril nekaj manj znanih dejstev o gojenju paradižnika. (Foto: Tatiana Golob)
dobil šele v 19. stoletju, pred tem je bil imenovan kot sadež ljubezni ali zlato jabolko.
SADIK NI DOBRO PREVEČ GNOJITI IN ZALIVATI Mazej je tokrat predstavil številne praktične izkušnje pri vzgoji sadik. Med drugim je poudaril, da so za lepo sadiko pomembni oblačno vreme, voda in toplota. Izdal je tudi nekatere »skrivnosti«, predvsem to, da sadik ni dobro pretirano gnojiti niti preveč zalivati.
NAMESTO ROZ NA BALKONU GRMIČAST PARADIŽNIK?
Ob koncu predavanja so obiskovalci spoznali različne sorte, ki jih Jernej Mazej goji na kmetiji na Gneču. Zanimive so ne le zaradi barve plodov, temveč tudi zaradi oblike in barve listov ali oblike rasti. Sodeč po odzivu bo v letošnjem poletju kar nekaj balkonov namesto rož krasil grmičast paradižnik, s čimer bo ta okusen plod pridobil še dekorativno funkcijo.
Tatiana Golob
12
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
Zgodovina in narodopisje
i
PETER WEISS
V prvem delu smo od Marije Černe z Rečice izvedeli, kako je odšla v Ameriko in tam postala povezovalka in motor delovanja slovenskih žensk, saj jih je po prvi svetovni vojni organizirala v društva, poskrbela pa je tudi (leta 1929) za časopis Zarja, ki še vedno izhaja. Potem ko je leta 1979 umrla, so v tem časopisu oktobra objavili njen življenjepis, ki ga je napisala sama in ga izročila urednici za objavo po odhodu v večnost. Dodano je še tole: »Spisano v angleščini meseca oktobra 1963. Prevedeno v slovenščino 1965 na željo dr. F. J. Kerna in prof. Johna Severja.« Res se ponavlja, vendar tokrat z veliko več podrobnostmi, ki pričajo o koreninah Marie Prisland v naših krajih.
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
Težko je pisati o sebi, a treba je ustreči zahtevi sina in hčerk, ki želijo imeti »natančne« podatke o svoji materi. Torej: rojena sem bila 21. junija 1890 na Rečici, v lepem kraju zelene Štajerske v Avstriji, ki je zdaj pod Jugoslavijo. Oče, Franc Černe, je bil rojen v Slovenj Gradcu. V Trstu je imel službo obalnega carinskega inšpektorja. Govoril je štiri jezike. Mati, Marija Rozenstein, je bila hotelska kuharica. Bila sem njun edini otrok. Mater sem izgubila, ko sem bila stara komaj 5 let. Umrla je v mestu Rio Claro v Braziliji, kamor sta leta 1894 z očetom odšla za srečo. Mati je umrla tam eno leto po prihodu, oče pa leta 1940.
Vzgojila me je ljuba stara mamica Jera Rosenstein, po domače Joževa. Na Rečici sem dovršila štirirazredno (8 oddelkov) ljudsko šolo, pozneje pa po zaslugi gospe Deleja, trške po-štarice, imela eno leto zasebnega pouka za kolegij. V šoli je bil moj najljubši predmet zgodovina. V otroških letih sem delala na polju. Ko je dozorel hmelj, sem ga šla obirat v Braslov-če ter zaslužila 4 krajcarje od mernika. Pozimi sem za trške gospe kvačkala čipke za prte in blazine. Za to delo sem bila plačana po 3 krajcarje od metra.
Silno rada bi postala učiteljica. Vedno sem imela okrog sebe kopico otrok in posnemala učiteljico. Kadar je otrok zmanjkalo, sem dekla-
Marie Prisland z Rečice, slovenska urednica in narodna delavka v ZDA (2)
mirala sosedovim kravam na pašniku, ki so me kar zadovoljno poslušale, ali pa sem sedela na deblu stare podrte jablane in na ves glas čitala. Ker zaradi uboštva nisem mogla iti naprej v šole, sem šla v Ameriko, da tam zaslužim natančno 300 dolarjev - to bi zadostovalo za šolanje, sem izračunala -, nato se vrnem, vstopim v kolegij in postanem učiteljica. Preprosto tako! Pač otroške sanje.
V	Ameriko sem odšla 24. aprila 1906, stara 15 let. V Sheboygan sem dospela k Repenškovim, prijateljem moje stare mamice, in k našim sosedom, po domače Ozimčevim. Delo sem dobila v tovarni pohištva. Zaslužila sem 60 centov za deseturno delo. Takoj sem izračunala, koliko to znese v avstrijski valuti in kako dolgo bom morala delati, da prihranim 300 dolarjev. Slo mi je na jok! Vzelo bo več kot tri leta ...
V	Ameriki sem silno pogrešala slovensko čti-vo. Doma sem obredla ves trg za knjigami, tu pa je bil v hiši le en časopis, namreč Glas naroda. S sostanovalcem, ki je list dobival in ga je skrbno skrival pred drugimi, sem se domenila, da mu bom na njegov račun seveda iz bližnje gostilne vsak dan prinesla vrček piva, če mi dovoli čitati časopis. Dovolil je, a zelo milostno.
Eno leto po mojem prihodu v Ameriko je umrla moja ljuba stara mamica, ki mi je vsa otro-
Stara 22 let sem se vpisala na večerni tečaj angleščine, ker nemški jezik, katerega sem bila vešča, ni več zadoščal. Pozneje sem hodila v večerno strokovno šolo in po treh letih napravila izpit za knjigovodkinjo. Obiskovala sem tudi tečaje za kuhanje, šivanje in opremo klobukov. Osem let sem vodila lesno trgovino za slovensko korporacijo (South Side Wood Supply Company). Pri slovenski trgovini mesnih izdelkov (Suscha Meat Market) sem tajnica nad 40 let.
Meseca aprila 1913 sem pomagala ustanoviti prvo slovensko žensko društvo v Sheboygnu, Oltarno društvo fare sv. Cirila in Metoda, katerega tajnica sem bila 5 let in aktivna prvih 15 let. [...] Decembra 1926 sem ustanovila Slovensko žensko zvezo in jo kot glavna predsednica vodila prvih 20 let. V teh letih je zveza izdala svojo prvo publikacijo, knjigo Ameriška Slovenka, katere angleški del sem uredila, njen mesečnik Zarja pa izhaja od leta 1929 do danes. Izdale smo lične razglednice in pisemski papir s slovenskimi motivi ter slovensko pesmarico Zapojmo, vsebujočo nad 200 narodnih pesmic. [...] Za celjsko bolnišnico v Sloveniji sem zbrala 1000 dolarjev in vodila zbiranje za dekliško akademijo šolskih sester v Ler-montu (900 dolarjev).
Iz krstne knjige župnije Rečica ob Savinji: Marie Prisland je bila kot Marija Černe rojena 21. (in krščena 22.) junija 1890. Oče Franc Černe (Tscherne) in mati Marija Rosenstein sta se poročila 21. januarja 1894.
ška leta posvečala toliko ljubezni. Vez z domovino je bila pretrgana. Nisem se vrnila, temveč sem postala ameriška državljanka.
Poročila sem se 24. februarja 1908. Moj soprog John izhaja iz znane ugledne Prislanove družine na Rečici. V zakonu se nama je rodilo troje otrok: Margareta, bivša stenografist-ka na mestni banki, je poročena z mehanikom Robertom Fischerjem; Hermina, diplomirana bolničarka, je poročena s profesorjem R. J. Di-ckom, ravnateljem oddelka za entomologijo na državni univerzi Wisconsin; sin Teodore je bil učitelj umetnosti na višji šoli, zdaj pa je ravnatelj industrijskega oblikovanja; njegova žena Carol je bivša učiteljica zgodovine na višji šoli. Enajst ljubkih vnukov naju razveseljuje, ko pridejo na obisk.
Leta 1938 sem vodila skupino 92 potnikov in potnic na obisk Evrope in posebej naše rodne domovine Slovenije. Leta 1940 sem od jugoslovanske vlade prejela red svetega Save. [...]
Na ustanovnem zborovanju Slovensko-ame-riškega narodnega sveta, vršečega se v Cleve-landu decembra 1942, sem bila izvoljena za prvo predsednico. Prihodnje leto sem bila članica delegacije sveta, ki se je podala v Washington k državnemu tajništvu z apelom ameriških Slovencev na Ameriko in njene zaveznike, naj vendar preprečijo nadaljnje zverinsko ubijanje rojakov v Sloveniji od strani podivjanih Nemcev in Italijanov. [...]
V Zarjo pišem od začetka do danes. Od kraja sem pisala članke v porast zveze, pozneje pa pod imenoma Joževa in Milena poučne članke.
Savinjske novice št. 19, 14. maj 2021
13
p
Ljudje in dogodki
POT MINERALNIH IZVIROV OB SLOVENSKO-AVSTRIJSKI MEJI
Vode za zdravje in potešitev žeje
Ob slovensko-avstrijski meji od Zelezne Ka-ple do Logarske doline in Jezerskega poteka Pot mineralnih izvirov. Vanjo so vključene lahko dostopne in z napisi označene lokacije, ki pa še ne zajemajo vseh z minerali bogatih nahajališč vode na tem predelu Karavank.
OD IZVIRA DO IZVIRA PEŠ ALI S KOLESOM
Območje okoli Zelezne Kaple naši severni sosedi imenujejo tudi dolina tisočerih izvirov, saj na površje prihajajo številni mrzli nizko mineralizirani izviri. Mineralne vode, ki so vključene v tematsko pot, se razlikujejo po kemijski sestavi in kislosti, večinoma so obogatene z ogljikovim dioksidom, skupen pa jim je ugoden vpliv na počutje.
Kisli vodi pod Olševo pripisujejo zdravilno moč, saj je bogata z železom, magnezijem, kalcijem in ogljikovim dioksidom.
Na avstrijski strani pot zajema Jakobov izvir (Rebrca), Agnesin izvir (Pruggersteig na Ojstr-cu), Mrzli izvir (Ojstrc), Srebrni izvir (Korške peči), Koroški litijev vrelec (Zdraviliški center Železna Kapla), Murijev izvir (Bela), izvir potoka Bela (Belska Kočna), na slovenski pa Jezersko ali Ankovo slatino in Kislo (železno) vodo ob Solčavski panoramski cesti. Izvire poživljajoče vode iz zemeljskih globin lahko raziščete tudi peš ali s kolesom.
IZVIR KISLE VODE POD OLŠEVO NARAVNI SPOMENIK
Mineralni izvir Kisle vode pod Olševo ob panoramski cesti je razglašen za naravni spomenik in znamenitost Solčavskega. Njegovo okolico prekriva rdečkasto rjava usedlina, nastal pa je ob tektonskem prelomu, ki loči Savinjske Alpe od Karavank.
Stik z zrakom povzroča oksidacijo dvovalentnega železa, zato je treba Kislo vodo popiti ob
izviru. (Foto: Igor Solar)
telskim gostom, to tradicijo so, po navajanju časnika Večer, nedavno obudili v hotelu Planinka.
Jezerska slatina privablja številne obiskovalce zlasti poleti. Vsebuje veliko kalcija in manganove ter amonijeve snovi, bogata je tudi z ogljikovim dioksidom. Pitje vode priporočajo ob srčno--žilnih obolenjih, ugodno vliva tudi na prebavo. VODA V ZDRAVILIŠKE NAMENE Mineralne in kisle vrelce so že v 19. stoletju uporabljali za kopeli in jim ob pitju pripisovali zdravilne učinke. Mineralne izvire, ki jih danes uporabljajo v Zdraviliškem centru Zelezna Ka-pla, so odkrili leta 1879, ko je reka Bela zaradi
Vodi pripisujejo zdravilno moč, saj je bogata z železom, magnezijem, kalcijem in ogljikovim dioksidom. Ugodno vpliva na lajšanje simptomov ob pomanjkanju železa in spodbuja delovanje krvotvornih organov. Organizem železo, ki je v izviru raztopljeno v dvovalentni obliki, zelo dobro resorbira in zato popolnoma izkoristi. Stik z zrakom povzroča oksidacijo dvovalentnega železa, zato je treba vodo popiti ob izviru.
VELIKO ZANIMANJE ZA JEZERSKO SLATINO Na Jezerskem, ob glavni cesti in v bližini Plan-šarskega jezera, se obiskovalci lahko ustavijo na urejenem parkirišču ob Jezerski slatini, ki so jo nekdaj imenovali Ankova slatina. Ta izvira nekoliko višje iz razpoke v devonskih apnencih na območju Pristovškega Storžiča in Jezerskega vrha, v bližini Ankove domačije.
Njen sloves zdravilne mineralne vode sega daleč v zgodovino, saj je o njej pisal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Jezersko slatino so v preteklosti stregli tudi ho-
Izvir Jezerske slatine je bil v letu 2013 zaradi lažje dostopnosti pripeljan v bližino glavne ceste, kjer si jo iz korita lahko natoči vsakdo. (Foto: www.jezersko.info)
Sloves Jezerske slatine kot zdravilne mineralne vode sega daleč v zgodovino, saj je o njej pisal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske.
večjega poplavnega dogodka spremenila svoj tok in se premaknila proti zahodu. Visoka vsebnost litija in izvorna pokrajina sta železnoka-pelskim izvirom dali ime Koroški litijev vrelec. V zdravilišču uporabljajo naravni ogljikov dioksid za plinske kopeli ter mineralno vodo iz izvira za kure s pitjem za zdravljenje bolezni srca, ožilja in motenj prekrvavitve.
MURIJEVA VODA V SUŠNIH OBDOBJIH PRESAHNE
Po nedavni razširitvi poti je lahko dostopen tudi Murijev vrelec ob cesti med Železno Kaplo in Jezerskim, ki v sušnih obdobjih presahne. Ob ponikanju padavin na strmih pobočjih nad vrelcem se vode na svoji poti pomešajo z ogljikovim dioksidom, ki prihaja iz globljih delov zemeljske skorje, ob tem raztapljajo železove minerale.
Tudi Murijevi vodi pripisujejo zdravilne učinke. Opredeljena je kot kisla in spada med ma-gnezij-kalcij-železo-hidrogenkarbonatne vode. Z njo lahko dopolnimo potrebo po železu v krvi.
Barbara Rozoničnik
14
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
Oglasi
Savinjske novice št. 19, 14. maj 2021
15
Intervju
NINA FRICELJ IZ OKONINE
»Začutila sem poslanstvo, da spreminjam svet oseb s posebnimi potrebami«
Nina Fricelj: »Lahko berljiva Ustava RS
je dokaz, da je mogoče še tako zahtevne informacije narediti dostopne.«
Nina Fricelj iz Okonine je študentka magistrskega študija specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, predsednica Študentskega sveta Pedagoške fakultete in aktivna članica študentske sekcije Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije. V sekciji so zadnjih pet let delali na projektu prirejanja Ustave Republike Slovenije v lahko branje. Le-ta je že izšla v tiskani obliki, ki si jo lahko izposodite v Knjižnici Mozirje, na voljo pa je tudi elektronska različica, ki je prosto dostopna vsem.
- Kaj je bil povod za projekt prirejanja Ustave Republike Slovenije v lahko branje?
Ustava je najpomembnejši pravni dokument v državi, a je zapisana v pravnem jeziku, ki ga marsikdo ne razume. Ker ustava ureja našo družbo - pravice, dolžnosti, pravila, bi morala biti dostopna in razumljiva vsem, sploh osebam s posebnimi potrebami. Pri uresničevanju ideje sta nas vodila Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, ki navajata dostopnost kot pomembno pravico invalidov. Zato smo se odločili, da bomo ustavo približali vsem - v lahkem branju, to pomeni, da so informacije zapisane v takšni obliki, da so dostopne vsem, ki imajo težave pri branju in/ali razumevanju prebranega,
na primer osebam z motnjami v duševnem razvoju, osebam z avtizmom, osebam z disleksi-jo, osebam s senzornimi okvarami, otrokom, tujcem, starejšim ... Lahko berljiva Ustava RS je korak k uresničitvi Konvencije o pravicah invalidov in s tem temeljnih človekovih pravic. Je dokaz, da je mogoče še tako zahtevne informacije narediti dostopne.
-	Kako dolgo je trajal projekt in koliko ljudi je sodelovalo pri njem?
Projekt je zahteval pet let našega dela, več kot 10.000 prostovoljnih ur in 34 oseb, ki smo sodelovale pri projektu - študenti in diplomanti specialne in rehabilitacijske pedagogike, strokovnjakinja za lahko branje iz Zveze Sožitje, pravni strokovnjak, testni bralci, to so bile osebe z motnjami v duševnem razvoju iz VDC Želva, lektorica, ilustrator in oblikovalec.
-	Ste prejemnica priznanja Univerze v Ljubljani za posebne dosežke študentov in Prešernove nagrade Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Za kakšne dosežke je šlo?
Priznanje Univerze v Ljubljani sem prejela na podlagi visoke povprečne ocene na prvi stopnji študija in aktivnega študijskega ter ob-študij-skega udejstvovanja. Na fakulteti sem namreč že drugo leto predsednica študentskega sveta in aktivna v organih fakultete ter univerze. Orga-
nizirala sem mnogo dogodkov in bila vključena v več mednarodnih projektov. Ob-študijsko sem aktivna prostovoljka in se vsako leto udeležujem kolonij ter drugih dogodkov za osebe s posebnimi potrebami, imam delavnice za dijake s posebnimi potrebami o prehodu na študij, v so-avtorstvu sem napisala že več strokovnih člankov in priročnikov. Prešernovo nagrado pa smo še z dvema kolegicama prejele za raziskavo o samoregulaciji študentov in študiju na daljavo v izrednih razmerah, ki smo jo izvedle v letu 2020.
- Ste tudi avtorica priročnika o samozago-vorništvu študentov s posebnimi potrebami. Kako je nastajal priročnik in kakšne nasvete oziroma napotke vsebuje?
Priročnik je nastal v okviru kariernih centrov Univerze v Ljubljani pod mentorstvom mag. Janje Košir, asistentke na oddelku za specialno pedagogiko na Pedagoški fakulteti. Namen priročnika je olajšati prehod iz srednje šole na univerzitetno izobraževanje dijakom s posebnimi potrebami. Studijska leta so namreč pomembno obdobje v življenju posameznika, ki pa poleg lepih trenutkov prinašajo tudi mnoge izzive. Ti so še toliko večji za študente s posebnimi potrebami, ki so se prvič v času izobraževanja primo-rani s posebnimi potrebami samostojno soočiti, da lahko uspešno študirajo. Poleg dijakom, ki \ se vpisujejo na študij, lahko priročnik pomaga /
Prešernovo nagrado je Nina Fricelj prejela skupaj s kolegicama za raziskavo o samoregulaciji študentov in študiju na daljavo v izrednih razmerah, ki so jo izvedle v letu 2020.
16
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
Intervju, Kultura
tudi študentom s posebnimi potrebami pri uresničevanju pravic. Vsebuje napotke o tem, kako se znajti v univerzitetnem okolju, kako, komu in kdaj razkriti svoje posebne potrebe, kako komunicirati s profesorji o prilagoditvah, kako krepiti samozagovorništvo in druga znanja ter veščine za samostojno odločanje pri študiju.
-	Kakšna je bila vaša študijska pot od osnovne šole do danes? Zakaj ste se odločili za študij specialne in rehabilitacijske pedagogike?
2e od malega sem govorila, da bom učiteljica. Seveda sem imela vmes tudi kakšne druge ideje, a sem se vedno znova vračala k prvotni, poučevanju. Edina logična pot po osnovni šoli je bila zame tako gimnazija. Obiskovala sem I. gimnazijo v Celju, ki sem jo končala kot zlata maturantka. Hvaležna sem za vsa gimnazijska leta, ki so me odlično pripravila na študij. Sem bila pa do informativnih dni v 4. letniku negotova glede nadaljnje študijske poti. Med brskanjem po spletni strani pedagoške fakultete sem naletela na program specialne in rehabilitacijske pedagogike, ki me je prepričal zaradi širokega področja dela, fleksibilnosti in dinamičnosti dela. Dobre zaposlitvene možnosti so bile samo še dodatna prednost. Da sem se prepričala o pravilnosti odločitve, sem šla na obisk v Varstveno delovni center SAŠA in bila navdušena. S prostovoljnim delom, udeleževanjem v kolonijah in s prakso na šoli se moja odločitev zdaj le še potrjuje in je nisem nikoli obžalovala. Ni lepšega kot dobiti risbo od učenca, na kateri piše, da si najboljša učiteljica. Na takšen način lahko spreminjam svet, svojega in svet učencev. Sama sem začutila poslanstvo, da spreminjam svet oseb s posebnimi potrebami, in to lahko storim že samo s tem, da sem ob njih in se z njimi učim.
-	Kakšen je vaš pogled na položaj mladih v Sloveniji - predvsem od pojava epidemije novega koronavirusa? Kakšne so trenutno sploh perspektive za mlade v Sloveniji?
Lahko rečem, da smo mladi ena izmed skupin, ki jo je epidemija najbolj prizadela. Ukrepi so nas najbolj omejili, naš vsakdan je bil iz danes na jutri obrnjen na glavo, na nas pa se je pozabilo. Izpostavila bi predvsem zaprtje študentskih domov, izgubo študentskega dela in študij na daljavo. Zaprtje študentskih domov se mi je zdelo nepremišljeno. Nihče se namreč ni vprašal, ali ima ta študent dom, ki je varen in omogoča kvaliteten študij na daljavo. Nekateri imajo namreč dostop do interneta le v študentskih domovih. Morda so se bili prisiljeni vrniti v nefunkcionalno družino, v nasilno okolje.
Drugič, študentsko delo marsikateremu študentu predstavlja edini vir dohodka, s katerim preživlja sebe, morda vzdržuje tudi svojo družino. A zavarovanja pri tovrstnem delu ni - ni bolniš-
ke, dopusta. Študenti so ostali brez dela. Enkratni solidarnostni znesek 150 evrov, ki smo ga prejeli dvakrat, veliko študentom ni zadostoval niti za plačilo mesečne najemnine in bivanjskih stroškov. Razlike med študenti, tako kot tudi pri učencih in dijakih, je naredil tudi študij na daljavo. Nemogoče je študirati in opravljati študijske obveznosti, če ti prekinja internet, nimaš svoje sobe ...
Naš položaj se je bistveno spremenil glede na položaj predhodnikov. Prikrajšani smo bili za študijska leta in z njimi povezane izkušnje. Sama si lanskega marca nisem predstavljala, da bom takrat zadnjič v prostoru fakultete prejemala znanje, kolegi si niso predstavljati, da bodo svoja magistrska dela morali zagovarjati od doma. Zagotovo vstopamo v drugačno, morda negotovo prihodnost, kjer ne bo več »tako kot je bilo ali pa kot je bilo obljubljeno«. V pedagoški stroki perspektive so. Diplomanti pedagoške fakultete smo zaposljivi, realne situacije v drugih strokah pa ne poznam. Menim, da priložnosti vedno bodo, če jih bomo le znali videti.
- Nedavna raziskava je pokazala, da je epidemija izrazito negativno vplivala na duševno zdravje mladih in študentov. Kako bi vi to komentirali?
Študenti smo bili dolgo pripravljeni potrpeti ukrepe, brez pritoževanja smo se vrgli v študij na daljavo, sprejeli omejitve in skušali gledati na vse optimistično. A na dolgi rok takšen študij pušča posledice. Zabrisala se je meja med študijem in delom ter prostim časom, pričakovala se je nenehna dosegljivost, obveznosti so se razporejale tudi na vikende. Hkrati govorimo o škodljivosti družbenih omrežij in hkrati se je pričakovalo, da nam bodo slednja nadomestila stik in druženje v živo.
Študij ni le učenje, študij je osamosvajanje, je druženje s kolegi na faksu, so potovanja, je spoznavanje ljudi, nabiranje izkušenj, za katere smo bili prikrajšani. Študij je grajenje profesionalnega posameznika skozi kritične premisleke in izmenjave mnenj s kolegi, udejanjanje teorije v praksi in iskanje svojega prostora na Zemlji. Doma, med štirimi stenami, je to težje.
-	Kaj počnete za razvedrilo v prostem času? Imate kakšne hobije?
Med študijem so se moji hobiji pravzaprav spojili z delom. Uživam v študiju, v učenju, v projektih, ki se jih lotevamo s kolegi, tako da je temu namenjen večji del mojega prostega časa. Poleg študija se tudi dodatno izobražujem, udeležujem se različnih seminarjev in predavanj, opravila sem tečaj znakovnega jezika, tečaj za spremljanje slepih, izobraževanje o pedagogiki montessori in o nadomestni komunikaciji. Naučila sem se poslikave obraza, s čimer se ukvarjam poleg animacije otrok. V tistem »pravem prostem času« pa sem najraje na sprehodih in s knjigo v roki - z branjem si odpiram nove svetove, se učim in najdem pot k sebi.
-	Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Imate morda v mislih že kakšne nove projekte?
Zelja in idej ne manjka, cilji so ambiciozni. Trenutno je prioriteta in fokus na magistrskem delu. Odprta sem za priložnosti, saj si želim nabrati čim več izkušenj. Se bom pa z veseljem in odprtih rok prepustila temu, kar mi bo življenje prineslo. Zagotovo se bom še naprej izobraževala, saj je znanje moja največja vrednota.
Pogovarjala se je Nastasja Kotnik,
fotografiji iz osebnega arhiva Nine Fricelj
POEZIJA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Cvetka Lipuš: Odhajanje za začetnike
Vsebina, skrita za duhovitim naslovom, pripoveduje o odhajanjih vseh vrst, in kot namiguje naslov, so zbrane pesmi pravzaprav priročnik za različna odhajanja. Iz njih je mogoče dojeti, da obstajajo različni odhodi: dobesedni, kot so preselitev, potovanje, smrt, in odhodi v prenesenem pomenu, kot so pobeg v notranjo imigraci-jo, izguba spomina, roda, smrt drage osebe. Pripovedujejo o dogodkih, ki jih izkušamo skozi celotno življenje.
Pesmi so razporejene v pet razdelkov, pet postaj na poti odhajanja. Prve pesmi pripovedujejo, kako se skriti, druge, kako oditi, tretje pripovedujejo o poti in potovanjih, četrte o tem, kako je potovati v samosti, in pete, kako zajeti luč - zase in za druge. Večkrat nagrajena pesnica je pesmi zapisala s srcem na dlani, odkrito.
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
17
Organizacije, Ljudje in dogodki
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI
Obnova gasilskega doma poteka hitreje, kot je bilo načrtovano
Člani PGD Šmartno ob Dreti so v lanskem letu krepko zavihali rokave. Namesto odpadlih tekmovanj, izobraževanj in druženj zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa so se lotili obnove gasilskega doma in naredili več od planiranega.
32 ČLANOV OPRAVILO VEČ KOT 450 PROSTOVOLJNIH UR
Uspelo jim je izdelati elektro in strojne instalacije, izolacijo in tlake
v novem delu doma ter tudi v delu novozgrajenih sanitarij in kuhinje v zgornjem nadstropju. Potrebno je bilo praznjenje prostorov, kresanje sten, rušenje sten in stropov, je povedala predsednica društva Darja Acman. Za vse to so zaslužni nekateri člani društva, teh je bilo 32, ki so skupaj opravili več kot 450 prostovoljnih ur. Dogovarjanje z izvajalci in sam potek dela je koordiniral gradbeni odbor.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE
Epidemija onemogočila zbiranje sredstev
Tudi za Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje bo lansko leto v zgodovino zapisano kot eno najbolj nenavadnih. Razmere, povezane s širjenjem novega koronavirusa, so jim onemogočile, da bi izpeljali kakršnokoli akcijo, s katero bi lahko pridobili sredstva, ki jih potrebujejo za delovanje.
UPAJO NA IZVEDBO V LETOŠNJEM LETU Njihovo delo v letošnjem letu bo v največji meri usmerjeno prav v zbiranje sredstev in realizacijo nadgradnje novega gasilskega vozila. »Prav tako upamo, da bo leto 2021 prijaznejše do nas in našega dela in da bo možno izvesti kakšno akcijo in izobraževanja,« je dejal predsednik Damijan Nerat. TRIJE ČLANI OPRAVILI DODATNA IZOBRAŽEVANJA V letu 2020 so sodelovali na štirih intervencijah, gospodinjstvom so dostavili preko 65.000 litrov pitne vode in opravili rediteljsko službo na tekmah za svetovni pokal v ženskih smučarskih skokih na Ljubnem. Trije člani so opravili dodatna izobraževanja in usposabljanja. Uspelo jim je pridobiti uporabno dovoljenje za gasilski dom, za kar so odšteli 3.400 evrov. KLJUB TEŽKIM ČASOM USPELI
ZBRATI LEP ZNESEK Člani so kljub epidemiji izpelja-
Predsednik Damijan Nerat upa, da bo leto 2021 do gasilcev prijaznejše.
li nekaj delovnih akcij. Priskrbeli so material in izvedli sanacijo stropa na nadstrešku pred kurilnico gasilskega doma. Pripravili so podlago in položili tlakovce med domom in dvorano. Nakup tlakovcev je financirala Občina Ljubno, pesek za podlago pa Terezija Burja.
Ob upoštevanju predpisanih zaščitnih ukrepov so uspeli obiskati gospodinjstva in jim ob prihodu novega leta predati koledarje. Kljub težkim časom so krajani darovali lep znesek, ki bo prišel prav pri nadgradnji gasilskega vozila.
Nastasja Kotnik, foto: osebni arhiv
Poveljnik Marko Gluk je povedal, da so lani sodelovali na osmih intervencijah.
VEČ INTERVENCIJ
Število intervencij se je v primerjavi z letom 2019 malenkost povečalo. Zabeležili so osem intervencij, na katerih je sodelovalo 49 gasilcev, ki so opravili 210 ur de-
la. Organizirali in izvedli so taktično vajo, skrbeli so, da je bila oprema dobro vzdrževana. To dosegajo z rednimi pregledi in servisi, je dodal poveljnik Marko Gluk.
IMAJO KAR 406 ČLANOV Gasilci so med letom opravili še nekaj drugih del, kot so prevozi vode, pranje cestišč in čiščenje pre-pustov. Sodelovalo je 19 operativcev, ki so opravili 37 ur prostovoljnega dela in prepeljali 70.000 litrov vode. Zagotavljali so redarstvo pri testiranju za covid-19 pri nazarski zdravstveni postaji. Zagotavljali so tudi požarno varovanje.
»Članstvo v našem društvu je še vedno najvišje v Zgornji Savinjski dolini. Ob koncu leta je društvo štelo 406 članov,« je poudarila Acmanova in dodala, da imajo tudi letošnji plan dela precej bogat.
Štefka Sem, foto: osebni arhiv
18
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
Organizacije
KULTURNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI
Ljudske pevke Lipa spet prepevajo
Zastavljeni programi in načrtovane aktivnosti društev so se lani marca ob prvem valu epidemije v veliki meri ustavile ali pa vsaj močno omejile. Enako velja za Kulturno društvo Lipa Smartno ob Dreti, v okviru katerega delujejo Ljudske pevke Lipa. V preteklem letu so bile zaradi ukrepov primorane za nekaj časa prekiniti z vajami in odpovedati nekaj nastopov. Sedaj, ob sproščanju ukrepov in upanju, da se življenje počasi vrača v stare tire, se ponovno sliši njihova pesem, hkrati pa se nadejajo, da nas vendarle čakajo kulturnemu udejstvovanju bolj naklonjeni časi.
NATOPALE NA PRIREDITVAH IN V DOMOVIH
STAREJŠIH OBČANOV Pesem, ki jo Ljudske pevke Lipa že dobro desetletje širijo med svoje občinstvo, je v lanskem letu za nekaj časa utihnila in, kot je dejala predsednica KD Lipa Smartno ob Dreti Nataša Bele, ostala ujeta v njihovih mislih in srcih. Zaradi omejitev so bile primorane za nekaj časa prekiniti tudi z rednimi tedenskimi vajami. V nadaljevanju lanskega leta, predvsem v poletnih mesecih, so nastopile na prireditvi ob dnevu državnosti v Rovtu pod Menino, v Bohačevem toplar-ju v Nazarjah, na proslavi v počastitev krajev-
nega praznika KS Motnik in KS Spitalič na Slo-peh, v septembru pa so razveselile oskrbovance v domovih starejših občanov v Gornjem Gradu in Topolšici.
VESELO POPOLDNE S PEVCI, GODCI IN LITERATI LETOS BO?
Tradicionalne prireditve Veselo popoldne s pevci, godci in literati v Smartnem ob Dreti lani zaradi strogih omejitev niso mogli izvesti, upa-
jo pa, da bo letos drugače, saj so kljub še vedno negotovim razmeram v društvu pripravili pester program. »Čas različnih omejitev in okrnjenega družabnega življenja bo minil in tudi v našo dolino se bo vrnilo kulturno dogajanje,« je optimistična Beletova, ki je vesela, da pevke komaj čakajo, da znova zapojejo in da ljudsko pesem ponesejo med ljudi.
Barbara Rozoničnik
Ljudske pevke Lipa Šmartno ob Dreti pripravljajo prenovljen nabor pesmi.
(Foto: Barbara Rozoničnik)
KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE
Program dela že drugo leto zapored okrnjen
Leto 2020 je bilo za področje kulture slabo. Dolgotrajna prepoved kulturnih dejavnosti je prinesla določene negativne posledice, kljub temu pa se v večini društev trudijo ljubiteljsko udejstvovanje v kulturi čim bolj obuditi. Tudi v Kulturnem društvu Nazarje so pripravili pester program, ki pa je zaradi trenutnih razmer zelo okrnjen, sploh na področju delovanja pevske sekcije.
PEVSKA SREČANJA ONEMOGOČENA Mešani pevski zbor (MePZ) Nazarje je v lanskem letu izpeljal nekaj načrtovanih nastopov v januarju in februarju. Kot je povedal predsednik društva Robert Hudolin, je članom zbora druženje zdaj že dolgo časa onemogočeno, zaradi premajhne učilnice namreč ne morejo izvajati vaj ob upoštevanju navodil NIJZ. »Razmišljali smo o delitvi na manjše skupine, vendar to pomeni več terminov za zborovodkinjo in precej več stroškov. Zal tudi pevsko srečanje v Šentvidu pri Stični
Robert Hudolin upa, da si pevci želijo ponovnega druženja.
(Foto: osebni arhiv)
verjetno odpade, kot je tudi lansko leto. Morda nam uspe izpeljati druženje na prostem, kjer bi lažje upoštevali navodila.«
V UPANJU NA ČIM MANJ NEGATIVNIH POSLEDIC
Predsednik društva kljub temu upa, da dosedanje razmere ne bo-
do preveč vplivale na veselje pevcev do ponovnega druženja in sodelovanja na kulturnih dogodkih. Obstaja možnost, da so nekateri pevci v tem času našli druge oblike preživljanja prostega časa. Kino sekcija je lani za delovanje izkoristila poletne mesece, društvena glasbena skupina je uspešno izvedla snemanje videospota.
LETOS TRI UMETNIŠKE RAZSTAVE Pomemben del nazarskega kulturnega društva predstavlja galerijska dejavnost. Kot je povedala Vladka Planovšek, vodja sekcije za galerijsko dejavnost, so v lanskem letu uspeli izpeljati tri odprtja umetniških razstav, toliko jih zaradi oteženih razmer načrtujejo tudi v letošnjem letu. »Ob boljši epidemiološki sliki bo seveda več priložnosti za tovrstna likovna srečanja. Prepričana sem, da tako izvajalci kot naši zvesti obiskovalci že težko čakajo raznoliko kulturno ponudbo v dolini.« V juniju pripravlja-
Vladka Planovšek je prepričana, da ljubitelji kulture že težko pričakujejo nove dogodke.
(Foto: osebni arhiv)
jo odprtje razstave lesenih izdelkov udeležencev Virtualnega inkubatorja lesarjev, septembra razstavo slikarja Andreja Kosiča iz Gorice, decembra pa razstavo likovnega pedagoga in slikarja Jurija Re-penška iz Mozirja.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
19
Organizacije, Oglasi
LIKOVNI SAMOUK VLADO PAREZNIK IZ MOZIRJA
40. dobrodelna prodajna razstava
Neutrudni ustvarjalec Vlado Parežnik je pripravil 40. samostojno dobrodelno prodajno razstavo, ki poteka ves mesec maj v njegovem likovnem salonu na Levstikovi ulici 9 v Mozirju. Razstavljenih je 60 likovnih del, izkupiček od prodaje pa bo namenjen za tople dnevne obroke otrok iz zelo ekonomsko šibkih družin.
MOZIRSKI GAJ
Razstavo tulipanov si ogledalo 7000 obiskova
cev
Razstava tulipanov v Mozirskem gaju je dokončno zaključena in gredice bodo kmalu zasajene s poletnim cvetjem. Upravljalci parka že pridno delajo, a jim malce nagaja mokro vreme. Ne glede na to napovedujejo, da bodo do junija uspeli zasaditi vse gredice.
Obisk razstave tulipanov je pokazal, da Mozirski gaj ostaja priljubljena turistična točka. (Foto: Benjamin Kanjir)
DALEČ NAJVEČ OBISKOVALCEV 1. MAJA
»Veseli smo, da smo letos lahko obiskovalce spet povabili na tradicionalno razstavo tulipanov, ki je sicer morala potekati pod posebnimi pogoji, pa vendar so nam obiskovalci s svojim precej velikim obiskom, glede na deževno vreme, pokazali, da nas podpirajo in da nas imajo še vedno zelo radi. Predvsem pa, kako zelo smo vsi skupaj željni potepanja, opazovanja lepot in pozitivne energije. Daleč največ obiskovalcev je bilo sicer na praznik dela, ko nam je dobro služi-
KF
lo tudi vreme,« je povedala Maja Horvat, vodja PR in koordinatorka marketinga za Mozirski gaj.
Tulipani v parku so odcveteli, cvetijo pa rododendroni in azaleje, k ogledu pa vabijo tudi edinstveni vrtovi in Začarana vas z vilinskimi hišicami in pravljičnimi prebivalci,
pa tudi vsi ostali lepi kotički, kjer se je mogoče napolniti s pozitivno energijo. Najmlajše obiskovalce vabi novo otroško igrišče iz naravnih materialov. SLEDI POLETNA RAZSTAVA, JESENI PA RAZSTAVA BUČ In kaj se obeta v nadaljevanju leta? »Poleti vas bomo, če bo le mogoče, povabili na veliko poletno razstavo, jeseni pa na razstavo orjaških buč in tekmovanje za najtežjo bučo. Do takrat pripravljamo še kar nekaj novosti,« je napovedala Horvatova.
KF
20
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
Šport
NAMIZNOTENISKI KLUB SAVINJA
Lara Belaj državna prvakinja v ženskih dvojicah
V času drugega majskega vikenda je v Rakeku pri Cerknici potekalo državno prvenstvo za mladince in mladinke do 18 let. V dresu Na-miznoteniškega kluba (NTK) Savinja je nastopilo 14 tekmovalcev, kar je bilo največ med vsemi sodelujočimi klubi. Savinjčani so dosegli odlične rezultate, še posebej pa je blestela Lara Belaj, ki je v paru z Ljubljančan-
ko Enyo Moltara postala državna prvakinja v ženskih dvojicah.
BREZ POSAMIČNIH TEKMOVANJ VSE OD SEPTEMBRA
Tudi za igralci namiznega tenisa iz Luč je sezona, zaznamovana z epidemijo koronavirusa. Potekala so samo ligaška tekmovanja, posamičnih tekmovanj pa ni bilo vse od septembra, ko je
Lara Belaj, četrta z leve, na odru za zmagovalke (Foto: NTK Savinja)
NTK Savinja v Lučah organiziral dve državni prvenstvi za preteklo sezono. Tako je bilo pred tokratnim prvenstvom veliko neznank, kako se bodo igralci po dolgem premoru izkazali za namiz-noteniško mizo.
BRONASTI BELAJEVA, PETROVSKI IN ČOPAR
Naslovu državne prvakinje v kategoriji ženskih dvojic je Lara Belaj dodala bronasto medaljo v kategoriji mešanih dvojic, kjer je nastopila s klubskim soigralcem Brinom Vovkom Pe-trovskim. Brin je osvojil 3. mesto tudi v kategoriji moških dvojic, kjer sta z dolgoletnim soigralcem v dvojicah Maticem Čoparjem osvojila svojo prvo skupno medaljo v mladinski kategoriji. USPEŠNI TUDI V POSAMIČNIH KATEGORIJAH
Igralci NTK Savinja so bili uspešni tudi v posamičnih kategorijah; v izločilne dvoboje se jih je uvrstilo osem. Najboljši rezultat sta dosegla Brin Vovk Petrovski in Dejan Jovanovic, ki sta tekmovanje končala z delitvijo 5. mesta. Ob dejstvu, da bodo vsi klubski igralci vsaj še eno sezono nastopali v isti starostni kategoriji, večina njih pa dve ali celo tri, se za prihodnje uspehe NTK Savinja ne gre bati.
Benjamin Kanjir
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO OB SAVINJI
Tri zmage na zadnjih treh tekmah
V zadnjem tednu so varovanke trenerja Roka Mateka odigrale tri tekme, zabeležile tri zmage in s tem potrdile dobro formo ter uvrstitev v zgornji del prvenstvene lestvice.
PRIGARANA ZMAGA NA GOSTOVANJU V
BENEDIKTU Na gostovanju v Benediktu so Ljubenke v prvem setu začele slabo, kar so gostiteljice iz-
koristile in visoko povedle. Po minuti odmora so igralke KLS zaigrale bolje, a je set vseeno pripadel domačinkam. Tudi drugi set so bolje začele domače igralke, vendar so se nato Ljubenke zbrale, odlično servirale in povsem zagospoda-rile na igrišču. Tudi tretji set je ekipa KLS odigrala odlično ter zanesljivo zmagala. V četrtem setu so igralke Benedikta z boljšo igro rezultat v setih
izenačile, v odločilnem petem setu pa so odboj-karice KLS zopet igrale odlično in zaključile tekmo v svojo korist.
BOLJŠE OD SLOVENJGRADČANK V zaostali prvenstveni tekmi so se v domači dvorani Ljubenke pomerile z ekipo iz Slovenj Gradca. V prvem setu so začele odločno, odlično servirale in zaključevale napade, potem pa popustile in dovolile gostjam, da so set dobile na razliko. V drugem setu je ljubenska ekipa povsem nadzorovala potek igre in ga brez težav dobila. V tretjem setu sta se v začetku ekipi menjavali v vodstvu, v končnici pa so ga igralke KLS z boljšo igro zaključile sebi v prid. Tudi v četrtem setu je bil potek igre podoben, boljše so bile domače igralke in s tem vknjižile nove točke.
Z ZMAGO PROTI MEŽIČANKAM DO ČETRTEGA MESTA Na še eni domači tekmi so Ljubenke gostile zad-njeuvrščeno ekipo Mežice in brez težav zabeležile gladko zmago. Na tekmi so priložnost za igro dobile tudi igralke, ki na prvenstvenih tekmah s težjimi nasprotnicami običajno ne igrajo. S to zmago igralke KLS Ljubno med dvanajstimi ekipami zasedajo četrto mesto na lestvici 2. DOL za ženske - vzhod.
Franjo Atelšek
Odbojkarice KLS Ljubno ob Savinji so se s serijo treh zmag utrdile v zgornjem delu prvenstvene lestvice. (Foto: OK KLS)
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
21
1
Kronika, Zahvale
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Varnost občanov in njihovega premoženja lani višja kot leto prej
Območje, ki ga s svojim delom pokrivajo policisti Policijske postaje (PP) Mozirje, je veliko 508 kvadratnih kilometrov in se po velikosti uvršča na tretje mesto v državi. Komandir Vili Bezjak pravi, da je postaja - tako kot celotna slovenska policija - kadrovsko podhranjena, kljub temu pa se trudijo zagotavljati visoko stopnjo varnosti vsem občanom in njihovemu premoženju.
Na PP Mozirje je zaposlenih 20 pooblaščenih uradnih oseb, policistov. V primeru gostitev varnostnih dogodkov so deležni pomoči, predvsem iz sosednjih enot PP 2a-lec in PP Velenje. PROMETNA VARNOST BOLJŠA
KOT LETO PREJ V lanskem letu so policisti PP Mozirje obravnavali 59 prometnih nesreč, kar je 12 manj kot leto prej. V teh nesrečah sta dve osebi izgubili življenje, predlani ena, dve osebi sta bili huje poškodovani, leto prej devet, lažje poškodovanih pa je bilo 24, kar je 17 manj kot leto prej. Lani so policisti zabeležili 1988 kršitev cestnoprometnih predpisov, predlani 2047. Opravili so 2665 preizkusov alkoholiziranosti, vpliv alkohola pa je bil zabeležen pri 79 voznikih, kar je 24 manj kot v letu 2019.
ŠTEVILNI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE PROMETNE VARNOSTI »Za izboljšanje prometne varnosti na območju PP Mozirje policisti ob rednem delu nadzirajo udeležence v cestnem prometu, prav tako pa izvajajo poostrene nadzore nad psihofizičnim stanjem voznikov, saj je na območju doline prisotnost alkohola med udeleženci cestnega prometa še vedno zelo velika. V poletnem času izvajajo krajše poostrene nadzore tudi nad vozniki enoslednih vozil, predvsem ob vikendih, ko je na našem območju voznikov motornih koles, mopedov in kolesarjev največ,« je povedal Vili Bezjak. PREPOVEDANE DROGE IN DRUGE OPOJNE SUBSTANCE MED MLADIMI S problematiko prepovedanih drog in drugih opojnih substanc
se policisti ukvarjajo že vrsto let. Ta problematika je prisotna predvsem pri mladih. Največ zasežene droge, ki jo zasežejo policisti, je konoplja. Sledijo kokain, heroin in amfetamini. »Gledano statistično omenjena problematika na našem območju ni skrb zbujajoča, saj smo obravnavali le štiri kazniva dejanja in odkrili devet prekrškov s
Vili Bezjak: »V ozadju problematike prepovedanih drog se pogostokrat skrivajo druga kazniva dejanja.«
(Foto: Benjamin Kanjir)
področja Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. S tem pa ne želim povedati, da te problematike ni, saj se v ozadju pogostokrat skrivajo druga kazniva dejanja, kot na primer poškodovanja tuje stvari, nasilje nad dijaki, izsiljevanja in nenazadnje vandali-zem, ki je pogost pojav na našem območju. Pojavlja se predvsem v poletnih mesecih, ko mladi razbijajo koše za smeti, steklovino, lomijo mlado sadno drevje, podirajo prometne znake in še bi lahko naštevali,« pojasnjuje Bezjak. Vse našteto dokazuje, da so različne vrste odvisnosti med mladimi v naši dolini prisotne in da si pri tem ne gre zatiskati oči. POGOSTE NESREČE V GORAH V obdobju med letoma 2003 in 2020 se je na območju Policijske uprave Celje zgodila 101 nesreča v gorah. Od tega se jih je 69 zgodilo na območju PP Mozirje. V na-
vedenih nesrečah je 21 oseb umrlo, 64 oseb je bilo hudo, 24 pa lahko telesno poškodovanih. Največ nesreč, 42, se je zgodilo zaradi zdrsa, 19 zaradi padca pri plezanju, 14 zaradi zdrsa na snegu, 7 zaradi padajočega kamenja, 5 zaradi plazu, 2 zaradi utrujenosti, po ena zaradi telesne nepripravljenosti, neprimerne opreme in napake pri turnem smučanju, devet pa zaradi drugih razlogov. Največ gorskih nesreč se zgodi ob sobotah in nedeljah, kar je pričakovano glede na povečano število obiskovalcev gora ob koncih tedna, ko večina ljudi izkoristi proste dni za obisk gora.
Policija se preprečevanja nesreč v gorah loteva predvsem s preventivnimi aktivnostmi v visokogorju. Mednje sodijo kontrola parkiranja in varovanja premoženja na izhodiščih v gore, osveščanje obiskovalcev o nevarnostih v gorah, svetovanje obiskovalcem o varnem gi-
banju in preživljanju prostega časa v gorah, kontrola poznavanja postopkov skrbnikov koč ob gorskih nesrečah ter ugotavljanje kršitev predpisov s področja javnega reda in varovanja okolja.
LANI MANJ KAZNIVIH DEJANJ KOT LETO PREJ
Državnemu tožilstvu so v lanskem letu iz Mozirja poslali kazenske ovadbe in poročila za 106 kaznivih dejanj, leto prej za 137 Zoper zakonsko zvezo, družino in otroke so lani obravnavali 13 različnih nasilnih kaznivih dejanj, v letu 2019 pa 27. Nasilje v družini so obravnavali v šestih primerih, leto prej v 14, v petih primerih je šlo za zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje, obravnavali pa so tudi en primer odvzema mladoletne osebe. Ob tem so izrekli šest ukrepov prepovedi približevanja, kar je pol manj kot leto prej.
Benjamin Kanjir
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 55. letu se je poslovil naš dragi sin, brat, stric, boter
Jože KLADNIK
30. 11. 1966 - 25. 4. 2021
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem ostalim za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Vikiju za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
22
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
Kronika, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	TRČILA V KROZISCU
Mozirje: 11. maja ob 13.12 sta v Mozirju v krožišču pri trgovini Hofer trčila motocikel in osebno vozilo. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj dogodka, nudili pomoč reševalcem NMP in odklopili akumulator. Reševalci NMP Mozirje so poškodovanega motorista oskrbeli in odpeljali v SB Celje.
•	REŠEVALNO VOZILO S CESTE
Šmiklavž: 11. maja ob 18.37 je v Šmiklavžu reševalno vozilo zapeljalo s ceste. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator, vozilo postavili na kolesa in ga izvlekli na cestišče ter nudili pomoč reševalcem NMP Mozirje, ki so udeležence pregledali ter oskrbeli na kraju dogodka.
•	TATOVI NA GOLTEH
Golte: 14. maja so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec v času zadnjih dveh mesecev z orodjem na vzvod vlomil v zgornjo postajo sedežnice Ročka. Iz objekta je ukradel šest akumulatorjev in okoli sto litrov nafte, iz sosednjega objekta, kamor je prav tako vlomil, pa ozemljitveni kabel. Materialna škoda znaša okoli tisoč evrov.
•	GASILCI POMAGALI REŠEVALCEM
Luče: 15. maja ob 19.31 so v Lučah gasilci tamkajšnjega društva nudili pomoč reševalcem NMP Mozirje pri prenosu obolele osebe iz stanovanja do reševalnega vozila. Osebo so reševalci prepeljali v SB Celje.
•	OBOLELEGA ODPELJAL HELIKOPTER
Loke pri Mozirju: 17. maja ob 16.05 je v Lokah pri Mozirju nenadno obolela oseba. Posredovali so reševalci NMP Mozirje, ki so osebo oskrbeli, nato pa je bila s helikopterjem Slovenske vojske z dežurno ekipo HNMP iz Brnika prepeljana v UKC Ljubljana. Kraj pristanka helikopterja so zavarovali gasilci PGD Mozirje.
T,
er^VTz
nepremičnine
KKlKU|* lfl. L|L*r-e j» 5i*.nji, T. 533 Bi]
Prodajate ali kupujete nepremičnino? Ne veste, ki ko bi je tega lotili i
Nudimo pravno in poslovno svetovanj« pri prometu i nepremif nnarri in iipeljavo vseh postopkov, da bova» nepremičnina varno prodana -
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE
Občina Nazarje je skladno z določili 9. člena Odloka o priznanjih Občine Nazarje na spletni strani Občine Nazarje (www.nazarje.si) in na oglasni deski občine objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj za leto 2021. Na podlagi objavljenega razpisa objavljamo še:
POZIV ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE NAZARJE ZA LETO 2021
1.	Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Nazarje za leto 2021:
-	naziv častnega občana Občine Nazarje
-	podelitev zlatega grba Občine Nazarje
-	podelitev srebrnega grba Občine Nazarje
-	podelitev bronastega grba Občine Nazarje
-	podelitev kristalnega grba Občine Nazarje
2.	Pobude za podelitev priznanj in nagrad se zbirajo na podlagi predlogov posameznih občanov, skupin, gospodarskih družb, zavodov, političnih in drugih organizacij ali skupnosti, društev ter organov lokalne skupnosti. Predlogi za priznanja morajo biti obrazloženi in predloženi v pisni obliki. Celoten razpis si oglejte na spletni strani: www.nazarje.si.
3.	O podelitvi posameznega priznanja odloči Občinski svet s sklepom na predlog Komisije za odlikovanje, priznanja in nagrade.
4.	Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji ob občinskem prazniku.
5.	Predloge pošljite najkasneje do 21. junija 2021 na naslov:
Občina Nazarje, Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, s pripisom »Občinska priznanja«.
Nazarje, 17. maj 2021 Številka: 030-0002/2021
Predsednik: Bojan Štrukelj, l.r.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
23
Za razvedrilo
Vsak, ki «i želi sončnega vremena, naj prepriča soseda, da neha umivati avto. in sosedo, da neha umivati okna, pa se bomo imeli vsi lepše.
In začnite pri moji ženi, da mi ne bo treba spet umivati oken In avta.
Wete&
64MMČŽmJU
Novinar, ki je zjutraj oddal bolj "švedrav" članek, jo je čul od urednika, zato seje začel zagovarjati: "Pa saj sem ga pisal do polnoči I"
Urednik se tudi ni dal; "Rad ti verjamem, saj se mu vidi, da si ga začel pisati pet pred polnočjo."
Vdovi se v sanje prikrade že dolgo pokojni mož. Med drugim jo seveda zanima, kako se ima v nebesih.
Pokojnik: "Nič več lako lepo, kolje bilo."
Vdova vznemirjeno: "Kako? Zakaj? Kaj se dogaja?"
Pokojnik: "Odkar so sem gor začeli prihajati tisti iz leta 2020. smo kar naprej v nekih karantenah, gostilne so zaprte, ponoči ne smerno nikamor..."
Kdor nima velike penzije, naj čim dlje živi, da jo bo dobil velikokrat.
Kadar pozabim budilki povedati, daje nedelja.
Soštanjčanka: "Mož je napredoval v službi Kupiti smo nov avto, novo hišo ..."
Velenjčanka: "Jaz pa sem bila drugič cepljena m lahko grem na Rab."
Soštanjčanka: "Asi mi morala pokvariti dan?'"
Včasih, ko smo še imeli tfabrike v svoji rokah, je bilo vse drugače.
Slovenski televizorji so napovedovali tudi lepše vreme.
Tudf na kolesu rte gre brez razkužila.
Mozirjanka: "A bo ta svet še kdaj normalen?"
Leponjivčanka: "Na kaj ciljaš?"
Mozirjanka: "Da me bodo v Tušu spet postrani gledali, oe bom tja prišla z Mercatorjevo vrečko, ne pa z masko izpod nosa."
Pa so rekli, vse bo bolje, ko bodo odprte terase'
Zdolgočasena upokojenka: "A bo že
končno kaka zabava v sosednjem bifeju, da prijavim hrup policiji?"
Mama obupuje nad hčerinem izborom: "Asi v Ameriki nisi mogla najti kakega kavboja?"
Hči: "Kaj pa sem vedela, da ime mojega Indijanca Dober jezdec pomeni, daje dober na konju, ne pa tudi drugje."
TANDEM BENDA 30
Devetega maja so prijatelji in sosedje na Trnovcu razglasili, da sta skupaj 60 let doživela dvojčka, sinova podjetnika Mirana in mame »poštne« Marine Benda, Nejc in Matic Benda. Vsak po 30 let, rojena istega dne, sta zdaj že resna moža, ugledna člana PGD Pobrežje ob Savinji, a tudi vredna slovesa mizarjev in lesarjev treh rodov. Obrtno podjetje Benda je zastavil ded Dane, njegov sin Miran pa usmeril v proizvodnjo specialnih opažev in sekancev biomase. Mladeniča, ki nimata časa za kaj drugega kot za delo, so na praznovanje s plakati in postavljenima mlajema »dvojčkoma« pritegnili z javnim razglasom in samopovabilom.
Vsi zdravi in še na desetletja tako!
SMEH ŠE VEDNO NAJBOLJŠE ZDRAVILO
Če si je kdo v preteklih mesecih izkusil vse slabosti epidemije, so to zagotovo turistični delavci. Jure Kolenc, solastnik Kampa Menina, je pred kratkim ugotovil, da vsega hudega še ni konec. Če želi zadihati bolj svobodno, mora za to žrtvovati svoj nos. In to tedensko.
V prvo mu je pomagal prebiti nos, pardon led, znani slovenski igralec in komedijant Matjaž Javšnik. Slednji v teh časih, ko vrag že resno jemlje šalo, poleg držanja za rokico še zna povedati kaj takega, kar Jureta sprosti pred stikanjem po organu za vohanje.
24
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
Križanka, informacije
i
i«* UK7JHJC
5eÍMNA
DKÍAVi pfWNIX OVEfllTElJ
ÍUAVÍ05TNI SSS CRAlfK M. SUKUMC. nODOftOVtií
XI.LiAÜJ POSEKA
FíiiWLjí.fi hWMh-PfdE IN PfiCKUN XOÍHJf
NUDAU4A
h¡CK KUIEN
JONSKI
WSLEC E PILETA
MAiHHA KOTANJA
SI^'JM. HHb

JUPPV3K-. ÜOMHVA. SEJEE^ hmioii
ÍUÍND5TI
ÍÍUEU5K* D&UU YALAKJ
sol CÍW>
TÜJ5.KBÜK1;
KlM.eLÍ.
VENT
PÍÍ6JÍWJEC NEOÍXOtE- E^RflCStif MEOE«* MI2Ü9 OlOÍKt RDfiA DKÜVF
Dežurne službe
_ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_
Dežurna ambulanta je odprta samo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7 do 21. ure. V preostalem času poiščite zdravnika v dežurnih ambulantah v Velenju ali Žalcu, za otroke do vključno 18. leta na Pediatričnem urgentnem centru Celje in za poškodovance na Urgentnem centru Celje. Ob nujnem stanju pokličite 03/837-08-00 ali 112.
_VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: ponedeljek, sreda, petek od 7 do 15. ure, torek, četrtek od 10. do 18. ure.
_DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
_DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145._
Slovarček;
ANAKSÍMEN jonski mtitec iz M 'i;1;: EIEFSI5 - ffiestovlfihodniAlili:
Re&itev prejšnje križanke (vodoravno): SOMALIJA, TROP I NEC, RAN. ADDA, PEČOVNIK, MIM. KRAJAN, SRAH.ASEP5A.ALi POTRATA. LIBANON, OSEBJE, KAD I CA, DL. TAJNIK. CERIJ. RABtN, OPER AT IVA, IDENTITETA, ICEK, VAGA. RACAK. LARA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 21. številki SN
Ime in priimek:_
Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed): -
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 21. maj	ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje želodcev za ocenjevanje
Ponedeljek, 24. maj	ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Samoozdravitev na naraven način (predava dr. Martha Weder)
Torek, 25. maj	ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka
Sreda, 26. maj	ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek, 27. maj	ob 9.00. Prostori Društva upokojencev Gornji Grad Meritve sladkorja in holesterola v krvi in krvnega tlaka
	ob 16.00. Osnovna šola Mozirje Poslovno srečanje mikro-, majhnih in srednje velikih podjetij na območju Savinjske in Šaleške doline
	ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Pogovor o spopadanju z demenco v domačem okolju (vodi Ana Šimenc)
	
ŽIVALI - PRODAM	ŽIVALI - KUPIM
Prašiče, vrhunske mesnate selek- Kupim kravo, telico za zakol, dopi-cije za dopitanje na večjo težo. Fi- tanje in teličke bikce nad 100 kg; šar, Tabor; gsm 041/619-372. gsm 031/533-745.	
Prodam prašiče domače vzreje Kupim kravo za zakol, pašno, lahko različnih tež, možna dostava. An- slabše reje; gsm 041/216-481. drejeva kmetija; gsm 031/509-061. Kupim bikca simentalca za nadalj-Bikca sivca, starega 10 dni, pro- no rejo, do 140 kg; gsm 031/583-dam; gsm 051/364-174. 326.	
Prodam rj bikca starega 14 dni; gsm 041/353-284.	Kupim dve telički mesne pasme, teže okrog 200 kg; gsm 031/295331.
Prodam telico za zakol; gsm 040/906-382.	
	
Prodam telico sivko, brejo 8 mese-	DRUGO - KUPIM
cev, vajena paše; gsm 041/216-648. Prodam bikca, star 10 dni, mesni tip; gsm 070/53-75-88.	Kupim otroški kroser ali štiri-kolesnik, lahko je v okvari; gsm 040/169-448.
Prodam prašiče od 30 do 250 kg,	
možna dostava; gsm 031/223-484.	DRUGO - PRODAM
Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 031/573-181. Prodam morske prašičke; gsm 040/684-008.	Prodamo zelo lepo ohranjeno otroško opremo: voziček marela recaro, maxicosi avtosedež (od 0 do 18 kg), varuško angelcare AC127 s
	
a
Še nimate oseb rte asistence, pa vas zanimaj kako jo dobiti?		
Povedali vam bomo o: ♦	pravici do osebne asistence, *	izvajanju osebne asistence. Pomagali vam bomo najti osebnega asistenta ali asistenti		iO.
[g	t Pokličite nas ali nam pišite. ■ Zavod Risa, www.risa.si 1 www.facebook.som/ Zavod Risa " sasa@risa.si, 041 252 167 (Saša)	
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
senzorjem dihanja, električno črpalko avent in nosilko ergobaby; gsm 051/412-138.
Prodam pajek pottinger, zgrabljal-nik danos 3 m, puhalnik bider; gsm 070/53-75-88.
Kosilnico traktorsko BCS 404, novo, prodam; gsm 071/336-165. Prodam pajek 4 vretena, obračalnik tomo vinkovič; gsm 031/55-1030.
Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802.
Prodam štedilnik nerjevač, z boj-lerjem, na drva; gsm 031/467-307. Prodam novo plastično cisterno 1000 l; gsm 041/437-712.
DRUGO - PODARIM
Podarim starinsko spalnico (imitacija oreha, zakonska postelja, garderobna omara, psiha); gsm 031/811-191.
VOZILO - PRODAM
Ford ranger 2,2, l. 10/2017, 60.000 km, odlično ohranjen, ugodno prodam; gsm 031/344-791.
NEPREMICNINE
V okolici Mozirja oddam stanovanje z lastnim vhodom osebi ali dvema; gsm 041/433-204.
26
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
Oglasi
Vidova dobrodelna akcija za nadaljevanje brezplačne
osnovne šole v Nazarjah
V začetku letošnjega leta je uredništvo Savinjskih novic Vida Čeplaka iz Nazarij izbralo za ime leta 2020 v Zgornji Savinjski dolini. Takrat je Vid v intervjuju napovedal, da bo tudi v prihodnje nadaljeval z dobrimi deli, tudi v lokalnem okolju, in njegova napoved se uresničuje. Odločil se je, da bo ob zaključku šolanja na Osnovni šoli Nazarje pripravil dobrodelno licitacijo športnih rekvizitov, celoten izkupiček pa podaril za nadaljevanje projekta brezplačne šole. Tako se bo šoli zahvalil za vseh devet let brezplačnega šolanja, ki ga je bil deležen.
»V organizacijskem odboru smo se dogovorili, da v primeru odziva pri licitaciji, ki bi presegel naša pričakovanja, del prejetih sredstev podarimo ostalim šolam v Zgornji Savinjski dolini.«
Vid Čeplak: »Zbiranje športnih rekvizitov je preseglo vsa pričakovanja.«
(Foto: Aljoša Videtič)
izdelavi voščilnic, peki peciva ... Vse z namenom, da bomo otroci imeli enake možnosti in doživeli čim več zanimivih stvari. In tudi odziv lokalnega gospodarstva je vedno bil pozitiven.
Moje zbiranje športnih rekvizitov je preseglo vsa pričakovanja. Odzvalo se je veliko športnikov iz doline in celotne Slovenije, pa tudi iz tujine, na primer iz Hrvaške in Norveške. Kar ne morem verjeti, kako so vsi prijazni, preprosti in pripravljeni pomagati.
Športniki morajo za dosego svojih ciljev marsikaj žrtvovati in se odreči veliko običajnim stvarem. Velikokrat se zgodi, da kakšen nadobudni mlad športnik zaradi visokih finančnih vložkov kariere ne more nadaljevati. Menim, da so se športniki kar malce poistovetili z rdečo nitjo moje prošnje, in so se zato v tako velikem številu nanjo odzvali.
Pri pridobivanju športnih rekvizitov sta mi pomagala tudi starša in veliko družinskih prijateljev in znancev. Vsem sem neizmerno hvaležen. S starši smo ugotovili, da sami tako velikega projekta ne bomo uspeli realizirati. Najprej smo z mojo idejo seznanili ravnateljico OS Nazarje Vesno Lešnik in jo prosili za odobritev akcije. Bila je navdušena in ponudila svojo pomoč
pri projektu. Za pomoč smo prosili tudi Jožeta Kavtičnika, nekdanjega ravnatelja OS Nazarje in začetnika projekta brezplačne šole v Nazarjah. Odzval se je takoj in nam vseskozi pomaga s svojim znanjem in izkušnjami. S svojo pozitivno energijo in veseljem mi vliva pogum in zavedanje, da nam bo s skupnimi močmi uspelo.
Ustanovili smo organizacijski odbor, ki ga vodi župan Občine Nazarje Matej Pečovnik. Pred samim začetkom licitacije bomo pripravili novinarsko konferenco, kjer bomo predstavili celoten projekt.
Alpska smučarka Tina Robnik je za dobrodelno licitacijo med drugim prispevala tudi par tekmovalnih smuči.
(Foto: osebni arhiv)
Verjamem, da bo moje prizadevanje sprejeto z odobravanjem in da se bodo odzvala tako podjetja kot tudi posamezniki. S tem bo moja ideja pomagati drugim dobila dejansko podporo in morda spodbudila še kakšno skupnost, da za dobrobit svojih ljudi izvede kaj podobnega.
V organizacijskem odboru smo se dogovorili, da v primeru odziva pri licitaciji, ki bi presegel naša pričakovanja, del prejetih sredstev podarimo ostalim šolam v Zgornji Savinjski dolini. Tako bodo tudi učenci na ostalih šolah lahko deležni vsaj delnega kritja nadstandardnih dejavnosti. Saj veste, srečo je potrebno deliti.«
PR
Vid Čeplak: »Marsikdo se ne zaveda, kakšen finančni prihranek in koliko starševskih skrbi manj omogoča naša brezplačna osnovna šola. Vsi otroci imamo enake možnosti kar se tiče celotnega nadstandarda osnovnega šolanja. Naša šola pokrije vse stroške šol v naravi, ekskurzij, raznih prevozov, tečajev plavanja, smučanja, fotokopij ...
Projekt brezplačne osnovne pole poteka že trinajst let. Zaposleni na šoli, starši in učenci se vseskozi trudimo pri pridobivanju donatorskih sredstev, pri pripravi dobrodelnega koncerta, pri
Na dražbi bo tudi rumena majica s podpisom Tadeja Pogačarja, v kateri je vozil na Tour de France. (Foto: osebni arhiv)
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
27
DARiLO
□ 51 647 716
prodaj 3 lna@uniforest.5r
www,Linifiirest,si
¿uri «¡i. . ini.trrnri S;«cibdifaCm
m UNIFOREST
varnost na prvem mestu.
Darilo ob nakupu krojne ¿ase:
znsLi*na otala in rokavice