Pozor, strupene gobe na trgu! v zadnjem času se je v celjski bolniš- nici zdravilo več ljudi, ki so se zastru- pili z gobami. Skoro v vseh primerih so zastrupljenci kupili gobe od zasebnih prodajalk na celjskem živilskem trgu. Ni še dolgo tega, ko se je v celjski bol- nišnici zdravila kar cela družina, ki se je zastrupila z gobami. Te dni pa sta «e zastrupila zakonca Krošelj z Aljaže- vega hriba, ki sta prav tako morala iskati zdravniške iix>moči v bolnišnici. Cinikamiška delavka Elza Krošelj je pripovedovala, da je kupila pol kilo- grama gob »sivk« na trgu pri stojnici, kjer prodajalke prodajajo tudi mleko in mlečne izdelke. Ko jih je doma pri- pravila in sta jih z možem zaužila, so morali ženo kar kmalu s težkim za- strupljen jem prepeljati v bolnišnico. Tudi mož je moral iskati zdravniško FKjmoč. Ker pomenijo gobe v jesenskem času prijetno spremembo v našem jedilniku, si jih radi privoščimo — in kdor si jih ne utegne sam nabrati, jih pač poišče na živiljskem trgu, saj jih je zadnje čase dovolj. Toda če že niti potrošnik, niti prodajalec ne ločita užitnih gob od strupenih, bi bilo nujno, da bi tržna in- špekcija dobila izvedenca, ki bi pred prodajo pregledal gobe. Zadnji številni primeri zastrupljenja z gobami, ki so bile kupljene na celjskem živilskem trgu, i>a tržno inšpekcijo nujno opozar-. jajo, da napravi temu red. Do takrat pa celjskim potrošnikom svetujemo, da kupujejo na trgu samo tiste gobe, ki jih tudi sami p>oznajo kot užitne. Najstarejši upokojenec v Celju Jakob Seme iz Linhartove ulice živi v Celju že več desetletij in je sedaj najstarejši upokojenec v mestu — star 96 let. Svojo, težko prislioženo pokojnino uživa Seme že 33 let. Življenjska pot ga je vodila iz rojst- nega kraja Police pri Grosupljem naj- prej v Ljubljano, pa v Hercegovino, na Dunaj in potem v Celje. Na posestvu svojega očeta je najprej bil kmetovalec, potem nekaj časa orožnik, 21 let je bil služitelj na Dunaju, od 1919 pa do 1926 pa služitelj na Glavarstvu v Celju. Za sabo ima skoraj 40 let aktivne službe. Pozno jesen svojega življenja pre- življa Jakob Seme popolnoma sam, sam si tudi gospodinji. Zena Avgusta mu je umrla pred šestimi leti, stara 86 let. V življenju najstarejšega celjskega upokojenca so bila najbolj tegobna leta druge svetovne vojne. Nekega pomla- danskega dne 1941. leta so tudi njega in ženo Nemci izselili na Hrvaško. Starčka sta ostala brez denarja, obleke, kruha. Bilo mu je blizu 80 let, ko je moral prijeti za motiko in okopa vati vinograd, biti pastir in pestim j a — delo za kos kruha. Ob koncu vojne sta se domala gola in bosa vrnila v upostošen dom. KULTURNI TEDEN 9 KDN]l[jlH To nedeljo so v Slov. Konjicah odprli kulturni teden, ki spada med najvaž- nejše dogodke letošnjega leta v tem kraju. Kultiu-ni teden konjiške občine je posvečen stoti obletnici smrti pohor- skega i>esnika Jurija Vodovnika, ki je v prejšnjem stoletju živel in pesnil v Skomerju na Pohorju. O pesniku Juriju Vodovniku je na otvoritveni proslavi govoril tov. Fran- ček Selih iz Slov. Konjic. Omenil je ne- katere njegove najbolj znane pesmi, ki še žive med pohorskim ljudstvom, ne- katere pa so ponarodele. Kakšne pesmi je zlagal in jim dal meločlije, je na pro- slavi najbolje pokazal pevski zbor iz Skomerja, ki je zapel več njegovih pe- smi res prav originalno kot so jih Po- horci podedovali iz roda v rod. Razen i>evskega zbora iz Skomerja so na proslavi sodelovali še mali harmo- nikarji iz Vitanja. Njihov nastop i« ic- vajanje različnih komadov, je pokazal, da imajo v tem kraju dober glasbeni naraščaj. Omeniti je potrebno še reci- tacije male Marice iz Zbelovega, petje treh deklet iz Jerneja in pa recitacije tov. Francke Ratej iz Žič, ki je dve pesmi sama zložila. Le škoda, da je na ,prirediitvi bilo manj gledalcev kot bi si taka stvar zaslužila, pogrešali pa smo tudi sodelovanje domačih društev in po- sameznikov. DAROVALI SO KRI Pred kratkim je bila v nekaterih km- jih konjiške občine izvedena krvodajal- ska akcija, ki je tokrat nadvse priča- kovanje dobro uspela. Tako se je v Lo- čah prijavilo za odvzem krvi okoli 100 ljudi. Poleg delavcev iz loških podjetij so se tokrat izkazali tudi okoliški kmeč- ki prebivalci, kar doslej ni bil pogost primer. V Konjicah je prišlo v ambulanto, kjer so odvzemali kri preko 150 ljudi iz konjiških iKJdjetij in ustanov (deloma pa tudi iz okoliških krajev). Da sta obe akciji tako dobro uspeli, imajo posebno zaslugo množične organizacije, zlasti odbori RK. Pohvaliti pa je treba tudi gospodarske organizacije, ki so na dan odvzema krvi dale svojim delavcem prost dan. Anketa Olepševalnega in turističnega društva v Celju Tik pred koncem lanskega šolskega leta, to je v maju letos, je propagandni odbor celjskega Olepševalnega in turi- stičnega društva razpisal med učenci osnovnih in Pomožne šole ter dijaki nižjih razredov bivše prve in druge gimnazije anketo, ki bi ji lahko dali naslov, kaj bi morali v Celju še naredi- ti, da bi bilo mesto lepše in bolj pri- vlačno. V anketi je sodelovalo 1486 učencev in dijakov celjskih šol. Anketa je dosegla izreden uspeh, saj so najmlajši prebivalci mesta ob Savi- nji dali nešteto predlogov za izboljšanje določenih celjskih problemov. Olepše- valno in turistično društvo je vse te predloge zbralo z največjo pozornostjo in jih bo po možnosti tudi skušalo spra- viti v življenje. Ob razpisu ankete je dmštvo napovedalo še žrebanje 20 an- ketnih listov. Po posebnem sklepu bQ društvo na začetku novembra povabilo vse izžrebane anketirance na skupno za- kusko, kjer bo razdelilo nagrade, hkrati pa se pogovorilo o nekaterih problemih, ki so jih nakazali otroci, kot o ustano- vitvi pionirskega, oziroma mladinskega odseka pri Olepševalnem in turističnem društvu, o delu posebne straže za čuva- nje nasadov in podobno. -mb NA PREVORJU BODO ODKRILI SPOMENIK PADLIM BORCEM Kot trajen spomin preko 20 borcem in drugim žrtvam fašističnega nasilja, bo Krajevni odbor ZB NOV Prevorje odkril v nedeljo na Prevorju spomenik. Prevorje se na ta veliki praznik te- meljito pripravlja. Večer pred tem praznikom bodo zagoreli kresovi, oko- liške kraje pa bodo obiskale patrulje. V nedeljo pa bo improviziran majhen napad. Krajevni odbor ZB NOV Prevorje va- bi k odkritju spomenika svojce in so- rodnike padlih, vse borce, ki so se bo- rili v teh krajih. OTROCI OTROKOM Podmladkarji osemletne šole v Šmar- ju so na svojem prvem sestanku v no- vem šolskem letu sklenili, da bodo pri- čeli takoj s sadno akcijo in poslali zbrano sadje svojim vrstnikom v naj- bližje mesto. Tako so pisali v celjsko bolnišnico po 30 sadnih zabojev in so jih tudi kmalu dobili. Učenci, pred- vsem mlajši, so z največjo vnemo pri- našali lepa jabolka in jih zlagali v za- boje. Kmalu so bili zaboji polni in v Tednu otroka je šoter Kmetijske za- druge Šmarje 15 polnih zabojev brez- plačno odpeljal v Celje. Medtem pa so podmladkarji napolnili še ostale zaboje, ki jih bodo v kratkem poslali svojim vrstnikom. celjski trg Pozna jesen se že nekaj dni kaže tudi na celjskem živilskem trgu. Kot smo bili še nedavno vajeni, da so na živil- skem trgu stale stojnice pri stojnicah, je že nekaj dni precej praznine v tem okviru. Sicer pa se čudimo, ker jesen le še ni tako pozna, vreme tudi še stre- že, mnogo povrtnine in zelenjave je še na vrtovih — celjski trg pa ima le malo izbire. Tako kvalitetne zimske solate v teh dneh skoro ni bilo moč dobiti. Je- leni primemo je na stojnicah — tako •ocialističnega kot zasebnega sektorja — ta teden je še največ zelja, repe in korenja, nekoliko še cvetače in zadnji »paberki« paprike. V lepi izbiri pa je še vsakovrstno sadje. V zadnjem času je tudi pomanjkanje jajc na trgu in zgleda, da zasebniki — redki ponudniki — radi izkoristijo to »krizo«, saj nekatera gosixxiinja v sti- »ki rada plača tudi višjo ceno. Sicer pa ima tržni inšpektor dobre oči. gibanje prebivalstva v času od 25. oktobra do 1. novembra 1958 »e je rodilo 25 dečkov in 31 deklic. Porok ni bilo. Umrli: Barbara Kline, gospodinja iz Celja, stara 74 let; Julijana Ocvirk, gospodinja iz Celja, stara 79 let; Milan Kotnik, otrok iz Velenja, star 5 mesecev; Stanislav Bečan, otrok iz Zg. Zreč, star 15 dni. kronika nesreč Milivoj Aleksic iz Celja je padel in si pri IMidcu poškodoval nogo. Andreja Skutnika iz Strmca je pri delu stis- »il hlod in mu poškodoval nogo. Josipu Anderluhu v Šmarju pri Jelšah je »troj pri delu težko poškodoval roko. Rado Stojakovič iz Celja je pri delu prišel •sed dva voza. Poškodovan ima prsni koš. Pri padcu si je poškodoval rebra Franc So- •inc z Brega. POČASTILI SMO SPOMIN MRTVIH Kljub izredno slabemu vremenu so tudi letos Celjani dostojno počastili spo- min padlih žrtev na Dan mrtvih. Kot vsako leto, je bila tudi topK>t glavna svečanost pred spomenikom na Slan- drovem trgu. Slavnostni govor, častna salva, recitacije, petje pevcev moškega komornega zbora — s tem smo Celjeuii izrazili hvaležno pozornost vsem, ki so darovali svoja življenja za našo svo- bodo. Razumljivo je, da tudi okolica ni za- ostajala za mestom in so domala v vseh krajih z žalnimi svečanostmi dostojno proslavili Dan mrtvih. Prav lepo so bili letos urejeni tudi množični grobovi na Frankolovem in drugod. ZGLEDNA POŽRTVOVALNOST Ni še dolgo od tega, ko je ob nevihti udarila strela v leseno skladišče lesne volne Tovarne emajlirane piosode. Skla- dišče se je vnelo in pričelo goreti. Tov. Ludvik Mulan, vratar pri »Agro- tehni«, ki leži nasproti temu lesenemu skladišču, je opazil požar, skočil preko žične ograje ter sam pogasil ogenj z vodo, ki se je nahajala pri skladišču. Na ta način je preprečil večji požar, ki bi lahko uničil celotno skladišče lesne volne ter ogrozil tudi sosednje skladišče embalaže. S tem dejanjem je preprečil znatno škodo, ki bi jo lahko utrpela družbena skupnost. . Ker se je tov. Mulan požrtvovalno iz- kazal že večkrat pri gašenju raznih lo- kalnih {x>žarov v tovarni, mu gre vse priznanje ter mu je zato Tovarna emaj- lirane posode dala tudi primemo na- grado. MOJSTRSKA SOLA TUDI V CELJU Na priporočilo pristojnega sveta sta oba zbora Okrajnega ljudskega odbora v Celju na zadnji skupni seji potrdila predlog o ustanovitvi mojstrske šole v Celju. Sola bo vzgajala visoko kvalifi- cirane delavce za potrebe industrije in obrti. Šolanje bo trajalo tri leta; pouk pa bo v popoldanskem času. 630 vlagateljev v enem dnevu Takega prometa, kot je bil letos na dan 31. oktobra — (Dan varčevanja) — Celjska mestna hranilnica še ne pomni. Že nekaj let zapovrstjo CMH pripiše na dan 31. oktobra vsakemu vlagatelju, ki vloži na ta dan znesek najmanj 3000 din, nagrado 500 din. Da se naši vlaga- telji te koristi radi poslužujejo, pove dovolj jasno rekordna številka — 630 vlagateljev v enem dnevu. Tako je bilo pri Celjski mestni hra- nilnici na Dan varčevanja — 31. okto- bra vloženih 4 milijone 297.353 dinarjev. Seveda pa v tem znesku niti niso všteti vlagatelji, ki so v podružnicah v Ve- lenju in Ljubnem ta dan vložili svoje prihranke. med^udmi Cm^ ZIMA NA DURI - V PEČ SI ZAKURI Pozno jesen ne naznanja samo ter- mometer in datum na koledarju. Se obilo drugih znakov spremlja njen prihod. Zapozneli ljudje na primer v tem času začno tekati za kurjavo, ki naj jim ogreje dom v mrzlih zim- skih mesecih. Sicer je vedno manj ljudi, ki si kurjave ne preskrbijo še v toplih dneh. Seveda imajo ti »slabi planerji« več skrbi, kajti na zimo ni samo problem ali je dovolj drv in premoga v pleti, za zimo se je treba založiti tudi z ozimnico, kot je krom- pir, sadje, zelje itd. Zelo pogosto se ljudje šele na zimo spomnijo, da je suknja prejšnje »sezone« dobila luk- nje in da bo treba kupiti novo. Le malokdo ima take dohodke, da bi si v enem ali dveh mesecih lahko na- kupil vse te prepotrebne stvari. Poglejmo malo naokoli po ljudeh. ki si kot ježki šele ob prvi slani začnejo nositi skupaj sredstva za toplo prezimovališče. Nekaterim je prišla prav regulaci- ja Savinje. Na levem bregu so ipo- drli vrsto kostanjev. Iznajdljivi po- trošniki so izkoristili to priložnost in pridno obsekavajo debla. Koristi imata iznajdljiv državljan in investi- tor. Državljan si pripravi drva iz debelih vej in okleščkov, investitor pa ima očiščena debla brez posebnih stroškov. Nekateri se oskrbujejo s kurjavo iz Savinje!? Nič nenavadnega. Ka- dar Savinja poplavlja, nosi s seboj debla, veje, celo cepanice in deske. Kdor je spreten, si jih s kavljem na dolgi prekli nalovi in pobere tisto, kar je voda naplavila na bregove. Na videz ,ix>znam več starih ženic, Veje kostanjev, ki so jih zaradi regulacije Savinje podrli, bodo grele ne- katere iznajdljive Celjane. Fantič, ki se igra na kupu obrezlin, nima skrbi, da bi ga pozimi zeblo... ki s koši romajo ob jutrih ali ob večerih iz okolice v mesto. V koših nosijo dračje, suhe veje, češarke itd. Včasih se v torbici znajde tudi kakšna goba. No, to so posamezniki, toda na tak način se Celje ne more ogreti. Ve- čina se oskrbuje s kurjavo pri »Ku- rivu«. Zanimivo je izračunati kako dolgo morajo delati velenjski rudar- ji, člani enega največjih rudarskih kolektivov pri nas, da Celjane ix)zi- mi ne zebe? V vseh treh smenah polnih teden dni. Dnevna proizvod- nja velenjskega rudnika je okoli 6.000 ton. Celjani pa letno v gosix> dinjstvih, po pisamah in delavnicah pokurijo okoli 30.000 ton lignita. K temu je treba dodati še 10.000 ton kamnitega premoga, ki ga proda »Kurivo«. Ta premog pride iz bliž- njih rudnikov rjavega premoga. Rudnik Pečovnik dela do polovice proizvodnje za potrebe mesta Celja. Njihova prodaja za gospodinjstva pa znaša letno okoli 1000 ton premoga. Drv porabijo Celjani znatno manj, odkar je dovolj premoga. Okoli 4000 kubičnih metrov drv proda letno ipodjetje »Kurivo«. Precej drv dobi- jo meščani tudi po drugačnih poteh. »Savinja« na svoji žagi proda letno okoli 9 ton obrezlin in približno 5 ton žagovine. Obrezline prodaja tudi »Kurivo« in žaga na Lavi. No, to je letno kljub temu kar čeden gozdi- ček. Kot imajo nekateri kurjavo v kle- ti, tako tudi ni malo tistih, ki imajo kurjavo v listnicah. Se vam zdi ču- dno. Toda je res. Velik del mešča- nov se greje ob električnih pečicah, kuha na električne štedilnike, se kopa v vodi, ki jo grejejo v elek- tričnih bojlerjih. Modemi časi se tudi v tej obliki izkazujejo. Iz leta v leto raste ix>trošnja električne energije za približno 20 %. Od skup- no porabljene energije v gospodinj- stvu gre okoli 20 % za razsvetljavo, ostalo pa za kuhanje, gretje itd. V lanskem letu pa so v Celju porabili 8 milijonov 140 tisoč kilovatnih ur gospodinjskega toka, kar znaša sku- paj okoli 28 milijonov 094 tisoč di- narjev. Pa še recite, da ni dober del kurjave spravljene kar v naših že- pih. Poraba kurjave, tako premoga, le- sa in elektrike raste v jeseni, pride na vrhunec v zimi in pojenja spo- mladi. Odkrito rečeno, sodobni do- movi porabijo nekaj elektrike tudi za hlajenje v pasjih dneh. Toda te- ga je manj. Svojčas, ko je bilo za kurjavo hudo, je bila večja dirka okoli nabav. Danes pa le pretežni del meščanov kupi kurjavo v polet- nih mesecih, ko podjetje »Kurivo« nudi tudi potrošniško posojilo. Na obroke se greje v našem mes-tu pri- bližno ena i>etina prebivalcev. Zanimiv je podatek, ki neposre- dno hvali rudarstvo. Dvig proizvod- nje v rudarstvu se pozna p)0VS0d, zlasti pa še pri naših gozdovih. V* letih od 1945 do 1948 so bili rudniki v krizi. Takrat smo v Celju letno porabili okoli 40.000 kubičnih me- trov drv. Danes jih porabimo okoli 4.000 kubičnih metrov. No zeblo nas pozimi ravno ne bo, čeprav nas trenutno zazebe, ko pla- čamo račune za kurjavo in tok. To- da kaj hočemo. Od Krapinskega pračloveka do danes je na našem področju ta problem enak c. k. V izložbah je še poletna konfekcija. Stanovalci te hiše so si pravočasno nabavili kurjavo... med ijudmi^med ^udmi»med ljudmi