William W. Derbyshire (with the help of Marta Pirnat-Greenberg), A Learner' s Dictionary of Slovene: with Words in their Inflected Forms. Bloomington, Indiana: Slavica Publishers, Indiana University, 2002, xxiii + 228 str., ISBN 0-89357-300-0 Slovarji, kot je Derbyshirov, so nedvomno redke ptice na slovaropisnem nebu, kar velja tako za domača kot za tuja obzorja. Govora bo o slovarju slovenščine, ki je namenjen angleško govorečim uporabnikom slovenščine. Po razpoložljivih podatkih gre najverjetneje za pionirsko delo, ki na tem področju orje ledino. Zamisel (in ver- jetno oblikoslovno jedro) za ta dobrodošli slovar je avtor našel v svoji slovenski slov- nici (A Basic Reference Grammar of Slovene), prav tako namenjeni angleškim učencem slovenščine, ki je izšla 1993. Glede na navedbe avtorja v predgovoru (str. iii-v) je slovar namenjen učencem slovenščine na vseh ravneh usvajanja jezika in vsebuje približno 5000 gesel. Kot iz- daja že naslov, vsebuje slovar tudi pregibne oblike posameznega gesla, pri čemer po- sebno pozornost namenja nepravilnim oz. nepredvidljivim oblikam slovenskih besed. Vsa gesla in njihove pregibne oblike imajo mesto naglasa označeno znaglasnimi znamenji, kar bo uporabnikom slovarja gotovo pomagalo pravilno naglaševati pogos- to muhaste slovenske besede. Predgovoru sledi priročen uvodni del (str. vii-xxiii), v katerem avtor podaja os- novne pregibne paradigme slovenščine, pri tem pa dosledno opozarja tudi na značil­ nosti slovenskega naglaševanja, kar podkrepi s primeri. V tem delu so navedeni tudi splošni napotki za uporabo slovarja. Avtor se je pri izboru gesel naslonil na tri poglavitne vire: na anonimni seznam besed, ki je nastal v Ljubljani v sedemdesetih letih, na besedišča slovenskih slovnic za začetnike, ki jih podrobneje ne navaja, in na besedišče, ki ga je vključil v svojo zgoraj omenjeno slovensko slovnico. Po avtorjevem mnenju predstavlja izbor vključe­ nih besed dober prerez vzorcev pregibanja in naglaševanja slovenskih besed. Glede na to, da je bila avtorjeva vsaj implicitna želja vključiti čimveč besed iz slovenskega osrednjega besedišča (t. i. angl. core vocabulary) , o čemer priča njegova ugotovitev o umanjkanju zanesljivega vira osrednjega besedišča slovenščine v predgovoru, bi bilo morda njegovo delo malce lažje (pa tudi dražje, saj je treba za dostop plačati), če bi v ta namen uporabil korpus moderne slovenščine FIDA (http://www.fida.net). ki že več let uspešno deluje in omogoča uporabo prav tovrstnih podatkov (pogostost rabe). Druga možnost, ki bi avtorju verjetno pomagala »prečistiti" geslovnik, je javno do- stopna zbirka korpusov Nova Beseda (na spletni strani http://bos.zrc-sazu.si/a_bese- da.html). S pomočjo enega ali drugega vira slovenskih besedil bi se bil avtor najver- jetneje odločil izpustiti besede kot kroki (ker bi težko trdili, da spada k osrednjemu besedišču) in žvižgniti (redka oblikoslovna varianta, pri čemer pa, denimo, ni vklju- čena precej bolj pogosta oblika zažvižgati). Ko govorimo o izboru gesel, bi morda kazalo pri morebitnih naslednjih izdajah razmisliti o smiselnosti vključevanja lastnih imen (npr. Rožnik, Rudnik, Velika planina, Vogel), še toliko bolj, če naj geslovnik čimbolje pokriva osrednje besedišče;! poleg tega proti temu govori tudi samo število vključenih besed. 1 Carter (1998: 36-44), denimo, predlaga niz postopkov za preverjanje pripadnosti osrednjemu besedišču, ki jih deli v dve skupini: ugotavljanje skladenjskih in pomenskih odnosov ter 78 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 4 (2003) Zgradba slovarja je zelo pregledna, zasnovana pa je na štirih stolpcih, ki si z le- ve sledijo takole: slovensko geslo, angleška pomenska ustreznica, angleška oznaka besedne vrste in alfanumerična oznaka pregibnega vzorca. Takšna zgradba uporab- niku omogoča hiter dostop do bistvenih elementov slovarskega zapisa. V primerih, ko pregibanje gesla ne ustreza nobenemu od vzorcev iz uvoda, avtor te posebnosti izčrpno in sistematično poda v nadaljevanju geselskega članka. Še zlasti koristno je označevanje živosti pri samostalniških geslih, ki sledi za oznako besedne vrste, kot npr. v geslu nož, ki ga podaja takole: nož, noža knife NOUN,INAN ImI Glede na kopico oblikoslovnih podatkov, ki jih vsebuje slovar, bi lahko trdili, da je avtor zasnoval slovar pretežno v oblikoslovno-glasoslovni smeri, manj pa v se- mantični. Navedene angleške ustreznice so največkrat resda ena od možnih prevod- nih ustreznic, vendar pa slovar pomenske odnose in odtenke nekoliko zanemarja, nedvomno na račun omenjene bogatejše oblikoslovne obravnave. Verjetno bi kazalo v večji meri upoštevati tudi mnogopomenskost, ki je tako značilna ravno za osrednji del besedišča. Tako npr. pri ge slu naenkrat poleg ustreznice all of a sudden pogre- šamo tudi frazo at a time (npr. po trije naenkrat - three at a time). Mestoma sicer postreže tudi z alternativno obliko ustreznice, npr. pri geslu kulturen, kjer poda dve možni ustreznici cultural, cultured, vendar pa bi si uporabnik pri tovrstnih težavah želel več primerov oz. podatkov o tem, kdaj je ustrezna ena in kdaj druga oblika, saj besedi nikakor nista sopomenki. Zasnova slovarja (slovenska gesla, odsotnost angleškega kazala gesel) določa naj- verjetnejšo dvojezično uporabo le-tega, in sicer za razlago enostavnejših slovenskih besedil oz. t.i. dekodiranje. Ob povedanem bi kazalo poudariti, da bi ravno v ta namen bilo koristno pogosteje dodati opombe o rabi, kot je to avtor storil v primeru prislova lahko, kjer je dodal opombo also used with verbs with the meaning 'can'/'may', e.g. Lahko vstopim? 'May 1 come in?'. Brez dvoma pa slovarja v obratni smeri delovanja, torej za tvorjenje slovenskih besedil, ni mogoče uporabiti pri po- menskih težavah, zato pa toliko bolj, ko uporabnik že ve, katero besedo želi upora- biti, vendar morda ne pozna vseh njenih oblikoslovnih ali skladenjskih posebnosti. Pri tem mu bo v izdatno pomoč oznaka pregibnostnega vzorca, ki se nahaja v četr­ tem stolpcu, ob čemer pa je vendarle potrebno povedati, da se sodobno slovaropisje tovrstnim oznakam praviloma odreka, ker je njihova uporaba običajno zelo zamud- na, večini uporabnikov pa se zdijo tudi prezapletena. Največje slovaropisne založbe se zdaj namesto alfanumeričnih oznak raje poslužujejo mnemoničnih, vse to pa se- veda zaradi sledenja uporabnikovim potrebam in zaradi čim lažje dostopnosti iska- nih informacij. Čeprav v tovrstnem slovarju ne moremo pričakovati izčrpne obravnave frazeolo- gije, bi glede na trende v dvojezičnem slovaropisju avtor morda lahko vključil v na- slednjo izdajo tudi nekatere najpogostejše besedne zveze. Znano je, da sta pri vsa- preizkušanje nevtralnosti besed osrednjega besedišča. Postopki v prvi skupini so namenjeni ugo- tavljanju, kako trdno je določena beseda zasidrana v organizacijsko mrežo skladenjskih in pomen- skih odnosov v jezikovnem sistemu, tisti v drugi pa preverjajo, katere besede so diskuzivno bolj nevtralne od drugih oz. katere besede so v pragmatičnih sobesedilih na splošno neoznačene in za- to boljše predstavnice osrednjega besedišča. P. JUTko. Ocena A Learner's Dictionary of Slovene ... W. W. Derbyshira 79 kem slovarju izčrpnost opisa in izraba slovarskega prostora v močnem antagonizmu in morda bi tudi zato kazalo razmisliti o potrebnosti apriornega vključevanja tako dovršnih kot nedovršnih oblik glagolov na ravni samostojnih gesel, še zlasti zaradi dejstva, da geslo z nedovršno obliko v razlagi navede tudi dovršno in obratno. Tako bi gotovo prihranili nekaj slovarskega prostora, ki bi ga lahko namenili obravnavi frazeologije. Ob koncu naj le zaradi jasnosti omenimo še avtorjevo nanašanje na Slovar slo- venskega knjižnega jezika in na Slovenski pravopis v predgovoru. Avtor navaja, da v številnih primerih v omenjenih delih ni našel zadovoljivega opisa glede naglasa in oblikoslovnih značilnosti, zaradi česar se je bil primoran zatekati po nasvete k do- mačim govorcem slovenščine. Nekako v zraku obvisi (sicer nezapisano) mnenje, da pričujoči slovar te pomanjkljivosti popravlja. Gotovo je vsakršna primerjava SSKJ (enojezični slovar, namenjen domačim govorcem, preko 93.000 gesel, številni primeri rabe, bogata obravnava frazeologije) in predmetnega slovarja (dvojezični slovar, na- menjen tujim govorcem in učencem slovenščine, 5000 gesel) zaradi navedene struk- turne različnosti komajda izvedljiva in je avtor gotovo ni vzpostavil namenoma. Slovensko-angleški slovar A Learner's Dictionary of Slovene je torej pomembna novost, skoraj še pomembneje pa je, da prihaja iz tujih logov, kar kaže na živo za- nimanje tudi za jezike, ki jih v današnjem svetu neredko obravnavajo bolj obrobno. Avtorju gre pohvala, da je venem delu združil izjemno bogastvo oblikoslovnih in glasoslovnih slovarskih podatkov; delo bo zelo verjetno postalo vademekum učencev in študentov slovenščine, ki govorijo angleško. Še bolj verjeten krog uporabnikov pa zajema tuje jezikoslovce in/ali sloveniste ter slaviste na splošno, ki jih še zlasti za- nima oblikoslovna komponenta sodobne slovenščine. Navedenke Carter, R. 1998. Vocabulary. London, New York: Routledge. Derbyshire, W. W. 1993. A Basic Reference Grammar of Slovene. Columbus, Ohio: Slavica Publishers, Inc. Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970-1991. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana: DZS. Slovenski pravopis 1962. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana: DZS. Prispelo aprila 2003 Received April 2003 Primož Jurko Filozofska fakulteta v Ljubljani