Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr Y administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat • 12 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 7s6.,uri popoludne. ts*tev. SO. V Ljubljani, v petek 17. aprila 1891. Letnik XIX. Državni zbor. Z Dunaj a, 16. aprila. Volitve. V današnji seji bile so potrjene volitve poslancev, proti katerim ni bilo nobenega ugovora. Potem so se vršile volitve v predsedništvo. Za predsednika je bil s 301 glasom od 306 oddanih glasov izvoljen dr. S molka, ki se je zbornici zahvalil za skazauo zaupanje in obljubil svojo oblast izvrševati nepristransko. Sklepal je s trikratnim hoch-kiicem na presvetlega cesarja, ki so ga poslanci z velikim navdušenjem ponavljali. Za prvega podpredsednika je bil z 253 glasovi izbran baron Chlumeckj; 23 listkov (menda mladočeških) je bilo praznih; izvoljeni se je zahvalil za skazano mu čast in zagotavljal, da hoče nepristransko predsedovati in podpirati g. predsednika. Enako izjavo je dal dr. Kathrein, ki je bil i 218 glasovi izbran za drugega podpredsednika. Za zapisnikarje s j bili izbrani: Lupul, dr. Ebenhoch, grof Sylva-Tarouca, dr. Gotz, Hiitter, dr. Marchet, grof Sturgkh, dr. Fuss, vitez Cietiski, dr. Wielowiejs ki, Ochrymowicz, dr. grofKaunic. Za reditelja pa: dr. pl. F u c h s, Meissler. Predlogi. Finančni minister je danes predložil državni proračun, potem pa so bili od združene desnice, od združene levice in od Mladočehov stavljeni nujni predlogi, da naj se na prestolni govor odgovori s posebno adreso, za katero naj se izvoli poseben odsek 36 članov. Predlog desnice je z nekaterimi besedami utemeljeval poslanec Javvorski, levičarskega je priporočal Plener, mladočeškega pa Engel. Adresni : odsek se voli v ponedeljek. S Tudi mnogo samostalnih predlogov bilo je danes sproženih, katerih bode imela zbornica čez glavo, če pojde tako naprej. Sklep seje bil je ob 2. uri popoldne; prihodnja seja bode jutri. Odkod se poraja antisemitizem? Letošuje leto bila je v mestu Mistku na Moravskem prirejena maškarada, pri katerej sta se pokazali kot maski dve bogati Židinji N. Za masko volili sta »usmiljeno sestro" z rožnim vencem, in imeli sta še toliko predrznosti, da sta poslali slugo v sirotišče usmiljenih sester, da jima posodijo samostansko obleko za vzorec. Maškarada se je vršila in obe Židinji sta res v maski igrali usmiljeni sestri ter — plesali po rožnem vencu iz biserne matice izdelanem. Reč je prišla pred sodišče. Drug dogodek prigodil se je koj na onem brega Ostravice v mestu, kamor prebivalci iz okolice radi romajo, pri »sv. Fridku". Tam je žid v okno svoje prodajalnice djal rakev z otrokom, mehanično oči od-pirajočim, s križem in svečo, — da svoji knpčiji dela reklamo. Po treh dnevih so uradi storili svojo dolžnost. To sta vzgleda iz dveh ne daleč narazen ležečih mest. In zdaj vprašamo povodom teh dogodkov: Eje in kako se porajajo antisemitje? Zasmehovati svete reči ne pripusti nobeden olikan človek, tem manj pa more to trpeti zaveden katolik. Usmiljene sestre, ki svojo službo tudi Židu iz ljubezni do Kristusa žrtvujejo, pa najmanj zaslužijo, da jih predrzne in impertinentne Rahelke zasmehujejo. Gotovo se nam bode odgovorilo: Saj sodišče stori svojo dolžnost! Da, stori svojo dolžnost, pa to ni še vse. Pohujšanje se je prvič že zgodilo, in drugič, kazen, ki se bode odmenila, bode gotovo takšna, da jo bogati Židinji s svojim denarjem lahko plačata. In tako je za nekoliko petakov že mogoče marsikaj si dovoliti. Ravnokar je izdelana nova predloga kazenskega zakona, posneta po kazenski postavi pruski skoro do besedice. Ce je bil že stari kazenski zakonik mil zoper raznovrstne razuzdanosti, je novi zakonik še milejši, kar se more posebno zapaziti pri določbah kazni na prestopke, naj tako rečem »gosposke«, n. pr. žaljenje časti, bogokletje, oskru-nitev svetih rečij itd. Povsod 6e pripušča svoboda, zameniti zapor » denarno globo, tako da je bogatin s svojim denarjem pred zaporom skoro čisto zavarovan, dočim je za majhne posege v imetje drugega odmerjen zapor, ne da bi se mogel z denarjem zamenjati. Tako na pr. nabirati steljo in drva v gozdu bogataša, ali pa loviti rake ali ribe brez dovoljenja, kaznuje se z zaporom, in ko bi se ponavljalo, tudi več tednov trajajočim. Prevzetna razposajenost, bujna razuzdanost pa, kakor smo zgoraj povedali o bogatih Židinjah, kaznuje se samo z nekolikimi petaki. Po pameti, ki ni s predsodki prenapolnjena, je oni človek, ki rake ali ribe lovi, morda iz revščine, prav za prav najnedolžnejša stvar proti Židinji po rožnem vencu plesajoči; — paragraf pa pravi drugače, — in prihodnji zakonik, kakor smo slišali, pojde v tem oziru še dalje. Predloga tega kazenskega zakonika bila je že dolgo pred ministrom Schonbornom izdelana, tedaj v ozračju skozi in skozi liberalnem in zdaj naj konservativna stranka glasuje za tako nepravičen zakon, ki ima očitno biti obramba imetja bogatašev — a ima tisoč in tisoč duric in duric, skozi katere se bodo kapitalistje ognili pravičnemu zaporu ? Čudno je, da v postavodajalnih zborih sedi tako malo razsodnih m<5ž, ki bi javno svoje mnenje izrekli: Gospodje! hotdti si narediti postave za naše imetje in v nemar puščati postave božje, to vendar ne grd! če mislite, da je treba toliko skrbeti za LISTEK. Kriva pota. (Povest. Spisal V. F). Goriški.) (Konec.) XVI. Ko je proti jutru postalo bolj mrzlo, prebudil bo je. Skočil je po koncu ter si oči premišljujoč, kje je. Kmalu se spomni, kako je bežal pred vojaki, in ves prestrašen se začne ozirati okolo sebe, ko bi kje zagledal kakega vojaka. Ko pa je vse mirno, začne prosteje dihati. Premišljuje, kam naj bi šel, da bi dobil ostale tovariše. »Kam se ti pa tako mudi, bodeš me vendar počakal?" začuje za seboj glas. Jurij se ozre in zagleda Kregarja. »Kje ste pa bili po noči?" vpraša Jurij Kregarja, »iaz sem mislil, da so Vas gotovo vojaki v roke dobili. Sam sem bil v takem strahu, vedno sem mislil, zdaj pa zdaj me dobodo vojaki v pest. Vendar sem jim srečno ubežal." »Takega lisjaka kakor sem jaz," pohvali se Kregar, »takega ne dobodo vojaki v roke, ko bi jih tudi bilo toliko, kakor listja in trave. Kje so pa ostali tovariši?" »Ko sem jaz prišel do njih in jim povedal, da so vojaki za menoj, pustili so vse ter pobegnili. Jaz sem nekoliko časa tekel za njimi, toda kmalo sem jih zgubil iz oči." »Tako I Tako !" godrnja Kregar. »Kaj praviš, kam sem jaz sinoči prišel?" »Vojakom v roke menda ne?", odreže se Jurij in se mu smeje. »Sicer bi vas ne bilo sedaj tukaj." „Pustimo šalo," odvrne Kregar ves vesel, da je Jurij zadobil zopet svojo živahnost. »Jaz sem, kakor se mi zdi, našel zaklad črnega Jurija." »Vi ?-----." »Da, jaz," odvrne mu Kregar. »Ko sem jo sinoči ubral, kolikor se je dalo, pred vojaki, [prišel sem že precej pozno na neki grič, obrasten z viso-cimi drevesi. Razločevati sicer nisem utegnil, kaka drevesa so. Ves utrujen se uležem v listje in po-krijem, kolikor se je dalo. Zjutraj se kmalu zbudim. Ugledavši bukve se spomnim zaklada, katerega sva midva mislila vzdigniti. Začnem okolico pozorno ogledovati. In ondi res rast6 tri stare košate bukve na visokem strmem robu. Holmec se namreč spušča navpično proti dolini, v kateri teče potok. Ko sem vse natančno pregledal, sklenil sem poiskati tebe, da dvigneva zaklad. In slučajno sem te hitro našel. Pustiva sedaj ostale tovariše, naj bodo, kjer hočejo. Ako niso toliko usmiljenja imeli do tebe, da bi te vsaj seboj vzeli, niso vredni, da bi postali najini tovariši pri vzdigovanju zaklada. »Kak dan je danes?" »Danes je ponedeljek, čez tri dni bode kres." »Ravno prav, sedaj lahko preskrbiva, kar nama je treba, da lahko kopljeva na kresni večer." »Kje naj bi pa ostala toliko časa in kje bodeva dobila vse potrebno?" vpraša ga Jurij. »Tu se nama ni treba bati," odvrne Juriju Kregar ter izvleče zamazan mošnjiček iz žepa. Tukaj je še nekoliko cvenka. Jaz pojdem v kako vas, ondi kupim luč, dve motiki ali pa rovnici in pa nekoliko hrane, da živiva še tri dni. Potem bode pa šlo, ako Bog srečo da, vse drugače, kakor pa do sedaj." Med takimi pogovori sta prehodila dokaj gozda in prišla skoro do porobja, od koder so se videle nekatere hiše. »Kregar!" nagovori med potom Jurij starca. »Kakor ste mi vi pravili, obrnilo se je na mojem domu vse na bolje. Ideva pa lahko v mojo rojstno vas, bodete pa pri nas ostali toliko časa, da poskusiva srečo. Potem pa lahko ostanete vedno pri nas; ako umrje moj polubrat, potem bodem jaz sam gospodar. Sedaj ste se že zadosti mučili po svetu." »Poskusimo za nekoliko časa," odvrne mu Kregar, vesel, da ima Jurij toliko ljubezni do njega. „Samo tega ne vem, ker sem še včeraj beračil po vaši vasi, kaj bodo ljudje rekli, ako me ugledajo v tvoji družbi?" pravice pravičnega imetja, a ne marati pravičnih postav božjih, tedaj se ze]6 motite. Ce vzamete ljudstvu vero v pravičnega Bo'f«(, tfi tffsfitd, da bode kdo verjel v vaše pravično imetje? ih k ne da'fita pred postavo pravične Čisti Bogu, ali Milite, da fč mogoče častiti in spoštovati pravfčfie tih te ve oseh in uradov? Ce se v nemar pilščijo jjfo'slave boŽJir, v nemar se puščajo tudi postave člov&Sfcjf. Katoliki bodo ttff&j v dfŽavnem žfooru 11Mt bud boj za predlog tra&mskČf fločt&fe, bfftero bodd zlasti branili liberalni kapitafrstje ; ti bodo katolike imenovali črne antisemite in nazadnjake, — a upajmo, da katoliki ta boj končajo z zmago. Pravičnost hočemo v vseh reččh, zatorej tudi tukaj Pravičnost se more sicer zadušiti le za nekaj časa, — a ne za vselej! (Liga + 2.) Politični pregled. V Ljubljani, 17. aprila. Motranfe dežele. Občinske volitve na Dunaju. Pri ožji volitvi za občinski zbor v Hernalsu na Dunaju je volilna komisija bila proglasila, da je liberalec voljen. Protisemitje so pa temu ugovarjali, ker so dobro šteli zanje oddane glasove. Skrutinij se je ponovil in pokazalo se je, da sta dve glasovnici protisemitskih kandidatov po zmoti bili prišli v volilno šarico za okrajne odbore. Volilna komisija je v drugič proglasila, da je voljen protisemit.,, „Červonnaja Rus j", katero je odsvetoval levovski metropolitanski kapitel duhovnikom, je sedaj nehala izhajati. Namesto tega lista bode sedaj izhajala »Galickaja Rusj", ki bode tudi vredovana v starorusinskem zmislu, pa menda ne bode tako nasprotna katoliški cerkvi. Tsianje držav«. Trodržavna »veza. Zadnji čas se je po listih mnogo pisalo o tem, da se je trodržavna zveza ponovila, ali da se ponovi. Kakor se kaže, stvar še ni gotova in se utegne še vse razdreti. Italija ima vedno več pomislekov proti tripelalijanci. Zahteva nekda, da bi v prihodnje imela le defenziven značaj. Posebno zaradi Francije mora Italija tudi nekoliko premeniti vnanjo politiko. Denarja drugje ne dobi, nego v Parizu, in narodno-gospodarska borba s Francijo je v finančnem oziru jako mnogo škodovala Italiji. Zaradi tega pa v Rimu morajo pred vsem gledati, da se bolj sprijaznijo s Francijo in so vsled tega vedno manj navdušeni za Nemčijo in Avstrijo. Bolgarija. Kavarno Panahova v Sofiji, iz katere domov gredoč sta bila napadena Belčev in Stambulov, je v hiši ruskega polkovnika Kesjakova. Ta ruski polkovnik je kupil več hiš v tem delu mesta, ustanovil mej drugim »Hotel Bulgarie" in še več drugih večjih podjetij. Polkovnik Kesjakov je po rojstvu Bolgar, pa je služil dolgo v ruski vojski. Po osvobojenju Bolgarije je vstopil v bolgarsko vojsko, pa je kmalu izstopil iz nje in se bavil z drugimi posli v Sofiji. V njegovih hišah bila so posvetovanja zarotnikov proti knezu Aleksandru; Zaradi tega je pa moral ostaviti Bolgarijo in je vstopil v rusko vojsko, ter je sedaj v Kovnu. O njem jo znano, da je v vedni zvezi z Benderovom in Grujevom. Ne ve se, je li slučajno Belčev umorjen blizo njegovih hiš, ali se pa zarotniki baš v teh hišah zbirajo. „Kaj je to komu mar! Vsak naj za-se skrbi," odvrne mu Jurij. Kregar ga vendar posluša ter gre ž njim. XVII. Ko prideta domov, zbero se vsi sosedje iz radovednosti, kajti vsakdo bi rad vedel, kje je Jurij med tem časom bil in kaj je počel. Radi bi bili tudi zvedeli, zakaj je privedel starca seboj. Toda Jurij se je držal tako čudno, da so vsi spoznali, da mu ta vprašanja niso nič kaj všeč. V teh treh dneh je pregledal vse poslopje in zapazil, da je zanemarjeno. Polubrat je mej tem umiral in že prvi dan res umrl. Ko je pa napočil tretji dan, pripravil je doma vse, kar je bilo treba, potem pa sta hitela oba molče v gozd. Bil je lep poleten večer. Solnce je ravno zašlo za bližnjimi gorami. Tu so se začeli prikazovati posamezni plameni daleč na okolo. Na malem griču se je svetil ogenj in okolo njega so se premikali otroci. Na vseh straneh nastajali so novi ognji. Bil je kresni večer. Kregar in Jurij zmetala sta stvari, katere sta seboj prinesla, v neki grm, vsedla se v mehko travo ter zrla v okolico. Oba sta molčala in nepotrpežljivo čakala polnoči. Polagoma so začeli ognji ugašati. Sedaj je zmanjkalo jednega na tem koncn obzora, sedaj druzega na onem koncu. Srbija in Bolgarija. Vesti o pomnoženju bolgarske vojake ob srbski meji so pretirane. Na meji imajo Bolgari toliko vojakov, kolikor jih je trm* it obrambo meje. Vojske začeti pa v Sofiji tiftdo tie misli. Sbbska vlada vsekako hoče kraljico pregovoriti, da ostavr Srbijo. To se jej bode pa težko ^osrijmo, ker jef njeni prijatelji prigovarjajo, naj ostairŠ v deželi. Posentrt si Garašanin prizadeva, da bi kfltfico pfegovoril,^