136. številka:
Ljubljana, ? četrtek 15. junija 1905
XXXVm. leto.
UP
**** d*n »večer, izimši nedelje in praznik«, ter veUa po poitl preje m »n sa evstro-ogrske deiele aa lete 16 K, aa pel leta IS K, aa četrt leta « K 50 h, za en mesee S K 80 k. Za LJubljano ■ pofiujanjeia na dom za vtf 7;« S4 K. za pol leta IS K, za četrt leta 6 K, aa en mesee t K. Kdor hodi aam ponj, placa za ▼■« lete St K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en meaee 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko reč, kolikor .naša poštnin«. — M* aaroSb« brez istodobne ▼posujatre naročnine [se ne ozira. — Za oznanila te plačuje od peteroatopne petlt-Trate p« 12 h, Se se ae eananile tiska enkrat, po 10 h„ Se ae dvakrat, in po 8 h, Se se tiska trikrat ali večkrat. — Doplal zMi sa izvole fr&nkovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je ▼ Knaflovih ulicah It. 6, tu aicer uredništvo v I. nadstropja, upravnistvo pa v pritličja. —: UpravniStvu naj aa blagovolijo pošiljati naročnine,  reklamacija»
oznanila, t j. administrativne stvari.
Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85.
u1
Zvišanje duhovskih plač.
m
Pojasnili smo v pr«d;dočih člankih, kako ogromno .e cerkveno premoženje in ksko lahko bi cerkev i* svo-ega zvišala duhovske plače, pa bi ji še Ttdno vsako leto od njenih dohodkov ostajali mastni milijoni.
Vslio tema se je v državnem zboru dobilo 228 poslancev, ki so nujno predlagali, Laj se zvišajo duhovske plače in naj to zvišanje,.k i bo mešalo na leto več kot devet milijonov kron, plačajo — davkoplsčevalci, d asi ima : rkev toliko bogastva, da bi te te prav nič ne pogrešala, ko bi jo plačala iz svojega.
Ali je pa sploh treba zvišati duhovske pi»Če?
Z mimo vestjo odgovorimo na to: ne.
Katoliški duhovniki pravijo: mi imamo tako majhne plače, da ne moremo izhajati. To pa ni res-n i Č!a c. Kar dobiva duhcvnik resnične plače, to na eebi ravno ni posebno mncgo, ali pomisliti je, da je ta piača zanj le nekak pribolj-
k. Za to plačo ne stori d hovnik ničesar. Še prsta ne gane zanjo, kajti vse, kar duhovnik dela, to se mu mora posebej plačati in sicer tako mastno, da je groza.
sDcminus vobiscucc. še ni nik-
grof Kar so v časih tlake in desetine bile graščine, to so danes farovi i.
Rekli smo že, da si duhovnik pusti vsak najmanjši korak, ki ga stori, bogato plačati. Vsaka maša, vsako cerkveno opravilo, vsak krst, vsaka poroka, vsak pogreb, vsak očenaš se mora plačati. Župnik vodi krstno matico in razne druge javne knjige, a za vsako delo, ki ga v tem oziru izvrši, zahteva posebej plačila. Verniki morajo povrh vzdrževati oerkev in i'-- 1, morajo dajati bero, morajo p.« jvati vse izdatke za cerkev, mora plačevati škofu, če pride na ol ikf morajo plačevati za papeža, i» misijone, za Mater božjo, za razne svetnike, za duše v vicah, za za-morčke in morajo povrh dajati Se »ofera. Pa še tega ni dovelj. Vedno lazijo različni samostanoi okrog ljudi in beračijo in kadar odidejo samo-stanci, pridejo drogi ljudje in zopet beračijo za te in druge cerkvene namene. Duhovščina ima naravnost privilegij, da izsesava ljudstvo kolikor hoče in kako se na to razume, priča dejstvo, da zapusti skoro vsak duhovnik lepo premoženje, čeprav je vedno tarnal, da ima tako nizko plačo, da ne more izhajati.
Vzpričo temu je naravnost gorostasno,  da se je vlada upala spra-
kruha stradalo,  pravi naš kmet    viti pred  državni zbor postavo, ki l to je gola resnica. Naj nam kdo j določa, naj se zvišajo duhov-duhovnika,   ki   i m a t s k e plače  na stroške revnih
davkoplačevalcev    in sicer kar za 400 do 700 odstotkov, če  obvelja ta  postav?, bodo
kske skrbi za vsakdanji kruh. Slovenski kmet je tako stra-bovito veren, da bi raje sam sebi iztrgal zadnji grižljaj, kakor da bi pustil duhovnika le en dan v stiski. Kmet znosi toliko v farovž, da se duhovščina kar valja v izobilju, a kaj pravi duhovščina? Da strada! To je naravnost razžaljenje za kmeta, ki živi v bedi in nesnagi, med tem, ko živi njegov duhovnik kakor kak
duhovniki dosti bolje plačani kakor državni uradniki in oficirji. Temeljne plače bodo imeli duhovniki ravno toliko kakor državni uradniki, dasi ima duhovnik vedno in povsod prosto stanovanje in dasi duhovnik nima ro-
-------------—j—.—r ^ f----------
dovine in torej kaj lahko izhaja. A uraževati je še nekaj. Uradnik mora vsa opravila svojega poklica izvrševati, ne da bi smel zato vzeti kaj od ljudi, d uh o v n i k pa si pusti vsak korak posebej plačati, med tem, ko ne nosi nobenih javnih bremen.
Iz naših  pojasnil je razvidno,
kaka vnebovpijoča krivica bi bila, če bi se duhovnikom zvišale place na stroške davkoplačevalcev. Zdaj pa bomo počakali, kaj stori državni zbor in potem z dr. Šusteršičem vprašali: Kdo žre, žre in žre? _
Državni zbor.
Na Dunaju, 14. junija.
Že več let ni bilo v državnem zboru nobene predloge, katera bi se bili samostojno misleči davkoplačevalci tako bali, kakor današnje predloge o zvišanju duhovniških plač. O nepravičnosti te predloge ste ravno v vašem lista tako vsestransko pisali in deloma še pišete, da vaŠa zavračanja z zanimanjem čitajo tudi neslovenski politiki. Saj pa je res škandal vseh škandalov, da se vlada za duhovniško kasto s t&ko sumljivo gorečnostjo zavzema, dočim pušča sto instonujnih zadev nerešenih. Dokazali ste bogastvo katoliške cerkve, kateri leže ogromni milijoni na kupu, a sedaj naj izmučeni davkoplačevalci zopet krvave skoraj z a 10 mi 1 i j o n o v naleto. Morda vam ni znano, da je sam klerikalni vodja dr. Fucha svojec v o izrekel, da bi premoženje verskega zaklada popolnoma zadoščalo, da bi se nižjim duhovnikom plače zvišale in sploh pokrile vse potrebščine, ako bi se verski
zaklad le pametno upravljal.
A pri verskem zakladu tratijo z milijoni za klerikalne agitacije, davkoplačevalec pa si naj odtrga od ust zadnji groš, da zadovolji nenasitno farško bisago.
Prijavljenih je več govornikov, ki hočejo s kongrua predlogo spraviti v razpravo tudi konfesijo-nalno zakonodajstvo. Potrebno je predvsem, da se uredijo zunanje pravne razmere katoliške cerkve. Da sa uravnajo plače katoliškim duhovnikom, je predpogoj, da se že enkrat ustanove katoliške cerkvene občine, ki bi prevzele pravico patrona t o v. Saj je vendar naravno in umevno, da zdržuje vsaka verska občina svoje potrebe iz lastnih sredstev. Druga potreba je reforma zakonskega prava, kar bodo od* ločni govorniki gotovo tudi zahtevali.
Za predlogo so se ogrevali le klerikalci »po poklicu«, t. j. taki, ki bodo imeli od zvišanja posredno ali neposredno korist, ali ki stoje pod farško kapo, da ne smejo drugače misliti in glasovati, kakor jim nare kuje farški mandator. Izjema ie le pOBl. grof Sternberg, ki pa je sploh izjema med poslanci in v človeški družbi ter je le edini v zbornici, kakor ima vsak cirkus le enega Avgusta.   V svojem zmedenem
govoru je citiral Robespierra, Schil-   ustreglo le  najnujnejšim potr lerja, Goetheja, Voitaira, C.cerona in j (Koliko pa je mnogo nujnejŠi Sokrata, za našega Pavliho najbrže   treb, pa jih puati vlada desetletja in ne ve, sicer bi bil gotovo ž njim do- ! desetletja nereša
Posl. Soheicher je govoril proti temu, da bi zakon o zvišanja duhovskih plač stopil v veljavo šele leta 1912 Nadalje je predlagal odpravo takozvanega »Knebelparagrafa«, vsled katerega smejo škofje za vsako napako duhovnikom redacirati dohodke.
Posl. Schuhmeier je polemi-coval proti grofu Sternbergu ter ga imenoval nravno propalega in duševno zanemarjenega grofa. Za ta izraz je predsednik govornika ukoril. Prepir pa se je nadaljeval med grofom Sternbergom in soc. demokrati. Posl. Pernerstor-fer mu je zaklical; »Posr.... ob-reko*a!ec ste, kar vam rečem tudi izven zbornice, da me lahko tožite!« — Posl. Gro 3 81: »Grcf se ne obnaša kakor poslanec, temuč kakor ušivec!« — Po dolgotrajnem prepiru šele je mogel posl. Schuhmeier zaključiti svoj govor z izjavo, da bo glasoval proti zvišanju duh. plač.
Naučni minister je predlogo toplo priporočal, češ, da je nižja duhovščina slabo plačana. (To tudi vsi priznavamo, zahtevamo le, da se vzame denar tam, kjer leži nagromaden, namreč v ver« s k e m zakladu, ne pa ga iztiskati iz davkoplačevalcev.) Zvišanje   duh. plač   leta   1898 je
trebam, b po-
kazal, da so rejeni župniki največji reveži sveta. Pri tem pa se je prepiral z raznimi poslanci na levo in desno.
Posl. Conoi je izjavil, da so revne občine vTrentinu hudo prizadete, ker morajo prispevati za kongruo; zvišanja takega davka ne morejo prenašati, zato bo stavil spreminjevalne predloge.
ene!) Nadalje je minister zavračal govornik?, ki imajo pomisleke proti predlogi ter izjavil, da bo natančnejše podatke o predlogi povedal pr: razpravi v oiseku.
Nato se je razprava prekinila ter se nadaljuje v jutršnji seji. Razen ie omenjenih interpelacij in vprašanj je bilo podanih še več dragih, manj važnih. -rv
Ljubezen Pavla Golažka.
Spisal OBkar K. P* vel Golaža k j študira I na Dunaju. Dolg, suh Človek vam je bil to in spredaj mu je mantkal srednji zob. Luknjo, ki je bila uamaetu njega, je porabljal akademik Golažek za to, da je vtikal tjakaj cigareto, ki pa jo je ifcel tudi vedno v ustih. Tako je vsaj 3& iep način prikril smeha željnemu in nesramno zbadljivemu občinstvu t* svoj ne edini nedcatatek. Mimogrede omenjeno je imel lepo navado 4a je vsakega znanoa pri vsaki priliki poprosil za tobak s stereotipnimi besedami: »Daj mi za cigareto — same še deset jih imam!«
Drugače'pa je bil Pavel jako dober fant. Vsakemu je rad pomagal in Posodil, dasiravno se je vzpričo tega godilo, da je bil največkrat sam zadolžen, in sicer v taki meri, kakor **ino še štabni oficirji. Ali v principu bil strašno dober in usmiljen, za-j proučava! je neprestano Življenje Ponižanih in ubogih. To pa je bil ikone tudi vzrok, da se ni korenito il a avojo specialno stroko — morda | tadi zato, ker je klasična filologija I
jako suhoparna in nima prave zveza z realnim življenjem; in tako se je obenem zgodilo, da ga domaČi niso posebno spoštovali in da se mu je parkrat pripetilo, da mu niso od doma poslali ni vinarja. Radi tega pa se je iz žaloBti tupatam vdal alkoholu in enkrat je postal celo tako melanholičen, da je, ko ni bil že tri dneve ničesar jedel in mu ni mogel ali hotel nihče več posoditi, šel »direkta« na vlak in bo odpeljal domov, zakaj Pavel Golažek je imel po zaslugi svojih staršev prosto vožnjo.
Kaj se je zgodilo nato doma, kake boje in težave je preBtal v krogu svojih sorodnikov, se ne ve natančno; gotovo je le tc, da se je vrnil črez štiri dneve na Dunaj in prinesel seboj precejšnjo vsoto denarja, ki pa so jo žalibože skoro vso okupirali upniki in slična golazen. Tedaj je tudi povedal o svojem izletu v domovino edinole to, da je bil došel ponoči v Ljubljano in da je hodil eelo noč po nji tako zelo žalostnega in obupanega srca, da je nehote vzdihnil prav pri vhodu v Šiško:
»Ptiči imajo svoja gnezda, lisiee imajo brloge, sin človekov pa nimam, kamor bi položil glavo ...«
Edinole to ae je izvedelo o nje*
govem popotovanju in nič več. Nekdo j pa je je tedaj primerjal s popotovanjem vagabunda Nikolaja Ntkiča v Knezovi knjižnici ter se je s tem silno zameril Pavlu Golažku. Morda je i radi tega pozneje vedno molčal o tem Bvojem izletu, vsekakor pa je bilo to vse skupaj prav malenkostno v primeri z velikim dogodkom, ki se mu je pripetil v Življenju.
To je bilo namreč, da se je Pavel Golažek zaljubil. Zaljubil strastno in nesmrtno, kakor še nikdar in nikoli. Cela stvar ne bi imela aicer za druge nobene posebne važnosti in bi ostala čisto privatna stvar med obema udeležencema, če ae ne bi bil začel Pavel Golažek popolnoma drugače nositi. Zakaj v periodi svoje ljubezni je postal ves drugačen. Lase, ki jih je bil poprej nosil prav kakor navaden človek kratko ostrižene — in nepo-česane kakor filolog, je pustil sedaj rasti; mazal jih je vsak dan ter si delal svetlo prečo od temena do čela; brado in brke pod nosom si je bril vsak dan, a kotelete si je pustil prav do vratu. +
»A 1'anglaiae«, je dejal zmeraj, kadar se je pogledal v zrcalo.
Tako pa je poital popolnoma se-cesionistični, sloka postava brei moči
in življenja. Lcu je skušal dati najbolj blaziran izraz, govoril ni skoro nič aH vsaj prav malo in še to skozi nos.
»Ne .. .« je zanosljal in utihnil.
V tistih časih je bil res prav častitljiv in spoštovanja vreden, vzlaati vsled tega, ker si vzpričo svoje malo-besednosti ni isposojeval baš od mnogih denarja in tobaka.
Tako ga je bila ljubezen v nekaj tednih Čisto izpremenila.
Njegov ideal pa je bi! v Ljubljani, in sicer jako malo secesioni-stičen. Zdravo, debelo, rdečelično punče je bila in stanovala je v Gradišču. Zvala se je Meta. To nemoderno ime pa je bilo tudi edino, ki ga je vznemirjalo. Ali pozneje se je i temu privadil in dejal, da naj le človek neprestano ponavlja njeno ime, pa gotovo spozna ali si pa vsaj su gerira, da je Meta biperdekadentno.
Ko si je bil tedaj še to sugerira], je postal resnično perftkten v svoji ljubezni. Zato je tudi kmalu odšel v Ljubljano in se nastanil, ne da bi domači vedeli o tem, i sam v Gradišču — ravno nasproti svoji ljubljeni in oboževani Meti.
Isprva je zedel črez dan pri oknu, drial knjigo v roki in markiral, kakor
bi se učil, da se tako najbolj prikupi idealu, ki si naj bi mislila: »Priden, marljiv dečko je to — zakaj ga ne bi ljubila?« Ponoči pa je brenkal na citre in zelo sentimentalne so bile melodije. Posneje je dognal, da hodi Meta popoldne v šolo in zato je tiste ure porabil, da je hodeval na Tivoli ter se tam vdajal sladkim čuvsttom istinite, visoke ljubezni. Sel je navadno na najsamotnejši kamen in tu pel zaljubljene pesmi — tiho isprva in žalostno, pozneje pa ispozabivŠi se glasno in veselonavdušeno. Pel pa je navadno češke, kakor n. pr. tisto:
Holka modrooka, ne sedavej u potoka,
holka modrooka, ne sedavej tam;
v potoce se voda toči,
podemele tvoje oči,
holka modrooko, ne sedavej tam! češke pa je pel, ker je čehe jako spoštoval. Dejal je vedo , da zato, ker so veliki egoisti. In sam je imel tudi nekaj sorodnosti z njimi: Kadar je pel najlepše in najbolj zaljubljeno, tedaj pa je vstala misel v srcu in mislil je Pavel Golažek med petjem na denar in mislil, koliko dote bi pravzaprav imela Meta ... Tu se vidi, da je bil Pavel Golažek v srcu pravi materialist in da so bili dekadentno-idealni pravzaprav le njagovi lasje in ostala zunanjost (Konec pria.}
Vojna aa Daljnem Vitokn.
Vesti o miru.
Petrogradska brzojavna agentura poroča:
Ministrstvo zunanjih zadev razglaša: Predsednik Združenih driav je svojemu poslaniku v Petrogradu ukazal, naj prosi pri carju za avdi-jeneo in ga obvesti o osebni želji predsednika Roosevelta, da bi mogel v interesu vsega človeštva čim več pripomoči k temu, da bi se končalo grozno prelivanje krvi na Daljnem Vstoku.
Poslanik je imel ukaz, še dostaviti! da je predsednik storil isti korak pri japonski vladi.
Car je dovolil poslaniku Združenih držav avdijenco in milostno sprejel predsednikovo inicijativo.
Predsednik Roosevelt je dal na to, ko se je prepričal, da je tudi Japonska pripravljena sprejeti njegov predlog, vročiti ruBki in japonski vladi uradno obvestilo o tem predmetu, katero se je potem razglasilo
▼ Washingtonu.
Kot odgovor na dotično obvestilo je minister zunanjih zadev na najvišje povelje obvestil ameriškega poslanika o tem, da je car rad sprejel predsednikove predloge, ki so tako v prilog splošnemu blagru in napredku vsega človeštva.
Kar se tiče sestanka ruskih in japonskih pooblaščencev, ki bi imeli nalogo, dognati, do katere točke bi bilo mogoče določiti mirovne pogoje, bi carska vlada o principu ne imela ničesar ugovarjati proti takšnemu poskusu, ako Japonska v tem oziru izrazi svojo željo.
Iz Tokija pa se poroča:
Japonski poslanik v \Vashing-tonu, T a k a h i r a , je poslal poročilo,
▼ katerem obvešča vlado, da je Rusija določila za pooblaščenca pri mirovnih pogajanjih svojega poslanika v Parizu ter nasvetovala, da se naj obojestranski pooblaščenci sestanejo v Parizu.
Japonska vlada ne bo pritrdila temu predlogu, da bi se pooblaščenci sešli v Parizu, prvič ker je Pariz glavno mesto z Rusijo zvezane države, drugič pa radi velike oddaljenosti in s tem združene zamude na Času. Japonska bo nasvetovala za kraj mirovne konference kako mesto v bližini bojišča. Japonski pooblaščenec še ni imenovan.
Linevič in Ojama kot pooblaščenca za mirovna pogajanja?
Poročevalec lista »Times« brzo-javlja iz Petrograda:
V položaju sem sporočiti, da bosta najbrže imenovana za pooblaščenca glede mirovnih pogajanj general Linevič in maršal Ojama.
Oba pooblaščenca bosta s svo-
jima vladama v neposredni zvezi. Vsled osebnega dotika obeh voako-vodij bi nastalo premirje na bojišču samo obsebi in pogajanja bi ae odlikovala po največji odkritosrčnosti, katere bi gotovo ne bilo, ako bi ae med sabo pogajali diplomati
Z mandžurskega bojiiča.
Is Petrograđa se poroda: Brao« javka ii Mandžurije javljajo o ljutih bojih, ki ae bijejo na ruskem levem krilu, ki je bilo prisiljeno ae umakniti.
V vojnem ministrstvu sodijo, da sejesplošna bitka ie pričela. Poročila ia Mandžurije vzbujajo po vai Rusiji veliko vznemirjenost.
General Linevič je poslal 13. t. m. carju tole brzojavno poročilo: 11. t. m. so naši voji po ljutem boju osvojili tri vasi. Istega dne je neki drugi oddelek prodrl do rudokopov pri C a n h e e u. Ena japonska kompanija, ki je bila postirana v rudo-kopih, se je umaknila proti jugozapadu.
Sovražnik se je utrdil južno od Minhuagana ob mandarinski eesti. Naše predstrsže so 11. t. m. prodrle skozi sotesko Jandilihn v smeri proti Minbuaganu.
Težka obdolžitev admirala Nebogatova.
»Lokalanzeiger« poroča iz Petrograda:
Prvotna vest, da se je na bro-dovju admirala Nebogatova moštvo uprlo med bitko, se ne potrjuje.
Nasprotno, osramotil se je admiral sam, ki se je direktno vdal sovražniku. Svoje dejanje upravičuje s tem, da je hotel rešiti življenje 2500 ljudem, ki so bili na njegovih ladjah. Nebogatov pride radi tega dejanja pred vojno sodišče, ki ga bo brez dvoma obsodilo na smrt.
Živo nasprotje Nebogatova je poveljnik oklopaice »Ojlabljac, kapitan B e r, ki je vztrajal do zadnjega hipa na svoji ladji.
Ko je videl, da je pogibelj njegove ladje neizogibna, je potegnil samokres in se ustrelil.
Ali so se  rabili podmorski čolni v bitki pri Tsušimi?
O tem vprašanju piše »Ruski Invalid«:
Da so se v bitki pri Tsušimi rabile podmorske ladje, je razvidno iz tega, da je križarka »Oleg« takoj ob pričetku Bitke, ko se še niso pojavile japonske torpedovke in je bilo sovražno brodovje še tako oddaljeno, da še ni moglo izstreljevati torped, videla izstreljen torpedo, kateremu pa se je še srečno mogla umakniti.
Ruska križarka „Dnjepr".
Iz Londona poročajo: Ruska križarka »Dnjepr« je pri rtu Diamond Point v prelivu Malaka  ustavila ni-
aosemski parnik »Flores« ter mu izročila moštvo inwpoito angleškega panika »St Kilda«, k*, ga jo »Dnjepr« v Kitajskem morju potopil, ker je imel na krovu vojno kontrebando.
Ruska križarka v „Saigonu".
Iz Saigona ae poroča: Ruaka križarka »K u b a n« ae je v jutro 14. t m. vaidrala pri rtu S a i n t J a q u e s. Ali ae jo udeleiila bitke v Korejskem prelivu, ni znano. Guverner je ukazal, da ae takoj odpošlje francoska vojna ladja, ki bo pazila na to, da ae ne ko kršila nevtralnost. Is Saigona je odplulo 28 transportnih ladij a premogom, 80 pa jih je še pripravljenih vsak hip, da dvignejo aidra. _
Proračunski odsek.
Dunaj 14. junija. Načelnik proračunskega odseka dr. Kathrein je predlagal članom odseka, naj bi proračunski odsek v poletnem zasedanju rešil le proračunski provizorij, predlogo o italijanskem vseučilišču in nekatere manjše nujne zadeve, nadaljna razprava o proračunu pa naj se preloži na jesen, čel, da je treba od poslanske zbornice vse skrbno odstranjevati, kar bi kalilo boljši položaj. Predlog je bil vsestransko odobravan. — Proračunski odsek bo zboroval le ob dneb, kadar nima poslanska zborniea seje. Dne 21. t. m. pa potujejo člani odseka v Trst.
Kvota.
Dunaj 14 junija. Poslanska zborniea voli najbrže že v petek v kvotno deputacijo. Z ozirom na položaj na Ogrskem se bo avstrijska kvotna deputacija le konstituirala, meritornih razprav pa se bo lotila še le tedaj, ako bo ogrski državni zbor izvolil svojo kvotno deputacijo. Kakršne pa so sedaj razmere na Ogrskem, najbrže ogrski državni zbor sploh ne pride do volitev kvotne deputacije, tako, da se bo 1. julija morala kvota za nadaljno leto določiti s cesarsko odredbo.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta 14 junija. Cesar pride v nedeljo v Budapešto k pogrebu nadvojvode Jožefa. Po pogrebu mu predstavi baron Fejer-vary novo ministrstvo. Odstop Tissovega in imenovanje Fejer-varvjevega ministrstva se razglasi v ponedeljek v posebni izdaji uradnega lista. V torek se predstavi Fejer-varjjevo ministrstvo obema zbornicama. Opozicija se že pripravlja na naskok. Prvi bo izrekel nezaupnico novi vladi posl.  Kossuth,  potem  pa se mu
bodo po vrsti pridružili vsi drugi voditelji strank. Poslc-diea temu bo odgoditev držav-nega zbora. Baron Fejervarv je izpovedal, da ae je žrtvoval ter prevael vladne posle le zategadelj, da more Tissa odstopiti in ker dežela ne more oatati brea vlade. — Člani ograkega tiakovnega urada ao baje aklenili, da odrečejo službo F e j e r t ar j j e t e m u ministrstvu, ker je protiustavno.
Novi minister za Hrvaško.
Budapešta 14. junija. Kakor znano, bo zastopal v Fejervarj-j evem min iatrast vu Hrvaško poslanec St. Kovačević. Mad-jaraki listi ga pozdravljajo a sumljivo prijaznostjo, nsglašajoč, daje a avojimi govori v državnem zboru opetovano odkrito razodel naklonjenost Madja-rom ter si je pridobil s tem simpatije vseh strank, avZagrebu so mu pobili okna. Nadalje naglasa j o, da živi s banom grofom Pej acseviche m vnajbolj-šem razmerju.
Položaj v Rusiji.
Petrograd, 14. junija. Včeraj je bil izredni ministrski avet, ki je končno sprejel liberalni program, kakršnega je izdelal B u 1 y g i n že lansko jesen. Načrt pa izključuje Žide od volitev v ljudski zastop. — Ii mohilevske, tverske in podoljske gubernije dohajajo poročila o kmečkih nemirih. Kmetje plenijo in pustošijo plemska in carska posestva. — Vojno sodišče v Moskvi je obsodilo na smrt 46 delavcev zaradi punta pri zadnjih nemirih. 420 obtožencev še čaka na obsodbo.
Nemčija in Francija za Maroko.
B e r o 1 i n 14. junija. V Berolinu se radujejo, da je francoski minister Delcasse odstopil, ker bo se s tem iznebili nevarnega tekmeca glede Maroka. Toda želje nemškega cesarja se vkljub temu še ne uresničijo, ker sta proti konferenci zaradi Maroka še vedno Anglija in Španija.
Odpad Norveške.
London, 14. junija. Švedski ministrski svet je sklenil, da se predloži zakoniti razpust unije državnemu zboru, ki se zbere 20. t. m. Za ta predlog je glasoval tudi vojni minister. Stranka, ki je za vojno z Norveško, med temi tudi prestolonaslednik, je s tem propadla. — Bogati Norvežani pa slutijo vkljub temu nevarne čase, vsled česar v z d i-gajo svoj denar iz bank ter ga pošiljajo na Angleško.
Gospodom slovenskim abiturijentom.
Tok časa in razmere, v katerih ste dovršili svoje študije, so gotovo vplivale na vas in vas prisilile nehote, da ste sledili z nestrpnostjo kulturnemu boja ki se bije na Slovenskem. Na eni strani vidite bojevnike za pravo, iz svobode izviraiočo kulturo, na dragi zastopnike nazadnjaštva, krute zatiralce slovenske-* naroda. Kulturni boj, kateri je razdelil naš slovenski narod v nasprotne si ta. bore, je tudi povzročil, da ločijo slo vensko dijaško mladino nasprotni nazori, mladino, ki je poklicana enkrat vstopiti v bojne vrste, da zastavi krepko po načelih in značajih svoje moči v pro-speh idealov, ki si jih je pridobila ? mladosti. Gotovo čutite vai gg. abitu rijentje potrebo vstopiti v društvo, ki ij je stavilo za cilj vzgajati krepke značaje, od kojih vsak posameznik naj bo enkrat trdna opora slovenskega naroda. Voliti je na prvi pagled jako lahko. Ah agitacija, ki se je pojavila v zad-njem času med slovenskim dijaštvom katera je dostikrat naravnost nepoštena in katera-gleda v prvi vrsti le na to, za koliko glav se bo število društve-nikov pomnožilo, ne pa, bodo li dobn društveniki, mora spraviti vsakega abi-turijenta, kateremu so razmere posa meznih društev popolnoma neznane, v zadrego, in ga zbega slednjič tako, da se vda dotičnemu agitatorju, ki je bolj vsiljiv in mu več obljubi.
Prepričani smo, da se dobe med abiturijenti taki, ki se bodo oklenili -seveda pod pritiskom raznih gospodov in tetk — društev, katera delajo le v pogubo slov. naroda in vzgajajo ljudi za stranko, katere namen je izsesati slovenskemu narodu zadnjo kapljo krvi ter ga vreči potena kot ponižnega hlapca k nogam rimskega klerikalizma, ki naj mu zada zadnji udarec.
Obračamo se tu ne do teh, ampak do abiturijentov, ki so po treznem premišljevanju in po vsakdanjih skušnjah prišli do spoznanja, da je slovenskem! narodu, malemu po Številu, a zatiranem'; od vseh strani, treba kremenitih zna čajev, ne pa hlapcev, in da je v sego tega treba našemu narodu svobode vede in nepristranske omike.
Da je naše društvo v prvi vrat; poklicano, da razmotriva vprašanja, kako naj se povzdigne slovenski narod kaže že naslov našega društva: »Dni štvo svobodomiselnih slov. akademik Svobodomiselnost je neobhodno potrebna vsakemu narodu za njegov razv procvit. Brez svobode je izključena vsaka prava znanost in veda, ki spodbija tla vsakemu mračnjaštvu in nazadnjasivz
Iz svobodomiselnih društev so i SE in še izhajajo možje, ki bijejo na 51 venskem kulturni boj, ki postaja od dne do dne vedno hujši in ki potrebuj« vedno novih moči, da se izvojuje ta boj z zmago, katera prinese slov. narodu krasnejšo bodočnost.
Skrbeti je torej treba za narašča ki bo zmožen spopolniti bojne i Ravno skrb za tak naraščaj in pa ža losten pojav, da je velik del slovenskega dijaštva na tem, da se zaziblje v sladki sen nadstrankarstva, imajoč se za o# kaj vzvišenega, ne vedoč, da postajajo po njihovi zaslugi narodni naspr. mesto slabejši, močnejši, sta na Dunaji rodila akad. društvo „Sava-, ki srna::: za glavno nalogo pridobivati neustraše nih novih bojevnikov in zaveznikov, Li
Daljav v prilogi.
Koristka.
Povest. XII. (Dalje)
Po dolgem prizadevanju se je Olgi z vsakovrstnimi zvijačami posrečilo, pripraviti barona do tega, da je pri nekem znanem oderuhu najel pet tisoč goldinarjev. Težko je bilo baronu, ko je moral prositi dva tovariša, da sta podpisala zadolžnico, saj se jima je moral lagati, da je v slučajni zadregi, a še težje mu je bilo, ko je s tresočo se roko zapisal, da vrne denar v treh mesecih in da jamči za to s svojo častno besedo. — Prešinilo ga je čuvstvo, da je sam sebi položil vrv okrog vratu, kajti vedel je zanesljivo, da v določenem roku tega denarja ne bo mogel vrniti, če se ne zgodi kak čudež.
Olga je dobila polovico tega denarja. Popadla je denar s tako očitno lakomnostjo, da je barona kar zazeblo. A bila je tudi hvaležna za to darilo, ki je pomenilo zanjo lepo premoženje. Prvič jo je obšlo topleje čuvstvo za barona, vsaj hipoma, in baron si je moral priznati, da ves čas, kar je imel razmerje z Olgo, ni bil ne enkrat tako srečen, kakor ta dan.
AU bojazen, ki mu je ležala na srcu, da pride čez tri mesece do poloma, ga je tako potrla, da je postal
ves nemiren in ni mogel najti pokoja. Nikogar ni imel, kateremu bi se bil mo_rel zaupati. Med tovariši in sploh v mestu je veljal za bogatega kavalirja, nihče ni vedel, da ne premore drugega, kakor svojo plačo, nihče ni vedel, da mu plačuje žena na mesec 200 goldinarjev „za plemstvo in socijalno pozicijo," katero ima ket njegova soproga.
Studil se je sam sebi. Videl je pred seboj skoro neizogibni sramotni škandal. Večkrat je v noči roka njegova segla po revolverju, ki ga je imel na omarici, a vselej je roka omahnila, vselej je obšla barona misel, da se morda vendar kaj zgodi, kar ga reši.
Samo na to ni mislil, da bi se zaupal svoji ženi. Bila mu je popolnoma tuja in nič ga ni vezalo nanjo kakor le cerkveni blagoslov in materijama potreba. Prepričan je bil, da bi žena niti s prstom ne ganila, in ko bi moral pred njenimi očmi umreti.
Sovražil jo je prav iz srca in dostikrat je stiskal pesti in občutil neko razkošno zadovoljstvo, kadar si je predstavljal, kako bi se maščeval, ko bi imel priliko.
Ali baronica mu ni dala nobene prilike. Občevala je le z nekaterimi redovinami; vabila je sicer svoje znanke in znance pogostoma na svoj dom, ali nikdar ni mogel njen soprog izvedeti kaj takega, da bi ji mogel kaj očitati,
dasi jo je skrbno nadzoroval in ga ni bilo sram, izpraševati posle, kaj počenja Žena, kako živi, s kom občuje in kam hodi.
Odkar je hodil Slavik k baronici, je baron Tako posvečeval svoji ženi posebno pozornost. Smatral je Slavika za najnedolžnejšega izmed vseh Olginih čestilcev. Olga je znala svoje ljubezenske zadeve tako spretno prikrivati, da je vsak njenih čestilcev mislil, da je edini, ki je kaj dosegel. Baron Tako je bil sam v sebe tako zaverovan, da je smatral vsako tekmovanje drugih Čestilcev za brezupno početje in je imel za Slavika samo pomilovalen posmeh.
Slavikovi obiski pri baronici pa so mu le prav prišli. Ti obiski so zanetili v njem upanje, da se vendar še reši iz svoje zadrege. Vedel je, kako se žena boji javnega Škandala, koliko ji je na tem, da si ohrani svoje socijalno stališče in na to je snoval svoje špekulacije, če dobi le količkaj dokaza, da ima žena razmerje s Slavikom, potem bo rada odprla svojo blagajnico — tako je kalkuliral baron Tako in po svojih močeh skrbel, da je Slavik pogostoma prihajal na njegov dom.
Baronica je bila le dosti mlada in dosti lepa. Njeno srce je koprnelo po ljubezni, po tihi ljubezenski sreči, ki bi ostala prikrita vsemu svetu. Sla-
vika je rada videla. Zali mladenič je bil napravil nanjo najboljši vtisk. Ko ji je kar po prvem obisku poslal šopek, se je nekam prestrašila, misleč, da je predrznega značaja, pogumen in neustrašen, in taki ljudje so ji bili simpatični. Ali spoznala je kmalu, da je Slavik mehak značaj brez posebne energije in kmalu jo je začelo dolgočasiti njegovo vzdihovanje in ji je presedala njegova boječnost. Slavika pa je čedalje bolj vleklo k baronici, zlasti kadar ga je Olga z neusmiljenim sarkazmom podila od sebe. Baronica je bila vedno dobra Ž njim, vedno ljubezniva, med tem ko je bila Olga vedno brezobzirna in brutalna in se je najraje vedla tako, da je Slavika prevzel stud nad njenim početjem. Olga je vedela, da je Slavik pravzaprav malo pokvarjen Človek in da mu je razuzdanost in brezstidnost nad vse zoperna. S tem ga je hotela odpraviti. To je bilo sredstvo, ki ga je izrabljala do skrajnosti in z veseljem je opazila, da je imela tudi uspeh. Prav kadar je Slavik nastopal nežno in kar najbolj ljubeznivo, ga je presenetila s kako cinično brezstidnostjo, ki ga je skoro fizično zabolela in ga nemudoma pregnala.
VeČ mesecev je prenašal Slavik te muke, ki so mu provzročale toliko večje bolesti, ker je imel tudi materi-
jalne skrbi. S svojim premoŽenjem je bil že davno pri kraju, dolgov je ime Čez glavo in Živel samo od podpor, k so mu jih dajale njegove sestre. Končni ga je premagal obup.
„Izgubljena  eksistenca   sem," ji govoril sam sebi  „in ni mi pomoči. Denar sem zapravil, kruha služiti s pa ne ne znam. Kaj iščem Še na svetu?"
Begal   je   po   zapuščenih nI Oglasil se je pri baronici, ali ni je M Šel doma.
„Gospa baronica je šla k slikari: naroČila je novo sliko," mu je povedali sobarica.
„K Jakliču ?"
„Da."
„Ali hodi večkrat tja.-Zadnje čase skoro vsak dan. S barica se je pri tem nasmehnila, kakor bi hotela reči Slaviku, naj se nikar d* peha za baronico, ker je Že prepozno
Slavik je uganil, kaj je sobaric mislila. Zakrohotal se je in potem zdirja po stopnicah. Dasi ni z baronico nikdar govoril o ljubezni, dasi ni imel nobene pravice do nje, ga je obšla divja Ijo bosumno8t Segel je v žep in ko njegovi prsti prijeli revolver, ki ga i< imel pri sebi, ga je obšla divja odloJ nost. Napotil se je na Jakličevo »,J no vanje. ______     (Dalje pri*
Priloga »Slovenskemu Narodu" it 136, dne 15. Junija 1905.
drugi strani pa uničiti vpliv za slovenski narod tako pogubnega klerikalizma.
Svobodomiselni smo, zato zahtevamo prostega duševnega razvitka za slovenski narod. Vsak društvenik je vnet zagovornik proste ljudske šole, slovenske srednje Šole, slovenskega vse učilišča. Da eno prvih vprašanj, dvigniti naš narod gospodarsko, ne izostane, je samoobsebi umevno.
Naše društvo je dijaško društvo, Čigar namen je biti duševno iu zabavno središče svobodomiselnih slov. akademikov na Dunaju. Sredstva za to so društvena zborovaija, družabni večeri, čitalnica, knjižnica, predavanja; poleg tega obstoji v društvu pevski zbor in teoretično-praktični sokolski vaditeljski tečaj.
Ti kratki podatki vam, gg. abitu-rijentje, omogočijo nekak pogled v naše društvo. Društvo samo je izpostavljeno neštetim napadom. Žalostno pri tem je le to, da so ti napadi navadno zahrbtni iu tako neutemeljeni, da, dostikrat nesramni, da se mora človek nehote vprašati, ali je slovenski akademik v svoji strankarski strasti že res tako globoko padel, da je zmožen tako neakademično postopati?! Umazana agitacija se je porabljala proti našemu društvu vsako leto in to pričakujemo tudi letos. AH gg. abiturijentje, katerim bije srce za ideje, ki se goje v našem društvu, ne dajte se oplašiti, vstopite v naše društvo in tu se bote na lastne oči prepričali, kako neutemeljeaim napadom je isto izpostavljeno. Namen teh vrstic ni pridobiti društvu mnogo društvenikov, ki bi bili nezanesljivi, ampak društvenikov, ki so se že v srednješolskih klopeh naučili trezno in samostojno misliti, si ustvarili jasne nazore ter si začrtali pot, po kateri mislijo hoditi.
Za odbor društva svobodomiselnih  slov. akademikov „Sava" na Dunaju i
pbil. R. Južnio, phil. I. Svetlin,
t. č. tajnik. t. č predsednik
Eventualne informacije daje odbor, o počitnicah pa: Marolt Ferdinand, cand.phil., Sodražica; Praznik Janko, stud. med., Novo mesto; Sajovic Gvi-don, caud. phil., Kranj
Dnevne vesti
V Ljubljani, 15. junija.
— Ali ss jim odpirajo oči ?
Primorski Italijani so slepi in gluhi ta kar neČejo videti nevarnosti, ki jim preti od Nemcev. Vse svoje moči so koncentrirali na boj proti Slovencem in v uničevanja Slovencev vidijo poglavitno svojo nalogo. Ta boj absorbira vse njihove moči v taki meri, da ne opazijo, kako se nem-štvo utrjuje na Primorskem. Milanski »Tempo« je v tem oziru priobčil zanimive podatke is Pulja. Ni nam mogcče kontrolirati, če so vsi v »Tempo« priobčeni podatki zanesljivi, bistvo pa je resnično, to vemo iz lastnega prepričanja. »Tempo« ima popolnoma prav, ko opozarja, da se trudi vlada že 30 let s sistematičnim delom, da napravi is Pulja nemško mesto. Ko bi hotela vlada iz Pulja napraviti zavetišče avstrijske misli, bi to izlahka dosegla; nič drugega bi ne bilo treba, kakor da postane pravična Slovanom. Ali vlada neče, da bi se Slovani ojačili; napraviti hoče is Pulja nemško mesto. Zdaj gospodari v P ulju pravzaprav vojaški element in da je armada nemškega značaja, o tem ni nobenega dvoma, riicer hodi vojaški element idaj roko v roki z Italijani in proti Slovanom, ali vzlic temu vpliva germanizatorično na vse mesto. Nemški podjetniki spravljajo v Trst nemške usložbenoe in delavce; mornarica izgublja vse bolj avo| prejšnji značaj in postaja nemška; država je ustanovila nemško gim nazijo, na kateri službujejo sami nemškonacijonalni profesorji, državni trBenal je ustanovil nemške ljudske iole; ia arsenala izginjajo Čeda1 j--Đolj domačini in prihajajo na njihovo tfteBto Nemci. Tako se množi, utrjuje in jači nemški element. Ta na prednje, Hrvati in Italijani pa nazadujejo. 4.8 let je že Pulj središče *Vttr. mornarice. Gotovo je to za posamezne ljudi velike važnosti, ali večina ima vendar samo škodo, živila so neznansko draga, istotako banovanja, delavstvo nima zaslužka, Vojaštvo pa je vse monopoliziralo, ta& svoje hiše, svojo gostilno, svoje "»vode, tako, da ima mesto le malo tobička od vojaštva. Sedaj napoveduje »Tempo«, da bo odpuščenih 1000 delavcev in da pridejo na njih
ečina
lerea«. listke,
mesto večinoma Nemci. Tako postaja Pulj nemška trdnjava — merodajni primorski Italijani pa tega v svojem slepem sovraštvu niti ne vidijo, dasi je mogoče ubraniti in rešiti Pulj samo, če se Italijani združijo s Slovani — aioer je Pulj izgub Ijen in postane nemška trdnjava.
„Domoljubova" eloven-
bo kmalu podobna oni »Šta-»Domoljub« prinaša kaj rad a v teh eo mnogokrat taka »kranjske« besede, da je grdo. Tako se v zadnjem listku tega pobožnega liata blests »rekeloi«, »tavženti«, »šterne«. Ako ve »Djmoljub«, da bi njegovi bralci ne razumeli sloven skih besed, naj jim vsaj pove, da je Kranjska hranilnica v Ljubljani nem Ški zavod, v katerega naj ne nosijo svojih soldov, ne pa da bi jih ščuval le proti liberalcem Zanimivo je, da •Damoljub« domžalskih dogodkov niti z besedieo ne omeni, ko vendar pišejo o tem vsi drugi slovenski listi!
— Senzacijoualno vasi je
prinesel včerajšnji »Slovenec« med ljubljanskimi novicami. Povedal je namreč, da so pokopali kuharico pokojnega kanonika Č^baška! Ker vemo, kolik vpliv in veljavo imajo farovŠke kuharice v nekaterih župoiščih, svetovali bi »S ovencu«. da naznani vselej, kdaj zboli kaka farovška kuharica, zlasti pa, kadar se poda na poto vanje v Kim! Škofov liat bo potem mnogo pridobil, saj mu včasih huda prede za novice, katere pobira že vse zaprašene po vseh kotih.
— C. kr. kmetijska družbe kranjska občni zbor bo v četrtek, dne 6. julija 1W05. 1. ob 9 dopoldne v dvorani „Mestnega doma* v
Ljubljani. Spored: 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1904. 3. Predložitev družbenega računa za 1. 1904. in proračuna za L 1906. (Račun in proračun se d o pošljeta gg. družabnikom o pravem Času. 4. Volitev podpredsednika namesto po pravilih izstopivšega dosedanjega podpredsednika g. ravnatelja Frančiška Povšeta, grašČaka, državnega in deželnega poslanca itd. 5. Volitev štirih odbornikov v glavni odbor namesto po pravilih izstopivših gg.: Antona grofa Barba, gra-ščaka v Rakovniku, barona Leopolda Liechtemberga, graŠčaka v Jablah, Alojzija P a v 1 i n a, c. kr. višjega Živinozdravnika v Ljubljani in Fran Čiška Pavlina, c. kr. višjega inženirja v Ljubljani. 6. Poročila in pred logi odborovi. 7. Poročila in predlogi podružnic. 8. Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov.
Odkritja Prešernovega spomenika se bode vršilo ie letos. V očigled ugodnemu uspehu, ka teri je dosegel posiv gospoda profesorja Josipa Stritarja v korist fondu aa pesnikov spomenik, se je odločil odbor, vse delo pospešiti tako, da se odkrije spomenik v jeseni. Odboru ni bilo lahkoj odločiti se za ta velepomembni sklep, saj mora vedno pomoči iskati pri maloštevilnem, duševno in gmotno tlačenemu narodu. K temu iklepu so odboiu največ pri-mogle narodne dame, katere, na tihem sicer, vendar s vidnim uspehom zbirajo za fondov nedostatek. »Veliki Prešeren — satrjujejo narodne dame — je največji slovenski pesnik, zatorej naj prispeva za njegov spomenik ves slovenski narod; zbrati je še okroglo 14000 K in teh naj ne bi zmogel ves narod?!« — Tej trditvi nimamo tudi mi ničesar dostaviti, pripomnimo le ie, da ao sklenile narodne dame p. i svojem včerajšnjem zborovanju, da prirede dne 16 julija letos veliko narodno veselico v ljubljanski »Zvezdi« v korist spomeniku.
Ljubljanski „Sokol" priredi v nedeljo, dne 18 junija, svoj drugi peš izlet. V zvezi a šišenskim »Sokolom« poleti v fit. Vid, Taeen, čez Gsmoljne v Cvnule. Odbod ii društvene telovadnice ob polu 2. uri popoldne, povratak ob polu 9. uri zvečer. Bratje Sokoli, udeležite se izleta polnoitevilno, da se završi na enako splošno zadovoljnost, kakor prvi pešizlet.
— Pevski ssstansk veeb pevcev »Glasbene Matice«, »Ljubljane«, »M e r k u r j a« in »Slavca« bo prihodnjo eoboto, dne 17. junija, sveder ob polu 9 uri v vrtnem ealonu goetilne Auerjeve, da se posvetujejo o ■ kupnem koncertu, ki bod« dne 9. julija povodom skupščin« »Ereae slovenskih pevskih društev«. Upravni odbor »Zveze« vljudno prosi, da ss> vsi gospodje pevei imenovanih štirih ljubljanskih, v »Zvezi« stoječih pevskih društev eigurno in polnošteviino udeleže važnega tega pevskega sestanke.
— Velika ljudska veselice
Sevskega društva »Ljubljana«, katera i se imela vršiti na Bnkoštno ne deljo na Koslerjevem vrt«, morala ■e je vsled neugodnega vremena
in
na
e
preložili. Ista ae vrli a istim ie nekaj popolnjenim   sporedom   v nedelj 18. junija 1 1, ravnotam,  na ker slavno občinstvo opozarjamo.
— II.   skupina drustv slovenskih odvetniških notarskih uradnikov v Ijaani vabi vse evoje p. n. člane prijateljski večer, ki ae vrši danes zvečer ob 8. uri v gostilniških pro štorih »Pri levu« na Marije Terezi) cesti ■ sledečim vsporedom: 1. poročilo delegata Josipa Ghrietofa o njegovem potovanju na Dunaj in
0 zborovanju dne 12. junja 1905 na Dunaju; 2. posvetovanje glede vzpo-reda in časa koncerta, katerega je sklenila skupina prirediti.
— Umrla je danes gospa Marija G ros s, rojena Dinter, ao proga g. Josipa Groeaa, solioitatorje pri g. dr. Kapusu v Ljubljani. Pogreb bode jutri ob 6 uri zvečer.
— Za pisatelja Podrav-sksga eo nadalje poslali prispevke: g. Josip Sehrev, restavrater na južnem kolodvoru v Ljubljani, 20 K; g. H. Holler zbirko 8 K, nabrano v gostilni pri Nemcu v Nabrežini; g. notar Rihne na Brdu 5 K; g. dr. Rob lik, zdravnik na Brdu, 4 K; «. J. 2 mavec, o. kr. sodnik, g. dr. M Senčar, e. kr. sodni pristav, g. Mi-z uran, e. kr. davkar, Jak. Dro II, e kr. davčni kontrolor, Hrast, kan-celist, I, Slapar, nadučitelj in K u
1 ar, davčni praktikant, vsi na Brdu po 2 K; g. Randla, davčni pristav,
§dčni. Jantar in Mrva, učiteljici, trukelj, pis. pom, Jele no, not uradnik, Beve, gostilničar, vsi na Brdu, N o v a k, pre vojski župan, Ada mič, Bratoi in Močnik, učitelji v Kamniku inVidemŠak, mesar v Dobu po 1 K; goepice Slavka, Ziinka in Kunigunda v Trstu po
1 K; g. Vinko Žener v Krškem darilo štirih gospodov 16 K 80 vin in g. Vlado Valenčak, notarski kaneelist v Ilirski Bistrici, 39 kron (9 K v kolkih; prosimo, nai se pri spevki  ne pošiljajo v kolkih ali znamkah, ker provsroči to nabiralcu mnogo sitnosti!) in sicer so da rovali: gg. Fran C vet nič, Anton Tomiič,   Neimenovan, Josip Samsa, ga. Rosa Tomšič, Ne-vesekdo in Rudolf Valenčič po
2 K, Fran Benigar, Peter Lešnik, J. Gamero in ga. Fani Tomiič po 1 K, Vinko Sket in Dra-gotin Val po 3 K, Ivan Valenčič 5 K in neimenovani »malic trnovski posestnik 10 kron. — Iskrena hvala vsem darovalcem!
— Važno za konjerejce In posestnika pinopavskih irebcevi G kr. poljedelsko ministrstvo je sklenilo, pri letošnjih ras stavah težkih žreboev v Judenburgu in v Basu, kjer se namerava 50—60 težkih žreboev nakupiti, štiri darila po 1000 K (razen ie drugih državnih daril) za najboljše žreboe pinc-gavskega plemena, katere bo vlada kupila — razdeliti.
— Kadilnikova koda. Dam iki komite, ki je prevzel ureditev koče za otvoritev, se poda na Golico že danes (četrtek); na stavbi je že strelovod in tudi manjša dela se točno izvrže do nedelje.   Z t jedi in
Eijače je že preskrbljeno. Dobila se odo mrzla jedila, kakor iunka, salame, sir, klobase i. dr. tudi čaj in kava bo na razpolago. Za dobro vino in pivo ter likerje je skrbljeno. Planinci in prijatelji na svidenje.
— Langobardske groblja Laj h u. Zadnji teden se je našlo
lepo itevilo aapon, korald, nožev, kreeilnikov in različnih drugih predmetov. Zapone so prav raznovrstne, masivne in lahke, okraiene i lepimi ornamenti, okrogle, itirioglate, velike in majhne, železne in srebrne, naj lepie eo bile ta teden bronaste, ker ao imele posebno redke oblike a značilnimi okraski; ena velika bronasta fibula |e imela vložene itiri alman-dine. Železni noži rame velikosti so bili veojidelj jako dobro ohranjeni; izvanreden je velik nož, podoben se kašu, i roči na obeh straneh. V ne kom grobu sta ee dobila ie dva okraska mel ii brona i lično omamen tiko. Imenovani okraski eo na kranj •kem grobišča zelo redki in se je bil dosedaj dobil le eden srebrn in potlačen. Tudi koralde bo bile zopet zelo različne: steklene, jantarjeve, ilovnate, milleflori; v obliki nove, so bile steklene, robate in podolgaste iz ilovice, ki eo ee tudi v barvi razlikovale od prejšnjih. Kostnjak groba it. 77 je imel poleg lepih zapon ob desni roki med raznim ielesjem 7 denarjev različne velikosti, kateri ee Že niso mogli določiti, ker je debela zamazana patina pokrivala berilo in podobo denarja. Denar ee očisti prihodnji teden po Kreftingovem načinu, ki je doeedaj pokazal najlepše uapebe. G. Savnik je po njem s izredno spretnostjo očistil meče in več drugih železnih reči; na enem meču eo ee pokazali gravirani okraski, ki segajo po eeli klini in ee nahajajo na obeh straneh. Nenavadno velik kostnjak ee je odkril pretekli četrtek; četudi mu
je glava nekoliko klonila, je meril še vedno 186 cm in je bil docela obra njen, ko ae je odstranila sipa, v ka teri je ležal velikan, ga je fotografiral g. Ivan Jagodic. Danes ae je še raz kril grob ženskega mrliča, ki je imel poleg lepih raznovrstnih korald, kra ano, srebrno in pozlačeno zapono s petimi roglji, podobno onima že izkopanima a sedmimi  in devetimi roglji, le da ima drugačne okraske. Dosedaj ae je odprlo 81 grobov. Končno bodi še omenjeno, da je v zlatem prstanu, ki se je našel prejšnji tsden, vložen velik kamen, pravi rubin.
— Izmišljen roparski napad na kolessrjs. Cdljska vahta-rica pripoveduje b roparskem napadu, ki ae je baje dogodil v Trojanu blizu štajerske meje. Trije kolesarji, dva moška in ena ženska so se peljali iz Ljubljane po Dunajski cesti proti Celju. V Trojani, kjer gre oesta navkreber, je napadlo te tri kolesarje pet divjih mož, ki so se pridrli iz bližnjega gozda. Obkolili so kolesarje, ki so počasi vozili. Eden izmed napadalcev je z velikansko gorjačo uda ril žensko čez noge. Moški biciklist je ustrelil na najbolj predrznega, ki se je takoj zgrudil po tleh. Sele ko sta biciklista oddala še 11 strelov v zrak, umaknili so se napadalci v gozd nazaj. Dama je bila na nogah tako poškodovana, da je morala dva dni ležati na Vranskem. — To roparsko »historijo« si je »Vahtarica« na oelem izmislila, kar mora spoznati takoj vsak in ima vse pripovedovanje le namen, oblatiti naš« slovensko ljudstvo na Kranjskem Eaega napadalca je biciklist takoj ustrelil; ker so pa bili kolesarji še v vedni nevarnosti, oddala sta biciklista a * 11 strelov v zrak, roparji bo pa mirno gledali to streljanje! Ko pa je bici-klistoma zmanjkalo streljiva, so se zbali napadalci in jo odkurili v boršt nazaj! Zares interesantno, uprav romantično! Vročina deluje na možgane •Vahtaričinega« urednika in bojimo se, da se mu julija ali avgusta še zmeša!
— Smrt goriškega župana- V soboto popoldne ob dveh je umrl v Gorici župan dr. Ka rel V e n u 11 i v 57. letu svoje 4obe. Pokojnik se je rodil v Gorici Ista 1848 05e mu je bil trgovec z jest vioami rodom Furlan, mati bila je pa Slovenka iz SDlkana. Dr. Vesulli je dokončal ljudske in srednje šole v Gorici, svoje pravne študije pa na graškem vseučilišču. Mestni starešina je postal 1. 1886, a za župana ao ga izvolili 1. 1894 in je kot tak ostal do avoje smrti. Bil je tudi deželni poslaneo in namestni odbornik v de Želnem odboru, kjer Je tudi faktično nadomeotoval deželnega odbornika dr. Verzegnassija, ki v smislu obstoječega deželnozborskega opravilnika kot državni poslanec ne more oprav ljati poslov deželnega odbornika, dokler ni državnosborsko zasedanje definitivno zaključeno. Dr. Venutti je bil že od svoje mladosti navdušen, da, lahko se reče fanatičen Italijan, delujoč vedno in povaod za namene in za nazore, ki so cilj in geslo naj-radikalnejših italijanskih društev v Primorju, v Istri, Dalmaciji in na južnem Tirolskem. On je bil sicer kot oseba dober, a inače naš najza grizenejši sovražnik. — Pogreb se jo vršil na mestne stroške in je bil v resnici sijajen. Ob odprtem grobu na pokopališču je govorilo pot go vornikov, ki so vsi slavili pokojnika kot takega, kakršnega smo mi že poprej označili.
— Zaprli so v Gorici dve »go spodiČni«, ki sta prišli iz Trsta ter se nastanili najprej v hotelu »Union«, potem pa v »Centralu«. Ena se piše Vešnovar, je stara 25 let, druga pa Piščane in ima 22 let Ena je bila v • Cafe ohantant«, druga natakarica. Ko sta se preselili is prvega hotela, je zmanjkala neki uslužbenki pri •Union« ura, vredna 60 K. zato so ju spravili pod ključ. Sicer sta bili go spodiČni zelo elegantni.
— Kako plačujejo dolgove laški delavci. Dva laška delavca iz kraljestva ata delala pri ioleznisi v Plaveh. Te dni sta mislila, da imata Že dosti denarja, da lahko greata. Po brala ata svoje reči, pozabila pa pla čati eden 109 K, drugi 85 K. Prizadeta gospodarja ata prišla hitro v Gorico, kjer ao res redarji prijeli oba delavca, ju prisilili plačati, potem pa ju izročili sodišču.
— Uatralil se je v torek v Trstu 19letm igralec Julij Durante, pa menda ni izurjen strelec, ker mu je krogla prodrla le kožo, čeprav je bila namenjena v srce. Prepeljali bo ga v bolnioo.
— Izpred porotnega sodišča v/ Tretu. Marija Golojka ia vile Prodani pri B u tetu, 24 let stara, je obtožena, da je svojega 7. aprila t. 1. porojenega nesakonakega otroka zadušila. Obtoženka je že leta 1898 umorila nekega otroka in je presedela zaradi tega štiri leta. Ko je pa prišla is ječe, stopila je v službo kot
dekla in imela ljubavno razmerje z nekim mladeničem, kar ni ostalo brez posledic. Akoravno jo priče slikajo kot vestno služkinjo, ki ima večkrat napade nervozne krize, so porotniki z 11 glasovi pritrdili vprašanju o de-tomoru in sodišče jo je obsodilo na 6 let težke ječe.
— Italijanski ogleduh. Kakor že na kratko poročano, so na Dunaju zaprli italijanskega ogleduha Petra Contina,   ki  je dolgo špijoniral za Italijo. Istotako so aretirali tudi njegovo ljubico, rojeno Nemko iz Nemčije, ki je svojemu ljubemu inženirju pomagala pri njegovem špijoniranju, Če ni ona ravno tako sakriva špijonaže kot Contin sam. Contin je star okoli GO let  in je rojen Zagrebčan in avstrijski podanik. Služil je v avstrijski vojski, sc udeležil vojne leta 1866.  na  avstrijski strani, sedemdesetega leta je pa postal Častnik italijanske teritorijalne milice. Leta 1890. je bil v Nizzi zaradi špijoniranja proti Franciji aretovan in obsojen. Iz papirjev, ki so se zdaj našli pri njem, je razvideti, da je bil nameščen kot risar pri italijanskem generalnem štabu. Po prestani kazni je prišel  na Dunaj, kjer se je posvetil stavbnistvu in se obnašal povsod tako, da ni bilo nobenega vzroka za njegovo nadzorovanje. Sele v zadnjem Času se je opazilo, da je bil mož brez vsake  službe in zaslužka, a v dobrih gmotnih razmerah, da je sedel le v kavarni  in se z Ženo večkrat   podajal na  dolga potovanja. Dognano je, da je  Contin  potoval v Istro, Dalmacijo in Hercegovino. Ker je sprejemal večje  vsote  denarja  in po sprejetju denarja vedno odhajal na potovanje, so ga  zaprli  in  uvedli hiŠn i preiskavo. Ta je  dokazala, da  je bil Contin poleg  drugega   tudi milanski ogleduh. Kot  navaden   sprehajalec je hodil okrog avstrijskih utrdb, katere je ogledoval in   si  potem zaznamoval in risal,  kolikor je  videl. Fotografskega aparata ni imel.   Nasprotno  pa se je našel pri njem izboren daljnogled, katerega je gotovo rabil s kake višine za pregled   notranjosti   utrdb.   Contin je brez dvoma prav debro izveŽban ogleduh po poklicu. Služil je pri trdnjavski artiljeriji in bil ognjičar, ima stavbinske znanosti in je izurjen vojaški risar. Ker je služboval dve leti v avstrijskih trdnjavah, med tem tudi v Pulju, je gotovo zmožen, presoditi natanko trdnjave in njihovo oboroženoat in  ve  na vsak način o spremenitvah, ki so se zgodile tekom let in gotovo je tudi,  da je o vsem tem poročal Italiji.
— Ponesrečen pobeg* D -UvčtvA žena Virajinie De Apoloni*, rejena leta 1878 v Trstu, svisjtojoa v Montereali, »e incela v Buh<njčki Brli na hrani delavce lev jemale jest?ine na up. Pred par dnevi je izginil mož, danes jo je pa še leca, popuativči 92 K dolga, pc-btisala proti L)ubi;an;, meneč, da je ie na varnem. K^co ae je pa začudila, ko je stopil n* juloean kolodvoru službujoči nadittažn-k Jakob KrŽan k njej in jo odvedel v zapor. Italijanka se izgovarja, da je hotela za možem v Trst (prav gotove), a bi se bila Čez par dni zopet povrnila nazaj. Ker ji pa sodsšie ne bode tega verjelo, bo treba nekoliko sedeti. Policija je bila o pobegu brzojavno obveščena.
— Nepoštenost.   Dne 11. t.
m. ie šel 7ietni Borivoj Romanovo* po Uiiobh na Grad v prodajalnico in nesel v robcu zavit zlat ta 10 kron. Robec mu je padci na tla, baš ko je srečal tri odrastle, boljša oblečene fante. Eden izmed teh je robec pobral, ga dal drugemu in odšli so. Ko je dečko jokajoč povpraševal, ako ao kt-j našli, so vprašanje zanikali. Nekdo jih je pa čul, k o so se pogovarjali, da bo ravno za pijačo. Ko bi jih očividci kje videli, naj jih pokažejo prvemu stražniku.
— Kako se v Trnovem razganja ljubezen? D*a muzika obiskuieta ob:ćajnn neko gostiino v trnovskem uredmestju. Natakaric* jima postrežd ietotako, kakor »pur-garskiro« fantom. To naslednjih ni všeč. Ti hočejo imeti prednost v postrežbi pred vsemi, ki nt so »njihove krvi«, dočim je natakarica mnenja, da denar je denar.  Ko je š*l v t
od 11 na 12. t. tu ed«en Uh muz<kov is gost Ine, prijela je »purgarje* ljubosumnost in niso si mogli k&j, d* bi to še dalje krpali, ampak napadli so »tujcaa s kolini in g« leleeso poškodovali.
— Pobegnil ie dan« ponoči prostak oe*. 10 Rr 27. pjšpolka Vil. stotnije Alojz1) \Vyh!aa, rojen v Bolesnu prietojen v Gradt-e OUel je v vojašKt obleki.
— Nesreča. Včeraj je padel fiokerjtvtmu hlapcu J leta Vodo-pivcu na nego z,boj in ga t?.ko poškodoval, da s ) ga morali prepeij-ti v deželno bolnišnico
— Delavsko gibanje. Včeraj so se odpeljali s jutneg« kolodvora v Nemčija 4 Hrvati, 14 j»h je pa prišlo ia HruŠ o«.
— Izgubljene in najdeno redi« G. Anton Zor je iigubil zlat .čipalnik, vreden 40 K   — Ga Ml*
Tomčeva je itorubila denarnico, v kateri je iinela 20 K.
— Pozabljeni dežniki v? mednarodni panorami. V mednarodni panorami sta bi* pozabljena dva dežnika, ed^n prejšnji teden, eden pa zadni* dni. Dobita se istotam.
— Corrigendum. Vpokoiena je bila na St*|ersKem učiteljica Ka-rolina Lešnjak, ne Lisjak, kakor je bilo v uradnem poročilu štajerskega deželnega šolakpga sveta.
— Zaklalo se je t mestni klavnici * Ljtib«|ani od 29 ma|a do vštetepra 3 lunija t. 1. 79 volov, 2 kravi, 5 bsk^v, 1 konja, 123 prašičev, 239 tel*»t, 29 koštrunov in kozlo", 145 krziir>»»v, vpeljalo je pa 12 prašič-v 23 kozhčov in 204 kar mesa
— L|ubljanska druetvena godba priredi danes zveeer v boteiu »l Uri i r« (Koicdvorsfce ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnma za ot&oe prosta, neeiani plaoa-.o 40 vin. — Jatr» sveder ie društveni koncert ra člane v »S v i pari ji«. Ziscet*-k ob 8. uri. Vstopnina sta člano prosts, nečlani pl*Č£»jo 40 vin.
— Hrvatske novice. — Mlad morilec. V Zagrebu je obrtni vajenec Jos. Lukacin v prepiru ustrelil svojega tovariša Vida P a g a Č i ć a. — Za bojkotirane slovenske slamnika rje v Domžalah so se zavzeli tudi zagrebški listi ter priporočajo hrvaškim trgovcem, naj naročajo blago le od tovarnarjev, ki so jih navedli slovenski listi. To je prava praktična hrvaško-slovenska vza jemnost! — Svoj o ženo in tasta je ustrelil v Lipniku šele 191etni P. Barešić, ki se je lani oženil.
— Slovenci v Ameriki. Vlak je povozil v Clevelandu Janeza R u 3 a, doma iz Krke na Dolenjskem. _
— Potres v Albaniji. V Skadru je bilo v noči 13. t. m. zopet pet potresnih sunkov. Zrušilo se je pet poslopij. Podzemsko bučanje se sliši skoraj brez prestanka.
— Mlad samomorilec. V Pragi je skočil s četrtega nadstropja Sletui sin železniškega uslužbenca Bosenskega ter se ubil. Samomor je izvršil, ker se mn je življenje — pristudilo.
— Nesreča pri pogrebu. Pri pogrebu graščaka Novaka v Semilu pri Libercah so se udrla tla in 30 pogreb cev je z mrličem vred padlo v klet. Skoraj vsi so se težko poškodovali.
— Umrl je italijanski generalni konzul na Kreti, Negri, ki je bil svo-ječasao konzul v Trstu.
— Vrhovno poveljstvo nad ogrsko deželno brambo prevzame mesto umrlega nadvojvode Jožefa baje nadvojvoda Evgen.
— Žensko prijateljstvo. Na Dunaju sta skočili v Donavo dekli Roza Vojak in Karolina Repo Prva je Šla v vodo, ker se ji je izneveril ljubček, druga pa iz ljubezni do nesrečne prijateljice.
* Grobovi pet tisoč let stari. Profe lor n?» lipskem vsruči iišču nr. S.eisidoif, ki vodi izkopavam* na Cbeops^vi piramidi v Egiptu s 400 delavci, je načel 50 grcbnio iz kamna in o^eke. Poleg teh grobnic so male sobice, k|er so stari E^p-8ani opravljali daritve ze pokojnike. Okostnice umrlih so popolnoma raz tresene. Večina grobov je iz časov kake tri tisoč let pred Kristom. V teh grobov.h so našli tudi ostanke stsropgiptovsfce umetniške obrti, zlasti kamenitih figUE) romarjev, cer kvenih dostojanstvenikov, slug kuharjev, pekov itd
* štorklja v grbu. V VanniT katero mestece ima ;e 800 prebivalcev, so ee ljudje do cela posvetili Rooaevcltovion idejam glede naravne mncžitve ljudi. Tamkaj so S« daj ustanovili klub, hig&r nalog* b) skrbeti sa to, da se število porodov poveča, in da bodo babica povsodi dobro dos!e. Grh novega kluba bode okrašen z štorkljo. Roosevelta bod< ć 1 j> d i kiub~ naprcs li za moto.
* Teža vladarskih kron. Izmed vseh evropskih kron je najlažja krona, ki je napravljena za vsakokratno angleško kraljico. Težka je samo poldrugi funt, a je vredna šest in pol milijona kron. Dve drugi lahki kroni sta v vatikanski zakladnici. Eno izmed teh je cesar Napelcon poklonil papežu Piju VIL, v njej je največji smaragd sveta. Ta krona je vredna kakih 9 milijonov. Druga krona je dar španske kraljice Izabele papežu Piju IX. ter je vredna nad štiri milijone. Vsaka teh kron tehta približno tri funte.
* Pasje vprašanje. Angleški strokovni listi se pečajo mnogo z vprašanjem, Če morejo psi razločevati poštene ljudi od nepoštenih. Mnogi poznavalci psov so mnenja, da kažejo zlasti pametne živali včasih tako čuvstvo, dočim zanikujejo drugi take trditve kot budalost. Neki avstralski pasji pri jatelj pa poroča k temu vprašanju sledeče: „Spominiain se prav dobro nekega psa, ki je znal natanko razločevati poštene ljudi od nepoštenih. Ta pes je nekdai nrišel v dotiko z devetimi različ-
nimi ljudmi. Šest izmed teh je imel zelo rad in bil ves vesel v njihovi bližini, ostalih treh se je pa izogibal in Če so ga skušali privabiti k sebi in se mn dobrikali, se ni prav nič zmenil za nje. Pozneje se je izkazalo, da sta bila dva iz med njih svoj Čas kaznjenca, tretjega so pa kmalu vtaknili v zapor radi tatvine." Seveda sc iz tega ne da in ne more sklepati, da bi bili vsi psi tako »odprte glaveu, ker se mora na vse zadnje pomisliti, da je vsa zadeva amerikanska, oziroma angleška, toda nekaj istinitosti je pa*vendar na vsej stvari in zato si učenjaki belijo glave s tem pasjim vprašanjem.
' Amerikanski otročji ropar. Mćdeo* đeo&mbra 1900 ie bi' mah sin milijonarja CtHehi v Omani v Ameriki ugrabljen. Oce je kmalu dobil pismo, kjer ae zahteva 20 000 dolarjev odkupnine Milijonar je nesel zahtevano vaoto na določeni prostor ob robu gozda in res je dobil te prihodnji dan svojega ljubljenega otroka nazaj. Policiji ni nič naznanil eele zadeve, vendar je ta izvedela za vso stvar in razpisala nagrado 50 000 dolarjev za roparjevo glavo, o katerem je izvedela, da je neki Pat Crc we. Vse iskanje in obljubljena nagrada pa je btla zastonj Zdaj pa se je ropar sam naznanil in ii javil, da je prpravijen pogovoriti se z oblastvi. V uredništvu nekega lista je povedal, da je, ko je dobil onih 20000 dolarjev, odšel v Južno Afriko, kjer se jb bojeval na strani Barov. Ko je bilo konec vojne, se je vrnil v Ameriko skrivoma in Živel skoraj tri leta v zsrušoenera in oddaljenem kotu mesta Ćikago. Trikrat je prišel v Omaho, kjer je izvršil hudodelstvo, toda strah pred preganjalci ga je vedno prignal v njegov samotni kiaj. Naposled se mu je pa to pre-neuoono zdelo in sklenil je stopiti sam pred sodišče. S posredovanjem zaupnikov sa je posrečilo, da mu je sodišče obljubilo, da mu naloži mi lcs'no kazen, katere mirnega srci pričakuje.
* O verah. Ameriški misijonski letopis »Bine Book of Mission" je prinesel statistiko o vseh veroizpovedanjih na svetu. Celokupno prebivalstvo sveta šteje 1,563.446.000 ali 15637, milijona glav. Izmed teh jih je 558,862.000 kristjanov, namreč 272,638.500 rimskih katolikov, 166.066.500 protestantov, 120.157.000 pravoslavnih, 1.064,*48.000 nekristjanov, in sicer 11,220.000 Židov, 216.630.000 mohamedanov, 776,732.000 „ajdovu, t. j. 137,935.000 budhistov, 209,659.000 hindov, 231.816.000 kon-fucijancv 24,900.000 šintoistov, 157,069.00 oboževalcev živali ia ognja in 15.352.500 drugih. Bo pač še dolgo dolgo trajalo, da pridejo vsi v en hlev pod enega pastirja.
* španski Golijat« Aragone-zijski orjak Fermen Arudi je sloveč po celi Španiji; potoval in produciral se je po celi deželi ter si pridobil toliko premoženja, da je sedaj z 32. letom že šel v „pokoj". Nastanil se je v svoji rojstni vasi, kjer živi od svojih rent. Aradi je 2 m 25 cm visok. Pod njegovimi iztegnjenimi rokami lahko hodijo odrasli možje s cilindrom na glavi. Najznamenitejše pri njem je velikanska moč mišičevja, česar navadno ni aajti pri abnormalno razvitih ljudeh, in ta orjaška moč gaje rešila, ko je nedavno v Pirenejih lovil medvede. S puško, ki mu jo je podarila kraljica, je ustrelil dva medveda. Ko se je vračal domov, ga sreča tretji velikanski medved. Puške ni imel nabite, a medved mu je šel naproti z razprostrtima šapama. Zamujati ni hilo trenotka. Arudi je po ložil puško na tla ter šel odločno proti medvedu. Zgrabil ga je s krepkima rokama in začelo se je ruvanje. Kmalu je vrgel medveda na tla in stisuivši ga z eno roko za goltanec, zasadil mu je z drugo roko svoj lovski ntž do roča v prsi. Ubitega medveda, ki je tehtal 280 funtov, Bi je naložil na rame ter ga nesel domov 7 kilometrov daleč.
* Rešitelj - morilec. Prava drama tragične veh&ine se je od igrala te dni v Parizu. Marij Portok posestnik neke ladje, je sedel kadeč mirno svojo pipo, na ladji, ki je bila dva dni usidrana v kanalu Saint Martin v Parizu Njegova Sena Je odšla v mesto na kupovat. Portot je sanjal o svoji zakonski sreči in bi bil skoraj zaspal, če bi ga ne bil prestrašil nenadoma klic na pomoč. Dve telesi sta padli v vodo, natanko je to slišal. H tro je slekel suknjič in telovnik in planil za njima. Več krat se je spustil v valove, dokler se mu ni posrečilo prinesti iensko in moškega na obrežje. Pogledal ju je. Bila je njegova žena in pomočnik, katerega je prejšnji dan odpustil, ker ga je našel, ko je klečal pred njegovo ženo. Ljubeči se par je priznal — ves moker — svojo krivdo: roko v roki sta šla ob obrežju, kar je žena nenadoma tako nerodno stopila, da ji je spodrsnilo, padla je v vodo in potegnila ljubimca za seboj. Ko je rešitelj vse to slišal, savpil Je: Svojo dolžnost sem storil, ko sem vama življenje rešil, ada) pa hočem maščevanje ! Pri teh besedah j« ne
■vesti leni dvakrat porinil bodalo ? srca, da ao fo umirajočo prepeljali v bolnico. Morilca Je pustila polletja na prostem, ker bo itak oproščen.
— Slovanska knjižnica. Snopič 147—149 prinaša priljubljeno narodno igro Martin K rpan. Dramska pripovedka v petih dejanjih. Spisal Fr. G o vek ar. Glasbo zložil Gost. Ciner.
Telefonska ti bnojarna poročila.
Šoštanj 15. junija. Pri današnjih občinskih volitvah, katere so bile o vržene lansko leto ca pritožbo Nemcev, so zopet zmagali Slovenci. Župnik Gove-dič je volil Nemce, istotako tudi okrajni tajnik Demšar iz Novega mesta.
Ljutomer 15. junija. Okrajno glavarstvo v Ptuju je prepove dalo   izlet   »Murskega Sokola" v Ormož. Rekurz v Gra dec in pritožba na Dunaj sta vložena. Ogorčenje je sploSno.
Dunaj 15. junija. V današnji seji poslanske zbornice so najprej različni ministri odgovarjali na nekatere interpelacije, potem pa se je nadaljevala razprava o zakonu zastran zvišanja duhovskih plač Z jako velikim uspehom je govotil dr. Tavčar. Zbornica ga je z zanimanjem poslušala. Obračunal je tudi z grofom Sterabergom, na kar je pre zident Vetter izjavil, da principijelno ne predseduje, kadar ima besedo famozni grof Stern-berg Seja Se traja
Dunaj 15 junija Posl. Đ e r k s se je danes v posebni interpelaciji pritožil, da graško namestni-štvo prav najvažnejših slo ven skih rekurzov po več let ne rešuje, da tako zapre Slovencem pravno pot.
Dunaj 15 junija. Za danes opoldne napovedana konferenca klubovihnačelnikov bo Šele jutri. V tej konferenci se določi program delovanju poslanske zbornice.
Dunaj 15 junija Danes so pri ministrskem predsedniku važna posvetovanja. Dopoldne so se mudili pri njem dr. Pacak, dr. Kramar in dr. Stransky, po poldne pa so šli k njemu voditelji nemških strank.
Praga 15. junija. wČas" poroča, da ponuja vlada Čehom mesto Krom eri ž za sedež drugega Češkega vseučilišča.
Budimpešta 15 junija. Fe-jervarv se je odpeljal na Dunaj, da poroča o sestavi novega ministrstva
Budimpešta 15. junija. Velika županija Boršod je sklenila na svojem občnem zboru soglasno, da protiustavni vladi ne da ne davkov ne rekmtov. To je prvi komitat, ki je sprejel tak sklep.
Budimpešta 15. junija. Opozicijski listi in poslanci groze, da bodo novo ministrstvo družabno bojkotirali. Predsednik Justk je baje izjavil, da bo 24 ur po imenovanju novega ministrstva prekinil s Člani istega vsakršno družabno občevanje. Nekateri listi tudi očitajo Članom novega ministrstva, da so se podvrgli svoji nalogi le iz dobičkarije.
Pariz 15. junija. Zbornica je sprejela z veliko veČino § 12. zakonske predloge o ločitvi cefkve od države Ta § določa, da ostane po ločitvi cerkve od države župnikom Se pet let prosto stanovanje, nadškofom in škofom pa dve leti.
Rusko-japonska vojna.
London 15. junija. Japonska armada je začela zopet ofenzivo in jebajebrez boja zasedla strategično velevažni kraj Ovoda. Vsled tega zavzetja je Vladivostok izoliran in je baje pretrgana železniška zveza med rusko armado in Vladivostokom. Japonci
pojdejo lahko na Kirin In zasedejo pot, po kateri bi se mogli Rusi umakniti na Harbin. Potrjena ta senzacijonalna vest še ni
London 15. junija. Iz Tokija se poroča „Standardu", da sodijo tamkaj, da je prav malo upanja na mir z Ru -sij o.
VVashington 15 junija Uradno se razglaša, da sta Rusija in Japonska vzeli v „pretres" nasvet Rooseweltov, naj imenujeta svoje pooblaščence za mirovna pogajanja.
Veliko vrednost fflffiVSff
—— in „Styria-vre-1 e c14 kot dietetični in zdravilni vodi dokazuje najznačilnejše »primerjajoča grafična razlaga vrelcev i2 Rogatca in Karlovih varov", ki jo oprava slatine v Rogatcu interesentom brezplačno izroča. — Prosi ae, sklice?ati ae na ta list.
'OJta
strjeno in tekoče
napravijo, kpžo
belo in nežno.
Dobi se povsod._
,£c GriJJon'
najboljši cigaretni papir.
6       Dobival       povsod. 1079
Zahtevajte
ilustrovani cenovnik
podjetja za žarnice „Ideal"61
Hugo Pollak
DCSAJ, TI., IiilguM 34.
Osna lepa svetloba brez instalacije In nevarosti. Poraba IV« kr. na 1 uro.
i nri - «—n —> —ii     rri->     r*~*->     m-      nn-V rr
Popolno prepričanje
da ata lekarnarja
Thierrvja balzam in
centifolijsko mazilo
nedoseino uspešno sredstvo aa vse notranje bolezni,   inflaenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule m po&kodbe.   Pri naročbi balzama ali pa na željo posebej ee posije zastonj knjitica s tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domači svetovalec. 12 majhnih ali O dvojnstlh   atsklsnlo balzama 6 K., 60 majhnih ali 30 dvojnatih stsklsnlc 15 K. 3175-33
9 lončka centifolijskega mazila 3 60 K franko z zabojčkom. — Naslov: Isksmsr A. Thlsrrv v Pregradi pri Rogatcu. Ponarejalce in prodajalce prenaredb bom sodno zasledoval.
Darila.
Družbi sv. Cirila In Metoda ao
od 1. do 31. maja 1905 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Uprav-niitvo »Slovenskega Naroda44 v listih od 36 29. aprila, S., 10., 13. ,17., 20., 24. in 27. maja 1905. izkazana zneske skupaj 375 K 53 v; upravništvo .Slovenec14 113 K 8 7 v; upravništvo „Druiinaki prijatelj41 v Trstu 16 K 75 v; upravništvo BGoriea** 10 K; upravništvo „Soča44 5 K 10 v; podrulnice: ženska v Gorici 300 K; za Laiki trg in okolico 53 K 20 v; aa Tolsti vrh in okolico na Koroškem 61 K 34 v; v Konjicah 81 K 54 v; it. peterska ženska v Ljubljani 196 K; aa Polzelo &6 K; ženska v Cerknici 40 K; za Koža k in okolico 191 K; moška t Radovljici 65 K; posojilnice: v Logatca 45 K: v Gorenji Radgoni 20 K; t Radovljici 40 K; za Loški potok 20 K; [V Marenbergu 20 K; tvrdka Ivan Jebačin 'v Ljubljani na račun 250 K ; tvrdka J. Perdan prispevek od družbenih vžigalic 1000 K; Razni: olov. akad. društvo 'Danica44 mesto venca na grob t tovariša K. Ojstrica   20 K;   župnik   Ivan Sakser
10 K; Ivan Kalan v Ovsiiah zbirko v goatilni „Port Artur* 6  K;  M. Razun v
Št. Jakobu v Rožu 15 K; Neimenovanec 2 K; kaplan Škrjanec 2 K; Fran Strgar zbirko vesele družbe v Plaveh 1 K 60 v ; namesto venca c in kr. polkovniku Fr. Smolnikarju nabrali prijatelji 38 K; Marija Jesih v Medvodah nabrala v svoji goatilni   6   K ;   dr. Frančišek Jankovič v
'Kozjem nabral v krogu svojih prijateljev 18 K; Marija VVerli ob odstopu kot tajnica 10 K; Anton Naglic v Polzeli 7 K 20 v; Josip ina Tollazzi v Logatcu iz nabiralnika 10 K; za razprodane učne
? knjige 478 K 30 v; za narodni kolek 79 K; za družbeni koledar 14 K 40 v; za mladinske spise 9 K 96 v.
Blagtjnlitvo druibe iv. Cirila In Matoda v Ljubljani.
Umrli so v Ljubljani;
V deželni bolnici: Dne 8. junija: Marija Traven,  zasebni ca, 76 let, Maratflm. — Ivan Navrše, voditelj ob ratja, 33 let, lleui, Peritonttt«.
Dne t. junija: Marija Dobnikar delavčeva žena, 26 let, Tnbercul. palm. -~ Ivan Javan, gostač, 64 let, Pleoritls chron. — Mihael Osimek, delavec, 68 let, jetika — Fran Koče-var, dijak, 10 let, Meningitis. — Imre Deli, dniuar, 86 let, vnetje trebušne mrene.
V hiraln ici: Dne 7 junija: Terezija Debevc, dekla 19 let, jetika  — Marijana Kapas, asmiljenkSf 40 let, jetika*
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka'1 v LJubljani.
Uradni karal dna. bora« 14. Junij« 1906.
fKlotbenl |xt|>lrjl		
	100-60	100*70
	100 40	10060
t° , avstr. kronska renta	97-76	97*96
4f/.    .zlata .	11976	119*95
4'/q »fraka kronska a   .   . .	»7-66	97-8S
1%      m    alata .... 4*/B posojilo dežele KranUke . t Vi0/« posojilo mesu Spilet .	117 86	11806
	99-60	ior—
	100*60	101*60
Wfc    a     .    z*** •	10O-—	100*—
l"       boa.-here. šel. po«. 1909 t\, teSka dei. banka k. o. .	101*60	102 00
	10016	100 60
»•/•     .       m .iS..	100*85	100*55
4>/a'/„ mL pisma gal. d. bip. b	10116	102*10
i"    P***,   kost.  k.  e. z.		
10'/, pr.......	107-66	108*66
i" / 6 M»t. p Um« Ion era t. kr.	100*60	101-60
t1/,*/.    -      .     ogr«ke sen.		
	100*60	100 80
•*/■ V§      PM-        kip. ban.	100*10	101 06
l'/fVi obl-   ogr-   lokalnih i«		
	100-—	101-—
•Vi obl. češke lnd. banka .	10076	101*76
4f/f prior. Trst-Pore* lok. šel.	99--	
	90*60	100—
!•/.    .    Jaz. šel. kap. «/,V, .	S1940	S« 4*40
i1    i avsL poa. aa šel. p. e. .	100 b6	101 85
Irwke		
feock« od L 18601/, ....	191 75	193*76
.     .   . 1864 . •	«9426	«96 26
	168 60	170 «9
s    sem. kred. I. emjatfe .	305*—	811*—
•     ■    »n*    ■ • .    egr. kip. banke .   . .	804*60	810 60
	174 50	«80 60
,    srbske 6 trs. 100— .	103 60	*09 —
.    ta rake ......	142 —	143 —
8aaUika         sreSks ....	26 20	«7*0
Kreditna            . ....	481 6«	492 60
(somolka .....	78-~	83*50
Crakovakc .....	ftev—	97 —
Ljubljanska .....	66 —	71-
ivst. rad. krila .....	6T'—	68 —
Ogr.    .     . .....	37 26	38-26
ludoliova            . ....	64 —	68 —
3alebar3ke .....	74 bO	81'—
Dunajske kam. .....	■45 -	660 —
DeJualee.		
Joiaa šelezniaa.....	87 -	88-
Oršavne šeleanleo ....	•67 —	668 —
a.vstr.-ogrske bančne delnlee . tj 1646'—		1655'-
kvitr. kreditna banka   .   . .	664 —	666 —
Ograk«      .        . ...	780*—	782 —
ZiviKMtenake       . ...	146 —	846 60
Premogokop v Mosta (BrtU) .	64* —	666 —
llptnake montan.....	630 60	631 60
	«668 —	*678-—
	66« 50	653-60
rrbov^ske prem. druibe    . .	«75-	87#-
kvstr. orožne tovr. druibe . .	680 —	686 -
5eeke sladkorna družba .   • .	170 —	172
Variat*.		
	11*32	11 37
	19 11	19*14
10 marke........	«348	«8*64
Sove* elgns ......	«3*96	«4 04
	117*17	117-47
Laiki baakovej......	96 60	96-70
Sablji......;   . .	«63 —	«64'—
	4*84	i'-
Žitno
cene v Budlmpoitl.
Dne 14. junija 1905.
Trn
Pšenica sa okteber .... SŠ . oktober ....
Karana   . Jnnj .....
. maj 190«   .   . . Ovea     . oktober ....
t,r*utt«.
10 vin. ceneje
100
100 100 100 100
1694 1894 14 92 1108 11-08
Meteorologično poročilo
ruta« \uA aozj«m tOit.    Brr«iaJ1 mnčal U«k TtiO «
i
14
15
Cas
opazo vanja
e zv
9 P"P
Stanje barometra v mm
733 8
734 3 73!2 9
[ n»
a
o
131
111 234
Vetrovi
al a vzhod
brezvetr. ar. jjzah.
Rebc
jasno
megla
del. obla*.
Srtadnla vOaralfinja temperatura: 12 7' iormaJe   17 6*       Padavina 1 6 «a.
Globoko užaljenega srca Javkamo vsem iorodnikom, prijatejjnni in znan cem pretuino vest, da Je Boga Vsemogočnemu dopadlo, našega lakrenoljub Uenega soproga, osir. očeta, brata in ■Taka, gospoda 1901
Franc Mitielcica
posestnika, trgovca In mlinarja
dne IS. junij« ob 1. uri zjutraj po dolgotrajni In mučni bolesni, previđenoga ■ av. sakramenti za umirajoče, v 47 letu starosti poklicati k Sebi v boU»e iivljenjo.
Pogreb prerano umrlega Je bil v sredo dne 14. t. m. ob 8. uri ejotraj ia bile šalosti na pokopališče na Ooričiei.
Svete mase aaduinlce se bodo brale v aerkvi na Goričicl ln v Inaau.
Dragega rajnika priporočamo v po-bašno molitev ia pr^aaen spomin.
V št zdi, dne 16. Junija 1906.
Uršula MIhstćIo, raj Janćifaj, soproga. — Frsno, Alfonz sinova. — Franćliks, bči — Ksrl Mlbeldič, brat. — Marija Oabraek roj. Ml-helolć, sestra. — Frsno Oabraek svak.
Učenka
poštenih staršev se sprejme pod do brimi pogoji v večjo trgovino na deželi.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1903-1
s skladiftčem 19U-1
je s l. novembrom za oddati.
Fani Bilina
Židovske ulice 1, I. nadstr.
Družine, pozor!
Išče se za 17 let starega, dobro vzgojenega srbskega gimnazijca v Ljubljani kaka boljša družina, kjer bi bil za časa počitnic z vsem preskrbljen in bi imel priliko praktično se vežbati v nemškem jeziku. 1905—1
Pismene ponudbe na: dr. Ivan Dražen, zdravnik v Ljubljani.
ZVON
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
LETNIK XXV. (1906).
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot ca mesec v zvezkib ter stoji vse leto i K 20 h,  pol leta 4 K 60 h, četrt
leta a K 30 h. Za. vse reavstrijske dežele 11 K 20 h ne leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Škofja Loka.
bivšem hotelu ^temarje'
se odda za poletje
2 lepo meblovanih stanovanj
5 kuhinjo, vse kompletno in pa tudi
lepe meblovane sobe
i :ez brane).   Prosta poraba velikega vrtnega salona in senčnatega vrta pred Liso.   Elektriška   razsvetljava. Dobra pitna voda. Kopel v hiši.
v
fij
Pojasnila daje lastnica
Rozina Daneu.
U tujce!
T Radovljici (Gorenjsfco)
in v okolici se odda
več stanovanj, meblovanih in nemeblovanih sob
za poletno sezono.
Pojasnila daje: 1902 1
Društvo za promet s tujci"
v JFtadovljici.
surovinsko društvo Avtorjev ? Ljubljani.
y—
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
ki bode
v nedeljo dne 18. junija 1905
ob polu 9. url dopoldne
* salonu g. £ura, Uolfove ul.
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo blagajnika.]
». Poročilo kontrolorja. 1448 4. Poročilo preglednikov.
6. Polaganje letnega računa. 8. Razgovor  o   renumeraciji delujočemu
•dborn.
7. Volitev novega odbora.
8. Prememba prsvil.
9. Slučajnosti.
V Slučaju nesklepčnosti vrzi se redni &i zbor pol ura pozneje.
V IJublJanl dne 7. Jurija 1906.
Nadzorovalni odbor.
Pismonoša
Pri neki posti se sprejme s*> de6ek cea 16 let star, ali aaaofe* ki se ni 40 let star, aa plamo-Služba je pripravna za osebe, ki niso za težka dela. PlaCa dobra. — Ponudbe naj se pošiljajo pod naslov: „Pls-nioatia številka fOl" na upravn. „Slov. Nar.u v Ljubljani._ 1870—2
z gostilniško koncesijo, pripravna tudi za trgovino, se odda v najem v sredini trga Senožeče.
Natančneje pove Franjo Sbrizaj v Senožečah. 1882—2
Ustanovljeno leta 1842. Vrf^KKOSLIKdRJd, SUKAKJšTU
narisov in qrbov «#7%
BRATA EBEKLl
f    btHZH'J'ilh Igriške ulice 5t. 6. = V*^fc - Telefon 5t. 154
i
•vitur tial. i
JutM Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. »—68
Ko je bil začel Trdina v 1. letniku „Ljubljanskoga Zvona" 1.1881. priob-čevati svoje bajke in povesti, je ostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivaiocega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobcujoc" ga širšemu sveta, ponarodnel je pisatelj sam
Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dsr, in sicer:
„Bahovl huzarjl In Iliri"
brofi. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K po h. s poštnino 4 K 70 h.
Verske  bajke  in Bajke In povesti o Gorjancih. I.
Drofi. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K.40 h. Doblvs ss v založništvu
Lav. Schwentnerja
1908-1
v manufakturni stroki dobro izvežbana, pri
R* Miklaucu, I-,Jvifc>ljana.
5 kron in več zaslužka na dan!
Družba pietiinih strojev za domače delavce.
Iščejo se osebe obeh »polov, ki bi pletle na nadih strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — OddajenoBt ne škodi nič in blago prodamo mi.
THOS.  M. WIXITTICK A: Co.
Trst, Via Campanile 156. 1907—1
Ces. kr. avstrijske   ^   državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Veljaven od dne 1. junija 1905. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE inž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m pouočl osobu ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inom ost, Moaakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussec, Solnograd, čea Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj vin Amstetten. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob 7. uri 5 ne fcjutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, eei Selztbal v Solnograd, Inomost, čez Klein- Re ifling v Line, Budejevice. Plzen, Marij t oe rare, Heb. Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Danaj, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, fiez Klein Reifling v Stevr, Line, Budejavice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, ;Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.l, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. isto tako. — Ob 7. uri 8 m zvečer t Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri i-3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo ^Monakovo-Ljubljana direkt. voz 1, II. raz«). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Mari j ne vare, Prago (Praga.Line-Ljubljana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Lino, Stevr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Ino mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih var o v Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda j samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od L junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ir Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže. Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m, evečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. on 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, o 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah □ praznikih. — Srednjeevropski čas ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1
Proti debelosti!
Nov način notranjega in zunanjega zdravljenja debelosti, brez porabe zdravil in brez premene hrane ali načina življenja.
Da postanete vitki
in si obenem utrdite zdravje, rabite samo
Ural milo.
Nič več debelih teles, nič več krepkih bokov, ampak mladostna vitkost, barmonska rast in graciozna oblika stasu brez izpreme-nitve načina življenja. Preprosto prijetno zdravljenje brez vsake nevarnosti. Hrane ni treba preminjati. Ni zdravilo. Prirodni izdelek, ki zdravju ne škodi, za kar jamčimo. Prirodni učinek. Dell telesa, ki se umivajo z Ural milom, Izguba tolsčstost, zmanjša se debelost In polepša stas dam, moikih In otrok. Na tisoče hvalnih priznanj. Ural milo obsega dobro Izčišcen zeliščni Izvleček, ki stopi v koži nsbrano tolščo, ne ds bi škodoval zdravju, kakor se to godi po neprestani porabi takozvanih notranjih „zdravll". Ural milo stane s natančnim navodilom v velikih kosih po 250 gr en kos K 4'—, 3 kosi K 10.—,-6 kosov K 16'-, 12 kosov K 30'— po povzetju, ali če se pofiljeJ denar naprej. Od 3 kosov naprej franko. Naročila naj se na ™ slavljajo na glavno zalogo 1906—1
M. Feith, Dunaj, VI., Mariahilferstrasse 45.
za letoviščarje
8 4 sobami ter kuhinjo z vso opravo, v prijaznem kraju na Gorenjskem, pol ure od postaje Lesce, ali 10 minut od Poljč, se odda za poletno sezono v najem.
Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda". 1458—12
Ženitna = ponudba.
Mlad vdovec, nradnik z 2400 K letne plače, ki nima znanja želi tem potom seznaniti se zaradi Ženitve z gospodično, staro 25 do 35 let, varčno gospodinjo z vsaj nekaj premoženjem odnosno mlajšo vdovo brez otrok. 1877—2 Prijazne ponudbe sprejema upravništvo BSlov. Naroda" pod „Zakonska sreča" do 20. junija t. 1.
vrata
za trgovino
1777 3
z izložnim oknom, kompletno s Sipami (Spiegelscheib.) vred, ima ceno naprodaj
Alojzij Persche
v Ljubljani, Pred škofijo štev. 21.
Vi)
s kožo, kilo po 1 gld, brez kosti po gld 1*10, plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., presičevi in goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 45 kr. Oolamo dunajske po 80 kr, alakra-Oaldlllt? kovake, fine po 1 g«d, iz sunke zelo priljubljene po gld. 120, ala ogerske, trde po gld. 160, ogrske fine po gld 180 kilo. — Velike klobase ena 20 kr. 266 11 CliuAulfd brlnovee, pristen, liter OHVUV rva. po gid. igo. — To priznano dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej prekajeval.c in razposiljalec živil
Janko Ev. Sire v Kranju.
Avtomatske pasti na veliko
za podgane gld. 2- — , za miši gld. i 20, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noči, ne puste duha in se same nastavijo. Past za Ščurke ,,l>ll• ujame na tisoče Ščurkov v eni noči; velja gld. 120. Povsod najboljši uspehi. Pošilja proti povzetju «1. *ehiill>r, Dunaj II, kurzbaurriaMse 4. Nebroj priznalnih pisem  2636-1 b
BnBtSit
Ljubljana
Dvorski trg št. 3
mmm
lili!
111 _z~~l
priporoča vse
modno blago
zaradi pozne sezone ,fl0J
po Jako znižanih cenah.
Mil
1361-5
Edino izvrstno sredstvo za okrepitev in ojačenje, ki ga mnogi zdravniki, kakor govore zahvalna pisma, rabijo v svoji lastni rodovini ob telesni upadlosti, bledičnosti, slabokrvnosti, nervoz nosti, slabosti itd. Posebno za izpolnitev telesnih oblik, se obnaša krepČalna moka, izborno. V 6 tednih 30 fantov konstatirano. 11 najvišjih odlik, tudi Grand PrJx.   Dokazano, da presega vsa
druga Živila. Orig. zavitek za 14 dni samo K 2*50. Razpošilja centrala
BALZAR, Dunaj III., Hauptstrasse 50.
Zalogi v Ljubljani imata Anton Kane, drogist in Marija Remskar.
Žima in morska trava
po najnižjih cenah
v špecerijski   1 rg-o^viiii
Antona Ječminek v Ljubljani
na Sv. Petra cesti štev. 14.
1724-4
Zaloga koles
486 27 in motorjev
iz znane tovarne J. Puch v Gradcu. Z tl% elctiiim Jamstvoiii.
FRANC ČUDEN
urar in trgovec v Ljubljani
Prešernove ulice, nasproti franČ. samostana Filialka: Mestni trg, nasproti rotovža.
Drugih vrst kolesa od K120 — daljo.
===== Z enoletnim jamstvom. =====
Velika zalega šivalnih strojev.
Cenovni ki  zastonj  In  poštnine prosto.
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
'-^■"j*.» "i*"0"-     Akcijski kapital K 2,000.000*—. Rezervna zaMad K 200.000—.     m-fai«. . »ujet«
Kupuj* ™ P, , tmakm b Itrtissteli Mt msMm b iiefceitii Mina        <25^   Df"*rn* sprejem*
~V "f^SS1 S£m' &P^l^ I i i-trebane vred^^iLirl. In    ZlT^I^T. Troti I I * **°c*» raConu ah na vlotne knjifttc*
Podružnica
pnje) im proosja.
.... vrste rent. sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih oblifjacij, srečk, delnic, valut, novcev
in davi*.
Prontese I* daj a k vsakemu žrebanju.
papirja ta   Zst^rsiruJ*) srs>a^s) proti vnovcuje aapaie kupona. smrynt Urabl.
Vlokulvu« in dsvlnkulvu«  vojaške tenitnlnske kavcije.
vls>s^> s p
tekočem rafinnu ali na vlotne knjižice proti ugodnim obrestmi. Vloleni denar obrestojs od dne vloge do dne vsdiga. 8—68 Promet a čeki In nakaznloaml.
A6B
Vodni zdravilni zavod »j«*
kopališče Kamnit na Kranjskem
Postaja c. kr. dri. železnic.
1339-9
Vse vedno zdravljenje, solnčne, elektriške kopeli in kopeli z ogljikovo kislino, zdravljenje s suhim vročim zrakom, masaža in zdravilna gimnastika, dietno zdravljenje. Prospekti zastonj. Scslj** v ti       maj* tBo Heptrmbra. Zdravniški vodja dr. R. Wackenreiter
1758-B
rancisJiovi
(Franzensbad.,>
a, zrn. i.
MUDr. EMIL OLIVA,
em. asistent klinike prof. RubešKe in hospitant strok, klini < v Berlinu, Stokholmu in Parizu član I shoda srb. zdrav, v Beigradu ordinuje zopet v Frančiškovih Lažnih „Hotel Stadt Leipzig".
Odgovarja na vsakršna vprašanja, event. preskrbi stanovanje.
Prva kranjsta mizarska zailrnp y Si. Vifln
nad Ivjvilt3ljai3LO
naznanja si. občinstvu in častitim odjemalcem, da naj se pisma in sploh vsa naročila in pošiljatve naslovljajo samo na
Dio kranjsko mizarsko zadrugo v Št. Vidu
nad      jut>lJano.
1891—2
varilo!
P. n. občinstvu in zelo čislanim naročnikom najvljudneje naznanjam, da moj bivši delavec ni več pri meni v službi, in torej ni nikakor upravičen sklepati kupčij pod pretvezo, da sem
ga poslal jaz, niti sprejemati naročil.
Vest, ki.jo je omenjeni raztrosil po mestu in okolici, da bom odpotoval iz Ljubljane, je docela neresnična, ker bom kakor dosedaj tako tudi nadalje oskrboval svojo trgovino z enako solidnostjo in reelnostjo.
P. n. občinstvu in visokočastitim naročnikom se priporočam
z odličnim spoštovanjem
Alojzij Kraczmer
izdelovalec klavirjev v Ljubljani na Sv. Petra
cesti štev. 4. 1&69-2
Zahtevajte   pri nakupovanju makaron in nudelnov Vam v korist edino le spodaj označene.
j LJUBLJANSKE TESTENINE
pripoznano najboljše!
««««« «««««««««OMH0H0HMMO4HMM
I T7"slToI1o S
občnemu zboru«
o o
«
mali dvorani »Mestnega doma".
gremija trgovcev v tjubljani
e dne 28. junija 1905 ob treh popoldne
o o « 2 « « o o
Dnevni red:
1. ) Poročilo načelnika o delovanju gremija v letu 1904.
2. ) Polaganje letnega računa za leto 1904.
3. ) Kazni prtdlogi.
V »lučaju nesklepčnosti se vrši nov občni zbor dne 3. julija 1905 & ravno tam, ob isti un in z istim dnevnim redom, ki pa je sklepčen pri A vsakem števila navzočih članov. -   . ..
2    1MI Načelnik. _
« « o « o o « «
* o o *
Lepa redka prilika!
Proda, oziroma se da s 1. julijem 1.1. v najem blizu mesta na Dolenjskem
mlin i» žaga
ter gostilniška obrt in jako lepo posestvo, obstoječe iz njiv, travnikov in gozda, vse skupaj v obsega okoli 30 oralov. 1860-3 Več pismeno pri Josipu Tavčarju, posestniku v št. Jerneju, Dolenjsko.
Sedlarija
se odda takoj v najem.
Več se izve pri Tereziji Flander v Železnikih. lasi—2
Košnja
5 oral v neposredni bližini mesta, 4 orali v Mestnem logu, se proda.
Vpraša naj se na Rimski cesti št. 17, I. uadstr. 1896—2
Na znanje.
Ker nevoščljivci trosijo govorice, da sem jaz razstavno kolajno (medalj, r in diplomo kupil, a ne dobil vsled raz stavljenja, poživljam vsakogar, naj ge izvoli prepričati osobno pri meni, da bode uvidel, da so trošene nevoščljive govorice popolnoma neosnovane.
Na Bledu, 15 junija 1905.
J. Triller
1910—1        stavbni in umetni ključavničar.
e)(5'
Fotografski umetniški zavod.
Avg. Berthold,
Posnetki se izvršujejo vsak dan in ob vsakem vremenu.
Ljubljana
Sodnijske ulice 11.
-1»—
1649—8
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
TELEFON 154.
NAJFINEJŠE BARYE ZA UMETNIKE
DRfl. 5CHOENFELDR & KO. V DG55ELD0RFCJ
FINE OLJNATE BARVE ZA
5TUDI.JE   DRfl' SCHOENFELDfl & KO. V DGSSELDORFU 0>UŠ»C* 20 VlN.) - MEClLfl,
PPflRflTE, BflRVE IIN PREDLOGE Zfl
ŽQALNO SLIKANJE
slikarski ram   VEUK0 IZBIR0
TN\"s«EE LESENIM IZDELKOV
POTREBŠČINE    Zfl VŽIGflNJE HI POSUKflTOE mm TOVARNA OUMRTIH BARV, LfiKOV IN F1RNEŽEV
MIKLOŠIČEVA CESTA 6 LJUBLJANA.
ČOPIČI. — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM.
Velika serijska prodaja!
V petek 16. junija, v soboto 17. junija.
JVtoško blago se bo v teh dnevih prodajalo po
|V znižanih cenah.
Srajce Žepni robci
Ovratniki ^srg^ Jfogavice
Jffanšete ^JiT-* plačniki
prsi ^JBHpB^ Dežniki
Spodnje hlače kravate.
gflr" Dvorski trg štev. 3.
©
©
©
©
©
0
1900—1
©I©|©l©|©|©|©|©|©|@|©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l0
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
La^tuiu* iu tlak »Narodne tukarne"