IgjJ Te'caj VII!?®" Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »T itfimitm • EDINOST* izhaja 2 krat na teden vsako «r«d« in tabot« o poludne. Gena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta JL gld. SO kr. — Posamezne številke se dobivao pri opravniStvu in v trafikah v T rit« po K kr., v Gorici in v Ajdovščini po O kr. — Narocntne, reklamacije in inserate prejema Opravnlltv« * via Zonta 5«. Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vi« Torrente« Nuova tipografija;vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Imeratt (razne vrste naznanila in poslanice) se zaraftunijo po pogodbi — prav cend; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Taaffejevo ministerstvo ali se res maje? Zadnje dni se je močno govorilo, posebno po Trstu in ustavoverni listi so tudi pisali, da vsled Kamtnski-jeve afere utegne pasti Taaffejevo ministerstvo in nastopiti kako Auersperg-CJoroninijevo. — Mi tega nismo mogli verjeti in gotovi smo, da se kaj taeega ne zgodi. Ko bi se pa zgodilo, zgodilo bi se le v veliko nesrečo Avstrije, kajti nove poskuš-nje z ustavovernimi, nekoliko spremenjenimi načeli bi mogle postati osodopolne i it bi Avstrijo spra-vile doma in zunaj v največje zadrege. — Avstrija nema več odloga, nema več časa za nove poskušnje, ona se mora držati po Taaffejevem ministerstvu započete notranje politike, ona mora gledati, da prej ko prej zadovoli vse svoje narode, ona ne sme pustiti, da se zatirajo po Številu najmočneji Slovani, ker tako preziranje l>i utegnolo postati osodopolno. Vsi previdni in učeni državniki, mej njimi najimenitnejši nemški učenjak na polit. polju, Buntschli, uže davno so spoznali in pisali, da Avstrija ima v Evropi poklic, da postane prava posredovalka mej narodi in vzgled pravičnosti v tem obziru. Leta 1877 je profesor Buntschli v Heidelbergu izdal knjigo pod naslovom »Politika kot vednost.« — V onej knjigi najprej ošteva Madjare zaradi njih brezobzirnega postopanja proti Slovanom na Ogerskem; potem pa se spravlja na Nemce v našej državnej polovici in pravi mej dru-gim: »Nemci z ozirom na politiko vendar niso dovolj močni, da bi različna slovanska plemena asimilirali, ali pa jih politično nadomestili. Tudi v Avstriji je mnogo jezikov in mnogo narodov. — TeŠko 1e torej političnim voditeljem pravičen ozir na raz-ična plemena s potrebo državne celokupnosti zedi-niti. — Ko hi se pa posrečilo vse različne moči vseh narodov, ki žive v Avstriji, harmonično zediniti, potem bi se bogatost in različnost tacega notranjega Živenja krasno razvijale. — Toda predolgo so se držali pogubljivega vodila, da se morajo narodne nasprotne stranke z močjo, ki se je na uradnike in vojsko upirala, umetno pripogibati ter duševna prostost vseh zadušiti. Zarad tega se vidi bolj liberalno mislečim državnikom ta naloga jako teška; tudi naletć k ljubu svojega blagega namena re Ikokrat na zaupanje in podporo od strani velikokrat ogoljufanih narodov« — Buntschli je torej pred 6 leti spoznal, da edina rešitev in sreča Podlistek. Denar in kredit. V C—, govoril doktor Bister, Slovencem pa ta govor priobčile' Juri ćič. Doktor Bister je bil beležnik ali notar v majhnem slovenskem mestu. Vsako nedeljo je prišel v precej oddaljeni trg G., da je delal novim zaročencem že-nitna pisma, drugim kupne pogodbe in sploh taka pisma, ki jih imajo po postavi delati notarji. Gospod je bil zelo prijazen, delal je, kar se mu je izročilo vestno in hitro ter dajal tudi v gospodarskih stvareh, če ga je kedo kaj prosil, tako dobre svete, da ga je vse rado imelo. Na večer, ko je bil uže vse dodelal, šel je vselej 11a poliček rumenega h krčmarji Jesihu, kder so ga uže teško pričakovali vsi odličneji tržani, mej temi gospod župnik, učitelj, župan itd. Ko neko nedeljo zopet pride v veselo družbo in vošči vsem dober večer, moli mu župan nek papir nasproti ter pripoveduje, kako ga je pred par dnevi nek laški konjar opeharil s tem ponarejenim dese-takom. Vsi so se jezili in Šla je misel, daje bilo takrat več denarja, ko so bile Še stare »cvancigarce«, in bankovcev niso tako ponarejali. »Bolje bi pogledali bili, oče,« pošali se doktor. »Sicer pa imamo tička uže pri našej sodriiji dobro shranjenega; kar se pa dobrote starega denarja tiče, ni vse tako resnično. Če hočete, vam prihodnjo nedeljo kaj povem o tem, danes moram takoj oditi, ker sem se zakasnil in mije jutri zarana iti v Ljubljano.« »Prosimo,« zagnali so kar v enej sapi in žal jim je bilo, da doktor ne more kar tisti večer pripovedovati. Pa srečno pot žele mu vsi, in danes teden pridite poprej. Ko pride doktor Bister prihodnjo nedeljo mej mnogoštevilne svoje poslušalce, počne govoriti o denarji (novcu). To se mu je zdelo tem bolj potrebno, Avstrije je v tem. da ona zadovoli vse svoje narode. — In kateri inteligentni Nemec ne drži tega moža za največjo avtoriteto v takih praŠanjih? Vemo sicer, da Herbst in njegovi mameluki so uže davno pobijali to teorijo z najnesramnišiini sofizmi; toda džnes je politična sleparija nekaterih ustavovernih prorokov na dnevu. Kako bi se torej moglo le misliti, da se Avstrija zopet vrže v naročje tem prorokom? Taaffejevo ministerstvo uže 5. leto izvršuje pokiic, kakorš-nega Buntschli narekuje državniku, ki hoče Avstrijo osrečiti in to ministerstvo izvršujeta poklic s toliko previdnostjo, darse pač noben pošteni Nemec ne more Eritoževati, da bi se Slovani o čem protežirali, toliko olj pa bi se imeli Slovani pritoževati, da se jim strašno počasi in v pičlih obrokih dele ona prava, katera se pri vsakem mislečem človeku razumevajo samo ob sebi. — Pa mi Slovani, vajeni najgrŠih krutosti, zadovoljni smo celo s to homeopatično metodo, ker pred vsem nam je za obstanek Avstrije in torej skupnemu cilju radi podrejamo mnogo svojih silnih potreb in srčnih želj. Mi v onče Želimo, če tudi počasi, pa da vendar v Avstriji zmaguje pravica. Kaj bi torej denes pomenilo ustavoverno ministerstvo v Avstriji? Ali ne bi bilo ono barbaričen poskus. Slovane postaviti v stanje ohupnosti, Avstrijo pa izpostaviti v nevarnost, da se nikoli več ne konsolidira in nikoli ne postane v evropskem areopagu to, kar bi ona morala biti zbog svoje zgodovine In naravne lege. — Mi torej ne moremo misliti, da se ministerstvo Taaffejevo umakne kakemu ministerstvu Auer-sperg-Goronini, kakor so te dni trosili po Trstu, ampak da se bode to ministerstvo držalo, dokler ne izvrši svoje naloge; ako se pa potem umakne, ne bode pač več mogoče za njim kako Auerspergovo ministerstvo, poprej pač kako odločno federalistično, ali Hohenvartovo ministerstvo. — To je naša misel, ki se razvija po uaravnej logiki; vsaka druga misel je logično izključena, zarad tega pa more le slabo roditi. Rekli smo in ponavljamo, da so posebno v Trstu konservativni in liberalni Italijani se znanimi fakcijoz-nimi vred kaj radostno pozdravljali neopravičeno vest o padu Taaffejevega ministersterstva in se uže veselili krasnih dni. Kako pa da tudi konsevativni Italijani ? — Saj so vendar tudi oni federalisti? Da, federalisti so, pa le za — se; oni si namreč žele zopet tistih časov, ko so jim ustavoverci pripustili tlačenje Slovanov na Jugu, da so potem sami mogli, s toliko večjim uspehom germanizovati v drugih deželah. Pravijo, ker imajo ljudje prav o denarji različne predsodke in krive misli. Govoril pa je-tako-le: — Znano vam je, da imajo dela (službe) in stvari vselej vrednost v sebi. Nu, ta vrednost se mora nekako pokazati. Zato so si izmislili ljudje posebno ddbro, posebno stvar, s katero se meri vrednost druzih stvari. To je denar. Vsakdo pozna denar, vsakdo si ga želi; denar je imenitno sredstvo v trgovini in gospodarstvu, a vendar o njem nekateri krivo govore in mislijo, drugi pa ne poznajo ni njegovega namena ni njegovih lastnosti. Potreba še le je uvela denar. Prvi ljudje denarja niso poznali, dolgo se je zamenjavala kar stvar za stvar, ne da bi posredovala kaka tretja stvar pri tem zamenjavami; na primer: dala seje vreča Žita v zameno za suknjo, drv so dajali za obutalo itd. Zgodovina nam pripoveduje, da je taka neposredna zamena vladala vselej v prvotnem ljudskem društvu. Razvidno vam je, da je to sitno in nepripravno. Ker dostikrat se dogodi, da ke io potrebuje stvari, ki mu jo drugi dati ne more, in prav tako je mogoče, da drugi poželi našo stvar ali ne more nam v zamenjo dati tega, kar želimo ali česar potrebujemo. Zato bi morali večkrat kako stvar v zameno vzeti, katere ne potrebujemo, ki nam tedaj ni koristna, toda morali bi jo vendar vzeti, dajo pri drugej ali kakej poznejšej zamenji odstopimo za katero nam potrebno stvar. Š tem se pa gubi dragi čas, stvar ne more hitro iz rok v roke, kakor je potrebno, delo bi se večiidel ne moglo deliti, ker se tudi ne da delati več reči, s katerimi bi d'do poplačati hoteli, mej več delalcev, ki jih je dostikrat treba, zato pa bi se gospodarstvo ne moglo razvijati. S primero vam hočem pokazati, kako težavno je menjati neposreino kar stvar za stvar. Glejte našega mojstra krojača Zajci. Recimo, da mu je treba kruha, vina in drv. Ena obleka, ki jo napravi, vredna je toliko. da bi mogel zanjo vse to dobiti. Ali glej nesreče, on ne more človeka dobiti, ki bi itn^l vse te stvari, eden ima kruh, pa nema vina, drugi pa ima da kar ima človek na jeziku, to ima tudi na srcu in v Trstu se pač ni mogla boljše pojaviti srčna želja konservativcev, nego se je pojav da v imenih Auer-sperg-Coronini. — Te dve imeni združujeti popolni program naših zmrnih Italijanov in njihovih reponos-cev, fakcijoznih. Kako pa, da so tudi lahoni v tej zadevi ene misli s konservativci? To je čisto naravno; prvič je poita-lijančevanje tudi na programu labonov in drugič se ti zadnji vedno vesele, kadar nastopijo kake zmešnjave, in taka zmešnjava bi gotovo bila, ako bi padel Taaffe. — Mogoče, da so si nekateri gospodje v znanej rumenej hiši tudi uže mencali roke, ker ti gospodje vedo, da so nemški liberalci poskusili zadnje dni to doseči za kulisami, kar ne morejo doseči v parlamentu. — Vendar pa bi mogli vsi nasprotniki 1'aaffejevega ministerstva premisliti, da tudi kabinetna politika ima svoje meje, katere stavi moč okoliščin. — Ako Bog dade in sreča junaška, v Avstriji ne bode še Auersperg-Coroninijeve dobe, in gorje, da bi prišla. Da pa je stvar prišla uže do tacih kombinacij, tega je mnogo kriva tudi desnica sami}, ker je imela preveč obzira na tendencijozne zatožbe nemških liberalcev, ki so se drznoli metati kamenje na druge, akoprem bivajo sami v skeklenej biši. — Vsa Kaminskijeva stvar spada k večemu kazenskej sodniji, — posebno pa potem, ko je dostojnosti parlamenta popolnoma zadoščeno s tem, da sta se poslanstvu odpovedala kompromitirana poslanca. A kakor smo uže zadnjič pisali, nadejati se je, da bode desnica v tej zadevi postopala ne le kompaktno, temuč tudi odločno, da zvrne odlum in škandal na viteze Chabrus-a, ki so stvar provocirali. — Našim Italijanom in fakcijoznim pa moremo za denes se zadovoljstvom klicati: »Die Auersperg-Coro-nini Trauben sind zu hoch, die Lese derselben noch lange unmoglich«. Politični pregled. Notranje dežele. V seji državnega \bora 13. t. m. je načelnik naznanil, da se je poslanec Lazzarini zarad bolehnosti odpovedal poslanstvu. Trgovinski minister je zbornici predložil zakonski načrt zastran zgradbe lokalne železnice iz Crnovic v Novoselico. Dalmatinski poslanci dr. Bulat in tovariši so pred- drva pa nema kruha ali vina! Gotove obleke ne more rezati na več kosov, ker bi potem obleka ne bila nič več vredna; krojač ima obleko, da bi jo zamenjal, fia mu tega, kakor vidite, ni mogoče. Vzemimo drug zgled. Nekdo ima kravo, ki bi jo lebko zamenjal, treba mu je obleke, pa kaj hoče, ker krojač neče krave, kajti ne ve, kam bi jo del in s čim bi jo krmil. Vse take sitnosti in neprilike pa nehajo, ko se nahaja roba (stvar) take lastnosti, da jo vsakdo rad v zamenjo vzame. Takej robi pa pravimo denar (novec). «Je-li denar roba, gospod doktor,« praŠa učitelj, »tako kakor je koža, volna ali druga roba?« »Mislil sem si, da me to poprašate. Da, prav tako ie; denar je roba, kaj pa bi bil druzega, nego roba? Ako pelje kmetovalec svojo pšenico ali rž v mesto, proda oboje za denar, tedaj on v tem ko zamenja pšenico ali rž za denar, prav za prav denar kupi. Ako je kmet v stiski zavolj denarja, da tudi več svoje pšenice za isto število denarja; tako tudi narobe, ako trgovec pšenico bolj potrebuje, nego kmetovalec trgovčevega denarja, daje mu zanjo več denarja. Kupnja in prodaja v resnici nisti druzega, nego menja, v katerej daje jeden denar, drugi pa blago (robo). Navadno zovemo onega, ki daje blago, prodajalca; kupca pa onega, ki daje denar v zamenjo. V resnici pak sta oba isti čas kupec in prodajalec. »Kovanje določuje vrednost denarja,« opazi župan Novak. »Mislim tedaj, da ima država lebko denarja, kolikor hoče. Treba je le, da mu poviša vrednost. Tako bi se dala lehko bakrenemu vrednost srebrnega, srebrnemu pa vrednost zlatega novca.« »Tako pa ne gre, oče; vrednost denarja ne trpi nikake sile. Nikdo ne more dati denarju vrednosti, ki mu ne pripada po njegovej lastnosti. Kovanje ne daje vrednosti denarju, 0110 le potrjuje, da je v novcu (denarji) nek gotovi del kovine (metala), srebra ;ili zlata, ki toliko in toliko tehta. Vsak srebrni ali zlati novec mora imeti stanoviti (gotovi) del čistega srebra ali zlata. (Dalje prihodnjič.) lagali, nnj ?e predrugači g. 4 civilnega pravdnega reda lako, da hode dopuščen hrvatski jezile pri sodniških obravnavali ▼ Dalmaciji. Potem se je izvolil odsek za preiskavo Kaminskijeve nadeve. Zakon o ribarjenju se izroči v pretres odseku petnajstorice. Poslanca Zeithammer in Grockolski se potezata pri tem za samoupravo. Nazadnje se j* začelo posvetovanje o zakonu glede zlaganja zemljišč. Govorilo se je ta dan o tej važnej zadevi le splošno, posebno zanimivega se ni omenilo nič, poudarjalo se je avtononomno stališče v tem prašanji. Tausche je poudarjal velike koristi, ki kmetijstvu kredit zlajšajo. Minister za poljedelstvo pa je preveliko nadeja ohladil s tem. da je rekel, da zlapanje zemljišč Se ne ozdravi kmetijskih bed, pač pa je trden sklep v verigi potrebnih naredeb. — Po splošnjej debati se je sklenol prestop v specijalno debato. S tem se je seja končala; včeraj je bilo nadaljevanje; o tem prihodnjič. V seji gosposke zbornice, dne 14. t. m. je poročal grof Bloome o obrtnem zakonu ter rekel, da je ta zakonski načrt delo globoko segajočega gibanja mej ljudstvom. Priporočal je zbornici, naj zakon sprejme ter se zahvalil vladi, da je ona to stvar sprožila. Govornik pričakuje, da vlada k malu predloži primerne zakonske načrte za delalce v fabrikah in za kinete. Plener, Toggenbnrg in Scrinziso govorili /oper zakon, Scrinzi se je izjavil, da bo moral mestu Trstu na korist in tudi z splošnega stališča glasovati zoper zakon. Scrinzi je posnemal tržaške državnozborske poslance, ki niso pokazali prijateljstva malim obrtni-ko m. — Ko sta govorila za zakon še Jtanda in Leon Thun, končala se je generalna debata i ž njo tudi seja. V 15. dan t. m. je gosposka tbornica nadaljevala razgovore o obrtnem zakonu. Trgovinski minister se je naslanjal na gibanje v obrtnih krogih, v katerih ni narodnostnih navskrižij. Vlada tega gibanja ni mogla prezreti. Sposobnosti spriČalo se zahteva v vseh panogah človeške debilnosti. Pričujoči načrt zapopada bolj razvita, bolja načela, ki se naslanjajo na termične in varstvene predloge. Potem je govoril poročevalec Helfert za obrtno zakonsko predlogo in sprejel se je prestop v specijalno debato, v katerej so bili sprejeti vsi paragrafi in členi brez promembe, le v § 1 sj je sprejel nek stilističen popravek. Nazadnje se je v tretjem branji ves zakon sprejel. — Danes je zopet seja. Prejšnji viinisterski načelnik, knei Auersperg je bil zadnje dni dvakrat zaporedoma pri cesarju, kar je v političnih krogih obudilo pozornost. Ugiblje se o tem mnogo; nekateri, ki pa niso posebno razsvitljeni politikarji, začeli so uže up gojiti, da ga cesar zopet okliče na prvo mesto; ti ljudje naj le čakajo; za neza Auersperga zdaj ni prazen noben stol in trdno upamo, da se tudi ne sprazne; njegove vlade je konec; to je menda sam sprevidel in skoraj gotovo mu zarad tega vre kri in žolč, ker ni misliti, da bi tak mož na prsa potrkal in priznal, daje grešil. Otemnela je njegova zvezda, ki sicer nikoli ni sijala, zato je zlovoljen in govori se, da se hoče izseliti. Tudi prav, plakala ne bo za njim Avstrija. Slovenski poslanci, kakor poroča »Reichsrathscor-respondenz«, razgovarjali so se s pravosodnjim ministrom, kateri jun je zagotovil, da vlada narodnim željam in pritožbam s posebnim zakonom v kratkem kolikor mogoče zadosti. Bosna in Hrcegovina, kakor se kaže, pomirila se je popolnoma, ker nič več se ne čuje o napadih in ropih. Tudi davki se redno iztirjujejo; navada pa je tam taka, da uradniki morajo davke pobirati od hiše do hiše, ker je tam to stara navada; v davkarijo bi denarja nobeden ne prinesel. — Zadnjo nedeljo se je v Sarajevu vršila lepa slovesnost. Cesar je blagovolil podeliti bosenskemu metropolitu Savi veliki križFran-Josipovega reda, kateri mu je pripel deželni načelnik fzm. baron Appel vpričo generalov in druzih odličnih gospodov. Metropolit Sava se je v navdušenih besedah zahvalil cesarju za odlikovanje. Vnanje dežele. Kronanje ruskega carja je uradno določeno ter bode 27. maja. — Knez Gortakov, prejšnji ruski minister zunanjih zadev, zbolel je nevarno v Niči, kamor se je šel zdravit; mož je star, zato je malo upanja, da se ozdravi. Busiji ostane v večnem spominu, ker pridobil si je zanjo nesmrtne zasluge. V Moskvi se delajo velike priprave za kronanje ruskega carja. Duma (mestno zastopstvo) je določila za slovesni sprejem carja in carice pri dohodu 20.000 rubljev, za svečavo 80.000 rubljev in 100.000 rublje v za ljudske veselice. Razen tega se bo ljudstvo brez plačila gostilo ter imelo prost vstop v gledališča. V spomin slovesnosti se bodo mej ljudstvo delila tudi posebna darila. V Albaniji so vedni nemiri, poslednji čas posebno mej turškimi vojaki in gorjanci, mej katerimi vedno bolj raste sovraštvo. To pa tudi očitno kaže, da Albancem prav nič ni mari za Turčijo. Na Italijanskem še vedno tu pa tam oberdanku-jejo, a reč je uže tako pretirana, da je postala bolj smešna, nego nevarna. Se le zadnjič sestavljeno francosko ministerstvo je odstopilo, ker senat ni sprejel njegovega predloga glede postopanja zoper ude nekdanjih vladarskih rodbin, ako ti rogovilijo zoper republiko. Angleški parlament se je 15. t. m. odprl. Prestolni govor poudarja zboljšanje socijalnih razmer na Irskem in zmanjšanje poljskih hudodelstev, vendar pa je treba Se ostro nadzorovati obstoječe tajne družbe. Prestolni govor dalje naglaša prijateljske razmere do vseh vlad in povrnitev mirti v Egiptu. Vlada dela v Egiptu preuredbe in se briga posebno zato, da se potrebam in pravičnim željam ljudstva zadosti i da se bodo narodne dolžnosti spolnovale. Sultan in vlade so uže izročile predloge, po katerih bo mogoče doseči trajno vladanje in pospeševati blagostanje ter srečo egiptovskega ljudstva, kakor tudi varovati sueški kanal in evropski mir v vsbodnjih deželah. Perziški šah se uže pripravlja na popotovanje v Evropo. Najprej pojdek carjevemu kronanji v Moskvo, potem pa se napoti na Dunaj in v Rim, od koviar se skoz Carigrad zopet v Perzijo povrne. Severno-amerikanska vlada namerjava državnemu zboru predložiti zakonski načrt, po katerem bodo poštnine prosti vsi časniki, ki izdajajo v severno-amerikanskih državah, in to iz tepa razloga, ker se imajo časniki smatrati za sredstvo, po katerem se širi omika in blagostanje, omika pa se ne sme obdačevati. — Da bi res vsi časniki širili omiko in blagostanje 1 Zal, da temu ni tako! Nekateri časniki so provzročili mej ljudstvom pravo moralno kugo, ki se je pritepla tudi v — slovenske dežele. Dopisi. Iz sežanskega okraja 13. februvarja, (Vreme, županstvo Štorsko-Kazelsko in Pust.) Vreme je res letošnjo zimo kaj neprijetno, vso zimo nismo imeli nič lepih dni, s prvega zmiroin dež, potein sneg, burjo in led, tako, daje vse zimsko delo zaostalo, in še vedno kaže slabo in neprijetno. Z novim letom se je začelo novo Storsko-Ka-zeljsko županstvo, res pravi pregovor: nova metla dobro mete, a tukaj žali Bog ne znajo prav pometati, to starešinstvo bi moralo poprej v Šolo hoditi, da bi se naučilo, kaj je županstvo, kako se morajo opravljati dolžnosti v'občini? same seje niso zadosti, ▼sako nedeljo seje, ali sadii ni nobenega in tudi ni upanja za boljšo bodočnost. Boljše je bilo in^bi bilo, da bi spadali pod Sežano. Res je, da ima Storsko-Kazeljska občina za ta važni posel vrlo izobražene može, a pri volitvah se niso v ozir jemali in zato so občinarji sami krivi, če ni vse tako, kakor bi lehko bilo. Zupan se imenuje šlibar, čujte! pa niti Črke ne pozna, prvi podžupan Mesarjev zna nekaj za silo črkati, kdor želi videti njegov podpis, prosim naj pogleda živinski list, drugi podžupan Doogano je tako-isto zrel kakor ona dva. Pust so začeli popolnoma opuščati, tako, da v nekaterih vaseh ne vedo zanj, in v malo letih bo popolnoma pozabljen; v Štorjab je pa vendar bil letos živahen pustni dan. V Divači« 13. februvarja. Dopisnik iz Divače mi očita v 3. štev. «Miru», da sem jako mlačen ta slovenski narod. On trdi, da je pričela v sled tega v naSej vasi nemikutarija cvesti in da sem jaz vpeljal nemščino kot predmet v tukajšno ljudsko lolo. •O blažena Divačal Edina ti si bila do sedaj popolnoma narodna. Blagor tebi! Ti si edina vas na sivem Krasu, ki si ohranila svetinjo narodnosti ne-omadeževano« Čujte! Dokler ni bilo mene, ni se slišala tevtonska beseda v Divači. Gorje mu, ako bi se bil kdo drznol nemško slovko spregovoriti! Žalibogu, da je na tem svetu vse minljivo. Tudi Divači ni bila kruta osoda občnega zakona milejša. V kratkem času, da, samo .v Štirih mesecih seje vse spremenilo 1 O kaka sprememba od tistega dne, ko je moja malenkost prišla v to vas. Tu ne slišite več slovenske besede. Nemško, nemško in le nemško se povsod govori. V našej vasi ne slišite več slovenskih pesni. Sedaj slišite le: iDie Wacht am Rhein* in druge nemške pesni. Poslušajte in strmite! — Odkar učim tukajšno mladino cerkvenega petja in druzih pesni, pojo se v cerkvi in zunaj cerkve le nemške in zmeraj nemške. — Kaj sem storil ? — Nesrečnež! — Spokoriti se hočem in Vam, g. dopisnik, zagotavljam, da bomo v prihodnje v cerkvi in zunaj cerkve le slovenske pesni peli. — Čujte Še tol Če pridem v kako društvo, utihnejo slovenski pogovori, ker vse trepeče pred mojo mogočnostjo. — Da se le pokažem, prične vse, kar je živega, na nemški boben tolči. Da, cel6 mačke pričnejo nemško rni-javkati in psi nemško lajati, velika je mogočnost učiteljeva v vasi! Njemu se vse pokori. Da le mignem, prične vse, kar je živega, znaš ali neznaŠ, hočeš ali nečeš, nemško žlohodrati. — Da! da! Le karajte me, g. dopisnik! Vaš dopis je mene tako pretresel, da sem sklenol, v prahu in pepelu se Vam pokoriti. Divača dobi v prihodnje zopet staro svoje lice in postane popolnoma narodna. »Vam, g. dopisnik, čudil pa se bo sedanji in bodoči svet, ker oteli ste našo vas iz žrela grdega tevtonskega zmaja«. G, dopisnik pravi, da sem jaz vpeljal nemščino v tukajšno šolo. — To pa vendar le ni risi Nemščina se je učila «ko Še mene v Divači ni bilo». — Šolskemu vodstvu je bilo ukazano, da se mora nemščina v viŠej skupini učiti. To je bilo tudi meni ukazano in ta ukaz tudi spolnujem. Kaj bom jaz ubore učitelj* ugovarjal slavnemu c. kr. okr. šolsk. svetu? — Tega ne morem i ne smem, ker sem služabnik in kot tak moram storiti, to, kar mi dotična oblastuija veleva, ko se nemščina iz ljudske šole odpravi, gotovo učitelji prvi z veseljem pozdravimo to naredbo. Silili se gotovo ne bomo, da bi podučevali nemščino. — Veljavni možje se uže dolgo bore za odpravo tega predmeta in upanje je, da prej ali slej to tudi dosego. Se nekaj mi vest očita! — Poleg zapovedanih, nemščini odločenih ur, poduči^jem tudi v prostih urah nemščino. Tukaj je namreč železniška postaja, — Kaj to pravim? — Saj je Divača povsod znana. — Nastavljeni so tu železniški služabniki, ki potujejo od mesta do mesta. Zgodi se, da so ti ljudje prestavljeni v nemška mesta in zato žele, da bi njih otroci vsaj nekaj nemškega znali. — Hudi Nemci tukaj gotovo ne postanejo. — Ti ljudje so me tedaj prosili, da bi njih otroke nekoliko nemščine posebe učil. — Uljudnost tirja. da si ljudje drug druzemu kolikor mogoče postrežemo. — Če ne, tedaj smo su-roveži. — Jaz sem tedaj želji teh ljudi ustregel in to je m*nda dalo p. dopisniku povod, da me imenuje mlačnega narodnjaka. — In prav zarad tega apodiktično trdi, da se tukaj nemŠkutarija šopiri. — Kar mene tiče, vendar le sem narodnjak, če tudi učim nemščino, morebiti boljši od marsikakega kričača. — Delam za naro l, kolikor mi moči dopuščijo. — G. dopisnik, če ste vi res narodnjak, delajte tudi Vi kolikor morete za narod in Bog Vam daj obilo uspeha! — Učitelj« pa pustite v miru. Oni so služabniki ter morajo delati tako, kakor se jim ukazuje. — Z Bogom, g. dopisnik; hvala Vam lepa, ker ste me v Celovec nesli. Ivan Bano ljudski učitelj. Iz Gorice, 16. februvarja. Goriška čitalnica napravi za čas posta dve veselici in sicer v nedeljo 25. t. m. in v nedeljo 11. mar-cija. Pri prvej »besedi« bode pel čitalnični mešani pevski zbor četiri pesme. Mimo tega se oheča ba-riton-solo s spremljevanjem klavirja in deklamacija. Jedro vsemu pa bodeti dve igri in sicer: šaljiva igra • Svttoslav Zajček■ in vesela igra »Filozof«. Nadejati se je prav zanimivega večera in upati, da se tudi mnogo inteligence iz goriške okolice sni de. Program se priobči te dni. Veseljem pripoznavajo vsi, da se letos naše društvo nekako živahneje giblje, za kar gre Čast in hvala gč. pevkinjam, gg. pevcem, g. pevo-vodju in marljivemu odboru ter veseličnemu odseku. Po velikej noči pa se napravijo večji društveni izleti. Sloga jači! Čestital je čitalnični odbor svojemu čast-nemu članu, bar. IVinklerju za zasluženo odlikovanje. % slovenskega Štajerja, 6. februvarja. [Napredovanje slovensko-štajerskih učiteljev). Ali je sedanja vlada Slovencem in Slovanom zelo prijazna, o tem se je teško odločno izjaviti, posebno nam Slovencem. Toliko pa je gotova istina, da je zel6 prizanesljiva nasproti tistim svojim uradnikom, katen niso Slovanom prijazni, vzlasti nasproti onimf kateri za Slovence in za njih narodne želje ne marajo. K tem smemo prištevati tudi moža, kateri stoji na čelu Štajerskej deželi. Iz njegovega delovanja se morebiti to ne da sklepati, pač pa iz tega, kar delajo njegovi podložni organi. Zoper Slovence ne delajo sicer veliko korakov, a za Slovence pa tudi čisto nič. Koliko uradujejo politični uradniki na Štajerskem v Slovenskem jeziku? Nič ali skoro nič. Koliko se osk, posebno pa naSib šolskih, zeld f)o nemškutariji dišečih nadzornikov ne morem hva-iti. Pač je pa večina slovensko-štajerskih učiteljev v novejšem času zelo hvalevredna. Imamo pri nas nekaj mladih in starih učiteljev, ki so precej omikani, zelć uneti za šolski napredek in ob enem odločno narodni. Največje število tacih Šolnikov se nahaja v Celjf in okolici, kder imajo vrlo in narodno delajoče učiteljsko društvo, v Celji so imeli tudi skozi 3 leta svoj šolski časopis, vredovan po profesorji Žolgarji. Enako čvrsto je ptujsko učiteljsko društvo. Ono ne trobi niti v nazovi liberalni niti v nemškutarski rog, kakor bi to ptujski kričači radi videli. To kaže sklep-tega društva v zadnjem občnem zboru, da hoče z svojimi pičlimi sredstvi razpisati darilo za najboljšo oceno Slomška, torej za opis moža, ki je bil pi vi in največji udarec dal šolskemu nemškutarjenju na Štajerskem. — Letos so se jeli pa še mariborski učitelji gibati šolski list. «Popotnik», kateri je do zdaj v Ćelji izhajal, ureduje od novega leta mariborski vrhovni učitelj in bivši nadzornik Nerat, tiska se pa dobro narodni list v tiskarni Leonovi z vrlim »Gospodarjem* in narodno «S(idsteir. Post* vred. In to je velikega pomena za mesto, kder se ta ali oni časopis tiska, in za stan, čegar član se loti tako težavnega pa domoljubnega dela. S tem se česti dotično mesto in stan, ki postaneta za okolico in sodruge važnejše središče in zatočišče. Vsa čast torej celjskim, ptujskim, mariborskim in drugim narodnim učiteljem na južnem Stajerji. V—ski, b. L. Domače in razne vesti. Cesarja dar. Soseski Ubelsko so svitli cesar dali 200 pld. podpore za zidanje šole. Zaupnice ministru TaafTe-Ju. Od več strani nam pišejo in nas poprašujejo, ako ne bi bilo prav in umestno, da bi občine pošiljale telegrafične in pismene zaupnice ministerstvu Taaffejevemu, da bi se tako oporekalo onim, ki so se drznoli sumničiti to pošteno vlado. Mi odgovarjamo, da bi bilo to prav in lepo, ali da bi se morala zgoditi po vseh večih slovenskih občinah, po političnih društvih in drugih ljudstvo zastopajočih korporacijah. Tržaške novosti. Veliko gledišče zdaj popravljajo in postane večje in jako elegantno. — Ker pa je direkcija naročila več stvari za notranjo opravo na Dunaju, zato so tržaški rokodelci v raznih Časnikih yzdignoli velik krik in je celo nastal hud prepir mej »Alabardo« in »Cittadinom«. — Mi pravimo, da je dobro, da se daje zaslužek domačinom; a to je tudi znano, da je obrtnija, posebno pa okus tržaških obrtnikov daleč za tehniko in okusom dunajskih obrtnikov, kar pa je naravno, ker Dunajčani imajo na raspolaganje šole, izložbe in sploh vse, Če- sar potrebujejo k napredovanji!. — Predvčerajšnjem sta bila 2 majhna požira, e.ien v delalnici mizarja Zavurije v Via Ferriera, Št. 285, drugi v Rojanu; ol)a požara pa so zadušili domaČi ljudje in sosedje Še predno so prišli gasci na mesto. Pri tej priliki moramo omeniti, da so naši okoličani jako spretni pri gašenju požarov; temu pa je uzrok, ker je mej okoličani vse polno izvrstnih zidarjev. — Pri Sv. Alojziju pod bošketom. blizu kampanje Mauroner so našli 14. t. m. zjutraj nekateri okoličani na tleh mrtvo truplo nekega Karola Scnroder, vrtnarja pri Perottiju, rojenega v Posendorfu pri Dunaji, še le 40 letnega moža. Zraven njega je ležal revolver, s katerim se je bil nesrečni ustrelil 3 krat v srčni kraj. Uzrok samomora, pravijo, da je bila žalost, ker ga je g. Pe-rotti vsled krivih tožeb, torej po nedolžnem zapodil iz službe. Malodušno dejanje sicer, a tudi obrekovalca mora vest peči. Predvčerajšnjem je nek voznik blizo Sv. Ane povozil 7 letno deklico Alojzijo Gustin; zlomila si je eno nogo in se splon poškodovala. Ubogi roditelji 1 — Ravnatelj in nek profesor nemške realke v trstu sta se peljala zadnjo soboto v čolnu V Barkovlje; nenaden moćan veter prevrne čoln in oba bi bila utonila, da ni bilo blizu večje ribiške barke, katera je prihitela na pomoč in oba potegnola na krov. — Zadnjo soboto je bil tu i i še precej velik požar v prodajalnici stekla firme Friedrich v Via Ponterosso; gasniki so ogenj k malu pogasili; škode pa je požar vendar napravil nad 2U00 gld. Trgovska zbornica je imela 14. t. m. iz-venredno s^jo, v kate rej je sklenola soglasno, da se prodajo občni magazini (Lagerhauser) vladi in da se v tem obziru v soglasji postopa z mestnim zborom. Enak sklep se je dosegel ludi v mestnem zboru, v katerem pa so se skrajni levičarji temu upirali i zelo ropotali zoper vlado ter se sklica vali na zgodovinske pravice, mej katere so uvrstili tu li občna skladišča. Torej se je vest vresničila, da vlada prevzame te za bodočnost tržaške trgovine tako važne magazine v svoje varstvo. Ali to bode tudi zadosti prekrižalo račune južnej železnici, posebno kadar bode dovršena železnična Črta Hrpelje-Trst, po katerej bode odhajalo največ blaga iz inagazinov v notranje dežele, to pa utegne spraviti, predno se misli, tudi južno Železnico pod državno vlast, kar bi bilo na vsak način v interesu avstrijske trgovine sploh. »Jour Ilx« napravi jutri večer »Sokol« r telovadnih prostorih, kateremu pričetek je ob 6. uri, k obilnej udeležui uljudno vabi ODBOR. t Glasoviti Fran Herraet, ki je več let vodil Progressovo stranko, umri je včeraj zvečer v 71. letu. Razpisi. G. k. mornarica išče zdravnikov. Tak mornarski zdravnik iina precej plače 900 gld.. pa J osebne pristojbine kadar je na ladiji itd., ki gotovo zna-ajo malo manj, nego plača. Prošnje se pošiljajo skupnemu vojnemu ministerstvu, oddelek za mornarnico, — Koperska županija je razpisala službo kapelnika mestne godbe. Plače je 800 gld. Dolžnost je učenje mestne in filharinonične godbe. Prošnje do 15. marcija. — ViŠi c. k. finančni inšpektor v Kopru naznanja, da se v Kopru odda zaloga duhana in sicer dovoli erar 2°/» od prodanega duhana in ll/»7# od kolekov. Obravnava bo 1. marcija v uradu višjega inšpektorja v Kopru ob 11. uri zjutraj. NatanČneji pogoji bo razpoloženi vsakemu na ogled v omenjenem uradu. Razpisana Je služba zdravnika v Bazovici z letno plačo 1200 gld. in 150 gld. doklade za voznino. Okraj obseza razen Bazovice še te le oko-ličanske vasi: Bane, Padrič, Trebče, Gropado, Lipico in Lonjer. Dotične pošnje se imajo poslati tržaškemu magistratu najdalje do 28. t. m. Ali se zdi magistratu potrebno, da zna dotični zdravnik tudi slovensko? Novačenje v Trslu. O uravnava zastran osvobojena od vojaščine bo 2 marcija v mestnej hiši. Nabor vojaščini podvrženih bo v mornaričnej kasarni v starem Lazaretu. Tisti mladeniči, ki niso prejeli poziva, naj se zanj oglase v prvem magistratovem oddelku. Kdor bi brez važnega vzroka ne prišel k naboru, smatral se bode za beguna. Nabor se bo vršil, onih, ki so rojeni v letu 1863 od št. l do št. 205—3. marcija, od št. 206 do št. 410 5. marcija, višjih številk 6. marcija; onih, ki so rojeni v letu 1362 od št. 1 do št. 320 7. marcija, višjih številk 8. marcija; onih, ki so rojeni v letu 1861 do Št. 390 9 marcija, višjih Številk pa 10. marcija. Postava za tiste, ki ne pridejo ob svojem Času k novačenju, jako je ontra in se strogo izvršuje, zarad tega svarimo naše mladeniče, naj se ne zakrivijo s zamudo, ali pa slabim vedenjem. Odbor delalskeffa podpornega društva naznanja svojim udom, da so se po sklenenem računu o plesu 1. t. m. pokazale te le številke: Dohodki: za prodanih 1030 kart po odbitej proviziji biljeterju gledišča gld. 507.19, darila gld. 93, skupaj gld. 599.19, po odbitih troških gld. 302.90, ostane Čistega dohodka za penzijski zalog gld. 396.29, katera svota se je odposlala precej v hranilnico. Prav tako je poslal odbor te dni v hranilnico preostanek meseca jaa. gld. 401, vidi se iz tega, da se društveni kapital hitro množi. O ibor pa vabi tudi družabnike in družabnice, naj pridno pristopajo v oddelek za založno, ki je v gospodarskem in narodnem obziru prevelike važnosti. Konečno odbor polaga na srce nadzornikom, naj obiskujejo bolnike; pri vsakem bolniku se nahaja pola od zdravnika, katero morajo podpisati nadzorniki vsakokrat, kadar obiskujejo bolnike, iu naznanja, da so uradne ure v društvene) pisarni od 9 ure zjutraj do 1. pop. in od 5. ure pop. do 9. ure zvečer. Prej in poslej se ne sprejema denar i se ne izplačujejo podpore. Policijsko. Predvčerajšnjem je policija zaprla nekega 37 letnega Jožefa A., ker je ukradel nekemu feldvebelnu v rojanskej kasarni več rut in par čevljev. Še v kasarno se upajo. — Nek podmašinist na Lloydovem parniku »Galatea« je predvčerajšnjem nekemu tujcu na nujno prošnjo dovolil, da sme priti na parobrod, da si ga ogleda. Ubogi podmašinist mu vse razkaŽe in tujec ne more prehvaliti njegove prijaznosti. Poslovila sta se jako prijazno; a k malu po odhodu tujca se podmasinistu zgrbanči čelo, kajti segel je v žep in zapazil, da mu manjka mošnjice, v katerej je imel 15 gld., 1 tolar, dva prstana. Zaklel se je, da ne bo nikoli več sprejemal tujcev na krov. — Na ladiji »Giovannina« pa je nek tat iz ka-pitanove kabine ukradel namizno uro vredno gld. 6. — Predvčerajšnjem so nekemu gospodu na velikem trgu, da ni opazil kedaj, ukradli medaljon vreden 50 gM. — Policija je dobila znanega tata Janeza M. iz Gorice, kije zadnje dni večkrat kaj pokradel, pa vsa-kikrat policiji ubežal, akoprem mu je bila za petami. No, zdaj pojde zopet študirat. Nezgoda na JužneJ železnici. Mej Divačo in Sežano se je zlomila os vagona polnega lesa mej vožnjo vlaka za blago Št. 174. Ker niso mogli hiti o odstraniti lesa in vagona, nastala je vsled tega zamuda v prometu; zamudil je brzovlak z Dunaja v Trst 42 minut, iz Trsta na Dunaj pa 56 minut, v Trslu pa se je bila uže raznesla vest o mrtvih in ranjenih itd., sploh o velikej nesreči. Cioriške novosti. V Gorici je zdaj na obisku Rri grofu Chambordu imeniten časnikar Henri dea loux iz Pariza. Ta mož je pisal nedavno v močno razširjeni in uplivni francoski list »Gaulois« o grofu Chambordu, kako se pridno pripravlja na bodoče spremembe na Francoskem, ob enem pa popisuje tudi razmere v Trstu in Gorici. O Trstu pravi, da ga Iredentovci po krivici imenujejo mesto, ki spada pod italijansko jezično okrožje, ker se lehko vsak prepriča, da pravo in originalno prebivalstvo tega mesta je slovensko. — Tako se polagoma Iredentovci povsod na laž postavijo, le nekde (?) v Trstu ne. Gror Chambord je te dni zopet sprejel mnogo francoskih plemenitašev. Od vseh pa se je poslovel z besedami: »Notre temps n'est pas encore venu.« (Moj čas še ni prišel.) Grof Chambord tedaj Še goji upanje, da ga posadć na kraljevi francoski prestol. — Nemogoče to ni, ker sedanje dogodbe na Francoskem morajo gojiti nadejo kraljevim, kakor tudi cesarskim princem. Majhno brankarstvo. Te dni je nekdo oropal poštni voz, ki vozi mej Ronkami in Cervi-njanom ter vzel iz poštne železne skrinje 1600 gld., ker se sumi, da se je ta stvar zgodila v porazume-nju s postnim slugam, zato so tega zaprli. — V preiskavi nekda se izgovarja, da je oropal poštno slcri-njo nek pasažir mej tem, ko je on šel malo na stran ne dlaeč od Vile Vicentine. — Ta izgovor je tudi jako sumliiv. Slovenski poslanci pri gospodu ministru Pražaku. Vsled mnogih pritožeb i/, slovenskih okrajev, da nekatere sodnije še vedno odrekajo slovenskemu jeziku veljavo ter slovenske tožbe in uloge nemški rešujejo, sklenoli so slovenski poslanci s Kranjskega in Stajerskeaa vse te pritožbe objaviti g. justičnemu ministru. Vtorek so bili od g. ministra sprejeti in so dotične akte mu predloživši dokazali, da smo Slovenci še prav daleč od enakopravnosti svojega jezika pred sodnijami. Kranjski poslanci gg. grof Margheri, K lun, dr. Poklukar, Obrezi in Pfeifer opozarjajo g. ministra, da zahteva avtoriteta vlade, da se načela, katera je vlada uže dostikrat izrekla, od njenih organov dejansko izvržujejo. G. minister Pra-iak priznava, da so še marsikateri nedostatki glede enakopravnosti pri sodnijah. Ker so mu došle razne pritožbe, razložil je deželnej nadsodniji graškej svoje mnenje uže večkrat po ukazu od 18. aprila 1882. Tudi po njegovih mislih se vsem homatijam le po zakonu stori konec in za to bo prilika pri posvetovanji od Dalmatincev predloženega postavnega načrta. Slovenski poslanci so potem sklenoli, vse pritožbe z dokazujočitni akti vred pismeni izroditi g. ministru. O SOOletnici imel je »Narod« telegram z Dunaja, da so cesar odobrili od slavnostnega odbora sestavljeni program. Kakor se nam z Dunaja poroča, dotični program še ni potrjen, ter hočejo počakati, da tudi deželni odbor štajarski predloži svoj program, ker se imate slavnosti vršiti druga za drugo. Sicer pa smemo upati, da bode program potrjen, kakor ga je sestavil slavnostni odsek, in da cesar obiščejo Kamnik, Bled in Idrijo ter se v Ljubljani pomude dva dni. »Slovenec«. Vitez Sctaneid, ki se je zarad dolzega bo-lehanja na žalost vseh dobrih Slovencev odpovedal državnemu poslanstvu, ozdravel je popolnoma. Mi in gotovo vsi Slovenci bi tega izvrstnega gospoda zopet radi videli v državnem ziioru. Imenovanje. Dohtar sv. pisma je bil imenovan na c. k. vseučilišču na Dunaji g. Jožef Dolenc iz Planine. t Valentin Slurm, tudi v Trstu dobro znani vinski trgovec in posestnik, umrl je 14. t. m. zjutraj v Poljčanah blizu Beuun. Naj počiva v miru! Prolonglranje notranjske loterije je vsled posredovanja gosp.poslanca Obreze dovoljeno. Loterija »narodnega doma«. Upravni odbor je razposlal srečke uže po vsem Slovenskem, potem na nekatere kraje Hrvatskega, Dalmacije, Češkega in v Sredec v Bolgarijo. Začele so društvenemu blagajniku prihajati uže tudi denarne poši-ljatve z i razprodane srečke, in sicer ne le z Slovenskega, temveč tndi s Češkega, kder se srečke razmeroma hitrejše prodajajo nego mej nami. Rojaki 1 naj vendar nikar ostali naši bratje nas ne osramote! Spoznajmo važnost »Narodnega doma« kot sijajnega spomenika naše probujenosti, velike literarne in dijaške ustanove ter poroka boljše naše bodočnosti in se-zimo po srečkah, katere imajo tudi zato veliko vrednost, ker je loterija »Narodnega doma« v resnici z sijajnimi in mnogimi dobitki preskrbena. —Upravni odbor tega društva prosi one gospode, katerim je poslal srečke, naj jih ne vračajo, ako jih ne morejo takoj spečati, ampak naj jih pridrže, ker se z ozirom na sijajno z dobitki preskrbeno loterijo utegne posre- čiti prodaja. Ca* za vračilo neprodanih srečk je do 15. decembra t. 1. Za prodane srečke skupljeni "denar pa naj se pošilja vsak mesec blagajniku dr. Josipu Staritu. hišnemu posestniku na Marije Terezije cesti 5. Vabilo k glavnej skupščini, katero ima ptujska Čitalnica dne 4. marcija t. 1. ob 5. uri popoludne. {Ako bi ob tej uri ne bilo še postavno število udov zbranih, zborovalo se bode o istih predmetih ob 6. uri istega dnej. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. poročilo tajnikovo, 3. poročilo blagajnikovo, 4. poročilo revizijskega odseka, 5. volitev novega odbora. 6. volitev revizijskega o i seka, 7. Posamezni nasveti. — K tej skupščini uljudno vabi. Odbor. Slovanski učillSčnlkl v Gradcu so nam poslali tiskano drugo poročilo o delovanji in stanji podpiralne zaloge. Iz tega poročila vidimo, da ima sedanja glavnica 3500 gld. nominalne vrednosti v dolžnih pismih in 7 gld. 6> kr. gotovine. Dohodki so znašali v zadnjem letu 402 gld. 70 kr., troški pa 291 gld. 56, bilo je tedaj prebitka 111 gld. 14. kr. Načelnik temu dobrodelnemu društvu, katero je vredno, da ga tudi nedijaki podpirajo, jevscučiliščni profesor dr. Krek. Fiziko /a nižje gimnazije, realke in učiteljišča« katero je spisal in založil Jakob čebular, potrdil je naučni minister, in se toraj sme rabiti v šolah. Ruskega carja prestol, ki se bo rabil pri kronanji, uže je v delu, veljal bode 16.000 rubljev, izrezan bo iz hrastovega lesa; nebo bodo nosili štirji deset čevljev visoki stebri, nebo bo dičil carski orel in poleg tega še fi6 grbov ruskih dežel. Civilna lista nekalerih vladarjev. Na Francoskem je natanko določil Napoleon I. civilno listo, po katerej, je dobival na leto on 25 milijonov frankov zase, 3 milijone pa za prince. Njegov nastopnik, kralj Ludovik Filip je dobival le 12 milijonov frankov, Napoleon III. pa zase i za svojo obitelj 40 milijonov frankov. Zdaj ima francoske republike načelnik 1 milijon in 200.000 frankov na leto. Pruski kralj dobiva 4 milijone tolarjev i naš cesar 4 milijone 50.000 goldinarjev. Amerikanskih severnih drŽav načelnik ima le 25.0U0 dolarjev in Švicarske zveze samo 10.000 frankov. Nesreče- Na Angleškem, kder se je v zadnjih mesecih pripetilo toliko groznih nesreč, razsajajo te dni zopet strašanski viharji, plohe in povod nji. Reka Themse je razvodenela ter cele okrajine poplavila, skoraj vsa dežela okoli Londona je na široko po 1 vodo; mnogo ljudi je utonilo; tudi na morji seje zo- fiet zgodilo več nesreč. — Iz Novega Orleana se te-egrafično poroča, da je 13. t. m. tam začela goreti avstrijska ladija «Imperatrice Elisabetta«, katero so potopili. Stesali so to ladijo v letu 1875 v Malem Lošinu, nosila je 1629 ton; bila je vlastnina Lošin-janov ter največja avstrijska ladija na jadra. — V Ameriki se je povodenj ponovila, v Louisville in Cin-cinnati stoji nad 1000 hiš pod vodo, mnogo ljudi je utonilo in veliko tisoč delalcev delo zgubilo. Gospodarske in trgovinske stvari, Davkovski dohodki v lotu 1882. Čisti dob°dek neposrednjih davkov v letu 1882 znaša 95,291-024 gld. (2,728.837 gld. več, nego v letu 1881); čisti dohodek izvenrednih davkov: 171,578.773 gld. (7,456,08* »Id-več, nego v letu 1881). Čisti carinski dohodki sko-ogerskega colnega okoliša pa so znašali 43.755,471 gld.; od teh pa se ima odbiti na upravnih troških in povračilih 25,600.492 gld. in ostane tedaj prebitka lo 19,254 .979 gld. Vrtnarji, pozor 1 Letos se je prikazalo na vseh sadnih drevesih jako obilo gosenične zalege; tudi se uže opazujejo zgojene gosenice. Vrtnarji in gospodarji, zadnji Čas je, da to zalego iztrebite in sežgite, ako ne, ne boste imeli sadja. Naj bi marljivi gospodarji opominjali zanikarne, da se naglo lotijo dela vsi, ker zanikaren sosed škoduje tudi marljivemu; ko gosenice obero sadje na njegovem vrtu, presele se tudi na sosedovi. Pogozdovanje Krasa. Tržaška komisija za pogozdovanje je nasadila po hrbtu hriba nad sv. Ivanom to zimo nad 60.000 gozdnih drevesc, v kratkem pa začne nasejavati ono goličavo pred Bazovico. Od strani c. k. gozdnega nadzorstva pa se je pogozdilo lansko leto v sežanskem okraju, in sicer v Divači, Rodiku, Lokvi, Štorjah in v Daneb goličav v meri 35 hektarov, v komenskem okraju, in sicer v Komnu, Velikem dolu, Malem dolu, Lipi, Sibeliah, Škrbini in Tomaževici goličav za 56 hektarov, v Zagradu za 2 hektara in v Dolini, Borštu, Boljuncu, Bicmanjih, v Sancerbu, Reki, Ospem in Gročani, v Istri goličav za 15 hektarov, skupaj se je torej pogozdilo Krasa lansko leto za 108 hektarov, za katero pogozdovanje se je porabilo 872.000 drevesc in 2000 kilogramov želoda. Površje vsega dosedaj na umetni način po-gozdenega Krasa znaša uže 870 hektarov, od katerega površja spada na Trst 110 hektarov. Kakor se sliši, spoznali so tudi pri namestništvu, kar smo mi uže davno nasvetovali glede pogozdovanja, da se namreč prebivalstvu samemu izroči skrb za pogozdovanje po načela premij in oproščenja davka. Nova železnica mej Trstom in Benetkami. Sliši se, da se je novo brezimno društvo za italijanske železnice, katero se pogaja z italijansko vlado, da vzame v najem vse državne italijanske železnice, zavezalo, da zgradi tudi novo železnico iz Benetk skoz Portogruaro. Cervinjan, Tržič v Trst. Bomo videli. Llltoloa uredništva. Gospod J. Strobl v Prcserjah. Prejeli smo Vaše pismo, iz katerega povzamemo stvari, katere so nezaslišane. — G. Hutter.a ni već v Trstu, odšel je na Dunaj, da stvar pospeši; da lc zvemo njegovo adreso, Vam jo v listnici naznanimo, da >>e boste mogli direktno nanj obrnoti. Stvar je menda taka, da hoče zdaj prav tisti advokat, kateri je poprej delal za Abendroth-Kusso-vo maso, zdaj delati v korist voznikov. Stvar se mora na vsak način v kratkem razjasniti. EDINOST. Tržno porodilo. Kava. — Ker so cene kave na drugih evropskih in amerikanskih trgovišćih prav močno poskočile, je začelo tudi v Trstu boljše gibanje v tem blagu in so cene zopet poskočile ter post ile jako trdne z nagibom, da Še poskočijo. V tržaških zalogah je zdaj blizo 70.000 metr. stotov razne kave. Prodalo se je v zadnjem te0 do gld, 54, 1000 vreč Rio lave po gld. 53 do 80, 1000 vreč Santos po gld. 49 do 58, 2500 vreč Java po gld. 61 do 66. 400 metr. stotov Ceylon plant od gld. 80 do 122, 600 vreč popra Singapore po gld. 67 do 70. — Te cene razumijo se na debelo; tržaški komi-sijonarji računijo naravno 3 do 4% vise cene. Sladkor. — Ker so ponu lbđ jako močne so cene v zadnjem tednu zopet pa ile za '/» gld. pri metr. stotu. Prodalo se je 7iX)0 do 8000 inetr. stot. sladkorja v vrečah po gld. 28'/, do 32'/4. Sadje. — Močna prodaja v pomerančah in li-monih. Tudi druzega levantinskega sadja je šlo dosti, ker so lastniki cene zlajšivali. Pomeranč in limonov je šlo ta teden nad 800J zabojev o i gld. ll/a do 4l/t, in najboljše blago celo po gld. 5.—. Rožiči pulješki veljajo gld. 8l/, do gld. 9l/1( fige v vencih, katerih je odšlo ta teden blizo 30 vagonov, po gl. 19, slabše vrste od gl i. 15 do gld. 18., opaša po gld. 21 do gl. 22.—, cvebe navadne gld. 16 do gld. 21.—, zbrane Eleme gld. 20 do gld. 33.—, Sultanina gld. 29 do gld. 46. Olje. — Prodalo se je tega bliga ta teden prav dosti m po dobrih cenah. Jedilno valja gld. 36 do gld. 41.—, namizno gld. 50 do gld. 62. Riž — v slabem obrajtu, cene mlahove. Denes velja itaiijanski riž gld. 14'/. do gld. 22'/., indiški pa gld. 11 do gld. 12//,. Petrolje — cene jako trdne z nagibom da Še poskočijo. Prodalo se je te dni okoli 2000 sodov po po gld. 10.15 do gld. iOl/4 na debelo, na drobno pa terjajo denes uže čez gld. 101/,. DomaČi pridelki. — Fižol vedno zanemarjen od gld. 7l/t do gld. 127,.—; ma^lo dobro obrajtano in se je prodajalo zadnje dni stajersko v kiblah po gld. 95 do gld. 100.— kranjsko in hrvatsko gld. 93 do gld. 95.—, ponarejeno blago gld. 70 do gld. 80. Speh in mast. —• Neznatna kupčija. Speh domači se prodaje tukaj po gld. 70 do gld. 75.—, mast ogerska po g bi. 73l/, do gld. 82. Žito. — Malo ali nič prodaje, ker lastniki drže vse Žito za l/. do '/, gld. više, nego pred tednom, tendenca za vise cene. Les. — Kupčija se zdatno boljša. Deske koroške colarce od gld. 88. do gld. 90, štajerske 66 do gld. 70—, uso Afrika <:ld. 53 do gld. 55.—, Škurete koroške gl. 68 do gld. 70.—, štajerske gld. 40 do gl i. 42. Seno. — Gene so sopet nekoliko popustile, zato po nočejo Notranjei več voziti toliko s^na, in prav imajo. — Denes velja seno sld. 1,60 do gld, 1.80, fino vdovsko gld. 1.90 do gld. 2.—, k več*m gld. 2.10. Borsno poročilo. Iz Pariza in Dunaja došla so ugodna poročila* vsied česar je bila borsa jako animirana in so kurzi skoro vsih papirjev poskočili. Znamnje to. da je politično stanje v Evropi obče ugodno. Valute in devize bolj mlahove. Dunajska bora* dne 46. februvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld. 25 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 78 » 55 » Zlata renta..........96 » 55 » 57s avst. renta........93 » — » Del niče narodne banke..... 827 » — » Kreditne delnice........ 293 • 50 » London 10 lir sterlin......119 » 70 » Napoleon...........9 » 49 » G. kr. cekini.........5 » 62 » 100 državnih mark . .......58 » 45 » Tovarni, oljnatih muatil Oehlfarben-Pabiik. Najbolja Veliko BkladilCe kotarske robe i Crealu. se dobivajo pri G. Poppović-u v Zagrebu. Vsakdo, kdor želi, dobi cenik brezplačno i franko Trgovina boj ud išaran o robo. na dom. SkladilSij liiil laka sa liSilco i kolare. Nova tiskarna (Nuova Tipografia) v Via Torrente, na voglu nasproti kavarne »Chiozza« in gostilne Aurora«, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po nai-nižjej ceni. Ker je v tej tiskarni osobje, ki zna slovenski in hrvatski jezik, kar se na nahaja v nobsnej drugej tiskarni v Trstu, priporoča se ta tiskarna sama po sebi Slovencem in Hrvatom, — posebno zdaj, ko bodo c. k. uradnije in stranke potrebovale vse polno novih slovenskih in hrvatskih tiskovin. Priporoča se tudi čestiti duhovščini, gospodom učiteljem, ki pogostema rabijo vsakovrstnih tiskovin, potem trgovcem, gostilničarjem in drugim obrtnikom. Oznanilo. Slavna c. k. deželna vlada v Ljubljani je z ukazom od 6. januvarja t. 1. št. 11141 dovoliti blagovolila, da se preloži semenj v lloviah. kateri je sicer v pondeljek po tihej nedelji vsako leto. letos a 20. dan marca, to je na torek v velikem tednu, npanstvo Rovte pri Logatcu dne 7. tebruvarja 1889. (3-3) Petkovdek. 2 LA FILIALE della BANCA UNION TRIESTE «' occapa dl tiitte le eperazlenl dl Banca • di C »m bi« valute. a] Accetta versamenti in r.nnto corrente: Abbuonando 1' interesse annuo per Banconote 3Y Jt con preavviaodi S pior. 4 • » > » 12 » < V > > » » 20 • i'/t » a sel meni fisao per Napoleoni Vfi geon preavviao di 20 gior. 3i• < » i 40 » 3V « » » »3 masi S i » » >6 me« i Oodranno deli'IntAressn aumnntato le lettere in eireolazlon« con h giorni di preavviao dal 6 novembre a. c. qnelle oon 12 giorni dal 13 giorni e nuelle con 24 giorni dal 25 novembre a. e. IN BATVCO GIHO abbunando II 3*/o interesse annuo sino qualunque somma; prelevazloni sino a fiorini 20 000 a vlsta verso cheque; importi maggiorl preavvlso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto. ContoKi^ia per tutti i versamenti fatti a qual-siasi ora d' ufflcio la valuta del medesimo giorno. t Aseume pel proprl oorentlstl lf incasso di Cambiale per Trieste, Vienna e Budapest, rilascia loro assegnt per quexte uiti me piane, ed aecorda loro la facolta di domloillape effetti presno la sna cassa frnnoo d'ognt spona pop eaal. b) S'incarica delVacquisto e della vendita dl effetti pub-bllcl, valute e divine, nonchć deli' incasso d'assegni, cambiali e coupons, verso l/»°/o di proviggione. e] aceorda ai suoi committenti la facolta di depositare effetti di aualsiasi specie e ne cura gratis l' incasso dei coupons alla tcadema. 31 La Filiale della Banca Union (^ezione Hlerol) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercan/ie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants. 0C Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. T Cvet zoper trganje, po dr. Maliču. je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmattzem, trganje po udih, oolectne v kriii ter iivcih, oteklino, otrvnele ude in hite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «cvetu zoper trganje po dr. Mali&u* t traven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 hr. (Varstvena znamka). Planinski želiščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki In siropi. Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboliše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne krogljice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedoČile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v Škatljah i 21 kr.; joden zavoj s 6 Škatljarai 1 gld. 5 kr. Raipoilljava se le Jeden isvoj. 20-3 Naročila iz dežele Izvrše se takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk<5czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani. Gospodarsko društvo v Skednju vabi svoj« ude na občni zbor, kateri bode t. m. ob 10. url zjutraj v gostilni Matije Sancln-a (pri »ticku«). Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Predlaganje računa. 3. Volitev novega odbora. 2-2__ODBOR. V najem se takoj ĆL& pekarija in vinoloč v LJubljani 3—3 z vsemi potrebnimi pripravami. Pogoji se izved6 pri hišnem posestniku samem, sv. Florijana ulice h. št. 12 (10-7) Nič več kašlja Prsni čaj napravljen po lekarničarju G. B. Rovis, v Trstu. Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to Srieujeio mnoga naročila, spričevala in zahvale, dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvi h tuk zdravnikov. Ta čaj ie sestavljen iz samih rastlin In člatl kri, ima dober okus in velja en zavoi za 8 dni 60 teldev. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za pre-stenje života in proti madroie iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena iketlja velja 30 soldov. J t fin tudi tlnktera proti karjlm očesom in debelej koži - cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 soldev. - Ena steklenioa tinkture 40 eoldov. Edina zalega v Tretn v lekarni Ravl«, v Ooriol v le-karnahjCrlatofelettl i Pontoni. AjdevKlaa: Guegllelmo. ^/tejlekarni govori so tudi slovenski. Tinctura Chinae 4 Rhol comp. vulgo Marija jornaiaj želodečno Mu katere napravlja Gabriel Pioooli lekar .pri angelji» v Ljubljani, Dunajska cesta. To zdravilo napravljeno iz najboljših zelišč, katerih mnoga rastejo v okolici znane romarske cerkve Matere Božje na Brezji na Gorenjskem, ima čudovi to moč v sebi. Omenjano zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako Ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu , a „ peha in pa vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati. ako boli koga glava (če to ne izvira iz Želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, In v različnih mrzlicah. Cena I Steklenice 20 kr. Franoova •••no«, ki jo izdeluje G. Pleeolft, lekar .pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cesti, je narejena iz rol, je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, kijih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabasa-nje. hemorojlde, zlatenico itd , ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr. AatirrheAmon, pripravil O. Pioooli, lekar «pri arigelju« v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboljše zdra-vilo proti prehlajenjl, kostobolji, hromoti delavnih čut-nic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 40 kr. Najboljše In najvpllvnejie pravo norveSko pohnmeljevo jetrno olje proti mramoricl, rhahitisi, plučnici. kašlju Itd., v steklenicah ii 60 kr., 10 steklenic 5 gld., z Železnim jodirjem združeno (posebno vplivno pri malokrvnih in kjer treba čistenje krvi) v steklenicah a 1 gld., 10 steklenic 8 gl. Vaa naročila gredi v lekarno Pioooli •pri Angelu*, Ljubljana, dunajska cesta, velika zaloga najboljših alopatičnih in homeopatičnih zdravil, zdra-vilstvenih Dosebnosti, rudninških vod, dišav. (24-18) Lastnik, druStvo »EDINOST«. — Izditelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANlu. Popolni navod, katerega daje v dar* svojim naroonikom list T A A zadržuje koledarček izžrebanj nad 3oo raznih posojil in vse, kar zadeva vsako tako I A \f U U I L'111 A P°J|I(?: P°tcm: Turške srečke, zemeljski kredit (Boden-Credit) 3%, mobiljarni kredit lili V 1111 I I Iliri avstrijski 1. 1808, srečke Como, (Milan-Como), srečke Rudolfove, državne od 1. 1854, Ml I Ullll UWUU državne od 1. 1860, državne 1864, Tise 4%, ogerske 1870, dunajski komunalni 1 1874 . . POl , , , , delnice Tergestea, uredbe Donave, odvezne državne, Graške 6®/0, dunajske 5«/„ b. n.. dunajske 5°/, v zlatu, duhana (monopol italijanska), južne železnice italijanske 3%, po frk. 5oo/ južne železnice italijanske 6% po frk 5oo, južne železnice italijanske 5oo frk., Amsterdamske i36o po frk. 2 5o, Amsterdamske 1867 po frk. »o, Amsterdamske 1874 39/, po 100 frk., Hamburške 1866 39/. po tolarjev 5o, Ansbach Gunzenhauserske po cl. 7, Kurhesenske 1845 tol. 40, AugsburŠke 1S64 po f. 7, Badenske i845 po 35, Badenske 1867 po tol. 100, Barletta 1870 po lir 100, Bavarske 1866 tol 100, Braunšveigske 1868 tol. 20, Bari 1860 po lir i5o, komunalni kredit belcijski 1861 po frk 100 3»/0, Bukreške 1869 po frk. jo, Colonia-Mindenske tol. 100 3«/0, Desauske 1857 tol. 3l/1°/n, Finlandske 1868 po tol 10, Friburške (Kantonske) 1861 da frk i5, 1'riburške (mestne) 1879 frk- ,0» kreditne banke v Gothi, LObekske i863 tol 5o 3*/a, hipotek banke Meiningske 4°/0, Pappenheimske po f. 7, Pruske i865 tol 100 3°/0, Ruske 1864 rubljev 100 5®/0 Ruske 1866 rub. 100 5'/0, Schaunburg-Lipskc po tol. j5, Srbske po frk. 100, Stulweissenburg-Raab-Graškc 1. 1871 po tol. 100 4°/0, Beneške lir 3o, VVeebarheidske 1871 4—1 8C MaviMl se prodaja posebo po soldov HO ali franka Hj Naročnina stane od I. januvarja do 31. decembra: Za Trst eld. za Avstro-Ogersko gld S.SO.- Številka soldov 6.--, Stareje številke soldov IO. Nova tiskarna pod vodstvom F.HUALA. v Trstu.