72      „Civilnopravdni red z dne 1. maja 1895.1. v praktični obliki."
„Civilnopravdni red z dne i. maja 1895. !• v praktični obliki."
(Konec.)
198. Baitipravni zapisnik, ako se izreče vmesna sodba.
Zapisnik') C. kr. deželnega sodišča v L. z dne . . . Predmet
je ustna sporna razprava v pravdi Marije Dolenjec iz Markovca za se in kot matere ter Josipa Žagarja iz Markovca kot varuha ndl. Ivana Dolenjca proti Valentinu Trudnu iz Kozaršč zaradi pripoznanja očetstva s pr.
Navzočni:
Sodni osebi: Stranki:
6. S., C. kr. okr. sodnik kot   Marija Dolenjec, tožiteljica.
posamni sodnik. Josip Žagar, tožitelj.
N. R.,   C kr. avskultant  kot   Valentin Truden, toženec.
zapisnikar.
Ustna sporna razprava se prične ob 9. uri s poklicem. Sodnik stori in objavi v zmislu §-a 172. sklep, da se vrši tajno,2) ker bi sicer trpela nravnost, in ukrene, da se dvorana izprazni ter pouči stranki v zmislu §-a 174.
Nato se zaslišita stranki. — Sodnik stori in objavi sklep, 3) da se razpravlja najprej o vprašanju zastran očetstva.
Nadalje stori in objavi sklep, da se zaslišita tožiteljica in toženec kot stranki in sicer najprej brez prisege. Ko se opomnita*) v zmislu §-a 376., izpovesta tako:
') § 207. — Ta § določa obliko in vsebino samo razpravnim zapisnikom.
§ 172. odst. 1. — Iz razloga., ker bi trpela nravnost, izključiti se mora javnost razprave uradno. Zato se tudi ne more vršiti razprava (§ 173. odst. 1.) o tem, je li javnost izključiti, ali ne.
') § 431. in 188. — „Odrediti'' pomeni toliko, kakor skleniti, zato je treba sodniku storiti sklep. Glej § 425.
') Ne le to, kar zakon izrecno veleva, nego sploh vse okolnosti, iz katerih se razvidi tek razprave, je zabeležiti v zapisniku (§ 209. odst. 1.)
„Civilnopravdni red z dne 1. maja 1895.1. v praktični obliki."      73
¦) § 375. odst. 1. in 343. ost. 2. 2) § 211. odst. 1.
^) Strankama je prej prečitati zapisnik, predno se zaključi razprava, ker le tedaj utegne morebitna poprava ali dopolnitev dejanskih navedeb imeti na sodbo še kaj vpliva. Nam se zdi zato napačno, ako Urban v zgoraj navedeni knjigi da prečitati strankama zapisnik šele potem, ko se je že zaključil. Glej tudi Neumann; Das Verfahren nach der Civilprocess-ordnung vom 1. August 1895, 1896, str. 22.
. *) Tu ni treba sklepa (§ 393. odst. 1.) 5) § 393.
Tožiteljica Marija Dolenjec, 25 let stara, kat. vere, posest-nikova hči iz Markovca, pravi, da se prav dobro spominja, da se je toženec še 10. oktobra 1897. L, ko je prišel k nji v vas, združil telesno z njo.
Toženec Valentin Truden, 29 let star, kat. vere,' posestnikov sin iz Kozaršč, pravi, da se je zadnjič dne 10. septembra 1897.1. združil telesno s tožiteljico. Takrat je izstopil iz službe pri njenem očetu.
Zapis izpovedeb se predloži v vpogled in se ničesar ne opomni proti njemu, i)
Sodnik stori nato in objavi sklep, da se zasliši tožiteljica pod prisego. Po opominu v zmislu §-a 377. se pravilno zapriseže in izpove, kakor prej brez prisege.
Zapis se predloži v vpogled in se ničesar ne opomni proti njemu.
Poistimba dejansklih navedeb: ^)
Tožitelja sta govorila, kakor v tožbi. Toženec je ugovarjal, da se je s tožiteljico zadnjič dne 10. oktobra 1897. 1. združil telesno in da ne more biti tedaj oče otroku, ki se je porodil šele 20. julija 1898. 1. — Tožiteljica in toženec sta predlagala, naj se zaslišita kot stranki in toženec nadalje, naj se zavrne tožbeni zahtevek.
Zapisnik se prečita in podpiše:3)
Marija Dolenjec.
Josip Žagar.
Valentin Truden. Sodnik izjavi*) nato, da izreče najprej vmesno sodbo^) glede zahtevka o pripoznanju očetstva.
Tožitelja zabeležita stroške:...........
Toženec zabeleži stroške:............
74      „Civilnopravdni red z dne 1. maja 1895.1. v praktični obliki."
') § 193. — Primeri tudi § 391. odst. 1. § 172. ost. 3.
^) § 414. — Vsebina scdbe se mora zapisati v zapisnik (§ 208 št. 3.), ako se ne priloži že v pismeni sestavi zapisniku (§ 208. odst. 6.). § 62.
a) Po objavi vmesne sodbe o „podstavi" (Grund), vrši se razprava o „znesku" (Betrag) terjatve, — Ako bi bil sodnik pri gorenji razpravi spoznal, da toženec ni dolžan pripoznati očetstva, mogel bi odrediti, da se z nadaljno razpravo preneha (§ 393. odst. 3.), posebno če bi bil mnenja, da ostane priziv zoper vmesno sodbo brez uspeha V zapisnik bi bilo tedaj še zapisati: „Tudi ukrene sodnik, da se z nadaljno razpravo preneha dotlej, dokler ne postane vmesna sodba pravomočna". Tako je možno prenehati z razpravo pri obeh vrstah vmesnih sodeb, po odst. 1. in po odst. 2. §-a 393. (Glej vladne nagibe k §-u 393.); a da bi bilo prenehanje z razpravo pri vmesnih sodbah prve vrste (po odst. 1.) obligatoriCno, kakor trdi Katz: Das Urtheil im neuen osterr. Civilprocess, 1886, str. 53. pa po zakonu ni pravilno. — Posamni sodnik seveda navadno, ako ne bo prepričan o resničnosti podstave, ne bo izrekal vmesne sodbe, nego zavrnil takoj s končno sodbo vse zahteve. Drugače je pri zbornih sodiščih, kjer se vrši glasovanje in se šele potem izve mnenje sodnikov.
b) Sodnik mora po objavi sodbe poučiti stranki v zmislu §-a 432. odst. 2.
8) § 423.
Sodnik zaključi') nato razpravo glede navedenega zahtevka, izreče narok zopet kot javen 2) in objavi vmesno sodbo ') z bistvenimi razlogi: 1., daje toženec dolžan pripoznati, daje nezakonski oče ndl. Ivana Dolenjca, katerega je porodila tožiteljica Marija Dolenjec dne 20 julija 1898. 1. in 2, da se izrek o pravdnih stroških odlaga*) do končne sodbe. I. t. d.'^)
229:. Dopolnilna sodba.<^)
Sodba. ,
V imenu Njegovega Veličajistva cesarja!
Pri C. kr. okrajnem sodišču v L. je C. kr. okrajnega sodišča pristav dr. J. K. kot posamni sodnik v pravdi Frana Turšiča, mizarja iz Loža, kot tožitelja, proti Gregorju Benčini, posestniku iz Dan, kot tožencu zaradi 150 gld. s pr. o predlogu toži-teljevem stavljenem v spisu de pr. — št. — _ glede izreka o pravdnih stroških po ustni,
„Civilnopravdni red z dne 1. maja 1895.1. v praktični obliki."     75
Z obema strankama končani razpravi spoznal tako:
Tukajšnja sodba z dne — št. — se dopolnuje tak6, da je toženec Gregor Bencina dolžan, pod izvršilom povrniti to-žitelju Franu Turšiču tudi pravdne stroške, ki se odmerjajo na — gld. — kr. v 14 dneh, ko stopi ta dopolnilna sodba v pravno moč.
Nadalje je toženec dolžan, povrniti tožitelju stroške dopolnilnega postopanja v znesku - gld. — kr. v 14 dneh po pra-vomočnoti te dopolnilne sodbe in pod izvršilom.
Stranki se opominjata, da se zahteva za poprijem kakega pravnega leka zoper to sodbo in za postopanje s pravnimi leki sploh posredovanje po odvetniku.
Dejanski obseg.
S tukajšnjo sodbo z dne — št. — se je ugodilo popolnoma zahtevku tožiteljeve tožbe de pr. — št. — zaradi plačila mizarskega zaslužka v znesku 150 gld., le izrek o zahtevanem povračilu pravdnih stroškov je izostal po pomoti sodišča, akoravno je tožitelj zabeležil te stroške pri razprav-nem naroku. Vsled tega je vložil spis de pr. — št. —, v katerem predlaga, naj se sodba dopolni. O tem predlogu se je vršila razprava v zmislu §-a 423. odst. 3., pri kateri je tožitelj predlagal, kakor v spisu, toženec pa, naj se predlog zavrne.
Razlogi.
Ker se je s sodbo z dne — št. — popolnoma ugodilo tožbenemu zahtevku v glavni stvari in glede obresti, prisoditi je bilo tožitelju v zmislu §-a 41. c. pr. r. tudi
76     „Civilnopravdni red z dne 1. maja 1895. 1. v praktični obliki"
Z vunaj: C. kr. okrajno sodišče
Podpis.
v M.
') Glede stroškov dopolnilnega postopanja ni v §-u 423. in 424. ničesar posebnega (primerjaj nasprotno § 422. odst. 2.) določenega. Zaradi tega se mora uporabljati tu splošna določba §-a 41. — Glej tudi Urban, n. n. m., str. 49. § 567.
pravdne stroške, in ker se to po pomoti sodišča ni zgodilo, morala se je sodba v zmislu § a 423. in 404. c. pr. r. dopolniti.
Izrek glede stroškov dopolnilnega postopanja se opira na § 41. c. pr. r.')
317. Prosi se za odredbo, s katero se naloži nasprotniku, naj izroči ali sprejme najemni (zakupni) predmet.^)
C. kr. okrajno sodišče!
Z zakupno pogodbo z dne 15. julija 1893. 1., priloga A v izvirniku in prepisu,2) sem vzel od nasprotnika njegovo hišo št. 75. v Stranjah z vsemi gospodarskimi poslopji, z vrtom pri hiši in z njivama nSkrajnica" in „Pri stezah" za dobo petih let, t. j. za čas od 1. septembra 1893. 1. do 1. septembra 1898. I. v zakup.
Ker pa nasprotnik govoriči, da sva podaljšala pogodbo za 6 let, predlagam, naj se izda naredba, s katero se ukaže nasprotniku, da sprejme zakupni predmet z dnem 1 septembra 1898. pod izvršilom.
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 77
Štefan Zelen, zakupnik v Stranjah, ki ga zastopa dr. Karol Pavlic v Ljubljani, kot tožitelj,')
proti
Ernestu Robleku, graščaku v Stranjah, kot tožencu,2)
predlaga,
n9,j se izda odredba v zmislu §-a 567. c. pr. r. Dvojno in 1 napis, 1 priloga.s)
') § 75. št. 2. •i) § 571. odst. 2. ") § 75. št. 2.