I N F O R M A TOR — KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN ioorenjc RAZVOJ, finance, mali gospodinjski aparati, elektrokovinarska oprema, naravno zdravilišče V obratu Hladilniki Zamrzovalne in hladilne tehnike so med novoletnimi prazniki delavci Vzdrževanja namestili taktne transporter-I®. ki zelo olajšajo delo, saj delavka le s pritiskom na gumb pre-stavi aparat v želen položaj. Transporterji, zasnova in delo doma-. strokovnjakih, pomenijo bistveni korak k postopni posodobit-vi proizvodnje v tem najstarejšem obratu za proizvodnjo hladilnih ln zamrzovalnih aparatov podjetja Gorenje Gospodinjski aparati. H. J. Izvozili več kot smo načrtovali Gorenju Gospodinjski apara-110° decembra luni izdelali 119.986 gospodinjskih apara-ov in tako mesečni delovni načrt presegli za 1 odstotek. dvanajstih mesecih minulega sta so v tem največjem Gorenje-vem podjetju izdelali 1 milijon bu1 tisoč 95 gospodinjskih aparatov, od česar so jih kar 1 milijon 155 tisoč 845 namenili izvozu 'n ,ako za 9 % presegli načrtova-0 uvozno proizvodnjo. Največ je bilo izdelanih štedilni-°v(; 532.510, od tega skoraj 0 /o za izvoz, proizvedenih je 0110 313.153 pralnih strojev, več kot polovica namenjenih tujim kupcem (to je kar 19 % več kot so načrtovali), 280.759 zamrzovalnih omar (preko 83 % za izvoz), 236.300 zamrzovalnih skrinj (blizu 54 % za tuja tržišča) in 238.239 hladilnikov (skoraj 80 % za izvoz). Tako visoki odstotki izvozne proizvodnje so seveda od vseh vključenih v delovni proces terjali ne le kakovostno in odgovorno delo, ki ga zahteva tudi domača proizvodnja, temveč tudi precejšnje prilagajanje v organizaciji proizvodnje. B. G. Pozornost ob novoletnih praznikih Delavci Gorenja Mali gospodinjski aparati v Nazarjah so pred novoletnimi prazniki prejeli simbolično darilo tvrdke Bosch-Siemens Hausgerate GMBH. Še bolj kot simbolične skrinjice so bili veseli spodbudnega pisma, v katerem sta generalna direktorja podjetij Robert Bosch Hausgerate in Siemens Electro-gerate, gospoda A. Sattler in M. Seifert v nemščini in slovenščini med drugim zapisala: "Posebno veliko opustošenje je poplava pustila za seboj v Vašem podjetju Malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah. Lahko si predstavljamo, kako ste bili zgroženi nad razdejanimi delovnimi prostori. Izredno občudujemo Vašo voljo in odločnost, s katero ste očistili Vaše lepo in uspešno podjetje blata in nesnage ter po nekaj dneh prekinitve spet začeli s proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. S tem Gorenje Mali gospodinjski aparati dejanjem ste se izkazali kot močan in zanesljiv partner, tudi kar zadeva sodelovanje v prihodnosti.” Ob koncu je sledilo še voščilo za božične praznike in zdravo ter uspešno novo leto 1991. H. J. Učinkovitejša izraba delovnega časa Obveznice Gorenja Koncem ?ne’ 15:januarja 1991 zapade izplačilo I. kupon obveznic Gorenja Koncern. LmetrVke obveznic obveščamo, a lahko zapadle kupone vnov-blf)° od tega dne dalje v vseh cJih ekspoziturah Ljubljanske rl h f/ ^Plo®ne banke Velenje, •a- Vrednost posameznega ku-3 Se izPlada v dinarski protiv-dnosti kupona, preračunanega PO srednjem tečaju za DEM na an 15. januarja 1991. za 1lr®nu,nem tečaju 9 dinarjev t DEM znaša vrednost prvega kupona: pri obveznici za 100 EM 116,50 dinarjev, pri obvez-ICI za 500 DEM 582,70 dinarjev. Glede na to, da je vrednost ku-P°na nominirana v DEM na dan zapadlosti kupona in trenutno fiksiranega tečaja DEM, je vnovče-vanje zapadlega kupona možno tudi po 15. januarju 1991, vendar najkasneje do 15. januarja 1994. Matjaž Jamnikar Delavci strokovnih služb Gorenja Gospodinjski aparati so novo leto začeli tudi z novim gibljivim delovnim časom. Tako vse delovne dni pričenjajo z delom med 7. in 8. uro, končujejo pa med 15. in 17. uro. Obvezno morajo biti torej prisotni od 8. do 15. ure. Malo drugačen je delovni čas za delavce v komerciali, kjer pričenjajo z delom med 7. in 7.30 in morajo biti obvezno prisotni do 15.30, da bi lahko delovni čas izrabili za čim več stika z zunanjim svetom. Tedensko je treba opraviti 42 ur, pri čemer velja opozoriti, da je plačan tudi polurni odmor (kar za večino zahodnih držav, na katere se tako radi sklicujemo, ne velja). Kaj je poslovnemu kolegiju Gorenja Gospodinjski aparati narekovalo takšno odločitev o spre- menjenem gibljivem delovnem času? Predvsem potreba po čimboljši izkoriščenosti in učinkovitosti delovnega časa, pa tudi želja ustreči defavcem, saj je obvezna prisotnost le do 15. in ne več do 16. ure. Generalni direktor pa lahko seveda odredi tudi drugačno razporeditev gibljivega Gorenje Gospodinjski aparati delovnega časa, če to narekuje delo. Delovni čas mora biti pač čimbolj racionalno izkoriščen, naloge opravljene kakovostno in v zahtevanem roku. Delo je torej tisto, ki narekuje takšen ali drugačen delovni čas in temu se je pač treba prilagajati, ne pa obratno. B. G. Inkubator idej in podjetništva V velikih gospodarskih sistemih je praviloma zbranega mnogo znanja z različnih področij. Bolje se obvladuje trg, več je informacij, kapitala in sposobnih kadrov. Po drugi strani pa veliki sistemi zahtevajo strogo delitev dela, ki zavira iniciativnost in podjetnost posameznika. Relativna neuspešnost velikih sistemov vsepovsod v svetu je postavljala bolj in bolj v ospredje vprašanje: kako v teh sistemih oživeti, spodbuditi, usmeriti in podpreti ideje, razmišljanja, razvojne nagibe, skratka ustvarjalni nemir, ki ga lahko preprosto imenujemo podjetnost? Osemdeseta leta so prinesla v svetu odgovore na ta vprašanja. Najnaprednejši so razumeli, da pomeni sprostitev ustvarjalnega duha iz steklenice in sistematično usmerjanje ter motivacija te individualne podjetnosti veliko priložnost za rojstvo novih izdelkov in programov, priložnost za ustvarjanje nove vrednosti in novega zaposlovanja. V ta namen so razvili metode, ki so primerne in prenosljive tudi v naše okolje. V Gorenju Raziskave in razvoj vidijo v razvijanju ustvarjalnega podjetništva v Gorenju vedno možnost za razvoj, za odpiranje novih delovnih mest, pa tudi novo poslovno priložnost. Za razmah notranjega podjetništva ima Gorenje Koncern številne prednosti, kot so široko lastno znanje, različne tehnologije, povezanost s svetom in svetovnimi tržišči, različne tehnologije, ima-ge, podjetniško razmišljanje zaposlenih, prostorske zmogljivosti, v katerih se lahko udejanja notranja podjetnost. V Gorenju Raziskave in razvoj so prepričani, da mora imeti sistematično spodbujanje notranje podjetnosti in podjetništva kot razvojnega impulza v Gorenju Končen svoje mesto in vlogo. Gorenje Raziskave in razvoj Odločeni spremeniti sebe in druge v cilju razmaha notranjega podjetništva so, po besedah Viktorja Vaupota, pomočnika direktorja Gorenja Raziskave in razvoj, začeli nuditi storitve svetovanja pri ustanavljanju malih podjetij, vodenja in sodelovanja pri oblikovanju idejnih rešitev, pri izdelavi poslovnih načrtov, posredovati usluge s področja informatike, standardizacije, patentov, oblikovanja in računovodstva. Pripravljeni so malim podjetjem najti delovne prostore, sredstva, poskrbeti za dodatno znanje, če ga ta podjetja potrebujejo. Želijo si, da bi njihova razmišljanja o notranji podjetnosti in podjetništvu naletela predvsem na spodbuden odziv v podjetjih Gorenja Koncern. D. Z. Še pred iztekom leta 1990 je bila sodelavcem, prizadetim v poplavah, razdeljena pomoč našega svobodnega sindikata. Denarno pomoč razdelili 50 sodelavcem V imenu Konference svobodnih sindikatov Gorenje Koncern in ob prisotnosti predstavnikov sindikalnih organizacij Gorenjevih podjetij je v četrtek, 20. decembra 1990, Emil Krušič delavcem Gorenja, prizadetim v poplavah, izročil denarno pomoč, ki so jo zanje zbrali sodelavci. V akciji so sindikalni aktivisti zbrali 64 tisoč dinarjev, ki so jih na predlog socialnih delavcev in strokovnih komisij razdelili najbolj ogroženim delavcem Gorenja. Solidarno denarno pomoč je prejelo 19 delavcev Gorenja Gospodinjski aparati, 12 iz Gorenja Glin, 7 iz Gorenja Mali gospodinjski aparati, 6 iz Gorenja Procesna oprema, 4 iz Gorenja Elektronika in po en delavec Gorenja Raziskave in razvoj ter Gorenja Koncern. Kljub temu, da je vodna ujma močno prizadela tudi samo Gorenje, so se njegova podjetja dostojno in korektno izkazala s pomočjo svojim delavcem. Veliko razumevanje in zavzemanje poslovodnih in drugih delavcev Gorenja Koncern je bistveno prispevalo k reševanju najnujnejših in najtežjih življenjskih problemov delavcev. D. Z. Le malokdo je verjel, da bo novomeški Pionir izpolnil obljubo in 24. decembra 1990 predal ključe nove hiše. Pa vendar se je to zgodilo. Janez Terbovšek, delavec Gorenja Gospodinjski aparati, doma iz Primoža pri Ljubnem, je božični večer preživel v novem domu. V hiši, ki jo je zgradil novomeški Pionir v 22 dneh, v Malica je obrok med delom_____________________ V Gorenju imamo organizirano prehrano ali topel obrok med delom že od 1971. leta. Nanj smo se navadili, pa tudi nekoliko razvadili. Mnogi smo že pozabili, čemu je ta obrok sploh namenjen. Povsem preprosto temu, da si z jedjo med delom obnovimo porabljeno energijo in delamo naprej. To je navsezadnje tudi v interesu podjetja in zato za malico, ki stane 48 dinarjev, prispevamo le simbolično, ostalo nam plača podjetje (kar prevečkrat pozabljamo). Pa smo se navadili, da bloke za malico hranimo in jih zamenjujemo za konzerve ali kakšne druge trajnejše izdelke, ki jih lahko odnesemo domov. Temu pa blok za topli obrok gotovo ni namenjen. V Gorenju Gospodinjski aparati pa so se odločili drugače. Njihovi delavci so za januar prejeli posebne bloke, ki jih poslej ne morejo več zamenjati za konzerve in podobne reči. Blok lahko porabijo le za malico med delom. V Gorenju Družbeni standard, kjer skrbijo tudi za pripravo teh obrokov, pa obljubljajo, da bodo svojo ponudbo popestrili še z dodatno izbiro. B. G. Prejeli smo... Na naslov Gorenja Notranja oprema je prispela lepa novoletna voščilnica, v kateri Majda Kodba iz Ljutomera piše takole: kuhinji, ki jo je opremilo Go- e renje. P Še sam ni mogel verjeti, da je j vse to res. Janez Terbovšek z ^ Marijo pričakuje v prvih dneh fe’ pi bruarja naraščaj, pa tudi teta Ana n Mlinar se bo kmalu preselila K g njima. Dovolj bo prostora za vse jv je tedaj, ko je odgovarjal na šte- c vilna vprašanja novinarjev, pove' k, dal Janez Terbovšek. (j, H. Jd Delovne naloge v ^ januarju 1991 K - j Štedilniki 50.011 1 »C S' 31.280 I 1 Zamrzovalna in hladilna tehnika Zamrzo- v3j 26.000 1 5 G Zamrzo- 25.300 Hladilniki m 23 000 - Kompresorji m 37 400 Gorenje Notranja oprema Keramika (mz) m 105 000 Gorenje Elektronika TV aparati . m 12.050 Gorenje MGA aparati 231.000 Podatke za plan nam posredu- ^ jejo centralna priprava proiz- z, vodnje za Gorenje Gospo- g dinjski aparati in za ostala m podjetja in planske službe. A O! -----------------------------• ia ”Lepe božične praznike tet 'j, srečno, mirno in uspeha polno le novo leto vam želi za vaše kr zaupanje in razumevanje po- S trošnica kvalitetnih Izdelkov, 'a ki jih že vrsto let uporabljam/ m H. J. st Martina Glinšek, Jožica Meh, Karel Dravec, Alojz Azola in Jožica Centrih so se v strokovnih službah Gorenja Gospodinjski aparati upokojili v zadnjih treh mesecih lanskega leta. Ostajamo povezani Človek se navadi vsega, a še vedno mi je dolgčas in vsako Iutr° se zbudim prezgodaj, ” je dejal Karel Dravec, prej v notranjem transportu Gorenja G°spodinjski aparati, zdaj pa o- eden izmed petih upokojencev, Povabljenih na srečanje ob koncu leta. , '0 ni bilo edino takšno srečanje, mnoga podobna so bila v tistih . Pmdsilvestrskih dneh. a zato nič k I'®ni Prisrčna. Tudi Martino Glinšek, Karla Dravca, Jožico 1 Meža, Alojza Azola in Jožico e' r'en,r'*1’ ki so v Gorenje vgradili kar nekaj let svojega dela, so sodelavci še povabili medse. ”Pri-J oite nas obiskat,” jim je dejal Avgust Podgoršek, vodja kadrovskega oddelka Gorenja Gospodinjski aparati, "vedno ste dobrodošli.”. Ali kot je dejal predsednik ZSSS Gorenja Gospodinjski aparati Emil Krušič, ko jim je izročil skromno darilo: "Se vedno naj vam teče gorenjski čas.” Vezi, ki so bile stkane, se gotovo ne bodo kar tako pretrgale, saj kot je dejala Jožica Centrih, ki je delala v Gorenju 21 let: "Želim vam, da bi dobro in pridno delali, da bi imeli garancijo za prihodnost oboji, vi in mi, upokojenci.” B. G. Drevo življenja sodelavkama Klldt> skromnim materialnim možnostim se člani svobodne-1 93 sindikata v Gorenju Servis _ J1'50 odpovedali svoji vsakoletni dobri navadi, da ob koncu j leta obiščejo svoje obolele sodelavce. Obisk obolelih sodelavk, v četrtek, 27. > aecembra 1990, je bil tembolj samoumeven, saj sta Olga Bačovnik in " Ureta Grudnik dolgoletni delavki Go- 0l9a Bačovnik Greta Grudnik i rteQnla Olga Bačovnik je sredi aprila =90 dopolnila 30 let dela v Gorenju, Greta Grudnik pa skupaj 27 let. Obe 13 let delata v Gorenju Servis v oi ontroli dokumentacije. Skupaj z Go-J eilievo proizvodnjo sta prehodili naj-®zavnejšo pot razvoja od vasi Go-j- enle do sedanjega koncerna, v kate-Z' -°.s,a v9radili lastno mladost in veliko j. aravja Olga Bačovnik in Greta .. Grudnik sta se zelo razveselili obiska 'o mladih sodelavcev Janka Žičkarja in Anice Gradišnik, ki sta s svojo mlad-_ ?s,n° zgovornostjo in vedrino prines-a v njuna domova razvedrilo in veliko gl , |a. vseh sodelavcev za njuno iC , aPešno ozdravitev in srečno novo ie if ° Sproščeno in prisrčno sta pore 4rkamliala z Olgo v Bevčah in Greto v ~ , kalah o tem in onem ter ju prepriča-'» m °a ^'iub štirimesečni oziroma šest-• esečni odsotnosti zaradi bolezni ni-J. Sla Pozabljeni. Košati drevesci življenja, ki sta jim ju sodelavca izročila, pa na svoj način izpovedujeta iskrenost želja in globino dobrih medčloveških odnosnov. D. Z. Dan bo poslej samo njen Ko pride tisti odločilni trenutek, ponavadi zadnja pomembna odločitev v življenju človeka, ki na delu preživi dobršen del svojega življenja, tudi najtrdnejšega premagajo čustva. Nehote se zatrese glas, beseda zastane, ostane neizrečena. Nobena obljuba, čeprav dana samemu sebi, ne drži. tmmmrnfr- $e pred uradnim SMir..a*#!: slovesom od so- ■Sdelavcev je Dani-~ T ca Lipovšek, ki je ■K i v Gorenju prežive- la več kot dve de-| setletji, zatrjevala, da se je od dela in amril od Gorenja čust-■Hl veno poslovila že pred dvema me-mtm secema. Takrat, ko se je zatrdno odločila za odhod. Pa tudi zanjo velja, da ob odhodu ni ostala najbolj zvesta obljubi, kako bo vrata Gorenja za sabo zaprla trdno, brez solza. "Tega trenutka sem se veselila pravzaprav ves čas dela. Zdaj bom res lahko samo gospodinja. To, kar sem si želela vse življenje, pa sem morala doslej živeti vse preveč plansko. Sprememba bo zato toliko bolj prijetna,” je dodala Danica Lipovšek. Srečanje na delovnem mestu Rudi Kronovšek Njegovo goreče zavzemanje za stvari, ki pomenijo nekaj novega, boljšega, traja že, odkar je skoraj pred dvajsetimi leti prišel v Gorenje in sodeloval pri novi zasnovi hlajenja tehnoloških postrojenj v Gorenju. Temeljitost in strokovni temperament sta ga odlikovala že pri razvoju skrinj kot tudi njihovega novega programa, ki je dandanes odličen proizvodni in tržni izdelek. Na tej poti je Rudi Kronovšek ustvaril podobo samozavest nega, kritičnega in stvarnega kreator ja novosti na področju hladilno-toplot ne tehnike in varčevanja z energijo Dolga bi bila pripoved o vseh njego vih razvojnih delih, ki so mu jih v Go renju zaupali in jih je opravljal vztraj no, poglobljeno in strokovno vneto. Domala vsa pa so bila povezana z razvojem tehnike hlajenja in gospodarne porabe energije, kar je, kot je sam dejal, njegova stroka, specialnost, ki ji želi biti zvest. Na teh področjih se je Rudi Kronovšek tudi dokazal. Omenimo le njegovo vztrajno in predano pionirsko delo pri razvoju toplotnih črpalk, za kar je že leta 1979 prejel javno priznanje, srebrno plaketo na Rast Yu. Ne le to! Gospodarno porabo energije je Rudi Kronovšek razvijal še naprej in s sodelavci zasnoval in skonstruiral povezavo toplotne črpalke z električnim grelnikom vode ter razvil toplotne črpalke zrak-vo-da 10 in 15 kw moči. Že pri tem je Rudi Kronovšek upošteval ne le tehnične, temveč tudi tržne prednosti teh novosti. Žal je neustrezna pripravljenost na proizvodnjo in trženje malih serij za nekaj časa odložila začetek proizvodnje toplotnih črpalk. Na srečo so danes toplotne črpalke raznih modelov, ki temeljijo na njegovih zasnovah, Gorenjev izdelek, ki pridobiva zaupanje na tržišču in, ki ima, po trdnem prepričanju Rudija Kronovš-ka, lepo prihodnost. Zanjo je tudi sam zainteresiran, zato še vedno raziskuje, poglobljeno analizira, primerja in ugotavlja možnosti za tehnične izboljšave toplotnih črpalk. Za to prihodnost morajo biti motivirani še drugi, zato je treba več neposrednega sodelovanja in zavzemanja za novosti. Razvojni nagibi, ki jih izdatno spodbujajo Rudijeve dolgoletne bogate 'az-vojne izkušnje, so vir novih in novih zamisli in snovanj izdelkov. Med takšne sodi zamrzovalna naprava za vodovodne in toplovodne cevi, za katero je prejel Rudi Kronovšek zlato diplomo na Rast Yu 86, razvlaževal-nik (sušilnik) zraka oziroma raznih materialov in snovi, hladilna shramba, za katero je bil proglašen za inovatorja v občini Velenje leta 1986. Diploma s srebrno plaketo za sesalec freona na Rast Yu '90, pa je letošnje priznanje Rudiju Kronovšku za učinkovito tehnično rešitev. Zato ni naključje, da je Rudi Kronovšek uveljavljen in priznan razvojni strokovnjak doma in v mednarodnih strokovnih krogih. Ustvarjalno sodeluje pri uresničevanju projekta zamenjave plinov škodljivih ozonu, o tem zavzeto pripravlja že drugi mednarodni strokovni seminar, in v komisiji za CFG pri raziskovalni skupnosti oziroma Gospodarski zbornici Slovenije. Hkrati je predsednik odbora za varčno porabo energije, kjer si posebej prizadeva pri zasnovi in izdelavi predlogov znakov za energetsko varčne izdelke. Vse to so tudi za Gorenje zelo aktualna in zahtevna področja, ki jim velja z vidika razvojne in tržne prihodnosti posvečati stalno pozornost. "Vseskozi je primanjkovalo prave klime za uveljavljanje idej in razvojnih pobud, predvsem kar zadeva osnovni proizvodni program,” meni Rudi Kronovšek in dodaja, da se zato, resnici na ljubo, "tudi Gorenje ne more posebej pohvaliti z lastnimi izvirnimi razvojnimi dosežki. Potemtakem se tudi razvoj-niki niso mogli uveljaviti bolj kot so se, čeprav so imeli številne inovativne zamisli in predloge. Do 80. let je bil odnos do razvojno-razisko-valnega dela neprimerno boljši kot danes, mogoče je temu prispevala ugodnejša splošna klima in materialna podlaga,” razmišlja Rudi Kronovšek in ugotavlja, da vse od takrat ustanovljene oblike in raziskovalna jedra niso našla pravega mesta v razvojni politiki "Spodbude vse bolj izginjajo, saj tudi na ravni Koncerna nimamo več povezovalca razvojne dejavnosti v podjetjih.” Bati se je tudi za usodo Gorenjevega in sploh nacionalnega razvojnega dela ob morebitnem vključevanju tujega kapitala, ki bo najbrž vsiljeval svoj razvojni potencial in miselnost, kar lahko, po Rudijevem mnenju "privede do svojevrstnega intelektualnega siromašenja naroda.” Oris delovne in ustvarjalne poti Rudija Kronovška, vodje raziskovalno-razvojnega programa, o katerem smo se pogovarjali, nima namere ustvariti celovite slike o stanju razvojnega dela v velikem industrijskem sistemu. Omogoča le bežno ugotovitev, da razvoj in razvojni dosežki strokovnjakov niso stalnica, za katero se bojujejo vsi, od mojstra do razvojnega svetovalca, inovatorja. Stanje na tem področju je prej odsev družbene in gospodarske miselnosti, sistemskih in organizacijskih ter poslovodnih sprememb in odločitev. Te pa niso vedno v prid kontinuiteti razvoja od idej do izdelka. Dušanka Založnik Izobraževanje Kdaj Kje Tovarne in univerze 14. 1. 1991 Fakulteta za strojništvo s področja strojništva v ZDA v Ljubljani, predavalnica V/8 Vabljeni! Gibanje zaposlenih v decembru 5I Pnili Odšli Stopnja izobrazbe Stopnja izobrazbe Podjetje, enota |f= i if ii- <7) N 8 tf> 1. II lil V VI VII a 1. II. m. IV V. VI VII ^ trn GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 533.6 10 a 1 1 1 40 23 2 5 4 2 1 3 5.306 Štedilniki 924 1 1 13 8 3 2 912 Pralno-pomivalna tehnika 782 4 3 1 6 6 780 Zamrzovalna in hladilna tehnika 1 498 4 4 9 6 1 1 1 1 493 Galvana 233 2 1 1 231 Kondenzatorji 269 1 1 268 Kompresorji 153 153 Vzdrževanje 380 1 1 1 1 380 Strokovne službe 1 097 8 1 1 2 1 3 1 069 GORENJE NOTRANJA OPREMA 566 3 1 1 1 2 2 567 Kuhinje 228 2 1 1 1 1 231 Keramika 133 1 1 131 Kopalnice 51 51 Embalažmca 52 r 52 Strokovne službe 102 1 nr L1 102 GORENJE PROCESNA OPREMA B ' , 530 GORENJE EKO »J , , 2 10 2 226 GORENJE ELEKTRONIKA 510 1 4 3 507 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI „o i. , 6 3 2 , , 030 GORENJE COMMERCE •SI t ; 3 1 j •S GORENJE SERVIS • ’ = = » ; j > < 1;SŽ GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 46 2 , , 44 GORENJE FINANCE 52 52 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE 119 2 j 1 117 GORENJE KONCERN tiLžbT''* 3 1 ? GORENJE DRUŽBENI STANDARD• 140 140 Legenda: 1 število zaposlenih v Velenju CO E Manj zaposlenih Ne le v primerjavi z novembrom, tudi v primerjavi s predlanskim decembrom je bilo konec leta 1990 v večini podjetij Gorenja zaposlenih manj delavcev. Najbolj se je to število zmanjšalo seveda v Gorenju Eko, za 362, kar je bilo predvsem posledica stečaja (čeprav so tudi sicer od lanskega polletja število zaposlenih nenehno zmanjševali), in v Gorenju Commerce za 340, kjer so mnoge funkcije prenesli na posamezna podjetja. Po drugi strani pa se je tudi v podjetjih, ki so te funkcije prevzeli, število zaposlenih zmajšalo V Gorenju Gospodinjski aparati so bili ta- ko konec lanskega leta zaposleni 104 delavci manj kot decembra 1989, število delavcev so zmanjšali tudi drugje, v Gorenju Servis za 58. v Gorenju Procesna oprema za 49, v strokovnih službah koncerna Gorenja za 35, v Gorenju Raziskave in razvoj za 26, v Gorenju Finance za 17, v Gorenju Notranja oprema za 15 in v Gorenju Naravno zdravilišče za 3 delavce. V podjetjih Gorenja, za katere mesečno spremljamo gibanje zaposlenih, je bilo tako konec lanskega leta (po naših podatkih) zaposlenih 10.312 delavcev ali 736 manj kot decembra 1989. B. G. Vzemite si urico zase Januarja pričenjamo v Gorenju Družbeni standard Sektorju za rekreacijo s široko zasnovano akcijo, s katero želimo zajeti čim širši krog žensk, željnih redne in organizirane rekreativne vadbe. Urnik vadbe Urnik vadbe še ni popoln, vendar bo do konca tega tedna izpopolnjen! Vadbo načrtujemo še v Skalah, Mozirju in tudi po drugih okoliških krajih, seveda, če bo za to interes in ustrezen prostor. Dan Kraj Ura Pon. Velenje 17.00 - 18.00 Pesje 18.00 - 19.00 Tor. Polzela 17.00 - 18.00 Braslovče 18.00 - 19.00 Šmartno/P. 19.00 - 20.00 Sre. Velenje 17.00 - 18.00 Pesje 18.00 - 19.00 Čet. Polzela 18.00 - 19.00 Braslovče 19.00 - 20.00 Pet. Šmartno/P. 19.30 - 20.30 i za rekreativno dejavnost, tel. Vse informacije dobite v Sektorju 853-231, int. 428. Predhodne prijave niso potrebne! Vzemite si urico časa še zase in se odločite za tisto, kar res nujno potrebujete! Organizatorka rekreacije Polona Kuder Smučarski užitek na Katschbergu, počitnice v Murzstegu in Kranjski gori Zdaj, ko smo dočakali zopet pravo zimo, lahko iz zaprašenih kotov svojega spomina zopet prikličemo slike idiličnih smuk, ki smo jih doživljali pred leti. Sektor turizma Gorenja Družbeni standard vam te slike letos spreminja v realnost. Ponujamo vam smučanje na znanih smučiščih Katschberga v Avstriji. Smučarski paket, ki vam ga ponujamo, vsebuje bivanje v dvo in tro-posteljnih sobah s tušem in wc, polpenzion in 6-dnevno smučarsko karto. Za vse to pa boste odšteli le: 2.598 ATS odrasli 2.238 ATS otroci med sedmim in štirinajstim letom 2.080 ATS pa mali smučarji do sedmega leta starosti Na voljo so tudi apartmaji različnih tipov in velikosti, cene pa se gibljejo med 3.000 in 5.600 ATS, v odvisnosti od števila oseb. V ceno najema niso vštete smučarske vozovnice. In kdaj vam bodo ti užitki na voljo? V terminih 12., 19. in 26. januar 1991! Aranžmaje plačate na licu mesta! MURZSTEG v Avstriji pa je gostitelj otroške smučarske kolonije v organizaciji celjskega Popotnika v terminu 26. 1. - 2. 2. 1991. Smučarski paket, ki vsebuje prevoz, sedem polnih penzionov, sedemdnevno smučarsko vozovnico, smučarski avtobus, smučarski tečaj, spremstvo pedagoških delavcev ter bogat dopolnilni program velja za osnovnošolce od 4. do 8. razreda 3.780,00 dinarjev, za mladino od 14. do 21. leta pa 4.080,00 din. Aranžma je plačljiv v treh mesečnih obrokih! TIKIJEV DOM V KRANJSKI GORI mnogi že poznate, prav tako njegovo udobje, lepo nego in prijaznost osebja. Polni penzion stane samo 1.890,00 din, otroci od 2. do 7. leta starosti imajo 30 % popusta. Tudi ta aranžma lahko odplačate obročno! Vse te informacije dobite v prostorih Sektorja turizma (paviljon ob Paki) in po telefonih 854 676 in int. 452 (ate 2). Zaupajte nam! Z nami ste se imeli še vedno lepo! Janez Pušnik Malica Mi leva Raketič Ko bi lahko uživala v lepoti družinskega življenja, ki ga krasijo nadebudni vnučki, v prisrčnem tovarniškem vzdušju med sodelavci, ki smo ga skupaj v Milevo gradili skoraj dvanajst let, je huda bolezen pretrgala njeno življenjsko nit. Redoljubna in prizadevna pri delu je Mileva vsakodnevno prispevala našemu skupnemu ugledu, saj je nenehno skrbela za urejenost in čistočo naše servisne enote. Pred osmimi leti, ko je Gorenje odprlo še razstavno-prodajni center v Kragujevcu, je Mileva tudi tam skrbela za red in čistočo. Težavnemu delu se ni izmikala ali pritoževala. Zato smo njene prve sume in slutnje o bolezni jemali veliko bolj resno, kot so na to bili pripravljeni zdravstveni delavci. Žal, njena triletna bitka z boleznijo in naše upanje, da bo vendarle vzdržala, so bila zaman. Smrt človeka vedno pride prezgodaj. Tudi Milevina smrt je prišla prezgodaj. Še preden je na svojih plečih začutila leta prave starosti. Zato iskreno sočustvujemo z njeno družino, njeno prijazno podobo pa bomo ohranili v tihem spominu. Sodelavci iz Gorenja Servis v Kragujevcu Kultura in mi Vabimo dr ni V torek. 15. januarja 1990. bo iZ;v. pred Rdeče dvorane ob 17. o< J' odpeljal avtobus vse, ki bi si rad^ ogledali balet Labodje jezero Za celoten aranžma boste odšteLrj 150 dinarjev. Prijavite se lahko pri svojih kuljRj, turnih animatorjih. rei SVi 'sle Redna Dietna Četrtek Pečenice, dušeno kislo Zelenjavna enolončnica, zelje, pecivo pecivo Petek Pečen piščanec, mlinci. Polnjen piščanec, mlinci, solata solata Ponedeljek Segedinar, slan krompir, jabolko Praženec, kompot Torek Svinjski kare, mlinci, Telečja pečenka, mlinci, šolala solata Sreda Piščančji paprikaš, testenine. Piščančja obara, testenine, Četrtek jogurt jogurt Goveji naravni zrezek, Naravni zrezek, slan ocvrtki, kislo zelje v solati krompir, solata INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja M a: gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniš1 ^ , j K „ , ln. ____: ____i_:i. . i ■ x: x i—u —i i___________i._ 11 _ i ,i _ z, odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Nakladi 7890 izvodov. Grafična pripava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščen prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti WV J lenje. de cel