Poglejmo okrog sebe!
K pisanju tega pisma me je spodbudil čla-nek v zadnji številki Javne tribune pod na-slovom »Rožnik ni ogrožen«. Če sem odkrit, prav težko sem že čakal, da se bo kdo oglasil tudi z »druge strani«. Bral sem napad na pro-jekt za izgradnjo skakalnice v »pakojnem« TT ter še v nekatenih naših listih in pogosto mi je kar kri zavrela nad tolikšno neobjektiv-nostjo in — če že hočete — licemerstvom. Strinjam se s tovarišem Logarjem, težko je govoriti o rušenju ekološkega ravnotežja ob gradnji smučarske skakalnice, ko pa nam ga prav okrog nas, bolj ali manj odkrito, rušijo razni dimniki, izpušne cevi, smetišča... Mi-slim, da bi bilo pametneje, če bi se s takšno zagrizenostjo in ogorčenjem spravili nad ne-kulturne onesnaževalce, ki jih je veliko med nami. Poglejte samo zelenice okrog blokov, kupe odpadkov na dvoriščih, strupeno meglo, ki se vali iz tovarniških dimnikov... Dokler si bomo sami uničevali zrak, ga zastrapljali in onesnaževali okolje, toliko časa se raje ne spuščajmo v tako ostre razprave o tem, ali bi v Mostecu zgradili še eno skakalnico, ali ne.
Da se razumemo: sem sicer za skakalnico, skakalni šport mi je zelo prij.srcu, toda če bi Rožnik zaradi tega res bil okrnjen, se tudi jaz pridružim nasprotnikom gradnje. Kaj je res-nice na tem, pa lahko presodijo le strokovnja-ki!
Miro Kunstler .   .¦¦                       .,       upokojenec