Udelei prvomajsKin manifestacij! Narodna i Študija Knjižnica via Gep| TRIESTE ELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I. Obnovljena izdaja • Leto XIII. - štev. 6 ( 558) TRST - 28. APRILA 1961 Posamezna številka 30 lir MAJ ZIMI PRVI MAJ borbe za učvrstitev mir, svobodo mednarodne proti agresiji in zarotam Malokdaj smo proslavljali PRVI MAJ, ki bi bil združen s toliki in tako velikimi •er celo Vznemirljivimi dogodki kot pa Se to dogaje letos. Morda pa takega Prvega maja sploh še ni bilo. Nekateri od teh dogodkov predstavljajo velik doprinos k pospešitvi toka zgodovine človeštva in celo spreminjajo njene značilnosti. Osvojitev Vesolja je dajanje, ki ga je izvršil komunist, kmečki sin, ki je potai delavec in kasneje tehnik ter končno Prvi vesoljski potnik na svetu. Bliža se dan, ko bo človek dosegel to, kar so bile Sanje v vseh časih in ko bo, s svojim strojem, pristal na obljudeni ali neobljudeni površini, drugih planetov, odnosno nebesnih teles. S tem se bodo zmanjšale vse razdalje in zmanjšati se bodo •fiorale tudi razdalje, ki sedaj še ločijo tla površini te naše stare Zemlje narode •a ljudi. Zrušiti se bodo morale tudi Pregrade, ki jih hočeta imperializem in kolonializem še ohraniti. Toda že nekaj dni po tem poletu Gagarina v Vesolje so prišle druge, zaskrbljujoče vesti s Kube in iz Alžirije. Na špel o miru, ki ga narodi sveta vedno bolj poslušajo in odobravajo, in ki pri-” baja iz tistega dela sveta, kjer je izko-•dščanje človeka po človeku za vedno Odpravljeno, odgovarja besni odmev orodja izvežbanih in pripravljenih najemnikov v Združenih državah Amerike in k*Uatemali in tistih, ki so izšli iz stare francoske kolonialistične vojaške kaste. Tako eni kot drugi — in predvsem ti-fti, ki je odgovoren za njih podvige — Siso sposobni, da bi razumeli to kar se i loga j a v svetu in kar se s tako naglico Spreminja. Na Kubi, milijoni kmetov irvič obdelujejo zemljo svoje dežele, ki Sedaj pripada njim in bo pripadala njiho-vim otrokom, delavci v tovarnah, petro-I tajskih čistilnicah in rudnikih delajo, ne «ato, da bi nekateri kopičili milijardne Prvomajske manifestacije ob 10. začetek povorke s trga Pestalozzi ob 11. bo na trgu Garibaldi Zborovanje CG1L Govorila bosta Marcello Siphinolfi član Tajništva C.G.I.L. in Franc Gombač Predsedoval bo Albino Gerii Ob 11. url bodo zborovanja tudi v Miljah, Križu In Nabrežini *** Zborovanja KPI v soboto, 29. aprila ob 20. v Trebčah v nedeljo, 30. aprila ob 11. na Proseku v ponedeljek, 1. maja: °b 16. v Križu, ob 17. v Podlonjerju, h 18. na igrišču pri Sv. Ani. .Ob 16. otvoritev novega sedeža sekcije «VOSTOK» pri Sv. Ivanu. V soboto 29. aprila ob 20. otvoritev no-e8a sedeža sekcije KPI pri Sv. Ani. profite temveč zato da odrešijo kubansko ljudstvo gladijo, ki je bila v preteklosti vedno njegova spremljevalka. Ti delavci in ti kmetje so skupaj s študenti in izobraženci blokirali napadalce še predno so se uspeli izkrcati in v 72 urah so osvobodili republiko vseh ostankov tolovajske agresije, katero je odločno zavrnilo tudi junaško kubansko ljudstvo. Toda nevarnost še vedno obstaja, zato pa so vsi narodi sveta izrazili svojo solidarnost in svojo podporo kubanski revoluciji. Naša partija zelo jasno kaže na odgovornosti in na dolžnosti, ki izhajajo iz te nevarnosti, zelo jasno govori tudi apel prostovoljcem, ki so pripravljeni kot v Španiji in kot v naši osvobodilni borbi, katere heroizem proslavljamo prav v teh dneh. Še predno je bil izvršen inventar vseh vrst orožja, ki so ga nabavili Američani, še predno je prišlo do strtja na karaib-skem obrežju, so štirje izdajalski generali v Alžim dali ukaz o uporu. Prišlo je dó poostritve protialžirskih represalij, do poskusa skrajnostnega odpora proti vsem poskusom rešitve alžirskega problema in osvoboditve alžirskega ljudstva. Namesto rešitve tega problema se nadaljuje nesramna in krvava vojna v Alžiriji. Na blazen podvig izdajalskih francoskih generalov, njihovih «parasov», kolonialistov Dien Bien Fuja, odgovarja splošen odpor francoskega ljudstva, komunistov, socialistov in katolikov, ki so pripravljeni sprejeti orožje v svoje roke in že v kali zatreti sleherni poskus izkrcanja na francoskem ozemlju ter zdrobiti kolonializem. Koliko borbenega duha in koliko navdušenja je bilo v teh dneh v naših tovarnah in na ljudskih manifestacijah. Marseijeza je kot borbena himna ponovno postala tudi naša himna, tako kot so naše partizanske pesmi. Kakor smo se upravičeno veselili poleta Gagarina, se veselimo tudi zmage na Kubi se pridružujemo budnosti nad kriminalnimi pu-stološčinami imperialistov v aktivni in borbeni solidarnosti s kubanskim in francoskim ljudstvom, ki je dedič velikih dvestoletnih revolucionarnih tradicij, Pariške komune in heroizma Maquistov. Te borbe so tudi naše borbe, kajti stvar miru in svobode je neločljiva. Za zmago te stvari je potrebno učvrstiti enotnost delavcev, ljudsko, antifašistično in demokratično enotnost. In prav to je tisto, kar bodo izpovedale naše velike manifestacije na letošnji Prvi maj kot so izpričale tudi proslave ob priliki 25. aprila. Letošnji Prvi maj bo dan mednarodne solidarnosti, večje solidarnosti kot v minulih letih, bo dan občudovanja velikih pridobitev socializma in aktivne podpore bojem za osvoboditev ljudstev. Tržaški delavci in njih družine, delovni sloji našega Ozemlja, naša mladina, naše žene se bodo na dan letošnjega Prvega maja spomnili svojih bojev za razne pridobitve, spomnili se bodo junaških dni lanskega junija in julija, nepozabnih velikih stavk v CRDA, velikonočnih praznikov, ki so jih delavci Arzenala in Sv. Roka praznovali v ladjedelniških obratih, bojev za delo in svobodo v podjetjih AFA, SAIFAG, «Laboranti», v tržaški lu- in socializem; solidarnosti; kolonializma ki, v številnih drugih obratih in bojev raznih drugih delovnih kategorij. Ljudske demokratične in antifašistične množice, Slovenci in Italijani našega Ozelja bodo obnovili svoje obveznosti za povečanje svoje borbe, proti fašističnim ' ostankom, proti nesramnim izgredom šovinizma, za enotnost Rezistence in za mirno sožitje med Slovenci in Italijani. Letošnji Prvi maj bo obenem pregled sil dela, mobiliziranih za demokracijo, mir, napredek, razvoj našega mesta in za enakopravnost pravic slovenskega prebivalstva. Idejno bomo združeni z vsemi narodi, ki se borijo za enake cilje demokracije in miru, z ljudstvi, ki so zmagala in danes stopajo po poti socializma in komunizma. Za našo Partijo, za našo Federacijo bo Prvi maj tudi dan. ko bomo sporočili, da smo dosegli 100-odstotno obnovitev članskih iszkaznic, dan novega pohoda naprej, pohoda z večjim zaletom, podprtega od veljavnosti analize stališč, ki so jih komunisti zavzeli do velikih dogodkov; bo dan novega zaleta v akcijah za vpis novih delavcev, mladincev in žena demokratov in antifašistov v našo Partijo. TOVARIŠI, PRIJATELJI, DELAVCI! PODPIRAJTE BORBO FRANCOSKEGA LJUDSTVA, ZDRUŽITE SE V O-BRAMB1 DEMOKRACIJE IN MIRU! DELAVCI IN DELAVKE, SLOVENCI IN ITALIJANI! BODITE BUDNI PRED VSAKRŠNO PROVOKACIJO, OJAČITE SVOJO BORBO ZA MIR, NAPREDEK DEŽELE, RAZVOJ TRSTA, ZA BRATSTVO MED SLOVENCI IN ITALIJANI! NAJ ŽIVI PRVI MAJ, PRAZNIČNI DAN IN DAN BORBE ZA MIR, SVOBODO IN SOCIALIZEM! Antifašistična solidarnost proti krivični obsodbi Tov. Paolo Sema je prišel pred sodišče, ker je bromi antifašizem Sekretar naše tovariš Paolo Sema, se je moral dne 11. in 12. t.m. zagovarjati pred tržaš^m porotnim sodiščem, ker ga je kvestura obdolžila, da je «žalil» italijanske oborožene sile na dveh političnih shodih v Trstu in na enem shodu na Konkonelu. Vsi ti shodi so bili sklicani v zvezi s tragičnimi in krvavimi dogodki, do katerih je prišlo v Italiji lanskega junija in julija. Kot je znano so ti dogodki pretresli vso državo in so povzročili padec klerikalne vlade, kateri je predsedoval Tambronl. Ta vlada, kot je znano, je bila podprta od fašistov. Na omenjenih političnih shodih je naš sekretar kritiziral zadržanje policije, ker je uporabila orožje proti antifašistom, nikakor pa ni žalil oboroženih sil. To je ponovil sedaj tudi pred sodiščem, kjer je odločno zanikal, da bi kdaj koli imel namen žaliti oborožene sile. I-sto je poudaril tudi zagovornik, tov. Pogassi. Za sodno razpravo je vladalo v vrstah tržaških antifašistov in demokratov zelo veliko zanimanje. To je med drugim potrdilo tudi številno občinstvo, ki je prisostvovalo razpravam na sodišču. Med razpravo so na sodišču predvajali govore, ki jih je imel naš sekretar na omenjenih političnih shodih, katere je policija posnela na magnetofonski trak. Da tov. Sema ni imel nobenega namena žaliti oboroženih sil so zelo zgovorno potrdili tudi Federacije, j omenjeni magnetofonski po-ima, se je • snetki. O tem se je še enkrat lahko prepričal vsakdo, ki je le posnetke poslušal na sodišču. Kljub temu pa je porotno sodišče obsodilo našega sekretarja na 5 mesecev pogojne zaporne kazni, toda proti obsodbi je branilec vloži! priziv. Zato bo vsa zadeva prišla še pred prizivno sodišče. Zaradi krivične obtožbe in zaradi obsodbe je naš sekretar prejel številne izraze so- { Udarnosti tako od posarne- j znih tovarišev, kakor tudi od raznih sekcij naše Federacije. Solidarnostne izjave so tovarišu Semi poslale tudi ANPI, ANPPIA in FIAP ter tržaška federacija PSI. Na tem mestu naj še posebej o-menimo, da sta naši sekciji s Proseka-Kontovela in Opčin poslali tov. Semi solidarnostna pisma s številnimi podpisi slovenskih in italijanskih antifašistov in demokratov raznih političnih prepričanj. Tudi «Delo», v prepričanju, da izraža mišljenje svojih bralcev in prijateljev, izraža tovarišu Paolu Semi vso svojo solidarnost z voščili, da bi bil na prizivnem sodišču popolnoma oproščen. Vpisovanje novih tovarišev v KPI Resni politični dogodki, zahteve po veliki budnosti narodov, povečanje borbe za mir in demokracijo, zahtevajo nujno učvrstitev naše Partije, kot najbolj aktivne in najbolj odločne sile, v sedanjih borbah, za rešitev miru, preprečitev načrtov imperialistov Voditelji in člani naše Partije, ki so v teh dneh o-biskali številne demokratične državljane, delavce, mladince in jih povabili, naj sprejmejo izkaznico za leto 1961, so se prepričali o veljavnosti tega novega čini-telja. Mnogi izmed tistih, ki manj negativen način, ali pa so še nadalje ostali negotovi, so danes pripravljeni sprejeti in sprejemajo izkaznico KPI. Svoj položaj so izboljšale tudi sekcije v Miljah, kjer so na novo vpisali 12 novih članov, na Barieri 37, pri Magdaleni 15, na Greti 10, na Konkonelu 6 in v dolinski občini 24. To so primeri, ki kažejo in zelo zgovorno potrjujejo, da je mogoče doseči dobre rekultate, ako le z dobro voljo in z dobro imposta-cijo tovariši pristopijo k delu za vpis novih članov, so do nedavnega odgovarja- j To so vzgledi, ki so posneli na naše vabilo na več ali manja vredni! Nova zmaga kubanske revolucije ♦ Ameriški predsednik še nadalje grozi Kubancem ♦ Zakaj imperialisti ZDA sovražijo Fidela Castra Invazija najemniških oboroženih sli na Kubo je bila razbita v treh dneh. Kubanska revolucionarna vojska in ljudska milica, podprti od vsega patriotičnega ljudstva, sta pustolovce, podprte od imperializma ZDA, strli, še predno so ti utegnili, kot so sami najavili, ustanoviti svojo vlado na kubanskem otoku. Kubanski revolucionarji pa so bili deležni velike solidarnosti po vsem miroljubnem svetu. Tako v socialističnih deželah kot v kapitalističnih in celo v ZDA so bile takoj po zločinskem napadu na Kubo velike manifestacije solidarnosti s kubanskimi revolucionarji in ogorčene demonstracije proti imperialistom ZDA, ki so pustolovcem omogičlli izkrcanje na Kubi in ki so jih opremili z orožjem. Poraz invazorjev je hudo in demoralizinijoče odjeknil v kro. gih imperialistovi ZDA in vseh reakcionarjev, ki nasprotujejo kubanski revoluciji. Zato ti kro-gi danes napovedujejo, da «Ku. ha še ni povedala zadnje besede». Sam predsednik ZDA Kennedy je grozeče izjavil tudi, da «ameriško ljudstvo (!) ne more z zadovoljstvom gledati na tanke in letala iz držav iz socialističnega sveta, samo 150 km od svoje obale». V svoji ogorčenosti zaradi ne»-speka. ki ga niso najmanj pričakovali imperialisti, je Kenne. dy izjavil, da ZDA ne bodo mogle pristati, da bi jih doletela ista usoda, kakršna je doletela skupino kubanskih beguncev, ki je hotela ponovno priti na otok». Toda zakaj ameriški imperia, listi tako sovražijo kubansko revolucijo? Zakaj proglašajo voditelja kubanske revolucije Fidela Castra za zločinca, ko pa je vendar znana stvar, da je prav on tisti, ki je uspešno izpeljal revolucijo, ki je strmo- glavila korumpirani režim trinoga Batiste. Kakšni so «zločini», ki jih je zagrešil Castro? Evo nekaj teh «zločinov» : 1959 8. januarja je dokončno zrna. gala revolucija. Castro prispe v Havano in prevzame oblast v svoje roke. Batistov trinoški in korumpirani režim je bil dokončno strt. Med prve ukrepe Castrove vlade spada agrarna reforma. Maja istega leta je. bil sprejet tozadevni zakon. Tako so bile razlaščene velikanske plantaže sladkornega trsa, ki so bile po večini v rokah ameriških magnatov. Ustanovljene so bile kmetijske zadruge. Toda ZDA so na te ukrepe reagirale s tem, da se niso več preskrbovale s kubanskim sladkorjem. Toda ker je sladkor poglavitni vir kubanskega gospodarstva, je ta ameriški bojkot povzročil resne težave. Na pomoč je priskočila SZ in odkupila 170.000 ton sladkorja. ZDA so proti temu oporekale, a brez uspeha. Sredi poletja je Tovariš Hroščev v bratskem objemu z voditeljem kubanske revolucije Fi-deiom Castrom. Slika je bila posneta za časa lanskoletnega jesenskega zasedanja Generalne skupščine OZN v New Yorku. Ob napadu na Kubo je Hruščev pozval ameriškega predsednika Kennedyja, naj se konča akcija ZDA proti kubanski deželi ter poudaril, da bo sovjetska vlada nudila vso potrebno pomoč kubanskemu narodu in kubanski vladi, da bosta odbila oboroženi napad prišlo v deželi do hudih težav. Tedanji predsednik republike nasprotuje agrarni reformi. Ca. stro odstopi v znak protesta, toda na veliki manifestaciji, katere se je udeležilo pol mili- jona Kubancev, je bila Castru izrečena zaupnica. Predsednik republike odstopi. Reakcija nadaljuje svojo gonjo proti Castru in oktobra pripravi atentat nanj. K sreči se ta ni ob- nesel. Novembra istega leta je kubanska vlada podržavila 60% petroleja. 1960 Januarja ZDA odpokličejo s (batiali,'.vanje na 6. strani) Življenje partije Kongresi naših sekcij ( V zadnjih dveh mesecih bili kongresi številnih sekc naše Partije. Na teh kongresi so tovariši pregledali bilani svojega dosedanjega delovati in začrtali smernice za bodoi delo. Kljub raznim pomao kljivostim na nekaterih podr čjih, lahko z mirno vestjo t dimo, je bilo delovanje naši sekcij v zadnjem letu — ki bilo sicer združeno z velikie napori in žrtvami pozitivu kar med drugim zelo zgovorf potrjujejo tudi rezultati ka« panje za tisk in nabiranje pl spevkov v volilni sklad, pre vsem pa izidi na jesenskih 1 pravnih volitvah in uspešne bol bc proletariata. Na tem mestu ne moreni podrobneje opisovati razn kongresov — saj so nekate' bili že pred časom in zato ^ bilo nesmiselno šele sedaj f sati o njih zato se bon1 ■omejili na kongres sekcije « Opčinah, ki se je vršil marca. Povsem upravičeno lahko dimo, da na Opčinah še ni bi tako plodovitega kongresa sd cije. Ta trditev pride še bolj do izraza, ako pomislim da je bil še pred nedavnim p ložaj v tej sekeciji ravno n* boljši. Toda v zadnjem *> su so se openski tovariši loti (bailah,‘vanje na 8. strani) Solidarnost tržaškega prebivalstva je pomagala delavcem, da so zmagali Borba delavcev Tržaškega arzenala in ladjedelnice sv. Roka v Miljah se je že pred nekaj tedni zaključila z zmago. Za dosego te zmage sta bili odločilne-pomena predvsem kompaktnost vseh dela ^c. obeh podjetij, ne glede na to kateri sindikalni organizaciji pripadajo ali kakšno je njihovo politično prepričanje, in pa velika solidarnost, ki so jo manifestirali delavci ostalih tržaških industrijskih podjetij, skupno z veliko večino tržaškega in podežeijskega prebivalstva. Reakcionarne in proti delavske sile so sl tudi tokrat veliko prizadevale, da bi ohromele borbenost stavkajočih in kompaktnost. Toda tokrat je tem silam spodletelo. Tudi razna prigovarjanja, ki so jih s tako vnemo širili dobro znani krogi in njihovi plačanci, so bila obsojena na propast. Kljub temu, da je omenjena borba že zdavnaj zaključena, smo smatrali za umestno, da objavimo članek, ki naj osvetli nekatere aspetke te borbe in ožigosa zlasti zadržanje demokristjanskih krogov in njihovih slovenskih privržencev. Pred nedavnim je bil sklenjen sporazum med sindikalnimi organizacijami in delodajalsko zvezo o sindikalnem sporu v Tržaškem arzenalu in v ladjedelnici Sv. Roka. Ta sporazum je rezultat trde in odločne borbe, ki so jo toliko časa vodili vsi delavci v omenje nih obratih ter so bili podprti od solidarnosti vsega prebivalstva Tržaškega o-zemlja. Sporazum določa, da bodo delavci prejeli proizvodno nagrado v znesku 17.000 lir, vajenci izpod 18 let starosti pa nagrado v znesku 8.500 lir_. Tako bodo delavci omenjenih obratov deležni enakih ugodnosti kot so si jih že prejšnji mesec priborili delavci Združenih jadranskih ladjedelnic. Kot smo že omenili je ta zmaga sad odločne borbe, ki so jo vodili vsi delavci, je med drugim tudi sad devetdnevne zasedbe obratov. Kot suo tudi omenili je velika večina javnega mnenja in torej skoraj vsega prebivalstva Tržaškega ozemlja manifestirala svojo solidarnost z delavci v borbi za svoje pravice. In prav ta solidarnost, ki se je odražala tudi v gmotni podpori, je omogočila delavcem da so toliko časa vztrajali in da je bila borba končno uspešno izbojevana. Izjemo v tej solidarnosti je predstavljalo vodstvo tržaške demokri-stjanske stranke. To je v biltenu, ki ga objavlja strankina tiskovna agencija zavzelo stališše, ki je bilo očitno v korist delodajalcev in proti delavcem. Le nekaj dni pred sklenitvijo sporazuma je bilo objavljeno v biltenu tiskovne agencije «Italia» sledeče poročilo: «Po referendumu, ki so ga priredili med delavci, ki imajo sedaj zaseden Tržaški arzenal in ladjedelnico Sv. Roka in s katerim so sklenili nadaljevati v svojem podvidu, se zdi, da je položaj postal brezizhoden. V četrtek bi se na ministrstvu za delo morali sestati zastopniki obeh strank, ki so sedaj sprte. Vendar pa je ta sestanek podrejen pogoju, da se do takrat položaj normalizira ter da se delavci redno vrnejo na delo. Trenutno pa ni videti, kako bi to tega lahko prišlo, kajti delavci so izrekli svoj namen, da do kraja izvedejo pobudo. To je edini primer v Italiji, da so delavci zasedli tovarno, da bi dosegli gospodarske ugodnosti. To je skrajen ukrep, ki so ga do danes uporabili le v izrednih in nadvse težavnih slučajih. Demokratski krogi opozarjajo, da v Tržaškem arzenalu ne obstaja tak položaj, ki bj zahteval tako Strajne ukrepe. To je dejstvo, ki še veča nesorazmernost med zahtevami in sredstvi, ki se jih poslužujejo. Vendar pa stvar, da so razpisali referendum med delavci, kaže, da obstojajo razlike med samimi stavkajočimi o umestnosti take vrste protesta. Pa mnenju nekaterih delavcev vlada med zaposlenim osebjem velik politični pritisk, V sindikalnih krogih je sam izid referenduma sporna točka; nekateri namreč pravijo, da se je za nadaljevanje zasedbe izrekel samo Arzenal, medtem ko naj bi delavci ladjedelnice sklenili zaključiti zasedbo. Delnih izidov glasovanja niso objavili; zato so nekateri družinski člani, ko so zvedeli za dokončni ■/.m, na ansuremost stansca. r mokratični krogi poudarjajo, kako nuj je, dase čimprej nekaj ukrene ; druga namreč ne bo možno začeti pogajanj in stanje se potem lahko zavleče v ne< gled. Tudi «Katoliški glas» je kmalu zatefbi zavzel podobno stališče do stavkajoči! Tako-le je pisal: «Mnogi tržaški krogi sodijo, da je zase ba Tržaškega arzenala in ladjedelni« ž Sv. Roka s strani delavcev presenetlji' ! in nesorazmerna. Nočemo razsojati o 1S1 mestnosti spora, pravijo isti krogi, vendi1( pa je treba ugotoviti, da so ti dogodi st presegli razsodno mero. Zasedba neke 1 i vame je skrajno resno dejanje, h ka* 8; remu se delavci lahko zatečejo v prima! zelo resnega položaja. Nikoli pa se ga f sme dopustiti v primem normalnih sin!* kalnih sporov, kot je sedanji v arzenal1 N Se nikoli se ni zgodilo, da bi na nezad volji ve nasprotne predloge delavci od0 vorili z zasedbo delavnic. Ti krogi po1 vajo sindikaliste, naj uporabljajo metod ki so v skladu s stvarnostjo, kajti dd gače bo prišlo do takega položaja, ki ga komunisti najbolj želijo za svojo pf vratniško delovanje, katero se navadi] zaključi z ukinitvijo vseh demokratični strank in sindikatov.» Toda delavci obeh obratov nisi nasedi niso omahnili, ampak so vztrajali in k s so vztrajali so tudi zmagali. 1921 - Štirideset let življenja KPI - 1961 “DELO,, - glasilo KPI Božidar Kolarič neutrudni organizator komunističnega gibanja 1P1 MnvnKwm* n. «mi* mt. ifpEDua DELO «*• ■ WmU ««»« < IMH».,. >x<* 4» *«». .M •mi«** M •fcMoOin r*Wv m «>**'**idH «MtaA *MV k«««*, m .«M .»««fc, ut» a. • w i*. ;iH Naž prvi poziv: disciplina! PELO ŠŽŽŠzM &èìÉE§ £■£&?£ •r i«i rW asi «aw v »K*« Mo «wiljl, J» W ««««- «M m«*«* mtt w —• a™ —, »»vi.o. to W an*. *t aouto » no« » *»>' o*w (»«fetoi Ib *t* w « *0 *«*»04 «c*k, . •>►•>«!» « m oM* Inaft» »dlMtM»» «W- - W'.M’-"' w»*0 «« M. »to «R» * to^itojSrSn« imivo« to » p.BlmBk^u .[>»»' » M«»)»* t« M»»»»' •to«»» pn^cw^M «it «to)«. » kmtm m> »>* tx»w * «rtrftjr«. noaM * »«<• » manrii Pogovor s iitateljJ po premirju ***»l » ic>»*xleto t iwtlwi it- teti i^oteo. »k* * teltotj ■ ■' «r...............................■“ ;r4». sšSSi^P j j Kait.-rS; t«BM«i tB <** M rriC • j- - . -v —..t kr».« iym m«! _______Srt Ss“H" « £i\-S j it* W I* • tvo^k teto» »aa». , « *»»>00 « I-'O »BM. tel Im»» tel » Ml »tol i* »-«.<« »•r»*'*» t* »«to*» » i SiKtrAf« «r,- to «te,ote«r. tttk«*» » 0-B*> n|0»'«» to » k’nyb. ^ to^tte*»*» ! -»te». :;s jaSašasSS *««<*♦. i »«to* «i •»»»te te *> f» —- , tete w W * ' »*> J .*»»- teteto te« to*te»tj,' “«"t«; ■ asr s «Delo», ki je začelo Izhajati v Trstu kot socialistično glasilo, februarja 1920, je postalo po kongresu v Livornu, leta 1921, komunistično glasilo. Nekaj časa je izhajalo kot glasilo Tržaške zveze Komunistične partije Italije, maja istega leta pa je postalo centralno glasilo KPI v slovenskem jeziku. Prva številka lista, ki nosi pod naslovom «Glasilo komunistične stranke Italije» je izšla dne 11. maja 1921. V Trstu se ni ohranil niti en izvod te izredne številke, pač pa je ohranjen v Ljubljani. Hrani ga Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, kateri nam je preskrbel tudi fotografijo, ki jo tu zraven objavljamo. GIORDANO PRAT0L0NG0 svetel vzgled predanosti partiji Giordano Pratolongo je bil eden izmed tistih voditeljev delavskega gibanja v Trstu, eden izmed komunistov, ki so še kot hladinci pristopili v gibanje in ki niso "iti za trenutek opustili svojega delovala v borbi proti fašizmu, za svobodo in "ocializem. Star je bil komaj 14 let, ko |e vstopil v vrste socialistične mladine, tieta 1921 je bil v vrstah mladih komunistov in se je aktivno udeležil številnih Dikcij proti fašističnim škvadristom, ki jih jriie vodil zloglasni Giunta. Ker je postalo aČ Zadrževanje v Trstu nevzdržno, je po letu it*924 odšel v tujino. Postal je eden izmed vodilnih organiza-j°rjev antifašističnega gibanja v Luksem-ef "urgn ,jn v Franciji. Kasneje so ga tam-iii tajšnje oblasti izgnale. Vrnil se je v Ita-Jjo, seveda ilegalno, a le za krajšo dobo, *ajti kmalu je bil povabljen v Moskvo, \ier je bil imenovan za predstavnika Italijanske komunistične mladine pri Mladinci komunistični internacionali. Tako je *°variš Pratolongo postal voditelj prve *** tiopnje. Kot tak se je ponovno vrnil v Ita-1 "jo, kjer je deloval sredi najstrožje ile-* **4le. Kljub temu pa so ga fašisti ujeli in ltì< Cprlj ter kasneje internirali na otok Ven-JJ "tene, kjer je ostal do septembra 1943. rW al' rol oi' eli1 pf df ‘n' ■dl P Strnite se okrog KPI, ki je po svo jem sestavu, po svojem 4o mnenju člankarja, odkril "globoko krizo, ki obstaja v tržaškem delavskem gibanju» za-čadi katere je postal Trst. eno izmed mest, ki so bile najmočnejše trdnjave proti fašizma in ki je odlikovano s zlato medaljo, idilična oaza fašističnih razgrajačev». Z razliko od drugih italijanskih mest - tako nadaljuje član-k;|r - samo V' Trstu antifašistične množiee pasivno dopuščajo, da z vseh vetrov skupaj zbrani nostalgiki podirajo in ničijo to, kar so si antifašistične množice Priborile po dolgem in hudem noju....ločim je v prvih po- vojnih letih tržaški delavski razred obvladal politični areno in tedaj ni bilo prostora za fašiste... Po itionju člankarja — delav. *ke stranke v Trstu. Gorici in v Slovenski Benečiji ne ve. nijo naše manjšine kot močnega in naravnega zaveznika delavskega gibanja in katerega koli naprednega gibanja v Ita-!>ji, temveč jo smatrajo kot računski dodatek v svojih volilnih štetjil t. Prav zaradi tega naj bi se realizirali «blagohotni kompromisi, s šovinističnimi te. *ami in izbruhi nacionalističnega ekstremizma. Končno ''Pasivnost in apatije tržaškega Antifašizma ■ h fašističnih pro. knkacijab naj bi bili sla-spričeval- za zrelost, osob-, ust in internacionalizem vod-',rv tržaških delavskih strank. Taka je, na kratko povedano, 1’ridiga, ki je bila podana s prižnice «Dela» od Zveze k«-munistov Jugoslavije. V nobenem primeru se ne mo. remo vzdržati, ne da bi odklonili na najbolj energičen način ta ugotavlja, ki zvenijo kot nedopustna žalitev tržaških antifašističnih množic in strank delavskega razreda, niti se ne moremo izogniti našim ugnta-vitvam n politiki tistih, ki so stopili na katedro zato, da bi dajali lekcije strankam tržaškega delavskega razreda. Moč in tradicije Partije Predvsem, ko se govori o « tržaški li strankah delavskega raz. reda» sr misli na nas in na to. variše socialiste, ker NSZ prav gotovo ne more stremeti po tem častnem naslovu in po drugi strani ne moremo niti verjeti da l»i bil napad naperjen proti krajevnim kreaturam obtoževal. eev. In. ne da bi se hvalili, je med strankami delavskega razreda naša Partjia ne le najmočnejša, marveč je tista, ki je vzdržala poglavitno vlogo v protifašistični borbi in v težkih ok 'bibliografsko delo «Umetni. dela Ta-va N. Tolstoja v pre. "•lih». Knjiga je nazoren do-velikega pomena Tolstoja la svetovno književnost. Ne sa-110 vi Sovjetski zvezi, ampak v *i'e*u sploh ni za nobenega ru-'ega pisatelja toliko zanima. kot za njega. Samo od za-'*lta leta 1959 pa do 50-letni-pisateljeve smrti je prišlo na .0vjctski knjižni trg 99 Tolsto-!Pv*h del v raznih izdajah v ^ različnih jezikih in II mi-.Ji°nov 859.000 izvodih. Od Mobrske revolucije (leta 1917) . Ije so izšla Tolstojeva dela različnih jezikih Sov. zveze ^49. \; krat. Skupna naklada teh znaša 97.906.000 izvodov. ..*iveč del je izšlo v ruskem je-/'u, skupno 994 knjig v več 8.1 milijonov izvodov. V 65 neruskih jezikih sovjetskih narodov so izdali doslej Tolstojeva dela 788-krat v 8.394.000 izvodih. Tolstojeva dela so izšla tudi v tistih jezikih sovjetskih narodov, ki do Oktobrske revolucije niso imeli svojega knjižnega jezika sploh. To velja za abhazijski, altajski, čo-conski, čukotski, evenkijski, ha-kaski, inguški, karačajevski, ko-rjakski, lezginski, navajski in tuvinski narod. Tolstojeva zbrana dela so izšla v zadnjih dveh letih v 12 knjigah v ruščini in ukrajinšči-ni, v 14 knjigah pa v lališkem, turkmenskem in estonskem jeziku. V tujini so izdali zhrana Tolstojeva dela 77-krat. Med posameznimi deli so i-meli v svetu največji uspeh romani «Vojna in mir», «Ana Ka. renina», in «Vstajenje», ki so prevedeni v vse ovropske jezike. Rusi n.pr. najbolj berejo «Vojno in mir». Življenje Ernestine Jelovškove Njeno delo spada med najbogatejše vire pričevanj o življenju in delu največjega slovenskega pesnika - Prešerna Življenje Ernestine Jelovškove je potekalo dokaj žalostno in monotono. I\ jena trpka živi jenska pot je merilo za hvaležnost, ki jo je izkazoval slovenski narod spominu enega največjih mož, ki so kdaj zrasli iz njega. Ernestina Jelovškova se je rodila leta 1842. Bila je druga hči Ane Jelovškove in Franceta Prešerna. Oče se je je jako razveselil. dosi si je želel dečka. Ker se mati ni rada ukvarjala z otroki, jo je dala na rejo k neki družini. Njena mati, ki je slutila težko usodo, ki čaka njo in njene nezakonske otroke, je vedno znova zahtevala od Prešerna, da se poroči z njo, toda on ni hotel ničesar slišali o tem, dasi ji je bil baje obljubil, da jo vzame, čim se izboljša njegovo gmotno stanje. Ko se je rodil še tretji otrok ki so mu dali ime France ni zaradi vedno večje denarne stiske niti zraven prišel. Razdražena mati je dala dete v rejo in odšla služit v Trst. Nekaj let kasneje se je preselila v Trst tudi Ernestina. Tu je podnevi šivala, v nočnih urah pa brala nemške knjige. Po nekaj letih sta se obe z materjo preselili na Dunaj. Tam je Ernestina pomagala materi pri šivanja in se tako borila proti neizbežni bedi. Po materini smrti v tujini se je Ernestina zopet vrnila v domovino. kjer je ostala do svoje smrti. Živela je monotono. Imela je prijateljske odnosa je z Vatroslavom Holzom, Josipom Cipermanom in pozneje tudi z Antonom Aškercem, ki ji je od časa do časa poslal kak male- ga pripovedovanja. Iz vsega je razvidno, da se :e morala veliko ukvarjati z razglabljanjem usode in je vedno skušala raztolmačiti, kdo da je prav za prav nositelj krivde. Ker se je njeno življenje vleklo kot zaspana reka brez vzpenjav in padov, ni čudno, da so bili neznatni spomini na velikega o-četa skoro edina hrana njeni duševnosti. tujini se je Ernestina Jelovško-va ukvarjala s pisateljevanjem. Pisala je v nemškem jeziku, ker se je slovenščine zopet naučila šele po dokončnem povratku v domovino. Toda njeno delo se. ceni le iz litevarno-zgodovin-skega stališča, zmo imajo vrednost samo oni spisi, kjer govori o Prešernu. Leta 1886 je navedena med sotrudnicami revije «Ljubljanski zvon*. Že tri leta prej pa je objavila neko razpravo pod naslovom «Preširen človek*. Leta 1900 se je zopet oglasila s sestavkom a V samotni uri*, ki je bil objavljen v Prešernovem albumu, dve leti kasneje pa s črtico «Dan na Vrbi* ki je bila Že v teku svojega bivanja v objavljena v reviji «Ljubljan- ski zvon* in v kateri opisuje vtise, ki jih je doživela, ko je bila prvič v Prešernovi rojstni hiši. Leto 1908 je objavila v listu «Slovenski narod* predavanje pod naslovom «Prešeren in Slovenke*. Istega leta je objavila tudi svoje najvažnejše delo «Spomine na Prešerna* in to v posebni knjigi, za čigar izdajo je poskrbel Anton Aškerc. Ernestina Jelovšek si je z o-bravnavanjem Prešernovega zasebnega življenja priborila veliko zaslug, ker je objasnila marsikak dogodek, ki značilno orisu je pesnikov značaj in njegovo razmerje do okolice in § tem pojasnjuje marsikaj, kar bi drugače ostalo nerazrešeno za vselej. Prežihov Varane: • o■ ulili. •uili|tHiiiuBll®ll Zivé naj vsi narodi rialen priboljšek. Nekatere j ljubijančanke so se zavzele za-! njo in jo preskrbovale s šiva-! njem. Ko pa so ji oči opešale, | je živela samo še. od skromnih | podpor, katere je zanjo nabira-| la Manira Komanova, ki ji je ; stala zvesto ob strani do njene J smrti. Ernestina je umrla v j ljubljanski ubožnici ravno na Prešernov rojstni dan, decembra 1907. j Ernestina Jelovškova neštetokrat omenja svoje žalostno I življenje e svojih spisih, kjer j sili vedno znova njeno osebno naziranje izza kulis objektivne- Prihod novih, čudnih gostov je prvi hip ustrahovalno in porazno učinkoval na navzoče poslušalce. Marsikdo je že čul, da se v naših krajih klatijo razni potepuhi, vojni begunci in tolovaji, ki jih oblast že dolgo zasleduje. Culo se je, do so razni skrivnostni možje tu in tam ponoči vdirali v kmečke hiše in odnašali živež. Kjer jim je kazalo, so ga plačali, pri nekih kmetih pa so ga kar tako odnesli. Te skrivnostne pripovedke ljudem niso mogle dati nobene prave slike o skrivnih roparskih tolpah. Nekateri so jih imeli za take, medtem ko so jih drugi imeli za svoje ljudi, ki se morajo po nedolžnem skrivati pred cesarsko gosposko. Ko so jih ljudje zdaj naenkrat zagledali pred seboj v živi, dasi skrivnostni podobi, so jih spreleteli negotovi občutki. Zadela jih je smelost, s katero so prišli mednje. Nekateri so hoteli prodreti skozi saje in spoznati njihove obrave. Drugi so zopet merili njihove postave in si dopovedovali, da so te positive že nekje drugpd videli. Edino dve osebi v dimnici menda nista bili iznena-deni zaradi prihoda te zamaskirane trojice. To sta bila Vohnet in Stramun. Vohnet je bil popolnoma miren in se je delal, ko da bi jih ne videl prvič, medtem ko jih Strahun še dobro pogledal ni, ampak je dalje listal po papirjih, ki jih je imel razgrnjene pred seboj. Prvi preplah pa se je polegel nenavadno hitro in nekdo je že rekel z domačim glasom : «Dober večer vam tudi, sedite med nas, smo sami domači.» Na neki klopi so takoj napravili prostora za tri sedeže, kamor so se čudni gostje takoj usedli. «Beri!» je zavpil nekdo Strahunu. Za odgovor je najprej zacvilil pastir, ki ga je Strahun vlekel za ušesa, ker ni dobro svetil, Menda je bil v zadregi in je zaradi tega začel lasati ubogega pastirja, ki je požgal že cel sveženj dobrih trsk. Potem je dejal sam Strahun: «V .Novicah’ je samo še ena pesem, drugo smo že vse prebrali...» Pogledal je tako globoko s svojimi očmi po zbrani družbi, da se je skoraj zganila. «Samo ena pesem...?» «Samo ena pesem!» «Preberite tisto pesem, da bomo vedeli, kaj je,» je zahteval nekdo, ki je ves čas čepel na svinjskem koritu ob steni dimnice. «Dobro!» Strahun se je odhrkal in začel počasi brati naslov tiste pesmi: «Zdravljica.» Strahun ni znal dobro brati le nevezano pisanje, ampak je prav tako, če ne še lepše, bral vezano besedo. To je imel še iz šol, kjer je veljal za izvrstnega deklama-torja in recitatorja. Bral je s takim naglasom, kakor da bi se vse zibalo na ladji, ki jo žene rahel veter po razburkanem morju vedno dalje in dalje. Pesem je bila dolga. Ko je Strahun prebral prvo kitico, si videl, da so se obrazi poslušalcev razjasnili, podoba je bila, da jih je minil strah pred nečem neužitnim. Ko je prebral drugo kitico, so se vsi za nekoliko dvignili, tisti ki so sedeli in tisti, ki so stali. Ko je Strahun prebral tretjo kitico, so bile oči uprte vanj, kakor da bi sproti morale vleči iz njega vsako pisano besedo, kakor se vleče kri iz žil. Bilo je videti, da je pesem prevzela tudi samega Strahuna, zakaj bral jo je s posebno slovesnim, prav svečanim naglasom, in je za poudarki vedno kak hip počival. Ko je tako probal četrto kitico, se je nekje iz gruče ljudi odtrgal srčni, vzdihu podoben glas, in splaval pod strop črne dimnice, kjer je odmeval, kakor da bi bil to strop cerkve in ne dimnice. Pri peti in šesti kitici je bilo že več takih toplih, srčnih glasov, ki so vzdihali pod strop. Domači deklit, Grofici, ki je prej dremala poleg velike dekle na zidu, se je nenadoma izvil tak glas iz prsi, da se ni vedelo, ali je smeh ali jok. Strahun pa je neusmiljeno bral dalje: «Živč naj vsi narodi, ki hrepenč dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak» Občutki, ki so zgrabili vse poslušalce, so zagugali celo dimnico in celo vežo ter jo dvignili iz noči, v katero se je še malo prej pogrezala. Ljudje so mislili, da strme predse in da molče, toda v resnici so se vse oči sprijele v en sam glas, ki je zvezal vsa srca. Ko je Strahun prebral zadnjo, osmo kitico, in poln občutka obmolknil, je med poslušalci za hip nastala skoraj grobna tišina. Toda le za hip. Ko so se prepričali, da je pesem končana, je nastal med njimi vihar navdušenih src. Nekateri so na ves glas pritrjevali pesmi, drugi so vstajali in ropotali z nogami, kakor da bi se jim nekam mudilo, kmalu pa je vpilo več desetin glasov : «Se enkrat, še enkrat...!» (Odlomek iz nedokončanega romana «Pristrah») Vsa tržaška demokratična javnost je obsodila fašistične provokacije na proslavah 100-letnice Italijtf Kot po vsej republiki so bile 27. marca tudi v Trstu razne proslave 100.1e.tnice zedinjenja Italije. Toda tržaške proslave so se bistveno razlikovale od proslav v drugih pokrajinah Italije. V Trstu so tudi tokrat prišle do izraza manifestacije, ki nimajo z zedinjenjem Italije nič skupnega. Tako se je zgodilo, da se je svečanost v gledališču «Verdi» spremenila, po krivdi fašistov, v protislovensko šovinistično in revanšistično manifestacijo. Toda zgodilo se je še nekaj drugega. Prireditelji raznih proslav so povabili na manifestacije celo fašistično združenje MVSN, ki bi sploh ne smelo obstajati v demokratični in antifašistični republiki, niso pa povabili Zvezo partizanov-ANPI, ki je priznana kot vredr. žavna organizacija in je kot taka bila tudi odlikovana z visokim priznanjem za zasluge v osvobodilni borbi. Tako je prišlo do tega. da je bil na tribuni ene izmed proslav fašistični prapor, ni pa bilo prapora ANP1. Povsem jasno je, da je tako zadržanje odgovornih zbu. dilo hudo vznemirjenje v vrstah antifašistov in borcev za svobodo. Predstavniki Zveze parti. zanov-ANPI in Zveze bivših političnih preganjancevJtANFPIA so šli celo k vojaškemu poveljniku tržaškega področja, katere, mu so izročili svoj protest zaradi očitne diskriminacije. Intervencija posl. Vidalija V zvezi z manifestacijo v gledališču «Verdi» je naš poslanec tov. Vidali že dne 27. marca naslovil posebno vprašanje na ministrskega predsednika in na ministra za notranje zadeve. V tem vprašanju je bilo med drugim rečeno : 1. Na proslavo, ki jo je organizirala občina je bil dovoljen vstop razgrajačem, ki so (ISa'laljvvanje z 2. strani) novih metod delovanja, razširili so svoj delokrog in pritegnili v sekcijo tudi mlajše sile, kar je vsestransko pozitivno. Pripomniti moramo tudi, da je bila prav openska sekcija tista, ki je bila v preteklem letu prva na cilju v vseh kampanjah za nabiranje prispevkov. Tisk ae v tej sekciji zelo zadovoljivo širi. Vsako nedeljo srečujemo po openskih ulicah tovariše, ki hodijo od hiše do hiše s čašo-pisi. Zlasti nekateri so pri tem delovanju izredno požrtvovalni in neutrudni. Tudi na volitvah je v openski sekciji napredovalo število glasov za KP in da-nes si naša Partija utira pot celo med tistimi sloji prebivalstva, ki so bili -— ali se je vsaj tako zdelo — še do nedavnega nedosegljivi. 0 vsem tem se je govorilo na kongresu. Vse to se je analiziralo v pravi kritični luči. Toda na tem kongresu se je mnogo razpravljalo tudi o konkretnih akcijah, ki jih je treba izvesti. Razni tovariši so predočili konkretne primere in postavljali vzklikali protislovenska gesla in metali protislovenske letake, kar je motilo slovesnost ; 2. Po proslavi je bila dovoljena še druga manifestacija, ki je bila izrazito fašistična, med katero je bilo slišati celo vzklike dučeju. Te manifestacije so se udeležili fašisti s svojimi prapori. Povorko je spremljalo okrog 30 policijskih funkcionarjev. Poslanec Vidali je v nadaljevanju svojega vprašanja še enkrat poudaril, da vse to ustvarja veliko zaskrbljenost, saj je bilo tržaško mesto odlikovano z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju. Ta zaskrbljenost je tem večja, ker so krajevne oblasti dopustile protislovenske demonstracije, ki so jih vodili fašisti, kar je dejansko žalitev vsega remokratične-ga prebivalstva Trsta, žalitev republiške ustave, in oskrumba patriotskega značaja stoletnice Italije. Fašiste so povabili partizanov pa ne Tudi v zvezi z diskriminacijo ANPI in ANPPIA pri prosta-vab 100-letnice Italije je naš poslanec napravil potrebne korake pri predsedniku ministrskega sveta in pri obrambnem ministru. Vprašal ju je ali jim» je znano, da teh organizacij ni nihče od prirediteljev proslav povabil, naj bi se jih udeležile ter poudaril, da gre za zelo resno diskriminacijo. Pri tem pa je podčrtal, da so bile na proslave povabljene celo fašistične bojevniške organizacije in mladinska združenja, ki so znana kot fašistična. Naš poslanec je pri tem tudi poudaril da je vse to v polnem protislovju z značajem slovesnega proslavljanja 100-letnice Italije in to tem bolj, ker se je to dogodilo prav v mestu, ki je bilo od. likovano z zlato kolajno za za- predloge za bodoče delovanje na tem področju, ki je bilo morda v preteklosti nekoliko zanemarjeno. Skratka : govorilo se je o konkretnih potrebah openskega prebivalstva in o kampanjah, ki jih bo treba v bodoče izvesti z načrtnimi in širokimi akcijami. Na kongresu je bil tudi potrjen sklep, da se openska sekcija imenuje po tovarišu Riku Malalanu. S kongresa je bilo poslano vladnemu komisarju dr. Pala-mari sledeče pismo : «Openski komunisti, zbrani na svojem rednem sekcij-skem kongresu, dne 24. marca 1961, obnavljajo svoj protest proti ravnanju oblasti, ki ni ničesar storila, da bi zatrla divjaška dejanja starih in novih fašistov proti Slovencem. V imenu slovenskih in italijanskih demokratov tega Ozemlja, ki so združeni premagali fašizem, ZAHTEVAJO nemuden poseg oblasti v obrambo demokracije in državljanskih pravic.» sluge v odporniškem gibanja. Tako ministrskega predsednika kot obrambnega ministra je o-pozoril tudi na oskrumbo plošče z motivacijo podelitve zlate kolajne tržaškemu mestu, kar je soglasno obsodil tudi tržaški občinski svet. Izjava naše Federacije Spričo nizkotnih fašističnih provokacij, ki so se pridružile številnim prejšnjim, je tudi na. ša Federacija objavila posebno izjavo, v kateri je še enkrat pozvala vse tržaško antifašistično prebivalstvo, naj si prizadeva, da hi prišlo do najširše antifašistične enotnosti strank in organizacij, ki se sklicujejo nad odporniško gibanje, v borbi proti fašizmu. Naša Federacija je obsodila zadržanje vodstva tržaške podružnice Krščanske demokracije, ki je zavrnila poziv k enotnosti, s čemer je še bolj povečalo svojo odgovornost za oživljanje fa. šizma. Naša Federacija je nadalje opozorila na zelo resne posledice, ki izhajajo iz zadržanja civilnih in policijskih oblasti, ki bi bile morale poskrbeti za spoštovanje republiške ustave ter bi se morale upreti vsaki apoligiji fašizma, kakor tudi vsakemu pojavu protislovenske-ga šovinizma in hujskanja na rnržnjo med tu živečim prebivalstvom. To moramo še posebej omeniti, da so predstavniki naše Federaeije, ki so bili povabljeni na uradno proslavo 100-letnice Italije, ki se je vršila v gledališču «Verdi», v znak protesta zaradi fašističnih manifestacij proti Slovencem, zapustili gledališko dvorano. Tudi tržaška federacija PSI je objavila posebno izjavo, vi kateri je ožigosala pasivnost vladnih oblasti spričo ponovne, ga poskusa fašistov, da se proslava 100-letnice spremeni v nečastno novofašistično in protislovensko razgrajanje. Podobno izjavo je objavila tudi federacija PSDI. Neodvisna socialistična zveza je ob isti priliki objavila poseben poziv, v katerem je obsodila protislovenske izbruhe na svečani manifestaciji 100-letnice Italije. Poudarila je tudi, da je naloga demokratičnih strank in antifašističnih organizacij, da storijo konec fašističnemu razgrajanju, za katero vladne obla. sti s svojo sokrivo pasivnostjo dokazujejo, da jim kar ugaja. Tudi občinski svet obsodil provokacije Naslednji dan je bila aej« tržaškega občinskega sveta. N» njej je večina svetovalcev ostro obsodila fašistične provokacije. Na tej seji je podžupan sporočil, da je bilo prav ob priliki proslavljanje 100-letnice Italije s človeškim blatom pomazana plošča, v kateri je vklesana mo. tivacija podelitve zlate kolajne tržaškemu mestu za zasluge v osvobodilnem gibanju. Ta pio. šča je vzidana pod oboki občinske palače v Trstu. Podžupan je tudi dejal, da te vesti niso namerno hoteli sporočati na dan proslavljanja za to, da ne Kongres sekcije KPI na Opčinah bi kalili slovesnega razpoloženja. Toda mnenja smo, da bi tako resne zadeve nc smeli niti za minuto prikrivati in prav to bi bilo moralo služiti kot zelo resen opomin in preprečiti navzočnost fašistov na proslavah. Zelo odločno je v mestnem svetu spregovoril naš svetovalec tov. Calabria. Med drugim je v svojem govoru podčrtal, da se je zaradi divjanja fašistov proslava 100-letnice Italije izrodila v šovinistično provokacijo, ki je pokazala oživitev fašizma in nacionalne nestrpnosti. Grajal jc odgovornost prirediteljev proslave v gledališču «Verdi», ki so dovolili vstop provokatorjem, niso pa dovolili vstopa nekaterim šolnikom, med katerimi so bili tudi Slovenci. Tov. Calabria je ostro obsodil tudi diskriminacijo v škodo ANPI in ANPPIA. Protest slovenskih organizacij Zaradi fašističnih provokacij na proslavah 100-letnice Italije so razne slovenske skupine poslale svoje proteste Paiamari, ministru Scelbi in predsedniku vlade Fanfaniju. Te proteste so podpisali predstavniki Neod. visnih Slovencev, Slovenske demokratske zveze, Slovenske kr-ščansko-socialne zveze, Slovenske kulturno.gospodarske zveze ter Neodvisna socialistična zveza in tržaška federacija PSI. Protest KP in ZKM Tudi naša Federacija in Federacija komunistične mladine sta poslali predsedniku Fanfaniju in ministru Scelbi protestno brzojavko. Besedilo te brzojavke je bilo naslednje: «Izražamo ogorčen protest zaradi gonje proti odporniškemu gibanju in proti Slovencem, ki so jo organizirali fašisti. Ta šovinistična gonja se je ponovila tudi ob 100-letnici zedinjenja Italije ter je motila svečano proslavo. Zato zahtevamo stroge ukrepe oblasti proti hujskačem in proti njihovim nav-dihovalcem, ki prirejajo manifestacije, ki motijo mirno sožitje med italijanskim in slovenskim prebivalstvom na Tržaškem ožemi ju.n Tudi tržaške federazijc PSDI, PSI, PRI in Radikalne stra ke so poslale svoje zastopn« h komisarju Paiamari, kateij mu so izrazili zaskrbljenost i radi fašističnih manifestaci zlasti pa zaradi vandalskih 4 janj, ki so se zgodila v spl minskem parku in na plosfl na kateri je vklesana motivici cija za podelitev zlate kolajTr Trstu. p Vedno v zvezi s provokafc jami fašistov je bila delegacij0 naše Federacije pri dr. PalaiH'n ri. Delegacija, katero je vo niškega gibanja in izroditv pr* slave 100-letnice Italije. Delrg* cija je proti vsemu temu o| ločno protestirala ter se pril’1 žila ker niso bili povabljeni ^ proslave tudi predstavniki A^ s Pl in ANPPIA. Nadalje je d legaci ja izjavila, da je skraj1 j čas da se napravi konec * tej sramotni gonji ter pou^ rila, da KPI odklanja vs*l odgovornost za morebitne p? sledice, če bi se provokacij ponovile. al --------------------------------- M Slovenske šole v Trstu in Gorici Tiskovna agencija «Italia» je pred nedavnim objavila posebno vest o slovenskih šolah na Tržaškem in na Goriškem. To vest objavljamo v celoti, čeprav so v njej razne netočnosti in je torej pristranska. Vest se glasi tako-Ie : Trst — Agencija Italia’ — Slovenski tisk ter slovenski kulturni in politični krogi so v zadnjem času zelo živahno razpravljali o vprašanju zakona, ki ga sedaj preučuje komisija za šolstvo, in ki predvideva u-pravno ureditev manjšinskih šol. Delegacija slovenskih šolnikov, ki so jo sestavljali profesorji Jež in Umek iz Trsta ter Makuc iz Gorice, je te dni odšla v Rim, da bi se razgovorila z nekaterimi parlamentarci, ki sestavljajo deveto zbornično komisijo. V tržaških demokratičnih krogih so mnenja, da bodo zakon odobrili že v tem par-lamentarnem zasedanju, s čemer bi se uredil, po sistemizaciji bivših pripadnikov ZVU, še ta problem s tem, da bi tudi osebje slovenskih šol dobilo gospodarsko varnost. Isti krogi obenem podčrtujejo pozitiven razvoj slovenskih šol tako na Tržaškem kot na Goriškem, kateri je bil možen v vseh teh letih pa čeprav ni bilo nikakršnega 'formalnega' zakona, ki bi to urejeval. Slovenski tisk vseh teženj je v začetku leta kot tudi prej od priliki vpisovanja otrok ti šolo vabil vse slovenske starše naj dajo svoje otroke v slovensko šolo, kajti učni programi ki jih jamči italijanska demokratska država, popolnoma odgovarjajo potrebam slovenskih otrok. Isti tisk je tudi močno poudaril, kot lahko beremo na »Primorskemu dnevniku», da je vpisovanje in obiskovanje sloven- skih šol popolnoma svobodno. Italijanska demokratska država si je tudi prizadevala, da bi zagotovila redno učenje slovenščine na šolah s tem, da je obdržala v službi tudi učitelje in profesorje, ki nimajo italijanskega državljanstva, in eden od teh je šel celo v Rim, da bi zagovarjal koristi manjšine. Šole, profesorji in teksti zagotavljajo avtonomen razvoj slovenske manjšine v Trstu in Gorici. l\usprotno pa v mnogih istrskih šolah, čeprav je pred ne-davnim bil odobren zakon, ki ureja položaj italijanskih šol, še vedno manjkajo italijanski profesorji in učni teksti. Gornji vesti, ki jo je objavila demokristjanska tiskovna a-gencija, bi imeli še marsikaj dodati. Prvič moramo poudariti, da nikakor ni točno, da so slovenski tisk ter slovenski kulturni in politični krogi samo v zadnjem času zelo živah-on razpravljali o vprašanju zakona za slovensko šolo. O tem vprašanju so živahno razpravi-Ijali tudi v preteklosti in tudi tedaj, ko je vsa slovenska jav-nost odločno zavrnila osnutek zakona, ki ga je predložil mi-nister Rossi. Mnogo so razpravljali kasneje in zlasti takrata, ko je naš poslanec, skupno z neka. terimi drugimi komunističnimi poslanci, PRVI predložil osnutek zakona, ki je sprejemljiv za vse Slovence. Nadalje se nam zdi umestno dopolniti tisti del poročila, ki pravi, da se je delegacija sloven. skih šolnikov v Rimu razgovar-jnln z nekaterimi parlamentarci. Med temi 'nekaterimi’ so tudi komunisti in socialisti. Toda temu se je očividno namerno, izgonila demokristjanska agencija v svojem poročilu. Nadalje smatramo za umestno da še enkrat poudarimo, da je naše ljudstvo priborilo svoj šolo, ki je bila uničena po fa zrnu in to deloma že med ost| bodilno borbo. V .Italiji jc po zlomu la» zma demokracija. Obstaja di demokratična repubbka slava, ki izrecno jamči pravi* narodnim manjšinam. Že iz I1 ga je samo po sebi umevno, ^ ^ obstajati tudi slovena) J mora šola. No, o učnih programih, ki / ^ menju agencije 'Italia' popola1 ^ ma odgovarjajo potrebam sl |( venskih otrok, bi se dalo m* sikaj navesti, saj je znana st»!,, da bi programi nikakor n>* ^ taki, da bi odgovarjali potreba1*1 Slovencev, kakor, po drugi sta ’ ni, niti italijanski programi a odgovarjajo potrebam italija' skib učencev. Vpisovanje v šolo s slove' skim učnim jezikom je vi re; niči svobodno. Nikjer ni aap san, da naj Slovenci ne vpis1 jejo svojih otrok v sloveni) šolo. 1 oda obstajajo pa dru| J (Nadaljevanje na 9. strani) j KROJACNICA ZA DAME IN MOŠKE , Košuta Stanislav 1 TRST Drevored D’Annunzio ll/I telef. 95-498 ___________:_____J i —_______________ MLEKARNA Kans MASLO . JAJCA TRST - ul. San Marco 40 Naj se napravi konec Irorislovenski rasistični kampanji! Intervencija tov. Vidalija Od kod prejemajo fašisti razne informacije ? srt Fašistično glasilo «Il Secolo >Ktalia» je pred kratkim obja-i4>lo več silno strupenih člankov ijftoti Slovencem v Trstu. V njih vse polno netočnosti, proti-Jovij, zlonamernih podtikavanj (.jP klevet. Sicer od fašistov ni ^Pttgoče pričakovati, da bi pi-0ifaJi kaj drugega. Toda tokrat že prekoračili vsako mero rOstojnosti. Čisto odkrito šču-j *jo k narodnostni mržnji in ■o mitizirajo tudi vlado, ki naj ,r 'i Slovence v Trstu celo pod-'irala. Zlasti pa se zaganjajo tf'moti številnim slovenskim šol-.g*kom, katere označujejo kot o ’ekake agente tuje države, it kratka takorekoč s prstom ka-t'mjo nanje. Zaradi tega se poli d 0' r»1 Novi grobovi «^ICMANJE poljan- Josip ^Mrl V torek 12. aprila je umrl Oliven vaščan, kmet in delaje, Josip Zuljan. Pokojni je 'il znan kot zaveden Slovenec '1 antifašist. Za časa temnega ( l'žima je bil večkrat pretepen J preganjan. Tudi za to so ga ''vedni vaščani zelo cenili. j Vaški komunisti se bodo za-ji '^dnega tovariša in požrtvoval-|l ^ga demokrata vedno s hva-i ežnostjo spominjali. I ^ružina pokojnega se zahva-if ì'mje vsem, ki so se udeležili il ^greba, zlasti še darovalcem r tVe,tja. i' Naj bo pokojnemu tovarišu iltahla domača gruda, žalujočim 'mmaža tudi DELO svoje sožalje! ’’ ^OUUNEC fdveh dneh /Tirje MRLIČI k 11. aprila sta v Bol juncu ( Jmrli dve osebi: Ivan Ztibec in barija Kraljič, naslednji dan ^a sta umrla še dva vaščana: ^olf Slavce iz Gornjega kon-’a in Josip Bordon iz Krmenke. Od vseh štirih je samo Marija 'maljič bolehala in bila tudi , bolnici. Vsi trije moški so ,'b zdravi. Rudolf Slavec, ki 1 bil ravno na dan, ko so ga kopali star 60 let, je kopal |,tob svojemu umrlemu prijate-N Ivanu Zčbcu. Ko je opravil e*o, je prišel domov, toda ne-,adoma ga je obdala slabost in isti dan je umrl. I at‘h štirih pogrebov se je ude-r*'lo mnogo vaščanov in oko-canov, saj so bili pokojni zna-J1* kot zavedni Slovenci in an-p®šisti, I,^aj jim bo rahla domača zem-^ai žalujočim ostalim tudi naše ^žnljet stavlja vprašanje ; ali to odkrito podžiganje in ščuvanje ne utegne privesti, ob določeni priliki tudi do tega, bi se kaka razgreta fašistična buča spozabila...? Tudi zato je naš poslanec tov. Vidali naslovil pismeno vprašanje na ministrskega predsednika, na ministra za notranje zadeve in na ministra za šolstvo, v katerem jih vprašuje, kaj mislijo storiti, da se napravi konec protislovenski šovinistični gonji v omenjenem listu, ki pod pretvezo nekakšne ankete, hujska proti slovenski manjšini sploh in proti slovenskim šolnikom še posebej, pri čemer navaja poleg imen tudi izmišljene podatke o njihovem življenjepisu. Poslanec Vidali je nadalje v omenjenem vpraša-nju podčrtal da tako pisanje teži k podžiganju mržnje proti slovenski manjšini, njenim članom in ustanovam, kar je odkrita in nesramna kršitev republiške ustave ter mednarodnih dogovorov, s katerimi se je italijanska vlada obvezala, da bo ščitila pravice slovenskega prebivalstva na Tržaškem ozemlju. Zaradi tega, tako 'zaključuje posl. Vidali svoje vprašanje, je nujno, da pristojna ministrstva sprejmejo potrebne ukrepe, da se napravi konec nesramni protislovenski rasistični kampa, nji in da z resno »preiskavo u-gotovijo od kod izhajajo z devne informacije. Slovenske šole (Nadaljevanje s 8. strani) čne oblike pritiska na slovenske roditelje, zlasti na tiste, ki so v javnih službah. Tudi pritisk šovinističnih delodajalcev pride marsikje do izraza. Kakšen je položaj na italijanskih šolah v Istri ne vemo, vemo pa, da so svojčas določeni krogi pozvali italijanske šolnike, naj zapuste tamkajšnje šole, ne meneč se za usodo tamkajšnje italijanske manišine. Tak je njihov patriotizem! Seve. da so bile jugoslovanske šolske oblasti prisiljene na izpraznjena mesta poslati neitalijanske šolnike, ki so pa seveda obvladali italijanski jezik, saj so diplomirali na italijanskih šolah, večino še pred vojno. Pa še nekaj želimo na tem mestu dodati : V gornji vesti demokristjan-ske tiskovne agencije ni sicer izrecno poudarjeno, da cilja na morebitno recipročnost, vendar pa nam zadnji del vesti daje misliti, da je prav to tisto, na kar cika. Če tako mislijo pisci vesti, potem se močno močno motijo. V našem primeru ne gre za nobeno recipročnost, marveč za to, kar se pri nas dogaja. Gre torej za slovensko šolo v Italiji. O tem problemu razpravlja pristojna parlamentarna komisija. Vse drugo spada drugam. Približno tako je komunistični predstavnik v o-menjeni parlamentarni komisiji ob neki priliki pred nedavnim tudi izrecno poudaril. DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K .P I. Uredništvo in uprava sta v Trstu, ul. Capitolina 3, telef. 44-046 in 44-047. Odgovorni urednik je Rudolf Blažič (Biagi). Tiska Tip. Riva v Trstu, ul. Torrebianca 19. Mlekarna na OPČINAH Narodna ul. 48 - tel. 21-274 sveža jajca - maslo -piškoti in bomboni TRGOVINA JESTVIN Tominc - Ivančič TRST - ul. Scoglietto 304 telef. 41-108 SLOVENSKI MANUFAKTURNI TRGOVINI UDOVIČ TRST - ul. Mazzini 46 trg Pontnroise 5 KROJAČNiCA Bogateč TRST - ul. Udine 11 telef. 62-990 foto Studio KROJAČNICA EGON TRST - ul. Orfani 2/1. (Barriera) TRETJAK ZORAN Telefon 93.295 Trst - ul. Imbriani 4/II. ZADRUŽNA DRUŽBA PRISTANIŠKIH MENZ V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU pozdravlja vse člane, in kliente, kakor tudi vse zadružno gibanje v Trstu, želeč čimvečjo razširitev zadružništva v znamenju bratsva in miru. BAZZANELLA V. TRST - ul. Felice Venezian 5 - telef. 24-197 Šivalni stroji «Borlctti» . prodaja na 30 mesečnih obrokov — Črpalke «Veimorel» — Vse za vino («enochimiei» - stroji) — Banje - ogrevalci za kopalnice . kompletne naprave za dom - vse na obroke — Hladilniki - pralni stroji GOSTILNA Sosič - Vremec OPČINE - Narodna ul. 65 Domača vina - topla in mrzla jedila Urama ANTON Malalan Čevljarna MESNICA • MARCEL MALALAN Enrico Guerra OPČINE TRST Campo San Giacomo 2 Proseška ulica 18 telef. 21-465 Društvena prodajalna Opčine : Z. z O. J. JESTVINE ZELENJAVA OPČINE, Alpinska 85 - telef. 21-054 GOSTILNA CARGNALI Prvovrstna istrska vina - velika izbira likerjev Lanciani - mrzla jedila - domača postrežba IRSI . Strada del Friuli 19 (Gornja Greta) Porcelan - kristal - jedilni pribor - navadni in umetni lestenci - hladilniki . gospodinjski električni predmeti - štedilniki. K E R Ž È TRST- TRG S. GIOVANNI 1 telef. 35-019 Casalinga Triestina d. z o. z. Prodaja hišnih potrebščin na obroke in proti takoj» šnjemu plačilu - električne hišne potrebščine - štedilniki na plin predmeti za darila. Edine zastopstvo štedilnikov znamke «HELIOS» TRST - ulica S. Maurizio i6 - telef. 55-555 V vašem interesu obiščite PotroSno zadrugo La Triestina di Abbigliamento v Trstu - Trg Ponterosso 2/1 - Tel. 36-860 ki ima na razpolago veliko izbiro oblek, perila in čevljev po zelo ugodnih cenah ter nudi ugodne plačilne olajšave. Velilii izbira štedilnihov pači na premog. Plin in elektriko zaloga tekočega plina in postrežba na dom BRUSINI CARLO zastopnik ”FLAMINAGAS„ Prodaja na dolgoročne majhne mesečne obroke Pri takojšnjem plačilu pa nudi velike popuste. TRST- Ul. Cesare Battisti, 20. - telef. 29-041 Mutile VIITADELLO Trst • Ulica Dante št. 12 - telefon 37-861 V popolnoma prenovljeni in povečani trgovini dobite veliko izbiro najboljših oblek za moške, ženske in otroke Kar se tiče cen, pa je že samo ime VITTADELLO najzanesljivejše jamstvo absolutne konkurence. Obiščite nas in ne bo vam žal. Kdor enkrat kupi pri VITTADELLO se bo vedno poslužil pri VITTADELLO Konfekcije VITTADELLO Trst - Ulica Dante št. 12 - tel. 661-37 Človek je poletel v Vesolj Veličastna zmaga sovjetske znanosti in tehnike 12. APRIL 1961 bo za vselej ostal zapisan v zgodovini kot dan velike zmage človeškega genija. Na ta dan je prvi človek poletel v vesolje. Bil je to sovjetski državljan, Jurij Aleksejevič Gagarin. S tem poletom se je začela nova doba, doba napredka, ne le za državljane Sovjetske zveze, marveč za vse človeštvo; začela se je nova doba osvajanja vesolja. Zato so ta veliki dogodek navdušeno pozdravili vsi miroljubni in napredni ljudje sveta. S tem poletom je bil realiziran tisočletni sen. Izkazalo se je, da človek more obvladati in premagati naravo. Izkazalo se je, da človek more napredovati ne le na Zemlji temveč tudi v Vesolju. Razveseljivo je dejstvo, da je to veliko zmago nad naravo prvi dosegel sovjetski genij, genij socialistične družbe, ki se je porodil in se usposobil v tisti deželi, je bila še pred nekaj desetletji znana kot zaostala dežela. Ko to ugotavljamo, si nujno postavimo vprašanje: kako neki je mogoče, da je v razmeroma tako kratkem času prišlo do takega preobrata? Kako je mogoče, da je prav človek v tisti še pred nedavnim tako zaostali deželi, danes sposoben ne le, da tekmuje na vseh področjih z najbolj razvitimi deželami, ampak da stoji tudi na področju znanosti in tehnike daleč pred svojimi sovrstniki v drugih deželah? Na to vprašanja lahko odgovorimo na kaj enostaven način: Do tega junaškega podviga je lahko prišlo, ne le po zaslugi znanstvenikov in tehnikov, marveč po zaslugi celotnega družbenega ustroja. Sovjetski znanstveniki in tehniki so v tej družbi lahko izkoristili zapuščine prednikov, katerim v stoletjih ni bilo dano, da bi uresničili svoj sen. Sedanja zmaga sovjetskih znanstvenikov in tehnikov je eden izmed sadov Oktobrske revolucije. Po zaslugi te revolucije je mogel človek najprej obvladati človeške zakone in sedaj obvladuje tudi zakone narave. Tovariš Gagarin je to poudaril takoj zatem, ko je po povratku iz vesolja stopil na Zemljo. Njegova prva misel je bila: poslati pozdrav Komunistični partiji in vladi Sovjetske zveze. Toda partija in vlada nista odgovorila na to v tonu, ki bi poveličeval moč svoje države temveč v tonu, ki naglaša skupno potrebo vsega JURIJ ALEKSEJEVIČ GAGARIN človeštva, tistega, ki priznava svoje poslanstvo, da ponese naprej stvar civilizacije, bratstva in miru med narodi. Polet človeka v vesolje je torej zmaga vsega človeštva, ki se bori za osvoboditev. To je zmaga množic, ki se bojujejo na vseh koncih Zemlje za svojo osvoboditev in za osvoboditev vsega sveta. To je zmaga avantgardnih delavcev, kmetov in izobražencev vseh dežel in vseh ras. Tudi mi izrekamo svojo zahvalo tovarišu Juriju, vojaku miroljubne Sovjetske armade, kovinarju in študentu; izrekamo zahvalo sovjetskim ljudem, ki so znali napredovati kljub tolikim oviram, kljub tolikim hudim bitkam, ki so bile sprožene proti njim, kljub tolikemu trpljenju in tolikim težavam. Ves svet občuduje velikanski uspeh sovjetskih znanstvenikov in tehnikov Nekaj izjav velikih osebnosti Vest o uspešnem poletu prvega vesoljskega potnika okoli Zemlje, je vzdudila veliko zanimanje po vsem svetu. To ni seveda nič čudnega. Celo najza-krknjenejši sovražniki SZ so bili prisiljeni priznati veliko pre- moč na področju napredka sovjetske vsemirske znanosti in tehnike. Povsem jasno je, da di zelo grenko in rezko. Na tem mestu ne bomo naštevali to kar so izjaviali nas. je bilo tako priznanje za te lju- ) protniki, pač pa to kar so Iju- Prvl vesoljski potnik, sovjetski državl an Jurij Aleksejevič Gagarin izhaja iz preproste delavske družine. Sam je bil nekoč strugar, kasneje študent in slednjič pilot Sovjetske armade. S tem, da je napravil tako velik vzpon, se nikakor niso mogli sprijazniti nekateri krogi, zato so ga proglasili za... princa. Toda v Sovjetski zvezi so vsi delovni ljudje - princi. Na sliki Gagarinova družina vesel jeni podčrtali veliki d je raznih narodnosti. Znani italijanski univerzitetni profesor Flora je izjavil: «12. april 1961 je dan, ko je človek prvič prodrl v Vesolje in se je srečno vrnil na Zemljo. To je najsvetlejši dan dobe, v kateri živimo. To je tudi najsrečnejši dan mojega življenja. Pravilno je, da so to dosegli prvi tisti ljudje, ki imajo največ jo vero v boljšo bodočnost in neizmerno zaupanje v prenovljeno družbo.)) Sovjetski pisatelj Ehrenburg je iz javil : Borba človeka za osvojitev narave je bila vedno zelo vzpodbujajoča. Svet se širi. Ustvarjalna sposobnost človeka se z dneva v dan veča. Upam, da bo zmagala ideja solidarnosti med vsemi ljudmi ki se posvečajo ustvarjalnosti in delu. Zares neprijetno pa je slišati, da v času, ko se človek konkretno približuje planetom, še vedno obstajajo taki tepci, ki ne opuščajo ideje, da bi uničili človeštvo...)) Angleški znanstvenik Lowell pa je izjavil : «To je največja znanstvena dosega v človeški zgodovini. Narod, ki je še pred nedavnim imel veliko število analfabetov je uspel izvršiti tako veliko stvar! To je vsekakor zelo važno dejstvom. Apel Centralnega komiteja Ki SZ, Presidiuma Vrhovnega sovje ta ZSSR in sovjetske vlade, o priliki prvega poleta človeka vesolje Prvič v zgodo Velik dogodek je bil uresničen! vini je človek poletel v vesolje. 12. aprila 1961 ob 9,07 po moskovskem času je vesoljska ladja «Vostok», s človekom na krovu, poletela v kozmično prostornino in, potem ko je napravila krog okoli sveta, se je srečno vrnila v domovino — na sovjetsko zemljo. Prvi človek ki je prodrl v vesolje je soviet, je državljan Zveze sovjetskih socialističnih republik! To je zmaga brez primere, zmaga človeka nad naravnimi silami, to je velik dosežek znanosti in tehnike, zmagoslavje človeškega razuma. Začeli so se poleti v vesolje. Ta podvig, ki bo pri-' šel v zgodovino bodočih stoletij, predstavlja konkre ten izraz genija sovjetskega ljudstva, velike sile socializma. Centralni komite Komunistične partije, Presi" dium sovjeta ZSSR in sovjetska vlada z velikirh veseljem in upravičenim ponosom naznanjajo, da se je nova doba človeškega napredka začela prav v Sovjetski zvezi, to je v deželi zmagovitega socializma. Zaostala carska Rusija v preteklosti ne bi bila mogla niti sanjati o takih podvigih v borbi za napredek, ne bi bila mogla niti sanjati o tem, da bi B se , šanj in ■ •Ju živi vajt niai eno nie< ì ini Sov stai tekmovala z najbolj razvitimi državami na področju lju tehnike in gospodarstva. Po volji delavskega razreda, po volji ljudstva V Kp] navdahfijena od partije komunistov, z Leninom na ljte čelu, se je Sovjetska zveza spremenila v veliko socialistično silo, je dosegla viške brez primere v razvoju znanosti in tehnike. Ko je oktobra 1917 delavski razred sprejel v svoje roke oblast, so mnogi, tudi pošteni ljudje, dvomili, da bo zmožen vladati v državi in vsaj obdržati tedanjo gospodarsko, znanstveno in tehnično raven. Danes delavski razred, sovjetski kolhozniki, so- vjetski izobraženci, vse ljudstvo ZSSR, predstavljajo lem vsemu svetu zmago znanosti in tehnike, ki ji ni f)n4 mere; Sovjetska zveza se je povzpela pred vse druge države sveta in je bila prva, ki je odprla pot v vesolje. Sovjetska zveza je prva izstrelila medcelinski balistični izstrelek, pognala umetni satelit okoli Zemlje, poslala na Luno vesoljsko ladjo, ustvarila prvi umetni sončni satelit in pognala vesoljsko ladjo proti Veneri. Sovjeski Sputniki, ki so imeli na svojem ^ sVo| ložt ttaž Vl( K 'n a frai naš nen tee K tih Mh sPo: ta 5ke >* < P ce|« i, nih h ska Ste e ki v V- S lila krovu živa bitja so leteli drug za drugim v vesolje in so se vrnili na Zemljo. Višek sovjetskih zmag v osvajanju vesoljstva $eb je bil zmagoslavni polet okoli Zemlje, ki ga je izvršil sovjetski človek na krovu vesoljske ladje. Slava in čast delavskemu razredu, sovietskim kmetom, sovjetskim izobražencem, vsemu sovjetskemu ljudstvu! Slava in čast sovjetskim znanstveni kom, inženirjem in tehnikom, ki so ustvarili vesoljsko ladjo! Slava in čast prvemu vesoljskemu potniku, tova rišu Juriju Aleksejeviču Gagarinu, pionirju v osvajanju vesoljstva! Mi sovjeti, graditelji komunizma, smo imeli čast hiti prvi pri prodoru v vesolje. Te zmage pri osvajanju vesoljstva smatramo ne le kot podvig našega ljudstva, temveč kot podvig vsega človeštva; jih z veseljem stavimo v službo vsem ljudstvom, v imenu napredka, sreče in blagostanja vseh ljudstev sveta.. . Naše uspehe in naša odkrija ne postavljamo v službo h vojne temveč v službo miru in varnosti narodov. Razvoj znanosti in tehnike odpira brezmejne možnosti za obvladanje sil narave in za njih izkoriščanje, v korist človeka. Zato je predvsem bistveno zagotoviti mir. Na ta veliki dan se še enkrat obračamo na ljudstva in na vlade vseh držav z apelom miru. Naj vsi ljudje, ne glede na raso, narodnost, barvo polti, veroizpoved ali socialni razred, napravijo vse kar je v njihovi moči, da se zagotovi trajen mit na svetu. Napravimo konec oboroževalni tekmi I Uresničimo popolno svetovno razorožitev pod strogim mednarodnim nadzorstvom. To bo pomenilo odločilen doprinos k sveti stvari ohranitve miru! ■Slavna zmaga Sovjetske zveze navdihuje vse sovjetsko ljudstvo za nove junaške podvige pri gradnji komunizma! Na-prej, naproti novim zmagam v imenu miru, napredka in sreče človeštva! CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SOVJETSKE ZVEZE PRFSTDIUM VRHOVNEGA SOVJETA ZSSR MINISTRSKI SVET ZVEZE SOVJETSKIH SOCIALISTIČNIH REPUBLIK V Kremlju, dne 12. aprila 1961. V Hat )qs •tii iti; 1,