Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 297 V petek (10/20 °C) in soboto oblačno (7/17 °C), v nedeljo (6/16 °C) možen dež. Četrtek, 31. marca 2016 številka 13 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l ■in =o ■u-t ifo ;o Prevc in nordijci v Gorenju - Gorenje je dolgoletni sponzor nordijske smučarske reprezentance, z njimi so bili, ko niso tako blesteli, zdaj pa se skupaj z njimi veselijo navdušujočih rezultatov. Peter Prevc jim je prinesel pokazati tudi svoj veliki kristalni globus, na aparatih Gorenja pa pokazal, da je vešč še marsičesa, recimo izdelave zdravih napitkov. Več na strani osem. Začele so se čistilne akcije Velenje, Šmartno ob Paki - V Mestni občini Velenje bodo potekale očiščevalne akcije ves mesec. V nekaterih okoljih so jih že opravili, med drugim so prejšnji petek čistili taborniki taborniškega rodu Jezerski zmaj. Jutri bo akcija v Pesju, v soboto pa jih bo več, potekale bodo na Grajskem hribu, pri Ribiškem domu, Čolnarni, v Paki, Škalah, prihodnji četrtek pa na območju Šolskega centra Velenje. Veliko očiščevalnih akcij se bo zvrstilo konec prihodnjega tedna, ko bo tudi osrednja, ki jo orga- nizira Uprava Mestne občine Velenje, potem pa bodo potekale še vse do 22. aprila. V občini Šmartno ob Paki pa bodo čistili to soboto, akcija bo trajala od 8. do 12. ure, zaključek bo - tako kot na minulih - na ploščadi za Hišo mladih v središču kraja. Zbirno mesto za udeležence akcije bo na zbirnih lokacijah posamezne vaške skupnosti. Akcija bo potekala na celotnem območju in ne le na morebiti posebej onesnaženih lokacijah. a Stavka v energetiki od 4. do 21. aprila TAKO mislim Moja pokojnina Mira Zakošek Glede na to, da sem v zadnjem desetletnem obdobju že mnogokrat prebrala, da morajo mladi vzeti svojo bodočo pokojnino »v svoje roke«, se mi nenehno postavlja vprašanje, kaj smo pravzaprav počeli mi! Saj vendar plačujemo vsak mesec - recimo jaz in moj delodajalec, v pokojninsko invalidsko blagajno kar zajeten kupček denarja. Podpiram solidarnost na tem področju in nimam ob tem nobenih pomislekov, a se ta solidarnost, če tako zelo poudarjamo to jemanje v roke, med mladimi vsekakor krha. Brez posebno velikih predsodkov bodo vlade v prihodnje (tako kot že marsikdaj danes) lahko rekle, ko bodo današnji mladi trkali na pokojninsko solidarnostno zavest: »Zakajpa za pokojnino niste poskrbeli pravočasno?« In potem sem začela računati. Upoštevajoč uzakonjeno pokojninsko invalidsko solidarnost, bom izhajala iz povprečne plače in povprečne pokojnine. Povprečna plača znaša v tem trenutku 1.054 evrov neto mesečno. Posamezniku se mesečno iz njene osnove obračuna 247 evrov, podjetje pa mu iz tako imenovanega drugega bruta obračuna še 141 evrov. Skupaj se torej iz povprečne plače mesečno obračuna in pošlje v pokojninsko invalidsko blagajno po 388 evrov mesečno. Pa bom zdaj nadaljnje računanje zelo poenostavila. Skupaj se tako v štiridesetih letih zbere v pokojninski blagajni iz povprečne plače dobrih 186 tisoč evrov (tu seveda nisem upoštevala nobenih donosov sredstev, saj se ta takoj porabijo za izplačila pokojnin sedanji generaciji upokojencev - če bi upoštevala zgolj en odstoten donos na leto, bi ta znesek znašal dobrih 230 tisoč evrov). In če upoštevam trenutno povprečno starostno strukturo v Sloveniji (ženske 80,9 in moški 72,7 let) lahko predvidevam, da znaša povprečna iz-plačevalna doba pokojnin v tem trenutku približno 17 let. Če torej znesek, ki je obračunan iz povprečne plače, preračunam na to obdobje, to pomeni kar 911 evrov mesečne pokojnine, ta pa v tem trenutku (znova govorim o poprečju) znaša zgolj 562 evrov. In pri teh mojih izračunih, to moram znova poudariti, nisem upoštevala nobenih donosov. To pomeni, da smo aktivni zavarovanci za svojo pokojnino in tudi za solidarnost znotraj pokojninskega sistema dobro poskrbeli. Smo torej solidarni in strinjam se, da je tako. A naj še enkrat poudarim: motijo me vsi tisti zapisi, s katerimi se praviloma začenjajo tudi vsa epp sporočila različnih pokojninskih družb, da morajo mladi sami poskrbeti za svojo pokojnino, kot da mi, ki vsa leta toliko plačujemo za te namene, zanjo ne skrbimo? Ob takšnih poudarkih bodo zlahka pozabili na medgeneracijsko solidarnost na tem področju. Kdo pa bo potem skrbel za naše pokojnine, ki smo si jih vsekakor zaslužili? Kot je bilo slutiti, so v sindikatu energetike Slovenije prejšnji teden napovedali splošno stavko, ki bo trajala vse od 4. do 18. aprila. Vodstvu Holdinga Slovenske elektrarne po besedah predsednika sindikata Branka Sevčnikarja, očitajo več slabih poslovnih odločitev, med katerimi je tudi odločitev o predčasnem odplačilu kredita evropski investicijski banki. S tem so izgubili 10 milijonov evrov, kar presega strošek plač 175 delavcev, ki naj bi jih v TEŠ-u odpustili. Odgovorne v državi, še zlasti pa upravljavce državnega premoženja pozivajo, naj nemudoma odpokličejo odgovorne za to katastrofo in ohranijo delovna mesta. Zaposleni v elektrogospodarstvu bodo stavko stopn- K m F ■ H 1 1 ■ al . jv ■ jevali, stavkali bodo na različne načine, začeli pa bodo z dvournimi zbori delavcev. Sindikat je vladi posredoval dve zahtevi. V prvi so vlado pozvali, naj v sodelovanju z vsemi deležniki oblikuje in sprejme odločitev o prestrukturiranju in organiziranju slovenskega elektrogospodarstva, da se ohrani varno in zanesljivo delovanje energetskega sistema ter kakovostno in zanesljivo oskrbo z elektriko. Poleg tega zahtevajo, da se do sprejetja tega dokumenta ustavijo vse enostranske aktivnosti na področju odpuščanja pod pretvezo domnevnih racionalizacij in optimizacij v elektrogospodarstvu. Vlada in Slovenski državni Holding sta stavko ocenila kot nezakonito. a mz Zlati kamen 2016 Velenju za razvojno najbolj prodorno I v* ••• ■ občino v regiji od Posavja do Koroške Mestna občina Velenje je prejšnji teden prejela plaketo Zlati kamen 2016 za razvojno najbolj prodorno občino v regiji od Posavja do Koroške. Velenje so ocenili kot zelo razvito občino z ugodno vrednostjo kazalnikov na praktično vseh področjih. Izstopa predvsem intenzivno sodelovanje z drugimi kraji v Sloveniji in tujini ter številni prijemi na področju trajnostne mobilnosti. Velenje odlikujejo velika prizadevnost, bogastvo projektov in inovativni pristopi! Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 298 2 OD SREDE DO TORKA 31. marca 2016 LOKALNE novice Treba je sprejeti odločitve Odprte hiše od 15. do 17. aprila Velenje, Šoštanj - Odprte hiše Slovenije so arhitekturno nepremičninski festival, s katerim za en vikend odpirajo arhitekturno zanimive objekte širši javnosti. Termini ogledov bodo objavljeni 7. aprila. V Velenju bo na ogled prenova Regionalne galerije Velenje, v Šoštanju pa prenova Trga svobode. a mkp Občinska blagajna Šmartno ob Paki - Tudi šmarška občina je na začetku leta izvedla javni razpis za izbiro izvajalca plačila položnic brez provizije in k sodelovanju povabila vse banke iz doline. Najugodnejšo ponudbo je tudi tu oddala Delavska hranilnica, v kateri je od marca možno plačati položnice določenih uporabnikov brez provizije za občane. Za zdaj občani lahko poravnajo svoje obveznosti na sedežu Delavske hranilnice v Velenju in v Šoštanju, v stavbi tamkajšnje občinske uprave. Občani lahko plačajo položnice brez provizije za Osnovno šolo bratov Letonja, Šolski center Velenje, Komunalno podjetje Velenje, PUP-Saubermacher Velenje, Naš čas, Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega Velenje, Vestadom, Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje, Stanovanjsko podjetje Linea, v bližnji prihodnosti pa pričakujejo še podpis pogodbe z Elektrom Celje. a Tp V Šmartnem ob Paki in Pesju merijo hrup Pesje - Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, koordinira pripravo državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje - jug. V sklopu priprave potrebnih gradiv je pristojno ministrstvo obvestilo Mestno občino Velenje, da bodo od 22. marca do predvidoma 1. aprila merili hrup v Pesju in Podkraju. V Šmartnem ob Paki pa merijo hrup na štirih lokacijah, v Velikem Vrhu 47 a ter na treh lokacijah pod Goro Oljko, in sicer Podgora 50, Podgora 31 d ter Podgora 22. Meritve bodo tudi potekale do 1. aprila. Sistem za izposojo mestnih koles Bicy Velenje - Svet Mestne občine Velenje je spremenil splošne pogoje dostopa in uporabe avtomatiziranega sistema za izposojo mestnega kolesa v Velenju (sistem Bicy) ter cenika uporabniških storitev sistema Bicy. Trenutno imajo v Velenju 9 postaj in 41 koles. V sistem je s štirimi postajami in dvajsetimi kolesi vključena tudi Občina Šoštanj. Po novem se ob večjih poškodbah na kolesu ali odtujitvi kolesa zaračuna vrednost kolesa v višini 350 evrov. Dejanski stroški nakupa in predelave kolesa, ki jo opravijo v Medpodjetniškem izobraževalnem centru Velenje, ter stroški dela znašajo 600 evrov. Vpis otrok v Vrtec Šoštanj Šoštanj - V ponedeljek, 4. aprila, bodo v Vrtcu Šoštanj začeli vpisovanje otrok za šolsko leto 2016/2017. Vpis bo potekal do 15. aprila. V tem času bodo v Vrtcu potekali dnevi odprtih vrat. a mkp Prvi informativni izračuni na poti Ljubljana - Danes (četrtek, 31. februarja) so s Finančne uprave že poslali prvi del informativnih izračunov dohodnine za leto 2015. Prvi zavezanci jih lahko v poštnih nabiralnikih pričakujejo na začetku aprila. Drugi paket bo sledil konec maja. a mkp Niso razdelili vsega denarja Šmartno ob Paki - V letošnjem proračunu je Občina Šmartno ob Paki za šport namenila 52.900, od tega za tekoče vzdrževanje športnih objektov 19.200 evrov, ostalo so na osnovi razpisa razdelilo izvajalcem športnih aktivnosti v lokalni skupnosti. Na nedavno končan razpis so se v okviru športne rekreacije prijavila tri društva, ki skupaj prejmejo 2000 evrov. Za vrhunski šport so prejeli le eno prijavo in zanjo predvideli 1.500 evrov. Neizkoriščen pa je ostal denar, namenjen športnikom posameznikom, saj zanj ni prispela nobena prijava. Preostanek denarja je namenjen kolektivnemu športu, za katerega je na občinsko upravo v predviden roku prispela le ena prijava. a tp Poslanec SDS Ljubo Žnidar predstavil vsebino dveh zakonov stranke s področja prometne infrastrukture - Za blizu 500 tisoč evrov novih, a realnih dodatnih finančnih virov Tatjana Podgoršek Velenje, 23. marca - Mestni odbor SDS Velenje je na novinarski konferenci v prostorih stranke gostil svojega poslanca v državnem zboru Ljuba Žnidar-ja. Ta je na konferenci predstavil predloga dveh zakonov s področja prometne infrastrukture, ki ju je pripravil Strokovni svet SDS in ju že vložil v parlamentarno obravnavo. Predloga zakonov sta, po obrazložitvi, zelo pomembna tudi za regijo Saša in Koroško, saj med prednostne projekte uvrščata hitro cesto tretje razvojne osi, na katero prebivalci obeh regij čakajo že več kot desetletje. Razlogi za pripravo predlogov zakonov Predloga so pripravili na osnovi izdelane strategije razvoja prometa v državi, njune priprave pa so se lotili iz dveh velikih razlogov: prvi je, da je strategija »ugledala luč sveta« sredi lanskega leta, od takrat pa vlada RS za njeno izvedbo ni naredila niti koraka. Nasprotno. Za letos je predvidela v proračunu za te namene 600 milijonov evrov manj de- »Ob obstoječih virih bi novi zagotovili še dodatne blizu pol milijarde evrov na leto, zato za gradnjo tretje razvojne osi in tudi drugega tira denar ne bi smel biti večja težava,« je menil poslanec stranke SDS v državnem zboru Ljubo Žnidar. narja v primerjavi z letom 2015. Drugi razlog pa so podatki Euro-starja. Ti kažejo, da je rast gradbeništva na ravni EU 4,4-odsto-tna, v Sloveniji pa beleži več kot 23-odstoten padec. »To je dovolj jasen znak, da je politika Slovenije na tem področju zgrešena. Ljudem je v teh kriznih časih treba dati delo. Izvedba infra-strukturnih cestnih projektov bi to omogočila. S pridobitvijo dela bi se povečala potrošnja in v končni fazi bi zaradi tega pridobil tudi državni proračun.« Novi viri financiranja V nabor potrebnih prednostnih naložb v prometno infrastrukturo so člani strokovnega sveta stranke uvrstili projekte, ki so že izdelani, so v fazi izdelave, ter še nezgraje- ne določene prometne povezave, kar povzroča delu gospodarstva večjo škodo. V drugem predlogu zakona pa so navedli nove, a -tako Ljubo Žnidar - povsem realne vire financiranja za vlaganja v prometno infrastrukturo. Ob obstoječih virih bi ti zagotovili še konstantnih dodatnih blizu pol milijarde evrov na leto. »To pomeni, da za gradnjo tretje razvojne osi in tudi drugega tira denar ne bi smel biti večja težava.« Izrazil je tudi prepričanje, da bi s spremembo nekaterih delov zakonodaje lahko skrajšali nekatere postopke in hitreje prišli do rešitev in izvedbe. »Je pa treba za to sprejeti odločitve in ne prenašati obveznosti na druge. Umeščanje trase hitre ceste tretje razvojne osi je le eden takih primerov.« Na vprašanja, kakšna so pričakovanja predlagateljev predlogov zakonov, pa je Ljubo Žnidar odgovoril: »Ne glede na to, ali ju bo koalicija podprla ali ne, menimo, da smo glavnino dela mi že opravili. Če drugega ne, smo spodbudili odgovorne in, verjamem, državi prihranili kakšno leto časa. Čas pa je denar.« Savinjsko-šaleška naveza Premik ure je mali korak, res iti naprej je velik Pocenitve ali naapriljenje - Voda: dobro in slabo -Šentjur se oddaljuje od Celja - Kdaj miren spanec ob AC Tako, ure smo spet prestavili naprej. Enostavno, po dogovoru. Ko smo se pred leti odločili za tak evropski čas, smo stvari močno komplicirali, pri prestopanju je nastajala prava zmeda. Ker smo bili premalo pripravljeni. Nekaj podobnega se je nekaterim zgodilo, ko smo stopili tudi v »pravo« Evropo. Tudi tedaj so se tisti, ki so bili premalo pripravljeni, »izgubili«. In takih ni bilo malo, nekateri menijo, da posledice čutimo še zdaj. Nekateri pa so to (in še kaj drugega) lepo izkoristili. In ti naprej ne premikajo le ur, tudi sicer so pripravljeni na premike. Brez prestopi-canja nazaj. Premakniti ure naprej je res malenkost, za nekatere avtomatsko, narediti pravi korak pa - to vemo - je veliko težje. Pa ne le v gospodarstvu, tudi na drugih področjih, ki krojijo naše življenje in sobivanje. Mnogim pri nas življenje zadnji čas krojijo tudi razprodaje. Včasih smo nanje morali v tujino, potem le v naše večje centre, zdaj jih srečujemo na vsakem koraku. In mislimo, kako kupujemo poceni, v resnici pa se vse poravna. Novoletnim razprodajam ali znižanjem cen so sledile žen-skodnevne, pa pustne, velikonočne, zdaj marsikje še prvoaprilske. Zlobneži, ki menijo, da gre pri vseh razprodajah za neke vrste nategov, bi rekli, da so slednje tiste prave. Prvoaprilske! Enkrat pač kupujemo dražje, enkrat ceneje. Vse se vrača, vse se plača, bi rekli po domače. Ob tem pa si nekateri niti nakupov na razprodajah ne morejo več privoščiti. Z razprodajami je nekako tako kot z raznimi »dnevi«. Dan žena, dan moških, svetovni ali vsaj evropski dan te in one bolezni ali česa drugega. Po zaslugi Slovencev naj bi na seznam svetovnih dnevov prišli še čebelarji oziroma med. Pred dnevi smo proslavili tudi dan voda. Te so nam zelo blizu, včasih se celo utapljamo v njih. Dobesedno ali v prenesenem pomenu besede. Pri tem moramo priznati, da smo veliko reda res naredili s pomočjo Evrope. Tudi v naši dolini in dolinah okoli nas. Z nekaterimi ukrepi smo vode ukrotili, da ne poplavljajo, z drugimi zagotovili, da si lahko natočimo zdravo pitno vodo. Ali pa, da lahko v vodotoke ali podzemlje spustimo manj onesnažene odpadne vode. Na vodo so se ob »njenem prazniku« spomnili tudi v edinem slovenskem otroškem muzeju - v Hermanovem brlogu v Celju. Pripravili so posebno razstavo o pomenu te dobrine za planet, ljudi, opozorili so tudi na druge probleme o vodi in skrbi zanjo. Še nekaj o mladih - pa tudi starejših. Na celjski občini zagotavljajo, da se lahko otroci na otroških igriščih igrajo brez tveganja, da bi bilo ogroženo njihovo zdravje. Nekateri Celjani so drugačnega mnenja in občasno prihajajo opozorila, da le ni vse tako, kot bi moralo biti. A na občini kažejo raziskave, da je drugače. Pa so vseeno pripravljeni naročiti analizo krvnih vzorcev otrok, če bi tako ocenili strokovnjaki. Naj spomnim, da je pred leti občina zagotovila zame- njavo mivke v vseh peskovnikih v celjskih vrtcih. Izkazalo se je namreč, da prejšnja vsebuje preveč kadmija in svinca. Sedanja zadostuje vsem kriterijem za tako namembnost. Tudi v delu šentjurske občine se dogajajo stvari, ki so posredno povezane s Celjem. Po tem, ko samo središče občine nima več imena Šentjur pri Celju, tudi krajani Slivnice pri Celju v šentjurski občini nočejo več, da bi se tako imenovala njihova krajevna skupnost. Imenovala naj bi se Gorica pri Slivnici, po največjem kraju. Ta kraj je res imel »smešno« ime: Gorica pri Slivnici pri Celju. Čeprav je daleč od knežjega mesta. Stanovalci ob avtocesti med Arjo vasjo in Dra-mljami pa še vedno pričakujejo, kdaj se bo zanje ugodno razpletla »protihrupna zgodba«. Ko so pred časom začeli postavljati tako ograjo, so mislili, da bodo varni pred zvočnimi tegobami. A so jih visoke ograje le »ogradile« in njim in voznikom zastrle poglede, hrupa pa niso dovolj zmanjšale. Pri Darsu so jim to krat le prisluhnili in odstopili od pogodbe z izbranimi izvajalci, saj so tudi sami spoznali, da zvočna izolacija ni zadostna. Ker izvajalci niso zagotovili ustrezne rešitve, je pogodba »padla«, Dars pa bo unovčil finančna zavarovanja. Ljudi ob avtocesti pa seveda bolj zanima, kdaj bodo sedaj dobili prave protihrupne ograje. Pa še to: tudi v času obloženih miz ob veliko nočnem prazniku so iz raznih krajev našega območja poročali o vse več prosilcih za hrano. a k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CM K, stran 5 24. marca 2016 AKTUALNO "'WAS 31 Izredna podpora delavcem TEŠ Cena pridobivanja premoga in električne energije se ne more usklajevati na plečih rudarjev in zaposlenih v elektrarni Milena Krstič - Planine Šoštanj, 23. marca - V odsotnosti predstavnikov Holdinga Slovenske elektrarne in Slovenskega državnega holdinga (pa tudi direktorja TEŠ) je v sredo v Šoštanju potekala izredna seja svetov vseh treh šaleških občin. Sklicali so jo župani, povod zanjo pa je bila napoved odpuščanja delavcev v Termoelektrarni, čemur v Šaleški dolini ostro nasprotujejo. V času sprejemanja odločitev za gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj so zagotavljali 3.500 delovnih mest do leta 2054, niz odločitev HSE v zadnjem obdobju pa zelo nazorno kaže, da so ključne zaveze Holdinga Slovenske elektrarne padle v vodo oziroma niso bile izpolnjene, je v uvodu dejal župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Dodal je, da je bilo jasno, da se bo do takrat število delovnih mest postopno zmanjševalo, a na tako imenovani naraven način. Zmanjšanje števila zaposlenih v Termoelektrarni bi imelo za posledico tudi zmanjšanje števila zaposlenih v Premogovniku, zato bi si želel, kot je rekel, da TEŠ in PV nastopata skupaj. Izrazil je veliko zaskrbljenost nad tem, da je morebitni cilj vsega, kar se zdaj dogaja, prodaja Termoelektrarne Šoštanj. Da je bilo zagotavljano, da bo blok 6 okolju prijazna investicija, zaradi česar so jo v dolini tudi podprli in zanjo zagotovili vse potrebne prostorske akte, je dejal župan Šoštanja Darko Menih. Danes pa se jezero veča, nasip postaja nevaren, obljube niso izpolnjene, najbolj prizadeti pa so za- posleni. Poleg tega je TEŠ zamrznil tudi izplačevanje sredstev po že podpisanem odškodninskem sporazumu, je še dodal. Župan Šmartnega ob Paki Janko Kopu-šar pa je podčrtal, da se v javnosti ustvarja negativna podoba bloka 6, nikoli pa se ne govori o nujnosti in pozitivnih vidikih naložbe. Sledila je razprava. V njej je podžupan MO Velenje Peter Dermol, ki je bil tudi direktor TEŠ, najprej nazorno pokazal na tisto, kar meni, da se dogaja, da HSE načrtno »stiska« v kot poslovanje TEŠ skozi slab poslovni izid in ceno premoga. Predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar je poudaril, da sindikat SED trdno stoji za člani sindikata TEŠ, in nakazal, da Župani Janko Kopušar, Bojan Kontič, Darko Menih: »Povabljenih ni, ker udeležba na izrednih sejah ni v duhu korporativnega upravljanja.« bo treba stvari vzeti v svoje roke, da pa je tudi prepričan, da bodo imeli pri tem podporo lokalnih skupnosti. Seje se je udeležil generalni direktor Direktorata za energijo, ki deluje v okviru Ministrstva za infrastrukturo, Danijel Levičar. Izpostavil je, da je TEŠ kot lokacija ena najbolj ključnih energetskih lokacij v Sloveniji. Država jo mora držati v dobri kondiciji, nikakor in v nobenem primeru pa prodati. Uroš Rotnik, edenod nekdanjih direktorjev TEŠ, je spregovoril o kadrovanju v HSE, kamor prihajajo ljudje, ki s podro- U. Rotnik rekli so) Matej Jenko, velenjski svetnik: »Ta seja je politična. Usoda doline ima obraze, imena in priimke.« Uroš Rotnik, nekdanji direktor TEŠ: »Včasih so v vodstvu HSE sedeli ljudje, ki so vedeli, kaj je elektrika, danes pa sedijo taki, ki se niti v Šoštanj ne znajo čisto točno pripeljati.« Marjan Vrtačnik, nekdanji šoštanjski svetnik: »Šaleška dolina si norčevanja ne bo dovolila. Dobiti mora rento, in to na zakonski osnovi.« Adolf Štorman, nekdanji velenjski svetnik: »Ljudje, ki vodijo in odločajo, so ljudje, ki mislijo, da se premog koplje tako kot krompir na njivi.« Peter Radoja, šoštanj-ski svetnik, zaposlen v TEŠ: »Plač nam ne dajejo direktorji, ki se ves čas menjavajo, ampak premog, oplemeniten v elektriko.« čjem energetike nimajo veliko prakse. Poudaril je, da je blok 6 vrhunsko zgrajen objekt, financiranje gradnje je ves čas vodil Holding Slovenske elektrarne in še enkrat izpostavil, da je TEŠ -ne samo ključnega pomena pri zagotavljanju tretjine potrebe električne energije v Sloveniji, ampak tudi sekundarne, terciarne in jalove energije. Oglasili so se še nekateri drugi, na koncu pa sprejeli sklep, da morajo vodstva PV, TEŠ, HSE skupaj z državo in SDH omogočiti zanesljivo oskrbo z električno energijo iz Šaleške doline, cena pridobivanja premoga in električne energije pa se nikakor ne more in ne sme usklajevati na plečih rudarjev in zaposlenih v TEŠ. • V prvi vrsti so ostali prazni sedeži. Predstavniki HSE in SDH so jih »opravičili« z osem strani dolgim dopisom, naslovljenim na župane. Podpora zaposlenim pri ohranjanju delovnih mest Sveti občin nasprotujejo načrtnemu uničevanju in izčrpavanju TEŠ, kar posledično vpliva tudi na PV. Od poslovodstev energetskih družb skupine HSE pričakujejo socialni dialog s predstavniki zaposlenih, od Vlade RS SDH in HSE pa zahtevajo, da izpolnijo vse zaveze iz strategije Obratovanja proizvodnih enot, števila zaposlenih, okoljskih vplivov in druge, ki so bile predvidene ob začetku načrtovanja gradnje bloka 6. Od Skupine HSE pričakujejo tudi družbeno odgovorno ravnanje in dosledno spoštovanje sporazuma iz maja 2014 za povračilo škode za povzročene obremenitve okolja na območju vseh treh občin ter sklenitev novega do konca obratovanja TEŠ. S terciarnim izobraževanjem do ustreznih kadrov Tako želijo pokriti potrebe tukajšnjega gospodarstva in obrti Gorenje ni več ustanovitelj Galerije Velenje Združevanje Galerije in Festivala Že na decembrski seji so velenjski svetniki sprejeli sklep, da je potrebno izdelati program nadaljnjega razvoja terciarnega izobraževanja, v njem pa upoštevati potrebe gospodarstva in obrtnih dejavnosti. Za predsednika projektnega sveta so imenovali dr. Franca Žerdina. Osnova aktivnosti temelji na izobraževalnih, raziskovalnih in drugih ustanovah, ki jih že imamo v tem okolju. To so Fakulteta za energetiko Univerze v Maribo- Svetniki Mestne občine Velenje so po skrajšanem postopku dopolnili odlok o ureditvi cestnega prometa in varstva prometnih površin posebnega pomena, in sicer za področje parkiranja. Tako uvajajo elektronsko parkirno kartico, ki je tudi daljinski upravljalec za odpiranje zapornic na parkiriščih ali garažnih hišah. Gre za pred- ru, Visoka šola za varstvo okolja, Šolski center Velenje, Medpod-jetniški izobraževalni center Velenje in Inštitut za ekološke raziskave ERICO Velenje. Kot je ob predstavitvi programa razvoja poudaril Franc Žerdin, so njihova osnova pričakovanja gospodarskih družb in drugih subjektov v regiji. Pri tem sledijo cilju, da gospodarstvo in izobraževanje res tesno sodelujeta in tako skupaj zagotavljata kakovostne kadre. Da bi to res uspelo, je treba so- plačniško parkirno karto. Določili so tudi, da lahko občina določi izvajalca za upravljanje garažnih hiš in parkirišč. Predvideno je, da bi to nalogo zaupali Komunalnemu podjetju Velenje, ki so ga za ta namen tudi dodatno registrirali. Opredelili so tudi, da znaša letna karta za parkiranje 200 evrov, mesečna pa 20 evrov. V garažnih delovati že pri pripravi izobraževalnih vsebin in celotnega študijskega procesa z omogočanjem študijske prakse in aktivno udeležbo domačih in tujih strokovnjakov, inštruktorjev in mentorjev. Predlagana strategija razvoja terciarnega izobraževanja temelji na izraženih potrebah lokalnega gospodarstva, obrtni dejavnosti in drugih pravnih subjektov, ki jih je Projektni svet pridobil z anketo. Zanimalo jih je, kako so uporabniki zadovoljni s kakovostjo pridobljenih znanj diplomantov, ki prihajajo iz višjih oziroma visokošolskih zavodov v SAŠA regiji. Načrtovane aktivnosti so že hišah je po novem parkiranje plačljivo, ena ura parkiranja pa znaša 40 centov. Parkiranje se plača na plačilnih avtomatih ali z nakupom letnih ali mesečnih kart. Letne znašajo 250 evrov, mesečne 25 evrov. Uvajajo tudi posebno letno zlato kartico. Zanjo je treba odšteti 350 evrov, posebno mesečno zlato kartico za 35 evrov in pa letno parkirno kartico za motorna kolesa. Ta znaša 125 evrov. Posebne zlate kartice veljajo na predstavili županom Saša regije, prav tako pa tudi usmeritev, da oblikujejo Center za razvoj terciarnega izobraževanja v SAŠA regiji. Začeli so tudi že aktivnosti, da prenesejo ustanoviteljstvo Visoke šole za varstvo okolja iz Regijskega študijskega središča na Mestno občino Velenje. Prednostna naloga na področju terciarnega izobraževanja je prenos ustanoviteljstva Visoke šole za varstvo okolja iz Regijskega študijskega središča na Mestno občino Velenje. Pripravili bodo osnutek Sporazuma o prenosu ustanoviteljstva VŠVO na Mestno občino Velenje. a vseh parkiriščih (tudi garažnih hišah). Parkirna karta za motorna kolesa pa velja samo za garažo na Gorici. Posamezna parkirišča imajo še nekatere omejitve, o vsem pa bodo občane seznanili s posebno brošuro, ki jo bodo poslali vsem gospodinjstvom. V odloku so zapisali tudi, da mora Urad za komunalne dejavnosti o vseh spremembah obveščati medobčinsko inšpekcijo, da lahko ta ukrepa v skladu z zakonodajo. a Glede na predvideno združitev Galerije Velenje s festivalom Velenje je Gorenje izstopilo kot ustanovitelj Galerije Velenje. Svetniki so na zadnji seji to potrdili, prav tako pa so v osnutku tudi že potrdili Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Galerija Velenje, ki je osnova omenjene združitve. Uskladili odloke Že na prejšnjih sejah so svetniki v osnutku potrdili številne odloke o ustanovitvah zavodov. Gre predvsem za uskladitev z novo zakonodajo. Tokrat pa so sprejeli še prečiščena besedila poslovnika sveta ter odlokov o ustanovitvi javnega zavoda Lekarna Velenje, Odlok o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v mestni občini Velenje in Odlok o preobli- kovanju javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje (s tem so zagotovili, da bo to podjetje lahko upravljalo tudi parkirišča). Imenovali Svet Knjižnice V Svet javnega zavoda Knjižnica Velenje so svetniki Mestne občine Velenje imenovali Heleno Imperl, Alenko Rednjak, Darinko Vrabič, Dragico Polh in Dimitrija Amona. Knjižnico Velenje bo vodil Vlado Vrbič Knjižnico Velenje bo še naprej vodil Vlado Vrbič. Na osnovi načrta vodenja knjižnice ter osebne predstavitve ga je izmed dveh prijavljenih kandidatov izbral Svet zavoda, z izbiro pa se je strinjal tudi strokovni svet knjižnice in Urad za družbene dejavnosti. Soglasje so mu dali tudi svetniki Mestne občine. a Ura parkiranja 40 centov Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 4 4 MESTNA OBČINA VELENJE 31. marca 2016 Mestna občina Velenje uspesno poslovala tudi v letu 2015 Ob nižji povprečnini uspešno realizirali vse zastavljene projekte in tudi zmanjšali neto dolg Mestna občina Velenje je od leta 2010 do 2015 namenila za naložbe več kot 107 milijonov evrov. Tako kot v preteklih letih je bil proračun izrazito investicijsko naravnan tudi v letu 2015. Za investicijske odhodke smo namreč namenili kar 41 % proračuna. presežek proračuna 2,4 milijona evrov. Realizirani prihodki in prejemki v letu 2015 so razvidni v Grafikonu 1. Največ prihodkov in prejemkov smo prejeli iz dohodnin - 37 %, 18,5 % prihodkov in prejemkov pa predstavlja na- > "Proračun za 2015 je bil realiziran v višini 92 % sprejetega proračuna, čeprav med letom nismo sprejemali rebalansa proračuna." V zaključnem računu proračuna so prihodki in prejemki proračuna izkazani v višini 40,7 milijona evrov ter odhodki in izdatki v višini 39,9 milijona evrov. Skupaj s prenosom prihodkov iz preteklega leta v višini 1,6 milijona evrov je znašal LETO 2010 2011 2012 2013 2014 2015 POVPREČNINA 550 € 555 € 549 € 536 € 536 € 522 € DOHODNINA 16.331.287 € 16.523.387 € 16.376.582 € 16.066.172 € 16.090.733 € 15.054.642 € Preglednica: Povprečnina na prebivalca RS in dohodnina v obdobju 2010-2015 domestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Zaradi zniževanja sredstev iz države je Mestna občina Velenje leta 2015 prejela za 706 tisoč evrov manj dohodnine, kot smo jo načrtovali s sprejetim proračunom. Podrobni podatki so v preglednici. Kljub temu smo za odhodke pri naložbah namenili 16,4 milijona evrov oziroma 41,2 % proračuna. Za plače uprave in javnih zavodov, katerih ustanovitelj smo, je bilo leta 2015 namenjenih 4,25 milijona evrov oziroma 10,7 % proračuna, za ostale tekoče odhodke in izdatke 19,15 milijona evrov oziroma 48 % proračuna, za investicijske odhodke 41,2 % proračuna in za proračunsko rezervo 50 tisoč evrov oziroma 0,1 % proračuna. Največ odhodkov in izdatkov leta 2015 (grafikon 2) je bilo namenjenih za delovanje in vzdrževanje vrtcev - 11,4 %. Mestna občina Velenje prispeva razliko med ekonomsko ceno vrtca in plačili staršev. Smo ena redkih slovenskih občin, ki zagotavlja vključitev v vrtec vseh predšolskih otrok, katerih starši izrazijo ta interes. Leta 2015 smo dokončali in pridobili uporabno dovoljenje za na- ložbo po programu kohezije pri oskrbi z vodo. Izgradili smo 43,5 kilometra vodovodnega omrežja in tri čistilne naprave, ki prebival- cem Šaleške doline zagotavljajo kakovostno oskrbo s pitno vodo. Mestna občina Velenje z različnimi ukrepi spodbuja tudi razvoj Dohodnina 15.054.642 € Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 7.547.521 € Najemnina - komunalna infrastruktura 4.263.341 € Sofinanciranje naložb po programu kohezije na področju oskrbe z vodo ■ 2.193.162 € Podjetniški center Standard ■ 1.304.460 € Zadolževanje za izvrševanje proračuna ■ 1.250.000 € Najemnine stanovanj i 1.122.927 € Regijska galerija Velenje | 945.918 € Odškodnina za degradacijo prostora 847.188 € Najemnine za zemljišča 622.341 € Projektna skupina 529.412 € Ostali prihodki 5.041.167 € Vrtci Oskrba z vodo Administracija občinske uprave Spodbujanje razvoja malega gospodarstva Urejanje cestnega prometa Programi športa Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest Oskrba s toplotno energijo Drugi programi v kulturi Obveznosti iz naslova financiranja izvrševanja proračuna - domače zadolževanje Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest Osnovno šolstvo Spodbujanje stanovanjske gradnje Socialno varstvo materialno ogroženih Ostali programi 4.558.093 € | 4.125.836 € | 3.226.586 € 1.845.265 € 1.843.610 € 11.735.198 € | 1.570.056 € 1.532.851 € 1.518.391 € 1.469.188 € 1.152.431 € 980.406 € .155 € 786.442 € 12.744.411 € Grafikon 1: Realizacija proračuna Mestne občine Velenje v letu 2015 - prihodki in prejemki Grafikon 2: Realizacija proračuna Mestne občine Velenje v letu 2015 - programska klasifikacija Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 5 17. marca 2016 MESTNA OBČINA VELENJE "'WAS 5 Naložbe po programu kohezije na področju oskrbe z vodo Podjetniški center Standard Naložbe - oskrba s toplotno energijo Regijska galerija Velenje Obnove cest - koncesija za ceste Garaže Gorica Naložbe - oskrba z vodo Stanovanja Gorica Vzdrževanje objektov OŠ Ostale investicije 1.584.316 € 1.532.098 € 1.334.241 € 1.034.762 € 946.128 € 817.419 € 344.081 € 331.635 € 3.278.632 € 5.238.082 € Grafikon 3: Realizacija proračuna Mestne občine Velenje v letu 2015 - investicijski odhodki podjetništva. V lanskem letu smo za ta namen razpisali 200 tisoč evrov. Več kot 1,5 milijona evrov pa smo investirali v Podjetniški center Standard, v katerem mladim podjetnikom poleg poslovnih prostorov omogočamo tudi strokovno podporo za njihovo delovanje. Lani smo okoli 100 občankam in občanom razdelili ključe od novih stanovanj PSO Gorica. Celotna vrednost naložbe je znašala približno 24 milijonov evrov, delež Mestne občine Velenje pa je znašal več kot 11 milijonov evrov. V okviru projekta Regijska galerija Velenje smo izvedli celovito prenovo objekta, vključno z nakupom opreme ter vsebinsko nadgradnjo galerije. Center kreativnih industrij, ki bo zaživel v galeriji, bo pristojen za deset občin Savinjsko-šaleške regije. Naj- pomembnejši investicijski odhodki so prikazani v grafikonu 3. Kljub zmanjševanju prihodkov Mestne občine Velenje smo leta 2015 za različne oblike pomoči občanom namenili dobrih 900 tisoč evrov. Občani so zelo dobro ložbe, se je Mestna občina Velenje zadolžila le za 1,25 milijona evrov, hkrati pa odplačala 1,27 milijona evrov dolga. Tako smo uspeli zmanjšati dolg zadolženosti v primerjavi s preteklim letom. > Za financiranje projektov je Mestna občina Velenje leta 2015 pridobila 5,9 milijona evrov sredstev iz državnega proračuna, iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in od drugih institucij ter donacij (grafikon 4). sprejeli projekte Bicy, Lokalc, Mestna blagajna in brezplačno pravno svetovanje, saj med drugim prispevajo tudi k zmanjševanju stroškov družinskega proračuna. Čeprav smo leta 2015 kar 16 milijonov evrov namenili za na- V PSO Gorica so lani razdelili približno 100 stanovanj. I PROJEKT - ODHODKI 2015 ■ SOFINANCIRANJE - PRIHODKI 2015 Z zaključnim računom proračuna Mestne občine Velenje za leto 2015 se je že seznanil nadzorni odbor MO Velenje. Na 12. seji sveta Mestne občine Velenje, ki je bila 22. marca, pa je bil zaključni račun tudi soglasno potrjen. Sofinanciranje programa kohezije na področju oskrbe z vodo Podjetniški center Standard Regijska galerija Velenje Stanovanja Gorica Ostali projekti 2.758.722 € 2.193.162 € H 1.584.316 € 1.304.460 € 1.337.393 € 945.918 € 764.786 € 1.022.501 € Grafikon 4: Realizacija proračuna Mestne občine Velenje v letu 2015 - sofinanciranje projektov Od aprila 2016 dalje bo v Velenju začel veljati deloma spremenjen in dopolnjen režim parkiranja v mestu, s katerim smo poenotili pravila parkiranja v garažnih hišah. Uvedli smo zlate mesečne in letne karte, ki omogočajo neomejeno parkiranje v vseh modrih conah in v vseh garažnih hišah. Parkiranje v garažnih hišah v Velenju je zagotovo najceneje v Sloveniji, saj znaša cena parkiranja z nakupom letne karte GH le 250 evrov oz. 70 centov na dan. V veljavi je naslednja ureditev: VRSTE PARKIRNIH KART F MODRE CONE (MC) - parkirišča na prostem MESEČNA KARTA MC Prosta prodaja, velja v vseh modrih conah, cena 20 EUR. LETNA KARTA MC Prosta prodaja, velja v vseh modrih conah, cena 200 EUR. PRVI ABONMA MC ZA STANOVALCE Dostopen le stanovalcem določenega območja MC, velja le v eni coni, cena 8 EUR. DRUGI ABONMA MC ZA STANOVALCE Dostopen le stanovalcem določenega območja MC, velja le v eni coni, cena 30 EUR. + plačljivo parkiranje na parkomatih z zakupljenim časom - 1 ura parkiranja v modri coni ali garažni hiši: 0,40 EUR - coni A in B obratujeta ob delovnih dneh od 7.00 do 15.30 / parkiranje do 30 minut brezplačno / med vikendom in ob praznikih brezplačno - coni C in D obratujeta vsak dan (24 ur) / med tednom do 2 uri brezplačno / med vikendom do 4 ure brezplačno GARAŽNE HISE (GH) - brez GH zdravstveni dom MESEČNA KARTA GH Prosta prodaja, velja v vseh označenih garažnih hišah, cena 25 EUR. TO LETNA KARTA GH Prosta prodaja, velja v vseh označenih garažnih hišah, cena 250 EUR. + plačljivo parkiranje na parkomatih z zakupljenim časom + plačljivo parkiranje po porabljenem času na blagajnah VSE MODRE CONE IN VSE GARAŽNE HIŠE ZLATA MESEČNA KARTA MC + GH Prosta prodaja, velja za vse modre cone in garažne hiše, cena 35 EUR. ZLATA LETNA KARTA MC+GH Prosta prodaja, velja za vse modre cone in garažne hiše, cena 350 EUR. GARAŽNA HIŠA GORICA NAJEMNISKA KARTA GH GORICA Dostopna le najemnikom stanovanj PSO Gorica, velja le v zgornji etaži. IZBIRNA DOVOLILNICA ZA GH GORICA Dostopna le stanovalcem cone D kot zamenjava za 1. abonma, velja za srednjo in spodnjo etažo GH Gorica, cena 135 EUR. + prosto dostopno plačljivo parkiranje po porabljenem času na blagajni Nakup letnih kart je možen na obroke! INFORMACIJE: 03/ 8961 872 MESTNA OBČINA VELENJE Natančnejši opis celotne ureditve mirujočega prometa v Velenju lahko skupaj s predstavitveno zloženko najdete na spletni strani www. velenje.si. Prenesite si informativno zloženko s povezavo iz QR kode ali obiščite www.velenje.si Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 6 6 GOSPODARSTVO "»WAS 31. marca 2016 Ne le produkti, tudi rešitve Družinsko podjetje Hermi iz lokalnega preraslo v mednarodno podjetje - Neopazne strelovode nadgradili še s tremi programi - Izziv tudi novi trgi Tatjana Podgoršek Pred nedavnim je Gospodarska zbornica Slovenije podelila priznanja za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2015. Med nagrajenci je bil tudi Velenjčan Miran Rauter, direktor družinskega podjetja Hermi iz Celja. Rauterja - vodenje družbe je prevzel pred 14 leti - je priznanje zelo presenetilo in razveselilo. Potrjuje, meni, njihovo dobro delo ter jih utrjuje v prepričanju, da so kot poslovni partner vredni zaupanja in da je njihova pot prava. Še bolj pa ga veseli, da so se z njim poistovetili zaposleni, brez katerih takšnega razvoja zagotovo ne bi dosegli. »Ne delamo za nagrade, jih je pa lepo sprejeti,« je še komentiral. Poleg tradicije še inovativni pristop Družinska družba Hermi, katerega začetki delovanja segajo v mestno občino Velenje, je v 30 letih (jubilej so zaznamovali pred nedavnim) prerasla iz lokalne v mednarodno. S svojimi podjetji je prisotna v petih državah, poleg tega je našla priložnost še na trgih Avstrije, Madžarske, Romunije ter na območju držav bivše Jugoslavije. Kako lahko podjetje uspe s specifič- Miran Rauter:»Naša osnovna dejavnost je razvoj, proizvodnja, inženiring in svetovanje. S svojim znanjem in strokovnostjo sodelujemo pri razvoju področja in rastemo tudi sami.« nim programom? »Nekaj k temu prispeva tradicija, glavnino pa nadgradnja dobre podjetni- ške ideje mojega očeta.« Paradni program - tako sogovornik - v vseh letih ostaja proizvodnja strelovodne opreme, ki jo z ino-vativnimi pristopi nenehno nadgrajujejo. Nekaj let kasneje pa so program dopolnili še s prena-petostno zaščito, kabelskimi policami in konstrukcijo sončnih elektrarn. V sodelovanju z Elek-tro fakulteto Univerze v Mariboru so razvili edinstven program za kontrolo zaščite pred udarom strele, imenuje se Ščit, ki ga do sedaj ni uspelo razviti globalni konkurenci. Proizvodnjo, prodajo in montažo strelovodne opreme izvajajo pod lastno blagovno znamko, osem patentov in tri modele so zaščitili tako doma kot v tujini. »Mi produkte ne le proizvajamo, ampak proizvajamo tudi rešitve«. To pomeni, pojasnjuje, da si prizadevajo izdelati dobre, kakovostne in cenovno sprejemljive izdelke za trg na eni, na drugi strani pa vlagajo vanje Družba je ob povprečni 1,5-odstotni rasti prodaje v zadnjih treh letih izvoz povečevala po 8,6-odstotni letni stopnji. Ob tem je imela vsako leto 4,6 odstotka več zaposlenih. V tem trenutku zaposluje 40 sodelavcev v Sloveniji, skupaj s podjetji v tujini pa več kot 50. EBITDA je naraščala letno skoraj za desetino. Dodana vrednost na zaposlenega raste za 2,3 odstotka na leto. Znaša 53 tisoč evrov in je za tretjino višja kot v dejavnosti. Neto dobiček je vsako leto v povprečju višji za 2 odstotka. veliko tehničnega znanja že v fazi razvoja. Tehnične novosti nato prenašajo na partnerje in kupce. »To je naša prednost pred konkurenco, ki je je veliko tako doma kot na tujih trgih.« Na vprašanje, ali je podjetje svojo dejavnost preselilo iz Velenja v Celje morda zaradi tega, ker za svoje ideje ni našlo prave priložnosti, je Miran Rauter odgovoril: »Nekaj resnice je v tem. Kupci strelovodne opreme niso bili le iz Šaleške doline, prometne povezave pa še danes niso dobre. Celje se je v teh letih potrdilo kot dobro stičišče prometnih povezav in tudi kupcev. Sam pa sem ne glede na to še vedno Velenjčan.« Novi izzivi - novi trgi in izdelki Načrti v prihodnje so klub posledicam gospodarske krize in ne najprijaznejšemu poslovnemu okolju v državi pogumni. Novi izzivi so zanje novi trgi in novi izdelki. Poleg tega želijo biti tam, kjer so prisotni, vodilni v svoji branži. »Ne glede na to, da smo v svoji panogi veliki, smo še vedno malo podjetje in imamo tudi pri tem omejitve. Lotevamo se vsakega trga posebej,« je še dejal Miran Rauter. Trgovina ni velika, je pa prijetna Luče, 11. marca - Kmetijska zadruga Šaleška dolina je lani od ZKZ Mozirje v stečaju kupila trgovino v Lučah, jo nekoliko preuredila in jo na priložnostni slovesnosti predala svojemu namenu. Da so si jo občani želeli, so dokazali z udeležbo na otvoritvi trgovine, za katero direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivo Drev pravi, da ni velika, je pa prijetna in domača. Ponudbo v njej so prilagodili potrebam tamkajšnjih občanov. Tako so poleg izdelkov, strojev in drugega kmetijskega repro-materiala, potrebnega za vrtičkarje in kmete, obogatili še z blagom za vsakdanjo rabo v gospodinjstvu, »dobrotami izpod kozolca«, več pozornosti je v ponudbi namenjene tudi gozdarstvu. »Veseli smo, ker so nas občani Ponudbo v trgovini so prilagodili potrebam in željam občanov iz bližnje in daljne okolice. sprejeli. Začutili smo, da nas jemljejo kot želene partnerje. Mi se bomo trudili to zaupanje upravičiti po svojih najboljših močeh,« nam je dejal Drev in dodal, da se pogovarjajo še o možnosti ureditve manjše bencinske črpalke v bližnji prihodnosti. Nakup in posodobitev trgovine je zadrugo stala 235 tisoč evrov, zaloge pa so ocenili na 120 tisoč evrov. Ob otvoritvi je zadruga doni-rala 600 kilogramov jabolk matični osnovni šoli v Lučah in njeni podružnici v Solčavi. • Tp DVI Velenje z novim predsednikom Člani Društva varnostnih inženirjev DVI Velenje so se v petek sešli na redni letni in volilni skupščini, na kateri so obravnavali uresničitev lanskoletnega programa dela ter nekatera pereča vprašanja, ki tarejo društveno dejavnost in tudi njihovo društvo. Kljub temu so nazadnje potrdili poročila, predlagali kandidate za prejem najvišjih priznanj iz varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji ter sprejeli program dela za tekoče leto. Za novega predsednika DVI Velenje so izvolili Andreja Majdaka. Predsednik DVI Velenje Andrej Majdak Pomembno je, da so v minulem letu v svoje vrste vključili novih deset članic in članov, kar je izjemno spodbudno, ob sicer dolgoletnem upadanju aktivnega članstva. Sprejeli so tudi nov, pogumen program dela za letošnje leto. Tako čaka novoizvoljene organe in vodstvo veliko dela z novimi prijemi in pomlajenimi kadri. FAK so predlagali za priznanje za življenjsko delo varnostnega inženirja Božidarja Horvata, za posebne strokovne dosežke v stroki VZD pa Službo za varnost in zdravje pri delu ter varstvo okolja Gorenje, d. d. Andrej Majdak, predsednik DVI Velenje: »Kot predsednik društva se bom trudil, da sam in s pomočjo članov nadaljujem dobro delo naših predhodnikov, vsekakor pa si bom vseskozi prizadeval, da se ohranja ugled društva in njegovih članov. Želim si, da vsi spoznajo prednosti v članstvu in da se vsak po svojih močeh udeležuje aktivnosti društva. Tako bo koristil svojim in našim skupnim ciljem, ki imajo družbeno pomembno vlogo«. ■ Jože Miklavc GOSPODARSKE novice Zaposlenost januarja padla Ljubljana - Kljub gospodarski rasti se je januarja število delovno aktivnih oseb v primerjavi z decembrom znižalo za 0,7 odstotka, so sporočili iz statističnega urada. Stopnja registrirane brezposelnosti se je tako ustavila pri 12,9 odstotka, kar je 0,6-odstotne točke slabše kot decembra in tudi komaj 0,6-odstotne točke bolje kot januarja lani. Slovensko gradbeništvo še naprej pada Ljubljana - Obseg gradbenih del v območju evra se je januarja na mesečni ravni okrepil za 3,6 odstotka, v EU pa za 1,6 odstotka. Na letni ravni je bila rast šest- oziroma 4,4-odstotna, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. V Sloveniji ni tako. Na letni ravni je Slovensko gradbeništvo v EU utrpelo lani med vsemi največji, 23,4-odstotni padec. Protihrupne ograje polomija Ljubljana - Očitno so zalegle številne kritike. Dars je končno prizna, da protihrupne ograje med Arjo vasjo in Celjem, ki so med drugim tudi vizualna katastrofa, ne delajo! Za ograje, ki sicer že stojijo in so vredne 18 milijonov evrov, je Dars izvajalcem že nakazal 15,7 milijona evrov. In kaj zdaj, jih bodo porušili, bo denar vrnjen? Spar razveselil materinske domove Mozirje - Spar Slovenija je z letošnjo dobrodelno akcijo Mali koraki in tradicionalnim velikonočnim zajtrkom priskočil na pomoč mamicam in otrokom v sedmih materinskih domovih v Sloveniji, med njimi tudi materinskemu domu Mozirje. Poslovodje trgovin, ki so obiskale materinske domove, so s seboj pripeljali dobrote in pakete (ti vedno pridejo prav), tudi s plenicami. Izbrali zmagovalno ekipo Na štiridnevnem tekmovanju Business Hive v reševanju poslovnega izziva za študente ekonomske fakultete, ki ga je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani zastavila Plastika Skaza, so predstavili zmagovalno idejo - Skazagon. Gre za tehnološko dovršen izdelek za dom iz bioplastike, ki rešuje več težav. »Zmagovalna ekipa je najbolje upoštevala smernice, ki smo jih nakazali v izzivu. Na eni strani so pokazali strukturiran pristop, jasno nakazali problem in rešitev, njihova predstavitev je bila prepričljivo najboljša. Izdelali so res čudovite modele, obenem pa jim je uspelo zajeti tudi glavno sporočilo blagovne znamke Plastika Skaza - da je mogoče iz plastičnih mas, ki ne izvirajo iz nafte, ampak so naravnega izvora, narediti zelo lepe in predvsem uporabne izdelke,« je po razglasitvi rezultatov povedal David Čeplak, direktor razvoja poslovanja v Plastiki Skaza. Stečajni upravitelj Avto Celja v prodajo avtosalona in servisa Celje - Stečajni upravitelj Avto Celja Matija Vičar bo na majski javni dražbi skušal prodati avtosalon in servis Peugeot. Izklicna cena znaša nekaj več kot milijon evrov in jo bo treba na dražbi zviševati v posameznem koraku za 10.000 evrov. Varščina znaša skoraj 105.000 evrov. Z brniškega letališča poleti na 29 destinacij Brnik - V letalskem prometu začenja veljati poletni vozni red. Ponudba z letališča Jožeta Pučnika Ljubljana bo večja kot lani. Potnikom bo na teden na voljo več kot 220 rednih letov do 29 destinacij v 22 državah. Adria Airways bo začela aprila leteti v Köln, junija pa bo redne lete v Atene vzpostavil grški Aegean Airlines. DZ omogočil vstop strateškega partnerja v sistem Slovenskih železnic Ljubljana, 29. marca - DZ je s 66 glasovi za in 10 proti podprl novelo zakona o družbi Slovenske železnice. Ta omogoča vstop strateškega partnerja v družbo SŽ Tovorni promet, ki ga železnice potrebujejo za načrtovano širitev na tuje trge. Slovenske železnice se o strateškem partnerstvu na tovornem prometu pogovarjajo z avstrijskimi železnicami DZ zavrnil spremembe pri davčnih blagajnah Ljubljana, 29. marca - DZ je ocenil, da predlog NSi za spremembe zakona o davčnem potrjevanju računov, ki bi omogočile nekatere izjeme od uporabe davčnih blagajn, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Večina je soglašala z vlado, da je treba pred morebitnimi spremembami počakati na celovito analizo sistema davčnih blagajn, ki velja manj kot tri mesece. a mkp, mz ■ Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CM K, stran 7 24. marca 2016 GOSPODARSTVO 7 »Brez podpore Gorenja ne bi bilo takšnih uspehov« Gorenje je že 23 let ponosni sponzor nordijske smučarske reprezentance Potem ko je s fantastičnimi rezultati športnim navdušencem po vsem svetu zmešal glave in v eni sami sezoni osvojil prav vse obstoječe lovorike smučarskega skakanja, je Peter Prevc skupaj z nordijci ski uspeh, s katerim so Prevc, naši orli in njihova spremljevalna ekipa s svojimi uspehi postavili nove mejnike v smučarskem skakanju, so se njim in celotni ekipi nordijcev zahvalili tudi v Gorenju, ki tako za športne uspehe kot za okusne smutije. Gorenjevi zaposleni so imeli tudi redko priložnost od blizu občudovati veliki kristalni globus, najprestižnejšo lovoriko smučarskega skakanja. na kateri je postal prvak sezone in rekorder po številu osvojenih točk in zmag. »Zelo smo hvaležni in zadovoljni, ko pridemo sem na obisk in vidimo, koliko obrazov razveselimo. Veseli smo, da lah- v tovarni Gorenje mešal zdrave in barvite smutije za zaposlene. V zahvalo za več kot dvajset let zveste podpore športnikom je zaposlenim in podjetju podaril številko s finalne tekme v Planici. Z velikim kristalnim globusom Petra Prevca so slovenski smučarski skakalci sklenili vrhunsko sezono, v kateri so padali mnogi rekordi. Za ta zgodovin- je že 23 let ponosni generalni pokrovitelj slovenskih nordijskih reprezentanc. Ob prijetnem druženju v Gorenjevi jedilnici so naši športni asi tokrat prevzeli drugačno vlogo: preizkusili so priljubljene Gorenjeve mešalnike ter se pomerili v pripravljanju smutijev - zdravih in osvežilnih napitkov, ki so jih nato delili zaposlenim. Čestitke so kar deževale - Zmagovalna številka Petra Prevca za Gorenje Za več kot dvajset let, odkar Gorenje kot generalni pokrovitelj podpira slovenske nordijske reprezentance, se je ekipa smučarskih skakalcev, skakalk, tekačev in kombinatorcev zahvalila z izjemno pozornostjo - tekmovalno številko Petra Prevca z letošnje finalne planiške tekme, ko skupaj delimo lepe občutke. Prepričan sem, da jih bo še veliko,« je dejal Peter Prevc. »Zahvaljujemo se Gorenju, da lahko vsi tukaj delamo tisto, kar imamo najrajši, in s tem razveseljujemo tudi širše množice. Brez takšne podpore tudi ne bi bilo takšnih uspehov,« dodaja smučarska tekačica Vesna Fabjan. Ljubo Jasnič, predsednik Zbora za skoke in nordijsko kombinacijo, pa je izpostavil, da so se tudi Gorenjevi zaposleni v vlogi navijačev na tekmah več kot odlično izkazali. Petru Prevcu in nordijcem je za osvojene lovorike in številna odličja čestital predsednik uprave Gorenja Franjo Bo-binac in poudaril, da jih bo Gorenje še naprej spremljalo na poti uspehov. »Ves čas se je treba spreminjati in biti vsako leto boljši, če hočeš zmagovati v tako zahtevni konkurenci. Edina stalnica so spremembe in trdo delo, a je še ena: napis, ki ga nosite na kapah. Tej stalnici je ime Gorenje in je z vami v vseh časih in z vami tudi ostaja. V imenu 10.000-član-ske družine Gorenje hvala za vse uspehe, za vse zmage in doživetja.« Nordijcem so prišli čestitat tudi roko-metaši RK Gorenje Velenje, ki so Petru Prevcu podarili dres s številko 1 in z njegovim imenom. Peter Prevc je v sezoni 2015/2016 osvojil: • veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu v smučarskih skokih, • mali kristalni globus za skupno zmago v smučarskih poletih, • zlatega orla na novoletni skakalni turneji, • svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, • rekordno število točk v sezoni (2303) • rekordno število osvojenih zmag v sezoni (15 zmag, 22 medalj) Mira Zakošek Velenje, 25. marca - V Saša inkubatorju je vse od preselitve na novo lokacijo, v Podjetniški center Standard živahno in nenehno se kaj dogaja. Direktorica Karla Sitar pravi, da ne mine dan, da se ne bi pri njih oglasil kakšen »potencialni podjetnik«. Pripravili so veliko srečanj, predstavitev in delavnic, pika na i pa je bil šesttedenski Podjetniški trampolin 2016. Na njem je sodelovalo štirinajst ekip, ki so se dodatno izobraževale, usklajevale, izmenjevale izkušnje in na takšen način brusile svoje podjetniške predloge. Ob koncu so naredili izbor šestih najuspešnejših, ki so jih na javni prireditvi tudi predstavili potencialnim vlagateljem. Da, tudi za to so poskrbeli v Saša inkubatorju. Pa tudi za odličen program, ki ga je vodil humorist Igor Bračič, glasbeni gost večera pa je bil 6pack Čukur. Kdo so potencialni vlagatelji? Kent Leslie Walwin uspešen in ugleden angleški poslovnež s 40 letnimi izkušnjami na vseh področjih TV in filmske produkcije in distribucije. Je lastnik in so- lastnik več televizijskih postaj in mrež v Veliki Britaniji in tudi drugod po svetu. Poleg televizijske in filmske produkcije uspešno posluje tudi na drugih področjih, kot so turizem in trajnost-ni razvoj. Trenutno je lastnik ali solastnik več kot osemdesetih podjetij; Abdulah Sahab direktor mednarodnega telekomunikacijskega podjetja iz Saudske Arabije; Mihael Cigler, predsednik združenja lobistov Sloveni- S slovesne javne predstavitve je in lastnik lobističnega podjetja MCA Global; Mateja Regvat, direktorica komerciale v podjetju EurografF in Laura Rednak izvršna direktorica podjetja Plastika Skaza. Šest inovativnih predlogov Mobilni dnevnik s Slovenske planinske poti - Mobilna aplikacija, ki zamenjuje planinski dnevnik. Planince vodi po Slovenski - v ospredju potencialni investitorji planinski poti oz. Transverzali. S pomočjo zemljevida in jih opozarjala na vremenske razmere pred odpravo na posamezno pot. S pomočjo GPS lokacije uporabniki pridobijo "žig" ob osvojenem vrhu, hkrati pa lahko vidijo, kdaj so osvojili vrh in kako dolgo so potrebovali, da so ga osvojili. Herbika - Herbikina Halo smu-ti paketna ponudba poskrbi, da lahko žlico ali požirek zdravja dobite naravnost z vrta ali travni- ka na svoje delovno mesto. Čim več zelenjave in sadja skuša pridelati sama ali pa jo kupi pri lokalnih ekoloških pridelovalcih. Olta - Je spletni turistični portal in spletna aplikacija namenjena najemodajalcem. Na enem mestu želi združiti celovito ponudbo manj izpostavljenih, a prav tako zelo zanimivih ponudb. Obenem omogoča hitro upravljanje nad povpraševanji in rezervacijami. cPark - Aplikacija za plačevanje parkirnine in navigacijo do parkirišč, ki želi prispevati k ur- banemu razvoju, uporabnikom pa ponuditi enostavno, pravično in lagodno izkušnjo. Zadruga Vez - Vertikalni vrt, ki omogoča pridelavo okusne in zdrave zelenjave ter zelišč v urbanem okolju in na dosegu roke. Taca - Gre za razvoj povsem naravnega, organskega masla za nego in zaščito pasjih tačk, ki pomaga odganjati insekte, bolhe in klope. Ta produkt že ima investitorja, vsi ostali pa se o tem še pogajajo. Podjetniški trampolin 2016 Štirinajst ekip je šest tednov pripravljalo svoje podjetniške programe, šest najuspešnejših pa jih je na javni prireditvi tudi predstavilo potencialnim vlagateljem o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 2016. V celoti je obvestilo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si). Pobude zbiramo do vključno torka, 10. maja 2016, do 12. ure (do navedene ure mora prispeti pobuda na naslov Mestne občine Velenje). Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 8 8 PREGLED TEDNA 31. marca 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 23. marca Novinarka TV Slovenija Euge-nija Carl in urednica dnevnoin-formativnih oddaj Mojca Šetinc Pašek sta se odločili, da bosta zaradi žaljivega tvita vložili tožbo proti predsedniku SDS Janezu Janši. Petek, 25. marca Zaznamovali smo materinski dan. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic se je županu Lenarta Janezu Krambergerju opravičil in zatrdil, da v Črnem lesu ne bo prebežniškega centra. Slovenski vojaki in policisti so na nekaterih delih meje žičnato ograjo zamenjali s panelno, mediji pa so ob tem zapisali, da ta ne bo le »prijaznejša«, temveč tudi dražja, saj je postavitev kilometra ograje stala okoli 100 tisoč evrov. Novinarki TV Slovenija sta se odločili, da bosta vložili tožbo proti Janezu Janši. Slovenski vojaki so začeli odstranjevati žičnato ograjo ob reki Dragonji, vedoč, da jo bodo kmalu zamenjali s prijaznejšo pa-nelno ograjo. Vrhovno sodišče je kot neutemeljeno zavrnilo zahtevo ministrstva za obrambo za revizijo sodbe v povezavi z izplačilom nadomestila za tedenski dopust vojakom na misiji. V begunskem centru Idomeni na grško-makedonski meji je bilo še naprej napeto; dodatno je položaj zaostrilo od 50 do 100 prebežnikov, ki so začeli gladovno stavko. V Turčiji so aretirali tri moške, osumljene, da so načrtovali napade na nemška diplomatska predstavništva in šole v državi. Četrtek, 24. marca Vlada je sporočila, da podpira dokončno ureditev grobišča v Hudi Jami: izvedli bodo izkop posmrtnih ostankov in uredili spominski muzej, grobišče pa bo predvidoma vpisano v register kulturne dediščine. Vojaki žičnato ograjo menjavajo s panelno. Pilot Matevž Lenarčič, ki je s portoroškega letališča v Sečovljah krenil na pot okoli sveta, na kateri bo meril onesnaženje ozračja. V Bruslju sta med obsežno policijsko preiskavo v predelu Schaarbeek odjeknili dve eksploziji. Papež Frančišek je v rimskem Koloseju tradicionalno moli kri-žev pot. Kitajske oblasti so pridržale 20 ljudi, potem ko se je v javnosti pojavilo pismo, v katerem pozivajo predsednika Ši Džinpinga, naj odstopi. Sobota, 26. marca Na veliko soboto so po cerkvah in drugod potekali množični blagoslovi velikonočnih jedi. V Rimu in Vatikanu sta ob Vlada podpira dokončno ureditev grobišča v Hudi Jami. V občini Lenart so izrazili zgroženost, ker je ministrica Vesna Gyorkos Žnidar kljub njihovemu nasprotovanju odredila, da se pri njih vzpostavi center za tujce. Haaško sodišče je nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžica obsodilo na 40 let zapora zaradi genocida v Srebrenici in vojnih zločinov med vojno v BiH. Papež Frančišek je opravil tradicionalno umivanje nog. Letos je umil noge tudi enajstim beguncem. praznikih vladala negotovost in strah pred terorističnimi napadi. Premier Miro Cerar je bil v pogovoru za Dnevnikov Objektiv vnovič kritičen do tistih, „ki želijo zanetiti krizne razmere". Zagotovil je, da je Slovenija varna. Medtem ko se je val prihodov prebežnikov na otoke v Egej-skem morju znatno zmanjšal, se je Grčija odločila za evakuacijo prebežnikov iz glavnega centra v Idomeniju na meji z Makedonijo. Na nogometni tekmi približno 50 kilometrov južno od Bagdada se je razstrelil samomorilski Žabja perspektiva Belgijsko tožilstvo je za sodelovanje v teroristični skupini in izvedbo terorističnega napada obtožilo tri ljudi. napadalec. Umrlo je najmanj 30 ljudi, več kot 60 pa je bilo ranjenih. Belgijsko tožilstvo je za sodelovanje v teroristični skupini in izvedbo terorističnega napada obtožilo tri ljudi, med njimi tudi domnevno tretjega napadalca na letališču Zaventem Faycala Cheffouja. Nedelja, 27. marca Kristjani po svetu so praznovali veliko noč, največji krščanski praznik. Papež je ob prazniku spodbudil, da je ljubezen močnejša od vsakega strahu. Več tisoč vernikov je v Vatikanu ob poostreni varnosti spremljalo velikonočno slovesnost papeža Frančiška, ki je ljudi pozval, naj se proti okrutnemu nasilju borijo z orožjem ljubezni. V Pakistanu je praznovanja kristjanov prekinil samomorilski napad. V bližini otroških gugal-nic je bilo ubitih 70 ljudi, večina med temi žensk in otrok. Belgijska policija je z vodnimi topovi razgnala samodeklarirane fašiste, ki so vdrli na osrednji trg v Bruslju, kjer so se po torkovih terorističnih napadih ljudje poklanjali žrtvam. Sirski vojski je ob podpori ruskih letal uspelo zavzeti sirsko antično mesto Palmira, ki ga je skoraj leto dni nadzirala Islamska država in uničila ali prodala veliko zgodovinskih artefaktov. Ponedeljek, 28. marca V sprejemnem centru za begunce Idomeni ob grško-make-donski meji je še naprej vztrajalo 12 tisoč prebežnikov. Nizozemska policija je v pristaniškem mestu Rotterdam aretirala francoskega državljana, osumljenega načrtovanja terorističnega napada. Dele Velike Britanije in Francije je zajelo neurje Katie. Sunki vetra so dosegali skoraj 170 kilometrov na uro, veter je odkrival strehe in podiral drevesa. Odpo- Vodja sirske agencije za kulturno dediščino je ocenil, da bi spomenike iz Palmire lahko obnovili v petih letih. vedani so bili številni leti, ponoči so zaprli tudi nekatere mostove. Po enodnevnem premoru zaradi previsokih temperatur in nevarnosti pregrevanja motorja je Matevž Lenarčič z Zelenort-skih otokov nadaljeval svojo pot okoli sveta. Torek, 29. marca Predsednik DeSUSa Karl Erjavec je po pogovoru s predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije dejal, da bo njegova stranka vztrajala pri izredni uskladitvi pokojnin v višini 0,4 odstotka ter napovedal, da bo znotraj koalicije začel razpravo o tem, da bi bili že prihodnje leto do regresa upravičeni vsi upokojenci. Erjavec pravi, da se bo boril za izredno uskladitev pokojnin. Disciplinska tožilka na državnem pravobranilstvu je zavrnila zahtevo Gorana Klemenčiča za uvedbo disciplinskega postopka proti državnemu pravobranilcu Lucijanu Bembiču. V medijih so zaokrožili posnetki, na katerih so prikazani nekateri varovani objekti v Sloveniji, ob njih pa so napisi, kot je »«Čas je za Ljubljano in Maribor«. Policija je poostrila varnostne ukrepe. Dopoldne je letalo EgyptAir zajel ugrabitelj, ki je polet iz Ale-ksandrije namesto v Kairo usmeril v Larnako in nato tam zadrževal talce. Ciprsko zunanje ministrstvo je potrdilo, da so ugrabitelja aretirali. Tjaša Zajc Kam gremo V predzadnji epizodi serije StarTrek: Nova generacija. Vesoljsko ladjo Enterprise obišče nekdanja agentka Ro Laren. Ker se je urila v program u naprednega taktičn ega usposabljanja, jo vodstvo pošlje na misijo proti skupini zaveznikov Federacije. Slednja se je, v nasprotju z načeli Federacije, odločila napasti ljudstvo Kardasijcev in naloga agentke je, da to prepreči z infiltracijo v njihove vrste. Ro sprva ne dvomi o svoji sposobnosti izpeljanja naloge. Vendar se, ko nekaj časa preživi z uporniki, poistoveti z njihovimi načeli. Odloči se jim pridružiti, zaradi česar ne le izgubi vse težko prigarane nazive in dosežke, postane prestopnica in nasprotnica Federacije. Ro ravna po svojih prepričanjih in svojem občutku, kaj je prav, čeprav mora zaradi tega poteptati nekatere svoje dotedanje vrednote in prekiniti stike s svojim dotlej poznanim svetom. Epizoda ne da končne moralne sodbe o tem, ali je njena odločitev pravilna ali ne. Odpre vprašanje sprejemanja odločitev, vprašanje dojemanja, kaj je širše dobro. Tisti, ki poznajo serijo Star Trek, vedo, da gre za izjemno nanizanko, ki skozi vsako epizodo uči o pokončnosti. Prevprašuje težke etične in moralne dileme in odpira številna vprašanja avtoritete, podrejanja, sodelovanja, lojalnosti, žrtvovanja, pripadnosti. Je poučna šola o kompleksnosti odločitev z vidika tako "vsakdanjega"posameznika kot posameznika na odločevalskem položaju, katerega odločitve vplivajo na širšo množico, celo prihodnost sveta. Je serija o prizadevanju za družbeni napredek, nova znanja, tudi ko to zahteva žrtvovanje in osebno odpovedovanje. Osnova za vodenje družbe so vrednote, ki jih spodbujajo ter utru-jejo odločevalci. Če so vrednote jasne, je sprejemanje odločitev lažja. A družba je živa, z razvojem jo prevevajo dvomi in spodkopavajo takšne ali drugačne preizkušnje. Pri utrjevanju sprejemanja novosti in razvoja imajo ključno vlogo odločevalci, ki krojijo hitrost napredka, ter mediji, ki o tem poročajo. Slednji žal vse bolj izgubljajo moč in možnost spreminjanja in spodbujanja razvoja družbe. Sploh mediji, ki delujejo na prostem trgu, se hitreje podrejajo pritiskom kapitala. Pri poročanju so javno dobro, izobraževanje ali družbeni napredek v ozadju. V eri statistike in merjenja odzivov na vsebine se večji poudarek in prednost daje stvarem, ki jih ljudje radi vidijo, kot stvarem, za katere bi bilo morda dobro, da bi jih videli, slišali, o njih razmislili. Na največji komercialni televiziji v Sloveniji so z novim letom ukinili oddajo Epilog, namenjeno raziskovalnemu novinarstvu. Kljub dobri gledanosti je vodstvo presodilo, da je kapitalistično bolj smiselno uvesti dodatni realnostni šov, ker ti prinašajo večjo gledanost. Komu mar, če preusmerjajo pozornost od dvomov, debat in analiz, ki polemizirajo trenutno družbeno stanje. Kapital zmaguje, ne glede na to, kako prodoren je pri tem pri poneumljanju in krepitvi otopelosti ljudi. Vspletnih medijih so zahvaljujoč algoritmom in statističnim analizam vsebine vse bolj prirejene interesom posameznika. To je do določene mere lahko uporabno, širše pa oži vrsto vsebin, ki jih posameznik konzumira. Posledično se zmanjšuje širina pogleda in razmišljanja, ki ga ima in razvija posameznik. Bralci so ob poplavi informacij vse manj pripravljeni plačevati za neodvisnost medijev. Oglaševalci še manj. Zakaj bi, ko pa so zanje koristnejše nove oblike poročanja, kot so oglaševalski članki in t. i. "native advertising", v kterem oglaševalec plača za temo objave, čeprav v vsebino ne posega. Že res, da so te teme lahko povsem koristne in poučne. Ne glede na to, da oglaševalci ne sedijo ob novinarjih pri nastanku vsebine, postavljajo agendo. To novinarjem jemlje čas za pripravo vsebin, ki bi lahko bile širše družbeno pomembne. V tisku se učinek kaže v tem, da tovrstni članki jemljejo prostor drugim vsebinam. S tem, ko odločevalci določajo, kaj bodo bralci sploh lahko videli, je neodvisnosti poročanja, ki smo jo poznali, vsak dan manj. Vse to postavlja družbo pred velike izzive, kako zagotoviti ohranjanje ravni kulture, solidarnosti, sprejemanja in napredka družbe. Med drugim prinaša nove pritiske na šolski sistem, ki je osno-va pri vzgajanju pozitivnih vrednot in prihodnosti. Agentko Ro presenetijo čustva ob vpogledu na življenje in razmišljanje upornikov. Na to drugo stran je imela do srečanja le na nepopolnih informacijah osnovano predstavo. Bistvo njene odločitve, da prestopi k njim, ni v pravilnosti ali sodbi, temveč v sledenju za širše dobro prepoznanih argumentov. Vedno bodo obstajali ljudje in mediji, ki bodo vztrajali pri prizadevanju za višje cilje, čeprav bo to šlo na račun njihovega osebnega položaja. Težava je, da tudi ti ljudje v težkem položaju lahko vztrajajo le določen čas. Pogosto na neki točki realnost in idealizem posameznika do-tolče napor nasprotovanja večine in v ospredje stopi želja po miru. Vztrajajo le najtrdnejši, četudi je njihov odmev vse tišji. Je torej optimizem za družbo sploh mogoč? Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 13 17. marca 2016 MED VAMI »»WAS 9 Tudi upokojenci potrebujejo več sodelovanja in strpnosti Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje med najbolj prizadevnimi -Namesto Steblovnika v. d. predsednika Rebrnak Tatjana Podgoršek Velenje, 24. marca - Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje združuje blizu 5.600 članov, ki delujejo v 11 društvih upokojencev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter v Aktivu upokojencev Gorenje. Zveza je po številu članov najmanjša v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), a ena najbolj prizadevnih. Poleg nalog krovne organizacije še pet komisij Tako je med drugim ugotavljal na rednem občnem zboru njen dosedanji predsednik dr. Konrad Steblovnik. V letu 2015 je zveza doživela kar nekaj sprememb, »... z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da smo uresničili vse načrtovane cilje.« Po navedbah Steblovnika so izvajali tri osnovne nalo- ge ZDUS (zaščita človekovih zakonsko in drugače zakonsko določenih pravic starejših, skrb za aktivno, zdravo in varno staranje članov ter medsebojna pomoč in prostovoljstvo starejših), poleg tega pa tudi aktivnosti petih komisij znotraj šaleške pokrajinske zveze: za šport, bivanjski standard, kulturo, tehnično podpo- ro, za turizem, med najpomembnejšimi pa je projekt Starejši za starejše, v katerem je sodelovalo več kot 65 prostovoljk in prostovoljcev. Med pomembnejše do- godke je Steblovnik uvrstil še tradicionalno srečanje upokojencev Šaleške doline ter srečanje 68 parov, ki so lani praznovali zlato ali biserno poroko, organizacijo državnih športnih iger za upokojence, revijo pevskih zborov, ob koncu leta pa so izdali Bilten. Letošnji delovni program je znova obsežen. Še bolj si bodo, je zagotovil Steblovnik, prizadevali izvajati takšne aktivnosti, ki bodo koristile čim večjemu številu članov. »Postavljamo si jasne in realne cilje. Vsak lahko po svojih sposobnostih prispeva k svojemu boljšemu počutju in Jože Rebrnak bo v. d. predsednika do imenovanja novega predsednika oziroma do izteka mandata. Naloga zveze je delovati povezovalno med našimi člani ter med društvi in krovno organizacijo, so med drugim poudarili na občnem zboru v dvorani Centra Nova v Velenju. počutju ostalih, ki to potrebujejo. Zato moramo našo organizacijo dograjevati oziroma prirediti obstoječe temelje takšnim ciljem, da bomo lažje opravljali svojo nalogo in poslanstvo v dobro članov.« Rebernak namesto Steblovnika Na skupščini so poleg ocene opravljenega dela v lanskem letu ter letošnjih aktivnostih imenovali tudi novega prvega moža zveze. Steblovnik, ki so ga soglasno potrdili na lanski skupščini, je namreč po sedmih mesecih s tega mesta odstopil. Razlog za to naj bi bile zdravstvene težave. Ker niso našli ustreznega kandidata, je na predsedniško mesto sedel Jože Rebernak iz Šoštanja, eden od dosedanjih podpredsednikov pokrajinske zveze. Nalogo bo opravljal kot vršilec dolžnosti do imenovanja novega predsednika oziroma do izteka mandata. Ta se izteče čez dve leti. Rebernak nam je povedal, da si bo prizadeval za učvrstitev pokrajinske zveze, za večjo povezanost med člani, društvi in ZDUS-om. Člane je pozval k enotnemu delovanju, povezovanju in strpnosti. »Tega nam manjka. Če bo to, bo delo normalno teklo,« je še dejal Jože Rebrnak vandalizma Prisotnost redarjev pomeni manj Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja Velenje opravlja delo v petnajstih občinah ustanoviteljicah Milena Krstič - Planine Velenje - Medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja delo in naloge nalagajo občine ustanoviteljice. Teh je petnajst. Temelji na dogovoru o medsebojnih razmerjih, ki so ga podpisali župani. Osnova za delo osemnajstih javnih uslužbencev, ki delajo v njem, so sprejeti občinski odloki in nekateri državni predpisi. Lani so bili prisotni v trinajstih od petnajstih občin ustanoviteljic. »Najpogosteje smo opravili nadzor nad mirujočim prometom in s tem povezanimi kršitvami, upoštevanjem omejitev hitrosti s stacionarnim radarjem, prometnimi površinami posebnega pomena, zapuščenimi vozili, taksi prevozi, občinskimi cestami, splošnim redom, zunanjim oglaševanjem, ločenim zbiranjem in ravnanjem s komunalnimi odpadki, oskrbo s pitno vodo, odva- Sonja Glažer: »Podlaga za naše delo so odloki občin ustanoviteljic.« janjem in čiščenjem komunalne in meteorne odpadne vode,« našteva vodja Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja Sonja Glažer. »Odvisno od potreb in težav, s katerimi se v kakšni od občin soočajo.« Naloge so opravljali v obliki rednih kontrol, svoje dejavnosti pa usklajevali z drugimi inšpekcijskimi službami in s policijo. »S stalno prisotnostjo na terenu je potekalo tudi preventivno delo, opozarjanje na predpisane obveznosti. Tako so denimo redarji v Velenju na promenadi, Šmartno ob Paki, 22. marca - Tako kot nekaj minulih let je župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar tudi letos pripravil sprejem za starše in njihove nove družinske člane, rojene v letu 2015. Lani se je v občini rodilo 36 otrok, od tega 21 fantov in 15 deklic. Vsakemu je lokalna skupnost namenila po 150 evrov enkratne denarne nagrade in manjše praktično darilo. v garažnih hišah in na drugih javnih površinah zagotovo pripomogli k upadu vandalizma,« pravi Glažerjeva. S stalno prisotnostjo na terenu poteka namreč tudi sprotno opozarjanje občanov na predpisane obveznosti. Pri izvajanju nadzora po Zakonu o pravilih v cestnem prometu Kopušar je na priložnostni prireditvi v tamkajšnji dvorani Ma-rof izrazil zadovoljstvo ob tako številni generaciji novih občanov. Kot je dejal, s sprejemom želi lokalna skupnost njihovim staršem sporočiti, da si občina prizadeva za varno, veselo in brezskrbno otroštvo najmlajših občanov tudi v njihovem najzgodnejšem obdobju. »Obveznosti, ki nam jih nalaga država na so bile najpogostejše kršitve ne--označitev časa prihoda na območju časovno omejenega parkiranja in parkiranja na površinah, ki niso namenjene prometu. V njihovi pristojnosti je tudi stacionarni radar, ki ga prestavljajo po voznikom že dobro zna- > Stacionarni radar je lani ulovil 2.813 prehitrih. področju predšolskega varstva, uresničujemo. Poleg tega skrbimo za razvoj področja še na druge načine.« Kot je dejal, bi radi javni vrtec posodobili, ga po možnosti razširili ter objekt energetsko sanirali. Žal tega ne morejo narediti čez noč, upajo pa, da bodo načrte lahko uresničili v doglednem času. Poleg dobro organiziranega javnega vrtca lahko starši vključijo svoje otroke nih lokacijah - Partizanska, Šaleška, Kidričeva, Cesta Simona Blatnika. »Ljudje so se že navadili, da je treba znotraj naselij upoštevati predpisane omejitve hitrosti. Kršitev, ki smo jih zaznali lani, je bilo manj kot v prejšnjih letih. Skupno je bilo zaznanih 2.813 kršitev.« tudi v dejavnost zasebnega vrtca, ki so mu lani podelili koncesijo. Janko Kopušar je še menil, da se za potrebe in želje najmlajših, za njihovo veselo otroštvo trudijo z aktivnostmi v nekaterih društvih, s prireditvami in dejavnostjo pa se v prizadevanja vključuje tudi javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki. • Tp VPIS OTROK V VRTEC ŠOŠTANJ Vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2016/2017 bo potekal od 4. 4. 2016 do 15. 4. 2016 v Šoštanju, na upravi vrtca, Kajuhova cesta 8 in sicer: • ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00 ure, • sreda od 7.00 do 17.00 ure • petek od 7.00 do 13.00 ure V času vpisa bodo v enotah vrtca potekali dnevi odprtih vrat. VABIMO VAS NA OBISK! Za varno in brezskrbno otroštvo Sprejema se je udeležila dobra polovica vabljenih staršev in njihovih novorojenčkov Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 10 10 SOCIALA Posebna pozornost novim psihoaktivnim snovem LAS s preventivnimi programi uspešno opozarja na problematiko nasilja in drog Beli obroč tudi v Velenju Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj nudi brezplačno materialno, pravno in psihosocialno pomoč Milena Krstič - Planine Velenje - »Medobčinska LAS je lani nadaljevala svoje poslanstvo, izvajanje preventivnih programov pri problematiki nasilja in drog tako za predšolske otroke in njihove starše kot osnovnošol- Prireditev NE-ODVISEN.SI se je udeležilo 2.800 učencev ce in srednješolce,« pravi Marko Pritržik, vodja Medobčinske LAS Velenje. Ta deluje na območju vseh treh šaleških občin. Dejavnosti, ki so jih izvajali, je bilo več, udeležba na njih pa velika. »V sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine smo staršem med drugim nudili brezplačna srečanja v okviru Šo- Tina Felieijan Društvo za razvoj človeški virov in socialnih programov No-vus deluje že od leta 2001, ko je združevalo nove nastale podjetnike, nato pa delovanje razširilo tudi na druga področja, predvsem na socialo in družino. Zdaj je začelo voditi štiriletni projekt > Stanje pri pogojih za delo nevladnih organizacij že ugotavljajo z anketami med organizacijami in lokalnimi skupnostmi ter drugimi akterji. Na podlagi analize bodo načrtovali ukrepe za izboljšave. Regionalno stičišče NVO savinjske regije Novus, ki ga financirata Ministrstvo za javno upravo in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, sodeluje pa tudi z Mladinskim centrom Dravinjske doline. Razvoj in podpora nevladnih organizacij Novus želi v času projekta postati osrednja institucija za razvoj nevladnega sektorja tako v lokalnem kot regionalnem okolju ter biti dober koordinator mreže, pra- NOVU5 > Postati želijo predstavniško telo nevladnih organizacij zadovoljujejo lokalne potrebe in prebivalcem izboljšujejo življenje. Še posebno pozorni bodo na tiste, ki se ukvarjajo s socialo in mladino. škodljivosti in učinkih drog,« pravi Pritržnik. »Starost ob prvi uporabi drog se zvišuje v primerjavi z opravljeno raziskavo za to področje pred desetimi leti.« > Starost ob prvi uporabi drog se zvišuje Ugotavljajo pa, da bo treba še več delati proti zlorabi alkohola. »Uporaba alkohola pri mladih ostaja težava, medtem ko se delež tobaka znižuje.« Programi, ki jih izvajajo v Medobčinski LAS Velenje, tečejo nepretrgoma že več let, vsakič pa se pojavi kak nov. Letos bodo tako še več pozornosti namenili novim hitro rastočim psihoaktiv-nim snovem. V Velenju je podpore veliko Poleg slabe povezanosti nevladnih organizacij je njihova ovira pomanjkanje podpore v lokalni skupnosti. Novus na podlagi do sedaj opravljene analize ugotavlja, da je Velenje ena od občin, ki organizacijam nudi veliko možnosti za delovanje in razvoj. »Tudi Snježana Lekic in Selma Filipančič Jenko sami razpisi so dobro prilagojeni tistim, ki začenjajo, in tistim, ki že dolgo delujejo. Tako imajo različni NVO-ji možnost, da pridobijo prostore, denar. Zato imamo Velenje kot primer dobre prakse, ki jo bomo skušali prenesti v druga lokalna okolja,« za zdaj sporoča Snježana Lekic, v prihodnjih mesecih pa bo informacij o stanju nevladnega sektorja in načrtov za izboljšanje še več. Tina Felieijan Na društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč se obračajo predvsem ženske in otroci, ki so navadno žrtve nasilja partnerja ali staršev in vrstnikov v svojem domu. Tudi starejši, za katere sorodniki slabo skrbijo ali nad njimi izvajajo eko- »Ne sramujte se svoje situacije, saj za nikakršno nasilje niste krivi sami,« nagovarja Anita Križan žrtve nasilja, naj spregovorijo o svoji stiski in se obrnejo po pomoč na Beli obroč. nomsko nasilje. »Največkrat so to osebe, ki so kje drugje že iskale pomoč, denimo na centru za socialno delo, na policiji, so že tudi šle skozi kakšne sodne procese. Potem pridejo k nam po neko dodatno pomoč,« pravi strokovna sodelavka pri društvu Beli obroč Slovenije Anita Križan, sicer pravnica. Odločilne so kritične točke Situacije, zaradi katerih ljudje poiščejo pomoč Belega obroča, so velikokrat zelo težke. Žrtve nasilja pogosto čakajo, dokler se psihično nasilje ne stopnjuje v fizično, dokler ne morejo več zdržati. »Šele ko so povsem obupani nad svojim položajem in ne vidijo izhoda iz njega, se odločijo in poiščejo pomoč. Velikokrat namreč gre za primere, ko žrtve trpijo nasilje, dokler ne pride do kritične točke, šele potem se obrnejo na druge.« Ko naredijo prvi korak, jih strokovni delavci Belega obroča najprej osvestijo o njihovih možnostih. »Skupaj gremo skozi postopke in jim razložimo, kaj se zgodi v primeru teh in onih ukrepov.« Šele ko so žrtve pripravljene nanje in se odločijo zanje, jim pomagajo skoznje. »Ne moremo se odločati namesto njih,« poudarja Anita. »Lahko pa jih usmerjamo na ustrezne institucije.« Vsestranska pomoč Ker so žrtve pogosto v materialnih stiskah, jim nudijo materialno pomoč. Pomembna je tudi pravna pomoč, zato sodelujejo z odvetniki, ki uporabnike spremljajo v pravnih procesih. Žrtve pa iščejo tudi psihosocialno pomoč, zato društvo sodeluje s psihoterapevti, s katerimi se lah- ko žrtve srečujejo individualno. »Gre za ljudi, ki imajo porušeno samozavest, imajo travme, psihične rane, zato je pomembno, da se z njimi nekdo strokovno pogovori.« Slednje tudi največkrat iščejo, saj je psihosocialne pomoči pri drugih virih pomoči manj. Aktualna pa je tudi pravna pomoč. »Naši odvetniki so zelo strokovni in res srčni, žrtve kaznivih dejanj pa vodijo skozi postopke razvez, zahteve za preživnino, razne kazenske postopke,« pravi Anita. Žrtve se tudi velikokrat le pozanimajo o možnih izidih iz svoje situacije - kako ukrepati, kaki so postopki, kaj se lahko zgodi. Zato je včasih dovolj že razlaga, kakšne so pravne posledice določenih dejanj. Žrtve nasilja potrebujejo podporo Pri ustvarjanju novega življenja brez nasilja in tistih, ki so ga povzročali, je pomemben podporni sistem. »Če imajo sorodnike, prijatelje, ki jim stojijo ob strani, je to veliko lažje tudi s psihičnega vidika. Za žrtev je izrednega pomena, da ima ob sebi svojega človeka, na katerega se lahko obrne in ve, da ji stoji ob strani. >Beli obroč sicer ne omogoča zaščite žrtve z umikom v varno okolje, dobro pa sodeluje s centrom za socialno delo in policijo, ki pri tem lahko pomagata. So pa tudi osebe, ki te podpore nimajo ali je niti ne iščejo, ker jih je sram, kako bo okolica reagirala,« pravi Anita in dodaja, da v teh primerih psihoterapevti najprej pomagajo premagati strah, sram, krivdo, nato pa žrtve nasilja vodijo do spoznanja, da nikakršno nasilje nikoli ni upravičeno. »To je dolgotrajen, naporen proces, je pa uspešen. Žrtve se načeloma osamosvojijo, pri tem pa imajo tudi materialno podporo nas, centra za socialno delo in drugih, ki s skupnimi močmi uspešno rešujemo stiske.« V Velenju jih ljudje šele spoznavajo Beli obroč je pred časom že deloval v Velenju, nato pa nekaj časa ne. Zato se zdaj posvečajo obveščanju o aktivnostih društva, povezovanju z drugimi institucijami, s katerimi imajo zadovoljive izkušnje. Glavna pisarna društva je v Ljubljani, pred kratkim pa so ju odprli tudi v Celju in od lanskega avgusta Velenju, kjer je v pritličju občine, sicer pa so dosegljivi na telefonski št. (040 699 613) in elektronski pošti (beliobrocvelenje@gmail.com). Izboljšati položaj nevladnih organizacij Regionalno stičišče NVO savinjske regije Novus želi z zagovorniškimi procesi vplivati na spremembo lokalnih politik Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 11 31. marca 2016 IZOBRAŽEVANJE 11 Dobra naložba za prihodnost Mladi raziskovalci so se spet izkazali - Od 42 nalog nagrajenih 16 - Skulptura Bergmandeljc osnovni šoli Gustava Šiliha Velenje Tatjana Podgoršek Velenje, 24. marca - V dvorani kulturnega doma v Velenju je bila slovesnost ob zaključku 33. gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Na njej so med drugim podelili priznanja in nagrade avtorjem 42 raziskovalnih nalog, kar je 7 manj kot lani. Od tega so jih 18 izdelali učenci zaključnih razredov iz 9 osnovnih šol, 24 pa dijaki šol Šolskega centra Velenje. Bronasto, srebrno in zlato priznanje so prejeli avtorji > Srednješolske naloge so izdelali dijaki naslednjih šol Šolskega centra Velenje: elektro in računalniška 16, gimnazija 3, strojna šola in šola za storitvene dejavnosti po 2 in šola za rudarstvo in varstvo okolja 1 nalogo. osmih osnovnošolskih in prav toliko srednješolskih nalog, na državno srečanje mladih raziskovalcev, ki bo maja, pa se jih je uvrstilo 31 (16 osnovnošolskih, 15 srednješolskih). Gibanje finančno podpirajo občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, deluje pa pod okriljem Šolskega centra Velenje. Po besedah predsednika programskega sveta gibanja Gašperja Škarje so mladi raziskovalci znova dokazali, da so polni idej, zamisli in poguma. Programski svet je bil zadovoljen s številom oddanih nalog, predvsem pa z njihovo kakovostjo. »Mi smo zadovoljni, avtorji raziskovalnih nalog pa ste lahko ponosni na dosežen cilj. Raziskovalno delo je dobra naložba za vašo priho- Bronasto, srebrno in zlato priznanje tudi za avtorje srednješolskih raziskovalnih nalog. Avtorji in mentorji osnovnošolskih raziskovalnih nalog - dobitniki bronastih, srebrnih in zlatih priznanj dnost,« je med drugim dejal Gašper Škarja. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli, da je bilo tudi letošnje gibanje uspešno, hkrati pa zagotovil, da si bodo prizadevali za še tesnejše sodelovanje z gospodarstvom. Osnovnošolski mladi raziskovalci se bodo za nagrado maja odpravili na izlet, avtorji nagrajenih srednješolskih nalog pa so prejeli denarne nagrade. Šesti Bergmandeljc osnovni šoli Gustava Šiliha Velenje Programski svet gibanja je šestič podelil tudi skulpturo Ber- > Med devetimi osnovnimi šolami (OŠ) so v letošnjem gibanju največ nalog izdelali učenci šole Gustava Šiliha (4), po 2 učenci šol Gorica, Livada, Mihe Pintarja Toleda (vse Velenje), OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, bratov Letonja Šmartno ob Paki ter OŠ Polzela, po 1 nalogo pa šoli Šalek Velenje in Šempeter v Savinjski dolini. gmandeljc. Prejela jo je osnovna šola Gustava Šiliha Velenje. Učenci šole v gibanju sodelujejo od leta 1985 dalje. Njihovo raziskovalno delo ni odmevno le v prostoru Šaleške doline, ampak tudi na državnih srečanjih mla- dih raziskovalcev in tudi v evropskem prostoru. Posebej jih je izpostavila in pohvalila revija Eco School News, leta 2004 pa so ji Gospodarski vestnik, Ekološki razvojni sklad RS in Agencija RS za okolje podelili šolsko okoljsko Dobitnice zlatega priznanja Med 18 osnovnošolskimi nalogami je zlato priznanje prejela naloga Iščimo šmarške zaklade, avtorja Gaja Kolška in mentoric Marije Vodovnik ter Tanje Kolšek z osnove šole bratov Letonja Šmartno ob Paki; Dijaki srednjih šol Šolskega centra Velenje so letos izdelali 24 raziskovalnih nalog, od tega sta prejeli zlato priznanje dve, in sicer Bluetooth rolka (avtorja Jan Liber in Marko Plankelj, mentorji Uroš Remenih, Boštjan Hribar in Islam Mušic) ter 3D-in-teraktivne vsebine (avtorji: Lan Verdinek, Gal Vitko in Marcel Florjančič, mentorji: Simon Konečnik in Islam Mušic (vsi Elektro in računalniška šola). Rekli so) Dr. Erika Glasenčnik, predsednica ocenjevalnih komisij za osnovnošolske in srednješolske naloge s področja biotehniških in naravoslovnih ved ter za osnovnošolske raziskovalne naloge s področja tehniških ved: »Naloge so vsako leto bolj kakovostne, dovršeno izdelane in naše delo je vsako leto težje. Letos so nas mladi res presenetili. Izdelali so naloge, katerih produkti so tržno zanimivi, ocenjevali pa smo tudi nalogo, ki bi jo lahko uvrstili med raziskovalno znanost. Največja pomanjkljivost, na katero recenzenti opozarjajo že dalj časa, je, da morajo avtorji še bolj navajati, od kod so pridobljeni podatki, sicer pa je zelo zelo malo nalog, ki bi imele kakšne pomanjkljivosti.« tno delo, so dodatne izkušnje, nadgradnja in popotnica našim učencem v okviru projekta delo z nadarjenimi, zainteresiranimi učenci.« Dejavnosti na šoli, je še dodala, sploh ni potrebno spodbujati, ker je ta sestavni del njihovega življenja in dela. Učenci to vedo in sami izkazujejo interes, vedo, kateri mentorji delajo, predlagajo temo. »To je pri nas spontano, sestavni del pedagoškega procesa,« je še dejala Lili-jana Lihteneker. Šesto skulpturo Bergmandeljc je prejela osnovna šola Gustava Šiliha. nagrado za raziskovalno nalogo Predelava odpadnih jedilnih olj in uporaba njihovih produktov. Pred dvema letoma je šola za pomemben prispevek k uresničevanju poslanstva pri mladinske-gm raziskovalnem delu v Šaleški dolini prejela srebrno priznanje Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Junija letos pa bo raziskovalna naloga učenca šole Bananin olupek - samo odpadek ali še kaj več? zastopala Slovenijo na Genius olimpijadi v New Yorku. Ravnateljica Lilijana Lihtene-ker nam je ob tej priložnosti dejala, da so v gibanju doslej sodelovali s 104 nalogami ali v povprečju z več kot tremi raziskovalnimi nalogami na leto. »Izdelati raziskovalno nalogo je doda- Ogromno so delali V MZPM Velenje si bodo lansko leto zapomnili po selitvi in pestrem programu - Za delovanje želijo pridobiti 250 tisoč evrov Tina Felicijan Po tem, ko se je MZPM Velenje novembra lani preselila v vilo Rožle, je že tako »maksimalno načrtovan program« še razširila in presegla zastavljene cilje, saj so na aktivnosti začeli vabiti vsak dan, je dejala sekretarka Kristina Kovač. »Uspešni smo bili, z zadovoljstvom smo zaključili leto 2015, ko smo opravili vse načrtovane akcije in jih nekaj še dodali. Pomagali smo kar nekaj družinam v Šaleški dolini, saj ima kriza svoje posledice tudi pri nas.« Zahvala gre zlasti prostovoljcem -registriranih je več kot 140, našteli pa so še 200 drugih, ki so sodelovali pri izvedbi programa. Samo projektov, ki jih MZPM samostojno organizira in izvaja, se je udeležilo skoraj 20.500 otrok. Spremljali so jih tudi starši, ki so jih registrirali več kot 4.800. K temu pripomore dobro sodelovanje s šolami, ki vabijo učence in starše na te programe, pravi Kovačeva, ki je posebno zadovoljna, da starši obiskujejo srečanja Otroci so naše največje bogastvo. »Družimo se, izmenjujemo izkušnje, za nasvete sprašujemo strokovnjake, ki vodijo posamezna srečanja.« Tako pa ustvarjajo otrokom prijazno, varno in podporno okolje. Projektom ni konca Tudi letos so zelo ponosni na Otroški parlament, »saj otrokom damo možnost, da spregovorijo zase in so slišani.« Izvajali so ekološke akcije tako za osnovnošolce (Zeleni nahrbtnik, Odpadek naj ne bo samo odpadek, Varujmo in ohranimo Šaleško dolino) kot mladino (Vrtičkarsko popoldne za mlade in Zelena vila na pohodu), saj želijo del programa izvajati tudi za starejše mlade. »Projekti so bili uspešni in so-krajanom smo pokazali, kaj vse lahko storijo v okoljevarstvu.« Posebno uspešen je projekt Evropa v Šoli, »poseben mednarodni natečaj, pri katerem naši otroci ustvarjajo literarna, likovna, fotografska, video dela. Zanimivo je, da v naši regiji vsako leto dobivamo tudi nacionalne nagrade.« Lanska bralna značka je bila dvajseta zapovrstjo. »717 predšolskih otrok je bralo v tej bralni znački. Več kot 3.000 bralcev je sodelovalo v Kajuhovi bralni znački, 176 pa je bilo devetošolcev, ki so brali vseh devet let.« Da bi brali tudi starejši mladi, pa so izvedli projekt Mlado Velenje bere. Zlato priznanje so dobili Mladi zgodovinarji. Uspešno je potekala 42. Mala Napotnikova kolonija in »s ponosom lahko rečem, da naša selitev v vilo Rožle pomeni nadgradnjo te kolonije, saj smo dela postavili na pregledno razstavo v hiši. Nekako objavljamo, da je to edina otroška galerija v Sloveniji.« Vse leto je bil aktiven Klub prostovoljcev. Svetovalna skupina pri telefonu TOM, ki je praznoval 25-letnico delovanja, je slušalko dvignila skoraj 840-krat in prav tako obeležila četrt stoletja neprekinjenega delovanja. Uspešno so izvedli letovanja v Savu-driji in Poreču, ki so jih sofinancirali iz razpisov in na morje peljali 162 otrok iz socialno šibkih družin. V Veselem decembru so obdarili 2020 predšolskih otrok in organizirali 25 prireditev po vseh krajevnih skupnostih v Šaleški dolini, je projekte, ki jim ni konca, naštevala sekretarka, ki si želi, »da bi ta delovni elan imeli tudi v letu 2016.« V središču bodo otroci Tudi letos bodo izvajali program, s katerim si bodo prizadevali, da čim več postorijo za otroke in mladino v Šaleški dolini. »Projekti se nadaljujejo, že smo bili uspešni na razpisu zavoda za zdravstveno zavarovanje za zdravstveno letovanje otrok. Tako že lahko rečemo, da bomo ponovno pomagali družinam v stiski in vsaj 30 otrok brezplačno peljali na morje. Že zdaj pa načrtujemo tudi program za Veseli december,« je Kristina Kovač razkrila del letošnjih aktivnosti in povedala še, da bo 43. Mala Na-potnikova galerija letos prvič potekala v Sončnem parku. Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 12 12 BISERI «»^AS 31. marca 2016 *_ Izbor se je izostril BISERI maturantskega plesa 2016 Za laskavi naziv se poteguje le še devet maturantk in maturantov Po velikonočnih praznikih smo se v uredništvu Našega časa razveselili zajetnega svežnja pisem z glasovnicami za bisere maturantskega plesa. Več kot polovico glasov pa je zbrala ena maturantka, za katero so glasovi leteli s številnih različnih naslovov. Zato je čas, da tudi ostale kandidatke in Modni kreatorki Jelena Stevančevic, in Petra Meh, vizažistka Mirela Muminovic, Nina Višič in novinarka Tina Felicijan. Fotografa: Žiga Kolšek in Bekim Lutolli kandidati za Bisere maturantskega plesa 2016 plesne čevlje zamenjajo s športnimi in začnejo na terenu nabirati glasove. Tako kot lani ste v zožen krog uvrstili več fantov kot deklet. Med devetimi lahko izbirate še enkrat. Izpolnite priložen kupon in nam ga pošljite na naslov Naš čas d. o. o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje s pripisom Biseri maturantskega plesa 2016. Izpolnjen kupon lahko oddate tudi v naš poštni nabiralnik ali ga prinesete v tajništvo Našega časa do torka, 5. aprila, do 10. ure. Ne pozabite, da lahko z enim kuponom glasujete le za enega kandidata oziroma kan- didatko. Ponovno pa vas čakajo praktične nagrade. Tokrat bo tri bralke ali bralce nagradila trgovina z modnimi oblačili Sax iz Nakupovalnega centra Velenje. Kot obljubljeno smo med prispelimi glasovalnimi kuponi izžrebali tri pošiljatelje, ki se bodo lahko nadišavili s točenimi parfumi trgovine Diva iz Nakupovalnega centra Velenje. To so Franc Lichtenegger s Šlandrove 120 iz Velenja, Cvetka Šantej iz Topolšice 199/a in Angela Lipnik iz Škal 66/d. Obvestilo o prevzemu nagrade bodo dobili po pošti. 1. Nik Gorenjak 2. Nuša Ferk 3. Tilen Lipnik 4. Tjaša Pečečnik 5. Niko Čajic 6. Dominika Češek 7. Lovro Habe 8. Monika Aberšek 9. Gašper Svitlica Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2016«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade. V□LDNTE S0LSKI CENTER VELENJE »»¿CAS nMffo VELENJE www.nascas.com | www.radiovelenje.com 03 898 17 50 Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 13 KULTURA 13 in imate ogromno vlogo« 31. marca 2016 ""¿kas »Lokalni mediji ste pomembni Na pogovor smo povabili ministrico za kulturo mag. Julijano Mlakar Bizjak Mira Zakošek Ministrica za kulturo mag. Julijana Mlakar Bizjak se v tem času ukvarja z mnogimi nalogami, med drugim se je lotila tudi priprave novega medijskega zakona. Ker je s tukajšnjim okoljem močno povezana, saj ima korenine tu njen mož, je pogosto v Velenju. Ob zadnjem obisku je bila tudi naša gostja. Gospa ministrica, kultura je bila v celotni zgodovini gonilo razvoja in tudi v krizi se ji nikakor ne smemo odreči. Ji dajemo v Sloveniji po vašem mnenju primerno mesto? »Osebno menim, da finančno prav gotovo ne. A med ljudmi kultura kljub temu močno živi in ljudje se večinoma zavedajo njenega pomena. Dostikrat pa je tega zavedanja prav v vrstah tako imenovane elitne kulture premalo. Nekateri kulturniki so preveč zagledani samo v svoje probleme, samo v svoje okvirčke, celote pa ne vidijo. Naloga ministrstva pa je, da vidimo celotno kulturo in paziti moramo, da se uravnoteženo razvija, da je kakovostna, dostopna, raznovrstna ... Mnogokrat zaradi takšnega našega gledanja naletimo na nerazumevanje tistih, ki vidijo predvsem svoje težave. Saj je prav, da jih vidijo, vendar pa imamo mi širšo nalogo.« Kultura je seveda marsikaj, začne se pri primerni vzgoji, pri medsebojnih odnosih, komuniciranju. Seveda tudi političnemu. Pri tem politiki državljanom niste vedno za vzgled? »Lahko rečem, vsaj zase, da se skušam obnašati, izražati tako, da je na primerni ravni. Žal pa dostikrat predvsem na televiziji vidimo marsikakšne izjave, ki niso primerne. To obžalujem, obžalujem pa tudi prakso nekaterih medijev, da se tisto, kar je bolj pikro, bolj »sočno«, celo večkrat ponavlja. Ob tem pa druge pozitivne vsebine, ki jih je veliko, v medijih ne najdejo dovolj prostora.« Glede na to, da sva v lokalnem okolju, je prav, da nameniva pozornost tukajšnjemu kulturnemu prostoru. Posredno ste tudi Velenjčanka, vaš mož je od tu in tudi zato naše okolje in tudi naša kulturna snovanja poznate. Kako vidite tukajšnji kulturni utrip? »S ponosom povem, da je Velenje drugo mesto v Sloveniji, ki mi je poleg mojega Kamnika najbolj pri srcu, prav zaradi tega, ker od tu prihaja moj mož. V Velenju sem zelo pogosto, vse od študentskih let, ko sva še štopala sem, saj ni bilo denarja za avtobus. Seveda poznam tudi tukajšnje kulturno okolje, od kar sem ministrica, sem se vanj še bolj poglobila. Vesela sem, da se tukaj odvija res bogato kulturno življenje, v Šaleški dolini imate kar 45 kulturnih društev, ki se povezujejo v Zvezo kulturnih društev Šaleške doline, ob tem pa je še mnogo drugih kulturnih društev. Poleg tega so tukaj pomembni tudi javni zavodi, ki jih tudi mi sofinanciramo. Pohvaliti velja številne prireditve. Skratka, imate bogato kulturno življenje. Iskreno vam čestitam, da ste uspeli vzpostaviti in tudi obdržati to bogato kulturno bero, ki so jo soustvarjala tudi tako velika imena kot je mag. Ivan Marin, dolgoletni ravnatelj tukajšnje Glasbene šole, ki ga je Javni sklad za kulturne dejavnosti nagradil z zlatim znakom.« Očitno ste opazili amatersko kulturno ustvarjanje in verjetno se strinjate, da je to zelo pomembno za ohranjanje kulturne identitete slovenskih krajev, ki so v mnogih primerih tudi zaradi konfiguracije terena kar malo odrezani od ostalega sveta? »Vsekakor. V vašem okolju je ta kulturna ponudba resnično bogata in raznolika, imate vse - od folklore, plesa, do filmske vzgoje in produkcije, gledališče, lutkovno gledališče, številne pevske zbore, dramske skupine ... Marsikaj od tega sodi že kar v pol-profesionalno področje. V vsem tem dogajanju se zrcalijo tako zgodovinske vrednote, etnologija, krepi pa se identiteta kraja, ki ga je močno zaznamoval Premogovnik.« Med kulturnimi dogodki, kijih je v tem okolju res veliko, je najbolj prepoznavna Pika Nogavička, ki pa ji na nacionalni ravni še ne najdete mesta, ki si ga po mnenju tukajšnjih kulturnih ustvarjalcev zasluži? »Pikin festival je dejansko dogodek, ki je izjemno pomemben za otroke. Veseli me, da je tudi to izjema, ki jo gojite samo v tem okolju. Izjemen pa je tudi po tem, da se tudi pri tem dogodku čuti vaš socialni čut, saj vse te prireditve v sklopu festivala organizirate brezplačno, kar je v našem prostoru redkost. Kar pa se sofinanciranja tiče, pa nisem seznanjena, če je Festival s tem projektom že kandidiral na kakšen razpis Ministrstva. Če bo do tega prišlo, vsekakor upam, da ga bo pristojna ocenjevalna komisija prepoznala kot ustreznega tudi na slovenski ravni in ga sprejela v sofinanciranje.« Kje pa znotraj uspešnih zgodb muzejev stojita na ministrstvu naš Muzej Velenje in Muzej premogovništva? »Muzej Velenje sofinanciramo, letos smo mu namenili nekoliko več sredstev kot lani, mislim, da okoli 264 tisoč evrov. Plačujemo 12 od 18 zaposlenih delavcev muzeja. Ta muzej je vsekakor izjemno pomemben za lokalno področje tako iz zgodovinskega, etnološkega in seveda kulturno-umetnostnega vidika. Premogovniški muzej je pa, bila sem že v obeh, že davno prej, preden sem postala ministrica za kulturo, izjemno zanimiv, lahko rečem, da ste lahko ponosni nanj, ampak kolikor mi je znano, je v upravljanju velenjskega premogovnika in naj bi se preko tega tudi financiral.« Pod vaše okrilje sodimo tudi mediji. Čeprav nas je v Sloveniji veliko, medijska podoba po mnogih ocenah ni dobra. Tudi pokrivanje medijske krajine je zelo neuravnoteženo - pa ne samo z mediji, tudi z različnimi pogledi. »Na tem področju je tekel precej stihijski razvoj, zato smo se želeli tega lotiti bolj sistematično. Najprej bomo pripravili medijsko strategijo, v kateri bomo opredelili, kaj je tisto, kamor bi se morali usmeriti na medijskem področju. Temu bomo sledili pri pripravi zakona. Doslej je bilo tako, da so spremembe potekale na takšen način, da se je nekaj pač zgodilo in se je potem uzakonilo, namesto da bi bilo obratno. Upam, da nam bo uspelo, gre za izjemno zahtevno nalogo, saj praksa kaže, da se želi preprečiti vsaka sprememba, ki na tem področju nastaja. Tako smo tudi z veliko težavo spravili v življenje zadnje dobre spremembe medijskega zakona«. Pripravo medijske strategije ste zastavili zelo široko. Po Sloveniji organizirate javne razprave o položaju in vlogi medijev danes, o javnem interesu pri medijih. Medijska strategija naj bi postavila temeljne cilje prihodnjega razvoja medijske krajine v Sloveniji. Kaj pa so pokazale prve razprave? »Interesi so zelo različni in država mora biti tista, ki sledi javnemu interesu. Ta je mnogokrat premalo izkazan, pa tudi ljudje se premalo zahtevni in se tudi premalo zavedajo, da so oni tisti, ki dajejo denar. Pri tem mislim na medije posebnega pomena in državno televizijo in radio. Pri zasebnem sektorju pa je prav tako potrebno opredeliti in obvarovati javni interes. Temu smo skušali slediti na teh javnih razpravah, ena je bila tudi v Velenju, na zadnji, ki bo prihodnji mesec v Ljubljani, pa bomo oblikovali tudi že zaključke.« Lokalni mediji - lokalni časopisi, mislim, da nas je le še sedem, in radijski programi posebnega pomena, takšnih radij-cev nas je 15, svojo vlogo večinoma dobro opravljamo, vendar bi brez pomoči ministrstva oziroma sredstev, ki so namenjena za naše delovanje, gotovo naše število še padlo. Kako takšne medije vidite v novi zakonodaji? »Glede prihodnje zakonske ureditve medijskega prostora bi počakala na strategijo. Iz dosedanjih razprav pa sledi, da ste lokalni mediji izjemnega pomena za prebivalstvo tudi s stališča vzgajanja aktivnega državljanstva in soodločanja ljudi v javnih, tudi lokalnih zadevah. Na lokalno raven družbenega življenja nacionalni mediji nekako ne sežejo. Vsekakor je pomembno, da je vsak prebivalec informiran, da torej dobi informacije, ki so za njegovo življenje v skupnosti potrebne in mu tudi omogočajo, da se aktivno vključi v družbeno življenje. Pri tem imate lokalni mediji posebnega pomena ogromno vlogo in temu moramo posebno pozornost nameniti tudi v novi zakonodaji.« S posebnim razlogom v vili Mayer Zbornik pregleda razvoja slovenskega tenisa Teniška zveza Slovenije je leta 2015 ob praznovanju 75. obletnice ustanovitve izdala zbornik pregleda razvoja slovenskega tenisa, avtorja Toneta Grosmana. Zbornik je bil prvič predstavljen na slavnostni akademiji v Mariboru, drugič pa v Šoštanju in s posebnim razlogom v vili Mayer. V zborniku so opisani začetki tenisa na Slovenskem, kronološko nanizani številni dokumenti, fotografije in časopisni članki od leta 1899 do 2015, na naslovnici pa je fotografija dečka z lesenim teniškim loparjem in žogico iz kavčuka, posneta okrog leta 1900. Deček na fotografiji je Anče Mayer, prvorojenec znane šoštanjske meščanske družine, ki je živela v vili Mayer. Ob vili je bilo urejeno teniško igrišče, eno od treh v Šoštanju v tridesetih letih 20. stoletja. Širina igrišča je približno enaka širini vile. Danes njegovo lokacijo označujejo talne luči v vrtu vile Mayer. Drugo in najstarejše igrišče v Šoštanju je bilo pri hiši Erne Peunik, kar kaže fotografija iz leta 1922. Tre- Šoštanj je imel pred 75 leti tri teniška igrišča, prav toliko kot Maribor, je bilo slišati v zanimivem pogovoru Špele Poles z avtorjem zbornika Tonetom Grosmanom. tje igrišče iz leta 1930 pa pod vilo Široko v lasti družine Wosch-nagg. Šoštanj je imel takrat tri pomembna igrišča, prav toliko kot Maribor, ki je imel sloves teniškega središča. Majka Mayer, mlajša sestra dečka z naslovnice zbornika, je gojila tenis in kot verificirana tekmovalka teniškega kluba Ilirija iz Ljubljane leta 1923 osvojila 2. mesto na takratnem prven- stvu Slovenije. Takšne in podobne članke o tenisu in dogodkih okrog njega najdemo v zborniku, ki je bil predstavljen pred številnimi ljubitelji tenisa. Omeniti je tudi treba, da je bil prvi predsednik slovenske teniške zveze po samostojnosti Slovenije Janez Erhart, doma iz Šoštanja. Dogodek so organizirali Občina Šoštanj, Knjižnica Velenje in teniško vsestranski Štefan Szabo. V neformalnem pogovoru na prireditveni pogostitvi, ki jo je pripravila družina Szabo, z mnogimi bivšimi teniškimi igralci, trenerji in teniškimi delavci, smo lahko izvedeli pretekle in sedanje podrobnosti in zanimivosti v teniškem dogajanju. Srečali smo lahko tudi nekdanjega trenerja Tineta Srebotnjaka in tudi organizatorja VIP teniških dogodkov v Velenju. Izvedeli smo tudi, da je v Šoštanj povabljen Novak Dokovič - številka ena v svetovnem tenisu, ki ima v Šoštanju prijatelja. Pogovor je tekel tudi o teniških trendih in igri danes. Med nominiranci tudi Peter Rezman Društvo slovenskih literarnih kritikov je izbralo pet finalistov, ki se potegujejo za nagrado kritiško sito. Nominirani so Jasmin B. Frelih in Jure Jakob z zbirkama kratkih zgodb Ideoluzije ter Hiše in drugi prosti spisi, Peter Rezman z romanom Tekoči trak, Andrej E. Skubic z novelo Igre brez meja in Maja Vidmar s pesniško zbirko Minute prednosti. O Tekočem traku (Litera) Petra Rezmana so zapisali, da svojo pripovedno preverljivost stopnjuje v jeziku in žmohtno knapovsko govorico, kakršno je uporabil pri replikah v Zahodu jame, še nadgrajuje, predvsem z mešanico bosan-ščine in starožitne knapovske govorice. Dobitnika edine literarne nagrade, ki jo za najboljše delo slovenskega avtorja v preteklem letu podeljujejo literarni kritiki, bodo slovesno razglasili 20. aprila v sklopu Slovenskih dnevov knjige. Peter Rezman 107.8 Radio Ve len j e Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 14 14 KULTURA "»WAS 31. marca 2016 Arhitektka prebudila dvorec Dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju gleda Mateja Kumer vsak dan - Čut za estetiko in historično ji je bil položen v zibelko ALTERNATOR Milena Krstič - Planine Šoštanj - Dvorec Gutenbuchel, skrbno varovan v objemu čudovitega baročnega parka, je bil do lanskega septembra zaprt za javnost. Prvotno dom znanih šoštanjskih industrijalcev, družine Vošnjak, je kasneje - do pred dveh ali treh let - kot svojo enoto uporabljala Psihiatrična bolnišnica Vojnik. Potem je ostal dvorec sam in osamljen. Občasno so ga obiskali le vandali. »Priznam, v ta dvorec sem zaljubljena,« pravi. »Že od nekdaj. In velikokrat sem razmišljala o tem, kako lepo bi bilo, ko bi ga gledali in občudovali tudi drugi. Da pa bo na odprtje prišlo toliko ljudi, kot jih je, si nisem predstavljala niti v sanjah.« Ta dogodek je potem zakrivil naslednjega in še naslednjega. Klical je po novi vsebini, po novem življenju. Dvorec lahko živi v vsakem letnem času, v vsaki vlogi in z vsako vsebino, je prepričana arhitektka, ki ji je bil šnica Vojnik, ki ima za zamisli, ki se pletejo po Matejini glavi, veliko posluha in podpore. Omogoča jim, da lahko prostore uporabljajo brezplačno. Brez plačila pa je za novo življenje dvorca, za to, da se ohranja in živi, veliko naredila tudi sama. Počistila okolico, prostore, obnovila kako stvar ... »Pri zadnji razstavi so se mi pridružili člani Turistično olepševalnega društva Šoštanj. Oni so urejali okolico, sama pa sem se lotila čiščenja notranjosti in organizacije.« > Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje jo je za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine nominiral za Sterletovo priznanje Mateja Kumer, arhitektka, ki je zaljubljena v zgodovinske objekte in domačinka, je v njem videla več, veliko več. Dvorec je gledala in ga gleda vsak dan. V njegovi bližini živi. Po njeni zaslugi so zdaj vanj že tretjič lahko vstopali obiskovalci. Prvič v zgodovini so ga javnosti odprli konec septembra lani ob Dnevih evropske kulturne dediščine. Zanimanje za ogled je bilo veliko. Drugič je v njem izjemen odziv doživela Adventna pravljica, ki si jo je ogledalo več kot tri tisoč obiskovalcev, tretjič - ne pa zadnjič - je pravljica postala Velikonočna razstava z dogodki, ki so jo spremljali. Za pomladno prebujanje dvorca z zanimivimi zgodbami, vezanimi na cvetno nedeljo in veliko noč, sta tudi tokrat poskrbela Ku-mrova ter znani in priznani florist Simon Ogrizek z ekipo PUP Velenje, izpostavili pa so ga številni lokalni ponudniki in dogodki, ki so jih pripravili. Mateja Kumer tokrat v pomladno prebujenem dvorcu čut za estetiko in arhitekturo položen že v zibelko. Njeni predniki so bili zidarski mojstri, oče je restavrator. »Doma smo vedno gojili čut do lepega in do stare arhitekture.« Sama se je tudi med študijem usmerjala v prenovo arhitekture, posebej historične. »Dela v tej smeri pa je pri nas zelo malo. Kolikor ga je, se odvija na državni ravni,« pravi in se spet malo spogleduje z dvorcem: » Stavba je v dobri kondiciji, statično zdrava, potrebuje le malo šminke in obiskovalce.« Lastnik dvorca Gutenbuchel je ministrstvo za zdravje, upravlja pa ga Psihiatrična bolni- Ko se dogaja, trpi njena služba, njeno zasebno življenje, njena družina ... »Zahvaljujem se staršem, da me podpirajo pri tem, kar počnem. Brez njih ne bi šlo. V vsak tak projekt je vloženega veliko dela, veliko odrekanj.« Pa še na stavbo mora pogledati, da je ne obišče kak nepridiprav. Oči se ji zasvetijo, ko jo vprašam, kaj bo v dvorcu četrtič, petič ... Ta zagotovo ne bo dolgo prazen. Prizna, da so nekateri dogodki začrtani. Ne želi pa jih obešati na veliki zvon, preden ne bodo dodelani. Kako privabiti ljudi v dvorano? Člani Kulturnega društva Šmartno ob Paki menijo, da ni naloga društva organizacija komercialnih prireditev - Okrogle obletnice bodo zaznamovali z velikim projektom Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 17. marca - Jubilejni 110. občni zbor Kulturnega društva Šmartno ob Paki gotovo ni bil takšen, kot ga je pričakovala večina. Društvo šteje več kot 150 članov, v dvorani šmarške-ga kulturnega doma jih je verifika-cijska komisija naštela slabih 40. Bolj kot zadovoljstvo o opravljenih aktivnostih osmih sekcij društva lani je bilo v razpravi in tudi razmišljanjih predsednika društva Jožeta Robida v ospredju vprašanje, kako privabiti ljudi v dvorano na ogled kulturnih prireditev. Veliko dogodkov Po mnenju Robida so sekcije in samo društvo opravili veliko dobrega dela. Našteli so 52 dogodkov, najbolj aktivna pa je bila skupina Vesele babice z Zdrav-kom. Poleg abonmajskih predstav je Robida omenil še sodelovanje s Kulturnim društvom Gorenje, Območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje, društvi, osnovno šolo v kraju ter delovno akcijo v šmarškem kulturnem domu. Dotaknil se je še uvedbe davčnih blagajn in menil, da bodo okrnile dejavnost. Člani nadzornega odbora društva so predlagali peticijo za njihovo ukinitev za društva. V ospredju obletnice Letošnji delovni program so šmarški kulturniki prilagodili trem jubilejem: poleg 110-letnici obstoja kulturnega društva tudi 40-letnici delovanja tamkajšnjega Gledališča pod kozolcem ter folklorne skupine Oljka, katere dejavnost je v zadnjem času nekoliko zamrla. Nekaj prireditev v počastitev obletnic so že organizirali, osrednjo načrtujejo predvidoma junija. »Gre za projekt Lumpacij Vagabun-dus, v katerem bo nastopilo blizu 100 izvajalcev. Zastopane bodo vse sekcije kulturnega društva, sodelovali bodo učenci šmarške osnovne šole in člani Kulturne- ga društva Gorenje. Prireditev bomo izvedli na odprtem prostoru pri Mladinskem centru v Šmartnem ob Paki. Prepričan sem, da bo vredna obiska ne samo občanov, ampak tudi ljudi iz doline in njene okolice.« Poleg tega načrtujejo še srečanje s pobratenim društvom iz Novega sela, svoje aktivnosti načrtujejo tudi sekcije. Prav tako zbirajo gradivo za postavitev stalne razstave o delu sekcij v društvu v šmarškem kulturnem domu, opraviti nameravajo še manjša vzdrževalna dela v omenjenem domu. Ali bo kulturno društvo tudi za sezono 2016/2017 pripravilo abonmajske predstave, bo odvisno od analize opravljene ankete, izvedene med kulturnimi zanesenjaki in širšo javnostjo. Je prireditev preveč? Med letošnjimi dogodki so predvideli okroglo mizo o kulturi na območju lokalne skupnosti. Ta naj bi odgovorila na nekaj odprtih vprašanj. Po mnenju nekaterih razpravljalcev je v ospredju »abstinenca občanov do kulture«, na pol prazna dvorana tudi ob nastopih zelo kakovostnih domačin in drugih ljubiteljskih skupin. Ob tem so nekateri menili, da ne morejo pričakovati večje udeležbe, če v dvorano ne prihajajo niti člani društva. »Kako Ljubiteljska kulturna kvaliteta Matjaž Šalej Ob današnjem vdoru popularne kulture v vsakodnevno življenje se znova in znova postavlja vprašanje kvalitete ljubiteljske kulture. Zakaj? Zato ker popularna kultura, ki služi predvsem zabavi, sprostitvi in manj povezovanju z visoko estetiko, vse bolj prodira skozi pore vsakdanje kulture na ravni ljubiteljskih društev, združenj, drugih oblik ustvarjanja in poustvarjanja. Pa naj bodo to glasbeni ansambli, uprizoritvena društva, plesne skupine ali kaj drugega, kar služi nepogrešljivi vezi z ljubiteljskimi kulturniki. Z ustvarjalci, ki živijo v naši sredini, med nami in so tudi na mnogotere načine povezani z našim vsakodnevnim življenjem. Ključni »igralci« pri kakovostni ljubiteljski kulturi so prav gotovo posamezniki, ki jim ni osnovno vodilo ugajati čim večjemu krogu ljudi, teh, ki prejemajo sporočila posredovanih kulturnih (zabavnih in sprostitvenih) dobrin. Nasprotno pa tovrstno nalogo opravljajo komercialni ansambli, ki se napajajo od svete preproščine in ciljajo na širok povprečen krog svojih odjemalcev. Pravzaprav ves čas razmišljam o tem, kaj je vzrok manjka presežkov v domači ljubiteljski kulturi v zadnjem času. Res, da so nagrade, presežki še vedno prisotni, a so manj zveneči. Tudi strokovna kritika jih pušča bolj ob strani. Recimo domača folklora se počasi izgublja ob pomanjkanju akademskega pristopa pri posredovanju ljudskega izročila. Zborovski presežki usihajo ob podiranju kakovostne zborovske piramide; od otroških zborov, pa vse do najuspešnejših odraslih sestavov. Izjemen srednješolski (gimnazijski) zbor je zaradi tega praktično ugasnil, zato je med odrasle zbore praktično nemogoče dobiti kvalitetne pevce, predvsem fante. Tako kot je vodilo pri zborovstvu predvsem populizem v posredovanju in povpraševanju »šubi-dubi« popevk v stilu Perpetuum jazzile (nekje sem zasledil celo izraz »Perpetuum grozile«), v folkloristiki vpliv narodnozabavne glasbe vse preveč vpliva na izvirno ljudsko glasbeno in plesno izročilo. To se je izoblikovalo mnogo prej, preden je pela Slakova frajtonari-ca ali se je poustvarila ponesrečena verzija Avsenikove Golice v izvedbi daleč najbolj »popularnega« zabavnega pevskega zbora pri nas. Tudi pri lokalnih gledališčih je pogrešati vsaj na nekaj let tudi kakšno resnejše delo, ki ni nujno, da je ravno komična parafraza kakšnega Shakespearovega dela. Današnja kulturna vzgoja je naravnana tako, da pridobiva svoje mlade kulturne bojevnike na tak način, da mladim ponuja predvsem »copy-past« nadomestke populizma, namesto da bi jim skozi kulturne vrednote poskušala predstaviti civilizacijske presežke na način, ki ne bi bil klasično vzgojni, ampak bi terjal od mentorja učitelja nekaj več: več znanja, več afinitete do vzgoje mladih in ne nazadnje do več osebnega, vzgojnega angažmaja. Med kulturniki o kulturni vzgoji največ povedo ravno taki, ki niti minute niso stali pred šolskim katedrom, nimajo pedagoške prakse, šolski pedagogi, ki naj bi mladino vzgajali, pa po navadi igrajo na noto, da želijo biti v prvi vrsti pri učencih in dijakih priljubljeni ter poskušajo doseči odobravanje v stilu »cool« pedagog in čisto »skulirani« učenci. Resnična vzgoja in posredovanje znanja je v našem (kulturnem) pomenu drugotnega značaja. Le izobraženi, poučeni in vzgojeni mladi bodo v prihodnosti skozi znanje kot ljubiteljski ustvarjalci posredovali izkušnje in svoj pogled na primeren (tudi komičen, zabaven ali resen) način. Prepričljivi bodo le, če se bo zaradi njihovega dela reflektiralo znanje, takšno, ki bo programsko bogatilo ljubiteljsko kulturo. privabiti več ljudi na dogodke, se sprašujem odkar sem postal predsednik kulturnega društva. Prireditev je toliko, da se mi samo po sebi vsiljuje vprašanje je pomembna samo množičnost ali tudi kakovost? Ljubiteljska kultura v Šmartnem ob Paki je kakovostna, a kaj, ko jo delamo predvsem zase. Prepričan sem, da je kulturno društvo v lokalnem okolju dolžno skrbeti za promocijo ljubiteljske kulture na zavi- dljivi ravni, kar tudi počnemo in ne za komercialne prireditve, ker se te prodajajo same po sebi. Menim, da bomo morali število dogodkov glede na velikost območja zmanjšati, z društvi in javnim zavodom Mladinski center Šmartno ob Paki bolje uskladiti termine ter še naprej iskati poti tudi do občanov, ki so se v tukajšnje okolje preselili od drugod,« je še razmišljal Jože Robida. ■ ■ ■ Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 17 31. marca 2016 107,8 MHz «»SÜAS 15 Radijski in časopisni MOZAIK Včasih delimo tudi nagrade Sodelavci Radia Velenje si želimo, da sooblikujete naše oddaje, in veseli smo, da to radi delate, pa naj gre za informacije, s katerimi nas zalagate, ali pa vprašanja, za katera želite, da vam jih pomagamo razrešiti. Tudi tistim radi pomagamo, ki izgubite psa ali kakšnega drugega ljubljenčka, ključe ali kaj podobnega. Tudi v studiu smo veseli, ko nas srečni lastniki potem pokličejo in povedo, da so izgubljeno z našo pomočjo dobili nazaj. Še posebej smo veseli, če sodelujete s svojimi mnenji v naših pogovornih oddajah. Radi pa vas seveda tudi razveseljujemo z različnimi nagradnimi igrami naši sponzorjev ali pa glasbenimi željami, ki jih imate zelo radi. Morda ne ob odveč, če vas še enkrat spomnimo na naši studijski telefonski številki 797 50 04 in 897 50 04. Smo na teh dveh številkah, z vami lahko pokramljamo preko etra. Če sta zasedeni, je bolje, da vztrajate, V studiu Radia Velenje jo deli, srečo v nagradni igri Kmetijske zadruge Šaleška dolina, Marjan Sevčnikar. kot da nas kličete na druge številke, ki z etrom niso povezane, pa tudi z vsemi ne moremo govoriti naenkrat. Naši sponzorji se radi odločajo, da opravijo preko etra tudi žrebanja svojih akcij. Redno to dela Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Tokrat je na valovih Radia Velenje njihovo srečo delil Marjan Sevčnikar. Nagrajencem tudi v našem imenu vse čestitke. Vam pa še enkrat prijazno vabilo k sodelovanju. Seveda nam lahko tudi pišete (Radio Velenje, Stari trg 15, ali pa radio.velenje@siol.net), brskajte po naši internetni strani: radiovelenje.com ali pa kaj napišite na našo facebook stran. • Tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. NUŠA ROJS - Vzemi me 2. 101-KA BAND - Le zakaj si žalostna 3. TABU - Do kosti Pevka Nuša Rojs je dve leti soustvarjala nepozabne zabave v skupini Skater, za katero je napisala tri pesmi. Zdaj se je podala na samostojno glasbeno pot, na kateri se predstavlja z avtorsko skladbo Vzemi me. Pod aranžma se je podpisal Aleš Zibelnik, gre pa za žu-rersko pesem, ki bo zaradi zelo veselega ritma marsikoga predramila in izstrelila na plesišče. LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice Bo Axl Rose nadomestil Briana Johnsona na turneji AC/DC? Poročali smo že, da je bila avstralska hard rock skupina AC/ DC prisiljena prekiniti ameriško turnejo zaradi zdravstvenih težav njihovega pevca Briana Johnso-na, ki mu grozi popolna izguba sluha. Po neuradnih podatkih naj bi Briana na mestu pevca zamenjal legendarni Axel Rose. Ta naj bi že vadil s skupino in naj bi kot frontman nastopil na preostalih desetih koncertih zasedbe. Predstavniki zasedbe AC/ DC novice niso niti zanikali niti potrdili, tudi predstavnik Axla Out Loud. Med dvajseterico je še ena slovenska, in sicer na 18. mestu Alya in pesem Za naju. Med stotimi največkrat predvajanimi skladbami je sicer 23 slovenskih, kar je deset manj kot leta 2014. So pa radijski programi skupaj v letu 2015 predvajali 42,87 odstotka slovenske glasbe, kar je 2 odstotka več kot leta 2014. Anja Rupel praznovala in predstavila nov album Anja Rupel je minuli teden v ljubljanski kavarni Sputnik praznovala svoj 50. rojstni dan, dogodek pa pospremila tudi s koncertno promocijo svojega novega albuma Opus. Na albumu so štiri nove skladbe ter prerez Anji-ne dolgoletne kariere od začetka Rosa pa za zdaj še ni podal uradnega komentarja. Axel Rose naj bi sicer prihodnji mesec nastopil s skupino Guns N'Roses, ki se bo v originalni zasedbi zbrala prvič po letu 1993. Največkrat predvajani Ellie Goulding in Maraaya Zavod IPF je objavil lestvico najbolj predvajanih skladb na 50 slovenskih radijskih postajah. Največkrat predvajana skladba v radijskih programih leta 2015 je Love Me Like You Do britanske izvajalke Ellie Goulding. Na drugem mestu je lanska slovenska evrovizijska predstavnica Maraaya s pesmijo Here for You, tretji je George Ezra (Blame It On Me), četrti Olly Murs feat. Demi Lovato (Up) in na petem mestu Ed Sheeran s skladbo Thinking kariere ter nekaterimi novejšimi skladbami. Ob Anji in njeni spremljevalni skupini so nastopili tudi glasbeni gostje. Davor Go-bac (Psihomodo pop) je z Anjo zapel aktualni single Kako bih volio da si tu, Gregor Skočir in Alen Steržaj (Big Foot Mama) sta se ji pridružila v skladbi Moja mama, Samuel Lucas v skladbi Skrajni čas, Alenka Godec, Nuša Derenda in Darja Drobnič pa so zapele v skladbah Dobro se imej in I'm Not For You. Rolling Stones v Havani doživeli neverjeten in nepozaben šov The Rolling Stones so minuli petek na svojem prvem koncertu na Kubi poskrbeli za nepozaben rock dogodek. Po poročanju tujih medijev je bil športni kompleks Ciudad Deportiva, ki sprejme 450.000 ljudi, napolnjen do zadnjega kotička, veliko pa jih je svojim idolom prisluhnilo tudi z bližnjih ulic in streh. Agencije poročajo, da se je zbralo več kot pol milijona ljudi, kar je največ, kar jih je Stonesom prisluhnilo doslej. Ljudje so skakali v ritmu kitarskih solov in skupaj z Jaggerjem prepevali uspešnice skupine, kot so Angie, Paint it Black, Satisfaction in Start Me Up. Dogodek ni bil zgolj prvi koncert Stonesov na Kubi, ampak tudi prvi koncert katerekoli rockerske skupine njihovega kova v državi. Mick Jagger, Keith Richards, Charlie Watts in Ronnie Wood so na Kubo prispeli že v četrtek, le nekaj dni po zgodovinskem srečanju ameriškega predsednika Baracka Obame in kubanskega predsednika Raula Castra v Havani, ki sta napovedala novo obdobje v odnosih med državama. Skupina Tabu napoveduje nov album Skupina Tabu obrača pomemben nepopisan list v karieri. Fantje in Eva, ki se je Tabujem pridružila pred natanko letom dni, napovedujejo izid novega studijskega albuma z naslovom Nabi-ralka zvezd, ki mu bomo lahko prisluhnili od 15. aprila dalje. Da pa do takrat ne bomo prikrajšani za dobro glasbo, je na voljo tudi že njihov novi single Do kosti, ki hkrati tudi napoveduje zvokovno podobo novega albuma. Pesem spremlja tudi videospot, ki sporočilo skladbe še nadgrajuje in ga predstavi v novi luči. 80-ih let do danes. V tej maniri je potekal tudi koncertni del dogodka. Tako je bilo moč po več desetletjih spet slišati žive izvedbe skladb legendarne skupine Videosex Detektivska priča, Tko je zgazio gospodu Mjesec, Kako bih volio da si tu in Moja mama. Anja je postregla tudi z največjimi uspešnicami iz svoje solo Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Mladi odmev - Ne jamram, iščem rešitve 2. Spev - Ona diši po pomladi 3. Ans. Toneta Rusa - Vrni se domov 4. Vikend - Mala 5. Vrisk - Muskontarska bogatija 6. Harmonk'n'roll - Mini kikl'ca 7. Kvintet do jutra - V naši družbi 8. Toni Sotošek z družino - Je važno srce 9. Zaka' pa ne - Pod poncami 10. Aplavz - Študent www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO PANDA Skupina Panda praznuje že 30 let delovanja. Ob velikem jubileju 7. aprila pripravljajo veliki koncert v ljubljanskem Kinu Šiška, na njem pa bodo nastopile tudi vse njihove pevke: Suzana Jeklic, Suzana Werbole, Katja Obleščak, Saša Danilov, Sara Petrovčič in Nina Bauman. ORTO FEST V ljubljanskem Orto baru se bo 1. aprila začel 17. Orto fest, klubski festival z najdaljšo tradicijo, ki spodbuja slovensko klubsko sceno. Do konca meseca bo poslušalce navduševalo 34 domačih in tujih glasbenih zasedb. Odprtje so organizatorji zaupali Big Foot Mami, zaključek pa Peru Lovšinu. JAN PLESTENJAK Jan Plestenjak je v svoji karieri že večkrat nastopil s simfoniki in skupaj z njimi celo posnel album Klasika. Tudi letos pripravlja skupen nastop s člani simfoničnega orkestra, in sicer v ljubljanskih Križankah 22. septembra. GIBONNI & OLIVER 4. aprila bo izšel album z naslovom Familija, na katerem sta moči združila dva velikana hrvaške popularne glasbe - Gibonni in Oliver Dragojevic. Album prinaša devet skladb, ki jih je napisal Gibonni, njegov izid pa napovedujeta kar dva singla. V prvem Onako, od oka je zapel Giboni, v drugem z naslovom Gdje to piše pa Oliver. STATIC Static je domača pop rock skupina, katere začetki segajo v januar 2014. 2e prvo leto je ekipa izdala prvo avtorsko delo Problem. Sledile so številne ideje za nove pesmi in nekaj jih je skupina oktobra 2015 tudi studijsko ovekovečila. Trenutno aktualna je skladba z naslovom Veš. jV_i\_Í: L_l\_TJ JT J\ JLT-£L_rJ> J JJ>J Pravi naslov za aspešno reklama! Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 12 16 31. marca 2016 Ana Kos, sekretarka velenjskih nogometnih 'rudark', ki se bo konec pomladi veselila čudovitega dogodka, direktorju premogovnika Ludviku Golobu med tekmo njihovih kadetinj: »Jaz bom poskrbela za novo no-gometašico, vi pa klubu pomagajte s kakšnim finančnim vložkom.« ZANIMIVOSTI Mlada Kitajka rodila med tekmo odbojke Mlada kitajska odbojkarica je minuli teden med tekmo ženskega prvenstva do 18 let začutila popadke. Odpravila se je na šolsko stranišče, tam rodila otroka, ga odnesla v bližnji grm Institute of Technology) obljublja, da bomo imeli v prihodnosti oblačila iz takih materialov, ki jih bo mogoče prati in čistiti zgolj s svetlobo. Skrivnost je v nanostrukturnih delcih na osnovi srebra in bakra, ki se po približno pol ure ustvarijo na površini blaga po namakanju v raznih ustreznih raztopinah. V stiku z naravno ali tudi umetno svetlo- so za njim vozili policisti. Priča, ki je opazovala policijski pregon, je dejala, da se je mladenič res precej zabaval, saj se je »smejal in kričal, pri tem pa mesto prevozil šest- do sedemkrat«. Skupno so policisti mladega tatu lovili več kot 75 minut, zasledovanje pa se je končalo v slepi ulici. Pri tem nihče ni bil poškodovan, odgovorni pa opozarjajo, da bi se lahko končalo tudi drugače. Policisti nad početjem 11-letnika nikakor niso bili tako navdušeni. »Skoraj bi mi ukradel še poli- zaznajo - gre za gensko mutacijo, imenovano tetrakromacija. »Ženska z mavričnim vidom,« kot pravijo slikarki, na majhnih kamenčkih vidi tudi oranžno, rumeno, zeleno, modro in rumeno barvo. Tudi na zelenem listu vidi rdeče odtenke. V trenutku lahko izbere najbolj zrel sadež, saj ga izdaja njegov odtenek. »Šokirana sem, ko se zavem, česa drugi ljudje ne vidijo,« je povedala Concetta. Omenjena posebnost sicer med ženskami ni tako redka, a so raziskave pokazale, da tatov testov, s katerimi Pentagon oceni inteligentnost oseb, ki se prijavijo za pripadnike ameriških oboroženih sil - le da je profesor te teste postavil pred blon-dinke. Rezultati so razkrili, da je povprečni inteligenčni količnik blondink višji od povprečja temnolask; povprečni IQ plavo-lask znaša 103,2, medtem ko in se vrnila na tekmo. Otroka je našel mimoidoči, ki je nato s sledenjem krvi našel še mamo. »Odbojkarico sem videl med počitkom. Kljub porodu je bila videti dobro. Zdelo se mi je, da mora imeti res močno telo, da je lahko rodila kar med tekmo,« je dejal najditelj. Za otroka in njegovo mamo so po pregledu v bolnišnici ugotovili, da sta v dobrem stanju. Bomo oblačila čistili s svetlobo? Nanotehnologija (točneje: raziskovalci v laboratorijih za na-nobiotehnologijo na univerzi Australia's Royal Melbourne bo se v teh nanodelcih zgodi aktivirano energetsko stanje, ki so ga poimenovali »vroči elektroni«. Ti sproščajo energetske sunke, ki raztapljajo organske snovi. V prihodnosti naj bi tako za čiščenje oblačil zadoščal že sprehod na sončen dan. 11-letnik ukradel tovornjak za mešanje betona 11-letni fant iz Minessote v ZDA je minuli teden ukradel tovornjak za mešanje betona, sedel vanj in se odpeljal na izlet, pri čemer je posebej užival, ko cijski avto,« je povedal neki policist, potem ko mu je mladostnik po aretaciji skoraj iztrgal so-voznikov sedež, da bi se prerinil za volan policijskega vozila. Ženska ^ z mavričnim vidom Slikarka Concetta Antico je ena tistih žensk, ki se rodijo s posebej občutljivimi očmi in vidijo odtenke barv, ki jih drugi ne ima Anticova bolj izostren občutek za odtenke kot ostale ženske, ki so sodelovale v raziskavi. Blondinke niso bolj neumne od ostalih žensk Profesor Jay Zagorsky je želel izvedeti, ali je v šalah o blondin-kah kaj resnice. Na bostonski univerzi se je lotil študije rezul- povprečje pri rjavolaskah znaša 102,7, pri rdečelaskah 101,2 in pri črnolaskah 100,5. Rezultati tako kažejo ravno nasprotno od stereotipa, vendar je Zagorsky opozoril, da gre pri tem za statistično napako. »Ne moremo z gotovostjo trditi, da so blondinke pametnejše od preostalih žensk, zagotovo pa lahko rečemo, da niso bolj neumne,« je poudaril. Kot je še dodal, vprašanje ni nepomembno, saj bi lahko imele blondinke zaradi predsodkov, da so manj inteligentne, težave v poklicni karieri. »Prav zaradi tega šale o blondinkah niso prav nič duhovite,« je ocenil. frkanje » Levo & desno « Delovno praznovanje Letošnji materinski dan je padel prav v predpraznič-ne velikonočne dni, na veliki petek. Tako so ga matere proslavile res zelo delovno. Noč in dan V nedeljo je bila velika noč, tudi jutri bo za mnoge nov veliki dan - 1. april. Več je manj Pri seštevanju ne dobiš vedno višjega zneska. Če bi znova »sešteli« Premogovnik Velenje in Termoelektrarno Šoštanj, bi dobili manj - manj zaposlenih. Temne napovedi V prizadevanjih za svetlejšo prihodnost energetike se bomo po računicah sindikalistov lahko znašli v temi. Slovensko je ... Naš znani letalec Lenarčič z Rečice ob Savinji je tokrat na pot okoli sveta poletel s slovaškim ultra-lahkim letalom. Upajmo, da bodo tudi tokrat v svetu zamenjali imeni držav in poročali, da leti s slovenskim letalom. Razen če bi se, bog ne daj, na njem pojavila kakšna okvara. Posnemanje Saj bi lahko rekli, da bi bilo dobro, če bi tudi na drugih pozitivnih področjih sledili uri, a vedno ne. Ure smo premaknili naprej. A kaj, ko jo bomo kaj kmalu spet nazaj. V pričakovanju Velika noč je mimo, tistega tako težko pričakovanega velikega dne za nas pa nikakor noče biti. Brez vrednosti V Solčavi bo občina morala banki primakniti nekaj denarja, da bodo v tem kraju obdržali bankomat. Nič čudnega: saj bomo menda morali ljudje kmalu tudi plačati, če bomo hoteli imeti v bankah shranjen denar. Podpora za podporo Tudi minister za gospodarstvo je podprl našo hitro cesto tretje razvojne osi. Ne vem, če bo kaj pomagalo. Nekdanji premier JIJ je pred leti že skoraj zasadil lopato za začetek del, pa iz vsega še vedno ni nič. Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 17 31. marca 2016 «»SÜAS GRADNJA IN DOM 17 Priloga i Kaj je dobro vedeti o občinskih prostorskih načrtih? S prostorskimi akti se srečajo predvsem tisti občani, ki imajo namen zgraditi ali postaviti kakšen nov objekt v prostor ali kako drugače spremeniti obstoječe stanje v prostoru. Ali je namen občana, lastnika nepremičnine (zemljišča, hiše ...) dejansko skladen z zapisanimi interesi lokalne skupnosti in države, je možno ugotoviti le s konkretnim prostorskim aktom v obliki občinskega odloka. S prostorskimi akti se srečajo predvsem tisti občani, ki imajo namen zgraditi ali postaviti kakšen nov objekt v prostor ali kako drugače spremeniti obstoječe stanje v prostoru. Ali je namen občana, lastnika nepremičnine (zemljišča, hiše ...) dejansko skladen z zapisanimi interesi lokalne skupnosti in države, pa je možno ugotoviti le s konkretnim prostorskim aktom v obliki občinskega odloka. Dobro se je posvetovati s strokovnjakom Ni kakšna skrivnost, da zaradi zapletenih, dvoumnih in nekonsistentnih besedil občinskih odlokov včasih tudi strokovnjakom (projektantom) in uradnikom ni jasno, kaj in pod kakšnimi pogoji se na nekem zemljišču lahko gradi. Tisti, ki želite zgraditi objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, lahko presojo skladnosti vaše želje prepustite izbranemu projektantu, ki bo svoje načrte izdelal tako, da bodo upoštevani vsi pogoji prostorskega akta. Izjema so le objekti, ki so razvrščeni med nezahtevne objekte, za katere zadostuje le skica, ki jo lahko izdelate sami, skladnost s prostorskim aktom pa bo po vložitvi vloge preverila pristojna upravna enota. Prostorske akte je dobro podrobno pogledati Ampak obstajajo tudi posegi v prostor, med njimi tudi enostavni objekti, za katere pa ne potrebujete gradbenega dovoljenja, ne smejo pa biti v nasprotju s prostorskimi akti. Torej za te, enostavne objekte, majhne pritlične, enoetažne stavbe do 20 m2 tlorisne velikosti in ostale objekte, ki se po zdaj že dobro poznani Uredbi o razvrščanju objektov po zahtevnosti gradnje lahko razvrstijo med enostavne objekte, bo potrebno iz številnih členov odloka prostorskega akta znati razbrati bistvene podatke za želeni objekt. Pa tudi tisti, ki le »hranijo« svoje zemljišče za svoje otroke, da si bo mogoče nekega dne na parceli zgradil svojo hišo, bi morali poznati, kaj lahko na izbranem zemljišču dejansko zgradiš, da ne bo potem sledilo razočaranje. To je že dovolj razlogov, da si velja prostorske akte pogledati malce podrobneje. Na svoji zemlji ne moremo delati karkoli Že v Ustavi RS kot najvišjem pravnem aktu naše države najdemo zanimiv stavek o lastnini, ki pravi, da se način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija, določi z zakonom. Ne vem, če se vsi lastniki zemljišč v celoti zavedajo dejstva, da na svoji zemlji ni dovoljeno delati kar koli, ampak le to, kar določi zakon, pa še ta naj bi upošteval včasih nasprotu- Ravnanje z gradbenimi odpadki joče si interese gospodarstva, sociale in ekologije. Pa poglejmo, kaj določa zakon. Zakon določa tudi opremljanje stavbnih zemljišč Po nekoliko suhoparni definiciji iz Zakona o urejanju prostora gre predvsem za prostorsko načrtovanje, uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev, zagotavljanje opremljanja zemljišč za gradnjo ter vodenje sistema zbirk prostorskih podatkov. Z Zakonom o prostorskem načrtovanju so razdeljene pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo. Prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora pa določa vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem. Zakon ureja tudi opremljanje stavbnih zemljišč ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema, ki ga žal še vedno nimamo. Med številnimi členi zakona pa najdemo tudi take, ki določajo vsebino prostorskega akta. Namen rabe prostora določajo prostorski akti Če poskusim poenostaviti, se iz grafičnih prilog prostorskega akta (karte s parcelami) vidi namen bodoče rabe zemljišč (bo namenjeno za gradnjo stavb ali za kmetijsko proizvodnjo, bo mogoče gozd ali kaj drugega). Iz besedila odloka pa bi morali razbrati podrobne pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, pogoje za parcelacijo in še kup pogojev v smislu ohranjanja kulturne dediščine, narave, okolja, zdravja ljudi, itd. Skratka, vsi ti pogoji bi morali omejevati lastnika, da uživa lastnino tako, da ob tem zagotavlja gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo. Zakonodaja je pogosto zapletena Zamišljeno torej ni slabo. A zakaj je potem pri vsakodnevni uporabi prostorskih aktov kar precej težav? Kot vedno, je vzrokov več, a sam bi rad izpostavil vsaj nekaj pomembnejših. Prvi je ta, da kar nekaj občanov pravila obnašanja v prostoru, za kar v prostorskem aktu gre, ne dojame kot svoja. Čeprav so pravila sprejeta bolj ali manj demokratično (tudi javna razgrnitev z razpravo je vključena) in bi morala veljati za vse, nekateri svoj zasebni interes postavljajo nad skupnega, dogovorjenega in potrjenega pri izvoljenih občinskih svetnikih. Drugi je ta, da odloke pišejo praviloma arhitekti (tudi krajinski), ki v jeziku svoje stroke pretirano poudarjajo pogoje, ki se nanašajo na oblikovanje prostora (videz stavb in krajine). Formi se torej daje prednost pred ostalimi manj vidnimi, a pomembnimi kriterije reda pri rabi prostora. Strokovna šibkost nekaterih, praviloma manjših občin, pa je tretji vzrok. Vloga občine je, da z ustrezno korekcijo pravil prečistijo besedila dvoumnih, nepotrebnih in nomotehnično nekonsistentnih določb odloka, ki ga na koncu vendarle obravnava in sprejme še občinski svet. Razumljivo je, da svetniki niso strokovnjaki (dobri »prostorski strokovnjaki« so tako prava redkost), a odlok je vendarle namenjen vsem občanom, zato bi moral vsak člen odloka enako razumeti vsak pismen občan. Kakor koli že in ne glede na to, kaj bodo prinesli prenovljeni prostorski predpisi, vprašanje uporabnosti prostorskih aktov bo ostalo odprto, dokler ne rešimo vsaj navedenih težav. Do takrat pa, še posebej, če imate namen graditi oz. postaviti kakšen objekt, ki ne potrebuje upravne odločbe in niste vešči pri spletnem iskanju ustreznega in takrat veljavnega prostorskega odloka, se o vaši nameri raje predhodno posvetujte na pristojni občini, upravni enoti ali pri pooblaščenem projektantu. a Edvard VUČINA, arhitekt Ravnanje z gradbenimi odpadki predpisuje Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS št. 34/08) in niso komunalni odpadek, zato je oddaja le-teh plačljiva. Ta uredba določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor, to je občan ali pravna oseba. Ne glede na to pa lahko investitor za celotno gradbišče pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu in ob oddaji vsake po- šiljke odpadkov izpolni evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah gradbenih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da jih je v nadaljevanju možno predelati. PUP-Saubermacher ima v upravljanju zbirni center Velenje 1 in Podhom Gornji Grad ter je vpisan v evidenco kot zbiralec gradbenih odpadkov, tako da lahko za gradbene odpadke investitorju izda predpisan elektronski evidenčni list. Pomembno je ločevanje gradbenih odpadkov, ker imajo različni gradbeni odpadki glede na pot predelave različne cene. Za občane Šaleške doline, ki sami pripeljejo gradbene odpadke v zbirni center Velenje 1, je oddaja gradbenih odpadkov do 500kg/leto brezplačna, za občane Zg. Savinjske doline pa je v celoti plačljiva. a PUP-Saubermacher vam glede na vaše povpraševanje naredi ponudbo za prevzem gradbenih odpadkov. Projekt zbiranja silažne folije iz kmetijske dejavnosti poteka do preklica. _pyp_ Sacctfe>uttac4et> KLJUČNI DEJAVNIK VAROVANJA IN OHRANJANJA OKOLJA JE ODGOVORNO RAVNANJE Z ODPADKI! Gradbeni odpadek, ki vsebuje azbestje nevaren odpadek, zato mora biti pripravljen na paleti in ovit s folijo. PUP SAUBERMACHER Koroška cesta 46,3320 Velenje 03 896 87 11 www.pup-saubermacher.si 2'^.Mešanica betona, opek, ■ "'ploščic in keramike ■ **=* Redna cena 1.282,00 € AKCIJA Alples - PRIZMA is sedaj samo" 962,00 € Sestav kot na sliki, brez svetil, dolžina 3,00 m barva: bela/bela PZ-05a Brezplačna dostava, montaža 60 € pon.-pet.: 10.00-19.00 sob.: 9.00-13.00 ned. in praz.: zaprto REMEDIKA SALON POHIŠTVA VELENJE Osnovno naše vodilo je, da ponujamo kupcem pohištvo proizvajalcev, ki zagotavljajo kvaliteto, cenovno ugodnost in normalne dobavne roke. Alples, Slovenska postelja, Akron, Murales, Ekotrade, Nova O Odeja in drugo. www.remedika.si Salon pohištva REMEDIKA Nakupovalni center MERCATOR Velenje Šaleška cesta 1, Velenje Tel.: 031 370 678, 070 879 030 #FAKRO ® 041 949 496 fakro@siol.net www.fakro.si DO 30 LET GARANCIJE • DO 20 % POPUSTA certifikat za kakovost nemškega inštituta strešna okna s protivlomno zaščito TopSafe zelo izolativna okna s trikomorno zasteklitvijo avtomatski zračnik NAJBOLJ IZOLATIVNA STREŠNA OKNA * NA TRGU (z enojnim steklenim paketom) Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 18 18 GRADNJA IN DOM «»^AS 31. marca 2016 Vlaganje v sončne panele kot alternativa vezani vlogi Gradnja sončnih elektrarn od investitorjev zahteva kar nekaj finančnih sredstev, obenem pa omogoča tudi alternativno obliko varčevanja. V Sloveniji takšno obliko varčevanja nudi podjetje Moja elektrarna, ki želi povečati zmogljivosti sončnih elektrarn v Sloveniji in s tem pridobiti več okolju prijazne energije. Peter Kokot, direktor Enostaven koncept Model vlaganja v sončne elektrarne so v Slovenijo prenesli iz Avstrije, kjer je nakup sončnih elektrarn s pomočjo udeležbe državljanov že zelo priljubljen. Razvila ga je skupina PV - Invest, katere del je tudi slovensko podjetje Moja elektrarna. Kako deluje projekt podjetja Moja elektrarna, ki omogoča tudi osebno finančno varčevanje. »V bistvu gre za naložbo v sončne panele, iz katerih so sestavljene sončne elektrarne. Z minimalnim vl ožkom 600 evrov pravzaprav kupite en panel, lahko pa jih seveda kupite več,« pravi Peter Kokot iz podjetja Moja elektrarna in ob tem poudari, da njihovo podjetje zagotavlja fiksen 5% letni donos. Zanimanje ljudi za tovrstne naložbe obstaja, saj so paneli sončnih elektrarn v Mariboru in Murski Soboti po njegovih besedah že razprodani. »Sedaj nudimo v zakup panele elektrarne v Kidričevem,« še doda. Naložba v panele ni tvegana Vlaganje v sončne module je zanimivo predvsem vlagateljem, ki ne marajo tveganih naložb, hkrati pa iščejo alternative za bančne depozite in vezane vloge, kjer so obrestne mere zelo nizke, skoraj nične. »Vlagatelji lahko kupijo največ 50 modulov po ceni 600 evrov za vsakega. Naložba se obrestuje po fiksni 5% letni obrestni meri, prvo izplačilo obresti pa je eno leto po nakupu,« Kokot razloži poslovni model, in doda, da lahko vlagatelj kupljene module kadarkoli proda, pri tem mu Moja elektrarna izplača celoten znesek, ki je bil plačan ob nakupu, in pripadajoče obresti. Seveda pa opozori na še eno dejstvo: »Število sončnih panelov je omejeno, zato pri zakupu velja stari pregovor, kdor prej pride, prej melje.« Ni časovne vezave Kot pomembno prednost takšnega načina varčevanja vidi v tem, da vlagatelj ob sklenitvi pogodbe ni časovno vezan in lahko 'svoje' sončne panele kadarkoli odproda. »Pri tem velja zgolj štiritedenski odpovedni rok.« Vlagatelj panele ne more prodati drugi osebi, proda jih lahko le Moji elektrarni, cena panela pa ostaja celotno obdobje njegovega delovanja nespremenjena - torej 600 evrov. Varna naložba Seveda nas je zanimalo, kako varna je naložba v sončne panele. Kot pravi Peter Kokot, je tu ključno jamstvo države, ki zagotavlja odkup proizvedene električne energije po vnaprej določeni fiksni ceni za obdobje 15 let. »Tako se donos sončne elektrarne lahko zagotovi za celotno življenjsko obdobje elektrarne, ki je predvidoma okoli 40 let. Ob morebitni smrti lastnika panelov se pogodba seveda prenese na dediče,« še pojasni. Druga varovalka, da je vaš vložek na varnem, je zaveza podjetja Moja elektrarna, da vam omogoči, da lahko svoj vložek v sončne panele pridobite nazaj tudi predčasno. »Vlagatelj lahko kupljene module kadarkoli proda, pri tem mu Moja elektrarna izplača celoten znesek, ki je bil plačan ob nakupu, in pripadajoče obresti. Ce želite, da vam vložek vrnemo pred iztekom petletnega obdobja,« še doda naš sogovornik. Kako do naložbe v Moji elektrarni? 1. V sklopu danega posojila podjetju Moja elektrarna, lahko zakupite panele določene sončne elektrarne. Zakup lahko opravite na podlagi ponudbe katero vam posredujemo po pošti na vaš naslov ali pa izpolnite prijavnico na spletni strani. Najlažje je, če nas pokličete na telefonsko številko 059 102 858 ali nam pošljete povpraševanje na info@mojaelektrarna.si 2. Zakupite lahko do 50 sončnih panelov, pri čemer je cena enega sončnega panela 600 evrov. 3. Pogodbo sklenete s podjetjem Moja elektrarna. Ko se nakaže znesek za zakup panelov, vam Moja elektrarna po pošti posreduje dokazilo o vplačilu in ustrezen Certifikat, kjer so zakupljeni moduli dodeljeni na vaše ime. Obresti začnejo teči z dnem plačila. 4. Donos na posojilo se izplača enkrat letno v višini 30 evrov za vsak sončni panel, ki ste ga kupili. Ta znesek ustreza letni obrestni meri v višini 5,0 %. 5. Sončne panele oziroma vaše posojilo lahko unovčite kadarkoli in povrnili vam bomo celoten znesek danega posojila plus pripadajoče obresti. Časovna vezava, ki velja denimo pri vezanih bančnih vlogah, tukaj ne obstaja. v v"'- ■■{ -T/ V • 1 * t \ t _ -«iL - - f-'-'- '■ •. \ \ \ ./V-'I/.-.'•'• '■ ■ *-\. - V/ - .y.•.-.-x ■'•'••'/r- .■. - /-'.■! | Začenja se prodaja panelov SE Kamnik. Kaj morate vedeti, ko vlagate v sončne panele: .moja eleki ■m i ^ trama • en sončni panel stane 600 EUR, • zajamčena fiksna letna obrestna mera znaša 5%, • nobenih vstopnih stroškov, • vlagatelj lahko kadarkoli proda sončne module podjetju Moja elektrarna, • varna naložba, saj država jamči za odkup elektrike po fiksni ceni za 15 let vnaprej. POKLIČITE NAS ALI NAM PIŠITE 059 102 858 | info@mojaelektrarna.si | www.mojaelektrarna.si Posnemajo nas tudi velika podjetja Za naložbo v podjetja na področju obnovljivih virov energije se odloča vse več posameznikov in tudi ustanov. O naložbah v sončno energijo smo govorili z mag. Gunterjem Grabner-jem, direktorjem družbe PV - Invest, podjetja za proizvodnjo električne energije, ki skupaj s podjetjem Moja elektrarna pridobiva in prodaja elektriko iz 22 sončnih elektrarn po Evropi. Da bi se izognil tveganjem, PV - Invest ne razvija lastnih projektov, temveč kupuje sončne elektrarne, ko so že priključene v omrežje in imajo pridobljena vsa dovoljenja. Sredstva za nakup novih sončnih elektrarn pridobiva PV - Invest v sodelovanju z zasebnimi vlagatelji v kombinaciji s klasičnim financiranjem preko bank in lizinških hiš. Vse njihove sončne elektrarne imajo za zdaj večje donose od načrtovanih, to pa jih spodbuja k oblikovanju novih naložbenih možnosti na področju sončne energije. Kako dolgo se podjetje PV -Invest v Avstriji že ukvarja s sončno energijo? Kako ste se odločili prav zanjo? PV - Invest se s sončno energijo ukvarja od leta 2009. V Avstriji delujemo od leta 2013 in smo na njenem tržišču vodilni ponudnik na področju sončnih elektrarn z udeležbo zasebnih vlagateljev. Odločitev za sončno energijo je posledica skrbi za prihodnost našega planeta, ki ga med drugim akutno ogroža nepravilna raba energije. Smo del sončnega sistema in Sonce je naš primarni vir energije, zato bi morali najprej poiskati vse možnosti črpanja sončne energije, preden se odločimo za druge vire. V katerih državah še deluje vaše podjetje in koliko sončnih elektrarn upravlja? PV - Invest upravlja šest elektrarn v Italiji, dve v Franciji, eno v Španiji, 17 jih imamo v Avstriji, od teh jih je šest še v gradnji, eno pa gradimo v Nemčiji. Skupna moč teh elektrarn obsega 23 MW. Koliko investitorjev se je doslej odločilo vlagati v vaše panele? Natančnih podatkov nimam, vsekakor pa jih je več kot tisoč. Kako ugotavljate zadovoljstvo vlagateljev? Veliko nam pomenijo ustna priporočila obstoječih vlagateljev njihovim znancem in prijateljem, dobivamo pa tudi pisma strank, ki so zadovoljne zaradi naše točnosti in natančnosti. Kako ste oblikovali svoj poslovni model? Obstajajo enaki ali podobni tudi drugod po svetu? Naš poslovni model v Avstriji posnemajo tudi velika podjetja za oskrbo z elektriko V drugih državah, na primer na Danskem, je podoben poslovni model deležen obsežnih davčnih spodbud. Tudi Velika Britanija vlaga znaten delež denarja iz pokojninske blagajne v investicije na področju obnovljivih virov energije. V čem je glavna prednost tega modela? Zakaj je uspešen? Privlačen je, ker ne prinaša samo visokih obresti, temveč daje tudi občutek, da so bili prihranki naloženi v nekaj koristnega za skupnost. Poleg tega je shema vlaganja v čisto elektriko zaradi državnega jamstva za naslednjih 10-15 let popolnoma varna. Se model prilagaja poslovnemu okolju posamezne države? Se. Slovenski model je precej podoben avstrijskemu, na Danskem pa na primer oblikujemo drugačen model udeležbe zaradi drugačnih davčnih možnosti. Zakaj vlagateljem svetujete udeležbo v projektu? Zaradi prijetnega občutka, da si varno in donosno naložil svoj denar, ob tem pa naredil še nekaj dobrega za okolje. Günter Grabner o geopolitičnem vidiku rabe obnovljivih virov energije: „Evropska unija uvozi kar 53 odstotkov energije, ki je porabi, in za to plača 400 milijard evrov. Leta 2006 je unija z Zeleno knjigo posvetila več pozornosti energetski politiki. Pred kratkim je bil dosežen pomemben premik s sklepom o novi strategiji EU za oblikovanje energetske unije, ki postavlja v glavno vlogo obnovljive vire energije. EU se je končno začela zavedati geopolitičnega vidika obnovljivih virov energije, ki je bil v miselnosti posameznih držav tako dolgo zapostavljen. Ljudje pa se že dolgo zavedajo pomena obnovljive energije, o tem pričajo številne sončne elektrarne na strehah hiš. V tej točki se stekajo interesi unije in njenih prebivalcev." Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 19 31. marca 2016 «»SÜAS GRADNJA IN DOM 19 Košarica Pesje Špeglova 16 Sir Gauda Pašteta Gavrilovic 100 g Krmilo BRO-FIN 30 kg Biogrena 25 kg Zemlja Gramoflor 70 litrov Nahrbtna kosilnica na nitko Sprejemamo naročila za kokoši nesnice starosti 16 do 18 tednov (rjave, grahaste, črne, štajerke) in enodnevne piščance. Špeglova 16 Tel.: 03/ 891 91 40 2,99 € / kg 0,69 € / kos 14,49 € / kos 18,49 € / kos 6,99 € / kos 148,90 € / kos Košarica vam pomaga pri boju z vrtnimi škodljivci Strune, bramorji, polži, koloradski hrošči in različne bolezni so veliki sovražniki naših rastlin. Zato moramo dobro premisliti, kako se jih obraniti. Pomembno je, da zemljo pred zimo in pred pomladjo temeljito »nahranimo«. Pozimi se zaradi vlage veliko hranil in mineralov izpere. Večina ličink škodljivcev preživi zimo v globokih plasteh zemlje. V toplejših dneh škodljivci preidejo v zgornje sloje in povzročajo škodo na mladih sadikah in koreninah. Hranila v 100-odstotni organski obliki povečujejo rodovitnost zemlje in preprečujejo razvoj škodljivcev na posameznih rastlinah. Pri nakupu organskega gnojila je pomembna kakovost. Organik je organsko gnojilo, ki pozitivno vpliva na rodnost zemlje, nima vonja, poleg tega pa bo pridelek bolj bogat. Zelo primeren je za vrtičkarje. Biogrena je visokokakovostno "konjsko" organsko gnojilo z visokim številom mikroorganizmov, ki vzpostavijo biološko ravnovesje v tleh. Priporoča se vrtičkarjem za boljšo strukturo tal in velik pridelek. Organo predstavlja nadomestek hlevskega gnoja in izboljšujejo strukturo tal, zračnost, tla PRENAVLJATE, OBNAVLJATE, GRADITE? IŠČETE ZANESLJIVEGA IN KAKOVOSTNEGA IZVAJALCA Z GARANCIJO? Pokličite nas! Za vse zunanje naročnike (fizične in pravne osebe): • organiziramo, pridobivamo potrebna dovoljenja in ponudbe za gradnjo, • nadziramo gradnjo, • izdelamo ustrezne pogodbe, • izdelamo cenitev in poročila, • spremljamo projekt izvedenih del, • spremljamo stavbe v garancijski dobi in organiziramo odpravo morebitnih napak ali pomankljivosti. Kot pooblaščenci etažnih lastnikov izvajamo inženiring za vsa potrebna vzdrževalna dela na skupnih delih, prostorih in napravah večstanovanjskih stavb. KAKOVOST IN ZANESLJIVOST Z ROKO V ROKI - HABIT VELENJE! Si želite nova vrata? Skupaj s pomladjo se prebujajo želje ter načrti za gradnje in adaptacije stanovanjskih objektov. V podjetju Matjaž, d. o. o., ki je že več kot 25 let generalni zastopnik priznanega nemškega proizvajalca vrat Hörmann za Slovenijo, smo pripravljeni na nove izzive in na to, da ustrežemo še tako nenavadnim, posebnim in zahtevnim pričakovanjem kupcev. Ob visokokakovostni ponudbi izdelkov (od garažnih, vhodnih, krilnih in industrijskih vrat, do zunanjih in balkonskih ograj, dvoriščnih vrat, parkirnih zapor in zapornic, pogrezljivih stebričkov ...) vas v našem podjetju Matjaž, d. o. o., pričakujejo odlični strokovnjaki, ki bodo znali za vas izbrati najbolj primerno, všečno in cenovno ugodno rešitev. Naši zaposleni so tudi garancija za natančne izmere na objektih, hitro montažo ter zanesljiv servis in vzdrževanje. Ponosni smo, da vsako leto prihajamo kupcem naproti na številnih sejmih (naslednji bo v začetku aprila v Komendi), kjer predstavimo naše izdelke, njihovo delovanje, novosti in nove tehnološke rešitve. Z veseljem pa vam naše izdelke predstavimo tudi v naših prostorih v Mariboru, Petrovčah ali Ljubljani. Z nasveti, prijaznostjo in znanjem naših strokovnjakov smo na voljo vsem, ki si želijo dodatnih informacij o nabavi, vgradnji in uporabi najrazličnejših vrat. Z veseljem in ponosom bomo za vse, ki nas boste obiskali, ustvarili prijetne in srčne pozdrave. Kot jih ustvarjamo v številnih slovenskih domovih, ki jih krasijo naša vrata. a biološko aktivira. Priporoča se na površinah, kjer je bil v preteklosti uporabljen hlevski gnoj. Dozira se v majhnih količinah. Še nekaj o strunah. To so škodljivci, ki prezimijo globoko v zemlji. Ko se zemlja ogreje nad 10 oC, prilezejo iz globin in se pričnejo prehranjevati. Na začetku njihovega razvoja jih lahko uničimo z apnom. Jeseni jih zatremo z gnojilom Urea, ki vsebujejo dušik v nitritni obliki. Zanimive so sadike tobaka, ki privabijo strune in jih kasneje uničijo. Sadike tobaka dobite v trgovini Košarica. Količine so omejene. V trgovini Košarica Vam bomo svetovali, kako preslepiti in premagati največje škodljivce in bolezni, ki ogrožajo vaše rastline, na koncu pa se bomo veselili obilnega in zdravega pridelka! HORM ANN garažna in industrijska vrata SI ŽELITE, DA VAM BO POZIMI TOPLO, POLETI PA PRIJETNO HLADNO? matjaž Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si Nasveti za pravilno uporabo lesa kot gorivo Odgovorno do okolja - zmanjševanje PM 10. Uporabniki ogrevalnih sistemov lahko z rednimi vzdrževanjem zmanjšajo njihov vnos v atmosfero. Ključni pa so monterji kurilnih naprav in dimnikarji. Predvsem oni so tisti, ki naj stranke naučijo pravilnega kurjenja. Praksa kaže, da ni dovolj samo povedati ali prebrati navodila. Potrebno je pokazati. Dimnikarji pa so tisti, ki vidijo kurilne naprave med delovanjem. Zelo jasno se namreč vidi, kateri kotel deluje optimalno, kateri pa je »zapacan«. Predvsem lastniku slednjega je potrebno pokazati učinkovit način kurjenja, ga običajno tudi opozoriti, da kurišče na trdo gorivo ni smetnjak ali sušilnik mokrih polen. Kako kurimo? Najbolj enostaven in očiten dokaz dobrega kurjenja je bel dim na izstopu iz dimnika. Pravilnost kurjenja nam potrdijo tudi notranje površine kotla in dimnika, ki so čiste, suhe in brez oblog. Največkrat se v kurišče naloži preveč polen. Ogenj se ne more razgoreti, zato se sproščajo velike količine dima. Ko je temperatura v kotlu dosežena, regulator vleke zapre loputo za dovod zraka, izgorevanje je pri tem slabo, v kotlu gorivo tli (se«paca«), izloča se katran. V takem dimu je velika količina ogljikovega monoksida in neizgorelega vodika, zato so izgube energije tudi do 70 %. V toplejših obdobjih naložimo v kurišče samo četrtino polen, saj je bolje nalagati večkrat po malo. Premočni kotli imajo slab izkoristek. Nizka temperatura dimnih plinov pod 150 stopinj in temperatura ogrevane vode pod 60 stopinj pomeni kondenzacijo vlažnih dimnih plinov na stenah kotla. Zgorevanje polen potrebuje kisik, zato moramo zagotoviti dovod svežega zraka do kurišča. a Vir: Povzetek članka iz revije: Obrtnik letnikXLI, št. 3, marec 2012, Bojan Žnidaršič, udika, Energetski svetovalec Kl§ MM d.o.o. Družba za opravljanje dimnikarske dejavnosti Hvala, ker skrbite za čist zrak. Tel: 02 82 21 339 E-pošta: mfo@ekodim.si www.ekodim.si Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 18 20 GRADNJA IN DOM «»WAS B1. marca 2016 Nagradna križanka "Železnina Hudovernik" RAZSTAVNI SALON železnina 1. nadstropje SESTAVIL PEPS TKIVO MED LUBJEM IN LESOM REKA V AFRIKI, DESNI PRITOK NILA v™ OBLOGE ► GRADBENI STROJ ZA ZEMELJSKA DELA "<>-<>- KULTURNOST (KNJIŽ.) slov. smučar skakalkar maja MLEČNI IZDELEK DIŠEČA RASTLINA, BAZILIKA (NAR.) SPOJINE AMONIAKA MAJHNA MORSKA RIBA ENKE KARIN kdor se laska (knjiž.) nemarnost (knjiž.) SLOVENSKI BOGOSLOV. PISEC IZ PREMA-GVIDO % tr0p- antično ime za napoli morska snov za prikuhe MESTO NA MADŽARSKEM ROMUNSKA PISATELJI- MAGDA (1916-1944) SVETLOBNI POJAV OB NEVIHTAH združenje podjetij i (ansl.) PASTIR KOZ MESTO V ITALIJI krčmar, birt (pog.) SLAVKO AVSENIK -A-—— Paradoks: na tožilstvu več kazenskih ovadb, na sodišču manjši pripad zadev žilcem in obdolžencem, v za to posebej predpisanem naroku izreče kazen oziroma kazensko sankcijo. Lahko bi rekli nekoliko poenostavljeno, da je s tem znaten del sojenja, ki je v preteklosti potekal na sodišču, zdaj dejansko pristal v domeni tožilstva. Na sodišču gre potem samo še za izrek kazenske sankcije in zadeva je tako rešena v razmeroma kratkem času.« Kako dolgem? »Govorim iz lastne prakse. Včasih v dobri uri ali še prej, kadar gre za zadeve iz okrajne pristojnosti. Kadar gre za zadeve iz okrožne pristojnosti, pri katerih so zagrožene kazni nad tri leta nom razbremenitve sodišč. Tako se seveda osumljenci kaznivih dejanj izognejo kazenskemu postopku, dodatnim stroškom in zadeva je za njih končana dejansko že na tožilstvu.« Je zato alternativno reševanje v takem porastu? »Morda. V lanskem letu je tako alternativno reševanje zadev na tožilstvu poraslo za kar 67 odstotkov, takšen je namreč podatek za Okrožno državno tožilstvo v Celju in Zunanji oddelek tožilstva v Velenju.« In se je za toliko zmanjšalo število zadev na sodiščih? »Nemalokrat slišimo, zlasti od okrajnih sodišč, da je število za- »Uvedena je bila preiskava. Osumljeni je v priporu. Po končani preiskavi bo zoper osumljenca, podobno kot v drugih primerih in seveda ob izpolnjenih pogojih za to, vložena obtožba. Preiskava sedaj poteka na sodišču, pričakujem, da bo končana v določenem času in potem bo po vložitvi obtožb stekel redni kazenski postopek.« Če bo obdolženi krivdo priznal, ne bo imela velikega odmeva, končana pa bo hitro. »Počakajmo najprej, da se zadeva zaključi v okviru preiskave, ki jo vodi sodišče.« Od leta 2012 je v uporabi nov institut - priznanje krivde. Vedno več odgovornosti in dela se z njim nalaga tožilstvu. O tem so tudi različna mnenja, tako v javnosti kot stroki. Kako vi gledate na to? »Institut priznanja krivde je noviteta v našem kazenskopravnem sistemu. Razmeroma hitro smo ga osvojili tudi tožilci. Gre za poseben primer, ko se med obdolžencem kaznivega dejanja in tožilcem sklene sporazum, v okviru katerega se dogovori tako o kazni oziroma opozorilni sankciji, načinu izvršitve kazni, odstopu državnega tožilca od kazenskega pregona za kazniva dejanja, ki niso zajeta s priznanjem, stroških kazenskega postopka, o izpolnitvi kakšne druge naloge.« V tem sporazumu med tožilstvom in obdolžencem se praktično dogovori o vsem, kar se tiče kaznivega dejanja. Kaj potem še ostane sodišču? »To po seznanitvi s sporazumom, ki je bil sklenjen med to- Darko Oprešnik: »Institut priznanja krivde in alternativno reševanje zadev sta v porastu.« zapora, pa se zaključijo v nekaj urah, izjemoma v nekaj dneh, ko gre na primer za zelo zahtevne zadeve ali večje število storilcev kaznivih dejanj.« Če k temu prištejemo še alternativno reševanje zadev, ko te ne pridejo na sodišče, ampak se začne in odloči kar na tožilstvu? Tudi to je oblika sojenja na tožilstvu, ne na sodišču? »Na nek način, da. Morda beseda ni ravno primerna, ampak sem jo v strokovni javnosti že zasledil. Javnost morda niti ne ve, da se veliko število kaznivih dejanj reši že na tožilstvu. Pod alternativo reševanje zadev razumemo reševanje zadev s postopki poravnanja, odloženega pregona, pri katerih se recimo - podobno kot sem govoril prej, med tožilstvom in osumljencem sklene dogovor in potem osumljeni po navodilih državnega tožilstva izpolni določeno nalogo. Te naloge so različne - povrne se škoda oškodovancu, namenijo določena sredstva v humanitarne namene, opravičilo storilca za neko ravnanje ... Pri tem moram poudariti, da gre pri tem za enostavnejše zadeve, vse pa z name- dev pri njih v upadanju. Sprašujejo nas, kaj je razlog za to, ali gre pri tem za manjše število kazenskih ovadb. Pa ni tako. Ravno v tem je paradoks - imamo namreč povečano število kazenskih ovadb, število zadev, ki jih rešimo v okviru alternativnega reševanja zadev, pa se je občutno povečalo, posledično pa to pomeni manjši pripad kazenskih zadev na samem sodišču. Beležimo podatek, da je Okrožno državno tožilstvo v Celju, skupaj z Zunanjim oddelkom v Velenju, v lanskem letu vložilo skoraj 300 obtožnih aktov manj kot leta 2014.« Skozi stranska vrata se torej veliko tistega, kar bi moralo rešiti sodišče, zaključi že na tožilstvu. »Lahko gledamo tudi tako. Prevzamemo na nek način funkcijo sojenja in na drugi strani zmanjšujemo pripad zadev kazenskim sodiščem. S tem pa se, kot že rečeno, razbremenijo sodišča, ki se lahko potem ukvarjajo z res zahtevnimi zadevami.« Imamo pa zato v pravosodju ugodnejšo statistiko. »Čas reševanja kazenskih zadev je res občutno krajši.« Včasih se je vedelo, kje se zač- ne in konča kazenski postopek. Zadeva je morala priti na sodišče, sodišče je moralo zadeve speljati in potem izreči kazen. Občutek je, da pri tem nekaj manjka? »Ločiti je potrebno med tako imenovanimi zahtevnejšimi zadevami in bagatelnimi zadevami. Enostavnejše zadeve se lahko rešijo v alternativnih postopkih. Za zahtevnejše pa je možnost odprta, ali se te zadeve zopet rešijo v tako imenovanem sporazumu o priznanju krivde med tožilstvom in nasprotno stranjo ali pa gredo zadeve v redni postopek. Kadar govorimo o zahtevnejših zadevah, moramo vedeti, da gre tukaj za zadeve s področja gospodarske kriminalitete, v katero sodi na primer bančni sistem, korporativno upravljanje in podobno. To seveda zahteva svoj čas. Vse te zahtevnejše zadeve obravnava specializirano državno tožilstvo v Ljubljani.« Zakaj so te zadeve zahtevne? »Zanje je potrebno ustrezno strokovno znanje, proučiti je potrebno določeno količino dokumentacije, to zahteva svoj čas. Zadeve, ki ima morda nekaj tisoč strani dokumentacije, ni enostavno proučiti v nekaj dneh in jo kar tako poslati na sodišče. Tudi ko pride do faze, da je zadeva na sodišču, ni pričakovati, da bo hitro rešena. Na nasprotni strani imamo specializirane odvetnike, strokovna mnenja, ki skušajo razbremeniti obdolženca v teh postopkih, in to traja. Za primer lahko navedem nedavno posredovani podatek to-žilskega kolega, ki dela na Specializiranem državnem tožilstvu v Ljubljani, da je bilo v primeru preiskovanja enega od vodilnih bančnih uslužbencev v zadnjih štirih mesecih pregledanih kar 200.000 elektronskih sporočil.« Občutek javnosti pa je, da no- > Sojenje, ki se je včasih odvijalo na sodiščih, vse bolj prevzema tožilstvo oziroma podpiše sporazum o priznanju krivde, se kazen nekoliko zniža, še vedno pa je v okviru zakonsko predpisane in ne gre za občutno nižjo kazen, kot se nemalokrat ustvarja vtis v javnosti.« Imate navodila, do kod se lahko pogajate? »Seveda imamo navodila, kje je meja. Pod njo ne moremo. Tudi zakonodajalec je na tem področju jasen. Treba je upoštevati tudi predpisana omilitvena določila. Državni tožilec pri pogajanju z nasprotno stranjo nima povsem prostih rok. Mnenju, da je nekdo, ki se je skesal in priznal krivdo ter zato dobil občutno nižjo kazen, ne morem pritrditi.« Postopek se odvije hitro, relativno poceni, pa še pritožb ni... »Če gledamo skozi prizmo stroškov kazenskega postopka, dolžine samega postopka, ki bi v nasprotnem primeru potekal, je > Zadeve, ki ima nekaj tisoč strani, ni mogoče naštudirati v nekaj dneh bena zadeva ne dobi končnega epiloga? Morda zato še enkrat k institutu priznanja krivde. Kazni za priznanje krivde so milejše? »Za kazniva dejanja so kazni predpisane. Recimo za kaznivo dejanje zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti je po 1. odstavku tega zakonskega določila predpisana kazen zapora do 5 let, po 2. odstavku tega istega določila pa kazen od 1 do 8 let zapora. Tistemu, ki krivdo prizna institut priznanja krivde res učinkovit. Po drugi strani pa, kadar je takšno priznanje iskreno, ima ne samo za posameznika, ampak tudi za skupnost kot takšno vendarle tudi neko simbolno težo.«.« Toda - ali se ne vračamo s tem nekam nazaj, k že videnemu, ko se je vse dogajalo na enem mestu? Tožba - sodba? »Med nekaterimi tožilskimi kolegi sem zasledil podobna mnenja v smislu, da se vse več zadev prenaša v pristojnosti tožilstva, od alternativnega reševanja zadev, poravnavanja, odloženega pregona, vedno več je sporazumov o priznanju krivde ... Poleg tega tožilci v večini zapletenih kazenskih zadev s področja gospodarskega kriminala usmerjamo celoten predkazenski postopek. Če k temu dodam, da zakonodajalec skuša uvesti še dodatne spremembe v zakonodajo na področju tako imenovane sodne preiskave (postopek zbiranja dokazov pred vložitvijo obtožbe in začetkom sojenja) in jih presneti v pristojnost tožilstva ... Lahko se ob tem zopet sklicujem na že izražena mnenja nekaterih kolegov, ki se čudijo, s kakšno lahkoto je dejansko zakonodajalec skozi stranska vrata prepustil sojenje, ki je doslej potekalo pred sodišči, tožilstvu. Ne smemo namreč pozabiti, da vsak kazenski postopek za posameznika predstavlja globok poseg v njegove pravice in svoboščine.« ■ mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30. Naročniki imate 50 % popust. Iz POLICIJSKE beležke Zasegli avto Šoštanj, 23. marca - V sredo so policisti Šoštanjčanu, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, zasegli avto. Čaka ga precej visoka denarna kazen. Ne samo njo, zapustiti je moral tudi državo Velenje, 25. marca - Policisti so se v petek na Kardeljevem trgu znova ukvarjali z njim že kar preveč znanim parom. Ona se je sredi noči odločila, da mora on stanovanje zapustiti in pika. Ker pa je omahoval, se je odločila poklicati policiste. Ti so vedeli, da so se pristojni organi na njihovo pobudo že prej odločili, da gospodu, tujemu državljanu, ki je vse prevečkrat kršil zakonodajo, v Sloveniji odpovedo gostoljubje. Zato so ga pospremili na mejni prehod in mu pokazali pot proti novemu domu. Sledili bodo prometu na iPhonu Velenje, 25. marca - V petek je iz garderobe stadiona Ob jezeru neznanec ukradel iPhone. Policisti bodo skušali dobiti odredbo za izpis telekomunikacijskega prometa in ugotoviti, kdo je tat. Ob tej kraji pa ponovno opozarjajo ljudi, naj vrednejših predmetov ne puščajo v oblačilih ali torbah v garderobah ali na vidnih mestih v avtomobilih. Ukradli so mu vozniško Velenje, 25. marca - V petek je občan policistom prijavil, da so mu na Hrvaškem ukradli vozniško dovoljenje. Vse, kar so lahko naredili zanj, je bilo, da so napisali zapisnik in o kraji obvestili državnega tožilca. Pokanje je bilo moteče Velenje, 26. marca - V soboto ponoči so imeli policisti kar nekaj dela s pokanjem ob veliki noči. Številne je motilo in jih vzne- mirjalo. Policija je ukrepala, pa praznik gor ali dol. Grozil, da mu bo odtrgal glavo Velenje, 28. marca - V ponedeljek sta se zaradi parkirnega prostora na Cesti Simona Blatnika sprla voznika. V prepiru je eden drugemu zagrozil, da mu bo odtrgal glavo. Slednji se je prestrašil in zbežal, prvi pa je stekel za njim. A se je na koncu vse dobro končalo. Glava je ostala cela, bo pa zaradi grdega obnašanja kršitelj prejel (ali pa ga je že) plačilni nalog. Policisti bodo izstavili račun Šoštanj, 28. marca - V ponedeljek ponoči so se policisti ukvarjali s pijanim Šošta-njčanom. Ta je najprej tolkel po vratih bivše partnerke in vpil, potem je bil predrzen do policistov, ki so prišli na kraj, in potem po telefonu tudi do medicinskega osebja v Zdravstvenem domu Velenje. Za svoje početje bo dobil račun, ki ne bo prav majhen. Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 27 31. marca 2016 ««WAS REPORTAŽA, KRONIKA 27 Pozor, motoristi so spet na cestah Za svojo in tudi tujo varnost v cestnem prometu je odgovoren vsak udeleženec - Motoristi naj vozijo počasneje, ostali vozniki bolj pozorno Tina Felicijan Motoristi so kot spomladansko cvetje - razveselijo se prvega sonca in toplejših dni, ko se lahko ponovno predajajo užitkom v vožnji. Kar naenkrat jih je, kakor tudi rož, vse polno predvsem na regionalnih cestah proti priljubljenim izletniškim točkam, tudi na lokalnih in v mestih. Ostali udeleženci prometa se morajo navaditi, da ponovno bolj pozorno spremljajo dogajanje v vzvratnem in stranskih ogledalih, vsaj dvakrat pogledati v levo, ko speljujejo s stranske na prednostno cesto, in nasploh paziti na šibkejše in pa za izsiljevanje prednosti pri vključevanju s stranske ceste na glavno in seveda prehitra vožnja motorista, zaradi katere voznik osebnega vozila motorista ne opazi ali ne uspe pravočasno reagirati. Več nesreč je tudi, ko voznik avtomobila začne prehitevati vozilo pred sabo, spregleda pa motorista, ki medtem prehiteva njega. Nesreča se zgodi hitro, posledice se odpravljajo dolgo Odgovorni zdravstvenik nujne medicinske pomoči celjskega zdravstvenega doma Dorijan Zabukovšek je pove- med motoristi in drugimi vozniki bolj priljubljeni (regionalna cesta proti Koroški pa cesta čez Sleme), je povedal Bogdan Kočevar, Rok Presečnik pa je dodal, da so že očistili večino državnih cest, tiste na višje ležečih predelih (Zavodnje, Plešivec) pa bodo očistili v naslednjih dneh. Do lanskega leta je bil eden najbolj nevarnih odsekov Velenje-Črnova (pri Partizanskih grobovih), nato pa so ga prepla-stili. »Zaradi dotrajanega vozišča ostaja motoristom neprijazen odsek Vele-nje-Dobrteša vas (Velenje-Polzela) in Šentvid-Šoštanj. Zavedamo se, da so nekatere ceste zaradi dotrajanega sebni previdnosti tako motoristov kot voznikov osebnih avtomobilov na relaciji Latkova vas-Marija Reka. Srečali so se tudi predsedniki klubov Novinarske konference Postaje prometne policije Celje ob začetku motoristične sezone so se udeležili tudi predstavniki motorističnih klubov z območja celjske in koroške regije. Tajnica in blagajničarka MK Ketna bikers Slovenija Aleksandra Čepin je sopotnica na motorju že dve leti. »Seveda sva tudi letos že sedla na motor! Pred tem sva ga temeljito pregledala. > Lani je na slovenskih cestah življenje izgubilo okoli 120 oseb, od tega 25 motoristov, kar je kar 10 več kot leta 2014. Na območju v pristojnosti Policijske uprave Celje je statistika prav tako slabša kot leto poprej: umrli so trije motoristi in en kolesar; 35 jih je utrpelo hujše, 80 pa lažje telesne poškodbe. bolj ogrožene udeležence v prometu. Motoristi pa se morajo ponovno navaditi na moč svojih jeklenih konjičkov, da jim ne uidejo izpod nadzora, poskrbeti za njihovo izpravnost, zaščitno opremo in - kar tako policisti kot inštruktorji varne vožnje in vozniki nasploh vse bolj priporočajo - vidnost. Policisti opozarjajo na prometne predpise Na pragu motoristične sezone je Postaja prometne komisije Celje povabila policiste, službo za nujno medicinsko pomoč, gasilce, predstavnike Agencije za varnost v prometu in motorističnih klubov, da bi skupaj osvežili napotke za varen začetek in seveda zaključek sezone. »Tako voznike osebnih vozil kot motoriste je treba seznaniti s pastmi vožnje. Drugi udeleženci v prometu namreč niso vajeni motoristov, za te pa je dobro, da se zavedajo okoliščin in nevarnosti, ki nanje prežijo v cestnem prometu,« je namen srečanja pojasnil komandir celjske prometne policije Vinko Mlakar. »Vozniki in potniki enoslednih vozil so poleg pešcev in kolesarjev med bolj ranljivimi udeleženci prometa. Ob praktično vsaki prometni nesreči utrpijo poškodbe, pogosto tudi izgubijo življenje.« Nesrečam se velikokrat lahko izognemo že, če spoštujemo cestnopro-metne predpise in predvidevamo situacije, pravi Mlakar. »Kar 60 odstotkov nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, povzročijo sami. Najpogostejši razlog je hitrost, pa neupoštevanje pravil prednosti, nepravilno prehitevanje tako motoristov kot voznikov dvosle-dnih vozil,« je naštel pogoste razloge za prometne nesreče, ki jih povzročijo motoristi. Kaj pa tisti, ki jih povzročijo drugi udeleženci v prometu? Ugotavljajo, da gre za podobne situacije, največkrat Predsedniki okoliških motorističnih klubov se na posvet še niso pripeljali z motorji, so se pa vseeno razveselil srečanja. > dal, da pri motoristih še vedno prevladujejo poškodbe glave, vratnega dela, hrbtenice, medenice in udov, kadar z njimi udarjajo ob prometne znake, odbojne ograje in podobno. Nesreče se velikokrat pripetijo mladim motoristom z manj znanja in izkušenj. Večinoma imajo vozniki dobro zaščitno opremo, sovozniki, pogosto ženske, pa ne. »Nosijo samo čelado, ker je zakonsko obvezna.« Policisti so pripravljeni Celjska prometna policija si je to sezono zadala, da bo poostrila nadzor nad večkratnimi kršitelji in povzročitelji hujših prekrškov, promet bodo nadzirali s civilnimi vozili, pomagali si bodo s sistemom Provida, DVS 2000 kamerami, laserskimi merilniki hitrosti, delali bodo s civilnimi opazovalci, odzivali se bodo na prijave kršiteljev drugih udeležencev v prometu, nadzirali zbirališča motoristov stanja res manj 'udobne' za motoriste od drugih, vendar se v okviru razpoložljivih finančnih sredstev trudimo, da vzdržujemo ceste kar se da na visoki ravni,« je dejal Presečnik. > Pesek je še na stranskih, lokalnih, višje ležečih cestah. Posebno nevaren je v zavojih. Zato mora motorist ves čas voziti tako, da lahko pesek obvozi ali varno zapelje čezenj. predvsem pri lokalih, kjer večkrat posredujejo zaradi kršitev, je letošnje ukrepe naštel pomočnik komandirja Jadran Žerjal in napovedal tudi obiske motorističnih prireditev in zborov, na katerih bodo z vozniki delili svoje znanje in izkušnje. Motoristi, bodite vidni Poškodbe pri padcu z motorjem so praktično neizogibne, z ustrezno zaščitno opremo pa so vsaj odrgnine in buške manjše. Zato vsi priporočajo ustrezno ojačano obutev, obleko iz trpežnega blaga ali usnja s ščitniki na izpostavljenih delih, rokavice in seveda čvrsto zapeto čelado. Črno usnje je pri motoristih kultno. A žal pade v oči samo na kratkih razdaljah. In stanje na cestah? Zajedene bankine in pesek na cestišču po zimskem času motoristom povzročajo največ preglavic. Ker je zimska služba zaključila svoje delo 15. marca, imajo letne službe do 15. aprila čas, da pometejo pesek. VOC se je najprej lotil cestnih odsekov, ki so 2. aprila bo na poligonu ZŠAM na Ljubečni potekala preventivna prireditev s sloganom Skupaj za večjo varnost. Udeleženci bodo lahko testirali svoje znanje v teoriji in svoje spretnosti v praksi. Ceste mestne občine Velenje so po-metene po središču mesta, višje ležeče pa bodo pometli do konca aprila. Bankine so večinoma urejene, občinske ceste pa tudi niso preveč poškodovane, da bi bile nevarne za motoriste, je sporočil Vinko Meža iz podjetja PUP. Podjetje Andrejc, ki skrbi za šoštanj-ske ceste, sporoča, da bodo vse ceste pometene do konca tedna. Bankine so bolj ali manj urejene, pravijo. Najbolj frekventne ceste niso zelo poškodovane in so zato manj nevarne kot lokalne, denimo cesta za graščino. Vsekakor pa posebna previdnost velja na cesti skozi Penk in na severni obvoznici skozi Gaberke, Ravne in Škale. Sicer pa celjski prometni policisti pravijo, da so ceste nasploh slabe in nevarne za motoriste. Pozivajo k po- rekli so > »Bolje, da vozniki trikrat preverijo kot enkrat spregledajo motorista.« Vinko Mlakar »Ugotavljamo, da se tudi vozniki enoslednih vozil opijajo pred vožnjo, zato bomo preverjali njihovo psihofizično stanje.« Jadran Žerjal »Če obstaja nevarnost vžiga, motor dvignite s tal. Sicer pa izklopite kontakt in pustite motor, da lahko policisti ugotovijo dejstva o nesreči.« Klemen Kotnik Tudi pozimi sva ga večkrat prižgala, da motor ni predolgo miroval.« Sprva vozita počasneje in previdneje, ko je na cesti še pesek in so asfalt in gume neogreti. Potem pa tudi hitreje, a vseeno po pameti. »Tudi sama opravljam vozniški izpit za A kategorijo, žal pa sem lani imela manjšo nesrečo na poligonu nekaj dni pred izpitom, zato ga bom opravila letos.« V prometu se počuti varno, pravi, ker uporablja predpisano opremo in vso dodatno. »Čeprav sem sovoznica, imam popolno motoristično opremo, oba s partnerjem pa uporabljava zračno blazino za motoriste. Zaščiti ključnico, vrat in hrbtenico. Res fenomenalna stvar.« Sicer se najbolj ogroženo počuti, ko vidi večjo skupino kolesarjev na cesti. Kljub urejenim kolesarskim stezam vozijo po cestah. »Zelo nevarni so traktoristi, ki ne pogledajo ne levo ne desno. Imajo majhno hitrost, a ta ni pomembna. Vseeno lahko pride do trka.« Živali > Če motorist podnevi vozi z dolgimi lučmi, lahko drugi udeleženci prometa napačno ocenijo njegovo oddaljenost, zato dolge luči niso primeren način, da opozorijo nase. - razen srn - niso tako nevarne. Proti divjadi uporabljajo žvižgače, ki jih namestijo na kolo in oddajajo živalim slišno in motečo frekvenco. Ker se sezona ni začela le za motoriste, ampak tudi za kmetovalce, se predsednik MC Savinja Celje Frenk Štorman ne počuti ravno varnega na cesti. »S svojimi stroji kmetje pridejo na cesto, z njihovih traktorjev padata blato, gnoj. Ko dežuje, je to izjemno spolzko. Ko nas vrže z motorja, pa vsak govori o neprilagojeni hitrosti. Potem bi lahko hodili le peš, če je to vedno razlog,« je kritičen. Vsi pa so se strinjali, da je na motor treba z glavo. »In s čelado,« je še zabičal Štorman. KRONIKA V vrtnarstvo in cvetličarstvo Mozirje, 22. marca - V torek je neznanec vlomil v prostore cvetličarstva v Nazarjah, v sredo pa v prostore vrtnarstva v Mozirju. Vlomilca ni zanimalo ne cvetje in ne sadike, v obeh primerih je ukradel le menjalni denar, Namesto kupca les odpeljal tat Andraž nad Polzelo, 24. marca - V noči na četrtek je neznani tat odpeljal hrastov les, ki ga je imel lastnik zloženega in pripravljenega za prodajo ob cesti v Andražu nad Polzelo. S tatvino je lastnik oškodovan za 2.500 evrov. Že dan pred tem pa so policisti obravnavali tatvino hlodov, tokrat smrekovih, v Radmirju na območju Policijske postaje Mozirje. Vrednost ukradenih hlodov je bila podobna tisti iz Andraža, 2.500 evrov. Akumulatorjev ni Velenje, 24. marca - V četrtek je neznanec vlomil v skladišče v Vinski Gori. Ukradel je več akumulatorjev. Škodo ocenjujejo na 2.000 evrov. Povozil reševalca Velenje, 25. marca - V petek je na dvorišču dežurne ambulante Zdravstvenega doma Velenje neznani voznik pri vzvratni vožnji povozil reševalca, ki je iz reševalnega vozila razlagal posteljo. Reševalec se je v nesreči lažje poškodoval. Voznik, ki ga je zadel, ga je kregal, češ kaj stoji za njegovim avtomobilom. S kraja pa se je odpeljal, ne da bi si z reševalcem izmenjal osebne podatke. Policisti za njim še poizvedujejo. Vinjen kolesar v stoječi avto Velenje, 26. marca - V soboto okoli 15.30 se je na Kosovelovi v Velenju hudo poškodoval 75-letni kolesar. Nesreča se je zgodila, ko je voznik osebnega avtomobila pripeljal na parkirni prostor, se ustavil in vključil vse štiri smernike, da bi vzvratno parkiral. V tistem je pripeljal kolesar in trčil v stoječe vozilo. Policisti so ugotovili, da je bil kolesar vinjen. Alkotest je pokazal 0,79 mg alkohola na liter izdihanega zraka. Motorist padel Šoštanj, 26. marca - Nekaj po 18. uri, v soboto, je v Belih Vodah zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo padel motorist. 25-letnik se je v nesreči hudo poškodoval. V pisarni trgovine ukradel denar Velenje, 26. marca - V soboto je neznanec v pisarni TUŠ na Cesti talcev ukradel 50 evrov. To, ali je potem s temi evri v isti trgovini poravnal blago, pa ni znano. Hči spet pri mami Velenje, 26. marca - V soboto so policisti iskali dekle, ki jo je mama prijavila kot pogrešano osebo. S pomočjo sledenja telefona so jo našli v Topolšici. Z njo so opravili pogovor in jo odpeljali domov, kjer je pogovore najbrž nadaljevala mama. Kje je štirikolesnik? Šoštanj, 27. marca - V nedeljo je neznanec v Florjanju na nepojasnjen način iz garaže odpeljal štirikolesnik znamke Bombardier 1000, registrskih številk CE UC 11, črno-bele barve, z velikim črnim kovčkom za sedežem. Vozilo je letnik 2013 in po oceni lastnika vredno 15.000 evrov. Če bi kdo karkoli vedel o tem dogodku, ga policisti prosijo, da to sporoči na najbližjo policijsko postajo ali pokliče na 113 oziroma anonimni telefon policije 080 1200. Poskus vloma v hišo Šmartno ob Paki, 27. marca - V nedeljo je v Šmartnem ob Paki nekdo skušal vlomiti v hišo, a je iz neznanega razloga ostalo zgolj pri tem. Kljub temu ga policija išče. r Četrtek, 31. marca Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 28 TV SPORED »»^AS 31. marca 2016 Petek, 1. aprila Sobota, 2. aprila Nedelja, 3. aprila Ponedeljek, 4. aprila Torek, 5. aprila Sreda, 6. aprila TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.45 Kultura 05.50 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Turbulenca: Kaj zmoremo z glasom, svet. odd. 12.20 Po travnikih ... s Stanetom Sušnikom, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Žametna kantilena, violinist Dejan Bravničar 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moj gost/Moja gostja, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris. 15.45 V boju s časom (II.), 5/13 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Navidezna resničnost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Jesenica 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Podjetje Jager 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Opus: Shakespeare in glasbena ustvarjalnost 00.15 Ugriznimo znanost: Navidezna resničnost 00.40 Profil 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov. 02.25 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Vse o Rozi, ris. 07.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.30 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Taborniki 08.45 Točka, glasb. odd. 10.00 Med valovi 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.15 Kino Fokus 15.20 Slovenski magazin 16.00 Čas za Manco Košir 17.00 Halo TV 18.00 Ustekleničeno življenje, dok. odd. 18.55 Pajkec Piko, ris. 19.05 Male sive celice, kviz 20.00 Avtomobilnost 20.30 Puščavska vojna, 2/2 21.25 Most na Ibarju, film 22.55 Zavedeni - resnica o NLP-jih, dok. odd. 00.25 Točka, glasb. odd. 01.10 Halo TV 02.10 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Veseli avtobuski, ris. 07.05 Pixi in čarobni zid, ris. 07.15 Želvica Lulu, ris. 07.30 Smrkci, ris. 07.55 Maša in medved, ris. 08.00 Vprašaj Laro, ris. 08.15 Tv prodaja 08.30 Italijanska nevesta, nan. 09.25 Tv prodaja 09.55 Komisar Rex, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Moja mama kuha bolje! 13.25 Usodno vino, nan. 14.30 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.30 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.50 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 MasterChefSlovenija 22.20 24ur zvečer 22.55 Na kraju zločina, nan. 23.50 Kosti, nan. 00.45 Buden, nan. 01.35 24ur zvečer, ponov. 02.10 Zvoki noči 05.55 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem! kviz 11.40 Ugriznimo znanost: Navidezna resničnost 12.20 Drevesa pripovedujejo: Hrast 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Olivija, ris. 15.50 Studio kriškraš: Pogrešanje 16.35 Duhovni utrip 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Kioka, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Kinoteka: Krzysztof Kieslowski, gostja Tina Poglajen 23.20 Dvojno Veronikino življenje, norv. film 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov. 02.25 Info-kanal 06.00 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Mravljice 07.15 Čebelica Maja, ris. nan. 07.40 Biba se giba, ris. nan. 08.05 Studio kriškraš: V televizijskem studiu 08.25 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke 08.45 Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 19/26 09.10 Male sive celic, kviz 09.55 Oče, igrani film 10.10 Infodrom 10.20 Kdo si pa ti?, 9/10 11.05 Tv arhiv 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.35 Ambienti 15.05 Generacija Zemlja, 3/3 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.05 Sladkanje z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vse je mogoče 21.40 Fortitude, 12/12 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Heli, mehiški film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, ponov. 02.10 Info-kanal _ _ ^^^ 02.10 Info-kanal TVSL°r TVSLOr 06.00 Otroški kanal I V wbw L © 06.00 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris 07.05 Vse o Rozi, ris. 07.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.30 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Vetrnica: Kika in Lola čistita zajčjo kletko 08.10 Zgodbe iz školjke: Vabljiva Kanada 08.40 Točka, glasb. odd. 09.40 Na vrtu, svet. odd. 10.35 Prisluhnimo tišini: Priznanje Rtv Slovenija ustvarjalcem oddaje 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.10 Posebna ponudba 15.00 Umetnostno drsanje, sp, plesni pari, posn. iz Bostona 17.00 Halo TV 17.50 Vem!, kviz 18.25 Slovenija danes: Zakulisje Planice 18.45 Televizijsko zakulisje Planice 18.55 A veš, koliko te ima rad, ris. 19.05 Bacek Jon, ris. 19.15 Firbcologi, ponov. 19.40 Infodrom 20.00 Kvartet, am. film 21.40 TV arhiv, dok. odd. 22.35 Bučke, satir. inform. parodija 23.00 Polnočni klub: Osemdeseta 00.10 Točka, glasb. odd. 00.55 Halo TV 01.55 Zabavni kanal 04.05 Umetnostno drsanje, sp, plesni pari, posn. iz Bostona 06.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur 07.00 Veseli avtobuski, ris. 07.05 Čebelica Maja, ris. 07.30 Smrkci, ris. 08.00 Maša in medved, ris. 08.05 Lena Lučka, ris. 08.15 Tv prodaja 08.30 Italijanska nevesta, nan. 09.25 Tv prodaja 09.55 Komisar Rex, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Moja mama kuha bolje! 13.25 Usodno vino, nan. 14.30 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.30 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.50 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja maja kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Bitka parov 21.30 24ur zvečer 22.05 Eurojackpot 22.10 Predzakonske zdrahe, am. film 00.05 Rock'n'roll pirati, ang. film 02.30 24ur zvečer, ponov. 03.05 Zvoki noči 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.15 10 domačih 10.45 Na lepše 11.45 Slovenija danes 13.10 Nova Planica, dok. film 14.05 Sprejem športnikov zime, posnetek 15.30 Vlado Kreslin - Moji dnevi, koncert, 1. del 17.00 Umetn. drsanje, sp, moški, posn. 19.15 Infodrom 19.30 Kdo si pa ti?, 9/10 20.00 Umet. drsanje, prvaki EP 2016, posn. 20.30 Umet. drsanje, sp, športni pari, prenos iz Bostona 22.00 Zvezdana 22.45 Neverjetni Jonathan Goodwin, 4/5 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.05 Aritmični koncert - Elvis Jackson, ponov. 01.40 Športni posnetki sledi Umet. drsanje, sp, moški, posn. iz Bostona 03.45 Umet. drsanje, sp, športni pari, posn. iz Bostona 05.15 10 domačih, ponov. 05.45 Polnočni klub: Osemdeseta, pon. pop 24ur Oto čira čara Chuck in prijatelji, ris. Tačke na patrulji, ris. Harold in vijolična voščenka, ris. Trgovinica za živali, ris. Gospodična Žuža, ris. Wendy, ris. Lego Star Wars, ris. Transformerji, ris. Tv prodaja Lassie: Neeka, am. film Čista hiša, am. ser. Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas Gillian za 37. rojstni dan, am. film Takle mamo, nan. 24ur vreme 24ur Stari, rad te imam, am. film World trade center, am. film Anakonda, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.25 07.50 08.15 08.40 08.45 09.15 09.40 10.05 10.20 12.10 13.10 13.25 16.25 18.10 18.55 18.58 20.00 22.00 00.35 02.15 © 08.40 Prodajno TV okno Vi i1 M 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 08.40 Prodajno TV okno 10.30 Napovedujemo 08.55 Napovedujemo 10.35 Pop corn: Omar Naber 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.30 Napovedujemo 12.00 Prodajno TV okno 10.35 Naj viža: ans. Novi spomini, ans. 12.15 Videospot dneva Pik 12.20 Videostrani, obvestila 11.50 Strokovnjak svetuje: Točnost 17.10 Prodajno TV okno 12.20 Prodajno TV okno 17.25 Napovedujemo 12.35 Videospot dneva 17.30 Strokovnjak svetuje: Točnost 12.40 Videostrani, obvestila 18.00 Čas za nas, tabornike! 17.55 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 2 18.00 Miš maš 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.00 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Novi spomini, ans. 20.00 Popotniške razglednice, Pik Avtoštoparski genij po Evropi 21.15 Regionalne novice 3 21.00 Regionalne novice 3 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in 21.05 Iz arhiva VTV : Še pomnite lovstvu prijatelji, 3. del 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.45 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila 23.50 Videostrani, obvestila 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (154) 10.00 Ptuj 2015, posnetek 1. dela festivala 11.15 Prodajno TV okno 11.30 Videospot dneva 11.35 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Dotiki gora: Trupejevo poldne 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2377. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Big band Slovenske vojske z gostom Vlatkom Stefanovskim 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila 07.00 Živ žav sledi Emilija, ris. 07.05 Zajček Belko, ris. 07.10 Ozi bu, ris. 07.15 Poldi, ris. 07.20 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.30 Timi gre, ris. 07.40 Kioka, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Prihaja Nodi, ris. 08.10 Sara in Raček, ris. 08.15 Medo in Mica, ris. 08.20 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.30 Muk, ris. 08.45 Zu, ris. 08.55 Frančkov Fonzek, ris. 09.10 Knjiga o džungli, ris. 09.20 Pujsa Pepa, ris. 09.25 Biba se giba, ris. nan. 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Repentabor v Italiji 10.55 Na obisku 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Marija, mati usmiljenja 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, ponov. 14.45 Slovenska polka 2015 15.15 Nič ni sveto, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Broadchurch (II), 3/8 20.50 Intervju 21.45 Poročila, šport, vreme 22.10 Potovanje skozi nevidno vojno, dok. odd. 23.40 Lov (I.), 1/3 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov. 02.30 Info-kanal TV SLO T 07.10 Duhovni utrip 07.25 Glasbena matineja 08.20 17. mednarodni festival ustnih harmonik, 1/2 09.15 Posebna ponudba 10.15 Slovenija danes 11.40 Avtomobilnost 12.25 Zgodba izza obrazov, 2/3 13.10 Zaljubljeni v življenje 14.15 Leteti!, dok. film 15.45 Zvezdana 16.25 Ambienti 17.00 Pot na EP 2016, odd. o nogometu 17.30 Umet. drsanje, sp, Ž, pons. 19.40 Žrebanje Lota 19.55 Umet. drsanje, sp, revija, prenos iz Bostona 22.20 Vse je mogoče, ponov. 23.55 Vikend paket, ponov. 01.30 Športni posnetki sledi Umet. drsanje, sp, Ž, posn. 03.30 Umet. drsanje, sp, revija, posn. 04.30 Aritmični koncert - Elvis Jackson pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Chuck in prijatelji, ris. 07.25 Tačke na patrulji, ris. 07.50 Harold in vijolična voščilnica, ris. 08.15 Trgovinica za živali, ris. 08.40 Wendy, ris. 09.10 Lego Star Wars, ris. 09.35 Ninja želve, ris. 10.00 Transformerji, ris. 10.25 Tv prodaja 10.40 Lassie: Puma, moj prijatelj, am. film 12.05 Vrhunske usluge na Beverly Hillsu, am. ser. 12.35 Tv prodaja 12.50 Kočljiva ugrabitev, am. film 14.30 Čudaški starši, am. film 16.15 Bitka parov 17.45 Vrtičkanje 18.20 Polona ga žge 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Znan obraz izma svoj glas 23.00 Otrok na poti, am. film 00.50 Besede, am. film 02.45 Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2376. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.20 2377. VTV magazin, regionalni informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 800 let dominikancev: p. Vanči Arzenšek 11.45 Big band Slovenske vojske z gostom Vlatkom Stefanovskim 13.35 Aktualno 14.35 Prodajno TV okno 14.50 Videostrani, obvestila 17.10 Prodajno TV okno 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Točnost 18.00 Nanovo: Za uspeh je potrebno trdo delo 18.40 Ustvarjalne iskrice (153), Velikonočni pirhi 19.00 Pop corn: Omar Naber, Flamie 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Novi spomini, ans. Pik 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Pogovor s Cirilom Zlobcem 23.50 Videostrani, obvestila 05.55 Utrip 06.10 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Sladkanje z Rachel Allen 10.35 10 domačih 11.05 Taksi, kviz z Jožetom 11.45 Kaj govoriš?=So vakeres? 12.20 Spust po Muri, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Pujsa Pepa, ris. 15.45 Čebelica Maja, ris. nan. 16.25 Točka preloma, gospod. odd. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Postni prti na Koroškem, ponov. 17.30 Kdo si pa ti, 10/10 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Emilija, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Umetnost igre 23.40 Glasbeni večer: Orkester Slovenske filharmonije 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik 05.40 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.30 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.35 15.50 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 20.55 22.00 23.05 00.50 01.15 01.40 02.35 Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Obzorja duha: Marija, mati usmiljenja Živali v mestu, dok. odd. Dnevnik, šport, vreme Studio city NaGlas! Poročila Potepanja, tv Lendava Muk, ris. Srečo kuha Cmok, ponov. Profil Poročila, šport, vreme Zgodbe izza obrazov: Irena Polanec, 3/3 Novice Utrinek, izob. odd. Muk, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Anno Domini, 3/12 Mednarodna obzorja: Od meje do meje, v »obljubljeno« Evropo Odmevi, šport, vreme Pričevalci: Dragica Gudrun Podmiljšak, pogov. odd. Profil, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobrojutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Umetnost igre 12.25 Po travnikih ... s Stanetom Sušnikom: Mitja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Intervju 14.20 Prava ideja: Podjetje Jager 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil: Dr. Andrej Srakar 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Črnotiče 18.05 Sara in Raček, ris. 18.10 Medo in Mica, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Spomenik Majklu Džeksonu, film 21.40 Kino Fokus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Goli med volkovi, nem. film 00.55 Turbulenca 01.20 Profil: Dr. Andrej Srakar 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Dnevnik, ponov. 03.10 Info-kanal Silfš Info-kanal »2.35 Info-«afai TVSLOr TVSLOr J*® i)A nn ntrncl/i l/nml 1)71)1) kml/a ric 06.00 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Vse o Rozi, ris. 07.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.30 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Kajetan in Plavi lisjak, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Zgodba o dveh kozah 08.10 Zgodbe iz školjke: Brm, brm 08.30 Točka, glasb. odd. 09.30 Ženska, 1. del, dok. film 10.25 Duhovni utrip 10.40 Halo TV 11.35 Dobrojutro 14.05 Polnočni klub: Osemdeseta 15.30 Ljudje in zemlja 16.20 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 17.55 Vem!, kviz 18.25 To bo moj poklic: Slaščičar, 2. del 18.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 19.00 Bacek Jon, ris. 19.10 Neli in Cezar, ris. 19.15 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 19.25 Timi gre, ris. 19.35 Oče, igrani film 20.00 Zakon srca, 11/14 20.45 Skrivnosti Brokenwooda (II.), 1/4 22.15 Pomanjkanje fosforja in svetovna lakota, dok. odd. 23.10 Spomini: Janez Žmavc, pogov. odd. 00.10 Halo TV 01.05 Točka, glasb. odd. 01.55 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.30 Smrkci, ris. 08.00 Princeska Lili, ris. 08.10 Tv prodaja 08.25 Italijanska nevesta, nan. 09.20 Tv prodaja 09.50 Komisar Rex, nan. 10.50 Tv prodaja 11.05 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Moja mama kuha bolje! 13.25 Trdoglavci, nan. 14.30 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.30 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Dan najlepših sanj 22.30 24ur zvečer 23.05 Na kraju zločina, nan. 00.00 Kosti, nan. 00.55 Buden, nan. 01.45 24ur zvečer, ponov. 02.20 Zvoki noči © 08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 19.00 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55 Otroški kanal Ozi bu, ris. Vse o Rozi, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Maks in Rubi, ris. Roli Poli Oli, ris. Medvedek, ris. Kajetan in Plavi lisjak, ris. Emilija, ris. Hrček Miha, ris. Zgodbe iz školjke: Bolezen Zgodbe iz školjke: Mravljice Točka, glasb. odd. Tv arhiv Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Dober dan Halo TV Vem!, kviz, ponov. To bo moj poklic: Metalurg, 1. del A veš, koliko te imam rad, ris. Bacek Jon, ris. Neli in Cezar, ris. Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. Studio kriškraš: V televizijskem studiu Kultura ponarejanja, dok. odd. Neverjetni Jonathan Goodwin, 4/5 Na poljih Flandrije, 9/10 Ambienti, ponov. Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd. Halo TV Zabavni kanal 06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.15 08.50 10.05 11.00 12.10 14.35 16.05 17.00 17.55 18.25 18.55 19.05 19.10 19.20 19.25 20.00 20.55 21.40 23.40 23.10 00.05 00.50 01.45 05.10 Točka, glasb. odd. 06.00 Otroški kanal 07.00 Kioka, ris. 07.05 Vse o Rozi, ris. 07.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.30 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Kajetan in Plavi lisjak, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Vetrnica: Plavuti kot delfin 08.10 Zgodbe iz školjke: Juvi 08.20 Zgodbe iz školjke: Kje se skriva piškot 08.50 Točka, glasb. odd. 10.10 10 domačih 10.55 eRTeVe 11.10 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.30 Vikend paket 16.00 Dober dan 17.00 Halo TV 17.55 Vem!, kviz 18.25 To bo moj poklic: Metalurg, 2. del 18.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 19.00 Bacek Jon, ris. 19.10 Neli in Cezar, ris. 19.15 Jani Nani, ris. 19.25 Srečo kuha Cmok: Tista o solati 19.50 Žrebanje Lota 20.20 Čas za Manco Košir 21.15 Na utrip srca 22.00 Bleščica, odd. o modi 22.30 Aritmija 23.00 Aritmični koncert - Brencl banda 00.05 Točka, glasb. odd. 00.50 Halo TV 01.45 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2377. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Imate bolečine v križu? Regionalne novice 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Dober večer, gospod predsednik, Janez Janša, predsednik SDS Regionalne novice 3 Ptuj 2015, posnetek 1. dela festivala Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.40 23.15 00.10 01.05 01.55 02.30 08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 21.30 22.00 23.30 23.35 a""""""- pop pop 1A ur nnnnn 24ur, ponov. Čebelica Maja, ris. Smrkci, ris. Princeska Lili, ris. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan Korriisarl?ex, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nad. Tv prodaja Moja mami kuha bolje! Usodno vino, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. Italijanska nevesta, nan 24ur popoldne Komisar Rex, nan. Moja maja kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Preverjeno Takle mamo, nan. 24urzvečer Na kraju zločina, nan. Kosti, nan. Buden, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči © 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.30 Smrkci, ris. 08.00 Lena Lučka, ris. 08.10 Tv prodaja 08.25 Italijanska nevesta, nan. 09.20 Tv prodaja 09.50 Komisar Rex, nan. 10.50 Tv prodaja 11.05 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Moja mama kuha bolje! 13.25 Usodno vino, nan. 14.30 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.30 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 MasterChef Slovenija 22.15 24ur zvečer 22.50 Na kraju zločina, nan. 23.45 Kosti, nan. 00.40 Buden, nan. 01.30 24ur zvečer, ponov. 02.05 Zvoki noči Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Nober večijr, gospod predsednik, Janez Janša, predsednik SDS Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, čiv čiv čiv Kuhinjica Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2378. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Izvir reke Pake Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Dolžnosti in pravice v času zaposlitve Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2378. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Strokovnjak svetuje: Dolžnosti in pravice v času zaposlitve 11.40 Prodajno TV okno 11.55 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice, (UI 155) 18.15 Otroški program 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Lačni Franz 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 27 31. marca 2016 ««WAS UTRIP 29 KNJIŽNI kotiček HOROSKOP GLIHA, Nataša: Zeleno in varčno od - Odrasli / 64 - Gospodinjstvo Knjiga Zeleno in varčno je zelo praktičen priročnik, v katerem nam avtorica predstavi številne preizkušene nasvete, kako skrbeti za dom, prati, likati, odstranjevati madeže in to seveda brez škodljivih kemikalij. Za čiščenje lahko uporabimo preproste snovi (sol, sodo bikarbono, kis, limono, boraks), ki so poceni in okolju bolj prijazne. Po receptu si lahko sami izdelamo pralni prašek, tekoči detergent in mehčalec za nego oblačil, za osebno nego pa si lahko pripravimo domače milo, dezodorant, ognjičevo mazilo in druge stvari. Prav nam bodo prišli tudi nasveti naših babic. Zdaj pa samo zavihajmo rokave in veselo na delo, čiščenje nam bo samo v veliko veselje, posebno če bomo dom negovali z naravnimi čistili, bo občutek še toliko boljši, saj zavedanje, da smo naredili največ za ohranjanje okolja in za svojo družino ni zanemarljiv, pa tudi prihranili bomo, saj ne bomo kupovali več gore nepotrebnih čistil. CATOZZELLA, Giuseppe: Nikoli ne reci, da te je strah ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta dalje Roman je po resnični zgodbi napisal italijanski novinar in pisatelj, Giuseppe Catoz-zela. Za zgodbo je izvedel iz medijev, povedal mu jo je somalijski tekač na olimpijskih igrah v Londonu 2012, katerih se je želela udeležiti tudi Samia. Pisatelj je poiskal nje- no sestro, ki ji je uspelo kot begunki zbe-žati na Finsko in jo pregovoril, da je spregovorila o sestrini tragični usodi. Za presunljivo zgodbo je avtor leta 2014 prejel prestižno nagrado Strega, ki jo podeljujejo mladi bralci. Po njem pa nastaja tudi film in televizijski dokumentarec. Roman bo pritegnil k branju tako mlade kot tudi starejše bralce. Glavna junakinja je somalska deklica Samia, ki si ne želi nič drugega, kot samo teči, teči za Somalijo, ki jo pretresa vojna in teči zase ter živeti v miru. Kot najmlajši tekačici se ji celo uspe uvrstiti na olimpijske igre. Da bi lahko uresničila svoje tekaške sanje, se mora Samia podati na zelo težko pot, pot begunke, na kateri se znajde na milijon ljudi po vsem svetu. V spremni besedi je na koncu Mirjam Milharčič Hladnih lepo opisala slovenske migracije skozi čas. Pravi, da so migracije aktualna tema, trenutni pojav izjemnih razsežnosti, o katerem vemo zelo malo, razumemo pa še manj. LARKIN, Allie: Ostani od - Odrasli / 821-331.2 - Družbeni romani Savannah Leone je z mamo, ki je bila gospodinjska pomočnica, živela pri bogati družini Driscoll. Charles Driscoll je imel staro premoženje, ustvarjeno z železniškimi posli, sedaj pa je s spretnim obračanjem denar delal samo še več denarja. Z ženo Diane sta se poročila zelo mlada, njun zakon pa ni bil preveč srečen. Imela sta hčerko Janie, ki je odraščala skupaj s Savannah, bili sta si kot sestri in najboljši prijateljici. Prvi šolski dan, ko je Savannah šla študi- PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU ISWOZANOVO! KMEIUSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si NAJVEČJA IZBIRA SEMENSKEGA KROMPIRJA! ELITA IN SUPERELITA! ZEMLJA ZA ROŽE KLASMANN, 70 L 8,10 € Informacije: 041 813 949 PREKOPALNIK: TEXAS 600BR 426,50 € BLUEBIRD MZ60P 523,70 € LA ZAPPA B&S450 329,00 € SADIKE: PETERSIU, POR, SOLATA, ŠPARGLJI, JAGODE; DIŠAVNICE ... Z VAMI IN ZA VAS! %Éo se j od 1. 4. do 7. 4. - razlag, zakaj je ravno 1. april dan, ko se šalimo in norčujemo iz drugih, je veliko; nekateri menijo, da zato, ker je bil ta dan nekdaj začetek novega leta, morda zato, ker naj bi bil na ta dan rojen Juda Iškariot, morda zaradi nestanovitnosti in muhavosti aprilskega vremena ali pa je ta dan naslednik rimskega praznika smeha, ki so ga ob spomladanskem enakono-čju praznovali Rimljani; že od nekdaj je veljalo pravilo, da se morajo prvoaprilske potegavščine končati do poldneva; - v prvih dneh aprila 1991 je v Jugoslaviji potekal popis prebivalstva, po katerem je imelo Velenje 27341, Šoštanj 2946, Šmartno ob Paki pa 613 prebivalcev; - 2. aprila 1913 se je v Št. Ru-pertu na Koroškem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki je padel 3. junija leta 1942 v Lokovici pri Šoštanju; - 2. aprila 1961 so Velenjčani poleg kotalkališča začeli z udarniškim delom urejevati velenjski Sončni park; - 4. aprila 1993 je Katarina Srebotnik zmagala na 11. tradicionalnem teniškem turnirju za pokal Katoro v Umagu; - 5. aprila 1971 so na oddelku za gospodarstvo občine Velenje razgrnili osnutek zazidalnega načrta arhitektonske zazidave za območje Ša-lek in Bevče pri Velenju; rat, se je po neprijetnem naključju zaljubila v sošolca Petra Clarka. Vsak teden sta šla skupaj na večerjo, se pogovarjala in si obljubila, da se vzameta, če se ne bosta poročila do dvaintridesetega leta. Kmalu Peter spozna Janie, se zaljubi in po študiju se poročita. Za družico izbereta Savannah, najboljšo prijateljico od obeh. Po poroki svojo žalost Savannah utaplja v pijači in v obupu si preko interneta iz Slovaške naroči nemškega ovčarja. Pričakuje majhnega psička, dobi pa velikega psa, s katerim sploh ne ve, kako se dela. V težavah se zateče k veterinarju, ki ji pomaga pri vzgoji psa in ponovno združiti koščke njenega zlomljenega srca. BENJAMIN, A. H.: Kratkovidna žirafa ml - Mladina / C-S - Cicibani -Slikanice Žirafa ni prav dobro videla, spotaknila se je ob kačo in zapletli sta se v velikanski vozel. Druge živali so ji naredile očala, a žirafa jih ni hotela nositi, da ne bo smešna. Zato je raje nosila čelado. Nato se je spet zaletela v nosoroga in si nadela na rep zvonček. Očal ni hotela nositi tudi potem ne, ko si je poškodovala nogo, se sedla na trnov grm, padla v vodo in v luknjo, Raje je nosila škornje, blazino, gumijast obroč in na hrbtu prenašala lestev. Drugim živalim se je smilila in ponoči, ko je zaspala, ji je gepard skrivaj nadel očala. Ko je naslednji dan v vodi videla svoj odsev, je ugotovila, da je res smešna in neumna. Snela je vse predmete in je raje nosila očala. Bila je zadovoljna in še pametna je bila za videti. Gre za zabavno in poučno slikanico, na koncu pa so tudi napotki za starše in učitelje, kako se lahko z otroki na temo »kratkovidnost« pogovarjamo. JALOVEC, Viljenka: Pravljične uganke ml- Mladina / C- S - Cicibani -Slikanice Za vse, ki imajo radi uganke, je pred nami nova knjiga ugank avtorice Viljenke Jalovec. Uganke so sestavljene iz različnih pravljic, ki jih otroci dobro poznajo, največ pa je Grimmovih in Andersenovih pravljic. Rešitve ugank so glavni junaki v teh pravljicah. Če dobro poznamo pravljice, bomo z lahkoto rešili uganko, če nam bo pa uganka delala težave, bomo pa prebrali še slikanico. Knjigo je bogato ilustriral Marko Kočevar. Pa poskusimo. S košarico dobrot in rdečo kapico na glavi, veselo gre na pot, da bolno babico pozdravi. Kdo v postelji babice spi, brezskrbno in glasno smrči? Ušesa kosmata zelo, oči pa velike tako. Mimo hiše je prišel, in pogledati želel, kaj godi se z babico, da smrči tako glasno. a B. L. ŽAbA GRETA DRUŽINSKI MUZIKAL Dom kulture Velenje petek, 1. april 2016 ob 18. uri VELENJE * ^ Festival Velenje m Sončni park v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 5. aprila 1992 je zagorela stara velenjska kinodvorana pri nekdanjem Rudarskem domu; - na cvetno nedeljo 6. aprila 1941 se je z letalskim napadom na Beograd začela druga svetovna vojna na tleh bivše Jugoslavije; nekaj dni kasneje so nemške enote vkorakale v Šaleško dolino, kjer se je čez štiri leta s podpisom delne nemške kapitulacije pravzaprav tudi končala druga svetovna vojna pri nas; zanimivo je tudi to, da je napad na Beograd vodil nemški letalski generalpol-kovnik Alexander Lohr, ki je 9. maja leta 1945 v Topolšici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških enot za jugovzhodno Evropo in enot armadne skupine E; 6. aprila 1991 je bila v Velenju prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri je odstopil dotedanji predsednik Miha Ravnik, ki ga je zamenjal Dušan Semolič; ta je še vedno na čelu sindikata. a Damijan Kljajič Oven od 21. 3. do 21. 4. Pomlad je končno takšna, kot vam je všeč. Lepi, vse bolj topli dnevi bodo odlično vplivali na vaše razpoloženje. Kljub temu se boste težko zadrževali, da ne boste prestrogi z nekom, ki vas je pred dnevi močno razočaral. Verjetno je dokončno izgubil vaše zaupanje. Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, ker stega popolnoma odrezali Iz svojega vsakdana, saj bodo sedaj stvari tekle povsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Treba pa je priznati, da ste se v zadnjem času vzeli v roke in prekinili nit s kar nekaj ne najbolj zdravimi navadami in razvadami. Da se to splača, pa boste spoznali že v naslednjih dneh. Če le ne boste že po nekaj dneh vztrajanja pri zdravi prehrani odlegli skušnjavam. Če boste, bo prihodnji teden slaba vest neizogibna. Bik od 22.4. do 20.5. Ko pride pomlad, se iz zimskega spanja prebudite tudi vi. Letos je kar trajalo, a sedaj ste končno polni energije in volje. Spet imate goro načrtov, ki bi jih radi uresničili še pred poletjem. Saj res, da se je pomlad šele dobro začela, a malo rezerve bi si vseeno lahko vzeli. SIcer se vam kaj lahko zgodi, da boste že v nekaj dnehtečnl In nejevoljni, saj zglavo skozi zid ne boste mogli. Kot po navadi tudi tokrat vse skupaj ne bo odvisno le od vas. Veliko bo odvisno tudi od vaših domačih, ki ne bodo najbolj navdušeni nad vašimi načrti. Ob napornem tempu pa si žal ne boste znali vzeti dovolj časa zase in za svoje najbližje, kar nikakor ne bo dobro. Če bo šlo tako naprej, boste pregoreli. Predvsem pa boste hrepeneli po toplih objemih in ljubezni. Še vedno jo bo večina bikov le sanjala. In v tem res uživala. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Še pred koncem tedna boste postavljeni pred neprijetno nalogo, ki bo od vas zahtevala tako strpnost kot modrost. Po navadi se vam ni treba ukvarjati s financami, saj je to področje, kjer dobro plavate. V teh dneh pa ne bo tako. Nepričakovan izdatek vas bo rahlo stisnil za vrat. Znano je, da ste Iznajdljivi, a tako zelo, da bi se Iz sedanje situacije Izkopali brez muke in težav, žal ne. Tudi zato, ker boste imeli tudi svoj interes, ki ga ne boste želeli zatreti, kar pa boste spoznali šele čez čas. Nekaj dni še ne boste najbolj delavni, saj se nikakor ne boste mogli zbrati. Od torka dalje bo drugače. Tudi, če ne boste hoteli, boste morali krepko zavihati rokave. In jih tudi boste. Tolažili se boste z delom in hrano, obenem pa si boste želeli, da prečistite telo. Potrebova li boste precej volje, ki je trenutno še nimate. Rak od 22.6. do 22.7. Veselite se, da prihaja april, saj veste, da bodo z njim dnevi še daljši in prijetnejši. Za to, kar imate v načrtu, je to nujno potrebno. Ob tem boste vsak dan bolj razmišljali, kaj delate narobe, da vaše počutje kljub temu, da ste bili v zadnjem času na več področjih več kot odlični, ni takšno kot biželeli. Nobenega navdušenja nečutlte.tudlzadovoljstva ne. Morda pa bo imel znanec v svojih ugotovitvah prav. Morda res preveč časa namenjate svojim konjičkom in uspehu, premalo pa družini, zato imate kljub uspehom slabo vest. In tudi ta je lahko vzrok za slabo počutje. Malce pa je kriva tudi pomlad, saj boste, sploh tisti, ki imate kronične bolezni, letos zdravstveno precej obremenjeni. Zato je čas, da začnete bolj paziti nase. Dobro veste, kaj vam škodi. Pa na rekreacijo po dokaj leni zimi nikar ne pozabite! Lev od 23.7. do 23.8. Danes in jutri bo življenje še zelo mirno, potem pa se bo vse spremenilo. Tudi zato, ker se vikenda, ki obeta veliko obiskov, ne veselite najbolj. Ko samo pomislite na vsa družinska srečanja, vas mine. A večina od vas se jih ne bo mogla izogniti. Vzrok, da si ne želite sorodnikov v vaši bližini je znan le vam, morda tudi oni že slutijo, saj se jih že nekaj časa izogibate. Vsekakor pa vikend ne bo po vaši meri. Nič čudnega ne bo, če boste ves čas negodovali in godrnjali. Domači vas bodo nekaj časa še nemo opazovali, dolgo pa ne bodo tiho. Zna biti, da bodo očitki glasni in boleči. Samski boste to ostali še nekaj časa. Zato, ker ne znate po svetu hoditi z odprtimi očmi. Vezani boste imeli povsem povprečen teden. Na finančnem področju vas čaka večji izdatek, ki ga ne pričakujete. Jezilo vas bo kot hudič! Devica od 24.8. do 23.9. Komaj čakate, da pride vikend. Želeli si boste, da bi ga preživeli tako, kot si že dolgo želite. Sploh, ker ste se res potrudili pri planiranju, pa še vreme vam bo šlo na roko. Načrti vam bodo v celoti uspeli, kar vas bo spravilo v odlično voljo. Prav ponosni boste sami nase. Od ponedeljka dalje boste našli veččasa zase Inza svojetelo.Tudlzato, ker bodo večeri manj temni, saj se bo sprememba ure še kako poznala. Razvajali se boste kot že dolgo ne, poskrbeli pa boste tudi za partnerja. Navdušen bo nad vami in vašimi idejami. To vam bo vlilo tudi novo samozavest, ki pa ste jo krepko potrebovali. Sprememba bo tako očitna, da jo bodo opazili tudi drugi. Na denarnem področju bodite previdni. Nekdo vam bo ponujal ugodno naložbo. Ne nasedite le na prijaznost. Vse dvakrat preverite, preden se odločite, kam boste vložili prihranke. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Pred vami je naravnost čudovit, miren konec tedna. Uživali boste v delu v domu, tisti, ki imate hišo, pa tudi na vrtu. Čeprav boste telesno utrujeni, bo duša mirna in zadovoljna. Prve dni naslednjega tedna pa se bo žal na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pomoči tistih, ki bodo po svoje krivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno - kot kaže, se vam znajo načrti za letošnje poletje, če ne boste previdni tako v dejanjih, kot besedah obrniti na glavo. Tega si res ne želite, ker ste že nekaj časa močno potrebni krepkega počitka. Boste pa že v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico, zato se vam bo od srca odvalil velik kamen. Povezana bo z vašim sorodnikom, ki mu želite vse najboljše. V ljubezni se boste še naprej iskali, saj bo pomlad v vas prebudila nova hrepenenja. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Čaka vas nekaj razburljivih dni. Vse se bo odvijalo z neverjetno naglico. V službi bo čas kar bežal, toliko novih izzivov bo pred vami. V njih boste res uživali. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da veliko prostega časa preživite s prijetnimi ljudmi, zato je ne boste želeli zamuditi. To ste tudi potrebovali, saj že nekaj časa zelo trpite, ker se nič v vašem življenju ne odvija tako kot ste želeli. Tudi prostega časa boste imeli več kot prejšnje tedne, kar bo razlog več za veselje. Slabo obdobje je zagotovo za vami, pred vami pa povsem novo, polno razburljivih doživetij. Nesebično se boste razdajali, tudi partner bo dobil svoj del pogače. To ga bo pomirilo, saj ga je zadnje čase že zelo skrbelo za vajino zvezo. Priznajte, da je imel po svoje prav, saj ste se tako smilili sami sebi, da družina ni imela dosti od vas. Zdravje bo dobro, denarja pa boste imeli dovolj za vse, kar si želite v kratkem. Strelec od 23.11. do 21.12. Letošnja pomlad je za vas več kot delavna, saj so dnevi kar prekratki za vse, kar morate postoriti. Ko boste sredi prihodnjega tedna potegnili črto pod dogodke zadnjih dni, boste po eni strani silno zadovoljni, po drugi pa se boste malo ustrašili količine dela, ki ste si jo nakopali na glavo. Časa za partnerja In družino boste Imeli Iz dneva vdan manj, poleg tega pa boste dajali vtis, da toliko delate prav zato, ker bežite od njih. Partner ne bo več dolgo le molče opazoval vašega početja. Vsak dan bolj bo živel svoje življenje, mimo vas. Dobro veste, da to ni dobro, a ne boste naredili ničesar, da bi bilo drugače. Nekaj težav boste imeli z želodcem in prebavo, občutljivi bodo tudi sklepi. Tudi zato, ker preveč delate. Ko bo glavnina dela mimo, poskrbite za odklop. Načrtujte ga že v teh dneh. Kozorog od 22.12. do 20.1. S soncem in toplejšimi dnevi bo prišla streznitev. Največ časa in energije boste porabili zato, da doma skušate stvari spraviti na svoje mesto. Partnerju že krepko prekipeva. Saj ne, da bi bil zahteven, od vas pravzaprav pričakuje zelo malo. Težava je v vas. Več časa si želite zase Inza svoje hoblje, obtem pa pozabljate, da je vaš partnertudlzato marsikdaj preveč sam. Prilika pa dela tatu, saj bo slej kot prej začel ubirati svoja pota. Odkrit pogovor ne bo rešil težav, treba bo začeti tudi z dejanji, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. Pa tudi to, koliko vam pomeni, mu bo treba kdaj pokazati. Obnašate se namreč tako, kot da je to že preteklost. In to tudi bo, če se ne spremenite. Začnite takoj. Nihče ne pravi, da bo lahko, a tokrat bo nujno. Razmišljali boste o spremembi prehrane. Ne bi bilo slabo, če bi se tega, kar se boste odločili, tudi držali. Več kot le tri dni. Za zdravje gre, ne toliko za videz. Vodnar od 21.1. do 19.2. Čeprav ste se v minulih dneh odpočili in se vam je zdelo, da ste tudi odklopili, bodo učinki tega splahneli že danes. Spet boste zapadli v čudno krizo, saj ste nemirni in hkrati utrujeni. In to ob tem, da spite več kot po navadi. Če nenehno nekaj ne počnete, ne veste, kam bi sami s sabo. Ko pa se poskušate umiriti In spočiti, pa spet ne gre. To kaže na to, da se v vašem življenju dogaja nekaj, kar vam ni všeč. Čeprav veste, kaj je to, ne naredite nič za to, da bi se kaj spremenilo. Vsak dan si boste obljubili, da boste nekaj nujnega storili jutri. Potem pa spet ne bo nič od vas. Če priznate ali ne, ste pod močnim stresom. Dobro veste, da vam gibanje v naravi zelo pomaga, zato ukrepajte. Toplejši dnevi so že tu, le vi še niste poiskali svoje športne opreme. Ko boste uredili misli in našli več notranjega mira, začnite razmišljati o ljubezni. Ta vam je še vedno dala krila. Ribi od 20. 2. do 20. 3. Vaše počutje bo iz dneva v dan boljše. Sicer že dolgo veste, da še kako drži, da za vsakim dežjem posije sonce, a v teh dneh se boste morali kar nekajkrat na glas spomniti na ta rek. Čeprav je za vas že kar nekaj časa deževno obdobje, v prispodobi seveda, upanja še niste Izgubili. In ga tudi ne boste, saj ste vedno bili borec, ki se ne vda zlahka. Kot kaže, bo z naslednjim tednom marsikaj začelo iti na bolje. Najbolj srečni pa boste, ko bo nekdo od vaših najbližjih dobil res dobre novice. Kot vedno vas namreč tudi tokrat bolj skrbi za druge kot zase. Taki ste in težko vas bodo spremenili. Tisti, ki vas imajo radi, tega niti ne poskušajo več. Partner bo v svojem svetu, ki ga boste vsak dan manj razumeli in sprejemali. Ne bodite žalostni. Poskrbite, da boste užili vsak dan posebej, tudi brez njega. Še žal mu bo. Naš čas, 31. G. 2016, barve: CM K, stran GO 3c OBVEŠČEVALEC "^AS 31. marca 2016 kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 31. marec 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Galerija Velenje Govoreči stripi, delavnica z Miho Cojhtrom 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje Sonje Bercko Eisenreich Vpliv hrane na naše možgane 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert študentov harmonike Petek, 1. apri 9.00 Galerija Vile Biance Odprtje razstave Ustvarjalna rast 10.00 Ljudska univerza Velenje Možganski fitnes 16.00 Prostori DŠL, Goriška 45 Kiparska delavnica Stare kulture (do 3. aprila) 17.00 Osnovna šola Plešivec Tradicionalna prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Žaba Greta, premiera novega družinskega muzikala 18.00 Vila Bianca Naj prostovoljec Mestne občine Velenje 2015 20.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Harmonija oblike - oblika harmonije, koncert dijakov 3. letnika vzporednega izobraževanja in razstava likovnih del Roka Korenčana 21.00 Klub eMCe plac Koncert Twisted minds - psytrance hecanje 21.00 Havana bar Velenje Noč norcev Sobota, 2. april 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 10.00 Cankarjeva ulica Tržnica dobrih del 10.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Peru, ustvarjalna delavnica 20.00 Glasbena šola Velenje, Vel. dvorana Slutnja bodočnosti, koncert Primorskega akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec 21.00 Klub eMCe plac Natečaj Botečaj: Finale Nedelja, 3. april 15.00 Večnamenski dom Vinska Gora Prav lušno je res na deželi, kulturno-zabavna prireditev 17.00 KAC, Efenkova 61 b Stezosledci, redno mesečno srečanje Ponedeljek, 4. april 10.30 Dom kulture Velenje Družinski muzikal Žaba Greta 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 14.00 Ljudska univerza Velenje Slovenščina malo drugače za priseljenske družine 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 FIMO v prostem slogu, Ustvarjalna delavnica za odrasle 17.00 Vila Rožle Zdrava otrokova osebnost, predavanje Zdenke Peloz 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predstavitev Družinskega centra Harmonija 19.19 Knjižnica Velenje Odprtje razstave kaligrafskih izdelkov Želim ti 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: drama Mustang Torek, 5. april 8.00 Ljudska univerza Velenje Računalniške igrice 10.00 Ljudska univerza Velenje Nemščina za vsak dan 11.30 Ljudska univerza Velenje Ustvarjalno recikliranje s premislekom 16.00 Galerija Velenje Zoetrope, izdelovanje animacijske naprave z Miho Cojhtrom 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Rožle Dan knjige, Torkova peta -ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Športnik leta v Mestni občini Velenje 18.00 Velenjski grad Predavanje Marka Fereka Podrgni, očedi, živali otrebi. Higiena v dobi meščanstva. 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predstavitev metode učenja »Play Attention« 19.30 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma ŽRK Velenje : ŽRK Krka Sreda, 6. april 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Zeliščarna 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 18.00 Glasbena šola Velenje, Vel. dvorana Koncert pihalnih orkestrov 19.00 Dom kulture Velenje Slavnostna akademija ob 50-letnici Gimnazije Velenje 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Darje Hrastnik Kako premagati stres in izboljšati počutje z bachovimi cvetnimi kapljicami ŠOŠTANJ Četrtek, 31. marec 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic Patricia Mennen: Zmajček in Trmica 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Klepet pod Pustim gradom Sobota, 2. april 19.00 Kulturni dom Šoštanj Srečanje odraslih folklornih skupin »Le okol« Nedelja, 3. april X Odhod iz AP Šoštanj Evropska pešpot E6; del poti med Iškim Vintgarjem in Blokami (lahko pot) Ponedeljek, 4. april 9. Zakaj je težko preseči omejitve, pogovor z Jerico Lebar 19.00 Kulturni dom Šoštanj Planinski večer: 2.640km dolg pohod od Monte Carla do Trsta ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 2. april 8.00 Očiščevalna akcija v občini Šmartno ob Paki 19.00 Gasilski dom v Paški vasi Občni zbor konjerejskega društva Nedelja, 3. april 10.00 Marof Kuharski tečaj za mlade 10.00 Prireditveni prostor ob JZ MC ŠoP Moto srečanje in blagoslov motorjev; v primeru slabega vremena bo prireditev 10. aprila Torek, 5. april 18.00 Hiša mladih, sejna soba Nemške urice; Center medgene-racijskega učenja Šaleške doline Sreda, 6. april 18.00 Hiša mladih - sejna soba Možganski fitnes; Center medgeneracijskega učenja Šaleške doline 18.00 Marof Kulinarična delavnica (11 do 15 let) Lunine mene ILJIIHO V I: m:\.ii: J 1G.GG 18.GG Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni Sejem Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski turnir Torek, 5. april 17.00 Vila Mayer Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Predstavitev knjige: Tatjana Krejan-Košan: Cukini, pira, mak in pite Sreda, 6. april 13.G 19.GG Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica: Brskanje po spletu - Google Mestna galerija Šoštanj 31. marca, ob 17:17, zadnji krajec CITY CENTER Celje • Četrtek, 31.3., Biotržnica • Petek, 1.4. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 3.4., 11.00 Pravljične urice Tri botre lisičice • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. Velenje zanimivo za filmsko in TV produkcijo Velenje, 25. marec - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in generalni sekretar poslovnega združenja Planet Matters (Planet Matters Business Club), Kent Leslie Wa-lwin, sta podpisala memorandum o sodelovanju na področjih naložb v tehnologije pametnih mest, trajnostne energetike, traj-nostne bivanjske in turistične infrastrukture ter medijev. Poslovni klub Planet Matters je britansko poslovno združenje s sedežem v Londonu, ki združuje inovativna britanska podjetja, dejavna na področjih trajnostnih tehnologij. Mestna občina Velenje bo skupaj s Planet Matters identificirala skupne interese pri vlaganjih in skupnih razvojnih projektih v Velenju. Kent Leslie Walwin je uspešen britanski podjetnik, TV in filmski producent, ki Velenje in SAŠA regijo vidi tudi kot zanimivo lokacijo za televizijsko in filmsko produkcijo. Skupaj z Mestno občino Velenje si bo prizadeval za promocijo Velenja kot odlične des-tinacije za filmsko in TV produkcijo. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka PAPEŽ FRANČIŠEK: POT DO SVETEGA SEDEŽA Francisco - El Padre Jorge (Argentina, Italija, Španija) Zgodovinska biografska drama, 104 minute Režija: Beda Docampo Feijóo Igrajo: Darío Grandinetti, Silvia Abascal, Leticia Brédice, Carlos Hipólito, Alejandro Awada, Blanca Jara Petek, 1. 4., ob 18.00 BELA IN SEBASTIJAN 2: PUSTOLOVŠČINA SE NADALJUJE Belle et Sébastien, l'aventure continue (Francija) Družinska pustolovščina, 97 minut Režija: Christian Duguay Igrajo: Félix Bossuet, Tchéky Karyo, Thierry Neuvic, Margaux Châtelier, Thylane Blondeau idr. Petek, 1. 4., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 2. 4., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 3. 4., ob 19.00 - mala dvor. BATMAN PROTI SUPERMANU: ZORA PRAVICE Batman v Superman: Dawn of Justice (ZDA) Akcijski domišljijski spektakel, 153 minut Režija: Zack Snyder Igrajo: Henry Cavill, Ben Affleck, Gal Ga-dot, Amy Adams, Laurence Fishburne, Diane Lane, idr. Petek, 1. 4., ob 20.00 Sobota, 2. 4., ob 20.00, 3D Nedelja, 3. 4., ob 18.00, 3D TUMBLEDOWN (ZDA), romantična drama, 105 minut Režija: ZackSnyder Režija: Sean Mewshaw Igrajo: Rebecca Hall, Jason Sudeikis, Blythe Danner, Dianna Agron, Joe Man-ganiello, idr. Sobota, 2. 4., ob 18.00 Nedelja, 3. 4., ob 20.45 SUFRAŽETKE Sufrragette (VB), Zgodovinska drama, 106 minut Režija: Sarah Gavron Igrajo: Carey Mulligan, Helena Bonham Carter, Brendan Gleeson, Anne-Marie Duff, Meryl Streep, idr. Petek, 1. 4., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 2. 4., ob 20.30 - mala dvor. ZOOTROPOLIS (ZDA) Animirana komična pustolovščina, 108 minut Režija: Byron Howard, Rich Moore Slovenski glasovi: Lija Pečnikar, Klemen Slakonja, Sebastijan Cavazza, Uroš Buh, Lara Jankovič idr. Nedelja, 3. 4., ob 16.00, 3D - otroška matineja V ŽARIŠČU Spotlight (ZDA), Zgodovinska biografska drama, 128 minut Režija: Tom McCarthy Igrajo: Mark Ruffalo, Michael Keaton, Rachel McAdams, Liev Schreiber, John Slat-tery, Stanley Tucci idr. Ponedeljek, 4. 4., ob 17.30 MUSTANG (Francija, Nemčija, Turčija), Drama, 97 minut Režija: Deniz Gamze Erguven Igrajo: Gunes Sensoy, Doga Zeynep Dogu-slu, Elit Iscan, Tugba Sunguroglu, Ilayda Akdogan, idr. Ponedeljek, 4. 4., ob 20.00 - filmsko gledališče K Gostja v oddaji Zdravniški nasveti bo Andreja Pečnik, dr. med., spec. int. med. iz Bolnišnica Topolšica. Tema: alergije ČETRTEK, 31. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 1. aprila I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 2. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 3. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. PONEDELJEK, 4. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 5. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 6. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 21. do 27. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. do 27. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO22/m3 zraka Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 31 31. marca 2016 OBVESCEVALEC 31 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Go-lijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE POSLOVNO stanovanjski objekt, namenjen gostinski in trgovski dejavnosti, na dobri lokaciji, krožišče Šalek,300 m2, 10 parkirišč, prodam ali oddam. Cena: 165.000,00 evrov. Gsm: 041 714 488 mali OGLASI STAREJŠO hišo v Solčavi ugodno prodamo. Potrebna je obnove. Cena: 48.000,00 evrov. Tel: 03 5846 165 GARSONJERO, 34 m2, na Prešernovi v Velenju, prodam. Cena: 33.000,00 evrov. Gsm: 031 236 340 PRIDELKI KOCKE sena, žganje, plug za multikultivator (okrogla glava), prodam. Gsm: 051 388 874 SILAŽNE bale in fižol sivček, drugorazredni ugodno prodam. Gsm: 031 350 928 DOMAČO slivovko, pripomoček za obu-vanje nogavic, napravo za flaširanje vina in ruske keglje prodam. Gsm: 041 849 474 PRODAJA sadik vrtnic in ciprese. Gsm: 041 354 575, Dolinšek SILAŽNE bale in suha mešana drva prodam. Gsm: 041 740 934 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 3. 4., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PRAŠIČE, težke od 50 do 80 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 447 283 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 393 502 ODDAM 4-SOBNO stanovanje, v središču Velenja, ob centru Nova, oddam v najem. Gsm: 031 418 249, tel.: 03 5871 156 RAZNO ELEKTRIČNI mlin, izdelan po naročilu (3 fazni motor)prodam po ceni 150 €. Prodam tudi električni sekljalnik vej, cena 50 €. Gsm: 041 499 776. 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA NAS CAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas www.dlib.si "Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarki; nič te ne bo ranilo. Spi. " (Lorca) Po dolgotrajnem boju s hudo boleznijo je usahnilo življenje naše drage sodelavke IRENE PREGLEJ Svetli spomini na skupne poti ostajajo. Kolektiv Osnovne šole Livada habit nepremičnine Habit, d.o.o., Koro»«] 4«, Velenje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/665 223 Hišo na Sončnem griču na čudoviti sončni parceli, 192 m2, dvojček, zgrajena 1986, adaptirana 2005, 584 m2 zemljišča, K+P+M. Er v izdelavi. Cena 220.000 evr. 4-sobno stanovanje na Kersnikovi z lepim razgledom, 109 m2, adaptirano 2006, 11/13 nad., ER D (60-105) kWh/m2a. Cena 95.000 evr. vec na *■ i ■ ■ ■ ■ www.habit.si GIBANJE prebivalstva Upr. enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI Muhovec Rozalija, roj. 1927, Braslov-če, Parižlje 43b; Meh Ivana, roj. 1930, Velenje, Laze 43; Goltnik Frančiška, roj. 1934, Vransko, Vra nsko 84; Mauser Kristina, roj. 1923, Kranj, Šorlije-va ulica 19; Stritih Franc , roj. 1937, Šmarje pri Jelšah, Rakeževa ul. 8; Mlinarič Franc, roj. 1940, Celje, Trno-vlje pri Celju, Obrtna cesta 34. Vljudno vabljeni na | sejem v Komendi, jjl 8.4.-10.4.2016. S T: +386 3 777 14 23 | E: trgovinaßuniforest.si | www.uniforest.si Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 17. marca 2016, so: • Gal Bandelj, Subotiška 19, 3320 Velenje (mobilni telefon); • Matjaž Krajnc, Partizanska pot 3/A, 3325 Šoštanj (majica Mobtel); • Gabriela Ferlin, Cesta II / 8, 3320 Velenje (majica Mobtel). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL VELENJKA DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 2. do 3. 4. - Andreja Kumer Prislan, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Profesionalno in s pioteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila IRENA PREGLEJ Konovska 33, Velenje 13. 5. 1961 - 18. 3. 2016 Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala dr. Žubrovi, dr. Borštnjarjevi, Krajevni skupnosti Konovo, g. župniku, govornikom g. Kolarju, Simoni in Jasni, Osnovni šoli Livada, glasbenikom, pevskemu zboru ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Julija, Branko, mama Ivana Marija, sestra Lada in drugi sorodniki ZAHVALA Na pragu pomladi se je od nas poslovil STANISLA V OPREŠNIK Ložnica 9, Velenje 5. 5. 1935 - 18. 3 2016 Spoštovani dragi sorodniki, prijatelji, sosedje, sodelavke in sodelavci, častna Pride čas, ko bližina straža stanovskih kolegov, govornik gospod Drago Kolar, Rudarska godba Velenje, pevci zbora Flamingo in gospod župnik Janko Rezar, hvala vsem za spoštljivo, iskreno in toplo slovo od našega očeta. Hvaležni smo za vsak stisk roke, za vsak objem, besedo - pisno ali ustno, za vsak podarjen cvet in sveče. Zahvalo izrekamo tudi Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje in Cvetličarni Podkraj ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. V minljivosti spoznavamo svojo majhnost in nemoč. Njegovi: žena Marija, sin Darko z družino in sin Tomi z družino ljubih nam ljudi postane za vedno nedosegljiva, in pride čas, ko vsi postanemo del večnosti... Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 32 Sprejem odličnih velenjskih atletov Tadej Enci, Maja Mihalinec in Nina Djordjevič so del zgodbe o uspehu velenjskega športa Milena Krstič - Planine Velenje, 29. marca - »Vaši dosežki so presežki. Ste del zgodbe o uspehu in veseli nas, da smo del vaše uspešne zgodbe tudi mi,« je na torkovem sprejemu odličnih velenjskih atletov Tadeja Encija, Maje Mihalinec in Nine Djordjevič dejal župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. »Rezultati, ki jih dosegate, potrjujejo, da na Mestni občini Velenje delamo prav. Praktično vsem zvrstem športa zagotavljamo dobre pogoje za razvoj in visok infrastrukturni standard, ki omogoča tako priprave kot udeležbo na vseh ravneh tekmovanj. Obenem ste spodbuda drugim. Velenje ostaja mesto športa in priložnosti, le izkoristiti jih je tre- ba tako, kot ste jih izkoristili vi,« je dejal župan in jim čestital za doseženo. Obenem je poudaril kakovost trenerskega kadra in vodstva klubov. Tadej Enci je evropski prvak v teku na 400 metrov v dvoranski atletiki za gluhe in se želi že v poletni sezoni uvrstiti tudi v slovensko reprezentanco slišečih. Med drugimi cilji pa izpostavlja: »Želim se dobro pripraviti tudi za olimpijske igre gluhih, ki bodo naslednje leto v Turčiji.« Maja Mihalinec, najboljša slovenska atletinja lanskega leta, se je pred kratkim vrnila s svetovnega prvenstva v dvorani Portladnu v ZDA, kjer je na 60 metrov dosegla cilj. Uvrstila se je v polfinale. »Žal sem potem malo slabše startala in zamudi- Župan Bojan Kontič je za odličnega atleta Tadeja Encija in izvrstni atletinji Majo Mihalinec in Nino Djordjevič v torek pripravil sprejem v mestni hiši. la priložnost za še boljši rezultat.« Zdaj se že veseli sezone na prostem, evropskega prvenstva in olimpijskih iger. Maja že ima normo za olimpijske igre na 200 metrov, na 100 m pa jo bo letos še lovila. Lani sta ji zmanjkali dve stotinki sekunde.« Nina Djordjevič je lani marca na evropskem dvoranskem prvenstvu v Pragi v skoku v daljino osvojila 13. mesto. Letos se po težki poškodbi, ko je bila prisiljena spustiti celo sezono, vrača. »Težko že pričakujem prve tekme v maju. Dobro sem pripravljena in ciljam visoko,« je rekla. V Vili Mayer razstava Napotnikove galerije V Vili Mayer v Šoštanju je bila v četrtek, 24. marca, odprta razstava del iz zbirke Napotnikove galerije. Na otvoritvi razstave je spregovorila avtorica postavitve razstave Barbara Drev, ki je predstavila nastanek in delovanje Napotnikove galerije: »Napotniko-va galerija je bila ustanovljena 27. novembra 1963 v okviru Osnovne šole Biba Rock v Šoštanju. Nastala je v spomin na akademskega kiparja Ivana Napotnika. Bila je prva galerija v Šaleški dolini ter druga šolska likovna galerija v Sloveniji. Igrala je pomembno vlogo pri likovnemu izobraževanju lokalne in širše skupnosti ter pripomogla k prepoznavnosti mnogih likovnih ustvarjalcev.« Galerija zajema slikarska in kiparska dela pomembnih likovnih umetnikov preteklega stoletja iz nekdanje Jugoslavije. Zbirka se je širila z odkupi in s podporo številnih umetnikov, ki so svoja dela darovali. Pomemben likovni delež so prispevali Ela Napotnik - vdova Ivana Napotnika, Sekretariat za kulturo SRS, Narodna galerija v Ljubljani in drugi.« Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Šoštanj, ki je med drugim dejal: »Vesel in ponosen sem, da danes dajemo izbor likovnih del iz Zbirke Napotniko-ve galerije znova na ogled javnosti in to v neposredni bližini prostorov nekdanje Napotnikove galerije na OŠ Bibe Röcka. Izpostavil bi rad likovnega pedagoga gospoda Viktorja Kojca, ki je bil vse do upokojitve duša Napotnikove galerije, gospoda Karla Kordeža, ki je bil na tedanji sosednji šoli, OŠ KDK Šoštanj, pobudnik za začetek Likovnega sveta otrok, tedanjo likovno pedagoginjo Majdo Le-sničar ter gospoda Jožeta Svetino, ki je kot vodja podružnice v Zavodnju pomembno prispeval k nastanku Male Napotnikove kiparske kolonije. Obe prireditvi imata že skoraj polstoletno tradicijo. Likovni svet otrok bo letos potekal 49. leto, Mala Na-potnikova kiparska kolonija pa 43. leto zapored. Občina Šoštanj izkazuje veliko skrb za umetniško dediščino in za negovanje spomina na velikega umetnika Ivana Napotnika.« Župan se je zahvalil Barbari Drev in vsem, ki so pripomogli k postavitvi dela zbirke Napotnikove galerije v Vili Mayer. Izbor del je pripravila Milena Koren Božiček, za kulturni program pa so poskrbeli učenci Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega s kvartetom trobil pod mentorstvom Mirana Šumečnika. a Tjaša Rehar Plaz Strnak Odprava treh plazov po žledu 2014 bo stala 250.000 evrov - Glavnino bo plačala država Milena Krstič - Planine Šoštanj - V Šoštanju se v teh dneh začenjajo dela pri odpravljanju še treh plazov, ki so se na njihovem območju sprožili po februarskem žledu leta 2014. Skupna vrednost del znaša dobrih 250.000 evrov. Za sanacijo je Občini v celoti uspelo pridobiti sredstva Ministrstva za okolje in prostor, njihov strošek bo le priprava projektne dokumentacije in nadzor. plovod, bo podjetje SGP Mesner iz Zgornje Kungote odpravilo za 60.000 evrov. Sanacija plazu pod lokalno cesto Petelinji klanec v Belih Vodah pa bo stala 42.000 evrov, dela pa bo opravilo podjetje Kostmann iz Slovenj Gradca. Z izbranimi izvajalci so pogodbe podpisali sredi marca. Nadzor pri izvedbi del bo opravil Samo Pikl, geomehanski nadzor - ob tem pa je projektant za vse tri plazove dr. Andrej Blažič. S tem pa v občini Šoštanj po- Plaz Petelinji klanec Največ bo stala odprava plazu na lokalni cesti Strnak v Ravnah na domačiji Goršek, kjer bodo sočasno uredili tudi cesto v dolžni 150 metrov. Vrednost gradbenih del znaša 151.000 evrov, dela pa bo izvajalo podjetje Sle-menšek z Raven na Koroškem. Sanacija plazu na lokalni cesti Topolšica Lom-Bele Vode, kjer je plaz poškodoval tudi to- treb po odpravi plazov še zdaleč ni konec. Na sanacijo čakata dva velika plazova. Predstavniki Občine se intenzivno pogovarjajo s predstavniki Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na ministrstvu za zagotovitev potrebnih sredstev. Gre za plaz na območju Skornega v Penku in za plaz v Belih Vodah. ■ ■ »Vsaka vaja je vredna za mravljince na odru« Šaleški akademski pevski zbor, eden najbolj kakovostnih v Sloveniji - Prežeti z ljubeznijo do petja, ki jo krepijo prijateljstva med člani Tina Felieijan àmm% IV t t b I f f : HËJtf ... ' ^ mmrmm Šaleški akademski pevski zbor je letos že zapel tudi pred domačim občinstvom. Pevci Šaleškega akademskega zbora so pravi prijatelji. Že od nekdaj jih povezuje pozitivna, ustvarjalna energija. Med nekaterimi so se vezi začele tkati že v srednji šoli, skupaj so odraščali, zdaj pa se veselijo porok, pripoveduje predsednica zbora Klavdi-ja Žerdoner. »Tako dobre klime, kot je zadnji dve leti, v zboru še ni bilo.« Zasedba se je v zadnjih letih pomladila. Veliko je študentov. Kakovost nenehno vestno negujejo. »Vztrajamo na tisti ravni, da smo ves čas v vrhu v Sloveniji in se trudimo, da bi bili najbolj- ši.« Letos v Šaleškem akademskem pevskem zboru poje 42 članov. Okrog 25 je žensk, nekoliko manj pa moških. Kljub temu postavijo trden temelj z nižjimi glasovi, na katerem ženske gradijo z višjimi. Velik poudarek dajejo izobraževanju pevcev. »Poleg vaj, ki jih imamo, spodbujamo vokalno tehniko. Mnogi obiskujejo dodatne vaje, izpopolnjujejo solopev-sko tehniko v okviru glasbenih šol,« pravi Klavdija in dodaja, da je zbor kljub temu amaterski. »Veliko nas je nenotalistov, na drugi strani pa nekaj profesorjev glasbe, ki lahko pomagajo tistim manj veščim not.« Radi bi privabili še več pevcev. »Največja avdicija poteka na začetku sezone - septembra, oktobra. Dirigentka pred vajo preizkusi razpon glasu z nekaj vajami, kako ljudsko pesmijo, da oceni, kako je glas postavljen in kam bi pevca umestila. Smo odprti za nove pevce. Podlaga v zborovskem petju je zaželena, glavna pa je želja po petju,« razlaga Klavdija, ki je zborovska pevka že več kot 20 let, osem let pa poje v Šaleškem akademskem pevskem zboru. »Ti petki, ko se dobivamo na vajah, so zame ventil, ko odmislim službo in skrbi ter se posvetim le glasbi. Upam, da dajem zboru nazaj vsaj toliko, kolikor sprejemam. Ampak verjetno jaz več dobim od zbora, saj res daje veliko užitkov - prijateljstva, druženja, nastopi, turneje, skratka 'fajn' je.« Ambicij jim ne zmanjkuje Dirigentka in pedagoginja Danica Pirečnik, ki vodi zbor od same ustanovitve leta 1999, je tista, zaradi katere se po Klav-dijinem mnenju zbor razlikuje od drugih. »Iz amaterskih pev- cev napravi tisto nekaj več. Vsako skladbo interpretira in nam zgodbo predstavi tako, da res uživamo v petju. Vsaka vaja je vredna za mravljince na odru.« Vedno so na repertoarju slovenske umetne pesmi. »Poudarek dajemo mladim slovenskim avtorjem.« Tako med drugim interpretirajo skladbe Andreja Ma-korja in Prešernovega nagrajenca Ambroža Čopija. »Prepevamo pa tudi ljudske pesmi, svetovne zborovske skladbe, priredbe.« Kaj pa jim najbolj leži? »Mislim, da ima večji del zbora najraje renesanso. Takrat zbor res oživi, saj mu zelo leži,« pravi Klavdija. Še vedno so najbolj ponosni na zmago, ki jim je prinesla veliko nagrado (Grand prix) v Varni -vstopnico na pevsko tekmovanje za veliko nagrado Evrope, ki se ga je do sedaj udeležilo le pet slovenskih zborov. Sicer pa si vsako leto zadajo neki poseben cilj. Katerega so si letos? »Maja gremo na mednarodno zborovsko tekmovanje v avstrijsko mesto Bad Ischl,« tam pa računajo na še en dober nastop. »Zborovsko petje v takem rangu trenutno ni najbolj priljubljeno. A se ga trudimo predstaviti širši množici, da bi bilo poslušalcev strokovne zborovske glasbe čim več. Poleg tega želimo ohraniti slovensko pesem v malo drugačnih oblikah, priredbah.« Klavdija Žerdoner