Številka 238 TRST, v petek 28. avgusta 1908 Tečaj XXXIII — IZHAJA VSAKI DAM —— M M srtsJJafa Hr prmntklb H 5, s* ftmtilfrft «t f. ijstrsj. PMialh« ttev. m prodajajo po S nv6. (6 »toV) v mmogrk Sefesksrash t Trsta in okolici. Gorici, Kranj«, sfc. Petru. Postojni, Sežani, Nabreiini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Mini Dorsberrs ruL Zastarele ?t«T. po 5 nri. (10 stot.). »•LAM SE RAČUNAJO HA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 »•lote. ČELNE: Trgovinske in obrtne ogisss po t tt mm, i — ilnirr zahrala, poslanice, oglase denarnih ra vodov po SO M mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■ ajatjr■ mta K 2. Vali oglasi po S atot. trnsril«. naj---"j pa 40 ttoL Oglase sprejema Inssratai oddelek uprave .Mirmi*. — Plačuje se izključno le opravi .Bdinoeti*. aiasllo političnega druitvm „Edinost4' za Primorsko. V edinosti J« moć 1 m IA10ĆHIH1 ZNAŠA —* m tm leto 24 K, pol leta 13 K, 3 mesece flR;ui»> rofti toss dopotlane naročmae, se uprava ae ozira. ■inlHi m BliiUHi is«a]« .JBUIOSTT ataa« : ^m* lata« K Hi, Hi M* t M — — ■ Tca dopisi aaj m pofcljajo oa uredništvo lista. Nefraako-vana pisma ae m sprejemale ta rekepls) se m vrsisjs. Naročnine, oglase in reklamacije je poiiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: eflea 6isrfis Sstetti 18 (Naredi Um) Isdajat^j is odgovorni uradnik ŠTEFAN GODINA, LannJk konsoreg lista »Edinost". - Natisnila tiskarna konsordjs lista .Edinost" v Trstu. uL Giorgio Galatti it 18. Paftflfr-fcraalleRal ratea Jt 841 652. TE LE PO n It 11-97. 3RZOJAVNE VESTI. Minister Tittoni. DUNAJ 27. „Fremdenblatt" piše: Italijanski minister za unanje stvari Tittoni pri-^ spe danes t Kravsko ca Moravskem kakor! gost kneza Frasso-Deotice. Prve dni prihod- f njega tečni se Tittoni iz Kravske poda v Solne erad. kjer se ene 4. septembra sestane z ministrom za unanje ste ari baronom Aeh-; rentha-om, Ciemenceau in Isvolaki pri angleškem kralja. DUNAJ '27. Listi poročajo iz Marijinih; lazev : Ciemenceau in Izvolski sta prispela; Simkai včeraj opo!\:đne ter sta biia povabljena h kralju Edtardu na obed. Po obeda se je; £ra'j najprej dije časa razgovarjal s Clemen-; cesu-om potem pa z Izolskim. Go*ori ie, da! so pretresah tudi d;g:dke v Turčiji in t! Maroku. KARLOVI Vari 27. Danes opoludne pričakujejo tukaj angleškega kralja Edvarda. Angleški kralj v Karlovih varili. KARLOVI VARI 27. Kralj Edvard je rrisel semkaj ob 12"\ ptpoludne. Obedoval je v veliki dvorani hotela -Savov- tadi ruski minister na unan:e stvari Izvcl?ki. Ministerski predsednik Ciemenceau se ni mogel odzvati rovabilu. ker je nekoliko slaboten. Po obedu «e je kralj peljal na sprehod. Soareja na Hradčanih v Pragi. PRAGA 27. Nadvojvoda Karel Fran Josip priredi 5. septembra v kraljevskem gradu na Hraićanih na čast mednarodni konferenci tr=:ovin?s-h in obrtnih zbornic veliko soarejo. | zs katero bo povabljenih okrog tiseč oseb. j Shod zastopnikov mora vekih avto- j nomnih občin KROMKRZ 27. Sinodi se je vršil tukaj! fcLcd zastopnikov mT&vsfch avtonomnih ob ! č:m Vsprejeta je bila resolucija, v kateri se j za"_:eva. da mora-ski deželni zbor zakonitim pot:m u.ede volilno rti^rmo. primerno sedanjim razmeram, nada'je uvede da se vestna kontrola občinskega gospodarjenja in cblizato-r.Cno spopolnjtnje zvez županov. Stolipin ne odstopi. BEROLIN ±7. -National-Zeitung*" pore " a. da na mer od s. t ne m n:c-stu ne vedo ni- • lesar o c-dst-pu ruskega ministerskega pred-' sednika Stolipins. kakor so poročali razni j -Jiti. Smrtne obsodbe v Varšavi. VARŠAVA 27. Včeraj so usmrtili štiri { tolovaje, ki so pred 6 meseci umorili po§es:-j nika Meznerjs. IZ ŠPANSKE MADRID 27. Sinoči je bil otvoren j iranski socialistični kongres. Lev T olj toj umira. BEROLIN 27. Vesti iz Petrograda pra-: v?jo, da Tolstoj umira. Nizozemska kraljica. AMSTERDAM 27. Nt sprotno s poročili j nekaterih listo*-. pi>e .De Telegraph". da sej kraljica Viljem na počuti dr-bro in da brž-1 koce t kratkem vesel dogodek v kraljevi rod-: bini razveselili vso de/elc. IZ JAPONSKE TOKIO -7. (Reuteriev biro>. Cesar ie j cazes predpoiudce vsprejel groia Komura. ki i je imenovan mioistrom za unanie srvari. Mi-| sister nastopi svejn službo takoj. TOKIO 27. (Renterjev biro). ZapostaT-Ija se. da ie vlada sklenila odložiti svetovno razstavo za leto 1917. Prej je bilarazstava določena za 1912, IZ TURČIJE. CAEUGRAD 27. Z* pogorelce prihajajo obil-i darori. V to svrho so prispeli darovi od cesarskih prinčev, bank, ino = in tuzemskih zavodov in oseb. CARIGRAD 27. Turški listi sumijajo, i da je bilo v S tam bulu zažgano in zatrjuieio, da se je poskušalo zepet zaAgati na nekaterih kraj h. Nekoliko požigalcev so že zaprli. " CARIGRAD 27. Iz Aoatoiije iaTljajo, i da so se tamkaj na već mestih pojavili ne-i m:ri proti kristranom. Turki groze, da ho-j čejo kristijane pok tati. Ti posledoji beže in se krivaio. CRIGRAD 27. Turski listi poročajo, da | je prestolonasledoik princ Resid na sultanovo povabilo priSel v Jildiz. Sestanek je bil pri-i srčen. Princ Rešid ie sultanu poljubil roko. BEROLIN 27. rBerI. Tageblatt- poroča iz Carigrada, da se v tamošnjih političnih krog.h zagotavlja, da odstopi veliki vezir Kia mil pala še preden se sestane parlament. Parada nemikega cesarja. METZ 27. Danes predpoludne se je aa velikem vežbaiiš!u vršila vojaška parada, na kateri }e bil navzoč cesar Viljem s štirimi sinovi. IZ MAROKA. PARIZ 27. ^Petit Parisien" poroča iz Tangeria : Marckanssi prvaki so nasvetova'.i Mule; Han3u. na- posije Abdul Aziza v pregnanstvo. KOLIN 27. rKC»In. Zeituai,41 poroča iz Tacgerja, da je bil Mu'ej Hsni včeraj proglašen sultanom v Masazanu. MADRID 27. Kr žark3 .Princesa de As-timias" ;e cdpiuia v Cadi, da zamecja ,Es-tramaduro". Minister mornarice *e i^avL. da odpotuje v marokanske vode še erugo vo;no tadijo. ako bodo te ckolnosti zahtevale. Karlovi vari 27. Ministerski predsednik C.emetceau odpotuje pnhodoji torek iz Karlovih varov. Budimpešta 27. Carska vlada je včeraj izdala vse potrebne odredbe, da stopi trgovinska pogoiba s Srbijo v veljavo s 1. septembrom. Szekely-Udvarhely 27. Profesor Andrej SJvmossi (stranka n^cd-išnosti) je bil enoglasni) izvo'jen drzavcim pts^ucem. Budimpešta 27. Neki komunike ogrskih drža^n h žeJ^zt.ic pravi, da sta v minoli no^M vsied zamene sign^ilov pri Szoreva trčila »kupa; d^a tovoma slaka. Poškodovan ni bil nihče. Tir je že svoboden, tako da vlaki zopet vozijo. Sidney 27. Ameriška flota ie odplula v Melbourt.e. Antlanta 27. (Georgia). Iz Južne Ka-ro'.ine so dospeie vesti, da je tamkaj napravila povedeni veliko -iodo na bombažu in na žetvi. Javni shod v Boljuncu političnega drnštva za Hrvate in Slovence f litri dne 'iS. »r^nati. Govor dri. Josipa Mandiča. Častna dolžnost me veže, da se oglašam • za besedo. Pred 8 dne*.i sem bil prišel sem-! kaj v Bcljunec na posebno povabilo nekate- : rih tukajšnjih vaščanov. Vršil se je shod. Oglasil sem se za besedo, a odrekli so mi jo. Kar sem hotel reči v nedeljo, želim reči dane?. Tudi danes se je govorilo o ^klerikalcih"1 in o ».liberalcihDo pred kratkim ni bilo tega v Istri. Do sedaj ni bilo v Istri ne liberalcev ne klerikalcev. Vsi so lili narodnjaki. Sedaj pa bi te hotelo, da se ločijo. Zakaj?.... V I;tro hočejo importi* r a t i CPici : Tako je !) boj, ne da bi ljudstvo samo vedelo, zakaj v reinici gre. Po mojem mnenju : če že ima biti boj, naj ljudstvo vssj ve, zakaj da se bori! Nočemo, da bi kdo izrabljal to ljudstvo kakor nemo, nevedno žival (Vihamo pritrjevanje.) Vi imate pravico, da, dolžnost da znate, kaj zahteva;o takozvani rklerikalci" od Vas ! Potem še le si boste po svojem razumu in prepričanju izbirali pot. Kar se govori in kar se piše, to bi se moralo kazati tudi v delih. Ni drotna. oni nočejo reči tega. kar hočej o..... Vedo pa tudi dobro, zakaj nočejo.... Ravno v tem tiči. po mojem mnenju, nevarnost,... Kajti, ako bi bili odkritosrčni, in povedali kedo so, kedo jih pcši.ie k nam in v imenu katerega končnega ciija nam vsiljujejo svojo naklonjenost, oni bi se s tem sami obsodili. Ako bi bili ti le l,udje odkritosrčni bi prizoali: kle-rikalizem hoče povekšati vplir cerkvene hierarhije do skrajnih konsekvenc, postaviti prejšnje stanje srednjeveškega hlapčevanja cerkvi, kleru, vzpostaviti stanje, ko so močni nemški Otoni se podajali k papežu v Canoso... Oni se bore za politično moč. S tem je že re* čenD, da klerikalizem ni vera. To hočemo mi vedno razlikovati : oni pa tega nočejo.... Nasprotniki niso imeli poguma, da bi prišli na današnji shed. Žal mi je. A'.i. to je pa* umevno, oni ne smejo imeti tega poguma. da bi poilušali resno besedo. Oni imajo korajzo le tam. kjer morejo svobodno zavijati dejstva. Aii ko ljudstvo spregleda, bo tudi konec temu zavijanju. (Burno pritrje vsn». Jaz pa vam kličem : zanas bo začetek konca, ko se začnemo rav-sati med seboj. Ni res in velika laž je, ako se eovori. da mi nofemo vere. Ver« je sveta stvar in prokleti oni. ki bi to čutstvo hotel ruvati iz src ljudstva, ki hoče verjeti. (Fre-netičen aplavz. Kapelanje so, ki med naici ubijajo vero). Ali rekel sem že avodoma : vera in k'.erikalizem ni eno in isto. Vera je l;ubezen do Boga in upanje v Boga. Vera sloni po cerkveni vedi na razodenju božjem. — Ka; pravi evangelij (vera) : Krist je pr šel na svet bosonog in je *e'el: ljubi svojega bližnjega!! Ljubi tudi svojega nasprotnika!! A kaj pravi kle-r kalizem ? A kaj vidimo na strani klerikalcev '? Oni ne ljubijo niti svojega najbližiega sorodnika, ako jim ni slepo vdan. Krist je velel : ne ubijai ! Oni ubijajo svojemu bližn;emu dobro ime in često tudi ekzištencc«. Alise tako dela za ljudstvo? Viharno dolgotrajno pritrjevanje). Ne, ne. ne gre tu za vero, ampak za moč visoke cerkvene hierarhije, gre za — politično moč. (Ponoven aplavz). Tu gre za cerkev, kot socijalno zgodovinsko ustanovitev, tu gre za ohranjevanje kapitalističnega značaja cerkte. (Burno pritrjevanje.) Proti svet vnem u naziranju klerikalizma stoji n%ziranje liberalizma. Vera je individu-valna stvar, vsakdo naj veruje iz prepričanja. (Frenetičen aplavz). Tako heče pravi res- nični liberalizem. Vera ima vrednost samo dokler se opira na prepričanje. Vsako usilje-racje vere v svetovne namene, nasprotuje veri. Toda pustiti moramo klerikalizem iu liberalizem. K a, t' mi ob skromnih naših razmerah, ko moramo napenjati vse sile, da se ohranimo kakor narod, mi moramo vedno govoriti, d a smo Slovenci! (Vsestransko pritrjevanje). Naš razvoj ne dovoljuje, da I bi trosili svoje moči v boju m^d onima velikima svetovnima na* žira nji m a. Pri tem pa ne zahtevamo od nikogar, naj žrtvuje svoje nazore iri svoje prepričanje. Sedanja naša borba je borba za gospodarski in politični položaj. Ko izvo;.u-jemo to borbo, bomo govorili o drjzih na-ziranjih. Proti sebi imamo rdečo in klerikalno intern&cijonalo. Zakaj so socijalisti intemaci-jon&lni ? Ker hočejo proletarijat vsega sveta združiti v veliko politično moč. Tako tudi klerikalizem. Potem se ie govornik bavil s krščanskim socijalizmom. Klerikalizem kot politično in gospodarsko oveljavljenje moči cerkve in klera je i n t e r n a c i j o n a 1 e n. Za to tudi tepta narodna prava in se ne ozira tudi na naše kl a ver ne razmerje v Istri. Nu izgledu dunajske šo> Komenskega je pra šnjeval, česa imamo pričakovati od krščanskih socijalistov — Celo proti malenkostni koncesiji, ki jo ie dovolil nemški naučni minister Marchet, so srdito nastopili nemški krščanski socijalci z njih Luegerjem na čelu. Le ta je oblastno in cinično izjavil, da tist h 400.000 dunajskih Črhov treba neusmiljeno germauizirati < Burni pojavi ogorčenja). To postopanje so obsojale vse slovanske stranke, edini »Slovenec"* je je skušat opra*i!evati (Ponovni pojavi ogorčenja). Ali ci to breia.-msvinatvo ? -Jednako neslovansko se je vedel -Slovenec" povodom vsealovanikegi shoda v Pragi. Ta shod je imel inavgurirati novo dobo r» al ne slovanske v zajemno st j. rSlovenec"* pa je tudi ta veliki degodek ne le o> alova-ževal, ampak cara»ao;t smešil. In zakaj ? Edino zato, ker je mej njimi, ki so pripravljal; ta shod, tudi Ivan Hribar ! t Vsestranski klici: žirio Hribar !) Torej zopet iz osebnega nasprotstva. Ali je to delovanje za narod r A kako pcstopajo „Slovenčevci" z nami v Trstu ?' Ustvarili smo rNarcdco delavsko organizacijo"' radi nujne p;trebe. V tej organizaciji ne delamo nikake razlike : v njej je mesta za liberalca in klerikalca. Vendar je «Slov»nec~ sovražno nastopil proti njej, ki je gospodarska organizacija in jo blatil kakor je niso niti socijalni demo-kratje (V&klikan'e). Celo socijalno demokracijo kliče ,Slovenec" na pomoč, da bi pomagala uničiti „N. d. o.- Ali moramo mi mirno trpeti, da se tako zastruplja nase življenje? Ne. Boj mei liberalizmom in klerikalizmom prepuščajmo drugim narodom, ki so — že narodi. (Frenetično pritrjevanje). Izlasti v Istri nam ne pripada še ta boj. Če pride k vam kak Tricglav, vprašajte ga. ali je za slogo ali za prepir, povejte mu, da pot vodi nazaj v Ljubijano. V naši hiši naj ne dela prepira. (Pritrjevanje). Vrsto let so mirovali, tedaj pa so se začeli razburjati radi predstojećih voLtev v deželni zbor istrski. Vi pa ne slušajte jih. ne zapuščajte naiodnih vrst. ostanite zvesti stari zastavi, pod katero smo častno izvojevali že Mlin pod vasjo. isai Savo Sever. II. leto dn: je že služil -Jože pri H:stniku. Nagibalo se je ca jesen. Jože ~e kosil :avo na travniku nedaleč od vasi. Na z&~ i r.r.ri strani je solne e stalo še visoko na nebu in žgalo kljub bližnje jeseni še vedno nenavadno. V mogočnih polukrogih ie vihtel .Teže svojo ostro koso ii v širokih vrstah je pa* daia trave. Curkoma so mu Me znoice srage če: razbe em* čelo. a on je neumorno kosil :n stopal naprej. Le poredkoma si je otrl pekoči znoj. postal malo za hip. a potem še -ruejše reza11. Tedaj je prispela iz vasi sem po beh*. prašni cesti Ivanka z malo košaro v desnici. Po Cal a jo je ma*j. da nes-i Jožetu južinc. Vedno lepa in draiestna deklica se ie sedaj zdela ie lepiš. Lstkih nog. kakor srna je podlistek. hitela tja po cesti. Lica so ji žarela kakor j dve polni rdeči jabolki Urno jo je zavila iz i ceste tja navprek po steri proti travniku, kjer je kosil Jože, Zdelo se je, da tembolj I pospešu e korake, čim bliže mu prihaja... O a je še ni bil opazil. „Dobro srečo! Jože, ne uženi se preveč." ga je pozdravila in se mu prijazno rssxebljfeia. ko se je ves iznenad^ea okrenil ob nienih besedah ,0. kaj ei ti prišla," je dejal ves za-; sopljen. -Gotovo s: že lačen in potreben kaj j okrepčila : saj je že precej krasno in ti se ? tej vročini tako pehaš, kot bi ie hotel ogc- \ nobiti." _Ni. ni tako hudo." se je izgovara!, si; obrisal pot s čela in se medel pred njo v > mehko travo. Ona pa je vzela iz košare vie, kar mu je bila pripravia mati. in položila pred njega v trave. Vidna radost mu je trepetala čez potni obraz in nepremično je zrl v nic... „Teke sile pa že ni biio. Ivanka, da bi bil* morala tako hiteti. Glej, kako si se vsa spotila! Samo. da se ne prehladiš,- in pričel je s slastjo povživsti, kar mu je bila prinesla. ksj še ! Saj tem tis prav počasi. | Pazi rajši na-se"... se mu je nasmejala in ga ; s tiho zadovoljnostjo opazovala, kako mu je šla v slast preprosta jed. Povžil je vse in spravil posodo nazai v : košaro. Primaknil se je bliže k njej in njeg;v pogled se je kakor usesai v njene velike, globoke oči in v njeno rožnato obličje. . „Ivanka." ie izpregovor.l komaj slišno in neinomehko ter jo rahlo prijel za roko. Oba je obšlo nekaj toplega, ko sta pogrez-mla svoje oči drag v drugega... -Kaj je, Jože?", je izustila ona istotako ' iskreno in rahlo ter naslonila svojo glavico 1 ob njego*o ramo. Hotel ji je nekaj povedati, a skoraj ni | mogel. Tako polno mu je bilo srce, prekipe-. valo je in morje čuv»tev je valovilo po njem. i In ta čuv&tra so bila tako sladka, tako razkošne... Zdelo se mu je, da bi se prestrašil svojih lastnih besed, da bi zvenele tako okornotrdo in da bi ona začudeno privzdignila glavico. Zdelo se mu je. da ne najde primerne besede, in b&l se je, da ne bi raz-podil te nebeške miline, v kateri sta se to- j pili njuni srci.. In tako sta slonela nekaj hipov drug ob drugem in se naslajala ob teh sladkih trenutkih. Še dihati si ekoraj nista upala, le srca to vtripala burno in slišno... Naenkrat ga je nekaj prešinilo kakor iskra. Po V6eh žilah ga je spreletelo in nehote jo je stisnil tesneje k sebi. „Ivanka.... ali me imaš kaj rada r.„ Spregovoril je plaho, komaj slišno. Tako čudne so se mu zdele te besede, da se jih je sam ustrašil. Se bolj se je privila k n,emu in njena glavica je slon.Ia tesno na njegovtb prsib. In razplakaJa je krčevito in mu ovila roke okrog vratu. V vročem, do'gem poljubu so se jima strnile drhteče ustnice. Srce ie burno luo ob srcu... Njemu je bilo. da ikoraj ni vedel, kaj se godi z njinc. Poljubljal ji je kakor blazen ustnice, lica, čelo, lase in jo strastno stiskal k sebi. In ona se ni branila... B:la je vsa prevzeta brez vol e in brez moči. Ihtela in plakala je na njegovih prsib. — Tedaj je slučajno prišel mimo stari Hostnik. Bil je že zelo blizu, ko ;e opaz i, kaj ee godi... Zikipelo je v njem ic vsa kri mu ie zavre'*. Stresel se je jeze in razburjenosti. Skoraj bi bil skočil nadnja. a preveč ga je rszburilo. da skoraj ni mogel z mesta. Zakričal je divje, strašno — — —. Jože to Ivanka sta bila dotlej g'uha vso okolico. Ta curori glas ju je naenkrat zdramil. Kakor ds je trefčilo med nju, »ta Stran H »EDINOST« štev. 238 V Trstu, dne 28. avguata 1908 toliko bojev. Ne dezertirajte radi lepega obraza kakega Trmoglava I V3i kakor en mož ▼ boj za naše kandidate i (Frenetični klici: hočemo, hočemo. Ploskanje živio klica). Da pa damo izraza svojemu čutstvovanju, vam predlagam nastopno resolucijo : „Deželno-zborski volilci iz Boljunc*, občine Doline in bližnjih mest, zbrani na javnem shodu v Boljuncu, dne 23. avgusta 1908 jemljejo z odobravanjem na znanje poročilo svojega poslanca prof. Mandić-a o deželno- in državnozborskem delovanju istrskih narodnih po-lancev, izražajo neomenjeno zaupanje političnemu društvu za Hrvate in Slovence v Pazinu, obsojajo najodločneje vse poskuse nepoklicanih činite!jev, da se pod znakom križa razseje r- dor med našim ubogim ljudstvom v Istri in s tera poruši za politični in gospodaraki razvoj to'i potrebno slogo, ter j izražajo nado, da se bodo kakor do sedaj' tako tudi na predstojećih deželnozborskih, volitvah vsi zavedni in za blaginjo našega naroda vneti istrski Slovenci in Hr7ati g aso-vali složno in z edinjeno za one kandidate, ki jih bode proglasilo dogovorno z vrlilci politično društvo za Hrvate in Slovence v Pazinu! Resolucija jo bila enoglasno vsprejeta. G. K. S i š k o v i č posestnik in trgovec iz Črnikala se raduje, da je prišlo na današnje zborovanje toliko zavednih mož. V DMiuski občini se je pred 30 leti vršil im pizanten tabor — eden med prvimi. To ie bilo za občino veliko ča>t. Zato je pa sedaj ravno tej občini v nu no dolžnost, da zapreči medsebojni bratomorni boj. Tu ni vera v nilt&ki nevarnosti, kajti če bi bila, bi vsi odločno nastopili zanjo. — Zanesti hočejo semkaj kugo — prezirajte jih. Povejte jim, da odobravate politiko Laginje, Spinčiča in Mandića. (Frenetičen aplauz ; živio-klici). Oai agitatorji bi hoteli, da se mi cepimo. Tega ne smemo iu tudi od poslancev zahtevamo, da so složni. Pred brezdomovinskim prepirom mora se obdati to občino z močn'm obzidjem. Naprej ne sme! Potisnimo ga nazaj (g'avna pohvala). Ker se ni nikdo oglasil več za besedo, je predsednik Pangerc zaključil ta znameniti shoJ lepim govorom, v katerem je označil hujskače s konstatacijo, da pod varstvom bajonetov napadajo voditelje, ki so že toliko delali in trpeli za svoj narod'. A kaj so ša storili hujskači ? ! Danes so dobili naši prro-boritelji najlepše zadoščenje (VBeobČe odobravanje), oracije narodnim poslancem). Govornik je pozval še zborovalce naj ohranijo hladni kri tudi vspričo morebitnih izzivanj. Mi moramo širiti treznost med našim ljudstvom in ne strast in sovraštvo. Irrekel je zahvalo državnemu poslancu prof. Mandiću na poučnem poročilu, dru. Mandiću na lepem govoru, uredništvu „Edinost", da je poslalo semkaj svojega poročevalca in vsem zborovalcem, ki so tako mnogoštevilno prišli na skod vzlic slabemu vremenu. Hrvatski delegate na medpar-lamentarni konfetenci v Berolinu. Nedavno že smo omenili, da se bo letos vi sila v Berolinu medparlament&rna konferenca, katere se udeležijo Madjari z grofom Appouyjem na čelu in tudi Hrvatje. Med njimi pride nedvomno do velikega parlamentarnega dvoboja, v katerega poseže tudi nordiški velikan Bjoretjerne BjOrson. Brez-dvomno doživijo torej Madjari strašanski moralen poraz pred vsem civiliziranim svetom. To bo dan zmage pravice nad nasiljem. Kakor se glasi, pojdejo v Berolin sledeči li~?atski oziroma srbaki poslanci: bivši pod-ban dr. pl. Nikolić, bivša sekcijska načelnika ar. Aleksander Badaj in Milan Roje, dr. Ivan Lorković, dr. Aute Pinterović, predsednik sabora dr. Bogdan Medakovič, dr. G-avro Manojlović in Stjepan Radič. Avstro - Ogrska sondira glede aneksije Bosne in Hercegovine. ..Vos3. Zeitung" javlja z Dunaja, da je Avstro Ogtska sondirala pri vseh signatarnih volevlastih berolinskega kongresa glede vpra- pianila kvišku. Za hip se skoraj nista zavedela ; bilo jima je, kakor da ju je zbudila i iz prelestaih sanj trda in kruta roka. Toda samo 2a hip... j Kakor pribita sta obstala. Jezni obraz gospodarjev, njegov divji pogled in to snrovo, vpitje ju je spravilo k zavesti in spozuauju. ] Neko neznosno težo krivde sta začutila ta j trenutek in kakor da ju je nevidna, a silo- i vata moč vrgla narazen, sta odšla vsak na svojo stran... Objokanih oči, vsa preplašena in tako brezizrazno zreč pred se, kakor da še ne ve, je li to sen aii resnica, je odšla Ivanka tja proti domu. Jožetu pa je bilo, kakor da ga je nekaj udarilo čez glavo in po razparjenih možganih mu je kar vreio in ga tenko zbadalo. Ob enem pa je začutil neki težeč Čut sramu. Z vpognjeno glavo je prijel za koso in jo mehanično zavihtel. Hostcik pa ie stal kakor prikovan na svojem mestu... Prizor, čigar priča je bil, ga je tako razburil, da je bil ves iz sebe. Brez besede je zrl za Jožetom, kot da ga hoče s svojim plamenečim pogledom podreti na tla. Potem se je naenkrat obrnil in odšel. (Dalje.) šanja spremembe državnopravnega odnošaja Bosne in Hercegovine k monarhiji. Brez te spremembe ne bi sicer bilo možno uvesti ustave in reprezentativnega zistema v obeh zasedenih deželah. Turška vlada In Bosna. C ari grajskem u dopisnika „Budapester Tsgb'atta" izjavil je turški minister za una-nanje stvari Tevfik paša nastopno: Vsprejel eem neko deputacijo mohamedancev iz Bosne in Hercegovine, ki je razložila svoje želje glede uvedenja deželnega zbora in ustave v Bosni in poročala o stališča bosanskih mohamedancev, ki kakor tretjina prebivalstva žele, da jim damo mi navodila in direktivo. Mi smo jim odgovorili, da smo z notranjimi posli preobloženi, a da smo tako trdno prepričani, da bo Avstro-Ogrska današnje pravice spoštovala, da ne nameravamo sedaj dati niti kakih nasvetov niti zapričeti kako diploma-tično akcijo.__ Ogrska. Preganjanje Romunov na Ogrskem. Iz Arada javljajo, da je romunski učitelj Dimitrija Popovič obsojen na tri mesece ječe radi „ščuvanja proti madjarskemu narodu". In Madjari sb svojimi pojdejo še na interparlamentarno kODfereaco v Birolinu — z glavo po konci seveda — ponašati se se bvo j ]im liberalizmom in vitežtvom ter z indignacijo protestirati proti iednemu Bjornsonu, ki si upa trditi, da ie politika Madjarov nasproti narodnostnim — barbarska. Da, da: liberalizem Madjarov je posebne vrste, a njihova nesramnost fenomenalna. Nade pa je, da ne bodo več dolgo varali in slepa-, rili Evrope, kajti dejstva, kruta barbarska dejstva govore preglasno, da bi ta mogla trajno dušiti bobneče fraze kacega Appony-a. Sankcijoniran zakon. Ogrski uradni list je priobčil najvišo sankcijo eksekucijske novele, ki stopi v ve-' Ijavo dne 9. septembra 1908. Rusija. Pogromi v Odesi. Iz Odese javljajo: Nevarnost pogroma proti Židom se zopet pojavlja. Za Kijevom so pričeli poskusi pogroma zopet v Odesi. Reakcijonarna črta „Arhangelj Mihael" je v nedeljo v neke™ predmestju .začela napadati in streljati na Žide. V Lermontovi ulici streljali so revolucijonarci na Žide ter so ranili več njih. Po naloga guvernerja so nekatere reakcijonarce zaprl'. Drobne politične vesti. Ministerstvo za javna dela in Slovenci. Glasom poročil poljskih listov je v no' era minister stvu za javna dela 27 uradnikov Poljakov, Slovencev pa — nobenega! Kakoršnja delegacija, taki tudi vspehi. Zato si niti ne upamo rekreminirati proti krščansko socijalnemu velenemcu, ki vodi to ministerstvo. Grška in Romunska. Iz Bukaro-šta javljajo, da so vsled novih dogodkov v Turčiji zapričela zopet med Grško in Romunsko pogajanja, da se obnovijo diplomatični odoGšaji, prekinjeni pred d remi leti. i Nov kandidat za poznanjsko nadškofijsko stolico. Nemški in tudi poljski listi poročajo, da bo nadškofom poznajskim imenovan vojaški duhovnik Sander iz Karlsruhe. Sander se nahaja sedaj v nekem frančiškanskem samostanu, da se priuči polj* skemu jeziku. Poljski list „Kurver" pravi, da naj Sander dobi o premisli, prej nego se odloči zasesti stolico poznaajskih škofov. Ve naj, da bo ta „služba" zanj zelo neprijetna — pastir bo brez črede, kajti nihče mu ne bo sledil, njemu — pruskemu uradniku. Amnestija na Srbskem. Novoimenovani srbski, pravosodni minister Tinoti-jevič je takoj po* nastopu svojo službe predložil kralju Petru v podpis ukaz, s katerim |se pomiloščajo vsi oni, ki so obsojeni radi 'kakšnega tiskovnega prestopka. Kralj je ukaz podpisal. j Dnevne vesti. Kako naši in kako oni dragi! ! V svojem pozdravnem govoru na javnem shodu ▼ Boljuncu je post. prof. Mandić pozival ljudi k ! miru, treznosti in k izogibanju vsacih osebnih napadov. Njego t poziv je bil : bodimo resni! i V istem smislu je predsednik shoda, g. župan Pangerc, v svojem zaključnem govoru nujno !pozival zborovalce, naj se mirno razi-dej o, ker naša želja je, da ne pride do nikakih konfliktov. 4 i Tako naši voditelji. Kako pa oni drugi ? ,Na to poslednje vprašanje nam daja dovolj odgovora že dejstvo, da so dekline, stoječe : pred k a p e 1 a n i j o, že ob doh^janjn zboro • j valcev skušale provocirati! In od kodi so bili tisti r Slovenci", ki so jih držale v rokah ?! P Menda ne treba nikake bistroumnosti v to, da uganemo, od kje so bili. Dejstvo, nepobitno dejstvo imamo torej, da so naši voditelji odvračali ljudstvo od vsacega izzivanja, a oni drugi so izzivanja ] — aranžirali! Tako je bilo na naši strani v nedeljo in tako bo tudi odslej. Isto .tako pa ne gojimo nikake nade, da bi se tisti agenti provokaterji odslej drugače vedli, nego so se doslej. Na koga pade torej odgovornost, ako pride v Bregu do nesreč?! Na tiste ne, ki odvračajo ljudstvo od konfliktov, pač pa na tiste, ln ljudstvo naravnost vpodbujajo k iusultiranju političnih nasprotnikov. In pride gotovo do hudih dogodkov, ako se bo nadaljevalo s takim „preporoje vanjam ljudstva v Kristu! 1" Gospodje v Bregu in v Ljubljani naj se ne varajo nikar: boj med slovenskim prepričanjem in slovenskim rodoljubjem na jedni in brezdomovinstvom in efijaltstvom na dragi strani — ta boj se bo tudi z naše strani vojeval z vso energijo, v katero nas bo silila zavest, kako visoka je stvar, ki je tu v igri. Ne govorimo tega, ker želimo tega boja. Bog je naša priča, da ga ne želimo. Da pa gospodje ne porečejo zopet, da smo hinavci, izjavljamo odkrito, da želja naša, da bi ne prišlo do hudega, ne izvira nikakor iz obzirnosti, ali morda celo iz strahu pred njihovimi od jeze in sovraštva razpaljenimi osebami. O ne njim bi privoščali primernega plačila. Saj so je že zaslužili v ob ili meri. Ali, kakor na jedni strani ne priznamo več nikake obzirnosti, pa na drugi Rtrani ne pozabljamo ni za bip, da je to naše ljudstvo, ki je bi smodil plamen boja, kakor ga nam usiljujejo gospodje, ki prihajajo iz Ljubljane doli s tako peklensko nalogo, To je vzrok, da iskreno želimo, da no bi prišlo do razmer, ob katerih bi krvavo trpeli najviši interesi naroda. Ali — kakor rečeno in kakor poznamo tiste gospode, že nam ugaša zadnja isisra nade, ča ne pride do brja. Toda kličemo že danea glasno iu pred vso slovensko javnostjo : naši voditelji svarijo k miru, vi ščuvate na boj. Zato pa boste edino vi odgovarjali za posledice! ! Žaljenje našega jezika pri finančni straži. Kakor znano, donašajo ženske vsaki dan kosilo težakom vposlenim v svobodni luki. Kadar se vračajo, morajo ob vhodu pokazati svoje torbice pri carinski ekspozituri št. 1 v svrho predpisane vizite. Tako sta prišli tudi dne 24. t. m. okoli ene ure dve ženski — Slovenki ter sta pokazali svoji torbici dotičnemu višemu finančnemu pazniku, ki je bil službi. Govorili sta seveda slovenski. Vzlic temu pa, da je dotični organ vešč našemu jeziku in vzlic dejstvu, da je tu tudi deželni jezik, zahteval je v svojem fanatizmu in sovražtvu proti našemu jeziku, naj — ženski govorita italijanski- — Ženski sta Be nekoliko razburili na to drzno zahtevo; vendar sta mirno in do itojno odgovorili, da znata tudi italijanski, ali da nista dolžni govoriti v tem jezika. Mi vprašamo dotičnega višega paznika: mari je strankam v dolžnost posluževati se prav tistega jezika, ki ga on hoče? Mari ni več dolžnost javnega organa, da gre strankam na roko s tem, da govori njihov jezik? Ce pa javni organ tega ne vrši, je tako postopanje tem odijozneje, ako ume jezik stranke. Mi smo tega skromnega mnenja, da je on tu radi stranke in ne stranka radi njega. Našince pa poživljamo, naj se ob vsaki priliki poslužujejo le svojega jezika, da doseže naš jezik enkrat tisto vrednost, ki jo uživata nemški in italijanski jezik. Cim bolj drugi sovražijo naš jezik, s tim večim veseljem in večo energijo ga moramo rabiti mi! Le tako pridemo do zmage v velikem jezikovnem boju ter dokažemo nasprotnikom, da vse njihovo sovražtvo ostane brezvspešno. Dotičuima ženama pa vsa čast! Priporočamo je — v posnemanje. Opazovalec. „Slovencev*" skromnost! Prejeli smo: Po tisti glasoviti brzojavki iz Bolj unca v „Slovencu" od minolega ponedeljka, ta list ne piše več niti črke o veliki „krščanski* zmagi in „edinjaškem poraza" v Boljuncu i a na Bregu sploh. Mi smo najivno mislili, da je ona brzojavka samo predhodnica uvodnim člankom, odam in bombastičnim noticam. Ali prevarili smo se! Sicer pa morda pridejo še — kanonade. Ali bilo kakor bilo: za to pot je „Slovenec" ako skromen in mi se mu divimo! Zopet o pošti pri Sv. Ivanu. — Prejeli smo: V petek dne 21. t. m. je priredila Marijina družba tržaška božjo pot na Brezje l>od vodstvom svetoivanskega župe-upravitelja č. g- Sile. Ženico so že v petek odposlale z Brezij vse polno razglednic, a povrnila so se v Trst v soboto ob 6. uri in pol z večernim vlakom. Ženice so prišle, razglednice pa — ne. Te so došle nas'ovijen kar ^ v roke Še le v ponedeljek in deloma celo v torek. Nekateri pa sploh niso dobili odposlanih jim razglednic. Opetujemo prošnjo, že tolikokrat izraženo v tem listu, da bi slavno poštno ravnateljstvo vsaj nekoliko uredilo razmere na pošti pri Sv. Ivanu. Kakor so sedaj, le ško-; dujejo ugledu te institucije. Kazenski senati za mladostne. Pravosodno ministerstvo namerava, kakor ju bilo naznanjeno sodiščem, odkazati vse kazenske | ■tvari proti mladostnim, ki niso še dovršili j 13. leta, pri sodnih dvorih posebnemu razsod- j nema senatu in pri okrajnih sodiščih poseb-j nemu sodniku. V kolikor je to mogoče pri. organizaciji sodišč, polagalo se bo sodništvo v teh kazenskih stvareh ob enem v roke varstvenega sodnika. Pri kazenskih stvareh, na katerih so udeleženi m'adostni ia odrasli, treba ločiti postopanje, v kolikor to gre. na da bi bilo zamude. Ako ni dopustna ločitev postopanja, j treba razpravljati stvar pred senatom ozirom a ■ edinosodnikom za mladostne. Izvršitev teh odredb bi zahtevala spremembe glede razdelitve poslov; mogla bi zato stopiti v veljavo še le z začetkom I. 1909. Redek cvet. Pred hišo uč telja g. Albina Strekelja v Škocijanu rezcvetela se je v vsej svoji krasoti agave americana, ali kakor jo ljudje imenujejo stoletna roža, stoletni kaktus ali stoletna alva. Na 5 m. dolgem cvetnem poganjku, v debelostnem premeru od 9 cm., im« 17 cvetnih vejic in na vsaki vejici po več šopo7 c?etov. Konstatiralo se je, da je rastlina stara 102 leti. Lastnik p kaže ta redek in občudovanja vreden cvet vsaki zavedr.i Slovenki in Slovencu za vsak dar v pri j Ciril Metndijevi družbi. Je li mogoče? Prejeli smo- Pue 16. t. m. ob 2 uri zjutraj je umr'a v ZJiojivari pri Novemmestu pocestnica Barbara Gregorčičf, mati tukajšnjega narodnjaka Tosipa Gregorčiča. Takoj zjutraj dne 16. t. m. je družina pokojnice poslala d?e brzojavki na Josipa Gregorčiča v Trst. Eoa brzojavka je dospela v roke naslovljen cu dne 17. t. m. okolo ure zjutrai. Kakor razvidno, je brzojavka ra bila iz Rudoifovega v Trot 26 ur! Drugi brzojavka je bila oddana isti čas (dne 16. t. ra. ob 8. uri zjutraj) na Gregorčičevega braia Antona v Javornik, a je dospela v roke na-slovijeocu dne 18. t. m. ob 8. uri in Jp< 1 zjutraj ! Zraven te po'ževe točnosti moramo še omeniti, da nosi druga brzojavka oddani datum 17. mesto 16. t. m., a druga je splou brez oddajnega datuma ! Kje tiči krivd;i na teh nedostatkih V Brzojavka namenjena v .Tovornik je oddana v Rudoifovem in ne glasi : „Mati so umrli". Druga pa je oddana v liu-dolfwertu in so glasi : „Mati so v u m r e l i" ! ! Mi ce bomo pisali komentarija o tem dogodku, pač pa prepuščamo brzojavni uprav-;, da stori svojo dolžnost. Dotični brzojavki &t % pri nas na razpolago. Preklic dražbe. Minolega torka jo c. kr. državna železnica razpisala javno dražbo 1 vagona lesa (desek) na lesnem skladišču pod Skednjem. Ta dražba se n e bo v r Š i i a in se s tem prekiicuje. Mučenje živali. Kakih 10—15 dni ie opažati na južni železnici nenavaden vdik promet rogatega blaga za izvoz v Italijo. Nu. človeku so mora usmiliti uboga žival, kako izmučena od gladu in žeje — so slini, griže, buta ob vozove, muče, ker se «e hoče osvoboditi iz teh muk. Zastonj ! Človeška ušesa so gluha, cči slepe in srce brezčutno. Pušč&jo nedolžno žival, da trpi lakoto in žejo do cilj::, kamor je namenjena. Vprašam : ali bi ne mogla južna železnica — tudi če ni takega zakona — določiti postaje, na katerih naj bi trgovci hranili in napajali blago, ki se vozi do 2, 3, 4 dni od Bačke, Sriema, Slavonije V! S tem ne bi izgubila ničesar, a storila bi svojo dolžnost usmiljenja do živali. Končno pa se čudim, da oblasti nič ne store proti takemu brezčutju ko jim mora biti znano, da se je v Gorici zgodilo, da so morali odložiti žival, ki je poginila od gladu in žeje. Pa tudi iz sanitarnih vzrokov bi se moralo odpraviti ta -ikandai I Kakovo more biti me30 od take izmučene živali ? Gotovo ne najbolje. Ali *.si molče in nikdo ue ne gan^. Molče načelniki postaj, molče uradniki — vsi ostajajo brezčutni, mrtvo orGdje — kapitala. — Nekdo. Nova ladija za raziskovanje Jadranskega morja. Društvo za raziskovanje Jadranskega morja „Adriaa je sklenilo zgraditi moderno ladijo za raziskovanje morja. Svoto so nabral: členi, avstrijska vlada pa je podjetje podprla s p.trebno svoto. Ladijo so zgradili v Kopru pod nadzorstvom prof. C ori a. Nazvali so jo „Adria". To je prva ladija te vrat", ker posebno prilagodjena za razmere v .Tadrai.-skem morju. Brod, ki je zgradjen po tipu jahte, je stal t?5.000 K. Čitateljem ljudskih knjižnic. Aka k oniai postranskih prog pa najmanje s 30°/„. V slučaju vzpostave postranskih poaredovalnic v V Trstu, dne 28. avgusta 1908 »EDINOBTc Str. 238 Stran III 2 &vni progi ne pripojenih krajev morali bi icit?resentje nositi vpe strofike zvezne proge. Globe. Pozor obrtniki! Včeraj in predvčerajšnjem je bilo kaznovano v globe okolo i je rau ponese! nt dom. Stanič pa se ni pusiii več videti. Posledica kačjsga pika. Včeraj popoludne >i bila zdravniška postaja ttlefo nično pokli-H^a na kolodvor južne železnice, da bi pre-pti ala v vojaško bolnišoico kadeta 16. poš-c-olka (ki je na vojaških vajah na Krasu), Ustava Kaiser, starega 20 let, ki ga je modras upičil v dedno roko. B Jo mu ja jako vabo, izgledal je upehan, vpadel in tresla ga ie urziica. Tatvina. Nat ikarja parnika „Martha \V..ahingtonu, Ivan Zore, star 20 1.1, in Peter Firman, star 21 let, sta naznanila na poli-ciio, da ju je njun kolega Renat Vidali, star 17 It t, včeraj okradel, Vzrl je Zorctu zlato veriiico v vrednosti 80 K. par čevljev v vrednosti 10 K in periia ter Firmanu 4 pare biać, par čevljev in parila v skupni vrednosti ">7 ff. Vida'i je b i aretiran. V opravičevanje izjavit: £ > sem bil vajenec, kradla sta u.eni : -ed^j es maščujem in kradem jaz njima ! Žali pasante in tepe redarje. Jurij Petero-. star 33 let krošnjar iz Pirana, je bil v- eraj aretiran cd redarja in policijskega atenta, ker je popoludne ta trgu Stazione žilil piisanti in ]im celo žugal. Pri aretaciji l>a se je postav l v br*n in traktiral polici*ta s pestmi iu brcami. Večno žuganje ! Sinoči ob 9 uri in pol e bil ua trgu aretiran 33 ieten Jutij Subotić. f'đitnatinec, ker je Agnezi Trebišan in B_-gurij žugal s smrtjo. — Nikolaj Michelutti. star 30 let, iz Gradiške, je po poklicu berač a1! pi i vešča si iuk.us vzdrževati bi konkubino, neko M*-rr-i Sošič, ki stanuje pri Katerini Dobnnja v ul. Pozzo bianco št. 7. Med obema žen-»kan. a je včeraj uastala rabuka, ker je Soši ■Teva v pijanosti uganjala razne nespodobnosti. Prišel je Michelutti, ki je Dob'*icji žugal s >mrtjo. Aretirali so ga. Koledar ln vreme I>anes: Avguštin skof. utr.: Objavljenje Ivana krstnika. Tempe-ratu.: * v Ćeraj ob 2. uri popoludne 28 5 -f- Oe!s. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno spremenljivo. Zmerni vetrovi. Vroče. — Tendenca ta nevihte. Društveno vesti. ('lene ,,l>el. podp. društva" se opozarja, da se vsi udeležijo skupnega odhoda k sv. maši, dne 30. t. m. ob 7 */f uri zjutraj 1 Tako tudi popoldanske veselice v ,Konsumnem društvu' pri sv. Jakobu. Vinsko trgatev priredi tamburaški odsek „Kolo* dne 4. oktobra. Toliko na znanje si.' občinstvu. Bratje Sokoli! Dne 8. gemptembra t. 1. (na maliimarem) se vrši sokolska slav* nest bratskih goriških Sokolov v Ajdovščini. Podpisani odbor je v svoji zadnji seji sklenil, da se „Tržaški Sokol" udeleži ta »lavnosti korporativno in v sokolskem kroju. Skupen odhod ob 12. uri 60 m. z drž. kolodvora do Prvačioe in cd lam z goriškim vlakom do Ajdovščine. Bratje Sokoli! Poživlja in vabi se vas tim potom, da se v obiiem številu vdeležite j gori omenjene slavnosti in poletite 8. eeptem- i bra v prelepo vipavsko dolino mej naše goriške brate. Odbor „Trž. Sokola". Darovi. Akad fer. dr. „Balkan" so darovali za ljudske knjižnice: g.a I. Kariž 1 K. g. M*ks; BarMo 16 knjig in g. Iran Marija Mikeluc 8 knjig. — Hvala lepa ! Bratovščini sv. Cir. in Met. pri Sv. Jakobu je podaril — ker se ni mogel udeležiti veselice — g. Jakob Princ 2 K. Književnost in umetnost Grof Lev Tolstoj: Kazaki. — Kavkaska povest. Iz ruščine prevel Josip Knaflič. Naslovno sliko narisal Hugo V. Gerbić. V Trstu 1908. Tiskala in založila tiskarna „E d i n o s t". To krasno povest, ki se pri-\ števa najimenitnejšim delom velikega ratJcefio i pisatelja. in ki bo jo čitali naši čitatelji, ko i je izhajala v podlistku naš°ga lista, z največjo ! naslado, je izdala zdaj tiskarna r£diD0st" v j elegantni, z lepo naslovno &liko opremljeni I knjigi. Po tfj knjigi bodo Slovenci brez dvoma ■ z veseljem segali, saj ^Kazalci" so povest, hi jo človek vita vedno zopet z nezmanjšanim zanimanjem, povest, ki nudi vedno novega užitka. Knjiga je izredno poceni: stane j samo 1 K 60; po pesti 20 vin. več in se! dobiva v tiskarni „Edinost" in po vseh slo*, venskih knjigarnah. Vesti iz Goriške. x Pomanjkanje krme. Goriško kmetij-ko diuštvo odposlalo je na namestništvo obširno j in utemeljeno poročilo v stvari pomanjkanja krme in tozadevne odpomoči. Iz tfga poro-^ čila posnemljemo nastopno : Suša, ki je nastopila minolo pomlad in i je trajala še početkom poletja, napravila je ! na Goriškem, izvzemši kobariški in bovški j okraj, povsodi veliko škode ; v nižini in v močnih zemljah ni bilo slabih posledic, ker je še za časa deževalo. V strmih in hribovitih kljže vsakovrstnega pohištva • navadne do najfinej8 vrste po najnižjih C8nah. Peter Jeraj TRST, ulica Vincenaeo Belimi šiv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. Nova prodajalnica :: z veliko Izbero hišnih In Kuhinjskih predmetov po naj zmernejših cenah. Vincenz Pibrouz, junior ulica delle Poste štev. 3. Velika zaloga sira s specijaliteto lastnega izdelka Parmegiano, Rcggiano, Lodigiano ovčji, EMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. ■ Absolutno konkurenčne cene. Dona & Perissinotto Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4. KK»K»K***«***K» 3* EtMMii Zobni ambulatorij HANS-a SCHMIDT prej sodruga - Dr. A. Mittak-a - ulica della Zonta 7, I. nadstropje. Prilika! Razpis natečaja. Razpisuje se natečaj za dobavo živilnih i potrebščin za upravo c. k. kazcifn'c v Pri-j morju (Koper in Gradišče za I. 1909). Pokriti te ocora tudi potrebščina goriva • in rgrejajočega materijala. Vrsto in količino predmetom, ki se mo i rajo dobaviti, rszvidijo iete-resovane esebe i lahko ca t^m c. k. Višjem Državnem pravd-j niStvu iz pogojev, ki stoje ztinim&nceiu na razpolago. Pismene ponudbe, opremljene s kolekom jedne krone, morajo biti odpravljene z morebitnimi uzorci na ono kaznilnico, na katero j se nana§a dobava dot enih predmetov. Ponudbe morajo biti lastnoročno pod-| pi*&ue io označiti predmet dobave, priložiti se jim mora dobavne pogoje. Zapečatene inoraio nositi naslov : „Ponudba, nanašajoča se na razpis na-; tečaja d. d. 20. argmta 190S št. 2824/8. ! Rok za vlaganje ponudb zapade opoldne i 5. septembra 1908. Od c. kr Višjega Državnega pravdnistva. Trat, dne 20. avgusta 1908. TOVARNA POEIŽTVA AleksaniL Levi Min z i trst — ulica delta Cesa št. 46. Trajna zaloga pohl§tv»s u'lca delia Sanlta šte14. Zaloge: P1azz*x Kosarlo štev. «. unca Lazzaroito vocchio šrev. 36. Pisarna: u!lca Lazzareito vacchlo štov. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-7 O; 6-68. (Za informacije vprašati H-70). Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: GraSke pralartfs. Cene dogovorne. — Postrežba na dom Ulica Campanile ii 15. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitiCne in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici Sa* Hicolo Štev. 9 (nad Jadransko Buko) 8pr»!*u>k od iS. da 1. In *i S. la poi do *. lo po\ pop Kdor hoče potovati hitro in lepo v AMERIKO, naj se vozi s pamiki največje svetovne družbe — - ..^zi seuerno-nemiM:::: Llovd o Bremenu. Informacije glede cen, črt itd. itd. jj se dobivajo vedno brezplačno. Potovanje iz Trsta skozi Bremen v New-York traja sama 7 dni. "VB Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki potujejo na parnikih Severno-nemškega Lloyda so sprejeti povsodi od društvenih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da se okoristi prilike potovati ceno in lepo. ===== CENE ZMERNE. == Na ladiji dobra poskrba. Potne listke se zamore dobiti v Trstu pri F. Stumpe, Piazza Giuseppina t 7 Bodaialnici izMljel otileR in RroiaCmci M. FARCHI, Trst ul. Giacinto Gallina Št. 8 (Prej v uL delle Le^na) prodaja oblek, površnikov, paletot in hlač Najfineje blago. MA Cene čudovito nlzk. ! AMk Pozor na naslov solidno in elegantno Kf po zmernih cenah "Sa Rafaele Italia TR8T — Via Maloanton 7 Stran IV ►EDINOST« štev. 238. V Trstu, dne 28. avgusta 100& legah, posebno kjer je svet krasovit, je bilo vse suho in na reč krajih tplob ni bilo možno nabrati kaj sena, ali če ga je že bilo kaj, ie bilo malo ali nič vredno. V goriškem sodnem okraju so bila prizadeta pobtsbno občino Čepovan, Dornberg, Grgar. Kojsko, Opatjeeelo, Podgora, Trnovo, Lokavec, ki imajo skupaj 175 konj, 3270 glav živine, 2180 preSičev in drobnice in bi potrebovale za prebranitev teh živalij 13.960 kvintalov sena. V ajdovskem sodnem okraju so trpele vs'ed suše občine Gabrije, v Dol, Otlica, Go-jače, Eamnje, Rihenberg, Šmarje, Vrtovin in Brje ; te imajo 90 konj, 2700 goved, 2400 prešičev in drobnice; sena jim primanjkuje 10 500 in slame 800 kvintalov. V kanalskem sodnem okraju so trpela sušo vsa žnpanstva, ki imajo skupaj 50 konj, 3860 goved, 2400 prešičev in drobnice ; sena primanjkaje 9200 in slame 300 kvintalov. V cerkljanskem sodoem okraju imajo 130 konj, 4655 glav goveje živine ter 2300 preSičev in drobnice. Sena primanjkuje 11.000 kvintalov. V tolminskem sodnem okraju imajo skupaj 220 koni, 3750 govedine, 3470 pre&ičev in drobnice, a sena primanjkuje 2900 kvintalov. Osobito so trpela županstva sv. Lucija, Grahovo in Tolmin. Komenski sodni okraj ima 210 konj, 2890 govedij, 1200 prcščev in drobnice. Sena primanjkuje 19800 in slame 3900 kvintalov. — Sežanski sodni okraj ima 570 konj, 6000 govedij, 3600 prešičev in drobnice. Sena primanjkuje 41000 in slame 13800 kvintalov. V tržiSkem sodnem okraju primanjkuje občinam Devin in Doberdob kakih 300 kvintalov Bena. Za Blovenski del Goriške bi se potrebovalo skupaj 111.360 kvintalov sena in 18.800 kvintalov slame. To je sicer ogromna množina ali nekaferi kraji, osobito ves Kras, potrebuje naj izdatnejše podpore. Osobito poslednji ke • je že lansko leto močno trpel vsed suSe. Vihu tega je na Krasu neštevilno kobile in gosenic, ki so pokončale še ono, kar je ostalo in poleg vsega še nekatere kraje potolkla toča. Omeniti je treba, da so posestniki v krajih, ki so bili prizadeti od euše, prodali že lani veči del živine in morajo letos isto storiti, ako ne dobe pomoči od drugod. Občina Ozeljan je hudo trpela vsled suše in se je izjavila, da ne potrebuje aena, marveč ga še celo prodaja, ker je bila prisiljena dokaj živina prodati. Mestna občina Sv. Križ je izjavila, da nima županstvo nikakega zaupanja ne v veliko lansko, ne letošnjo še večo državno akcijo v odpomoč bedi, ker ni dobila niti vinar ja in meni, da take državne akcije, pri katerih mera kmet plačevati slabo seno po K 8*509, vedejo kmeta le v pogubo in je zanj bolje, če živine ne redi. Sličnega mnenja je večina občin v deželi. Vladne podpore se dobivajo e težavo in se v zadnjem hipu še zmanjšujejo. Vsled žakasnele ali nepravilne razdelitve izgubljajo te podpore ves pomen in ljudstvo izgublja zaupanje v pravičnost in pravo voljo vlade. Na podlagi navedenih podatkov in mnenj je predlagalo društvo namestništvu ' 1. Nakloni naj se Čim veča podpora iz državnih sredstev za ublaženje bede krajem, ki so bili prizadti po suši, kobilicah, gosenicah in toči. 2. Ob podeljevanju podpor naj se ozira po ■ebno na one kraje, ki leže v hribovitem in | na kraškem svetn in ki so naiveč trpeli vsled suše, kobilic in toče. 3. Upoštevajo naj se o-3 teh krajev v prvi vrsti oni, ki so bili prizadeti že lani po auši. 4. Na podlagi navedenih podatkov naj nakaže vlada primerno podporo za vsak sodni okraj posebej. 5. Razdeljevanje podpor oziroma nabava in nakup sena ter razdeljevanje krmil, naj pripusti rGoriškemu kmetijskemu društvu", ki boče skrbeti, da vso akcijo izvrii s pomočjo svojega aparata v Gorici in na deželi, ter a sodelovanjem občinskih zastopnikov in po svoji najboliši vednosti. 6. Prepusti naj se društvu, da ono določi vrsto in množine krmila za v-^ako županstvo posebej in da krmila razdeli }>o razmerah dotičnih krajev. Uljudnost goriških magistratnih uslužbencev. Ko sem včeraj popoludne prešla mimo ljudskega vrta, odigral se je pred irano prizor, ki me je osupel in ogorči!. Bilo je že čisto pri vhodu, ko jo „naš" Bus (neznam mu imena, znam le da je Rus) ztsel kolo, hoteč z njim v mesto. Na klopi je sedel magistratni vrtni čuvaj in ko je uzrl Rusa, zakadil se je proti njemu kakor jastreb na goluba. Mislila sam, da ga kar podere, tako burno mu je drvel proti. Rus je široko cdprl oči in rudečico osuplosti in zadrege poslušal čuvaja ki se je — se ve v neki strašni laščini — drl nad njim, češ, da je po vrtu prepovedano vozit se z biciklom. Se ve da je Rus samo slutiti mogel, zakaj se prav za prav gre. Cula sem, kako je ironično in čisto mirno menil: „Dobro !u in šel s kolesom v roki dalje! Odigralo se je to hipno, a mene ie sfno razburilo. Bilo mi je, da bi stopila k Busu, poljubila mu roki in prosila ga, naj mu bo to v zadoščenje za ono. Omeniti treba, da prvič ni napisa, ki bi prepovedoval vožnjo s kolesom, a tudi ko bi bil, mora se računati z dejstvom, da vsak človek ni zmo- žen blažene laščine, da mu treba torej na lepo, dostojen način dopovedati, da je nekaj zabranjeno! Mesto učitelja-voditelja je izpraznjeno na štirirazredni zasebni ljudski šoli društva „Šolski domM v Gorici. Mesto je pripravno posebno za učitelja v pokoju. Vesti iz Tstre. Na proslavo 100-Ietnice društva „VooeC v Kozini pride tudi 9. pevsko društvo „Prešern" iz Boliunca z zastavo in godbo in 10. Sokolska godba iz Buzeta, ki bo svirala tudi pri plesu. Odbor. Vesti iz Štajerske. Veliko gob imajo okolo Ptuja. Na trgu se plačuje za nje baje 6 do 10 stot. kilogr., izbrane mlade gobe pa po 16 do 20 stot. Umrl jo v ponedeljek v Slovenjgradcu notar dr. Tomschegg. bivši župan in častni meščan 6lovenj egraški. Odlikovanje sodnega funkcijonarja. Predsednik okrožnega sodišča pl. Wurmser je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. Stiskalnica ubila dva otroka. V Slo-venjemgradcu je pri posestniku Martinu Ve-lunšku padla sadna stiskalnica na enoletnega dečka in desetletno deklico. Dečku je bila zmečkana glava, deklica je pa istotako težko poškodovana, da najbrž ne bo okrevala. Smrtna nesreča na vlaku. Z vlaka, ki vozi med Zagrebom in Zidanim mostom, je v torek padel vlskovodja pod kolesa, ki so ga vsega razkosala. Gospodarstvo. Letošnja sadna letina se kaže po sedanjih poročilih tako-le - 1. V Nemčiji bodo imeli letos pri vsem sadju sredoje dobro letino. 2. V Švici je sneg in mraz dne 23. maja sadno drevje tako poškodoval, da ni upati na noben izvoz. 3. V Ameriki bodo imeli 70—80 od-atodkov polne letine, torej še zrairom dobro. 4. V Bosni in Slavoniji bodo imeli navzlic gosenicam in odpadanju sadja obilo češpelj. 5. Na Češkem bo mnogo jabolk, malo hrušek, letina pri češpljah pa bo srednja. 6. Na Štajerskem bo mnogo jabolk, malo hrušek in dosti češpelj. 8. Na Kranjskem bo jabolk prav dosti in drugega sadja tudi. Zemljiška posest na Norvežkem je boljše in pravičnejše razdeljena kakor kjerkoli drugod na svetu. Norvežani so demokratičen narod, ki nima ne plemstva ne veleposestva. Na celem Norvežkem so le komaj tri posestva, ki bi zaslužila ime veleposestva, vsa druga zemlja je razdeljena ▼ kmetije. Kmetij je skupaj 120 tisoč; od teh jih obdelejujo kmetje s svojimi družinami 109 tisoč, 11 tisoč je pa oddanih v čajem. Tudi na Danskem, kjer živi po krvi in jeziku Ncrvežanom naj-sorodnejši narod, bodo veleposestva kmalu zginila. Neprestano se parcelirajo in prodajajo kmetom. Norvežki in datski kmetje so v ne- katerih strokah kmetijstva prekosili vse narode na svetu. To je plod izvrstnega šolstva v teh deželah. V obeh kraljevinah ni več domačina, ki bi ne znal čitati in pisati ; takih srednjih in visokih kmetijskih šol nema noben drug narod na svetu, kakor Danci in Norvežani. Razne vesti. Kobilice v Bosni. Bosna je letos mnogo trpela vsled silne množine kobilic. Na mnogih krajih so kobilice vse požrle in so polja in travniki ostali popolnoma goli. Uničile so osemdeset odst. tkov sena. Kobilice so različne velikosti: kakor muhe in tudi debele kakor češplje. Veš polk kaznovan. Iz Berolina poročajo: Cesar Viljem je ukazal, da mu 118. polk ne pride več pred oči, zato ni isti niti prišel na vojaško parado v Mogunco. Ob enem je polk iz Hesenke premeščen v Ba-deu-Baden. A to vse radi tega, ker je neki častnik vkral nekoliko patron ter jih prodava!, radi česar so ga zaprli v trdnjavo. Moro li zrakoplov postati nevaren trdnjavam ? Na to vprašanje je v „Pester L!oydu* odgovoril neki vojaški strokovnjak nastonno: Vodljiv zrakoplov velja za vojsko samo kakor sredstvo za rekognosciranje, ali ne ;bo se ga moglo upotrebljavati kakor bojno orožje. Kajti kakoišen je sedaj, ne bo mogel nikdar Škoditi sovražniku s svojo vsebino : pač pa škodi navadno onim, ki se nahajo v njem. Dokler se ne uredi tako, da bo možno iz njega streljati sigurno, ni nobene nevarnosti za trdnjave. s MALI OGLASI : se računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat ve*. NajmanjSa pristojbina stane 40 stotink. _____ Plača se takoj. — — — nnh.n izkušenega mladeniča za poslovodjo UUUrU išče za svojo prodajalno z mešanim blaeom Gospodarsko in konsumno društvo v Lokvi na Krasu: plača po dogovoru. Og'asiti se je do 80. septembra t. 1. pismeno ali ustmeno, pri odboru. — Načelstvo-__'-sl Al A nMAfioi hiia z dobro vpeljano gostilno f|3 prOUdJ v Ajdovščini. Več pove Inser. odd- Edinosti.____1287 %imAI. nainfi I Pričakuje Vas pisemce, pošta Vrtnarica: restame_^ D .Jnift »n popolna okna, vrata, stopnice, rrOOajO 5B verande, opeke. L.vrstna pn- lika. Corso 2<>.__^ VJ _ I" 30. avgusta vsi v sv. Križ, kjer neoeill) se vrši javni ples na javnem 1^78 trgu-____ AlA flnAinoli 9e daj° v najem primerui pro-Ho UpCIlIdll mori za Stacuno z opremo, ali » pa za vseko drugo obrt; przicija v središču kraja na glavni centi. Več pove Inseratm odd. Edmosu. Al o rinninnh »e da v najem lokal z de-na upcifldll kretom za gostilno, ali pa tudi ' f>am dekn t. Naslov daje IpBeratni oddelek Edinosti. Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma štev. 2 u lastni palači (Vhod po glavnih stopnioah) TELEFON 932 ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proli požaru, v kateri so shrambice, ki se oddajejo strankam v nujem in sicer : za colo leto kron 30 . pol leta „ 20 „ četrt „ 12 za en mesec » 6 S h ram hice ?o 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. Oddaja hranlne puftioe, katar« aa priporoča poaebno *tarl**m» ^ na ta najnovejši in naJnapeSneJl način navajajo »tedttl avojo deoo - Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. — Prri raljCni mlin Josef a Kraus0 sM Delniška družba v Osjeku. Glavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo friderik Schvarz, Crst ulica Valdirivo št. 3 TELEFON 945_ P«>nHo eo že rameD*k sodov š *»— 7«>o I rruua bc litrov, kakor tudi velik sod 120 I hekt. Cene zmerne. Zaloga: V. S. Francenco h. 15 I _127 I Vsakovrstne vinske I duina 21, Franc B u d au. 1178 I Plačilo na obroke | ženske obleke, mo«ke obleke, dežniki, trliž, posteljen I pokrivala, zavese, modiljoni, slike, ogledala. — M;,- I donnina 43, I. nadat. 12*j5 I No flnfltinah Proti2 I In7pf Msparnl odPrl Je To* JU£Cl mcudiui svoj izvrstni teran na Op. I činah pri ŠoBiČu št. 244, nasproti električni postaji. I Toči ga po 72 vinarjev. 127* I UoiOnPO za trgovmo jestvin se inoe. Mahnič. I VdJCIltd Bazovica. 11 Vi •___ riorlffa sprejme takoj večja trgovina 7. me'auiir Ucvlld blagom na Dolenskeui. — Ponudbe ca upravo pod at. 100._122*1 : 4 Q Ipfni mladenič, potnik, bi zastopal ■*lo»r ■ I I U'lollll pko tvrdko. Ponudbe po-l ..Zmoi»r' na Ins. odd. Edinosti. Po osemindvajset Sn^™^«.'"i ulici Belvedere 17. — H K._1gj Tržaški Slovenci »f:: 17, kjer dobite vino prve vrste po 56 vinarjev liter, j H. K.____^_' 12H4 Kdo je tisti norec, ^ . naijev liter, če tra dobi v ulici Belvedere ^tev. 1"» j po tej ceni. — H. K. 1_M 5 111*21 IO vsak vinca se napi je v ulici Be!-Ul -e sprejme v stanovanje s hrano; strr.i: • r.n !-zorstvo. Kje? pove Ins. odd Edinosti. Glavno zastopstvo slovenske tovarne bratov K. A K. .ležek, BI k ima Jos. Dekleva, Gorica. Magi.-tratua u!ic;i. liV'1 :: Prodajalnica in pekarna :: F. FHTEBNBL je preložena iz ulice Giulia 76 ^P^ v Vrdelo štev. 490 Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prei-njegf lastnika Wran, .Joa.je zopet dovoljet a sedanjemu lastniku P. PETERNEL Zavaroval«, goveje živine v £cnjeriu — — je odnesla JAMO TOMBOLO na prihodnjo neceljo in sicer dne 30. avgusta 1908 v prostorih „Konsumnega društva-ob 4. uri popoludne. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR _ : : Mehanična delalniea : : avtorlzovana za napeljavo vode in pl.ria GUIDO SAMBO ZastopaiK oflliiovtne toiaiuc aiaicfoioT Teotei ?,.- GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasom in specijelne plošče na izbero. Bkladlaoe gramofonov, »votllfc, aparatov Anerjevo luč, mrorlo In obtI. Popravljanje kolea, grauiofono*, uiotorov na pliii a. zlu, električnih »Toncer in vgako mehanično - Trst, piazza San Jrancesco fissisi S. rlocete se prepričati t obl^itr velik* sklsdiKs pa rije vdov« Salarini »•nt« d»lla a ul. PoM ^ (vo»»! Terrente). .A1U CtUA di Voiifc iebor irjotovJj®»»l« obick ca molk«, ca otroke Povrlaiki. »očm« « mr.ia psleuu-.«. Oblek« ta domi » •Ket*. TiroUki lo^en. Kopro-ofl^ f^® uifleiki). ■p.oljaUt^*: btaf ^ » •ur. Izgot.Tljajo M obl.k. po f naj».r«.v». ___- Črevljarnica --------- Baldinelli ■ €leganca, trpežnost, ekonomija. Sprejema se naročila po meri ter se iz-vrSuje v 24. urah. Sprejme «e nuroćila za uepremočljive posto.e Popravljanja po zmernih cenah. Prodaja najboljših voščil za čevlje Trst, ulica Grosada Stev. 5, Trst (Vogal ulice Punta del Fornoj. Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji masam«. Ptička j dr A ogl. Hotel Balkan