__    Na domačem holmci in na visokej gori.
lp| a  liclmci  smo  nad douiačo  vasjd.    Zlato solnee  zahaja  za  sinje gorf, J^ rndf gft in žarf oblaeke samevajoče po sinjem nebu. Črnokriii kos prepeva   i
Y pesen vpčemico sedef vrbii tenke smreke; drnbni skorjanec hiti izpod i I neba navzdol v zeleno žito. Laben vstrič pišo od juga. od gnrkega jnga, ziblje tnlado sptev po poljanah. pripogiblje šibke hilke po pisanem trav-nikn. Krppki srao na duliii, krepki na telesn v Bvežnm VPOArnem zrakn. Bistro nam zre okti na doniafe selo prostirajoSe se pod hribcem, ria bele hiše. na sviLla ckna. v katerib blpst* se in odsevajo solnčni žarki. Iz dimnikov se dviga zavišoel dim. k viSkn se popenja, vijp . raztrgava in ginn. Ljndji se vračajo (Iom6v s polja in travnikov, ki raanobojnemn vencu podobni obda-jajo prijazno sp|o (vas). KopilS npse motiko na rarai in zvižga napev ves^le narodne pesoi, tesžr koraka veselo s sekiro na rami, dpkleta plevfce nosijo polne jerbase plevfila na glavi iu hlapp^ polje voz dišeeega seni proti hlevn. Pastir goni vaško čredo, vole in krave, ovce in koz^. Onjejo srt žirinski zvonci. Mogocno in oblastno atopa pastir z bi("em v roRi in poka t njiin, da odmeva daleč na okrog po dolini. A njegov tovariš trobi na vog, Poje si in žvižga, škriplje in ropoče. In nad nepokfijnim selom. nad ovočnim (sadnim) drevjem in ravnim poljem poletSva lastovka. fitriže na vse straai in žvrgoli pod jasnim nebom. Na nebn pa priplava izza gont na vzhodu srebrua lnna. Mrak prppr&a dolino in gor6. zvpzde sc> iižigajo na nebeSkem oboku. Iti nam ,je domiiv, čaka naa gorka vpferja in mehka postelja v di-Sečej mrvi. Kako lep je paž riom. kako ernfien je ("iOTnk, da ga ima, tu žmmo, tn trpirao. tu nmrimo!
Na visocej gori smo. .lutro je. Težaven je bil pot do »era: po več-krat smo viseli poleg globoccgu brezdaa v smrtnej nevarnosti. A to nič ne d6. Nevaren je pot do slavp; npvarno je plezati na snežnike. A zdaj smo na vrhunci in sp oziramo okrog. Povsorl, kamor Si? ozreš. povsod te obdajajo snežaiki; sive skale štrle proii npbu in temna brezdna z^vajo v nas. Vse je mrtvo, nifi življenja. Lr divja koza se plazi trid. po bornej travi, rastoče.i po skalnatih razpoklinah, pase so, in predi"zni loveo s pnško v roci pveži nanjo skrit za pečino. In nad peSevjem pluje kraljevi orel ter pazi, kdaj se zvrne skokonoga koza ali predrzni lovec v strmi prepad. Strabovit je res pogled na okoli, groza nas sprehaja, a veličasten pri vsem tem. Snežniki. ki kip^ s anegom pokritirai Trhovi k jasnema nebu, hudourniki. ki se valž z TrhunceT gora po plazfnah nizdolu, vali? se in prekopieevajo. dokler ne iz-ginejo penl'8 se in SiimSf v nenasitnem gorskem žrelo: jczera. pogorska oSesa, cvetlice, cvetoi!« in clohtočo tod. vse t,o je krasno. vsc veličastuo. A v znožji visocih goril mprostira se široka ravan, ^jdirao sela. ?iditno mesta, temne gozde in zelene poljane. In po planjavi se vij6 reke kakor srehrne niti po pisanpj tkanini ter se izlivajo v inogofno morje. In v inorji blisketa solnce, blisketil v snegn okoli nas. ŠireD je svet, prostrana je zemlja. Glcdajočim V90 to, izbnjajo se nam v glavi misli, viankoleteče misli. Ves svet hočetuo prebrdditi, biti povsod in biti nikjer; naltirati si želimo zlata in srebiii, na-birati si sla?e in Sasti.   Taki5 misliino ter skoraj ne opazimo oblaka,  ki risi
i
na gori ne daleč od nns;  širi se, temni se.    Bežimo od trid.  bliskalo se ho, ffrraelo in treskalo.    Hitimo v xas pod gorfi!
*                   *
Mladi čitatelj ! Bila sva ds pTijaznem bdlniei nad domaeo vasj6, sple-zala sva na visoko gonl Kje ti je bolj riopalo ? Gledati s hribea na poznato selo in so vračati potem k doraačemu ogojižCi, k roilvteljem, hratom in zoancem, ali na visokej gori zreti na okrog, daleč po Sirocetn svetu iskati si slave in bogastva ? Kaj boij osrečuje filoveka, da živi mirno v kro^u svojili ilomačili, srečno iu zadovoljuo, ali da blOdi po svetu za nestanovito peno slave iu častf, s prazaini sreem in nemirnun duhom ?                        Jos Gradačan.