Celje - skladišče D-Per
III 5/1998
5000005615.
COBISS ®
LETO XVIII - številka 1 - januar 1998 - cena 200 SIT
Blagoslov konj na Gomilskem
Sv. Štefan je zaščitnik konj in njihovega zoba, zato so že nekoč na njegov god blagoslavljali konje. Tudi na Gomil-skem so imeli to navado, kar je razvidno iz starih zapisov, potem pa je ta običaj zamrl. V tej KS želijo, da bi blagoslov konj spet postal tradicija, zato so konjerejsko društvo oziroma konjerejci Savinjske doline letos že drugič pripravili blagoslov konj.
blagoslova konj v Nevljah pri Kamniku, pri tem pa omenil, da se je to dogajalo tudi drugod po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. O tej šegi govori tudi Orožnova Mozirska kronika, ki med drugimi kraji, kjer so to navado imeli, navaja tudi Gomilsko.
Na slovesnosti sta govorila še Vinko Drča, predsednik KS Gomilsko, in Andrej Urankar, ki je eden tistih, ki so si za oživitev reje in s tem v zvezi tudi blagoslavljanja konj na sv. Štefana dan najbolj prizadevali,
Blagoslovitev je bila na god sv. Štefana pri župnijski cerkvi sv. Štefana na Gomilskem. Konjerejci so prišli z več kot 40 konji, ki so bili po stari navadi ovenčani, blagoslov je opravil pater Manes Zdolšek iz Petrovč,
ki je v svojem nagovoru na kratko orisal zgodovino tega lepega običaja, kot je zapisano v zgodovinskih virih. Najstarejši zapis izhaja iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja. Tudi Valvasorje poročal o imenitnih slovesnostih
T. TAVČAR
nazaj je bilo na tiste čase i tudi tako - h
življenja. V vse dobro zs
številki
v Arji vasi. F kljub temu j
Pater Manes Zdolšek med blagoslavljanjem konj.
Vlada dala možnost samo občini Polzela
nuarja. Polzela ima zdaj zgodovinsko šanso, drugi pa bomo naša prizadevanja nadaljevali. Tudi minister za lokalno samoupravo Bogo Grafenauer je priznal, da miru po drugem krogu sprememb lokalne samouprave ne bo, in ne bo ga tudi v žalskem občinskem svetu.«
K. R.
PRODAJA DEVIZE NA VEČ OBROKOV in ODKUPUJE DELNICE naslednjih podjetij:
Vlada je prejšnji teden oblikovala svoj predlog za ustanovitev novih občin oziroma za spremembe sedanje mreže 147 občin. Izmed 47 predlogov in 24 pobud za nastanek novih občin je vlada podprla le nastanek 20 občin. Na območju sedanje občine Žalec naj bi nastala samo občina Polzela.
ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC; tel./faks: 063/717 333, 715 200 mobitel: 0609/644 546; elektronska poš.; info@savlnjski-obcan.sl domača stran; http://www.savinjski-obcan.si
REGIONALNI PROGRAM DOPISNIŠTVO IN AGENCIJA ZA TRŽENJE
PIVOVARNA LAŠKO
(B, G),
* CETIS (B),
GORENJE VELENJE (G, B, D).
Ave za kulturni praznik
Osrednja občinska proslava slovenskega kulturnega praznika s podelitvijo Savinovih odličij bo v ponedeljek, 9. februarja ob 19. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. V umetniškem programu bo nastopil komorni zbor AVE pod vodstvom dirigenta Andraža Hauptmana.
osebnem prepričanju je s tem že vse odločeno, ker se je tako očitno dogovorila vladna koalicija. Da je krivda na naši strani, da se v dolini nismo mogli zmeniti, koliko občin bi imeli, je po moje samo vržena kost javnosti. Res pa se Vransko in Tabor ter Braslovče in Gomilsko še dogovarjajo in čisto zadnjo besedo bo vlada izrekla 24. ja-
Vladni predlog je zdaj v državnem zboru. Svoje mnenje o njem mora podati komisija za lokalno samoupravo, nato pa bo državni zbor razpisal referendume na vseh območjih, kjer naj bi prišlo do sprememb. Predvidoma naj bi bilo to že naslednji mesec, tako da bi bile nove občine ustanovljene še pred letošnjimi parlamentarnimi počitnicami.
Zakaj je vlada na območju sedanje žalske občine upoštevala samo Polzelo? Poleg mnenj občinskih svetov je upoštevala predvsem ustavna in zakonska določila o pogojih za nastanek novih občin. Vse pogoje za nastanek občine ima le Polzela s krajevno skupnostjo Andraž, pogoj za ustanovitev pa bo tudi pozitivni izid referenduma.
In kakšen je bil prvi komentar na objavo vladnega predloga vodja koordinacijskega odbora za ustanovitev občin Ivana Faleta: »Lahko komentiram samo to, da je politika odigrala svoje. Po mojem
Naslednja številka bo izšla 20. februarja 1998
JUBILEJIXI,
VOSNJAK
TRGOVINA IN MONTAŽA
ŠEMPETER, telefon: 702-100
Branko ZOTTEL, s.p.
Dobriša vas 59	3301 PETROVČE
tel. (063) 708-880 tel. & faks 715-484
PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine.
Se priporočamo!
l^sračunalništvo
Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 Računovodska enota Žalec, tel.: 715-860 Poslovna enota Mozirje, tel.: 833-488, int 215

OSREDNJA
KNJIŽICA
CELJE
f b-< 4$
1/1213
30. redna seja lani in letos
Na dnevnem redu 30. redne seje, ki se je začela 18. decembra, so imeli žalski svetniki 22 točk.
Najprej so brez posebne razprave z 28 glasovi za in enim proti sprejeli predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine, ki je bil v obravnavi po hitrem postopku in dovoljuje Štefanu Frece-tu gradnjo bencinskega servisa v Veliki Pirešici. Prav tako so s 24 glasovi za in enim proti sprejeli odlok o zazidalnem načrtu za bencinski servis v Veliki Pirešici. Proti je glasoval Janez Šketa, med drugim tudi zato, ker po njegovem mnenju odgovori na pripombe krajanov v javni razpravi s strani podjetja, ki je za investitorja pripravljalo dokument, niso bili korektfii.
Sledila je razprava o neizpolnjenih obveznostih Darsa do občine in občanov, ki so se je udeležili vodilni Darsa s predsednikom uprave Jožetom Brodnikom. Dogovorili so se, da bo Dars na vse pripombe pisno odgovoril in povedal, kdaj in kako bo posamezen problem rešil. V zvezi z avtocestno bazo v Čepljah je Brodnik zagotovil, da bo na tem mestu, da pa mora biti spre-
jeta dopolnitev lokacijske uredbe za to območje, kakor tudi za nekatere vodovarstvene ureditve, ki posegajo izven ožjega območja avtoceste.
Svetniki so nato brez razprave z 18 glasovi za in enim proti za novega direktorja Javnega zavoda zdravstveni dom Žalec potrdili dr. Franja Velikanje. Dosedanji direktor je bil namreč edini kandidatski se je prijavil na ponovljen razpis. Nato so začeli razpravo o določitvi delovne uspešnosti za direktorico Zavoda za kulturo in zavrnili 40-odstotno delovno uspešnost. Sejo so nato prekinili zaradi nesklepčnosti. Večina svetnikov je namreč odšla na povabilo Štefana Freceta v žalski hotel na novoletno srečanje.
Sejo so svetniki nadaljevali 8. januarja z nadaljevanjem vroče razprave o delovni uspešnosti direktorice Zavoda za kulturo. Sklep najprej ni bil sprejet, nato p# so svetniki po odmoru, v katerem seje sestal odbor za negospodarstvo, soglasno potrdili sklep, da se določi 30-odstotna delovna uspešnost, ki
pa se s prvim marcem ukine, če se izkaže, da je Zavod za kulturo poslovno leto 1997 zaključil z izgubo.
Nato so se svetniki lotili obravnave rebalansa proračuna za preteklo leto. Največ jeze je povzročilo dejstvo, da so župan in vodje oddelkov sami določili porabo dela denarja, ki ga je občina ob koncu leta dobila od države več, kot je bilo predvideno. Razlog za to je bil konec koledarskega leta,' medtem ko svetniki rebalansa na zadnji lanski seji niso obravnavali. Največ kritik je bilo glede postavk na področju okolja, prostora in komunalnih zadev, ki je dobilo'še manj od že sicer zelo skromnih sredstev, predvidenih ob sprejetju lanskega proračuna. Predloga rebalansa svetniki niso sprejeli.
Prav tako niso sprejeli predloga spremembe statuta občine, po katerem bi se v okviru notranje organizacijske enote lahko za opravljanje javne gospodarske službe organiziral režijski obrat. Zaradi tega nato niso obravnavali predloga odloka o spremembah odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki je bil prav tako v hitrem postopku. Ta sprememba je predvide-
vala ustanovitev režijskega obrata za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v okviru oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve.
Svetniki pa so potrdili sklep o javni razgrnitvi odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o statusnem in upravljalskem preoblikovanju Komunalnega podjetja Žalec, ki je bil v prvi obravnavi. Prav tako so sprejeli spremembo odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada in njegov statut.
Na začetku vsakega leta mora občinski svet na novo določiti vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Svetniki se niso strinjali z novo vrednostjo točke v skladu z indeksom 108,4^ ki bi bila 0,057 SIT, ampak so sprejeli sklep, da vrednost točke ostane na lanski ravni, to je 0,0526 SIT. Razpravljali so tudi o poročilu, ki ga je o stanju gozdov in gozdarstva v občini podal vodja žalske enote Zavoda za gozdove Dejan Rosenstain. Prav tako so svetniki sprejeli predlog začasnih kriterijev za sofinanciranje stroškov tekem evropskih pokalov in tekmovanj in predlog prerazporeditve neizkoriščenih sredstev za stanovanjske namene, in sicer za regresiranje obrestne mere za nakup starejših stanovanj.
Sprejet je bil tudi sklep, da se v odbor za pripravo praznovanja 130-letnice žalskega tabora vključita tudi Lojze Posedel in Tanja Razbor-šek Rehar.	K. R.
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA OKOLJE, PROSTOR IN KOMUNALNE ZADEVE
Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec S (063) 715-313, faks: (063) 716-311
RACIONALIZACIJA ODVOZA ODPADKOV
V občini Žalec bomo v letu 1998 pričeli racionalizirati odvoz odpadkov in zmanjševati količine odpadkov. Za zmanjšanje količin odpadkov končujemo program ločenega zbiranja odpadkov, racionalizacija odvoza odpadkov pa je Izvedljiva takoj z zmanjšanjem pogostosti odvozov na območjih z razpršeno In individualno gradnjo. Za začetek smo določili poskusna območja v KS Griže, KS Polzela (naselje Podvin) in KS Andraž, od katerih smo pridobili tudi ustrezna soglasja. Racionalizacija odvoza odpadkov na teh poskusnih območjih se bo začela v januarju, z enkrat tedenskim odvozom, pa se .bodo ustrezno zmanjšali tudi stroški odvoza.
Obveščamo vse uporabnike storitev odvoza odpadkov, da bo Javno podjetje, Javne naprave d. o. o. Celje, s 13. januarjem enkrat tedensko odvažalo odpadke, In sicer:
•	Krajevna skupnost Polzela (naselje Podvin), vsako sredo,
•	Krajevna skupnost Andraž, vsako sredo,
•	KS Griže, vsak torek.
Krajane prosimo za razumevanje in sodelovanje!
VODJA ODDELKA ’	Slavko Šketa
Enota za kmetijsko svetovanje Žalec je tudi letošnjo zimo pripravila bogat program predavanj za kmetovalce, več predavanj s prikazom pa je pripravilo tudi Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline.
Nekatere teme so že obdelali, med drugim: kompostiranje organskih odpadkov, obdobje od. telitve do prve osemenitve pri kravah, minerali in vitamini v prehrani živali - somatske celice, varna živila - zdrava prehrana, hlevi in njihova gradnja, pridelovanje sladkorne pese. O pridelovanju stročnic in njihovem varstvu bodo predavali F. Pavlič, V. Knapič in M. Vrisek danes, 21. januarja. Ž. Gotman Kobal bo govorila o kemičnem in ročnem redčenju plodičev jablan in o agrotehničnih ukrepih za dosego boljše kakovosti plodov in dobro diferenciacijo cvetnega nastavka, in sicer 28. januarja v prostorih Kmetijske zadruge Celje, o prehrani visoko produktivnih krav molznic bo 4. februarja govoril A. Orešnik, o travništvu bosta 18. februarja predavala T. Pevec in F. Berčič, hmeljarsko predavanje 25. februarja bodo pripravili strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarništvo, v februarju bo Ž. Gotman Kobal prikazala zimsko rez jablan na.kmetiji. Z. Abram bo govoril o prašičereji 4. marca, 18. marca bo M. Žolnir predaval o varstvu sadnega drevja in 25. marca o konjereji F. Trapečar. Vsa predavanja, razen dveh, ki sta drugje, bodo v mali dvorani Hmezada v Žalcu. V programu sta še predavanji o turizmu na kmetiji - osnove, ki bo v Šoštanju in na Gomilskem in o družini dveh generacij, ki bo skupaj s skupščino Društva kmečkih žena Spodnje Savinjske doline v Žalcu, predvidoma marca.
Društvo kmečkih žena je pripravilo vrsto tečajev. Tako so v Braslovčah in Podlogu predstavili peko slanega peciva, peko potic na Gomilskem, v Petrovčah in na Ponikvi, peko drobnega peciva pa v Petrovčah in na Ponikvi. Te tečaje je vodila M. Polajner, J. Komar pa je predstavil v Grižah hladne predjedi, narezke in oblikovanje novoletnega pogrinjka v Podlogu, Braslovčah, Petrovčah (na sliki) in na Ponikvi.
Program predavanj je vsekakor zelo obširen, tako da pokriva domala vsa področja agrokulture v Savinjski dolini. Vsakdo, ki se želi dodatno izobraževati na svojem področju, bo lahko kaj izbral.	T. TAVČAR
FOTO RIZMAL Žalec-Celje ATELJE - LABORATORIJ - TRGOVINA
Žalec, Savinjska 18, teLt 063/715-130 In 711-256 Celje, Mariborska 1, teL* 063/32475 In 0609/ (54-389
Izdelujemo
-DIGITALNI STUDIO, PRIPRAVA ZA TISK -PLAKATI, POSTERJI, JUMB0 PLAKATI -LAMINIRANJE, KAŠIRANJE -RETUŠIRANJE, POVEČAVE -IZDELAVA FOTOGRAFIJ DO FORMATA 15x21 V l.URI.
3M
PRI NAS LAHKO DOBITE MATERIALE
PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
HEWLETT
PACKARD
Duhovniki županovi gostje
Žalski župan prof. Milan Dobnik nadaljuje dolgoletno tradicijo žalskih županov, tako da je tudi letos v začetku januarja povabil na srečanje vse duhovnike iz vseh župnij žalske občine.
Sprejem je bil v Hotelu Žalec, udeležili pa so se ga poleg župana in Franca Žolnirja, predsednika sveta občine Žalec, domala vsi povabljeni. Zbrane je najprej pozdravil gostitelj, župan prof. Milan Dobnik, ki je poudaril pomen dobrega sodelovanja med cerkvijo in občino, izrazil zadovoljstvo ob tem, da je vedno več sakralnih objektov obnovljenih, ter se duhovnikom, ki si za to gotovo najbolj prizadevajo, zahvalil. Še vedno obnavljajo (ali pa na to čakajo) kar nekaj teh objektov, za katere pa upajo, da bodo v bližnji prihodnosti dobili tako podobo, kot si jo zaslužijo.
V imenu duhovnikov se je zahvalil za pozornost žalski dekan, župnik v Gotovljah, Branko Zem-ijak ter izrazil upanje, da bodo tudi v prihodnje pri obnovah sakralnih stavb deležni občinske pomoči. Na sliki: Med zahvalnim govorom dekana Branka Zemljaka.
T. TAVČAR
ENKRATNA PRILOŽNOST
Y\\ Golf 23.955 DEM
DODATNI 5% POPUST
za omejeno količino VYV vozil
Kredit, Leasing Staro za novo
ÍJgv Volkswagen, 'V ko veš, kaj imaš.
Celje, 063/411-336 411-298
Časopis SAVINJČAN izdaja ČZP SAVINJSKI OBČAN,
D. O. O. ŽALEC,
Šlandrov trg 23.
Telefon in faks: 717-333, 715-200
ODGOVORNI UREDNIK:
Janez KROFLIČ
TAJNIŠTVO: Marija CILENŠEK NOVINARJI: Ksenija ROZMAN Tone TAVČAR Darko NARAGLAV LEKTORICA: Mojca NAHTIGAL Naklada: 13.765 izvodov Tisk: DELO -Tisk časopisov in revij, d. d., Ljubljana, Dunajska 5.
Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Mobitel: 0609/644-546, elektronska pošta: info@savinjski-obcan.sr
domača stran: http;// www.savinjski-obcan.si
10. jubilejni Jožefov sejem v Petrovčah
19. marca 1998 v središču Petrovč z vrsto spremljevalnih prireditev
Kmetijska zadruga Petrovče in Kmetijska svetovalna služba Žalec sta pobudnika in glavna organizatorja osrednje sejemske prireditve in razstave, ki bo v okolici in dvorani Hmeljarskega doma v Petrovčah.
Sejem je na Jožefov dan v čast vsem Jožicam in Jožetom, obrtnikom in rokodelcem, katerih dela bodo razstavljena in ponujena v prodajo.
Ko se boste sprehajali med stojnicami, boste občudovali dela pridnih rok naših kmetov in kmetic, ki Jx)do razstavljali in prodajali svoje pridelke in dobrote.
Bližajo se spomladanska opravila in prav vsak bo našel kaj zase: semena, sadike, različna orodja in pripomočke za vsakdanje potrebe.
V naši Kmetijski preskrbi je že dolgoletna tradicija prodaje ali nakupa rabljene kmetijske mehanizacije. Tudi na sejmu bo vsak lahko zadovoljil svoje potrebe prek licitacije ali prek komisijske prodaje.
V dvorani Hmeljarskega doma pa bo bogata razstava Društva rejcev drobnice Celjske in Koroške regije. Na razstavi bo prikazan način reje ovac in koz (različni načini ograjevanja pašnikov, prehrana v zimskem in poletnem času, kako poteka molža in oskrba), predstavljena bo predelava mleka in mlečnih izdelkov (kako so ta opravila opravljali rejci nekoč in kako danes), predelava mesa in volne. Na razstavi bodo prikazali predelavo volne (krtačenje, predenje in pletenje), poskrbeli pa bomo tudi za degustacijo mlečnih in mesnih izdelkov.
Ob otvoritvi sejma bo prikazana velika povorka kmečkih konj in vozov s prikazi kmečkih del in običajev.
Da bo Jožefovo praznovanje resnično prijetno, bo poskrbljeno tudi za zabavo, zato si vzemite čas za obisk, saj je JOŽEFOV SEJEM SAMO ENKRAT V LETU.
Rudi Trobiš
Območni sklad za ljubiteljsko kulturo
Proti koncu lanskega leta so se v skladu z zahtevo novega zakona o društvih na novo registrirala tudi kulturna društva v žalski občini. 22. kulturnih društev se je nato odločilo za ohranitev Zveze kulturnih organizacij, ki se je ob ponovni registraciji preimenovala v Zvezo kulturnih društev. Ljubiteljska kultura pa bo imela še eno obliko organiziranosti. Ta čas se namreč tudi v Žalcu intenzivno pripravljajo na ustanovitev območnega odbora sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Republiški sklad je bil ustanovljen pred dvema letoma, območni skladi pa bodo kmalu dobili na razpisu izbrane strokovne delavce. Večinoma bodo to vsi sedanji strokovni delavci zvez kulturnih organizacij. Območni skladi za ljubiteljske kulturne dejavnosti bodo financirani iz državnega proračuna in bodo upoštevajoč državna merila pokrivali plače strokovnih delavcev, materi-
alne stroške in funkcionalne stroške za prostore. Kot je povedala Jožica Ocvirk, bodo območni skladi sofinancirali tudi prireditve, ki bodo širšega lokalnega pomena, to pomeni, da bodo pokrivale območje vsaj treh občin. Sklad bo prav tako podpiral mednarodno sodelovanje kulturnih društev, izvedbo občinskega programa prireditev pa bo morala sofinancirati občina. Sofinanciranje programov bo potekalo na osnovi vsakoletnih razpisov. Za investicije in investicijsko vzdrževanje kulturnih domov bo ministrstvo za kulturo vsako leto objavilo poseben razpis. Strokovni delavci skladov bodo opravljali tudi strokovno delo za Zveze kulturnih društev.
Občinski svetniki so že imenovali pet članov žalskega območnega sklada, to so: Miran Krajšek iz DPD Svobode Griže, Ivo Lindič iz KD Galicije, Marko Slokar iz KD Polzela, Branko Verk iz KD Pihalni orkester TT Prebold in Jože Meh iz Vrbja.
K. R:
Zadovoljni z opravljenim
Zveza združuje 39 prostovoljnih gasilskih društev in 4 industrijska, osnovni tečaj gasilca je lani opravilo 129 novih članov, 73 intervencij od tega 65 požarnih.
Pri Gasilski zvezi Žalec so z delom v preteklem letu zelo zadovoljni.
Glede na to, da jih v letošnjem letu čaka cela vrsta aktivnosti, šobile že v lanskem letu pred njih postavljene pomembne naloge. O tem nam je poveljnik GZ Žalec, Franci Naraks, povedal takole: »V prostovoljnih gasilskih društvih smo v preteklem letu pričeli s sprejemanjem operativnih načrtov PGD, ki so osnova za nadaljnje operativno delo. PGD so opraviia preventivne preglede hidrantnega sistema v svojem požarnem področju, pa tudi blokovnih sistemov v urbanih središčih. Društva so opravljala prevoze pitne vode v višje predele občine Žalec. V programu strokovnega usposabljanja smo posvetili veliko pozornosti usposabljanju gasilk in gasilcev. Osnovni tečaj za gasilca, ki je trajal 80 ur, je obiskovalo 129 gasilcev začetnikov, tečaj za sodnike gasilsko športnih disciplin je opravilo 17 članov, opravili pa smo tudi obnovitveni tečaj za specialnost tehničnega reševanja. Imeli smo celo vrsto občinskih tekmovanj, štiri tekmovalne enote pa so tekmovale tudi na mednarodnem tekmovanju v Avstriji. V pretklem letu smo kar 87 krat intervenirali in sicer 65 krat ob požarih, 8 krat ob poplavljanju, 14 intervencij pa je bilo zaradi iztekov vode v stanovanjih, reševanja ljudi iz dvigal in podobno. Še vedno je glavni vzrok požarov človeški faktor, sledijo tehnične okvare, udar strele itd.«
T. Tavčar
SLOVENICA
zavarovalniška hiša d.d.f Ljubljana
Pravi užitek je privoščiti si nov avto, smučanje s prijatelji, nedeljska kosila v dobri gostilni,...
Za vse to pa potrebujete čas in denar!
Pridružite se nam kot
ZAVAROVALNIŠKI SVETOVALEC.
Ker imate najmanj srednješolsko izobrazbo, ste vztrajni, dinamični in komunikativni in vam orientacija po spodnji Savinjski dolini (Žalec s širšo okolico) ne dela težav, vam ponujamo sodelovanje v ustvarjalnem delovnem okolju z možnostjo brezplačnega izobraževanja, osebnega razvoja in kasnejše redne zaposlitve.
Uspešno delo je posebej nagrajeno!
Povabili vas bomo na razgovor, zato svojo pisno prijavo s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d., Poslovalnica Celje, Ul. XIV. divizije 14, 3000 Celje, najkasneje v 8 dneh od dneva objave. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 063 443 354 ali 443 355.
Dogovor bomo sklenili v obojestransko zadovoljstvo!
P. s.
Na razgovor bodo vabljene tudi vse gospe in gospodične, ki nam bodo v dogovorjenem roku poslale svojo pisno prijavo.
in obdaritev
let Sožitja, pogostitev
Duševno prizadeti so listi, ki v svojem srcu in mišljenju ostanejo vedno otroci. Odvisni so od starejših in bolj kot kdor koli potrebni ljubezni, razumevanja in pomoči. V Sloveniji deluje 50 društev, imenovanih Sožitje, \ katerih je združeno okrog 20 tisoč staršev in skrbnikov duševno prizadetih.
Tudi v Žalcu diušKodeltiie /c celih 25 let in je predvsem staršem in skrbnikom v veliko pomoč pri skrbi za njihove prtza-dete družinske člane, Ob minulih praznikih so tako kot vsako leto pripravili slavje, ki je bilo tokrat v Hotelu Ža|ec, Ob tem je predsednik društva Sožitje Žalec
po drugih normativih neprimerni. Najprej je bilo v njih 10 varovance'. sedaj lili je že 2 3. Želijo in pri« akujejo, da jim b< > to v letu 1998 uspelo, seveda pa bodo za t" potrebovali pomoč družbe.
Na praznovanju so pripravili krajši kulturni program, obiskanjih je dedek Mraz potem so imeli skupno večerjo in po njej zabavo N.t slil i Med govorom predsednika Sožitja Žaiec Riharda Ko-pušarja.
T. TAVČAR
Rihard Kopušar v svojem nagovor ru opisal dosedanje delo in dosežke ter naloge, ki jih še čakajo Do-bro so skrbeli za družabno življenje, največ skrbi in dela (ta so namenili ustanovitvi novega varstve-no-delovnega centra v Žalcu. Radi bi izboljšali že obstoječi' prostore < enira v Žalcu, ki so prostor' t in
Rdeči križ v letu 1998
Območni odbor Rdečega križa Žalec je sprejel osnutek programa delovanja za letošnje leto. Območni odbor in krajevne organizacije si bodo. prizadevale uresničevati vsa znana in zvišena načela delovanja te svetovne humanitarne organizacije, ki ima lepo in bogato tradicijo tudi v naši občini. V program so tako zajete naloge s področja izobraževanja in osveščanja za zdravo življenje, zlasti mladih ljudi, vse oblike socialnega delovanja, krvodajalske akcije in drugo. Predvsem pa velja načelo, ljudem pomagati takoj In tistim, ki so te pomoči najbolj potrebni. Za kar pa žal ni vedno dovolj materialnih možnosti. Zato pričakujemo še več razumevanja od vodstva občine in občinskega sveta.
Zdravstvena vzgoja bo namenjena predvsem mladim članom RK po šolah. Opravili bomo vzgojne akcije o spoznavanju škodljivosti alkoholizma, narkomanije In AIDS-
a, kajenja In drugih zasvojenosti. Redno bodo potekali tečaji prve medicinske pomoči za kandidate za voznike motornih vozil.
Krvodajalstvo bo zelo pomembna naloga tako območne RK kot krajevnih, saj se zaradi upadanja števila prostovoljnih krvodajalcev že pojavlja pomanjkanje te dragocene življenjske tekočine, ki s pravočasnim posegom reši marsikatero življenje. Več razumevanja pričakujemo zlasti od delodajalcev, da omogočijo svojim delavcem, da lahko Izpolnijo, to človekoljubno dejanje. Upajmo, da bodo potrebo po najnujnejšem financiranju krvodajalskih akcij uvideli tudi v državnem zboru. Nihče nikoli ne ve, kdaj bo morebiti tudi sam deležen transfuzije krvi. Organiziranih bo 11 akcij, v skromno zahvalo najštevilnejšim krvodajalcem pa tudi tra-dicionano srečanje, za kar pa smo resnično deležni izrednega posluha firm, trgovcev in obrtnikov.
Socialno dejavnost bomo oprav-
ljali predvsem s ponujanjem materialne pomoči najbolj ogroženim družinam v hrani, oblačilih, pa tudi prizadetim po raznih nesrečah se hitro pomaga. V ta namen bo Izvedenih več zbiralnih akcij oblačil In drugega. Uveljavila se je že tudi vsedržavna akcija »Nikoli sam,« za katero je tudi pri nas veliko posluha in za kar prejme tudi naša občina precej paketov. Omenimo naj, da smo v letu 1997 razdelili blizu 850 paketov z živilskimi Izdelki. Zaradi močne brezposelnosti in šibkega socialnega stanja številnih družin pa so potrebe po najnujnejših življenjskih potrebščinah še mnogo večje. Oblačila pa je v minulem letu prejelo že prek 240 družin za najmanj po tri člane.
Območni odbor RK Žalec se dobrotnikom in aktivistom RK zahvaljuje za vso pomoč in razumevanje in vsaj takšno pričakujemo tudi v tem letu.
Janez Meglič
Čistijo obrežje Boijske
Lepo zimsko vreme so delavci Nivoja Celje Izkoristil» za čiščenje nabrežij rek. Marsikje so bregovi zelo zaraščeni / grmovjem, če pa so potoki in reke počasi tekoče, se takrat, ko narastejo - in ti po navadi radi tudi poplavljajo - na zaraščeno obrežje obeša vse, kar narasle v trd e nosijo, s tem pa pretok še bolj ovirajo. Na sliki: delavci Nivoja pri čiščenju nabrežja Bolske pri Trna\i.	___________ T-T-
Ko dajem, prejemam
Koledniki iz Tabora v Bonnu na srečanju koledniških skupin
Koledovanje je star običaj, ki ga pozna večina evropskih držav. Da je bil tudi na Slovenskem priljubljen, med drugim pričajo mnoge še ohranjene pesmi oziroma kolednice. V več krajih ta običaj v zadnjih letih spet oživljajo. Zelo uspešni pri tem so koledniki iz Tabora, ki so bili letos celo izbrani kot predstavniki slovenskih koledniških skupin in ki so se na praznik treh kraljev udeležili srečanja koledniških skupin iz Evrope in sprejema pri kanclerju Helmutu Kohlu.
Koledovanje je povezano z legendo o modrecih, ki so razglasili Jezasovo rojstvo, oziroma praznikom svetih treh kraljev. V Sloveniji je ta običaj po drugi svetovni vojni zamrl, pred štirimi leti pa s pomočjo Misijonskega središča Slovenije ponovno oživel in dobil dodaten pomen. Poleg tega da koledniki po hišah simbolično'razglasijo Jezusovo rojstvo in želijo ljudem miru in veselja, je koledovanje v zadnjih letih povezano z zbiranjem denarja za misijone po svetu. Akcija ima tudi ime: Otroci za otroke. Prvo leto so pri koledovanju zbran denar darovali sirotam v Zambiji, katerih starši so umrli zaradi aidsa, in za mizarsko delavnico v Zairu, drugo leto za gradnjo dijaškega doma za dekleta na Slonokoščeni obali in za šolanje otrok na Madagaskarju, lani za Grmičarje v Bocvani in žrtve vojne v Burundiju.
V	letošnji akciji, katere vodilna misel je Ko dajem, prejemam, je del zbranega denarja namenjen misionarju Branku Janu, katerega oče je bil rojen pri Stotnikovih v Konjščici in živi v Argentini, Branko pa živi in dela v mestu Bariloc-he. Tam je ustanovil katoliški vrtec, ki pa je premajhen za vse otroke, ki bi ga želeli obiskovati. Del denarja pa bo tudi letos šel v Burundi.
V	Taboru so se že prvega koledovanja lotili zelo resno in odgovorno. Koledniške skupine po pet otrok ves čas vodi Vida Slakan. Letos so zbrali skoraj dvakrat toliko kot prej, skupaj kar 292.000 tolar-
jev. Koledniki iz Tabora pa so bili še posebej nagrajeni. Kot predstavniki Slovenije oziroma mariborske škofije so se udeležili srečanja koledniških skupin iz evropskih držav v Bonnu, bili pa so tudi na sprejemu pri kanclerju Helmutu Kohlu. Slovenci so bili v Bonn povabljeni tretjič, prvič je tja odpotovala skupina iz koprske župnije, drugo leto pa iz ljubljanske.
V skoraj uro dolgem nagovoru je Helmut Kohl izrazil posebno priznanje kolednikom, ki hodijo od hiše do hiše ne glede na vremenske razmere. Povedal je, da v Nemčiji koledujejo že od leta 1948 in da pri tem sodeluje pol milijona otrok, ki za misijone zberejo na leto skoraj 50 milijonov DEM. Govoril je tudi o miru, strpnosti in veselju do življenja, ki mora biti temelj nove, združene Evrope. Povedal je, da ga je pred letom najbolj prizadelo spoznanje, da je v dobri uri z letalom iz mirnega prazničnega Bonna prišel v porušeno Sarajevo. Kolednikom je predlagal, da bi naslednje leto s koledovanjem zbrana sredstva namenili za gradnjo ene od osnovnih šol. Nemška koledniška akcija je bila letos namenjena predvsem Eritreji, do sodelovanja pa bo prišlo tudi s Slovenskim misijonskim središčem.
In kaj so povedali udeleženci srečanja v Bonnu?
Primož: »Približno 200 kolednikov nas je v veliki avli rezidence
Je konkurenca še zdrava?
Janko Vošnjak, prvi zasebni trgovec z instalacijskim materialom
Janko Vošnjak je pred šestimi leti odprl v Šempetru eno prvih zasebnih trgovin z instalacijskim materialom v Savinjski dolini in tudi Sloveniji. V teh letih si je nabral precej dragocenih izkušenj, zato nas je zanimalo, ali je po njegovem konkurenca še zdrava.
Kako ocenjujete prehojeno pot in kaj menite o konkurenci?
»Z delorp in rezultati smo zadovoljni. Imamo bogato in kompleti-rano ponudbo vsega materiala za ogrevanje, vodovod, kopalniško opremo in elektriko. Tudi v Mednem pri Ljubljani smo odprli trgovino s prodajo instalacijskega materiala in njegovo vgradnjo. Naša prednost je predvsem zaokrožena ponudba: kvalitetno svetovanje, prodaja in montaža.
Veliko pozornosti smo v tem času namenili izobraževanju trgovcev, ki so zaposleni pri nas. Ponujamo blizu 10 tisoč izdelkov. Poznati moramo njihovo funkcijo, lastnosti, prednosti in slabosti.
V februarju bomo za kupce odprli nov prodajni prostor, namenjen boljši in celovitejši ponudbi kopalniške opreme.
Prvo, kar je značilno za naše poslovanje, je gotovo bogata ponudba blaga vseh svetovnih proizvajalcev, in to v principu po nižjih cenah kot tam, kjer jih proizvajajo. V teh letih so se cene instalacijskega materiala znižale na polovico, nekatere še za več. Pred šestimi leti se je s prodajo instalacijskega materiala ukvarjalo le nekaj trgovin. Danes nas je v Savinjski dolini že blizu 30.
Konkurenca je zagotovila širok izbor, znižala cene in izboljšala odnos do strank. Bojim pa se, da smo v tem času že na meji zdrave konkurence in da ostanek ne bo več omogočil potrebnega razvoja trgovin.
Mislim, da so največji napredek
naredili naši kupci s strokovnim spoznavanjem in razgledanostjo.«
Zakaj tak poudarek strokovni razgledanosti kupcev?
»V gospodinjstvu se več kot polovica vse energije porabi za ogrevanje. Lahko si predstavljamo, kolikšen prihranek je za gospodinjstvo, če znižamo porabo kurilnega olja ali plina. In nove, predvsem nizkotemperaturne oljne peči ter sodobne plinske peči s primerno regulacijo, nam take prihranke omogočajo za več kot 30%. Ta prihranek je zelo pomemben tudi za našo družbo, predvsem zaradi varovanja okolja. Nove peči, poleg tega da porabijo manj energije, okolje tudi manj onesnažujejo. Zato je izobraževanje naših kupcev tako zelo pomembno.
Ko so se pred leti bolj odprle meje, so kupci kupovali predvsem cenejše in enostavnejše blago. V zadnjem času pa je opazna usmeritev k boljšim in kakovostnejšim napravam.«
In kakšni so vaši načrti?
»Desetletnico bomo praznovali v naslednjem tisočletju. Slovenija bo vključena v Evropo. Z avtocestami bomo povezani s Trstom, Milanom, Dunajem, Munchnom, Budimpešto. Nove plinske kondenzacijske peči imajo izkoristek 112%. Pa še vsak dan prihajajo na trg bolj izpopolnjene. To, kar je bilo pred petimi leti zelo kvalitetno, je danes že zastarelo. Zato mora biti naš odgovor le še več angažiranosti in več znanja.«
J. K.
kanclerja Helmuta Kohla nestrpno čakalo na njegov prihod. Poleg nas je bilo ogromno novinarjev z najrazličnejšo opremo. Prihod kanclerja Kohla smo pozdravili z navdušenim aplavzom. V svoji bližini sem zagledal moža, ki je po velikosti še malo večji od mene. Elegantno je stopil pred nas, kolednike, nas prijazno in sproščeno pozdravil in s svojo preprostostjo takoj osvojil naša srca. Pri poslušanju kanclerjevega nagovora sem sam pri sebi ugotavljal, da znanje tujega jezika še kako prav pride. Ko smo odhajali iz kanclarjeve rezidence, sem s pogledom še enkrat objel prostore in pomislil: »Samo Bog ve, ali bom še kdaj v svojem življenju imel možnost videti te prostore.«
Vida: »Zame je bil odhod kolednikov iz naše župnije v Bonn svojevrstno presenečenje, veselje, poslanstvo in priznanje. Biti izbran za predstavnika naše mlade države Slovenije pri tako imenitnem politiku, kot je nemški kancler Helmut Kohl, mi je res v ponos. Pozorno sem sledila resnično lepemu nagovoru gospoda kanclerja in v mislih poletela v razmere moje meni zelo drage domovine Slovenije. Kakšnih nagovorov smo deležni slo-, venski koledniki s strani domačih politikov? Saj so ob lanskem obisku kolednikov v našem parlamentu poslanci nekaterih poslanskih skupin parlament enostavno zapustili, tako da so koledniki prišli v napol prazen parlament.
Kancler Kohl je govoril sproščeno, brez prikritega nasmeška, čutila sem, da govori iz poštenega srca in globokih osebnih moralnih vrednot. Ob koncu srečanja z njim se mi je utrnila misel: »Kakšen položaj bi imel Kancler Kohl v naši državi, ali bi Slovenci znali ceniti njegove moralne vrednote?«
Patricija: »Bila sem ena najmlajših kolednikov pri kanclerju Kohlu. Nosila sem skrinjico. Ko smo se slikali s kanclerjem Kohlom, mi je go-
spod kancler nekaj rekel, pa ga nisem razumela. Zato mu nisem nič odgovorila. On pa se mi je prijazno nasmehnil.«
Andraž: »Ko mi je mami sporočila, da lahko grem kot kolednik v Bonn na sprejem k nemškemu kanclerju Kohlu, sem najprej mislil, da se norčuje iz mene. Nisem mogel verjeti, da je kaj takšnega možno. Seveda sem bil takoj pripravljen iti. Še ko smo se odpeljali izpred domače cerkve, sem sam pri sebi razmišljal, ali je vse to res. Prvič sem bil v Nemčiji, prvič sem bil tako daleč od doma, in seveda prvič sem v živo videl in slišal kanclerja Kohla. Ker je govoril razločno, sem ga nekaj tudi razumel. To mi je bilo še v posebno veselje.
Že prvi dan smo si v Kolnu ogledali znano čudo sveta, največjo nemško cerkev, Kolnsko katedralo. Saj sem že slišal o njej, vendar si nisem predstavljal, da je to nekaj tako velikega in veličastnega. Katedrala je dolga 144 m, široka 45 m in visoka 157 m in je vsa iz kamna. Gradijo jo že vse od leta 1248. Pravijo, da še danes ni dokončana.
Tale naša cerkev je le kapelica proti njej.
Za štiriletno koledovanje v naši župniji sem bil z odhodom v Bonn bogato nagrajen.
Nina: »Ker že štiri leta obiskujem trikraljevsko akcijo, me je gospa Vida izbrala, da lahko grem z njimi v Nemčijo zastopat Slovenijo h gospodu kanclerju Kohlu. Prišel je dan, ko smo morali na pot. Potovali smo dvanajst ur ali pa še malo dlje. Ko smo se pripeljali v Nemčijo, smo se najprej ustavili v Kolnu in si ogledali katedralo. Nato smo se odpravili v Bonn, kjer smo prenočili. Drugi dan smo najprej odšli v cerkev; Tam se je molilo nemško, zato nisem veliko razumela. Po končani maši smo odšli na zajtrk. Šele nato smo odšli tja, kjer je bil gospod kancler. Srečanje z njim je bilo veliko doživetje. Za spomin na ta dogodek smo z njim naredili fotografski posnetek. Teh treh dni ne bom nikoli pozabila. Zato se še enkrat zahvaljujem gospe Vidi, da sem lahko odšla z njimi v Nemčijo.«
K. R.
*
#
■&
■5fr
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GOSTIŠČE Savin Marinka PLEVGAK
LATKOVA VAS 227, PREBOLD tel.: 701-030
Losos, lignji v solati, Školjke,
Škampi, polži, žabe
&
pršut in druge dobrote, da o mesnih in ribjih jedeh ne govorimo. Nedeljska kosila.
&
Ob sobotah glasba od 20. ure dalje.
&
Skrbimo; da boste pri nas zadovoljni in se boste radi vračali.	Dobrodošli.
sji-sj: * :Jc
V	Preboldu veje odjuga
V	preteklem letu smo v Preboldu pričeli kulturniki biti plat zvona zaradi dotrajanosti kulturniških prostorov - in naleteli na gluha ušesa, kot je sprva kazalo.
Odprl je vsaj vrata krajevni skupnosti, ki pa niso bila zapahnjena zaradi nerazumevanja do društvenih problemov ali neposluha do kulture, temveč bolj zaradi Jaojazni, kako se problemov lotiti. Vzrok našega strahu - pomanjkanje denarja, saj je bil na vsa vprašanja in vloge, s katerimi smo se obračali na odgovorne, odgovor vedno enak - od kod denar?
Na Občini, od koder smo, ker že leta nazaj nismo v Preboldu dobili nobenega denarja za popravila kulturniških objektov, pričakovali neka zagonska sredstva, smo doživeli bolj posmeh kot razumevanje, kaj šele pripravljenost pomagati nam.
Vloga za pomoč, naslovljena na občinski svet, ni bila dana niti v obravnavo. Tudi druga, naslovljena na oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, je najbrž pristala kar v košu, kljub temu da se je ob koncu leta delilo kar nekaj denarja.
Tako je počasi prenekaterim v kraju pričel upadati že tako pičel pogum. Če stanje ne bi bilo tako kritično, bi najbrž res vsi po vrsti obupali in prepustili DOM usodi časa.
Pa si tega ne smemo dovoliti!
Poleg velike moralne in finančne podpore krajanov, med katerimi naj predvsem poudarim s. p. Sli-kopleskarstvo in trgovino Ira iz Prebolda, S. p. strojno ključavničarstvo Grenko iz Dolenje vasi, gostilno Zmet in še vrsto drugih, nas je spodbudil komentar Janeza Krofliča v decembrski številki Savinjčana. Hote ali nehote je podprl naše želje, da bi združili kulturo pod eno streho in da vsaj to pot delo opravimo temeljiteje kot v preteklosti.
To še seveda ni nakazana pot k rešitvi, v društvu pa smo ga vendar sprejeli kot moralno podporo, čeprav jo nekateri podcenjujejo.
Ne vem, ali je ta komentar pripomogel, da so se zganili tudi v naši krajevni skupnosti in začeli razmišljati v tej smeri! Že v tem letu sta bila sklicana dva sestanka in moram priznati, da se zadeva odvija v pozitivno smer. Uspeh je že, da sta bila prisotna volja in interes, kar do sedaj ni bilo opaziti.
Smo v mesecu januarju, v času nekakšnega zatišja po številnih bo-žično-novoletnih koncertih, idiličnem praznovanju božiča in hrupnem silvestrovanju. Kulturniki v Preboldu nadaljujemo z načrtovano akcijo. 23. januarja bomo imeli v gosteh amatersko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu z gledališkim delom Georgesa Feydeaua Odlikovanje. To je simpatična komedija, ki žanje uspeh za uspehom, vabila za gostovanje se kar množijo in lahko si štejemo v čast, da so se vrbenski gledališčniki odzvali našemu vabilu in našli čas in posluh za našo akcijo. Prepričana sem, da bodo poleg humanega dejanja prinesli tudi obilico dobre volje.
Torej, Preboldčani in okoličani: 23. tega meseca ob 19. uri bodimo vsi v dvorani KZ v Preboldu, saj bomo s svojo prisotnostjo ponovno podprli našo akcijo, goste pa počastili, kot si zaslužijo. In ne pozabite: čaka vas dobra ura prijetnega razvedrila in še dokaz, da z akcijo ne mislimo popustiti.
Naj izkoristim priložnost in se iskreno zahvalim vsem, ki ste nam ob vstopu v novo leto zaželi sreče in uspeha. Želimo si eno in drugo.
Anica Trivan
PGD Matke ima novo vodstvo
V soboto so se začeli občni zbori prostovoljnih gasilskih društev gasilske zveze Žalec. Kot prva letos sta ga izvedla gasilsko društvo Ločica ob Savinji in Matke.
O delu v preteklem letu in v celotnem šestletnem mandatu so poročali predsednik društva Ivan Lebar, poveljnik Zvone Romih, vodja mladine in vodja veteranov. Ivan Lebar je delo društva ocenil kot zelo dobro. Ves čas so skrbeli za pridobivanje finančnih sredstev, zato so organizirali tudi tako odmevne in že tradicionalne prireditve, kot je izbor harmonike Ljubečne in naj harmonikarja Savinjske doline. Vsako leto organizirajo otroško maškarado, tekmovanje veteranov gasilske zveze Žalec in Slovenije in memorialno tekmovanje članov Boruta Lebarja. Skrbeli so za obnovo gasilske tehnike in obnovo gasilskega doma. V šestih letih so člani opravili 4130 prostovoljnih delovnih ur, poleg vseh, ki so jih opravili na prireditvah in tekmovanjih. V višje predele so v sušnih obdobjih pripeljali 435 kubičnih metrov pitne vode in prevozili 1680 kilometrov. V šestih letih so imeli sedem požarnih intervencij, ob vseh požarih v občini pa so bili v pripravljenosti.
Tudi letos se bodo veterani lahko udeležili državnega tekmovanja, čeprav so bili lani na regijskem tekmovnaju na Ložnici diskvalificirani, češ da starostna struktura ekipe ni bila ustrezna. Šele po pritožbi na gasilsko zvezo Slovenije jim je bilo prvo mesto priznano, zahtevajo pa tudi opravičilo poveljnika območne zveze in zlate značke, ki so jih osvojili. V imenu Gasilske zveze Žalec se jim je opravičil poveljnik Gasilske zveze Žalec.
Na sobotnem 65. rednem občnem zboru so potrdili program dela v tem letu, razrešili staro vodstvo in nato izvolili novega. Predsednik je postal Slavko Zagožen, poveljnik pa Jože Kupec.
K. R.
V gornjem članku je omenjena Občina Žalec in oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, zato želimo dati odgovor.
Zakaj Občinski svet ni uvrstil vaše vloge na dnevni red, vam bo odgovoril naslovnik. Naše pojasnilo glede neobravnavane in nerešene vloge pa naslednje:
Ob vašem obisku pri županu in na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti vam je bilo pojasnjeno, da ste za leto 1997 s svojo vlogo prepozni, ker so sredstva, ki se dodeljujejo za sofinansiranje kulturnih domov v občini, že razporejena.
Povedano je tudi bilo, da se vloga naj naslovi na Zvezo kulturnih organizacij (ZKO), katere član je vaše društvo.
v proračunu za leto 1997 je bilo v namen sofinansiranja investicijskega vzdrževanja kulturnih domov v občini namenjenih skupno 7 mio SIT, razdelitev le teh sredstev je opravil izvršni odbor ZKO.
Župan občine si je prostore, v katerih se odvija kulturniška dejavnost v Preboldu, osebno ogledal v mesecu oktobru.
Ob tem vam je bilo tudi svetovano, da se v KS in društvu odločite za eno lokacijo in ne za reševanje dveh in več lokacij. Prav v času, ko ste vi ga. TRIVAN začela reševati to zadevo, je KS Prebold podpisala s TT Prebold pismo o nameri za koriščenje prostorov graščine za namen KS (v njej pa tudi dvorana).
Ob sicer skromnih razpoložljivih sredstvih v proračunu in strpnosti ter usklajenem delovanju odgovornih v društvu, v KS, v ZKO in na občini, bo zagotovo možno rešiti tudi problem kulturnega delovanja v Preboldu.
Vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti
CATV Prebold dograjen
Ob izteku koledarskega leta in zaključku gradnje kabelskega televizijskega sistema Prebold je bilo v dneh pred božično-novolet-nimi prazniki srečanje članov Programskega sveta kabelske televizije Prebold in vodstva izvajalskega podjetja Signal Ljutomer. Direktor Signala Janez Godec je poročal o opravljenem delu.
V lanskem letu je Signal zaključil skupnosti Gomilsko 97 v Taboru 92,
gradnjo omrežja kabelske televizije v preboldskem sistemu, na katerega so vezane še štiri krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti Prebold je doslej priključenih 713 naročnikov, na območju Šešč in Matk 127 v krajevni
v krajevni skupnosti Trnava pa 82. Janez Godec je poudaril, da so izpolnili vse obveznosti, ki so jih prevzeli ob podpisu pogodbe, in da večjih težav med gradnjo kabelskega televizijskega omrežja ni bilo. K. R.
* * *
ia *
I *
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
* * *
MESTNA SKUPNOST ŽALEC
VABI KRAJANE MESTA ŽALEC NA RAZGRNITEV OSNUTKA NAČRTA PRENOVE STAREGA MESTNEGA JEDRA (ŠLANDROV TRG),
KI BO
OD 26. 1. DO 6. 2. 1998
V ČASU URADNIH UR V PISARNI MESTNE SKUPNOSTI, ŠLANDROV TRG 20/A.
Prijetno srečanje starejših
Ob novem letu so srečanje starejših krajanov pripravili tudi na Go-milskem.
Krajani, stari 70 let in več, so se v dvorani Doma krajanov na Gomilskem zbrali v nedeljo dopoldne. Pozdravil jih je član sveta KS Anton Laznik, kulturni program pa so pripravili učenci podružnične šole, domači dekliški pevski zJ>or in Oktet Gomilsko. Po kulturnem programu so starejše še prijazno pogostili.
K. R.
Komunalno podjetje bo imelo skupščino
Višje cene komunalnih storitev zaradi povečanja prometnega davka in državnih prispevkov
Kako pa je po novem s cenami komunalnih storitev? »Država je leta 1991 zamrznila cene komunalnih storitev, zaradi česar se je večina komunalnih podjetij v Sloveniji potapljala v izgube. Posledice te izgube je bilo potrebno rešiti, kot stoodstotni lastnik podjetja je bila za to odgovorna občina. Leta vilo vodstvo podjetja.«	1995 je bila zato uvedena taksa,
Direktor podjetja ne more biti že prej pa investicijski tolar, ki je član skupščine, ampak ji je podre- sploh omogočil širitev primarne-jen. Spremembe odloka že pred-
Na zadnji seji so svetniki sprejeli sklep o javni obravnavi predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o statusnem in upravljalskem preoblikovanju Komunalnega podjetja Žalec v Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o. Zakaj so potrebne spremembe omenjenega odloka in ali je vlada po ukinitvi investicijskih prispevkov žalskemu komunalnemu podjetju dovolila te prispevke vključiti v redno ceno komunalnih storitev, pa v naslednjem pogovoru z direktorjem Matjažem Zakonjškom.
»Po leta 1994 sprejetem odloku se je Javno komunalno podjetje Žalec, p. o. se leto pozneje preoblikovalo v družbo zamejeno odgovornostjo. Podjetje je bilo med drugim potrebno na novo registrirati. Ta odlok pa je bil pisan z neko stopnjo jeze in marsikaj ni uredil tako, kot je zahtevala zakonodaja. Na to nas je že takrat opozorilo sodišče in zahtevalo, da v bližnji prihodnosti to uredimo. Predvsem je potrebno registracijo uskladiti z novo standardno klasifikacijo dejavnosti. Registrirati moramo tudi vse dejavnosti, ki jih naše podjetje dejansko izvaja in za katere je bilo postavljeno v ta prostor. Druga zadeva pa je, da je naše javno podjetje v stoodstotni lasti občine in da mora imeti zato po zakonu skupščino, včasih smo temu rekli upravni odbor. Skupščina je operativni vodstveni organ, ki potrjuje določene akte in sprejema smernice delovanja. Po sedanjem predlogu bi bili člani skupščine župan, vodja oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve in en svetnik. Skupščina se bo morala sestajati dokaj pogosto in obravnavati gradivo in predloge, ki jih bo pripra-
videvajo tudi možnost, da bo na območju sedanje občine nastalo več občin. V tem primeru bodo skupščino sestavljali vsi župani. Matjaž Zakonjšek: »Tako je že bilo v Rogaški Slatini ali Velenju. Pri tem je treba biti pozoren le na to, da ne pride do preglasovanja tistega, ki je lastnik večjega dela komunalnega sistema. Kdo bo lastnik kolikšnega dela, pa je seveda v celoti stvar delitvene bilance. Potrebno bo izdelati ustrezne kriterije in med drugim upoštevati dejstvo, da bo del vodovoda na območju ene bodoče občine služil tudi drugi občini. Sicer pa avtomatizma na tem področju ni in z vsako novo občino se bomo morali dogovoriti, ali še ostanemo upravlja-lec vodovodnega sistema ali pa bo ustanovila svoje komunalno podjetje, kar se stroškovno sicer ne izplača. Poleg tega so sistemi tako povezani med sabo, ne le prek posameznih ventilov, da jih ni mogoče razbijati na posamezne sisteme.«
PEKARNA -TRGOVINA
UDUC
Pongrac 102a . 3302 GRIŽE tel.: 063 716-375
KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI!
Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov.
Spoštovani!
Prazniki so za nami.
Kmalu pa bo PUST IN Z NJIM ČAS KROFOV IN OTROŠKEGA VESELJA. Tega vam želimo polepšati tudi mi s svojo ponudbo!
Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so odslej še bogateje založene.
Kolektiv pekarne in trgovine Uduč
»SIPRO« d.o.o.
STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/717-121, faks: 063/717-282
NAJEMNINE ZA STANOVANJA se v mesecu januarju ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu januarju 1998 10.187,90 SIT in je 208,23 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95.
NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se v mesecu januarju ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 766,90 SIT.
Po sklepu kurilnega odbora se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. V mesecu januarju se povprečna akontacija toplotne oskrbe ne bo povečala in bo znašala 94,35 SIT/m2 ogrevalne površine.
Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede.
Ob koncu kurilne sezone 1997/98 bo v mesecu juniju 1998 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1997/98. Porabo toplotne energije spremljamo dnevno.
Stroške lahko plačate na naši blagajni, In to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno.
PRIČENJAMO VPISOVATI V ZEMUIŠKO KNJIGO.
Informacije dobite v podjetju.
ga vodovodnega sistema oziroma naložbe v gradnjo novih vodovodov. Država že dalj časa obljublja, da bo oblikovala enotne kriterije za oblikovanje cen komunalnih storitev, za vodo, kanalščino in čiščenje, ki bodo veljali za vso državo. To pomeni, da bo mogoče vanje vstaviti svoje stroškovne elemente in tako oblikovati ustrezno ceno, ki ne bo povzročala izgub niti seveda dobička. Naše poslovanje mora biti namreč na ravni pozitivne ničle. Tega država do danes še ni naredila, ker pa je videla, da nekaj mora narediti, saj so občine sprejemale vsaka svoje odloke, da so reševale svoje sisteme, je dala možnost, da se vse takse in investicijski tolarji spremenijo v ceno. Tako si je spet zagotovila določen čas, v katerem bo pripravila enotna merila oblikovanja cene. Tako smo tudi v Žalcu razveljavili omenjene odloke, od ministrstva za okolje in prostor pa smo že dobili mnenje, da se strinjajo s tem.«
Ali to pomeni tudi dvig cen? »Vključitev takse in investicijske-
ga prispevka v ceno komunatnih storitev ža občane ne pomeni višje cene. Cena je zaradi tega. malenkost nižja, ob upoštevanju 5-odstotnega prometnega davka pa je enaka kot doslej. Toda - država mora napolniti svoj proračun in tako se je v tem času prometni davek s 5 dvignil na 6,5 odstotka, prav tako pa se je s 4,8 na 6,3 tolarjev za kubični meter povečal vodni prispevek, kar bo povzročilo, da bodo na naslednjih položnicah cene višje. Vodni prispevek naše komunalno podjetje sicer pobere od vsakega kubičnega metra prodane vode, vendar ga neposredno odvede v Ljubljano. Republiška taksa za obremenjevanje vode, ki jo je država sprejela pred dvema letoma za razširitev kanalizacijskih sistemov in gradnjo čistilnih naprav, je lani znašala 1.200 tolarjev na osebo in se je nato prek posebne formule preračunala na kubik vode. Letos se je tudi ta že povečala na 2.100 tolarjev po osebi, kar znaša 75% povečanje. Ta denar se prav tako pobere pri nas, odvesti bi ga morali v državni proračun, ker pa imamo pripravljeno ustrezno dokumentacijo, gradbeno dovoljenje in vse papirje, pa ga z dovoljenjem države lahko odvedemo v proračun občine Žalec, ki ga mora porabiti za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave. Predlani in lani smo ga v celoti obdržali v občini, gradili pa smo kanalizacijski kolektor na Polzeli.«
K. R.
MSA Celje - Šempeter
Mobilni telefoni tudi v Sloveniji
Revulucija z mobilnimi telefoni dobiva vedno nove razsežnosti in skorajda ni več posla, v katerem ne bi sodeloval tudi mobitel. Njihovo število raste iz dneva v dan, proizvajalci pa se trudijo, da bi trgu ponudili vedno bolj popolne aparate
-	da bi bili bolj funkcionalni, lažji, manjši in bi tako čim bolj zadovoljili uporabnikove potrebe. V dogovoru s podjetnico Sašo Zidanšek odpiramo posebno rubriko, kjer bo ta tematika podrobneje predstavljena. Za uvod pa nekaj beses o sami firmi in o različnih vrstah GSM
-	mobilnih telefonov.
Podjetje MSA - Saša Zidanšek, s.p. iz Šempetra ima sedež firme, vključno s trgovino, v stavbi Kmetijske zadruge Šempeter nad gostiščem Rimljan in poleg trgovine TUŠ. Podjetje se lahko pohvali, da ima najpestrejšo izbiro GSM - mobitelov, brezžičnih in žičnih telefonskih aparatov, telefonskih tajnic,
AGRO AVTOHISA ŠEMPETER
tel. 702-510, tel./faks: 702-610, GSM 041/672-300
Vaš prodajalec avtomobilov doem/oo
*	TICO že za 9.990 DEM,
*	N E XIA že za 13.990 DEM.
Prodajalec ^n traktorjev \^OOry
*	vsi stari tipi v zalogi,
*	sprejemamo naročila za nove tipe.
GSÎÏÏX
Prodajalec mobilnih telefonov
*	nizke cene -"že za 33.000 SIT,
*	90-minutna vključitev v omrežje.
Za vse proizvode, kupljene pri nas, vam ponujamo:
najnižje cene, ugodne nakupne in kreditne pogoje.
central, telefaksov na navaden in termo papir in ostalega pribora za telefonijo in mobilno telefonijo ter tiskalnike. Pomembno pri njih je tudi to, da pri nakupu strankam strokovno svetujejo, predstavijo funkcijo in delovanje posameznih aparatov in da blago po želji brezplačno dostavijo v roku 24 ur na kateri koli naslov v Sloveniji. Poleg tega pa tudi posredujejo pri servisiranju aparatov različnih blagovnih znamk.
Na slovenskem tržišču je trenutno moč izbirati med veš deset vrstami GSM- mobilnih telefonov (GSM je okrajšava za GROUP SPE-CIALE MOBILE ali GLOBAL SISTEM FOR MOBULE COMMUNICATI-ON), ki so si, kot pravi Saša Zidanšek, uspeli pridobiti slovenski atest, s tem pa tudi višjo ceno, ki je obvezna posledica postopka atestiranja aparata v Sloveniji. Samo atestiranje naj bi bila tako imenovana »prilagoditev« aparata slovenskemu mobilnemu omrežju. Aparati različnih blagovnih znamk Panasonic, Samsung, Mitsubishi, Motorola, Siemens, AEG, Philips, Sony... se med seboj razlikujejo po funkcijah, teži, dimenzijah in seveda po ceni, ki danes, kot zatrjuje Saša Zidanšek, sicer diplomirana ekonomistka, ni več v tolikšni meri posledica kakovosti, ampak reklamnih akcij in s tem zniževanja cen konkurenci. Dejstvo je, da danes oglaševalski prijemi uspešno znižujejo cene in zato je pametno, kot opozarjajo v firmi MSA, pred nakupom vedno preveriti tekoče -dnevne cene mobilnih aparatov, saj so današnji ceniki praviloma jutri že lahko zastarelih
Danes mobitel ni več prestiž. Kupiti ga je mogoče že za nekaj deset tisoč tolarjev. Da so nakupi še bolj privlačni in dosegljivi že res vsakomur, pa v firmi MSA, kljub nizkim akcijskim cenam, omogočajo obročno odplačevanje in tako je še lažje postati eden izmed vse večje množice uporabnikov GSM - telefonov.
Na fotografiji: Saša Zidanšek v družbi z različnimi vrstami mobilnih telefonov. V prihodnjih številkah Savinjčana bodo izpod njenega peresa prihajale zanimivosti in novice o tehničnih pripomočkih za sporazumevanje.
TRGOVINE MEŠIČ s.p.
Levec 56 Tel.: 063/471-015
Za vse izdelke 5-odstotni gotovinski popust, plačilo na več obrokov.
Izbirate lahko med: avtoradii znamk: JVC, BLAUPUNKT, SONY,
PHILIPS, PIONEER, CARTEHNIC in KENWOOD glasbenimi stolpi MARANTZ, SAMSUNG, PANASONIC, PHILIPS, GRUNDIG in JVC
¥>

VIDEOKAMERA SONY - NAJZMOGLJIVEJŠA 119.900 SIT
7
KAMERE SONY in JVC komponentami: MARANTZ, NAD in SONY televizorji: Gorenje, Samsung, Universum; telefonskimi aparati in telefaksi Panasonic ter zvočniki JAMO.
Najcenejši PHILIPS GSM-mobilni telefoni: CENA 39.990,00 SIT
NAJNIŽJE GENE TELEFONOV

PRODAJNI CENTER -
LATKOVA VAS
Latkova vas 84, 3312 Prebold
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
Tel:. 063/702-250, faks: 702-251
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO:
*	CEMENT * APNO * OPEKO * SCHIEDEL DIMNIKE *
*	IZOLACIJSKE MATERIALE *
*	KRITINE: bramac, bobrovec, creaton, jamina in druge *
*	OKNA VELUX *
*	BETONSKE IZDELKE * TLAKOVCE * PRANE PLOŠČE *
*	ROBNIKE * KERAMIČNE PLOŠČICE * BETONSKO ŽELEZO *
*	ZIDARSKO ORODJE IN DRUGO ...
ZA VSE IZDELKE NUDIMO 5-ODSTOTNI GOTOVINSKI POPUST!
STREŠNIKI BRAMAC PO AKCIJSKIH _______CENAH DO 5. 2. 1998._____
MOŽNOST DOSTAVE Z AVTODVIGALOM.
D
BREZPLAČNA DOSTAVA DO 25 km nad vrednostjo 80.000 SIT, RAZEN ZA OPEKO MODUL IN BETONSKE ZIDAKE. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7, do 13. ure.
V SAMU NISI NIKOLI SAM.
—;	Œ^D
' l&lSSBjj	
□	
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV
ANTON KITEK,S P
Kasaze 107 g, Petrovče
tel.: 063/708-256, mob.: 0609/632-660
POPRAVI LA:
*	ZAMRZOVALNIH * pralnih strojev *
OMAR *	* štedilnikov *
* HLADILNIKOV *	* sušilnih strojev *
* HITRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ *
fsLa TIPKO
ZASEBNA GLASBENA SOLA V ŠEMPETRU VABI K ZAČETNEMU VPISU ZA SYNTHESIZER
Nataša Herodež, s.p., Šempeter S3, tel.: 701-062
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI IZ ALUMINIZIRANE PLOČEVINE za:
osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe
NOŽI ZA ROTACIJSKE KOSILNICE
ZASTOPSTVO ZA	VLADIMIR MARN,
basal ÛS csil»	Vransko 18, tel.: 725-106
Ob premoženje na Hrvaškem?
Občina Slunj se je vpisala v zemljiško knjigo kot lastnik objekta, ki ga je zgradila Tekstilna tovarna Prebold
Tekstilna tovarna Prebold je v času skupne države Jugoslavije v SlunjU zgradila proizvodni obrat Konfekcije in predilnico v Bio-gradu na moru, kjer je kupila tudi počitniški dom za svoje delavce in trisobno stanovanje. Ti objekti v času vojne na Hrvaškem niso bili uničeni, vendar pa tovarna še vedno ne more razpolagati z njimi. Kot lastnik obrata v Slunju se je v zemljiško knjigo vpisala tamkajšnja občina in objavila njegovo prodajo, tak način odtujevanja slovenskega premoženja pa naj ne bi bil osamljen. Ker je vodstvo Tekstilne tovarne že uporabilo vse pravne, politične in diplomatske poti za rešitev tega problema, se je obrnilo še na javnost in pripravilo novinarsko konferenco.
Na njej je generalni direktor Vinko Žohar najprej predstavil delniško družbo Tekstilna tovarna Prebold, katere začetki segajo že v leto 1842, kar pomeni, da je ena najstarejših slovenskih tekstilnih tovarn. Bila je tudi med prvimi tovarnami, ki so končale postopek lastninjenja - 53,4-od-stotni lastniki so zaposleni in upokojenci. Osnovni kapital znaša 1.328.820.000 SIT, na 31. decembra 1996. leta pa je bila vrednost kapitala 2.570.168.000 SIT. Trenutno zaposluje 660 ljudi, proizvodna dejavnost pa je zaokrožena v dva programa: program tkanin in program pletenin.
Tudi v Preboldu se srečujejo s podobnimi težavami kot vsa slovenska tekstilna industrija, vendar pa jih po besedah generalnega direktorja pred hujšo krizo varuje predvsem raznovrstnost proizvodnega programa, ki pomeni tudi različne trge in kupce. Tako proizvajajo metražno blago, nogavice, širok je tako imenovani gospodinjski program: kuhinjske krpe, predpasniki, prti, prav tako pa izdelujejo razna zaščitna oblačila in gasilske delovne obleke. 60 odstotkov prihodka ustvarjajo z izvozom, in to na zahtevne zahodne trge, največ v Nemčijo. Zainteresirani pa so tudi, da se ponovno vrnejo na trg nekdanje Jugoslavije, zlasti Srbije, saj si lahko tako tudi prek kompenzacije zagotovijo osnovne materiale za svoje proizvodne procese. Prvo polovico lanskega leta so zaključili z okoli 10 milijoni dobička. Trenutno največ težav jim povzroča premoženje na Hrvaškem, ki se mu niso pripravljeni odpovedati.
Zasnove razvoja lastne konfekcije v Tekstilni tovarni Pre-
bold segajo v leto 1977 ko so začeli z razvojem tkanin za približevanje ognju in vstop vanj, pa so se potrebe po povečanju proizvodnje konfekcije še povečale. V srednjeročnem planu za leto 1981 - 85 so si zadali cilj, da
kala nemoteno do začetka vojne na Hrvaškem leta 1991, ko je bil tekstilni tovarni vstop do objekta, opreme in zalog onemogočen. Takoj po končani vojni si je vodstvo ob prisotnosti predstavnikov Gospodarske zbornice Karlovca objekt ogledalo in ugotovilo, da je nepoškodovan, čeprav sicer v slabem stanju. Med vojno so po nekaterih informacijah v njej (Slunj je bil v Srbski krajini) izdelovali vojaška oblačila. Čeprav bi bilo potrebnih veliko sredstev, je Tekstilna tovarna nameravala v njem čim prej spet začeti s proizvodnjo. Ob spremljanju hrvaške zakono-
Podobne težave so s tremi objekti v Biogradu na moru. Tudi s Predilnico ne morejo razpolagati. Zaradi oddaljenosti v njej ne nameravajo obnoviti proizvodnje, bi pa prostor dali v najem ali prodali. V počitniškem domu, katerega vrednost je leta 1992 znašala 795.241 DEM, so bili med vojno nastanjeni begunci, tovarna pa bi ga rada ponovno usposobila za letovanje svojih delavcev. V stanovanje pa se je že pred vojno nasilno vselil nekdanji delavec predilnice.
O vsem tem sta obveščena tudi predsednika vlad Hrvaške in Slovenije, vendar bo nadaljnja
'V

	
	
(gg	t"' g ' s _ -.Cs- "'x. 	 ' ' ^ \ A ,
	IliSiSIIS: ■ iillliSlI
KiV Vransko
Nova proizvodna hala
V marsikaterem kolektivu so tudi v naši dolini ob koncu leta organizirali božično-novoletno srečanje zaposlenih in upokojencev. Tej lepi navadi so v minulem letu ostali zvesti tudi v Kovinski industriji Vransko, kjer bodo letos praznovali že 50-letnico obstoja. To pa je bilo ob novi proizvodni hali še razlog več za slovesno praznovanje zaključka poslovnega leta, ki je v teh zaostrenih pogojih poslovanja za KIV bilo več kot zadovoljivo.
O tem je zbranim na slovesnosti, ki so jo popestrili tudi člani ansambla Robija Zupana, spregovoril direktor Ivo Kreča. Povedal je, da je zadovoljen z doseženim v iztekajočem letu ter rekel:
»Vesel sem, da vas lahko danes pozdravim v tej naši novi proizvodni dvorani, ki je res lepo darilo 50-letnemu delu in razvoju našega podjetja. S to naložbo smo si ustvarili pogoje za uspešne nastope na tujih trgih, ki so nam bili doslej težko dostopni. Ob tem pa je razveseljivo, da smo vzporedno s to investicijo že uspeli izdelati nekaj zelo zanimivih projektov za tuje trge, zlasti za Nemčijo in Švico...«
Nova proizvodna dvorana je za KiV res velikega pomena, saj so Se maja lanskega leta vse večje kotle, zmogljivosti do 8 in 9 megavatov tako rekoč delali pod milim nebom. To in želja po izdelovanju še večjih kotlov je mlado in ambiciozno vodstvo z direktorjem Ivom Krečem na čelu pripeljalo do odločitve in gradnje te dvorane z velikim mostnim dvigalom nosilnosti 32 ton.
Celotna investicija je veljala nekaj čez milijon nemških mark. Finančno so jo v manjši meri po-
ivo Kreča
krili z lastnimi sredstvi, večino denarja pa je prispeval tuji partner.
Vsekakor pa je treba povedati, da nova proizvodna hala izboljšuje delovne razmere in daje možnost za izdelovanje velikih kotlov, ki so izpostavljeni zelo strogi kontroli. Dejstvo je tudi, da je KIV Vransko v tem trenutku edina firma, ki lahko proizvede tako velike in tehnološko zahtevne kotle. Da gre za res uspešno in perspektivno podjetje, pa ne nazadnje pričajo tudi že delujoči kotlovni sistemi tako doma kot v tujini.
D. N.
Obrat konfekcije v Slunju pred kratkim. Črne mačke niso izbrisali.
sami predelajo vse doma proizvedene specialne tkanine, poleg že utečenega konfekcioniranja kuhinjskega programa, ženske konfekcije in otroških pelerin. Intenzivno so iskali primerno lokacijo in se odločili za investicijo v Slunju. Junija 1986. leta so začeli z gradnjo in obrat Konfekcija odprli oktobra istega leta. Ker so v njem izdelovali gasilska in zaščitna oblačila, je bil obrat opremljen z najsodobnejšimi stroji, v njem pa je bilo 80 zaposlenih.
Proizvodnja v Slunju je pote-
Mlekarna Celeia Arja vas
Z višjimi cenami bi prepolovili izvoz
Liter konzumnega mleka v veleprodaji je ob prvi podražitvi stal 94, po znižanju cen pa 81 tolarjev
V Mlekarni Celeia Arja vas so zadovoljni z lanskimi poslovnimi uspehi, leto bodo zaključili s pozitivnim rezultatom. Poleg tega so odkupili več mleka kot v letu 1996, s posodobljeno polnilnico bodo marca dosegli pomemben napredek pri proizvodnji jogurta. Letos nameravajo še povečati odkup in predelati še večje količine mleka, specializirali se bodo zlasti za proizvodnjo sirov in fermentiranih izdelkov.
Po besedah direktorja mlekarne Zdravka Počivalška so lani odkupili prek 45 milijonov litrov mleka. To je približno odstotek in pol več kot v letu 1996. V zvezi z zadnjimi podražitvami konzumnega mleka pa je direktor pojasnil: »Posamezne slovenske mlekarne so cene konzumnega mleka povišale tudi za 30 odstotkov, mi smo se po sprostitvi odločili za 20-odstotno povišanje cene konzumnega mleka. Liter konzumnega mleka bi v veleprodaji stal 94 tolarjev. Do podražitev je prišlo, ker mlekarji nismo smeli povišati prodajnih cen konzumnega mleka novembra 1996 in aprila 1992 ko so bile sicer povišane odkupne cene. Večina mlekarn je tako izračunala prodajno ceno konzumnega mleka vključ-
no s podražitvami iz preteklih dveh let, zato je prišlo do različnega povišanja cen konzumnega mleka. Za našo mlekarno pretirano povišanje cen konzumnega mleka ni dobrodošlo, in sicer zaradi izvoza. Lanski izvoz je znašal približno 9 odstotkov, mleko in mlečne izdelke smo prodajali pretežno na bosansko tržišče. Visoke cene bi lahko naš izvoz prepolovile.«
Prvotni podražitvi je sledilo znižanje cene in sicer zaradi dogovora, ki so ga mlekarji dosegli s predstavniki vlade in posameznih ministrstev
8.	januarja. »Sklenili smo, da bo konzumno mleko dražje samo za 9 odstotkov, v Mlekarni Celeia zdaj znaša veleprodajna cena za liter konzumnega mleka 81 tolarjev. Vladi smo postavili tri zahteve. Najprej mora takoj povišati izvozne stimulacije na raven, ki je bila že dosežena aprila 1997 to nam je obljubljeno s 1. februarjem. Nadalje bo vlada posredovala na Hrvaškem, da bo tudi ta država objavila sporazum med Slovenijo in Hrvaško o prosti trgovini. Tretja obljuba ministrstva za kmetijstvo pa se nanaša na oblikovanje tržnega reda,« je še povedal Zdravko Počivalšek.
PR
daje, ki tujcem med drugim dovoljuje nakup nepremičnin, vendar ne kupcem z območja nekdanje Jugoslavije, so se leta 1992 odločili za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo Slutex s sedežem v Slunju. Ocenjena vrednost objekta in opreme ob vpisu v sodni register je znašala 3.369.990 DEM. Ze takrat so bili opozorjeni, da občina Slunj nasprotuje nadaljnjemu delu v obratu. Njen namen je bil namreč izročiti ta objekt hrvaškemu podjetju, vendar brez soglasja in dogovorov s tekstilno tovarno, ki je nadaljevala aktivnosti za začetek proizvodnje in postopek za uskladitev kapitala za Slutex, ki je bil že vpisan v sodni register, vendar so morali vpis uskladiti z novim hrvaškim zakonom. Pri tem so od njih zahtevali nekatera za tovarno nerazumljiva dokazila, zaradi katerih so iskali informacije tako na gospodarski zbornici kot na hrvaških in slovenskih ministrstvih.
Bolj po naključju so tako v Preboldu konec lanskega leta izvedeli, da se je občina Slunj v zemljiško knjigo vpisala kot lastnik objekta in da je objavila njegovo prodajo. Vpis v zemljiško knjigo po odkupu zemljišč od zasebnih lastnikov pred gradnjo namreč ni bil urejen. Konec novembra so se obrnili na slovensko veleposlaništvo v Zagrebu, poslana je bila protestna nota hrvaškemu ministrstvu za zunanje zadeve, dogovorjen je bil sestanek s predstavniki občine Slunj, ki pa je bil neuspešen, saj so vztrajali, da imajo pravico razpolaganja s to nepremičnino.
4.	decembra lani so od občine Slunj prejeli dopis, da so prodajo (izklicna cena je bila tretjina ocenjene vrednosti) odložili in da bodo o nadaljnjih namenih vodstvo tekstilne tovarne obvestiti pisno. 8. decembra je Tekstilna tovarna na sodišču vložila zahtevo za izdajo začasne odločbe o prepovedi razpolaganja in tožbo za ugotovitev lastništva.
usoda premoženja Tekstilne tovarne Prebold verjetno odvisna od splošnih pogajanj in dogovorov med državama. Vendar pa svojega premoženja niso pripravljeni kar prepustiti, saj so ga v preteklih letih ustvarili predvsem z nižjimi plačami in manjšimi naložbami v preboldskem podjetju.	K. R.
Brezplačne sadike za pogozditev
V minulem letu so gozdarji žalske enote Zavoda za gozdove v zasebnih in državnih gozdovih zabeležili posek 34.300 m3 lesa. V primerjavi z leti prej je bil evidentiran posek nekoliko manjši, kar je posledica pravočasne odprave posledic žleda iz leta 1996. Za sanacijska dela v zasebnih gozdovih je Zavod za gozdove lani dobil 1,25 milijona tolarjev iz državnega proračuna, sredstva pa so namenili za pogozditev tako, da so lastnikom gozdov brezplačno zagotovili sadike dreves. Tako so pogozdili 18 hektarov uničenih gozdov, pri čemer so sadike listavcev zaščitili pred divjadjo. Gozdne ceste so v minulem letu vzdrževali po že ustaljenem načinu. Za izobraževanje lastnikov gozdov so uspeli pripraviti le eno predavanje, uspešnejši pa so bili pri sodelovanju s šolsko mladino, največ poudarka so namenili predstavitvi gozdnih učnih poti.	jk
Krekova banka tudi v Celju_____________________
Krekova banka, ki je pred časom odprla poslovno enoto v Celju, je pred božičnimi prazniki pripravila priložnostno slovesnost ob pričetku poslovanja s prebivalstvom.
Lepo urejeni poslovni prostori na Prešernovi ulici in prijazno osebje nudijo komitentom vse bančne storitve in sicer tolarsko in devizno poslovanje. Poslovne prostore, ki so v lasti Mohorjeve družbe je blagoslovil prodekan Jože Planinšek, goste pa sta pozdravila predsednik uprave Krekove banke Anton Guzej in predsednik nadzornega sveta Mirko Krašovec. Trak ob odprtju je prerezal predstavnik Mohorjeve družbe. Direktorica poslovne enote Matilda Kočar je povedala, da je bilo poslovanje s podjetniki uspešno že v tem kratkem času.	jk
Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA
3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 724-674
VEDNO
NAJVEČJA IZBIRA SVETIL
NE VERJAMETE? - PREVERITE!!!
VEČ SVETLOBE 0 VAŠEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN
Božično-novoletni avtoslalom
Znova zelo uspela prireditev
V božično-novoletnem času smo v glavnem navajeni spremljati zlasti smučarska tekmovanja. Ten, razen na višje ležečih smučiščih, v tem času ni bilo mogoče organizirati. Morda so prav zato za slalom, vendar ne smučarski, poskrbeli pri Turistični agenciji Bemi in Avtouriju v Žalcu, ki so prav na božič organizirali zanimiv avtoslalom.
Tekmovanje se je uspešno odvijalo na parkirišču levške Lene in Lesnine v Levcu. Na štartu se je v štirih različnih kategorijah zbralo kar 44 voznikov, ki so se na progo podali kar štirikrat. Najprej so imeli
trening vožnjo, nato uradni trening, sledile so kvalifikacijske vožnje in nazadnje še finale. Zanimivo prireditev si je ogledalo prek 2000 obiskovalcev. Časi voženj so bili merjeni s fotocelico, kar je
omogočalo izmero časa v tisočinkah sekunde. Najboljši v posameznih kategorijah so bili Miran Grajžl do 1000 ccm, Franjo Mer-kač do 1500 ccm, Alojz Zorman nad 1500^em, Irena Stefančič v kategoriji žensk in Jani Deželak med vozniki posebnega razreda. Glede na čas vožnje so bili najboljši trije Alojz Zorman, Franjo Mer-kač in Brane Žunko. Ekipno pa so prvo mesto zasedli tekmovalci Ra-cing team Užmah pred ekipo Silvo transa in ekipo Avtourija.
Prve tri ekipe božično-novoletnega avtoslaloma
Kamp Dolina Prebold
Svetla točka preboldskega turizma
Prebold z okolico ima bogato turistično tradicijo, ki pa je zadnje desetletje le še senca tistega, kar je bilo nekoč. Propadel je kamp z vikend hišicami, ki je veljal za enega najlepših kampov v Sloveniji, propadla sta hotel in čudovita trim steza in še marsikaj drugega, kar je omogočalo gostu uživati na brezskrbnem dopustu. Danes se je že marsikaj naredilo s ponudbo privatnikov, vendar gostov, ki bi v kraju ostali dalj časa, skorajda ni. Končno tudi ni veliko nastanitvenih možnosti. Velika izjema pri vsem tem je le kamp Dolina v Dolenji vasi, ki bo kmalu naštel že tridesetletnico svojega obstoja. Dolga leta sta ga uspešno vodila Ivo in Marta Vozlič, sedaj pa njuno poslanstvo nadaljuje sin Tomaž, pri čemer mu še zmeraj precej pomaga mama. Pred dnevi smo ga obiskali in nastal je ta intervju.
Kot smo zvedeli, je vaš kamp prejel posebno priznanje s pečatom gostoljubnosti. Menda ste v III. kategoriji kampov zasedli drugo mesto v Sloveniji. Kaj bi torej lahko rekli o tem?
»Vse, kar ste povedali, drži in tega sem zelo vesel, saj je to spodbuda, da s takšnim delom nadaljujemo tudi v prihodnje. Kot kaže, so se glede ocenjevanja kampov končno zganili tudi pri nas. Tujina pozna to že desetletja. Naš kamp je namreč že 25 let v ADACK-ovem turističnem katalogu. Poleg tega pa še v raznih drugih evropskih vodnikih. Dvakrat na leto se pri nas pojavi kakšen možakar, ki se po ogledu kampa predstavi za Adackove-ga kontrolorja. Očitno ves čas izpolnjujemo njihove sicer precej ostre kriterije, sicer bi nas v njihovem katalogu ne bilo več. Priznanja in dodeljenega drugega mesta med množico kampov lil. kategorije sem še toliko bolj vesel, saj sploh nisem vedel, da poteka kakšno ocenjevanje. Na obisku so sicer bili ljudje iz Gospodarske zbornice Slovenije, vendar nisem vedel, da je to pravzaprav komisija, ki ocenjuje kampe. Če bi vedel, da' bodo prišli, bi še bolj pohitel z deli, ki bodo dokončana do začetka letošnje sezone. Ko bo vse tako, kot imam v načrtu, potem tudi prvo mesto ni nemogoče.«
Vaš kamp spada v III. kategorijo kampov. Kako in po čem pa se ustvarjajo te skupine kampov?
Tomaž Vozlič
»V Sloveniji se kampi razvrščajo po velikosti in kakovosti. Obstajajo tri kategorije. Recimo kamp I. kategorije ima 24 ur na voljo zdravnika, ima trgovine, frizerske salone in celo kapelico ali manjšo cerkev za opravljanje verskih obredov. V I. kategorijo sodi v naši državi, recimo, kamp Šobec pri Radovljici. V drugi kategoriji so na primer kampi v Moravskih, Čate-ških in Ptujskih toplicah, ki sprejmejo tudi dva do tri tisoč ljudi. Teh kampov je kar precej. Še največ pa je kampov lil. kategorije. Ti morajo vsebovati določeno število WC, moških in ženskih, umivalnice, tuše s toplo vodo, prostor za kemič-
no čiščenje stranišč iz prikolic in še marsikaj drugega.«
Kamp ste prevzeli po starših in kot lahko vidimo, ste se resno lotili nadaljevati hišno tradicijo. Kako pa ocenjujete minulo sezono?
»Lahko bi dejal, da nekako povprečno. Vsekakor pa je iz leta v leto bolje. Glede na stanje iz časa vojne in prvih povojnih let slovenske samostojnosti smo lahko sedaj kar zadovoljni. Manj zadovoljen pa sem z zasedenostjo sob in dveh apartmajev, kjer gostov skorajda ni. Že predlani sem se lotil temeljitega preurejanja sob in gradnje dveh apartmajev. Vse štiri sobe in apartmaje imajo svoje sanitarije, barvne TV in udobno pohištvo. Žal pa je vse skupaj premalo izkoriščeno, čeprav so cene v primerjavi s prenočevanjem v hotelu zelo ugodne. Menim, da ni pravega povezovanja med turističnimi delavci, gostinci, hotelom in drugimi delavci turizma, kot tudi ne z raznimi podjetji, ki večkrat potrebujejo kakšne sobe za svoje poslovne partnerje. Če lahko, bi ob vsem tem z veseljem omenil dobre poslovne odnose z gostilno Privošnik, gostišči Štorman in v Preboldu s Filjalko, s katero uspešno sodelujemo že ves čas obstoja kampa.«
Še dva, tri mesece in začela se bo nova sezona. Kot vidimo, se nanjo že resno pripravljate. Kaj imate še v načrtu?
»Pravzaprav še marsikaj, saj želim dati kampu še prijetnejšo podobo. Trenutno delam trokader za čiščenje kemičnih stranišč, kar je sedaj novost v kampih. Lotil pa sem se tudi obnove starega kozolca, kjer bom, v delu, ki je pozidan s kamnom, uredil recepcijo. Sicer pa bi rad kozolec obnovil tako, kot je bil videti pred 130 leti, ko je bil postavljen. Upam, da bo sezona dobra, pri tem pa še vedno računam na pomoč mame in ostale svoje družine.«
D. Naraglav
Del notranjosti obnovljenega gostišča
Gostišče Konjiček
S tradicijo, znanjem in izkušnjami
Novo leto je Gotovljanom in drugim ljubiteljem dobre hrane in pijače prineslo lepo obnovljeno nekdanje gostišče Novak. Za ponovno oživitev nekdaj zelo priljubljenega gostišča, ki je sodilo med najboljše v dolini, se je odločil domačin Stane Novak, ki ima za sabo že 20 let znanja in izkušenj gostinske dejavnosti.
»Kot domačina me je že nekaj časa motilo stanje tega objekta, ki je nekoč slovel kot izredno dobro gostišče. Kot gostincu se mi je pred nosom ponujal zanimiv izziv. Odločil sem se in upam, da mi bo 'uspelo to gostišče znova nareditii takšno, kot je že bilo ali še boljše. Znanja in izkušenj mi ne manjka, pridobili pa smo tudi precej veliko parkirišče, kar je še dodaten razlog, da sem ugriznil v to jabolko,« je med drugim povedal Stane Novak, ki je trdno odločen iti po načrtovani poti.
Lepo obnovljeno gostišče, ki premore prek 90 sedežev v treh ločenih prostorih, daje občutek prijetne domačnosti. Kot smo se lahko že tudi sami prepričali, se to kaže tudi v njihovi kuhinji, kjer pripravljajo zelo okusno in kakovostno hrano.
Portret Staneta Novaka
»Ponujamo tako rekoč vse, kar si gostje želijo. Poudarek pa je na malicah in kosilih, kjer ponujamo •
tri menije. Malice so po 430 tolarjev, kosila pa po 600 tolarjev. Kot specialiteto ponujamo meso iz tun-ke, jocin golaž in pa ravbar pivsko klobaso, h kateri gre zelo dobro kvašeno ravbarjevo pivo, ki ga točimo poleg laškega, Na našem jedilnem listu je veliko še raznih drugih jedi po naročilu. Med drugim tudi vegetarijanski krožnik, bogata pa je tudi izbira pic, raznih prilog, solat in sladic.«
. Gostilna Konjiček je dobila ime zaradi tradicije konj v Gotovljah, s čimer so še poudarili značilnost kraja. Gostišče pa je v bližini prostora za ježo, kar naj bi tudi popestrilo njihovo ponudbo. Sedaj pa gostišče s svojo ponudbo omogoča praznovanje ob različnih priložnostih, bodisi praznovanj rojstnih dnevov, porok, srečanj z Abrahamom... Kot pravi Stane Novak, v prihodnje tudi ne bo manjkalo žive glasbe.
Gostišče bo odprto vse dni v tednu, in sicer od 8. do 23. ure. Za informacije pa jih lahko pokličete tudi po telefonu 718-266.
D. N.
	
Pri Hribernikovih na Črnem Vrhu
Trideset let garanja, veselja in žalosti
mm
Prva nedelja v novem letu je za Hribernikove s Črnega Vrha nad Taborom bila dan, ki ga ne bo mogoče pozabiti, tako kot tudi ne vseh trenutkov gorja, a tudi veselja, odkar gospodarijo na tej hribovski domačiji. Prizor, ki se jim je ponujal to nedeljsko jutro, je bil naravnost zastrašujoč, nepojmljiv, žalosten. Pod kozolcem so se v vsej svoji brutalnosti kazali sledovi morilskega početja dveh sosedovih psov, ki ju je popadla sla po ubijanju. Njune žrtve so že v drugo postali Hribernikovi zajci - kunci, ki so pomemben vir dohodka Ivanki in njeni družini. V pasjem gobcu je končalo življenje kar 84 nebogljenih živalic, ki se niso mogle braniti pred ostrimi kremplji in zobmi. S kakšno krvoločnostjo so se spravili nad zajce, pa so zgovorno pričale raztrgane mreže, odtrgane letve in razdejani zajčniki.

mm
Bilo je sredi dopoldneva, ko je zazvonil telefon. Na drugi strani telefonske linije je bila ženska, ki je z žalostnim glasom sporočila, kaj se jim je pripetilo. Ko se je to zgodilo prvič, čeprav sta ji psa
imeti za domačo kuhinjo, ostale pa prodati našim stalnim odjemalcem iz Ljubljane. Zdaj ne bo ne enega ne drugega, ta morija pa se bo poznala še lep čas tudi v že itak skromnem družinskem
Hribernikovi za mizo v svoji dnevni sobi se sprašujejo, kako bo jutri.
pomorila prek 40 zajcev, tega ni obešala na velik zvon. Zdaj ji je prekipelo, zato je tudi poklicala policijo in medije. Dobro uro po klicu sem že bil na njihovem dvorišču. Gospodinja Ivanka, ki je bila vidno pretresena, ni mogla zadržati solza. Skupaj z njo, možem Dragom in sinom Aleksandrom sem si ogledal prizorišče in bil tudi sam zgrožen nad tem, kar sem videl.
»Ravno včeraj sem prestavila zajce iz ene etaže v drugo, glede na starost. V zadnji etaži jih je bilo dvajset pripravljenih za zakol. Pet smo jih nameravali
proračunu,« je z solznimi očmi dejala Ivanka, ki je sicer na robu s svojimi živci.
Za boljše zdravje
Ivanka Hribernik se je skupaj z možem Dragom začela ukvarjati s kunčjerejo pred dobrimi štirimi leti. In to bolj'po zaslugi svojih dveh vnukinj, ki sta dobili vsaka svojega zajčka in ga dali stari mami v varstvo. Najprej je bil to bolj konjiček kot kakšna resna kunčjereja.
»Marsikaj se je že hudega zgodilo na naši domačiji in vse to je močno načelo moje živce. Mor-
da se sliši nekoliko nenavadno, a ob delu in vsakodnevnem življenju z zajčki sem si kar dobro opomogla. Vsakemu, ki boleha zaradi živcev, svetujem, da se loti česa podobnega. Predpogoj za to pa je seveda ljubezen do živali in smisel za opazovanje narave in vsega, kar nam narava ponuja. Ob tem, da sem si izboljšala svoje zdravstveno stanje, sem s kunci krpala luknje družinskega proračuna. Ne nazadnje je bila tudi naša prehrana bolj zdrava, to pa še tem bolj, saj pri reji uporabljamo domačo krmo. Zajčji briketi so na jedilnem listu' le za določeno starost kuncev. Tudi sicer se pri nas trudimo pridelovati res pravo bio hrano, žal pa je to danes še vse premalo cenjeno, saj precej tega, kar smo pridelali, nismo mogli prodati,« še dodaja Ivanka in s pogledom zajame del gospodarskega poslopja, pod katerim je to noč »izpuhtelo« vsaj kakšnih 100.000 tolarjev. To je za Hribernikova, ki nista v službi in tudi še nimata pokojnine, res »zlat« denar.
Trideset let garanja
Zakonca Hribernik sta se preselila na ženin dom pred tridesetimi leti. Prej sta že nekaj časa živela v Celju, hodila v službo in ko je kmetija ostala brez delovnih rok, sta se podaja nazaj na Črni Vrh. Čakalo ju je predvsem garanje. Domačija je bila v razsulu, strehe so puščale, orodja ni bilo skoraj nobenega, v hlevu sta bila le zgarana, 25 let stara konja. Ob vsem tem pa so bili še dolgovi in neplačani davki.
»Prvo, kar sva potrebovala, je bila motorna žaga. Da sva si jo lahko kupila, sva s koreninami vred izkopala tri velike orehe. Z denarjem sva si lahko kupila le rabljeno žago, a nama je dobro služila, saj bi sicer ne mogla narediti novih streh. Ko smo že nekoliko lažje zadihali, nam je močan veter vse strehe znova uničil in tako izničil ves naš trud. Zgodba se je ponovila še s strelo, ki nam je uničila streho na stanovanjski hiši. Zadnje veliko gorje pa so povzročili plazovi, ki so naredili ogromno škode zlasti na cestah, pašnikih in v gozdu. Ob vsem tem
Drago s svojimi lastnoročno izdelanimi citrami in drugimi izdelki iz lesa.
človek ne more ostati ravnodušen. Še posebno ne, ker smo vse, kar smo naredili, naredili z lastnimi močmi. Z možem sva sedaj res izmučena, razočarana in če se zadeve ne bodo izboljšale, kmalu ne bo več nobene hribovske kmetije. Država bi morala več storiti, vsaj za to, da tisto, kar pridelamo, lahko vsaj prodamo,« še potoži Ivanka, ki se je v dobri veri pred dvema letoma usmerila v pridelovanje zelenjave, a je tudi nad tem razočarana, saj precejšnjega dela pridelka ni uspela prodati.
Še drugačen obraz
Hribernikova domačija je tako navzven kot v notranjosti urejena hribovska kmetija. Že urejeni in zanimivi smerokazi pričajo, da tu živijo ljudje, ki so pridni in delovni in ljudje, ki so se pretežno zanašali sami nase. Ob tem pa je njihova hiša odprta za vsakogar. Lani je pri njih prespala Savinjska konjenica, pri njih so bili organizatorji starih kmečkih iger in običajev in še bi se kaj našlo. Sicer pa je to muzikalna družina. Gospodar Drago z veseljem razteguje diatonično harmoniko, sin Aleksander, najmlajši od treh Hribernikovih otrok, ki naj bi tudi prevzel kmetijo, pa igra kitaro in sintesajzer. Že nekoč so imeli pri Hribernikovih svoj ansambel, kmalu pa naj bi znova zaigrali, pravi sin Aleksander, ki jč sedaj že dva meseca zaposlen v šem-petrskem SIP-u. Po sušnih mesecih bo kakšen tolar tako lahko
Alojz Nemec
Gradbenik miniaturnih stavb iz lesa
IctsiicG veren prikciz niecovecui ustvdficinict	
Prijatelj me je ob koncu leta peljal na obisk k njegovim nekdanjim sosedom v Male Braslovče, in to z namenom, da bi mi pokazal velike jaslice, ki so nastale v preddverju sosedove hiše. Tako kot vsi, ki so te jaslice videli, sem bil izjemno presenečen tudi jaz, saj je že bežen pogled razkrival veliko mojstrstvo človeka, ki jih je ustvaril.	Alojz Nemec je prijeten sogovor- pri Laškem. Bil je kmečki sin, v dru-nik, govorica ga izdaja, da ni Sa- žini se je rodilo kar 13 otrok. Alojz vinjčan. O lesu govori s toliko to- je bil 12. po vrsti. Danes jih živi le pline, da so vsi njegovi izdelki vi- še polovica. Imel je željo, postati deti še bolj resnični. Jaslice so kot mizar, vendar ga oče ni mogel šo-lepa vas s hišama, kozolcema, ka- lati, zato je moral učenje opustiti pelico in cerkvijo, ki je prava kopi- ¡n se zaposliti. Skoraj tri desetletja ja cerkve iz Alojzove rojstne vasi je rudaril in sedaj uživa zasluženi
Že trenutek za tem sem lahko segel v roke Alojzu Nemcu, človeku, ki je vse to, kar sem videl, naredil s svojimi rokami, z veliko ljubeznijo do lesa in narave.
»Z lesom sem povezan že vse svoje življenje. Že kot otrok sem marsikaj naredil. Pozneje, ko sem bil zaposlen kot rudar v laškem rudniku, časa za moj hobi ni bilo prav veliko. Ko sem pred 14. leti odšel v pokoj, sem znova bolj zagnano poprijel za to delo. Veliko sem začel pomagati tudi prijatelju pri postavitvi raznih ostrešij, izdelavi kakšne ute, vikenda in pri gradnjah savn,« se na začetku pogovora »razkrije« moj sogovornik, ki je v Savinjsko dolino prišel pred petimi leti iz Rečice pri Laškem.
znova prispeval tudi on.
Smo v prijetni izbi, ki je kar nekakšen del etnografske dediščine. Hribernikovi, ki so si zgradili novo hišo, so zelo domiselno vključili vanjo tudi del nekdanje stare hiše s kmečko krušno pečjo, in vsem kar sodi zraven. Ta zanimiva dnevna soba pa premore še vrsto zanimivih izdelkov iz lesa, ki so nastali pod spretnimi prsti gospodarja Draga.
»Tako kot imam rad glasbo, imam rad tudi les. Oboje je v meni že od zgodnje mladosti. Z lesom se ukvarjam zlasti v zimskih mesecih. Izdelujem vse mogoče stvari. Poleg raznih zanimivih izdelkov iz lesa sem se lotil izdelovanja citer, pripravljam pa tudi svojo prvo harmoniko. Les resnično cenim in ne le kot material za izdelovanje predmetov iz njega,
ampak tudi kot naravno dobrino, s pomočjo katere se je naredilo veliko tega, kar danes premore naša kmetija. Danes les nima prave cene, kot tudi še marsikaj drugega, kar je držalo kmeta pri življenju. Če bo šlo tako naprej, ne vem, kako bo,« še zmaje z glavo Drago Hribernik in s pogledom ošvrkne sina Aleksandra - svojega naslednika, ki naj bi kmetoval naprej. Kakšne so možnosti, pa se raje ne sprašuje. Sosednji Miklavž je že skorajda prazen, tudi v vasi ni več pravega optimizma. Dolina je še vedno bolj vabljiva.
Sicer pa je to že zgodba zase. Ob tem razpredanju skorajda pozabimo na tisto, kar je bilo povod za naše snidenje. Na neki način je bilo morda celo bolje tako, saj prizor pod kozolcem ni ravno prijetna tema za pogovor. Kakorkoli že je, stvari ni mogoče spremeniti. Ostaja pa žalostna resnica, da je škoda storjena, in vprašanje, kaj bodo naredili s storilci. Ivanka pravi: »Tudi mi imamo tri pse in če bi kaj takšnega storili, bi sama prosila lovce, naj jih pokončajo.«
Hribernikove zapuščam z mešanimi občutki. Predvsem pa s spoznanjem, da bi jim bilo prav lepo, če jim tolikokrat ne bi zagodla narava in če bi sedaj lahko mirno živeli od svojega dela. Kako so delovni in skromni, pa zgovorno pove tudi dejstvo, da v vseh teh tridesetih letih nista videla niti morja. Ga bosta morda na stara leta? Kdo ve?
Darko Naraglav
Hribernikova na delu prizorišča, ki je bil posut s pobitimi zajci.
SPOMINI NA
ANTONA SCHWABA
Alojz Nemec ob svojih jaslicah in v svoji skromni delavnici, kjer nastajajo lesne arhitekturne mojstrovine.
pokoj, predvsem pa se lahko po mili volji posveča svojemu konjičku. V izdelavo teh jaslic je vloženih prek 300 ur časa, v načrtu pa je še marsikaj. Med drugim pripravlja tudi izdelavo prave mostiščar-ske kolibe, ki bo stala zadaj za hišo. Njegovi izdelki so narejeni s preprostim orodjem, brez kakšnih strojev, kar daje vsemu narejenemu še večjo vrednost.
Alojz Nemec je v hišo v Malih Braslovčah prinesel nove vrednote, predvsem pa ljubezen do lesa, ki zaznamuje skoraj vse prostore v hiši. Les mu res veliko pomeni, zna ga ceniti in tako tudi lahko iz njega kaj lepega naredi. Naj bo še dolgo tako, Alojz!
D. Naraglav
Letošnje leto prinaša kar nekaj obletnic, pomembnih za zgodovino Slovencev in krepitev slovenske narodne zavesti. 150 let je na primer od tako imenovane marčne revolucije leta 1848, imenovane tudi pomlad narodov, ki je vzpodbudila živahno kulturno življenje Slovencev. 130 let mineva od drugega slovenskega tabora v Žalcu in prav toliko tudi od
rojstva savinjskega skladatelja - Antona Schvvaba. 50 let pa bo minilo od smrti skladatelja Rista Savina.
Anton Schwab se je rodil 1 januarja leta 1868 v Šempavlu. Ni študiral glasbe, ampak medicino, in to v Gradcu, nato pa se je izpopolnjeval na Dunaju in v ljubljanski bolnišnici. Kot okrožni zdravnik je služboval na Vranskem in v Celju, kjer je tudi organiziral zdravstveno službo. Iznašel je več pomembnih zobozdravstvenih priprav, pisal je članke z medicinskega področja in predaval na Štajerskem in v Ljubljani. Bil je tudi sanitetni referent.
V Celju je ustanovil tudi šahovski klub in pisal članke o šahu. Najbolj pa se je uveljavil kot skladatelj in pevovodja. Njegove pesmi se opirajo na ljudske, polovica je izvirnih, ostalo pa prirejenih ljudskih. Čeprav je bil samouk, so njegova dela solidno oblikovana in globoko občutena. Skladal je predvsem vokalne skladbe, v katere je vnašal elemente ljudske glasbe. Mnoge njegove pesmi so ponarodele, med njimi Zlata kanglica, Zdrava Marija, je pa davi slanca pala in druge. Anton Schvvab je umrl v Ljubljani 29. junija 1938. leta.
Skuhati enega človeka ali pobiti tisoče z bombo?
V času študija so potovanja običajno najbolj pogosta. Nekateri potujejo zato, da bi se naučili jezika, drugi pa, ker jih to preprosto veseli. Ena takšnih nadebudnih študentk s potovalno žilico je bila Barbara Čeh. Potovala je gor in dol po zemljevidu, pa tudi naokrog globusa. Na seminarje, skupščine. Še na študentsko prakso se je odločila iti v Indonezijo. Ko ni bilo študijskega cilja, je našla kakšen drug razlog za oprtanje nahrbtnika: »Lepo bi bilo sedeti na velikem pašniku med ovcami...«
Barbi, velikokrat preberem tvoje reportaže. Pišeš o različnih državah in ljudeh. Zanima me, koliko držav si pravzaprav že obiskala.
Med študijem največkrat nisem izbrala svojega potovalnega cilja, običajno so bile to države, kjer so študentje organizirali seminarje, skupščine, srečanja in podobno. Med predavanji smo se vozili gor in dol po deželi, tako da smo poleg novosti v kmetijstvu in okolju izvedeli in videli še veliko drugega. Po študijskem delu sem se vedno napotila ogledat si reči še po svoje. Saj veš, nahrbtnik na rame in dobro voljo za ušesa.
Najbolj vzhodno sem bila v Indoneziji, na študentski praksi na kmetiji s kakavom in kokosom, najbolj južno in hkrati najbolj zahodno v Braziliji, najbolj severno na Švedskem in Škotskem. Koliko držav? Veš, svet je v bistu tako majhen... Jaz bi ga raje razdelila na mesta in podeželja. Potem je tu še košček, ki ga človek še ni uničil. Velike puščave, deževni gozd. To zadnje spoštujem, rada imam podeželje, mesta pa me ne navdušujejo. Kakšen Eiffelov stolp in Tower bridge si že pogledam, ampak največkrat sem kar malo razočarana, da je to to. No, Eiffelov stolp ponoči je že lep!
Spoznala si tudi nekaj islamskega sveta. Katero ljudstvo je nate naredilo največji vtis?
Kamorkoli prideš, so seveda prvo, na kar naletiš, ljudje. V Evropi
se mi zdi, da se od ostalih najbolj razlikujejo Španci. Nisem še bila v Španiji, pač pa imam nekaj prijateljev Špancev. Vedno znova me navduši njihov čut za zabavo. Ni se jim treba napiti, da so sproščeni in se zabavajo. Tako brezskrbni so. Druga stvar so Indonezijci, ki jim je čas prav tako relativna stvar. Velikokrat se spomnim kmeta s kmetije na Sumatri, kjer sem preživela enega svojih najzanimivejših mesecev. Pogrešam njegov smeh, ki se je razlegal daleč naokoli, ko sem kaj posejala narobe ali preveč odrezala vejo kakavovca. To je bila moja študentska praksa... Živela sem na kmetiji, kuhala mi je hčerka kmeta Syamsudina, ki je novinarka in zna vsaj malo angleško, tako da je bilo življenje zame malce lažje. V Indoneziji imajo navado, da če kdo stanuje pri njih nekaj časa, ga kar posvojijo. Tako sem gospodarja kmetije klicala Bapa, kar pomeni pe indonezijsko oče. Vstajajo pozno, malce pogledajo okrog hiše, potem pa je že kosilo. Na kmetiji smo zjutraj nakrmili ribe v štirih toplih ribnikih. Rdeče ribe so visoko poskakovale, naše postrvi bi bile pa v tako topli vodi najverjetneje že kuhane, ha, ha, ha. Potem sva z Bapo malo pogledala po sadovnjaku s kakavovci, pa je rekel, da za grabljenje ni časa, obrezali pa smo le nekaj vej. Pa je kakav zrastel tudi brez pretirane skrbi! Najverjetneje se niti plesnim ne da razmnoževati. Vendar pa Indonezijci vedno molijo petkrat na dan. Zavijejo se v batik
in odidejo v najbližjo mošejo. Za vsako hruško jo imajo, bi rekli pri nas, ker pa pri njih nimajo hrušk, lahko rečemo namesto tega palmo. Opaziti pa se da tekmovanje med verami. Katoliki bi radi dokazali, kako je njihova vera boljša, z nočnim popivanjem, kar muslimanom brani vera.
Presenetilo me je tudi, da so Ško-
ti tako zelo drugačni od Angležev, kar verjetno marsikdo pričakuje že iz zgodovinskih dejstev. Saj si gledala Braveheart! Škoti so zelo odkritosrčni in prijazni, medtem ko sem imela pri Angležih neprestano občutek o naučeni prijaznosti. Hočem reči, da Škoti priskočijo na pomoč že sami od sebe, ustavijo avtobus, ti ponudijo pomoč, Angleži pa šele potem, ko jih vljudno ogovoriš in se res ne morejo izogniti, da ne bi bili videti nevljudni. Zdaj mi bo kakšna gospa morda spet oporekala, ampak ljudje smo različni. Ker smo različni, srečujemo drugačne ljudi, drugače gledamo na dogodke in na ljudi. Stvari so takšne, kot so,
mi pa jih gledamo skozi različne leče in zdi se nam, da so takšne, kot jih vidimo mi. Oziroma takšne, kot jih želimo videti. Dva človeka v istem trenutku ne doživljata enako neke situacije, razen če sta si tako zelo podobna. Odvisno je, iz katerega kota na dogodek ali na neko stvar gledamo; od naše volje, razpoloženja, od pričakovanj, navad,...
Dogodki in reči, ki smo jih izživeli, nam ostanejo globlje, sestavljajo večji košček našega srca, ostali zbežijo.
Ja, Brazilci so spet poglavje zase. Samba dolgo v noč, magične oči prodajalk na tržnici, ki vidijo skozi tebe... In moji prijatelji. Težko mi je, da ostanejo ljudje, ki so naredili name velik vtis, s katerimi smo postali prijatelji, tako daleč stran. Tudi tisoče kilometrov daleč. ' Včasih se zgodi, da tudi znanje najbolj govorečih tujih jezikov ni dovolj, ker prebivalci ne znajo drugega kot svojega. Si imela podobne izkušnje? So v Indoneziji res še ljudožerci?
Ah, z rokami se da'vedno zmeniti. Včasih kar narišeš, uporabiš mednarodne izraze in gre. Z Bapo Syamsudinom sva se pogovarjala s pomočjo muzejskega primerka slovarja, ki so mu manjkale besede na a, b in c, pa je eden od ljudi, ki jih najbolj cenim! Veliko sva se smejala, to .pomaga. Zvečer te včasih bolijo roke.
Glede ljudožercev pa... Živijo še vsaj na enem indonezijskem otoku, vendar nimam namena komurkoli soliti pameti, da je zahodnjaški način življenja najboljši. Ljudi
S prepadne stene občuduješ razgled, dokler je ne zajame oblak.
Zlata Kančfgaia z Gomi iškega
jub letom še delavna
a kmetiji
Na Gomilskem v Savinjski dolini sta te dni praznovala zlato poroko 75-letna Milena in Franc Rančigaj. Ta zlati jubilej sta proslavila skromno, le v krogu družine, zakonsko zvezo pa ponovno potrdila v domači cerkvi sv. Štefana na Gomilskem, obred je opravil župnik Niko Kranjc.
Oba izhajata iz številnih kmečkih družin, Milena se je na Ran-čigajevo domačijo primožila iz sosednje Grajske vasi. Zanimivo pri tem paru je, da sta bila kar trikrat tik pred poroko, tako da si je nevesta kupila kar tri poročne obleke, toda dvakrat so poroko odložili zaradi vojne. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, dva fanta in dve dekleti, najmlajši sin Tone pa je sedaj gospodar. Vsi štirje že imajo svoje družine, tako da imata slavljenca tudi že devet vnukov.
Rančigajeva kmetija je ena večjih v Savinjski dolini, saj imajo trenutno 10 ha hmelja. Franc je znan hmeljar, za kar je prejel več priznanj, bil pa je tudi hme-Ijarsfd starešina. Čeprav je breme gospodarjenja v glavnem že prevzel sin Tone, je oče s srcem še vedno pravi kmet in hmeljar in z vsem dogajanjem v kmetijstvu na tekočem. Med našim pogovorom je dejal, da so sedaj za hmeljarje slabi časi, se pa spominja, da je tako že bilo, saj so eno izmed letin morali delno uničiti, so pa kljub temu dobili nekaj plačila. Tako da upa, da se bo tudi sedaj stanje postopoma izboljšalo.
Zlatoporočenca sta še dokaj dobrega zdravja, tako da še lahko marsikaj postorita, mama še gospodinji, oče pa še marsikaj opravi s traktorjem.
ekonomsko svetovanje in borznoposredniške storitve, Šlandrov trg 40, Žalec, II. nadstropje, tel./faks: 715-911
V sodelovanju z Gorenjsko BPD, d,d. Kranj, kot pogodbenim partnerjem vam
omogočamo In ponujamo:______________________
NAKUP IN PRODAJO DELNIC NA BORZI TER INFORMACIJE O GIBANJU NJIHOVIH CEN;
ODKUP DELNIC PODJETIJ PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH (cene so v SIT m l delnico, izplačilo v gotovini);
ET O L	©)
KRKA	®)
GORENJE	(G)
GORENJE	©)
GORENJE	(D)
TOV. KRMIL	©)
PETROL	©)
CETIS	©)
žrro	(G)
ŽITO	©)
PIV. LAŠKO	(G, B)
PIV. UNION	(G)
PIV. UNION	©)
SAVA
SAVA
JUTEKS
JUTEKS
TELEKOM
LUKA KOPER
COLOR	®)
CINKARNA	(G)
KLASJE	(G)
CESTNO PODJ. CELJE CESTNO PODJ. CELJE
(G)
©)
3.500.00
4.400.00 500,00
6.200.00 4.650,00
IN DRUGE...
ODKUP DELNIC PID-ov oz, SKLADOV (izplačilo v gotovini),
Priporočamo se za Vaš obisk!
bi morali najprej ceniti takšne, kot so, saj so narodi in kulture produkt stoletij. In če smo se razvili v drugačnih okoljih, to zame pomeni, da ima vsak svoj prav. Čar sveta je ravno v tem, da ga sestavljamo različno govoreči in različno misleči. To je zopet to, da drugače gledamo na reči. Skuhati enega človeka ali pobiti tisoče z bombo. Nad čem se je treba bolj zgražati? In kaj nam gre bolj v nos? Mi se vsak dan vozimo naokrog z avtom, prekomerno segrevamo stanovanja in potem odpremo okno in nešteto podobnih reči, ki vplivajo na obstoj človeštva daljnoročno. Imamo mi pravico ogrožati obstoj njihovih potomcev?
Hrana se razlikuje že v Sloveniji. Kako pa si se navajala na drugo?
Misliš na kuhane banane in jajca v vrelem jezeru na Sumatri, ocvrte banane, avokado džus, pečen riž in pečene rezance, fižoi in riž vsak dan v Braziliji, vsak dan riž v Indoneziji? Res lahko poskusiš najrazličnejše zvarke, ampak včasih imam težave, ker ne jem mesa. Pogrešala sem krompir in kruh, od česar smo običajni Slovenci kar odvisni. Malo mi je v Indoneziji zmešal prebavo čili. Kuharji si niso dali dopovedati, da ne maram njihove najbolj cenjene začimbe! Potem sem nekaj časa posedala po straniščih... Raje ti ne govorim o turški in grški hrani. Po potovanju me je bilo pošteno strah stopiti na tehtnico! Običajno ni problem hrana. Problem je voda. Že dvakrat sem se uštela z njo. Enkrat zastrupila, drugič pa staknila neznano bakterijo, ki so mi jo pregnali šele mesec dni po prihodu domov.
V Braziliji si na avtobusu srečala slovenskega misijonarja.
Ja, to je bil hec. V deželi, kjer nihče niti angleško ni znal dobro,v Pantanalu na robu pragozda, je v avtobusu do nas prišel z zadnjih sedežev gospod in nas po slovensko
ogovoril. Misijonar Ernest Saksida, ki je že več kot 40 let v Braziliji. Popeljal nas je s svojim hroščem med hišami iz kartona in plastike. Svoje življenje je posvetil revnim otrokom na drugi polobli. Veš, kako se otroci razveselijo, ko ga zagledajo! Očke se jim zasvetijo že samo, če se govori o njem. Iz nič je na griču, kamor so si prej upali le redki, zgradil misijon, Cidade don Boško, ki ga lahko obiskujejo revni otroci, da se naučijo vsaj osnovnih spretnosti. To znanje pomeni zelo veliko - vstopnico v civilizacijo.
Kaj ti je najbolj ostalo v spominu?
Hm... Slapovi in pašniki z ovcami na Škotskem, veter in pršenje vsake toliko časa, smeh Bape Syam-sudina, peščene plaže Ria de Jane-ira in Indonezije, vulkanski pesek, največji budistični tempelj na svetu - Borobudur, Eiffelov stolp ponoči, korale in fluorescentne ribice v Kitajskem morju, deževni gozd v Braziliji, krokodili in are, ki so se mi vsilile sedeti na roki in so jih prijateljice naučile govoriti »grda Barbara«... Pa revni ljudje v favelah... Pločevinaste strehe, brezupni pogledi, psi, ki se jim vidijo rebra...
Kot otroci velikokrat sanjamo o tem, kje bomo živeli, ko bomo veliki. Kako je s tvojimi sanjami zdaj, ko si prepotovala toliko sveta?
Kje so moje sanje, bi vprašal Alkimist, ha, ha, ha. Ko sem bila majhna, sem želela delati v Afriki, pomagati revnim, kolikor bi se da-
lo.	Potem, ko sem bila že malo večja, sem se odločila za študij: Ljudi je treba naučiti pridelati si svojo hrano, da ne bodo odvisni od Zahodnjakov, ki jim jo pošiljajo z namenom, da so odvisni od njih. Izbrala sem agronomijo. Sicer pa... Nazadnje se je vedno najlepše vrniti domov in jo mahniti v še vedno najlepši košček sveta: Julijske Alpe. Urška Trotovšek
Vedno, ko poskušam pisati o človeku, ki ga dobro poznam, sem v zagati, saj se najine poti življenja nenehno prepletajo in se je težko odločiti kaj na kratko povedati o njem. Tudi tokrat, ko smo se v uredništvu odločili napisati nekaj o Branku Verku iz Dolenje vasi pri Preboldu, ni nič drugače. Takoj, ko izgovorimo njegovo ime, že imamo v mislih preboldsko pihalno godbo ali gasilce. Iz tega pa izhaja tako rekoč vse tisto, kar ga plemeniti, duhovno bogati in osrečuje.
Branko Verk je dobitnik raznih krajevnih, občinskih, republiških in drugih priznanj in odlikovanj, ki še potrjujejo njegovo angažiranost tako na področju gasilstva kot kulture. Ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da je takrat, po tragični smrti svojega očeta Franca Verka, ki je vodil godbo vrsto let, takoj ukrepal in tako obdržal orkester pri življenju. S pomočjo TT Prebold je poiskal dirigenta z velikim strokovnim znanjem in izkušnjami in skupaj z njim ter prizadevnimi godbeniki dosegel doslej najvišjo kakovostno raven igranja ansambla, ki letos praznuje že 72-letnico obstoja. V ta jubilej je vtkanih tudi prek 30-let Brankovega dela in igranja, znanja in izkušenj, ki jih sedaj s pridom uporablja pri predsednikovanju orkestra.
Ker je Branko tudi izredno aktiven gasilec in ker godbeniki velikokrat sodelujejo pri raznih prireditvah, se nemalokrat tam pojavlja v dveh vlogah. Je višji gasilski častnik I. stopnje in v prejšnjem mandatu je opravljal funkcijo občinskega in pa tudi regijskega poveljnika. Sicer pa je med najpriza-devnejšimi člani domačega gasilskega društva in tako bo, ker ga poznamo, tudi v prihodnje.
Pred časom bi to težko trdili, saj je imel velike probleme z zdrav-
jem. Za sabo ima mučne in negotove dneve v bolnici, precejšnjo izgubo telesne teže, operacijo in odstranitev dela želodca. Sedaj o tem vsaj na videz ni več sledi. Znova so prišli kilogrami, ki so izbrisali sledove bolezni.
Branko bo letos stopil v 48. leto življenja. Ob vsej svoji aktivnosti je zadovoljen tudi z družinskim življenjem. Ob ženi, ki je zaposlena v preboldskem Miku, družinsko življenje dopolnjujeta še sinova. Mlajši igra pri godbi in je dijak celjske srednje tehniške elektro šole, starejši sin pa v Ljubljani študira računalništvo. Branko je svoje poklicno življenje, kot maturant kranjske tekstilne šole, zapisal tekstilu. Splet naključij pa je bil, da je zaplaval v komercialne vode tekstila, kjer je še danes.
Za konec še povejmo, da je Branko velik ljubitelj športa, zlasti košarke, saj jo je v mladih letih tudi sam zelo rad igral. Z veseljem pa gleda tudi razne druge športe, če mu to le dovoljuje čas. Tega pa običajno takšnim ljudem, kot je Branko, vedno primanjkuje. Gasilci in godba imajo prednost in verjetno bo še lep čas tako. Imam prav, Branko?
D. Naraglav
Lastovka prepeva 15 let
V tem zimskem času mineva 15 let, odkar se je pet prijateljev pecev s Polzele bolj spontano kot pa z namenom, da bi to bili Kvintet, združilo v petju. To so Konrad Pižorn, 1. tenor, Franci Ožir, 2. tenor, Franci Ogris, 1. bas in Stanko Novak ml. ter Alojz Florjane, 2. bas. Nadeli so si ime Kvintet Lastovka in nastopi so se začeli kar vrstiti. Vodja kvinteta je Franci Ogris, ki je povedal, da so pravzaprav že takrat bili vsi izkušeni pevci, saj so peli in še pojejo v zborih KD Polzela in cerkvenih, tako da so se kaj hitro ujeli.
Prijateljstvo in ljubezen do pesmi, ki sta jih združila takrat, jih družita še danes. Seveda se je v teh letih nabrala cela množica nastopov, z njimi pa tudi mnoga nepozabna doživetja in lepi spomini. Peli so ob poletnih večerih, na godovanjih, na mnogih prireditvah, potovanjih, na srečanjih pevcev na Graški gori in v Vojniku, posebno mesto v njihovi karieri ima Omiš, kjer so se kot edini Slovenci dobro odrezali med dalmatinskimi klapa-mi, nepozaben je spomin na dan, ko so vrh Trglava zapeli pesem Oj, Triglav, moj dom in še bi lahko naštevali. Polzelani in mnogi drugi so jim hvaležni tudi za njihovo občuteno petje ob slovesih oa najdražjih.
Pevci Kvinteta Lastovka, ki so si to ime nadeli zaradi tega, ker je zaščitni znak Tovarne nogavic, v kateri so ob svoji ustanovitvi bili zaposleni kar štirje, pa tudi zato, ker je lastovka simbol pomladi, veselja in neugnanosti ter snov številnih narodnih pesmi, so prepričani, da je treba za lepo petje imeti poleg dobrega glasu tudi srce in dušo, kajti pesem prihaja od tam, ne iz ust. Zato je lahko peti tako ob veselih kot ob žalostnih trenutkih, saj se pesem s pevci in poslušalci, ki ji znajo prisluhiti, smeji in joče. Na sliki: od leve proti desni: Konrad Pižorn, Franci Ožir, Franci Ogris, Alojz Florjane in Stanko Novak. jqne TAVČAR
GRIFON,
KULTURNO-
UMETNIŠKO
DRUŠTVO
ŠEMPETER
FOLKLORNA SKUPINA
VABI K SODELOVANJU NOVE ČLANE Če si želite prijetne družbe in dobrih prijateljev, zabave po "napornem učenju in delu, razgibati svoje telo, izboljšati kakovost svojega življenja In postati bolj sproščeni, odprti in družabni, spoznavati nove ljudi in kraje - ter pod strokovnim vodstvom ohranjati plesno kulturno izročilo ZAPLEŠITE - PLES OGREJE SRCE IN NOGE.
KJE?
-	v folklorni skupini KUD Grifon Šempeter, ki uspešno
deluje že 35 let;
KDAJ?
- spoznavno srečanje 2. februarja 1998 ob 18. uri v dvorani Hmeljarskega doma KZ Šempeter;
KDO?
-	dekleta in fantje med 15. in 25. letom (In vsi mladi po srcu), k sodelovanju pa
vabimo tudi glasbenike (harmonika, klarinet, violina, kontrabas).
Dobrodošli!
GRIFON, KULTURNO-UMETNISKO DRUŠTVO ŠEMPETER vas vabi
na komedijo B. Nušiča GOSPA MINISTRICA
v Izvedbi Kulturno-umetniškega društva Zarja Trnovlje - Celje, v režiji Štefana Zvižeja, v soboto, 31.1. 1998, ob 19. url,
v dvorani Hmeljarskega doma KZ v Šempetru
Vabljeni!
Zabukovški godbeniki na pihala s svojima gostjama iz Vranskega.
Božično-novoletni koncerti Zabukovških godbenikov
V Grižah, na Vranskem
in na Gomilskem___________________________
Pihalna godba iz Zabukovice, ki jo je dolga leta vodil Franc Tratar st., je konec leta pripravila za krajane Griž in Zabukovice že peti božično-novoletni koncert. Njihovo igranje in program koncerta pa so v tem mesecu z veseljem spremljali tudi na Vranskem in Gomilskem.
. GRADNJE INDIVIDUALNIH HIŠ IN POSLOVNIH
OBJEKTOV, ADAPTACIJE • SUKOPLESKARŠKA DEU IN DEMIT FASADE . PLESKANJE NAPUŠČEV IN BELJENJE FASAD Z DVIŽNO KOŠARO • IZPOSOJA DVIŽNE KOŠARE
KOTflIK,P
IGOR KOTNIK,
Nikole Tesle 6, Žalec tel./faks: (063) 716-858, mobitel: 0609 612-283
Godbeniki so pod vodstvom sedanjega kapelnika prof. Januša Rasievvitza pripravili zanimiv program v katerem so sodelovali tudi pevka Patricija Di-klič, ki se vse bolj uveljavlja, dekliški sekstet iz Vranskega in Jožica Ocvirk, ki je koncert povezovala. Godbeniki so izvedli program, ki je vseboval klasično, kakor tudi narodno zabavno glasbo. Pokazali so, da lahko tudi zabavno glasbo izvaja godba s pevko, saj so sku-
paj s Patricijo zelo navdušili poslušalce.
Njihovi koncerti so res lepo uspeli, hkrati pa so tudi dokazali, da si ljudje želijo tovrstnih koncertov. To pa prav tako vedo tudi godbeniki pihalnega orkestra TT Prebold, In drugi, ki prav tako že vrsto let pripravljajo tovrstne koncerte. Dokler bo tako, bodo godbeniki z veseljem Igrali.
N. D.
Zbiramo fotografije žalskega tabora
Letos mineva 130 let od drugega slovenskega tabora v Žalcu. Ob tem se bo v Žalcu zvrstilo več prireditev, osrednja bo septembra. V našem uredništvu pa smo se odločili, da v tem letu zbiramo stare fotografije, ki so naistale ob tem dogodku. Če imate kakšno takšno fotografijo, nam jo pošljite ali prinesite v uredništvo in vsak mesec bomo objavili eno. Pripišite svoj naslov in vse, kar veste o fotografiji. Fotografije vam bomo vrnili, z njimi pa seznanili tudi odbor za pripravo prireditev ob 130-letnici žalskega tabora oziroma ustrezne strokovnjake. Upamo, da nam bo uspelo odkriti čim več teh fotografij in tudi tako prispevati k praznovanju tega pomembnega dogodka za savinjsko in slovensko zgodovino.
Večer na vasi na Ponikvi
13. decembra je kulturno društvo Ponikva pri Žalcu že drugo leto pripravilo zanimivo prireditev pod imenom VEČER NA VASI.
Ponkovljani živijo na vasi, kjer.se večeri že od nekdaj drugače preživljajo kat v mestu. Nekdaj so po večerih ličkali koruzo, luščili fižol, koruzo in bučnice ter ob likofu peli in plesali. Tega danes ni več.
Danes pa so Ponkovljani precej večerov preživljali v dvorani Zadružnega doma, ko so pripravljali prireditev Večer na vasi, se urili v pevskih, plesnih in igralskih veščinah.
Zanimiv je bil ta VEČER, ki je v dvorano privabil čez 200 krajanov in ponudili skoraj triurno zabavo zadovoljnim obiskovalcem. Predstavili so se domači izvajalci na raznih instrumentih, zlasti zanimivi pa so bili starejši izvajalci. Dobro so se nasmejali narečnemu prikazu kronike Ponikve v izvedbi Franca Mandelca. Ponkovški pevci so se tokrat predstavili v lovski opravi z lovskim pesmimi.
Spet pa so navdušili plesalci domače folklorne skupine, ki so za nastop naštudirali prekmurske plese. Gostje VEČERA so bile Smrklje - štiri harmonikarice s Frankolovega.	N. J.
Gomilsko
Božično - novoletni koncert zvestobe
Pekarna Brglez vedno znova preseneča
grad. Te je podelil izžrebancem Roman Brglez, ki je ob tem tudi povedal, da glavne nagrade tokrat ne bodo izžrebali, ampak jo podelili prizadeti družini z Ločice pri Vranskem, ki jim je požar uničil hišo. Vse leto bodo tako preskrbljeni s kruhom. Ob koncu prireditve, ki je trajala polne tri ure, je na oder prišel še Božiček in tako dal piko na »i« temu res lepemu prednovoletnemu dogodku, ki bo vsem ostal v prijetnem spominu. Še najbolj pa tistim, ki so s prireditve odšli z zlatimi prstani, verižicami In televizorjem.
Brglezov slogan Zvestoba se nagrajuje se je znova v vsej svoji luči potrdil tudi na tej prireditvi. Vsekakor pa je to primer poslovnosti, ki ji težko najdemo primerjavo. Za vse mu veljajo iskrene čestitke.
D. N.
Roman Brglez med podelitvijo ene izmed nagrad srečnemu izžrebancu.
Malokdo bi verjel, da je možno pod streho doma na Gomilskem pripeljati toliko ljudi, če tega sam ne bi doživel. Brglezovi to očitno znajo, kar so dokazali tudi poleti na Vranskem, ko je bilo na prireditvenem prostoru več kot dva tisoč ljudi. Pol toliko jih je bilo tokrat na Gomilskem. Za tiste, ki niso imeli svojega prevoza, je peljal avtobus iz Griž in Vranskega. Tako je bil prav vsem Brglezovim kupcem omogočen obisk koncerta in hkrati tudi sodelovati v nagradnem žrebanju vstopnic, ki so jih zastonj dobili ob nakupih v Brglezovih trgovinah.
Prireditev je povezoval Darko Žvižej, sicer član humoristične skupine Alkotest, ki je poskrbela za pravo smejalno mrzlico. Temperaturo v dvorani pa so s svojim igranjem ves čas dvigovali člani narodnozabavnih ansamblov Fra^kmclari iz Maribora in Bratov Poljanšek iz Kamnika. S svojim igranjem pa je tisočglavo občinstvo navdušil tudi Mitja Štrajhar z Vranskega, ki je izžrebal dobitnike na-
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
■Udrt /itfjavniJi //ftt/i vabimo vas v naslednje oblike izobraževanja JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE
Tečaji angleškega, nemškega in italijanskega jezika za odrasle (začetna in nadaljevalne stopnje) Osvežitveni tečaji
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
Osnove računalništva Word za Windows, Excel
SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
Tečaj za voditelja čolnov
Tečaj vodenja poslovnih knjig za podjetnike
Tečaj vodenja poslovnih knjig za družbe
PLESNA ŠOLA
Plesni tečaji za odrasle (začetni in nadaljevalni) Aerobika za dekleta in žene
-	licence za šoferje
-	usposabljanje po V. stopnji za trgovskega poslovodjo
-	uposabljanje za skladiščnega delavca
-	usposabljanje za zidarja
<r
Informacije: tajništvo UPI - ljudske univerze Žalec vsak delavnik med 7. In 16. uro. Prijave sprejemamo do 30. I 1998. Telefon: 715 401, 715 402. Zahtevajte naš katalog Izobraževanja!_
V dvorani večnamenskega doma na Gomilskem verjetno še nikoli doslej ni bilo toliko ljudi kot dan po božiču, ko je v njenih prostorih potekal božično-novoletni koncert zvestobe. Za ta enkratni kulturni in zabavni dogodek je poskrbel kolektiv Brglez, ki je doslej že velikokrat presenetil s svojimi prireditvami za zvestobo njihovemu kolektivu. Tudi tokratna narodnozabavna in humoristična prireditev je bila kot božično-novo-letno darilo vsem njihovim kupcem, ki znajo ceniti dobrohotnost in odprtost Anice in Romana Brglez, ki sta vzela za svojega nenehno ponavljajoči slogan Zvestoba se nagrajuje.
91 let Kristine Sušnik
Smeh je pol zdravja
Ste že obiskali Gradbeni center Slovenije?
Večkrat peš na Brezje
Dan po božiču je za Kristino Sušnik iz Teševe 3 pri Vranskem še' posebno lep dan. Vsako leto je njena hiša polna otrok, vnukov in pravnukov, pa tudi drugih, ki ji pridejo voščit za rojstni dan. Še posebo slovesno je bilo predlani, ko je praznovala 90 let svojega življenja. Je izredno dobrovoljna ženica, smeh ji veliko pomeni in zato ima zelo rada veselo družbo, ki je običajno ob takšnih praznovanjih ne manjka. Če bi jo noge ubogale, bi se z veseljem zavrtela prav vsakič, ko bi bila priložnost za ples.
Bila je nedelja, lepa in sončna, ko sem po predhodnem dogovoru z njenim vnukom Jankom Grabnarjem, ki je prevzel njeno kmetijo, stopil v prijetno sobico s krušno pečjo, z rožami ter zelenjem. Za mizo je sedela Kristina, in s svojim bistrim pogledom ni dajala vtisa devetdesetletnice. Segla sva si v roke, vnuk Janko in njegova žena Marta pa sta poskrbela, da je bil najin pogovor še prijetnejši. Na mizi se je znašla majolka z berbero, ki je že pred leti postala všeč tudi Kristini in sedaj rada spije kakšen kozarček, čeprav pred tem ni nikoli pila nobenega alkohola.
Življenje brez staršev
Kristinina življenjska pot se začenja v bližini sedanjega doma, na domačiji Zaleznikovih. Pred njo sta se njenima staršem rodila že dva otroka, vendar sta oba umrla. Njeno rojstvo pa je bilo usodno za mamo, ki je štirinajst dni po njenem rojstvu umrla. Oče se je po dveh letih poročil s sosedo, ki je ljubeče sprejela Kristino za svojo hčerko.
Kmalu nato je oče s trebuhom za kruhom odpotoval v Ameriko, kjer je našel delo v usnjarski fabriki. Leta 1921 naj bi k njemu odpotovali tudi Kristina in žena Fanika, a kljub poslanim kartam na pot nista mogli, ker so ravno takrat bile tudi v Ameriki neke težave. Kristina tako ni nikoli poznala ne svojih bratov in ne staršev. Odraščala je ob krušni materi in se nato leta 1930 tudi poročila. Rodila je pet otrok, štiri hčerke ter sina. Danes jo razveseljuje 19 vnukov in vnukinj ter 31 pravnukov in pravnukinj. Še največ pa ji zadnja leta delata družbo in zanjo tudi skrbita vnuk Janko, njegova žena Marta in njuna otroka, ki sta zelo rada pri prababici. Verjetno že letos, ko bo Kristina praznovala 92-letnico, pa se bodo preselili v novo hišo, ki stoji poleg ba-bične. Tako bodo ves čas ob njej, čeprav tudi zdaj ni veliko drugače.
»Zelo sem vesela, da sta Janko in Marta tako pridna in delavna.
Vse mi naredita in lepo skrbita ^zame. Zelo se razumemo, tako da bo
in pri močeh, tako da se je vse lažje prenašalo. Klub delu smo si kdaj pa kdaj tudi privoščili kakšno zabavo ali izlet. Trikrat sem šla z družbo peš na Brezje, večkrat pa z vozovi. Tudi na druge božje poti sem šla rada in na izlete bi šla še sedaj, če bi lahko hodila. Pa da ne boste mislili, da sem zdaj kar doma. Zakaj pa bi bila, če me lahko
Ije skorajda ne bi moglo biti. Če bi me noge nosile tako kot včasih, pa bi bilo že kar super. Pravzaprav mi, če odmislim, da težko hodim, ničesar ne manjka. Rada jem, rada sem vesela in z jezikom opletam, kolikor me je volja. Smeh je pol zdravja in zato imam rada vesele ljudi,« pravi Kristina in me vpraša, ali bom imel dovolj papirja, ko toliko pišem. Ob tem se prešerno zasmeji in reče: »Tole brado pa si le obrij, da ne boš tako kosmat.«
Peš na Brezje
Kristinino življenje ni bilo postlano z rožicami. V službo ni hodila, je pa veliko delala na poljih pri kmetih. Mož je bil gozdni delavec, ker pa ni dočakal pokojnine - umrl je že leta 1964 - tudi Kristina nima nobene pokojnine. Dobiva le borčevski, oziroma veteranski dodatek, petindvajset tisočakov na mesec. A kot pravi, je tudi to nekaj, saj zdaj ne potrebuje več veliko. Včasih je bilo denarja vedno premalo, zato je morala krepko garati po kmetijah. Spominja se časov, ko je kot žanjica začela žeti na Vranskem in končala pri sedmem kmetu pri Svetem Joštu na Dobrovljah.
»Čeprav je bilo težko, je bilo po svoje tudi lepo, če ne prej pa ob likofih. Bili pa smo tudi bolj mladi
peljejo z avtom,« se nasmene moja sogovornica in mi nazdravi s kozarčkom berbere, ki ji, kot je videti, ob kozarčku ali dveh na dan, daje nove moči in volje do življenja. V šali pravi, da je že naveličana tega sveta in da bi šla rada pogledat, kako je še kaj drugje.
Čas je ob kramljanju hitro minil. Vsi skupaj smo se ob pogovoru večkrat pošteno nasmejali. Predno sem se poslovil, sem jo še povprašal po receptu za tako dolgo življenje in bister razum. »Ga ne poznam, vendar če so to trdo delo, domača hrana, zmernost in veselje do sveta, v katerem živiš, potem vam nisem povedala nič novega.« Brez komentarja, pa srečno in zdravo do prihodnjega snidenja, Kristina!
D. Naraglav
Na fotografiji: Kristina Sušnik ob svojem rojstnem dnevu
Zidate hišo ali pa to šele nameravate? Vas zebe in so vaši stroški za ogrevanje preveliki? Boste hišo prenovili? Vas zanimajo novosti na področju gradnje, ogrevanja, priprave tople vode? Če je vaš odgovor na katerega od teh vprašanj pritrdilen, potem vam lahko pomagajo pri iskanju odgovorov sodelavci GRADBENEGA CENTRA SLOVENIJE.
Gradbeni center Slovenije, ki je organizacijska enota Gradbenega inštituta ZRMK, je pred kratkim praznoval peto obletnico delovanja na področju razstavno-svetovalne, izobraževalne in informacijske dejavnosti. Še vedno je edina osrednja inštitu-cija/ker Se srečujejo ponudniki gradbenih storitev (proizvajalci-,-projektanti, izvajalci) in.njihovi uporabniki - bodoči graditelji hiš in tisti, ki niso zadovoljni s kvaliteto svojega bivalnega okolja. Sem prihajajo po strokovne nasvete in informacije s področja graditeljstva, ogrevanja, prenove, sanacije in po rešitve gradbeno-tehničnih problemov.
V Gradbenem centru je na voljo:
1300 kvadratnih metrov razstavnih površin, kjer razstavljalci - člani Gradbenega centra (GQ predstavljajo svoje proizvode oz. storitve,
-	brezplačno energetsko svetovanje,
-	brezplačno gradbeno svetovanje,
-	tehnične informacije, prospekti, naslovi proizvodov in storitev s področja gradnje ogrevanja, toplotnih izolacij...
-	predstavitve posameznih podje-
tij in razstave s področja graditeljstva in arhitekture.
Trenutno si lahko ogledate komercialno in strokovno razstavo z naslovom »Dediščina stavbarstva - Primorska in Kras«, ki bo odprta do konca februarja 1998.
Zasedenost terminov v svetovalnih pisarnah Gradbenega centra v Ljubljani je zelo velika, zato se je potrebno za svetovanje predhodno najaviti po tel.: 061 168 23 45, in sicer vsak ponedeljek za tekoči teden - do zasedbe prostih terminov. Svetovanje poteka ob torkih in četrtkih popoldne. V letošnjem letu bomo v GC odprli še druge svetovalne pisarne: pravni nasveti s področja graditeljstva, varovanje premoženja, oblikovanje okolice, nasveti arhitekta, načini financiranja za gradnjo in prenovo...
Občani, ki ste doma v Savinjski dolini, se lahko na brezplačno svetovanje naročite tudi v Celju, kjer deluje energetska svetovalna pisarna v Občinski zgradbi na Prešernovi 22 in sicer vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure, tel.: 063 48 48 822, int. 328 ali pa v Velenju: TIC Velenje, Rdeča dvorana, Šaleška 3, vsak četrtek od 15. do 18. ure, tel.: 063 862 780.
Zunanji razstavni prostor Gradbenega centra je namenjen predstavitvi proizvajalcev montažnih stanovanjski objektov in proizvodov s področja urejanja okolice. Prva montažna hiša podjetja Marles bo zgrajena v letošnjem letu. V popolnoma opremljenih razstavnih enodružinskih hišah, ki jih bo predvidoma sedem, bodo v času, ko je za obisko-
valce odprt tudi Gradbeni center, potekale svetovalne in predstavitvene dejavnosti podjetij ter srečanja z investitorji in projektanti.
Nenehno dopolnjujemo tudi naš informacijski sistem TIGRA, ki povezuje Gradbeni center s podjetji - razstavljalci in potrošniki, v prihodnje pa bomo omogočili tudi dostop do predpisov, standardov, investicijskih projektov, strokovnih nasvetov in poslovnih informacij.
Vse informacije o delovanju Gradbenega centra in podroben program prireditev, ki bodo potekale v GC, dobite v Tehnično-informacijskem sistemu za graditeljstvo http//TIGRA-GIZRMK.SI/ tel. Q61 168 23 45.
Gradbeni center lahko obiščete vsak delavnik, od 10. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 14. ure.
Najdete nas v Ljubljani na Dimičevi ulici 9. Če se peljete iz Savinjske doline proti Ljubljani in po Dunajski cesti proti centru Ljubljane, zavijete pri prvem semaforiziranem križišču pred Centralnim stadionom za Bežigradom na levo. Gradbeni center domuje v tretji hiši na levi strani -za gradbiščem Gospodarske zbornice Slovenije.
Vabimo vas, da nas obiščete in z veseljem vam bomo pomagali pri reševanju problemov s področja učinkovite rabe energije, vas poučili o različnih možnostih za gradnjo in prenovo hiš ter vam svetovali o pravilnem izboru gradbenih materialov in izvedbi.
Mag. Silvija'Kovič,dipl. ing. arh. strokovna sodelavka GC
Kaj se dogaja v stranki Zelenih Slovenije?
10. maja 1997 se je odvijal v Tržiču KONGRES ZELENIH, kjer se je odpiralo mnogo ekoloških razprav iz vseh koncev Slovenije. Kot rdeča nit se je vleklo nezadovoljstvo z dosedanjim vodstvom ZELENIH ter analize vzrokov in posledic neuspelega nastopanja na volitvah. Delo kongresa in razprave so kazale na to, da je potrebno takoj in čimprej stanje ZELENIH potegniti iz dosedanje otopelosti z novim vodstvom in svežimi vsebinskimi cilji.
Delo kongresa je bilo moteče v tistih fazah, kjer šobili-kot kandidati.: predlagani novi ljudje in s katerimi se stara garnitura vodstva ZELENIH ni strinjala. Kljub proceduralnim zapletom in usklajevalnim težavam je
Iz ljubljanske borze
MIMOZA, d.o.o.,
VRTNARSTVO IN TRGOVINA TRNAVA 46/A, 3303 GOMILSKO
TEI,.:726-403 FAKS, TEL.: 715-354
VRTIČKARJI IN PRIDELOVALCI, VABIMO VAS, DA SE PRIJAVITE NA STROKOVNI POSVET O PRIDELOVANJU JAGOD V VRTU IN V VEČJIH NASADIH DO 29. 1. 1998!
TERMINI:
INTENZIVNI NASADI JAGOD 31. 1. 1998 VZGOJA VRTNIH JAGOD	7. 2. 1998
V	ŽALCU OB 9.00
V	ŽALCU OB 9.00
Da ena lastovka še ne naznanja pomladi, se je izkazalo tudi pri poprazničnih rasteh cen. Kaže, da je rast cen povzročil samo ostanek neporabljenega denarja, ne pa večje zdravo povpraševanje po delnicah. Že po slabih dveh tednih poslovanja rasti cen začenjajo padati. Zaenkrat najbolj padajo najprometnejšim delnicam.
V tabeli so spremembe cen računane za delnice, ki smo jih lahko pridobili s certifikati in se z njimi uradno trguje na Ljubljanski borzi. Zaradi lažje primerljivosti rasti so cene razvrščene po panogah. Zaenkrat še najbolje kaže delnicam Leka in Tosame, ki sta svoji vrednosti še uspeli obdržati okoli pet odstotkov višje od lanskih ter delnicam Mercatorja in Radenske, ki sta
višji že za dobre tri odstotke. Vrednosti vseh ostalih delnic se bližajo lanskim ali pa so že nižje. Ko cene padejo za nekaj odstotkov, investitorji že razmišljajo o novih nakupih. Vendar je zanimanje posameznikov običajno premajhno, da bi cene pognalo navzgor. Za dolgoročnejšo in varno rast cen so potrebni veliki nakupi, ki pa jih lahko izvedejo borznoposredniške hiše, bodisi zase ali za tujega naročnika. Sedanja višina prometa in drugi analitični kazalci kažejo, da večje daljše rasti cen, ki bi omogočale varen nakup delnic, še ni pričakovati. Do večjega porasta cen bo v kratkem prišlo le v primeru, da Banka Slovenije še omili pogoje nakupa delnic tujcev na Ljubljanski borzi.
IVA
AVTODELI
d.o.o.
Šempeter 126 b 3311 ŠEMPETER
Telefon:
063/701-252
Ponujamo vam tudi:
-	OLJE ELF
-	HLADILNO TEKOČINO
-	MAZIVA, FILTRE, IZPUŠNE
...N*
Avtodeli za vozila:
-	RENAULT
-	ZASTAVA
-	ŠKODA -ALFA
-	LADA SAMARA
-	VW GOLF
-	FIAT	_
Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Voznikom želimo prijetno in varno vožnjo.
CEVI


ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC; telefon in telefaks: 063/717 333, 715 200 mobitel: 0609/644 546, elektronska pošta: info@savinjski-obcan.si domača stran: http://www.savinjski-obcan.si
REGIONALNI PROGRAM DOPISNIŠTVO IN AGENCIJA ZA TRŽENJE
bil kongres zaključen, razen izvedba drugega kroga volitev za predsednika ZELENIH, kjer bi se morali delegati odločiti med kandidatom Miho Jazbinškom in Ivanom Tomšetom. Izvedba drugega kroga volitev je bila preložena, ker kongres po celodnevnem zasedanju ni bil več sklepčen. Jasno je bilo dogovorjeno, da dotedanji predsednik Vane Gošnik skliče nadaljevanje kongresa z edino točko dnevnega reda - izvedba drugega kroga volitev.
Vane Gošnik je nadaljevanje kongresa uradno sklical 30. maja 1997 ob 17 uri v prostorih občine Kranj, vendar je medijem sporočil, da seje kongres odvijal ob 16. uri, kjer jeza predsednika ZELENIH bil izvoljen kandidat Ivan Tomše. Velika večina odborov iz Slovenije se je udeležila nadaljevanja kongresa ob napovedanem času ob 17 uri, vendar brez starega vodstva ZELENIH ter kandidatov, ki jih podpirajo. Tako naj bi bila izvoljena dva predsednika ZELENIH; Miha Jazbinšek z veliko večina delegatov iz Slovenije ob 17 uri ter Ivan Tomše z izbranimi delegati in starim vodstvom ob 16. uri kjer so po izredno hitrem postopku zaključili drugi krog volitev in odšli iz Kranja.
Vsi zapleti okrog postopkov kadrovanja ter izvedba volitev je povsem jasna, vendar se je stvar zapletla do te mere, da marsikdo ne vidi drugačnega izhoda kot v sodnem
postopku, kajti argumente bo potrebno pregledati in ugotoviti večinski nagib stranke k enemu ali drugemu kandidatu ter pregled zapisnika, prezenčne liste in glasovanja delegatov na kongresu.
ZGODILO PA SE JE, DA JE B\IA V PODLEHNIKU 10.1. 1998 NA IZREDNEM KONGRESU VEČINA DELEGATOV IZ VSE SLOVENIJE IN DA SO SOGLASNO PODPRLI PROGRAM IN SMERNICE DELOVANJA ZELENIH POD VODSTVOM IZVOLJENEGA MIHA JAZBINŠKA TER IZREKLI ŽELJO, DA NOVO VODSTVO ZAČNE Z AKTIVNO POLITIKO EKOLOŠKIH IN NARAVOVARSTVENIH PROGRAMOV KI JIH BODO PODPRLI ODBORI ZELENIH PO SLOVENIJI.
J. J. USEN
SERVIS BELE TEHNIKE TER SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV
DANILO PIKL, s.p.
3311, Šempeter 115/d Telefon: 063/702-070
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV,
•	BOJLERJEV in SUŠILCEV.
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILCEV

AVTOELEKTRIKA IN TRGOVINA GOLIČ
Kaplja vas 16, Prebold tel.: 063/724-198
POSKRBITE ZA VAŠE UDOBJE IN VAŠEGA AVTOMOBILA!
- AVT0AKUSTIKA
AKUMULATORJI
ZA VARNOST
AKCMA
100 Ah 44 Ah
11.500,00 SIT ---------: SIT
-	ELEKTRIČNI POMIKI STEKEL,
-	POPRAVILO SPLOŠNE AVTOELEKTRIKE MONTAŽA MOBILNIH TELEFONOV
-	CENTRALNA ZAKLEPANJA
-	AVT0ALARMI
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV.
Zaposleni bodo morali prispevati več za svojo pokojnino
Reformo pokojninskega sistema bodo najbolj občutile sedanje in
prihodnje generacije zaposlenih - Vlada svojega predloga še ni izdelala
Reforma pokojninskega sistema je nujnost, s katero se ta čas soočajo vse razvitejše države. Slovenska vlada svojega predloga sprememb še ni oblikovala, pred kratkim pa je izšla tako imenovana Bela knjiga, ki obravnava to temo. Dogajanja na tem področju budno spremljata Demokratična stranka upokojencev in zveza društev upokojencev, čeprav bodo sedanji upokojenci v novem zakonu omenjeni le v prehodnih določbah. Veliko bolj aktivni kot do sedaj bi morali biti pri pripravi predloga novega zakona sindikati. To je le nekaj poudarkov s predstavitve Bele knjige o reformi slovenskega pokojninskega sistema, ki sta jo Območni odbor De-susa Žalec in Zveza DU Žalec prejšnji ponedeljek pripravila v Žalcu.
Da slovenski upokojenci ne nameravajo mirno čakati, kaj bo z njihovimi sedanjimi pravicami v novem pokojninskem sistemu storila država, med drugim dokazuje tudi v ponedeljek povsem polna občinska dvorana v Žalcu. O vsebini Bele knjige in predlogih za reformo sta spregovorila podpredsednik republiškega odbora Desusa Janez Železnik in poslanec Tone Delak. Ker v javnosti kroži precej različnih informacij, kaj Bela knjiga sploh vsebuje, njeno vsebino povzemamo po besedah Janeza Železnika.
Strokovnjaki so v Beli knjigi najprej opisali sedanji gospodarski položaj in pokojninski sistem pri nas ter navedli glavne razloge za nujnost pokojninske reforme. Tako kot v drugih državah so najpomembnejši razlog demografski dejavniki. Življenjska doba Slovencev se podaljšuje, razmerje med aktivno in upokojeno populacijo pa se močno spreminja v škodo zaposlenih. Če je bilo še pred 12 leti na enega upokojenca zaposlenih 3,7 delavca, jih je danes samo 1,6. Tako imamo
760.000 zaposlenih, 452.000 upokojencev in še 125.000 brezposelnih. Zaradi manj aktivnega prebivalstva in daljšega obdobja, ko upokojenci prejemajo pokojnino, mora gospodarstvo za izplačilo pokojnin zagotavljati vedno več denarja. Še pred kratkim je bila zato prispevna stopnja kar 41% družbenega brutopro-izvoda. Država je stopnjo znižala na 24,35%, še vedno pa to povzroča v gospodarstvu previsoko ceno dela, s tem pa nekonkurenčnost izdelkov na tujih trgih in manjše možnosti za zaposlovanje.
Ker prek prispevne stopnje zbran denar kljub vsemu ne zadošča za pokritje vseh obveznosti iz pokojninskega sistema, je morala država v letu 1996 neposredno iz proračuna nameniti 90 milijard tolarjev, lani pa kar 120 milijard. V resnici jih je zagotovila le 111, tako da je pokojninski sklad letošnje leto začel z 8 milijardami primanjkljaja. Pri tem upokojenci opozarjajo, da nekatere obveznosti ne sodijo v pokojninsko blagajno In da bi morala na primer varstveni dodatek in dodatek za po-
moč in tujo nego na domu zagotavljati država iz svojega proračuna.
Napovedi strokovnjakov so po besedah Janeza Železnika zelo črnoglede, saj naj bi se ob sedanjem pokojninskem sistemu leta 2030 obremenitev gospodarstva s 24% povečala na kar 72%. Osnovni cilj reforme je zato razbremeniti gospodarstvo in povečati interes zaposlenih - zavarovancev, da sami več prispevajo za svojo pokojnino. Pred štirimi leti so se za to začele prve aktivnosti na ravni ministrstva. Pri tem ves čas aktivno sodeluje Desus.
Bela knjiga opozarja tudi na nekatere nepravičnosti sedanjega sistema, kot so: precejšnja razlika v delovni in starostni dobi med moškimi in ženskami, da nekateri prispevajo v pokojninsko blagajno bistveno več kot drugi, da mnoga podjetja in zasebniki prispevkov sploh ne plačujejo (v juniju in juliju lani je bilo 16,8 milijarde tolarjev neplačanih prispevkov, kar je polovica mesečnega izplačila pokojnin) in da vlada mnoga velika podjetja v izgubah, kot so na primer slovenske železarne, oprosti plačila prispevkov, teh obveznosti do pokojninskega sklada pa nato ne poravna namesto njih.
Kakšen naj bi bil torej nov pokojninski sistem? Bela knjiga govori o treh stebrih tega sistema, to so pravzaprav trije skladi. V prvi, tako imenovan »obveznodokladni sklad« bi se še naprej stekala obvezna prispevna stopnja, ki jo plačujejo zaposleni, vendar znižana za četrtino. Iz tega sklada bi pokojnine prejemali vsi sedanji upokojenci. Za zagoto-
vitev manjkajoče četrtine sredstev se zavezuje država - v ta sklad bi vložila ves kapitalski sklad, morebitno razliko pa bi pokrila še neposredno iz državnega proračuna. Ta sklad bi deloval tako dolgo, dokler bi še živeli upokojenci, ki so se upokojili po sedanjem pokojninskem sistemu, torej okoli 40 let.
Drugi steber naj bi bil »obvezno-naložbeni sklad«. Vanj bi se stekala četrtina od sedanje 24-odstotne prispevne stopnje. Deloval bi na podobnih načelih kot banke. Vsak zaposleni bi imel v skladu svoj žiro račun, na katerega se bodo stekali njegovi mesečni prispevki. Večja bo njegova plača, večji bo lahko ta prispevek. Tako zbrana sredstva naj bi se vlagala po načelu gospodarjenja, torej v razne naložbe. Ker pa načeloma tak sklad lahko podobno kot banka bankrotira, postavlja Bela knjiga kot pogoj jamstvo države. V tem skladu naloženi kapital naj bi se torej povečeval v korist vlagateljev - zavarovancev. Obračunavala se bi mesečna renta. Na posameznikovem žiro računu zbran denar bo na razpolago tako dolgo, da se porabi. Ce zavarovanec prej umre, bo ta delež pripadel dedičem.
Tretji sklad bo povsem prostovoljen. Vanj bodo vlagali tisti zaposleni, ki bodo imeli dobre plače in si bodo lahko v času zaposlenosti plačevali več za pozneje boljšo pokojnino. Tudi v tem skladu se bo obračunavala povečana vrednost vloženega denarja. Del tega prispevka (ne v celoti) bo oproščen plačila dohodnine. Seveda pa je v zvezi s tem
| ANKETA -ANKETA « ANKETA
Pokojninska reforma
Zadnje čase je pogosta tema pogovorov napovedana pokojninska reforma in tako imenovana Bela knjiga, ki jo je v zvezi s tem pripravilo ministrstvo za delo, socialo in družino. Ker gre za bistvene spremembe, ki naj bi v prihodnje urejale pokojninska razmerja in izplačevanje pokojnin oziroma napajanje virov za njihovo izplačevanje, za podaljševanje delovne dobe in izenačevanje le-te za oba spola, sproža val polemik. Kaj o tem menijo nekateri naši občani, pa v pričujoči anketi.
- ANKETA
Dušan Fric, Prebold: »Nas, ki bomo kmalu šli v pokoj, ta pokojninska reforma ne bo prizadela. Kolikor sem seznanjen z vsebino te Ropove Bele knjige, pa mislim, da se mlajšim nič kaj dobrega ne obeta. Dejstvo je, da bodo v takšnem smislu, kot je predvideno, predvsem delavci z nizkimi osebnimi dohodki zelo težko prišli do kolikor toliko zadovoljive pokojnine. In to zato, ker bo osnovna pokojnina, ki jo bo delavec pridobil z osnovnim zavarovnajem, zelo nizka, nadstandardna, ki si jo bo plačeval vsak sam, to je tako Imenovani tretji steber, pa bo za marsikoga težko dosegljiva. Ob že tako nizkih osebnih dohodkih ne bo mogel veliko plačati v ta tretji steber in si s tem tudi ne zagotoviti kolikor toliko ustrezne pokojnine. Glede povečevanja delovne dobe pa je situacija precej različna. Delavke in delavci za strojem, ki delajo na normo, tega ne bodo zmogli. Že 35 let je bilo za ženske več kot preveč. Mislim, da bo o tem potrebno še temeljito razmisliti.«
Milan Žohar, Šempeter: »Glede na čas, v katerem živimo, je po-
daljševanje delovne dobe čisti nesmisel. Na eni strani armada brezposelnih, na drugi strani pa naj bi po tej novi pokojninski reformi delali do 65. leta starosti. Že itak pa smo v tem potrošniškem svetu mnogi tudi po dvanajst in več ur dnevno vpeti v delo in je zato podaljševanje delovne dobe še toliko bolj nesprejemljivo. Pravzaprav pa si težko predstavljam, da bi moral delati do 65. leta starosti. Takšnega tempa se verjetno ne da zdržati. Sicer pa sem se sam že vključil v rentno zavarovanje In mislim, da kaj več kot do petdesetega leta ne mislim tako delati, kot sedaj. Res pa je, da si ob nizkih plačah mnogi tega ne bodo mogli privoščiti.«
Franc Kralj, Braslovče: »Pokojninska reforma je gotovo potrebna, vendar standardi in druge za-, deve, ki jih predlagatelji reforme predlagajo, niso primerljivi z našimi razmerami in razmerami, s katerimi se hočemo primerjati, se pravi z državami Evropske zveze. Preden bomo šli v to reformo, bi morali urediti nekatere zadeve na področju sociale, nezaposlenosti in na drugih področjih. Glede na tolikšno število brezposelnih, je vprašljivo sprejemati takšne ukrepe. Mislim, da je glede podaljševanja delovne dobe zgovoren tudi primer, ki sem ga povedal že v podobni izjavi za tisk. Recimo - neka delavka se zaposli takoj po končani osnovni šoli. Do svojega 65. le-
ta starosti bo tako morala delati kar 50 let. Ob tem bo imela enega, dva ali več otrok, skrbeti bo morala za dom in družino. Če to isto situacijo primerjamo z razmerami, recimo v Nemčiji, kjer se ženski prizna za vsakega otroka tri leta delovne dobe, potem-je ta situacija povsem drugačna in zato ta ukrep vreden temeljitega razmisleka.«
Darja Bapšek, Žalec: »Pravzaprav nimam besed, saj si ne znam predstavljati, da bi pri 65 letih še morala hoditi v službo. Recimo, kako bodo delo pri takšnih letih lahko dobro opravljale natakarica, bolniška sestra ali delavka za strojem, ki je vezana na normo. Mislim, da bi morali tisti, ki so pripravljali Belo knjigo, misliti tudi na te zaposlene. Prav tako pa bi se morali vprašati, kako in koliko bodo sploh lahko tisti z najnižjimi osebnimi dohodki prispevali za tako imenovani III. steber pokojnin. Dejstvo je, da bodo revni tudi pri tem najbolj prizadeti.«
Marjan Švajger, Griže: »Upam lahko, da so tisti, ki so pripravljali to novo vsebino pokojninske reforme in jo dali na vpogled slovenskemu narodu, le-to dobro pripravili. V nasprotnem primeru bodo kasnejši rodovi, če ne bo prišlo do ustreznih popravkov, nosili na svojih ramenih vso težo bremen nespametnih odločitev preteklosti. Že sedaj bi morali dobro prevetriti trg delovne sile, saj menim, da je še veliko neizkoriščenih možnosti zaposlovanja. Vsekakor pa bi se pri
tem moralo še bolj angažirati resorno ministrstvo, ki je tudi pripravilo predlog nove pokojninske reforme. Mislim, da so pokojninski stebri za nas nekaj novega, vendar če so se drugje v Evropi že preizkusili kot dobri, velja le-te prilagoditi tudi našim razmeram.«
Cvetka Hauptman, Žalec: »Nikakor se ne morem strinjati s tistim, kar prinaša Ropova Bela knjiga. Še najmanj pa s tem, da bi morala delati za polno pokojninsko dobo do 65. leta starosti. Morda to res ni problem za tiste, ki lepo sedijo v državnih in drugih foteljih, kamor spadajo tudi pripravljala te reforme. Sama sem trgovka, veliko na nogah in ne vem, kako bi bilo videti, biti za pultom pri teh letih. Kako pa bo recimo delala delavka za strojem v tovarni, ko že pri sedanji pokojninski dobi odhaja zgarana v pokoj. So se pripravljavci pokojninske reforme o tem kaj vprašali?«
Marjana Per, Žalec: »Da bi morali delati toliko časa, prav gotovo ni sprejemljivo, še zlasti ne za vse poklice. Delavke v tovarnah za stroji, ki delajo na normo, so že sedaj morale zaradi slabega zdravja večkrat v bolniški stalež ali se invalidsko upokojiti, tako da je pravi nesmisel podaljševati delovno dobo. Ob vsem tem pa je veliko brezposelnih, ki bodo tako še težje in.pozneje lahko prišli do dela. Že itak je dovolj problemov, tako pa jih zna biti še več. Mislim, da velja vse dobro premisliti, preden pride do kakršnihkoli sprememb.«
D. Naraglav
skladom največ dilem prav glede tega, koliko zavarovancev si bo sploh lahko privoščilo takšno dodatno zavarovanje.
Bela knjiga govori še o nekaterih predlogih za spremembe, ki se nanašajo na pravice.
Delovna doba naj bi se izenačila za moške in ženske na 40 let, kar je eden od predlogov, zoper katerega imajo največ pomislekov sindikati. Tudi starostna doba naj bi se povečala na 60 ali celo 65 let, seveda postopoma. Nov pokojninski sistem naj bi spodbujal podaljševanje delovne in življenjske dobe, saj bi bila predčasna upokojitev sicer možna, vendar bi bila pokojnina za 0,3 odstotka nižja za vsak mesec do manjkajoče polne delovne ali starostne dobe. V primeru daljše delovne dobe pa bi bila za enak odstotek večja. Ker je pričakovati, da bo zaradi demografskih gibanj tudi v Sloveniji čez nekaj let pomanjkanje delovne sile, bo verjetno interes za daljšo delovno dobo večji, kot je ta čas. Po predlogu iz Bele knjige naj bi ženskam priznali po eno leto delovne dobe za vsakega otroka.
Glede obračuna osnove za pokojnino naj ne bi več veljal sedanji sistem desetih let najugodnejših dohodkov, pri čemer je bilo zlasti med samozaposlenimi veliko špekulacij. Po predlogu iz Bele knjige naj bi se v končni fazi upoštevalo 25 zadnjih delovnih let. Minimalna pokojninska doba 15 let naj bi ostala. Za 15 let delovne dobe pri dopolnjeni starosti 65 let naj bi bila pokojninska osnova 32,5%. Minimalna pokojnina za 65 let starosti in 15 let delovne dobe bi znašala 80 odstotkov zajamčene plače (vrednost te je tret-nutno 28.700 SIT).
Razmerje med najvišjo in najnižjo pokojnino je danes 4,8 : 1. Ker bodo v novem sistemu nekateri plačevali za svojo pokojnino veliko več kot drugi, bo lahko najvišja pokojnina tudi osemkrat ali več presegala najnižjo.
Glede usklajevanja rasti pokojnin sta ponujeni dve možnosti - da ostane kot sedaj rast pokojnin vezana na gibanje plač, po drugem predlogu pa bi bila polovica vezana na gibanje plač, polovica pa na gibanje cen. Desus vztraja, da mora usklajevanje ostati kot doslej.
Na zahtevo te politične stranke je bila v Belo knjigo vnesena tudi mož-
nost vdovskih pokojnin. Če sta oba zakonca upokojena in imata pokojnino, pa eden umre, bi drugi zakonec bil tako upravičen tudi do dela pokojnine umrlega. Na zahtevo SLS pa je predvidena še nacionalna oziroma državna pokojnina, ki bi jo prejemali tisti, ki nimajo nobenega drugega prihodka. Ta čas bi bilo takšnih prejemnikov pokojnine okoli 18.330, to število pa bi bilo odvisno tudi od višine prihodkov zakonca teh oseb. Desus se z nacionalno pokojnino strinja le v primeru, če bi sredstva zanjo država zagotavljala neposredno iz državnega proračuna. Prav tako na zahtevo Desusa je v Beli knjigi govora o 13. pokojnini v primeru, da je izplačana delavcem 13. plača.
Glede regresa je Janez Železnik poudaril, da so si ob podpisu koalicijske pogodbe s predsednikom vlade tudi za letos zagotovili 12-odstot-no povišanje regresa, kar je zelo velik dosežek ob sicer strogih varčevalnih ukrepih, ki jih je uvedla vlada.
Med drugim Desus tudi opozarja, da pokojninskega sistema ni mogoče spremeniti čez noč, da ni mogoče enostavno kopirati določenega sistema iz kakšne druge države in da se ne moremo odpovedati medgeneracijski pogodbi, po kateri sedaj zaposleni prispevajo za pokojnine upokojencev. Prav tako bo vztrajal, da se varstveni dodatek in dodatek za nego in pomoč jasno izkažeta kot obveznost države ter da se vzpostavi oster nadzor nad plačevanjem prispevkov. Pomisleke ima tudi na izenačitev delovne dobe za moške in ženske in meni, da je eno leto dodatne delovne dobe žensk za vsakega otroka premalo. Ne strinja se tudi s tem, da bi država odprodala kapitalski sklad, pač pa mora z njim gospodariti tako, da se bo vanj vloženo premoženje obrestovalo.
Tone Delak je med drugim poudaril, da gre v Beli knjigi samo za gradivo ministrstva, ki je bilo predstavljeno javnosti. Na osnovi pripomb socialnih partnerjev, strank in drugih bo šele izdelan konkreten predlog zakona. Ta naj bi imel kar okoli 300 členov, poslanci pa bodo z njegovo obravnavo v treh branjih predvidoma začeli šele jeseni.
K. R.
Pokojninska reforma
Prelistavam Belo knjigo oziroma predlog ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Minister mag. Anton Rop, ki je napisal uvod k Beli knjigi, poudarja, da predstavlja ta predlog podlago za strokovno in politično »razpravo o novem medgeneracijskem sporazumu, za bodoči sistem zagotavljanja materialne in socialne varnosti, za starost in invalidnost.
Naša stranka DESUS se je že konstruktivno vključila v to razpravo, saj je ugotovila, da je spričo stanja, v katerem smo se znašli upokojenci, reforma nujna. Dejstvo je tudi, da bi bil ta predlog dosti manj ugoden za nas upokojence, če ne bi od vsega začetka sodelovali naši, strokovnjaki, ki so vseskozi tudi poudarjali, da se v naši stranki nagibamo bolj k dograditvi in izboljšanju obstoječega sistema oziroma pokojninske zakonodaje, ki je po mnenju tudi tujih strokovnjakov zelo dobra. Že sama beseda reforma pomeni, da naj bi šlo za prenovo in ne povsem nov sistem, kakršnega predlaga ministrstvo, saj bi bil predlagani sistem mnogo dražji od sedanjega. Tega da o reformi ne mislimo niti približno vsi enako, se zaveda tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. To je poudaril v Intervjuju v prilogi Dela in še dodal, da naj bi se ta nova zakonodaja sprejemala še v prvi polovici letošnjega leta.
Tudi znani ekonomist dr. Jože Mencinger se je v svojem članku,
ki ga je napisal v Delu, nekako opredelil do Bele knjige, kajti ugotovil je, da nam sistem stebrov ne bo prinesel nič dobrega, pa tudi podaljšanje delovne dobe ne pomaga veliko, je še dodal. Pribil je, da le rast proizvodnje rešuje vse težave, ki so nastopile zaradi porušenega razmerja med zaposlenimi in upokojenci. Po njegovem mnenju gre za modni hit, ki ga skušajo uveljaviti mednarodne finančne institucije zaradi svojih lastnih koristi. Jasno je, je še dodal dr. Mencinger, če bodo ob nespremenjenih prispevnih stopnjah z delom zbranimi prispevki finansirali tudi drugi steber, bo nastali primanjkljaj v prvem stebru še večji, kar bo zahtevalo še več denarja iz proračuna.
Kakšno je stališče sestavljavcev državnega proračuna, pa nam je znano, saj že sedaj znižujejo postavke, namenjene za naše pokojnine. Naj vas samo spomnim na poračune.
Naloga vseh upokojencev je tedaj, intenzivno vključevanje v razprave o predvideni pokojninski reformi, ki bodo potekale v naslednjih mesecih po osnovnih organizacijah društva upokojencev naše občine. Pripravimo se na konstruktivno kritiko in po možnosti predlagajmo take rešitve, ki bodo ustrezale našim pogledom na predloženo reformo ter ustrezale našim zahtevam.
Rado Rotar
predsednik območnega odbora DESUS Žalec
Komu gre za prestiž ali županski stolček
Gospod Cilenšek, ne morem mimo vaših sarkastičnih polemik in člankov v časopisu Savinjčan. Gospod Cilenšek, zdi se mi, da smo občani občine Žalec oziroma krajevne skupnosti Prebold izrazili na dovolj jasen način, kje želimo imeti občino, ali kakor vi pravite, komuno. Krajani se zavedamo, kaj prinaša drobitev na male občine? Menim, . da nič drugega kot strošek.
Ker upate, da bi vi ali vaš zet zasedla vodilna mesta v novo ustanovljeni občini, v poštev bi prišli še razni občinski svetniki in drugo osebje. Te bi spet financirali občani male občine Prebold. Gospod Cilenšek, vemo za vašo pretvezo, zakaj ste šli v Nemčijo. S čim ste se tam ukvarjali? Takrat ste rekli, da greste s trebuhom za kruhom, čeprav ste ga imeli doma dovolj. Vsa leta, ko ste bili v vaši takrat opevani Nemčiji, ste si tu gradili dom z vašimi devizami na račun takratnega dinarja. In kaj smo delali mi v vaši odsotnosti? Si gradili domove, zraven tega smo s samoprispevki gradili ceste, vrtce, šole in še marsikaj, za kar vi od svoje plače niste nič prispevali. V vednost naj vam bo, da smo prispevali za stanovanjski sklad, šolstvo, zdravstvo, kjer spet ni nobenega vašega »ficka«. Gospod Cilenšek, vse, kar sem naštel, so uživali tudi vaši otroci, da so prišli do svojih poklicev, in to sedaj uživajo vaši vnuki.
Ko ste ugotovili, da bi se le dalo živeti v totalitarnem ali udbomafij-skem sistemu, kakor mu pravite vi, ste se vrnili v novo zgrajen dom, ki je bil zgrajen za devize na račun dinarja. Tako ste si takoj našli kruh, kakor tudi vaša soproga, vendar sta bila že malo utrujena, kar smo ugotovili mi.
Gospod Cilenšek, ko ste se vrnili v udbomafijski sistem, ste prišli v gozd, kjer pa niste videli posameznega drevesa in ga še danes ne vidite. Sedaj ko je zgrajen dom in v Nemčiji zaslužena pokojnina, s katero se da tukaj spet lepo živeti na račun našega tolarja, se greste pa politiko, in to spet na račun dobrin, ki smo jih gradili mi s svojimi samoprispevki in te sedaj tudi vi uživate.
Naj vam še to povem: krajani se bomo sami odločali, kje naj bo sedež naše občine. Brez vašega oma-
lovaževanja prejšnjega sistema, katerega ste vi dobro izkoristili v svoj prid in videti je, da tudi sedaj napeljujete vodo na svoj mlin. Še marsikaj bi vam naštel na račun vašega političnega udejstvovanja, pa naj ostane kaj za drugič.
I. L, Prebold
Zavajanje krajanov
Odločil sem se že, da ne bom več odgovarjal na razne polemike, a ker je g. Frece v predvolilnem propagandnem materialu natrosil toliko neresnic, mu moram odgovoriti in krajanom povedati resnico.
Gospod Frece navaja, da so bili vzrok za ustavni spor volivcev Br-nice, kar ni res. Ustavno sodišče Slovenije je prve volitve razveljavilo, ker je sam določil volilne enote po svojem okusu, kar je bilo v nasprotju z volilno zakonodajo. Vsem v posmeh je pri ponovnih volitvah napravil še večjo napako, ker je volilne enote oblikoval po hišnih številkah, kar je povzročilo zmešnjavo in negodovanje volivcev.
Govori o kolektivnem vodenju KS. Svet nima predsednika, ne tajnika, ne nadzornega odbora, da bi kontroliral poslovanje KS, nobene komisije, kar pomeni, da so vse funkcije v eni osebi. Predvsem pa bi moralo biti delo sveta usklajeno z novim statutom, vendar ga člani sveta še videli niso, to pa daje predsedniku možnost, da sam o vsem odloča. Brez zbora krajanov in sveta KS je sam dal predlog o razdružitvi z občino Žalec. Da lahko uveljavlja samovoljo odločanja v KS, se zgovarja na stari statut izpred 25 let, kljub temu da ga ne pozna. Ker KS nima nadzornega odbora, krajane zavaja, da je za nadzor nad poslovanjem KS odgovoren občinski nadzorni odbor.
Prejšnjemu svetu očita, da bi denar za tajnika lahko dobili od občine, če bi zahtevo pravilno zastavili. Čudim se, da ne ve, da je imela KS Liboje ves čas honorarno zaposlenega tajnika. Ukinil ga je on sam po volitvah. Od takrat so prostori KS že več kot poldrugo leto zaprti, vendar za to ni vzrok vrnitev nacionaliziranih prostorov lastnici, kot on navaja, prostori so še vedno opremljeni. V opravičilo krajanom zaradi ukinitve uradnih ur pravi, da je bolje vlagati denar v kaj bolj otipljivega kot za tajniške posle. Zakaj potem nabava kegljišča in komu bo
Prodaja gradbenega in tehničnega blaga
Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER (063) 702-231
V mesecu januarju vam ponujamo veliko izbiro keramičnih ploščic po zelo zelo ugodnih cenah,
- sanitarno keramiko
- mešalne baterije rioirijvo 10 let garancije uai 1
Možen nakup na obroke.
KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM
služil, ter nabava osebnega avtomobila delavcem javnih del, verjetno zato, ker to delo opravlja njegov bratranec - in še bi lahko našteval.
Žalostno pa je, da odkar je on predsednik, nista bila vrtec in osnovna šola deležna nobene pomoči od KS. Verjetno je to osamljen primer v naši občini. Tu se vidi njegov odnos do vzgojno-izobraže-valnega dela in do otrok krajanov.
Gospod Frece pravi, da je bila cesta na Grič v Kasazah že sramota. Res je. Cesta je bila uničena zaradi blokovske gradnje. Vendar, zakaj sem moral jaz dati pobudo občinskemu svetu za obnovo te ceste, zakaj ni on kot predsednik tega storil, tudi podprl me ni. Lasti si tudi zasluge za gradnjo pločnika v Kasazah. Največ zaslug ima pri tem ga. Jolanda Železnik, ki je dala pobudo za protestno zaprtje ceste. Če tega ne bi storili, sem prepričan, da pločnika še danes ne bi bilo. Gospod Frece pa je tej akciji nasprotoval. Dal sem pobudo občinskemu svetu, da se končno reši problem razpadajoče zgradbe v Slovenskem Dolu, tudi v zvezi s tem še ni nič storjeno s strarvi KS.
Ne vem, zakaj g. France napada prav g. Toplaka, ki je v času predsednikovanja vložil veliko dela in truda v razvoj KS, predvsem pa je važno, da so se imeli krajani na koga obračati. Danes ni tako. On obravnava ljudi po političnem okusu, posebno so mu pri srcu politično nestabilni ljudje in podkupljen-ci, ki poceni prodajajo svojo dušo.
Lojze Kotar
Vandalizem skupine osnovnošolcev_________________
Urbani razvoj Žalca ima ob vseh nesporno pozitivnih stvareh za prebivalce, žal, tudi senčne plati. Opisal bom primer, ki opozarja, kako neznosno je lahko življenje starejših občanov v večstanovanjski soseski in kako lahko nekaj mladoletnih pobalinov (žal ne zaslužijo drugega naziva) iz gole objestnosti, škodoželjnosti in maščevalnosti zagreni bivanje upokojencem, ki imamo sicer pravico do mirnega in dostojnega preostanka življenja.
Na zelenici med UL heroja Staneta 5 in Čopovo se je razbohotil svojevrstni vandalizem, ki traja že nekaj let. Nekaj otrok - skupina osnovnošolcev med 12 in 13 leti - ta prostor izrablja za nenavadno izživljanje svoje mladostne energije, ob tem pa se dobesedno požvižgajo na ostale stanovalce. Njihova tarča smo predvsem tisti, ki živimo v pritličnih stanovanjih. Poleti in pozimi se na zelenici razlega huronsko vpitje, žo-
ge, kamenje in drugi »priročni« predmeti kar dežujejo na naša okna in balkone, mi pa se tresemo, kdaj nam bodo razbili šipe in kdaj nam bo kaj priletelo v glavo. A to še ni vse. Najbolj smo na udaru starejši stanovalci, ki večino svojega časa pač preživimo doma in bi to radi počeli v miru, a smo deležni najrazličnejših psovk, žaljivk in celo groženj, če si drznemo podivjano skupino mladoletnikov mirno opozoriti, da zelenica v večstanovanjski soseski pač ni primemo mesto za tovrstno izživljanje. Še več. Prošnje in pozivi k mirnejši igri jih še bolj podžgejo k razgrajanju in maščevanju v obliki nove pošiljke letečih predmetov ter zmerljivk. To niso več nedolžne otroške igre, ampak načrtno izzivanje in poniževanje v stilu, kaj nam pa vi, nebogljeni starčki sploh morete. In res, kaj sploh lahko storimo mi upokojenci, ki nimamo tako rekoč minute miru, zoper takšno otroško brezobzirnost, drznem si celo trditi hudobnost? Poskusili smo že vse, o vandalskem početju opozorili hišni svet, vodstvo osnovne šole, policijo, a nič ne zaleže. S starši teh otrok je nemogoče vzpostaviti kakršenkoli dialog in človek ima vtis, da je staršem bodisi popolnoma vseeno, kaj sploh počno njihovi potomci, ali pa da celo potihem odobravajo tovrstni vandalizem. Skratka, nihče tej gruči pobalinov ne more učinkovito stopiti na prste, kaj šele, da bi jih njihovi roditelji in vzgojitelji vzgajali v duhu spoštovanja do soljudi, zlasti starejših. Se sploh kdo vpraša, kaj bo s temi neobvladljivimi otroki čez nekaj let, ko odrastejo? In na koncu, ali smo nekateri na starost res prisiljeni iskati nova stanovanja in se izseliti zaradi skupine objestnih mladoletnikov, ki nas iz dneva v dan terorizirajo in nam ne pustijo živeti in dihati v zasluženem miru?
Branko Lešnik, Ul. heroja Staneta 5, Žalec
So še pošteni ljudje
V torek, 6. januarja, sem na bankomatu v Novi Ljubljanski banki Žalec dvigovala denar. V trenutni nepozornosti se mi je zgodilo, da sem denar pustila na polički bankomata. Že čez dobro uro sem denar pogrešala in se vrnila v banko. Bila sem prijetno presenečena, ko so mi v banki povedali, da je neznani najditelj denar prinesel v banko. Torej so še pošteni ljudje. Ker pa mi najditelj ni znan, se mu javno zahvaljujem, če pa želi, da se mu tudi osebno zahvalim, naj svoj naslov pošlje na uredništvo Savinjčana.
Naslov v uredništvu
Komentar
Promocija turizma tudi drugače
Da je promocija v turizmu sila pomembna, najbrž ni treba posebej poudarjati. Ima pa promocija tudi drugo plat medalje.
Decembra smo izdali, po mnenju mnogih, lep katalog naravnih in kulturnih znamenitosti Spodnje Savinjske doline. Založnik je katalog ponudil najprej turističnim agencijam, trgovinam s spominki, trafikam in gostincem. Od turističnih agencij je samo ena vzela deset izvodov, tudi trgovine s spominki so redke, ki so pripravljene oziroma zainteresirane prodajati katalog, nekoliko boljši odziv je pri gostincih, vendar daleč od pričakovanega. Poseben primer pa je pošta, s katero se dogovarjamo že mesec dni, pa katalog še vedno ni na njihovih policah.
Če ste opazili na žalski pošti, verjetno pa še tudi na drugih, prodajajo sveče. To je nekoliko nenavadno, saj doslej ni bilo na njihovih policah sveč; pravijo pa, da je prodaja teh zelo uspešna. Tako je pričakovati, da boste na pošti kmalu lahko kupili tudi čevlje, seveda če bodo tržno zanimivi. Turistični katalog pa boste morda našli v kakšni trgovini s čevlji. Če je takšna poslovna usmeritev primerna, pa presodite sami.	j K
_	Industrijska
/m	GflRnNl	prodajalna
■H . M	pohištvena industrija	Polzela
H polzela	tel. 063/720-020
UGODNA PONUDBA VSEH VRST POHIŠTVA V JANUARJU
BOGATA PONUDBA POHIŠTVA ZA OPREMO:
SPALNIC DNEVNIH SOB OTROŠKIH SOB PREDSOB
Nudimo tudi:
SEDEŽNE GARNITURE POHIŠTVO IZ MASIVE
JEDILNIC
PISARN
KUHINJ
VZMETNICE VSEH DIMENZIJ.
ZANIMIVA PONUDBA OPUŠČENIH IN IZVOZNIH PROGRAMOV!
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV!
Delovni čas prodajalne: ponedeljek-petek: od & do 18. ure,
sobota: od 8. do 12. ure.
Tel.: 063/720-020
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE!
VABLJENI!
SCRVIS GOSPODINJSKIH APARATOV
B6LR TEHNIKA HLADILNE NAPRAVE MIKROVALOVNE PEČICE ROJLERJI
MALI GOSPODINJSKI APARATI...
Aleksander DRAGAR, s.p.
Ul. HčfiOJfl STRNETA 6, 3310 ŽRl€C TEL: 063/717-718, GSM: 041/666-521
fc.UOr .iA O.O.O.
Informacije: 0609-621 -475
TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO
Avto
KVIK
Žalec, Šlandrov trg 2, telefon: 0631716-803
IMOKIA.
TYRES
AVTOKOVCEK
29.970.00 MAGNETNI PRTLJAŽNIK
5.990.00
študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC
Mestni trg 7, tel./faks: 063 717-197
POSREDOVANJE DELA ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE
- ŠTUDENTSKI RAČUN
- HITRE IN KVALITETNE BANČNE STORITVE
- DOSTOP DO GOTOVINE - 24 UR NA DAN
!!! NAJCENEJŠE FOTOKOPIRANJE!!!
!!! ODSLEJ TUDI BARVNE FOTOKOPIJE !H
A 4-FORMAT - samo 8 SIT
Del. čas - vsak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od & do 12. ure
PRODAJA RABLJENIH VOZIL
DAČA d.o.o.
Migojnice 140, 3302 GRIŽE
ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 1992 DALJE
tel.: 063/718-222 mobitel: 0609/629-093
(TRENUTNO V
VW Golf JX CITROËN C 25 E
I. 89	7.900 DEM
I. 95 17.900 DEM
C
Odprto: od 7 do 15. ure.
sreda: od 7. do 17. ure. petek: od 7. do 13 ure.
AUDI 80 1,8	I. 87	9.900 DEM
TERENSKO VOZILO
NISSAN KINGCAB 2,50 L 93 24900 DEM
ZA VSA RABLJENA VOZILA MOŽEN KREDIT.
Olimpijska priznanja družini Emeršič______________________
Konec leta je Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez podelil 114 priznanj, ki jih je dobilo 86 športnikov. Gre za tradicionalna priznanja športnikom in njihovim trenerjem za vrhunske dosežke v letu.
Družina Emeršič s Polzele je v slovenskem športu gotovo nekaj poseb-. nega. Sicer je značilno, da uspešni športniki izhajajo Iz športno aktivnih družin, da pa bi bili uspešni, in to vrhunsko uspešni, kar vsi člani družine, pa je vendarle izjemno. Zanimivo je tudi to, da se družinski člani, dokler se niso začeli ukvarjati z lokostrelstvom, s športom niso ukvarjali. Prva je začela z lokostrelstvom mama Jožica Emeršič, kmalu zatem pa še sinova Grega in Sašo. Od vsega začetka pa je. njihov trener oče in mož Janez Emeršič. Da so za ta šport zares nadarjeni, so pokazali odlični rezultati že takoj na začetku, ki pa so postajali vedno boljši in so segali vse više. Naj naštejemo nekaj najbolj izstopajočih dosežkov v letu 1997 Jožica je osvojila naslov evropske prvakinje v slogu arrowhead, bronasto medaljo na svetovnih igrah neo-limpijskih športov v Lahtiju, še eno pr-
vo mesto na evropskem prvenstvu ter dosegla 9 državnih rekordov. Sašo je dosegel svetovni in evropski mladinski rekord fita na 30 m, 2. mesto na evropskem prvenstvu v Nemčiji ter prvo mesto ekipno in naslov evropskih prvakov ter ima še vrsto odličnih uvrstitev. Grega, najmlajši, je v evropskem mladinskem pokalu v skupni razvrstitvi dosegel 3. mesto ter prvo mesto ekipno za reprezentanco Slovenije ter bil štirikrat državni prvak pri kadetih. Vsi trije so osvojili naslove lokostrelcev leta '97 in sicer Jožica pri članicah, Sašo pri mladincih in Grega pri kadetih.
Za vse te dosežke je Jožica Emeršič na,slovesnosti, ki jo je pripravil Olimpijski komite, prejela najvišje priznanje, veliko statuo, zlato plaketo je prejel kot uspešen trener Janez, Sašo In Grega pa sta prejela srebrna znaka Olimpijskega komiteja.
T. Tavčar
111j
«lili h
Nedosegljiva prednost
Košarkarji Kovinotehne Savinjska Polzela so se na domačem igrišču pomerili s slovitim Stefanelom v šestnajstini evropskega pokala. Upanje, da bodo prvo srečanje dobili seje kaj kmalu razblinilo,
saj so gostje vodili v prvem polčasu že 29:43. Tudi v drugem polčasu so gostje zadevali iz vseh položajev in tako so domačini doživeli najhujši poraz v letošnji sezoni z rezultatom 56:98. Tako bo
povratna tekma zgolj formalnost, kljub temu pa so Polzeljani dosegli v letošnjem tekmovanju za evropski pokal lep uspeh.
jk
Športna kultura za vsakogar - vsakomur pravi šport
Prednost ukvarjanja otrok s športom
Osnova rednega ukvarjanja s športom je zmanjšati delovanje kalorij - kar pomeni, da že otroci nimajo problemov z odvečno telesno težo, ki je naša sovražnica v kasnejšem obdobju...
Raziskave potrjujejo, da redna vadba otroke in mladostnike odmika od tveganih vzorcev vedenja, npr. kajenja, uživanja drog in drugih nevarnih substanc..., kar je v sodobnem svetu izrednega pomena. Otroci z dobro kondicijo znižujejo stopnjo holesterola v krvi in krvni pritisk v srčni mišici.
Razen blagodejnih fizikalnih učinkov, ki jih Ima športna vadba, ni zanemarljiv vpliv na,oblikovanje značaja in lastnosti, kot so poštenost, iznajdljivost, vztrajnost, pripravljenost sodelovati in deliti... - pojavov nasilnih dejanj je med športno aktivnimi otroki manj kot pri neaktivnih.
Telesna sposobnost vodi k boljšemu dojemanju samega sebe zaradi prijetnega videza, ponosa zaradi samodiscipline in občutka osebne izpopolnitve... Preprosta definicija telesne sposobnosti je sposobnost srca, ožilja, pljuč in mišic, da pripomorejo k optimalnemu razvoju telesa. Prednosti dobre srčno-dihalne vzdržljivosti so v zmanjšanem tveganju srčnih bolezni ter izboljšanju srč-no-dihalnih sposobnosti. Le to pa pridobivamo z aktivnostmi, kot so hoja, tek, rolkanje, tek na smučeh, ples... Redno sodelovanje pri športni vadbi (najmanj trikrat tedensko) zmanjša telesno maščobo in ohrani zdravo zgradbo telesa. Čeprav sta moč In vzdržljivost mišic izziv pri isti vaji, imata ti dve komponenti različne vplive na te-
lesno sposobnost. Z razvijanjem moči mišic krepimo tudi mišično vzdržljivost in izboljšujemo moč kosti - izboljšanje gostote kosti je izrednega pomena za rast in preprečevanje osteoporoze v zrelih letih... ne nazadnje pa povečuje otrokove sposobnosti izvajanja vsakodnevnih opravkov brez prehitre utrujenosti mišic.
Naslednja pomembna komponenta telesne sposobnosti je prožnost, ki se nanaša na vrsto gibov, ki jih lahko izvede sklep ali skupina sklepov. Prožnost pri otroku zmanjšuje možnosti poškodb, zvinov, izboljšuje držo in tehniko hoje in preprečuje nekatere tipe bolečin v križu... Znano je, da se s starostjo gibljivost zmanjšuje, ni pa toliko znana ugotovitev, da se zmanjševanje prožnosti začne že pri enajstih letih, zato morajo vsa ogrevanja in ohlajanja vključevati raztezanja.
Otrokova telesna zgradba se spreminja glede na starost, genetske vplive, spremembe v prehrani, stopnjo aktivnosti,... Osnovni dejavnik, ki vpliva na telesno zgradbo vsakega posameznika, pa je odnos med dovajanjem in porabo kalorij. Dovajanje kalorij je rezultat prehrane, poraba kalorij pa rezultat energije, porabljene pri športnih aktivnostih. Medtem ko odrasli lahko hujšamo po načinu: manj kalorij - večja fizična aktivnost... pa to ni priporočljivo za otroke s preveč maščobe. Ker rastoče otrokovo telo potrebuje hranljive snovi in energijo, bi bilo bolje, da se otroci osredotočijo na povečano športno vadbo.
Športni pozdrav
Mitja Turnšek, prof.
SAVINJSKA KOŠARKARSKA LIGA -POLZELA '97
KOROŠCI PRVAKI SAVINJSKE KOŠARKARSKE LIGE POLZELA '97
Od 12. oktobra 1997 do 4. januarja 1998 je potekala SAVINJSKA KOŠARKARSKA LIGA POLZELA '97
Vsako nedeljo (od 8. do 14. ure) je bil odigran celoten krog, vse tekme pa so se igrale v dvorani KK KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA. Skupno je bilo v devetih krogih rednega dela in dveh krogih končnice odigranih 53 tekem, tekme končnice pa so bistveno spremenile stanje na lestvici po rednem delu prvenstva.
Rezultati 2. kroga končnice, ko so se igrale tekme za končne razvrstitve, so naslednji: za 7 mesto
GARANT (7) : ZT CELJE (5) 20 : 0 b. b. za 5. mesto
PLIMA (6) : PIZZERIA 902 (8) 61 : 64 (23 : 36) za 3. mesto
ŠD MOZIRJE (1) : ŠD MLADOST (2) 70 : 63 (26 : 27) za 1. mesto
ROSSI LAŠKO (3) : DRAVOGRAD (4) 58 : 64 (28 : 35)
KONČNI VRSTNI RED ŠKL - Polzela '97
1. DRAVOGRAD VETERANI 2. ROSSI LAŠKO 3. ŠD MOZIRJE 4. ŠD MLADOST IJEČICA OB SAVINJI 5. PIZZERIA 902 GORNJI GRAD 6. PLIMA PREBOLD 7 GARANT POLZELA 8. ZELENA TEHNIKA CELJE 9. ŠD VRBOVEC NAZARJE 10. S&S MEDVEDI GRIŽE KONČNE LESTVICE STRELCEV:
Strelci:
1. Tomaž BLAGOTINŠEK ROSSI LAŠKO 211 točk 2. Sašo GOVC PLIMA PREBOLD 200 točk 3. Vlado NACHBAR DRAVOGRAD 141 točk Strelci trojk:
1. Sašo GOVC PLIMA PREBOLD 19 trojk 1. Branimir POTISK DRAVOGRAD 19 trojk 3. Matjaž NIDORFER ŠD MOZIRJE 18 trojk Prosti meti:
1. Sašo GOVC PLIMA 55 4 7 85,45% 2. Vlado NACHBAR DRAVOGRAD 55 40 72,73% 3. Tomaž BLAGOTINŠEK ROSSI LAŠKO 82 58 70,73% Največje presenečenje lige je nedvomno ekipa DRAVOGRADA, ki je s četrtega mesta po rednem delu uspela osvojiti, z zmago proti MOZIRJU in ROSSI LAŠKO, prvo mesto, ekipa MOZIRJA pa s samo enim porazom zaseda 3. mesto.
Po tekmi za prvo mesto so bile podeljene diplome in pokali za najboljše ekipe in najboljše strelce v kategorijah.
Zmaga košarkarjev in rokometašev
Minulo soboto se je nadaljevalo državno rokometno in košarkarsko prvenstvo
Košarkarji Kovinotehne Savinjska Polzela so doma gostili ekipo Slovana ter jo premagali z rezultatom 82:72. Srečanje so gostitelji začeli bolj klavrno, saj so gostje povedli 1:6. V nadaljevanju so Polzelani z dobro igro v obrambi rezultat izenačili ter povedli in ob koncu prvega dela tudi odšli na odmor z 5 točkami prednosti. Polzelani so odpor žilavih gostov zlomili šele v 31 min. ko so povedli 73:58. Pri Pol-zelanih so točke dosegli: Kobale 2,
Jeklin 15, Horvat 23, Rituper 4, Jagodnik 12, Čmer 2, Šamanič 5 in Cizej 10.
Rokometašice Juteksa Žalec pa so v uvodnem srečanju pomladanskega dela prvenstva v prvi ligi gostovala v Izoli in slavila zmago. Kar z 33:22 so premagale ekipo Izole ter so z to zmago na prvenstveni lestvici na odličnem tretjem mestu.
T. TAVČAR
Planinski dom na Bukovici
. Ko smo planinci iz Žalca s pomočjo domačinov iz Griž in Zabukovice pred osmimi leti dogradili novo planinsko postojanko na Bukovici, si nismo predstavljali, da bo le-ta postala tako privlačna za obiskovalce od blizu in daleč. Po svoje je vabljiva tudi zaradi dejstva, da se mora vsak peš povzpeti na ta čudoviti hrib na jugu Špodnje Savinjske doline. Kot izletniška točka pa je slovela že prej, ko je obstajala lesena koča. Planinci pa smo na novi dom ponosni zlasti zaradi izrednih naporov pri prostovoljnem delu ter zbiranju denarja in materiala za gradnjo doma. Še danes smo veseli sleherne pomoči in razumevanja, zaboli pa nas vsak primer škodovanja ali uničevanja. Marsikdo ne ve, da smo posamezniki za gradnjo žrtvovali po več deset tisoč ur udarniškega dela in zato upravičeno pričakujemo več spoštovanja od obiskovalcev in oblasti.
Že pet let obiskovalci Bukovice simpatično tekmujejo, saj si mnogi zapisujejo število obiskov. Pred leti sta bila rekorderja Bogdan Kučer in žal že pokojni Jože Kelner. V letu 1996 je dosegel novi rekord (365 obiskov) domačin Lenko Cilenšek iz Migojnic. Na Bukovico se je povzpel resnično vsak dan v letu, ne glede na vreme ali zdravje.
V letu 1997 pa smo dobili nove rekorderje. Bojan Lorger iz Migojnic se je lani povzpel na Bukovico 500-krat, kakšno jutro že po povratku z nočnega »šihta« iz velenjskega rudnika, pogosto v spremstvu življenjske sopotnice Alenke Ježovnik, ki je bila na Bukovici kar 250-krat. Ni pa se zapustil Lenko Cilenšek, ki si je nabral 420 obiskov. Sledil mu je Dušan Banko iz Žalca s 300 vzponi na Bukovico in 500 obiski planinskega doma na Homu (PD Za-bukovica). Janko Tamše je zaradi de-žuranja in vmes prispel na hrib 234-krat, največkrat s »kanto« ali dvema vode, za njim pa Ivan Jelen z 230 obiski in prinašanjem dobrot. Več kot stokrat so dom obiskali še mnogi.
Ocenjujemo, daje lani obiskalo Bukovico več kot 16.000 obiskovalcev, saj je bilo kar vpisov prek 7000, med njimi veliko otrok iz vrtca in osnovnih šol.
Hvala vsem in varen korak v letu 1998.
Janez Meglič
Ljubezen do loka in puščic
Lokostrelstvo je tudi v naši dolini že več let priljubljen šport. Veliko so k temu prispevali v Lokostrelskem klubu Polzela, kjer tudi sedaj skrbijo za nadaljnji razvoj tega športa, zlasti med mladimi. Čeprav prevladujejo v glavnem fantje, se tu in tam uspe zavihteti med uspešne lokostrelce tudi dekletom. Ena med njimi je tudi današnja portretiranka Mateja Selčan iz Prebolda, ki se lahko pohvali z imenitnimi dosežki - enajstimi zlatimi in tremi srebrnimi medaljami.
Poiskali smo jo na njenem domu v Preboldu. Še dan poprej je bila v steklarski šoli v Rogaški Slatini, kjer se uči za optika. Ker stanuje v tamkajšnjem dijaškem domu, je prijetno priti domov vsaj za konec tedna. Žal ji sedaj čas ne dopušča, da bi se lahko resneje ukvarjala z športom, ki ga je močno vzljubila pred dobrimi tremi leti. Vsekakor pa je tr-
ske tarče v naravni velikosti. Začela sem s takcf imenovanim ¡Tistiktiv-nim slogom in pri tem tudi ostajam. Tako uporabljam lok brez stabilizatorja in merilne naprave. Ta slog se mi zdi najlepši, saj si odvisen res samo od svojega očesa in instiktivno namerjene puščice,« pravi Mateja in se narahlo zasmeji.
Najlepša tekma je bila za Matejo
Selčan na domačem terenu ob Bra-slovškem jezeru. Zelo rada pa se spominja tudi snežniške divjine, tekme na Hrvaškem, ki je bila prav na njen rojstni dan, in še kakšne. Vsekakor pa tistih tekem, kjer je bila med najboljšimi. Res pa je, da se je tako rekoč z vsakega tekmovanja vrnila s kakšno medaljo ali vsaj priznanjem. O tem priča tudi njena vitrina, v kateri je shranjenih kar enajst zlatih in tri srebrne medalje. S posebnim žarom v očeh pa se spominja dveh dobljenih pokalov. Za prvo mesto v skupnem seštevku Ca-MO-pokala za leto 1995 in za drugo mesto v skupnem seštevku za slovenski pokal. D Narag|av
Mateja Selčan
dno odločena, da bo njen lok lu znova izstreljeval puščice na tekmovanjih za CAMO-pokal.
»Za lokostrelski šport me je navdušil takratni predsednik LK Polzela Franci Romih. Svojo prvo tekmo sem imela že 14. aprila 1994. leta. Zame je bilo to svojstveno doživetje, saj je bilo enkratno hoditi po gozdu in streljati na žival-
Damir Vrbanič s srebrom iz Pariza
Bovenska reprezentanca se je na mednarodnem turnirju karateistov »Pariš open 98«, ki je na ravni svetovnega pokala, odrezala več kot dobro. V hudi konkurenci 42 državnih reprezentanc je na dvodnevnem turnirju mlada, komaj devet članska ekipa slovenskih karateistov namreč osvojila srebno kolajno. V kategoriji do 60 kg jo je priboril Damir Vrbanič iz Karate kluba Žalec. V finale se je uspela uvrstiti tudi mlada Ljubljančanka Marjana Jularič, a se je morala zaradi poškodbe kolena borbi za kolajno v zadnjem hipu odpovedati.
(S. R)
Odbojkarice iz Šempetra v 1. DOL
Po petih tekmovalnih sezonah je mladim odbojkaricam Gostišča Štorman pod vodstvom trenerja Dragana Bojinoviča uspelo napredovati v elitno družbo v 1. državno odbojkarsko ligo. Sedaj imamo v tako kvalitetnem tekmovanju poleg košarkarjev Kovinotehne Savinjske Polzele in rokometašic Juteksa Žalec še mlade odbojkarice Gostišča
Štorman. Prejšnji teden pa je ta ekipa menjala svojega dosedanjega sponzorja in se preimenovala v B&L Utripe Prebold s sedežem v Šempetru. Prvo prvenstveno tekmo so mlade Šempetrčanke odigrale na Gomilskem. Ker dvorana ne ustreza so morali vodilni pri klubu
iskati novo dvorano. Na pomoč so jim priskočili v Žalcu, tako, da bodo sedaj srečanja v 1. DOL v dvorani žalske osnovne šole.
Do sedaj so odigrale že tri tekme. V prvi so tesno izgubile doma z ekipo iz Ptuja 3:2, v drugi na gostovanju gladko 3:0 in v tretji v soboto v Žalcu 3:1. Kljub porazu na zadnjem srečanju so se proti ekipi Sobote iz Murske Sobote, ki ima v svojih vrstah dve tujki mlade Šempeterčanke, njihova povprečna starost je le 17 let, dobro upi-
rale in iztržile en niz in sicer drugega, ki so ga dobile 1533.
Na sliki: OK B&L Utrip Prebold stoje: Dragan Bojinovič (trener), Ana Bojinovič, Andreja Vodeb, Simona Zagožen, Sanja Barač, Ana Mlakar, Ines Udrih, Katja Skaza, Marjan France (pomožni trener), čepe: Jasmina Matko, Darja Derča, Anja Štrculj, Petra Ambrož, Ines Ristič, Sara Marinc in Tanja Milič.	T. TAVČAR
fttfAKNA y
DRAVOGRAD
V PC LENA
TAMA rD AMCI7\IC EKIftTL Žana market aldo ostrožno teL 451-436 Z. A IIA *KANjltNt tNU It» ŽANA MARKET SEL LETUŠ tel.: 885-243 MJl Al II A	ŽANA MARKET MANEL LATKOVA VAS tel.: 702-3
PRODAjALNA MARELICA DOLENJA VAS tel.: 724-
AKCIJSKA PRODAJA
PRIPOROČAMO POLNOZRNATI BELI IN ČRNI KRUH
BONBONI
BRONHI,
100 g
KAVA ORIENT, 100 g
DROBTINE 1 kg
LCIVO
OZAIK
VALENTINOVI
SRČKI
ČOKOL^B/i W	^ FONTANA,
100 g
MARMELADA ETA, 840 g
DNE 14. 2. ’98 V PC LENA PODARJAMO VALENTINOVO SRCE ZA VAS, DA NIKDAR NE POZABITE NAS. A	SV. KRAČE
■^PREKAJENE, V. P., GOVEJA JUHA, 30 g	1 kg
[MARELIČNA
arelicn*1
KUMARICE, 700 g RDEČA PESA, 700 g
MEŠANA
SLADOLED SLADKE SANJE RAZNI OKUSI, 2000 ml
TESTENINE POLŽKI št. 28 BELLA BIONDA _ viw
500 g	m. -mi
ZIMSKA SALAMA
+ DARILO ^
GORIŠKA KLOBASA, V. P., I kg


GROFOVSKA
SALAMA,
k v. p., l kg
PIZZA ŠUNKA l kg
ŠPAGETI št. 45
tasasaag-
RIBJE PALČKE, 250 g
sir trapist: l kg
KISLA SMETANA V LONČKU
4 kg POMARANČ + VEDRO
UGODNO
JABOLKA
69,30 SIT
ZA kg __
iarañé*
MULTIVITAMINSKI SOK, 2 l
SOK ISABELL, l	^
JABOLKO, POMARANČA
Akcija velja od 15. I. !998do3l. I. 1998 oziroma do prodaje zalog
SADNI SIRUP, l I, POMARANČA, MALINA
2 kg V MREŽI
				...	
	K) l ISKPINNAR 1.*, MM*	IŠKI OittHIOtii	1NNAK , firKirkt« *>/• **		1
L Pfl*		v- I 1 m d	t		
		
		
PRIVOŠČITE DOBROTE TUDI VAŠIM ŠTIRINOŽNIKOM
KITEKAT, 4.0KUSI, 400 g
PASJE SANJE	. Â —------ k
že od
a	ni9,ocrm \ t
TOALETNI PAPIR BONI, 10/1
TOALETNE BRISAČE BONI
2/1	Æ
CHAPPI, 2 OKUSA, 800 g
MAČJE i SANJE ŽE OD
NIVEA
KOZMETIKA ZA NEGOVANJE LAS
ZENSKE NOGAVICE SENSATION
ZENSKE NOGAVICE SUPER GIRL
PRAŠEK FORMULA UNO, 3 kg
ELEGANTNI IN MODNI ČEVLJI ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI
UDOBNI MOŠKI ČEVLJI
V Í. ETAŽI PC LENA LEVEC
MODNO
BOGATA
PONUDBA
ŽENSKI KOSTIMI MURA, TRIGLAV, LABOD IN DRUGI
AKCIJSKA PRODAJA ŠPORTNIH COPAT
2.400
OTROŠKE
BUNDE
ZIMSKA	\m
POSEZONSKA	WÊ
PRODAJA KONFEKCIJE OD 10. DO 31. 1.1998
AUDIO POSNETE KASETE sedaj samo
MOŠKE SRAJCE
OTROŠKI
TERMOFLISI
SAMO
TERMOFLIS
JAKNE
KOTO
ZENSKI USNJENI ŠKORNJI ZE ZA 1.990,00 SIT
Obutev Alpina
zimska posezonska prodaja od 15. 1. do 12. 2. 1998. Znižanje do
Zavod za gozdove Slovenije v Žalcu
Načrtovanje gospodarjenja z gozdovi
Življenjsko obdobje gosp
ga gozda je v naših razmerah v povprečju okrog 90 let. Zaradi velikega pomena gozda za lastnike in ostalo javnost je ob zelo nepredvidljivih razmerah pri gospodarjenju z gozdom edina pravilna pot tista, ki temelji na strokovnem načrtovanju razvoja in gospodarjenja z gozdovi in gozdnim prostorom. To pomeni, da mora biti vsak ukrep, ki ga izvedemo v gozdu, vnaprej premišljen in načrtovan ter prilagojen vnaprej zastavljenemu gozdnogospodarskemu cilju.
Veljavni Zakon o gozdovih iz leta 1993 je ločil načrtovalsko in izvajalsko funkcijo pri gospodarjenju z gozdom. Funkcijo načrtovanja danes izvaja Zavod za gozdove Slovenije, dela v gozdovih pa poleg lastnikov gozdov opravljajo še različna izvajalska podjetja (gozdna gospodarstva, zadruge, zasebniki).
Pri načrtovanju gospodarjenja z gozdovi je še vedno v veljavi nekdanji tristopenjski način. Najvišji nivo predstavlja območni gozdnogospodarski načrt, v katerem je predpisan način gospodarjenja za
vse gozdove znotraj posamezne območne enote (v Sloveniji jih je skupaj 14). Na naslednjem nivoju se izdelujejo gozdnogospodarski načrti za gozdnogospodarske enote (v nadaljevanju CGE), pri katerih gre za prostorsko zaokrožene celote gozdov, velikosti od 2.500 -6.000 ha (na območju OE Celje!). Vsi gozdnogospodarski načrti (v nadaljevanju CCN) se obnavljajo v 10-letnem ciklusu, poleg teh pa na najvišjem nivoju ZCS izdeluje tudi lov-skogojitvene načrte območij, v katerih se določijo cilji, usmeritve in
ukrepi za ohranitev ogroženih vrst populacij divjadi in za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem.
Območni CCN zaradi velike pestrosti gozdnogospodarskih in splošnih razmer v prostoru, za katerega je izdelan, podaja zgolj splošne in več ali manj strateške usmeritve za gospodarjenje z gozdovi. V načrtu za GCE so poleg okvirnih smernic predvideni že tudi povsem konkretni ukrepi in potrebna dela v gozdovih.
Gozdovi znotraj območja KE Žalec so razdeljeni na 4 GGE, za vsako izmed njih pa je izdelan samostojen načrt gospodarjenja z gozdom. V njem je predviden način gospodarjenja z vsemi gozdovi, ne glede na njihovo lastništvo. Zaradi lažjega spremljanja razvoja gozdov in gospodarjenja z njimi so gozdo-
vi znotraj GGE prostorsko razdeljen ni še na manjše enote, imenovane oddelki in odseki, pri čemer je povprečna površina odseka v žalskih gozdovih približno 7 ha. Pri tem je treba vedeti, da ima v zasebnih gozdovih znotraj enega odseka v večini primerov gozd po več lastnikov.
Pri izdelavi GG načrta gospodarske enote se za vsak odsek zbere, preveri in obnovi cel niz podatkov o stanju gozda, med katerimi so za lastnike gozdov najzanimivejši tisti, ki se nanašajo na lesno zalogo gozda, najvišji možni posek (etat!) in na potrebe po izvedbi gozdnogojitvenih in varstvenih ukrepov ter ukrepov obnove gozda. V tem načrtu se poleg ostalega predvidijo tudi potrebe po izgradnji gozdnih prometnic (cest, vlak, žičnic) in osnovni pogoji pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov.
Še podrobnejši in za lastnika gozda uporabnejši pa je gozdnogojitveni načrt (3. nivo načrtovanja v gozdovih), v katerem se znotraj odseka razmejijo deli gozda, ki jih imenujemo negovalne enote. Za posamezno negovalno enoto je značilno čim bolj homogeno stanje gozda (zgradba in struktura, mešanost drevesnih vrst, debelina, starost, razvojna težnja...,), enoten gozdnogojitveni cilj in izražena potreba po enotnem gozdnogojitvenem ukrepanju za dosego tega cilja! V tem načrtu se torej na podlagi opisanih negovalnih enot in njihovega prostorskega prikaza na topografski karti lahko za vsakega lastnika povsem natančno razbere, katere ukrepe in na kateri površini mora izvesti v svojem gozdu. Seveda je izvedba posameznega ukrepa za lastnika obvezujoča šele, ko mu Zavod za gozdove izda ustrezno odločbo. Gozdnogojitveni načrti po
eni strani služijo kot pomoč pri delu gozdarju, ki jih je izdal, po drugi strani pa bi morali upoštevati potrebe in želje lastnika, ki jih ima ta pri gospodarjenju s svojim gozdom. Zato bi bilo idealno, če bi lastniki lahko sodelovali pri izdelovanju tovrstnih načrtov, kar pa je zaradi zelo razdrobljene gozdne posesti v žalskih razmerah praktično nemogoče. Kljub temu ima vsak lastnik pravico seznaniti se z načrtom, izdelanim za njegov gozd ter nanj izreči tudi morebitne pripombe.
Medtem ko imamo gozdnogospodarske načrte izdelane za vse žalske gozdove, imamo z gozdnogojitvenimi načrti trenutno pokritih le nekaj več kot 42% površine vseh gozdov. Predvidoma bodo tudi ti načrti narejeni za vse gozdove do leta 2001.
Vsi načrti za gospodarjenje z gozdovi so javni in si jih lahko ogleda vsakdo. Se več, v fazi sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov lahko kdorkoli poda pisne ali ustne pripombe na vsebino načrtov. Ta pravica se lahko uveljavi v fazi javne
razgrnitve gozdnogospodarskega načrta pred njegovim sprejetjem. S tem lahko vsakdo zaščiti svoj zasebni ali pa javni interes pri gospodarjenju z gozdom in gozdnim prostorom, obravnavanim v načrtu.
Prav zdaj, v času med 5. in vključno 22. januarjem 1998, poteka na sedežu krajevne enote, ZGS v Žalcu (Savinjska cesta 59) javna razgrnitev gozdnogospodarskega načrta za GGE Žalec, ki zajema predvsem gozdove osrednjega dela žalske občine, z obdobjem veljavnosti od leta 1996 do leta 2005. Ogled osnutka načrta je možen ob delavnikih med 830 in 1230 uro dopoldan, zadnji dan javne razgrnitve (22. januar, predvidoma ob 1600) pa bo na sedežu krajevne enote v Žalcu organizirana tudi javna razprava o načrtu. Vabimo vas, da se udeležite javne razgrnitve in razprave, si ogledate načrt in podate svoje morebitne pripombe.
Dejan ROSENSTEIN,
dipl. inž. gozdarstva
MODA 2% KVALITETA ZADOVOLJSTVO
Trgovina in šiviljstvo
Mestni trg 4, Žalec
(trgovski center nasproti Žane) Tel. 063/715-335
*	Velika izbira metrskega blaga za vsako priložnost,
*	šivanje po meri, tudi za močnejše postave,
*	šivanje maturantskih oblek,
*	ekspres šivanje.
ZELO UGODNO:
Tn Vabljeni v trgovino in šiviljstvo TWEED Žalec, vsak S dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12 ure ^ 77 na Mestni trg 4, Žalec (trgovski center nasproti <$> Žane), tel. 063 715-335.	•<
MODA $€ KVALITETA HZADOVOLJSTVO 9€
Obisk švicarskega učitelja____________________
Naš učitelj za nemščino nam je neko šolsko uro napovedal prihod učitelja iz Švice. Mi smo to sprejeli kot stvar, ki je povezana z zabavo. Sploh pa smo pomislili na okusne švicarske'čokolade ter svetovno znane ure.
Napočil je dan obiska pri naši šolski uri nemščine. G. Josef je bil zelo prijazen do nas in nam je besede, ki jih nismo razumeli, skušal prikazati na domiseln način, da bi lahko ugotovili, kaj pomenijo. Pripovedoval nam je o Švici, njeni pokrajini, ljudeh, jezikih, običajih in še o mnogih drugih zanimivostih. Da pa bi videl, kako smo ga poslušali in koliko smo povzeli iz tega kratkega sestanka, če mu lahko tako rečem, nam je pripravil križanko, katero smo morali rešiti. Kdor jo je pravilno rešil, je dobil kos okusne švicarske čokolade. »No, smo jo le dočakali,« je rojilo po naših glavah. Mnogim je prav slednja ostala v spominu - čokolada namreč. A nekaterim je ostalo v glavah tudi njegovo pripovedovanje o rodni deželi ter o njem samem. Žal se je ta ura prehitro končala.
Čez nekaj dni pa nSs je pri nemščini čakala nova naloga. Napisati smo morali pismo - gospodu Jose-fu namreč, kako smo se počutili pri njegovi uri, o njegovem pripovedovanju. Seveda v nemščini, in tudi to ni bila ravno preveč lahka naloga. Pisma je učitelj odposlal gospodu Josefu, mi pa smo počasi pozabljali nanj. A čez približno teden dni nas je čakalo presenečenje. Gospod Josef nam je odpisal. Spet so se nam v glavah prikazali stari spomini in takoj smo želeli izvedeti, kaj nam piše. Oh, in spet je bilo treba prevajati. V pismu nas je lepo pozdravljal in venomer dodajal, kako mu je Slovenija všeč in da smo Slovenci zelo dobri ljudje. Moram reči, da nas je to pismo prav lepo razveselilo. Ne vemo točno zakaj, ampak verjetno zato, ker je bil tako prijazen do nas, čeprav nismo najbolje razumeli nemško, on pa ne slovensko. Bilo bi lepo, če bi
nas še kdaj prišel pogledat in nam znova pripovedoval zanimivosti. A ne samo on, tudi druge ljudi iz tujih dežel bi radi srečali. Ja, to je čudovita ideja. In tako bi tudi drugi domov odnesli koš spominov kot gospod Josef ter si Slovenijo in z njo vred tudi njene Slovenčke za vedno vtisnili v spomin - kot deželo dobrih in plemenitih ljudi.
Maja Natek, 8. a OŠ Vransko
Kdaj me starši spravljajo v slabo voljo...?_______________________
-	kadar mislijo, da imajo samo oni prav,
-	kadar moram pospravljati stanovanje, pomivati posodo, odnesti smeti,
-	ko mi govorijo, kako bom morala živeti,
-	kadar ne smem na rojstni dan k sošolkam,
-	ko mi za kazen vse prepovejo,
-	če me sredi mojega dela mamica spravi k pospravljanju,
-	ko me opozarjajo na previdno vožnjo s kolesom,
-	da imajo oni prav, jaz pa sem prepričan, da imam jaz,
-	ko me ne razumejo, so »starokopitnih« pogledov, misli,
-	da odpirajo m.oja pisma in me sprašujejo o mojih osebnih stvareh,
-	da pregledujejo zvezke in mi vedno zastavljajo vprašanja, kako je bilo v šoli,
-	kadar ne smem ven s starejšimi prijatelji,
-	kadar »napihnejo« male nepomembne stvari,
-	da moram oceno 3 popraviti,
-	če naredim kaj koristnega, pa tega sploh ne opazijo,
-	kadar hočejo na TV gledati svojo oddajo, jaz pa svojo,
-	kadar ne smem gledati TV pač pa se moram učiti.
učenci 6. a, 7. a in b ter 8. b r.
OŠ Šempeter
Razočaranje s knjigo__________________________
Praznoval sem peti rojstni dan. Povabil sem sestrično. Komaj sem
čakal, da pride, saj sem si močno želel darila.
Že sem mislil, da je ne bo, ko sem zaslišal avto. Prišla je. Ves vesel sem šel odpret vrata. Njena mama mi je izročila darilo. Videti je bilo, kot da bi bila zavita čokolada. Hitro sem odprl. Zagledal sem knjigo. Ves razočaran sem dal knjigo na polico. To darilo mi je pokvarilo dan. Ko sta odšli, sem vzel knjigo in jo začel prelistavati, če so morda vsaj kakšne zanimive slike. Bile so! Odločil sem se, da mi jo bo mamica prebrala. Z zanimanjem sem jo poslušal. Od tistega dne sem se razveselil knjige.
Davor Cestnik, 6. a OŠ Šempeter
Kaj me muči?______________________
Muči me prekratek dan. Vsak je prekratek za... Vsaj za spanje. Mučijo me preveč pametne osebe, to, da nimam časa, da bi lahko imela svojo želvo, da mi v šoli nekaj leži na koncu jezika in se ne morem spomniti, nato pa dobim slabo oceno - to me najbolj muči. Mami pravi, da me mučijo tudi oblačila... Sicer pa me muči moja razmetana soba. Kar same od sebe zlezejo stvari iz predalov... Knjige se razprejo po prašni preprogi, potrebni sesalca že debel teden. Rože umirajo... Vode! Kdo? Jaz!
Moj pianino je razglašen - tako kot včasih jaz... Ko razmišljam, da sta do ure klavirja le še dve uri, se mi naredi cmok v grlu. To so težke muke. Kadar moram od doma, me moji mučijo z vedno istim: nič nisi doma, kar naprej te nekam vozimo, lahko bi že kaj pomagala... sedaj si že dovolj stara...
Muči me to, da ne vem... ali bi bila raje starejša ali mlajša? Nekako se ne morem odločiti... Muči me razmetana kuhinja in če ni bencina v motorju. Muči me, ker predvidevam, da me jutri ne bodo spustili na tekmo »tavelikih« - ampak jaz bom šla... ja, šla bom... naj še njih kaj muči. Muči me, ker ne vem, kako se bo izteklo šolsko leto, kako bo, ko bom velika... Muči me, ker me muči še cel kup stvari in se jih zdajle ne morem spomniti...
Muči me... ne, ne muči me... sem se že.odločila: Ko bom velika, bom bila mučenik in bom praznovala 10. marca. In bom bil*) enainštiri-deseta.
Tea Posedel, 8. b OŠ Polzela
Beseda______________________.
Beseda je kot ptica, ki jo izpustiš, ko jo izrečeš, je nazaj ne uloviš.
Če komu grdo govoriš, besedo to težko nazaj dobiš:
Samo z opravičilom lahko to besedo odpravita, jo nazaj v kletko spravita.
Beseda je kot ptica; ki po nebu leti, mirno, a hitro po oblakih drsi.
Dejan Plaskan, 6. b OŠ Polzela
Lenčica dama___________________
V našo šolo prišla je Lenčica dama, afnala, lagala, je jezik kazala.
Žalila nas je kar vsepovprek, ker mislila, najlepša od vseh je deklet.
Enkrat pa smo se dekleta zmenila, od vsake je zaušnico dobila.
Zdaj se Lenčica dama ni več afnala,
lagala in ne jezika kazala, ker se nas je končno zbala.
Nives Jelen, 8. b OŠ Polzela
Osamljena______________________
Sedim za pisalno mizo in gledam v okno veliko, ki mi razgrinja toliko.
Toliko ljubezni, ki živi v toplini, toliko veselja, radosti, toliko vesele norosti.
Strmim,
strmim v okensko sliko, vso ljubezen veliko.
Po čelu beline,
po čelu tišine
se poteze žalosti naredijo.
Po licu kristalana solza se utrne, ker žalost je ne zavrne.
Ta solza ni solza radosti, to je solza osamljenosti, solza zapuščenosti, to je solza žalosti.
Le jaz, sama, sama v samoti, sama v globoki tihoti, ki me loči od tega sveta, od daljnega sveta.
Tinka Hari, 7 b OŠ Polzela
Zapuščeni otroci
Dandanes imajo skoraj vsi otroci dom. Otroci, ki pa jih starši zapustijo, so brezdomci. Nekatere mame takoj po rojstvu zapustijo svojega otroka. Zapuščene otroke odpeljejo v posebne zavode, včasih so jim rekli sirotišnice. Ti otroci čakajo na svoje nove starše, ki jih bodo odpeljali v nove domove. Za nekatere otroke se pri novih starših začne novo življenje. Tisti otroci, ki pa nimajo sreče, ostanejo v zavodih, dokler ne znajo sami skrbeti zase.
Zapuščeni otroci ne poznajo starševske ljubezni in ne znajo biti srečni. Ali bodo brezdomci lahko svojim otrokom nudili pravo ljubezen ali pa bodo ponovili napake svojih staršev? Vse življenje pa zapuščene spremlja želja, da bi spoznali svoje prave starše. Ali se jim življenje potem, ko najdejo starše, spremeni? Bolečina in praznina v srcu jim ostaneta za vedno.
Zunaj teh zavodov pa živijo otroci, ki imajo starše. Njihovo življenje pa ni čisto nič drugačno od otrok, ki živijo v zavodih. Vsak dan jih spremljajo alkohol, prepiranje, pretepanje, zanemarjenost in sovraštvo. Ti otroci dobijo hude poškodbe. Tiste, ki se vidijo na zunaj, se kmalu zacelijo, tiste, ki pa se ne vidijo, ostanejo za vse življenje. Kje sem torej jaz? Imam starše, imamo svoj dom, imamo se lepo in imamo psa. Zakaj tega nimajo vsi?
Kaja Horvat, 4. a OŠ Griže
Vhod poleg trgovine
Šempeter
MSA CELJE
Šempeter 21 a tel.: 063140 41 faks: 063140 41 103 Informativna št: 041166 15 77 Internet:
http:llwww.msacelje-sp.si
NAJVECJA IZBIRA NA CELJSKEM; specializirani smo za:
Akcija50% znižanje cen GSM-mobitele,	GSM-mobitelov
telefakse na navaden in termo papir, brezžične in žične telefone, telefonske centrale, tiskalnike, in ves pribor za telefon.
!!!BREZPLAČNI KATALOGI IN SVETOVANJE!!! ¡’.'.BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI!!!
Škotska
Edinburgh - zakladnica podob in zvokov
Lahko bi rekli, da ima F.dinburgh toliko različnih obrazov, s kolikor različnih gledišč gledamo to mesto, ki je za mnoge obiskovalce (tudi zame) poleg Firenc v Italiji eno najbolj romantičnih mest v Evropi. Morda je res najbolj neverjeten vidik tega mesta ravno to, da se vam bo zdelo vsakič drugačno, odvisno od tega, od kod pridete - ali z vlakom iz Londona ali iz obratne smeri po impresivnem železniškem mostu čez izliv reke Forth ali z avtom z juga Škotske, čisto poseben pogled pa mora biti tudi z letala (tega si do sedaj še nisem privoščila).
če se pripeljete z vlakom iz Londona, vas bo najprej pozdravila melanholična železniška postaja Waverley, ki je niso nič kaj spremenili od časa pisatelja Roberta Louisa Stevensona. Prvi zadregi z angleščino z močnim edinburškim naglasom se lahko izognete tako, da ne vprašate na postaji, kako pridete do Edinburškega gradu, ampak sledite zvoku dud, ki po navadi prihaja iz parka nasproti postaje. Ta park, ki se ponaša tudi z arhitekturno zelo zanimivim Scottovim Spomenikom, je zelo dobra razgledna točka. Vredno se je povzpeti po 287 stopnicah na vrh tega spomenika, ki ponuja lep razged na center Edinburg-ha. Na eni strani se razteza zelo dolga glavna trgovska ulica Princes Street, na drugi pa grajski hrib z vrsto nekajnadstropnih hiš iz 17 stoletja.
Edinburški grad, ki je bil stoletja središče zelo dramatične škotske zgodovine, obkrožajo dozdevno neštete ulice z visokimi zgradbami, ki so zaokrožene s stolpi in okroglimi strehami, ki morda spominjajo na gradove ob francoski reki Loari. To seveda ne preseneča, saj se je škotska zgodovina velikokrat prepredala s francosko. Te hiše povezujejo tudi mnogi ozki prehodi in notranji trgi, ki so bili prizorišče strahotnih umorov in so še dandanes menda polni duhov. Vse o tem lahko izveste na zelo popularnih sprehodih po tem starem delu mesta, imenovanih Ghost Tours. Duhovi nasploh igrajo zelo pomembno vlogo v škotski folklori in zavesti; namreč skoraj vsako staro mesto, grad ali cerkev ima svojega duha (na primer grad Clamis severovzhodno od Edinburgha je svetovno znan po svojih prebivalcih iz drugega sveta). Morda manj znano pa je to, da je pod me-
stom še eno mesto, ki ga sestavljajo številni tuneli in prehodi, kamor so med epidemijami kuge pregnali okužene ljudi.
Potem, ko se boste za kakšno uro nalašč izgubili v mnogih ozkih ulicah in strmih stopniščih, boste končno prišli na glavno ulico starega mesta - Royal Mile (Kraljeva milja), ki vodi od palače Ho-lyroodhouse, ki je uradna rezidenca kraljice Elizabete II. v Edinburgha, vse do Edinburškega gradu. Poleg teh dveh zgradb je na Kraljevi milji še vrsta drugih stvari, vrednih ogleda - na primer katedrala in blizu nje klasicistična zgradba, ki je bila nekoč dom škotskega parlamenta, hiša škotskega verskega reformatorja in zgodovinarja Johna Knoxa, muzej otroštva, kjer si otroci in tudi starejši otroci lahko ogledajo eno največjih zbirk lutk, miniaturnih modelov in iger na svetu in ne nazadnje Center škotskega viskija (Scotch Whisky Heritage Centre), kjer si lahko ogledate, kako destilirajo viski. Blizu gradu lahko vidite mesto še z drugačnimi očmi - v Cameri Obscuri, domisel-
*ni viktorijanski napravi, kjer si s pomočjo posebnih leč lahko ogledate Edinburgh v treh dimenzijah. Vrhunec sprehoda po Kraljevi milji pa je seveda Edinburški grad. Ta je danes deloma muzej, deloma pa glavni štab enega najbolj uglednih in prestižnih.polkov v britanski vojski, nekdanjega konjeniškega polka in sedaj tankovskega polka RoyalScots Dragoon Cu-ards. Vojaki iz tega in tudi iz nekaterih drugih polkov stražijo vhod v grad in so nenehno tarča kamer turistov. V gradu so shranjeni tudi škotski kraljevi dragulji in že kakšno leto tako imenovan Stone of Destiny, na katerem so v preteklosti kronali škotske kralje, vendar so ga Angleži ukradli in ga sedaj končno vrnili. Poseben pogled na grad se razkrije, če v mesto pridete s severa in najprej z vznožja grajskega hriba zagledate skalnato vzpetino, ki se tako dobro zliva z obzidjem gradu, da je skoraj nemogoče ugotoviti, kje se konča granitna skala in začne obzidje.
Še en pogled na mesto je seveda s hriba, imenovanega Calton Hill, kjer se nahaja mestni observatorij, tukaj pa so nameravali zgraditi tudi novo parlamentarno zgradbo. Ravno pretekli teden pa so se odločili, da bo novi parlament stal na mestu sedanje pivovarne ob palači Holyroodhouse.
Edinburške ulice so vedno zelo živahne, še posebno pa avgusta, ko se tukaj odvija Edinburški festival, ki privabi različne gledališke, plesne in druge skupine s celega sveta. Na programu so tako svetovno znani umetniki kot tudi popolnoma neznane skupine z zelo nekonvencionalnimi predstavami, ki zapolnijo
večino dvoran in tudi ulic ter trgov.
Če ste po vsem tem vzpenjanju nekoliko utrujeni, so vam v Edinburghu na voljo številne prijetne gostilne in restavracije, od tradicionalnih škotskih do indijskih, kitajskih in mehiških. Morda bo že čas, da poskusite jed, imenovano »fish and chips« (ocvrta polenovka s pomfrijem), eno najbolj popularnih jedi na Škotskem, in si privoščite pinto (britanska mera) temnega piva (ale) ali pa kakšen dober viski. Seveda pa ne smete pozabiti, da na Škotskem kot tudi drugje v Britaniji ljudje pijačo naročijo za šankom, nato plačajo in si jo tudi sami odnesejo za mizo. Takšna je pač tukaj navada in če boste vztrajno čakali za mizo, boste verjetno ostali žejni.
Če bi si radi privoščili razkošno kosilo v prijetnem okolju, vas moram vsekakor napotiti v hotel Balmoral blizu postaje Wh-verley. Vzporedno z glavno nakupovalno ulico Princes Street boste našli nekaj starih gostiln in številne trgovine z antičnimi predmeti, lončarskimi izdelki in drugimi izdelki škotske obrti. Po mestu je seveda vse polno trgovin z raznimi spominki, kjer prodajajo tudi izdelke z različnim škotskim karom. Zanimive pa so tudi trgovine, ki se specializirajo za tradicionalna škotska oblačila, med katera seveda spada moško krilo ali kilt, ki so izpeljava vsakodnevnih oblačil prebivalcev škotskega višavja iz preteklosti. Ta oblačila so eden redkih ostankov klanskega sistema v današnji Škotski - če boste bolj pozorni, boste ugotovili, da obstaja nešteto vrst škotskega kara in da ima vsak vzorec svoje ime, kot na primer Stewart, Campbell, MacLeod itd. Ta imena predstavljajo različne klane, ki so bili vse do sredine 18. stoletja steber škotske družbe in vir neštetih bitk in pokolov. Škotske noše danes predvsem moški nosijo ob različnih slovesnostih, kot na primer na porokah, silvestrovanju in podobno. Ko boste videli prvega moškega v kiltu, boste verjetno malce šokirani, a če se boste potrudili razumeti ozadje te obleke in njeno zgodovino, boste na njih gledali drugače. Odvisno je od gledišča in s kakšnimi očmi gledate na njih, ravno tako kot je obraz Edinburgha odvi-sen od gledišča, s katerega gledate na to slikovito in živahno mesto.
Naša dopisnica s Škotske Darja Kroflič
Značilna mestna hiša v Edinburghu.
Savinjčan in Kompas Celje
vabita na zanimivo potovanje...
ODHOD: 6. JUNIJ 1998 ČAS POTOVANJA: 8 DNI PREDPROGRAM:
1.	dan:
LJUBLJANA-MANCHESTER (London) - DURHAM-GALASHIELS-EDINBURGH; zjutraj ob 5.00 odhod 'iz CELJA in ŽALCA, vožnja na letališče Brnik. Za potnike, ki ne bodo potovali iz Celja, zbirališče ob 6.00 na letališču Brnik pred okencem KOMPAS-a. Polet za Manchester ob 730 (v primeru leta v LONDON pristanek na londonskem letališču HEATHROVV). Po pristanku ob 9.05 vožnja z avtobusom po slikovitem Yorkshiru do Durhama. Krajši postanek za ogled katedrale in nadaljevanje poti do Škotske; po pokrajini Borders - prvi škotski pokrajini na naši poti, do mesteca Gretna Green... Postanek v mestecu, sprehod. Vožnja do Edinburgha, nastanitev, večerja in prenočevanje. -
2.	dan:
EDINBURGH
Po zajtrku ogled škotske prestolnice, mesta, ki ga upravičeno imenujemo »severni Amsterdam«; trdnjave z muzejem, palače Holyrood, hiše Johna Knoxa, katedrale... Popoldan prosto za oglede. Zanimiva je »Princess Street« -glavna trgovska ulica... Popoldan pro-
sto za individualne oglede. Zvečer možnost (doplačilo) obiska škotske folklorne prireditve. Prenočevanje in večerja v hotelu.
3.	dan:
EDINBURGH-PERTH-GLAMIS-
STONEHAVEN-DUNNOTAR-
ABERDEEN
Po zajtrku vožnja proti Perthu - prijetnemu škotskemu mestecu. Krajši postanek in nadaljevanje poti do bližnje palače Scone - nekdanje rezidence škotskih kraljev. Ogled. Vožnja do gradu Glamis - palače, kjer je kraljica mati preživljala otroštvo. Nadaljevanje poti proti obali in postanek v ribiškem mestecu Stonehaven. Ogled ostankov bližnje trdnjave Dunnator, trdnjave, kjer so imeli pristanišče že davni Pikti, danes pa nas navduši pokrajina - strma obala, na kateri je grad. Nadaljevanje poti do gradu Crathes. Ogled gradu in prelepega grajskega vrta. Zvečer prihod v Aberdeen, nastanitev v hotelu, večerja, prenočevanje.
4.	dan:
ABERDEEN-BALMORAL-BRA-
EMAR-PITLOCHRY-BLAIR-AVI-
EMORE
Po zajtrku vožnja do višavja Grampi-an do kraljeve rezidence Balmoral, če
v njem ni angleške kraljevske družine. Ogled kraljevega vrta. V bližnjem Bra-emarju ogled gradu Braemar. Nadaljevanje poti do Pitlochrya in obisk najmanjše destilarne viskija na Škotskem Edradour. Vožnja do gradu vojvode At-hollskega, Blair, ki na Škotskem vzdržuje svojo vojsko. Na poti v Aviemore še ogled »Highland Wildlife« parka: narodnega parka, kjer bomo srečali za Škotsko značilne živali. Nastanitev v stilu bed & breakfast (nove vrste penzi-onski turizem), večerja in prenočevanje v Aviemoru.
5.	dan:
AVIEMORE-LOCH NESS-FORT WILLIAM
Zajtrk in vožnja po višavju do gradu Klana Campbell - Cowdor. Grad je eden najlepše urejenih gradov. Nadaljevanje poti do prizorišča bitke pri Cul-lodenu. Vožnja proti Invernessu - možnost obiska tovarne volnenih izdelkov. Popoldne vožnja ob ježem Ness - do razvalin gradu Urquhart, od katerega že vrsto let opazujejo fenomen pošasti Nessy. Namestitev, večerja v sosednjem gostišču in prenočevanje v Fort Williamu - ob vznožju najvišje škotske gore Ben Nevis.
6.	dan:
FORT WILLIAM-LOCHALINE-MULL-OTOK IONA-OBAN
Po zajtrku vožnja ob obali jezera Linn-he do Lochalina. Vkrcanje na trajekt in vožnja do Mulla. Vožnja z avtobusom čez Muli do Fionnphorta ob obali Atlantika. Vkrcanje na ladjo in vožnja do slikovitega otočka Iona - zibelke škotskega krščanstva. Obisk katedrale in najstarejšega krščanskega pokopališča na Škotskem. Povratek z ladjo na Muli, kjer bo ogled gradu Duart - klana Maclean. Zvečer povratek s trajektom v Oban.
Namestitev, večerja in prenočevanje.
7.	dan:
OBAN-INVERARY-GLASGOW-
STIRLING
Po zajtrku vožnja v notranjost proti In-veraryju. Obisk istoimenskega gradu. Nadaljevanje poti po pokrajini Strathc-hyde, mimo jezera Lomond, ki ga opevajo škotske pesmi, do Glasgowa. Ogled mesta in prosto za še zadnje nakupe in samostojne sprehode. Še obisk mesta - trdnjave STIRLING in nato pot v Anglijo. Prenočevanje na poti za Manchester.
8. dan:
MANCHESTER (LONDON)-LJUB-LJANA
V zgodnjih jutranjih urah zajtrk in vožnja do letališča Manchester. V primeru poleta iz Londona prevoz na letališče HEATHROW. Odhod letala ob 9.55 proti Ljubljani s pristankom na brniškem letališču ob 1315. Po pristanku še prevoz v Žalec in Celje.
CENA: informativno 1000 USD pri udeležbi najmanj 40 oseb DOPLAČILO: za enoposteljno sobo: 150 USD
Cena potovanja vključuje:
letalski prevoz na omenjeni relaciji, letališko takso, prevoze po sporedu potovanja, polpenzione v hotelih, vstopnine in oglede po sporedu potovanja, vodstvo in organizacijo potovanja. Organizator potovanja si pridržuje pravico do spremembe cene potovanja v skladu z 878. in 876. členom zakona o obligacijah.
PRIJAVE IN INFORMACIJE: KOMPAS CELJE, GLAVNI TRG 1, 3000 CELJE, TEL. 063 443-036 IN 443-030, FAKS 063 442-725
PRIJAVE SPREJEMAMO NAJKASNEJE DO 1. 3.1998 SPREJEMAMO SAMO PISNE PRIJAVE (po faksu ali pošti)
PLAČILNI POGOJI: OBROČNO PLAČILO - 5 OBROKOV
1.	OBROK - D01.3.1998 - 200 USD (v tolarski protivrednosti) - ZAGOTAVLJA UDELEŽBO
2.	OBROK - D01.4.1998 - 250 USD
3.	OBROK - D01.5.1998 - 250 USD
4.	OBROK - D01.6.1998 - 250 USD
5.	OBROK - D01.71998 - 50 USD
r
n
PRIJAVNICA
PODPISANI SE PRIJAVLJAM ZA POTOVANJE ŠKOTSKA - SAVINJ- !
ČAN 6.-13.6.1998 IN SE OBVEZUJEM PORAVNATI VSE OBVEZNOSTI V 1 SKLADU Z DOGOVOROM:	|
PRIIMEK IN IME .........................Z.............. |
TOČEN NASLOV..
TELEFON IN FAKS.
I

I DATUM IN KRAJ PRIJAVE........................... PODPIS:............ I
Cene potovanja so izračunane na stanje dne 8.1.1998 in so nujno ORIENTACIJSKE I
Celje, januar 1998
KOMPAS CELJE/IZLETI
J
ZANIMIVOSTI
Rok Robič - Rocky
Bolivija
O Boliviji bi lahko pisal samo v superlativih. Neverjetno raznolika država s petdesetodstotnim deležem prvotnih prebivalcev je poleg tega še ena od najvarnejših in zagotovo najcenejših držav v Latinski Ameriki. Na jugozahodnem delu se razen raznobarvnih jezer rdeče in zelene barve ter gejzirjev 5000 metrov nad morjem nahaja tudi slano jezero Uyuni. Vrhnjo plast tega velikana z 10.000 km2 - za polovico Slovenije - pokriva 60-cen-timetrska plast soli v trdi obliki. Trda je približno tako kot led, videti pa je kot sneg. Verjetno eno od redkih jezer, kjer se lahko do otoka na sredini zapelješ kar z avtom. Da bi bilo vse skupaj še bolj čudno, so na otoku sami od sebe zrasli 10-metrski kaktusi, na sredini tega polja soli pa so postavili še dva hotela, narejena iz soli. Za
ško sem jo prijel v roko in si jo zavil okoli vratu; strah pred kačami je v trenutku izginil. Kasneje smo na poti v kamp naleteli še na dvometrsko kobro. Ob besedi kobra vsi pomislimo na smrtno nevarno strupenjačo. Napačno! Podobno kot za ljudi velja tudi za živali, da se strup skriva v majhnih škatlicah. Manjša je kača, bolj je strupena. Ta vrsta kobre je bila, vsaj po besedah vodiča, ena od manj nevarnih, ampak kobra je pa vseeno bila. Baje ob morebitnem ugrizu pomaga že pitje sladkane vode ter nekajdnevni počitek. Navdušila me je predvsem njena mehka koža na nežnem telesu, ki se je popolnoma prepustilo mojim rokam. Ko smo jo potem spet spustili nazaj v naravo, je še nekaj časa ostala nepremična, preden je odlezla.
Zvečer smo kot pravi pusto-
Uspešen lov na krokodile v bolivijskih pampah.
pridobivanje soli izkoriščajo približno 1 km2 površine, kjer 5 delavcev s krampi in lopatami nalaga prestižno začimbo na tovornjak.
Neuradno glavno mesto, La Paz, se nahaja na 4.000 metrov nadmorske višine. Povprečne dnevne temperature se gibljejo okoli 15° C, ponoči se spustijo pod 0° C. Nobena hiša ali hotel nima peči; na centralno ogrevanje še pomislijo ne.
Ena od nepozabnih dogodivščin je bil tridnevni izlet v pampe - južnoameriško Verzijo savane. V mestu Rurrenabaque na severu Bolivije sem naletel na starega prijatelja Glena iz Kanade, s katerim sem pred pol leta skupaj študiral španščino v Gvatemali. Pridružil se je Javi-erju in meni, najeli smo vodiča Chuiquitina ter se podali z motornim kanujem po reki Beni. Med štiriurno vožnjo sem videl na stotine krokodilov, ki so se z bregov počasi spuščali v reko, veliko vrst ptičev, vodne prašiče in posebno sladkovodno vrsto delfinov. Zvečer smo se odpravili nadov za krokodilom. To sploh ni bilo težko, saj so se oči krokodilov v vodi svetile kot lučke v Las Vegasu. Chuiquitin je s pomočjo vrvi ujel srednje velikega krokodila - dolgega 2 metra, težkega 45 kg, ter ga privezal ob bok kanuja. Privlekli smo ga na obalo, kjer smo ga proučili od blizu, potežkali, se slikali z njim in ga seveda na koncu spustili nazaj v reko.
Naslednje jutro smo se odpravili na lov za kačami. Po močvirju smo nestrpno iskali te strah zbujajoče plezalce, a so se, kot kaže, vse skrile pred špansko-kanadsko-slovensko navezo. Ko smo že skoraj obupali, se je v visoki travi, tik pred nami vendarle prikazala dober meter dolga anakonda. Najprej plašno, potem pa že kar po mo-
lovci ujeli še enega krokodila velikana - 3,5 m in 110 kg. Za poziranje z njim smo ga morali dvigniti vsi trije skupaj.
Morda se sprašujete, zakaj smo vse to počeli! Glavni razlog je v tem, da smo živali spoznavali na drugačen način, od blizu. Kača se mi sploh ni zdela tako nevarna žival. Če ni napadena, se bo človeku na široko izognila. Tudi krokodil se načeloma rajši izogiba problemom. Ali veste, zakaj lovijo krokodile? Seveda, zaradi kože! Bolje povedano, zaradi dela kože. Uporaben je le stranski del kože; 90 % kože, vključno s celotnim repom, je popolnoma neuporaben. Koža je trda, meso je neužitno. Kakšna škoda, da ljudje ubijajo tako lepe živali za prazen nič. Če bi jih ljudje videli enkrat v naravnem okolju, verjetno ne bi kupovali škornjev, pasov ali torbic iz krokodilove kože. Pomislite kdaj tudi na to!
V Boliviji sem se zadržal več kot dva meseca, tako da sem prekoračil veljavnost vize za tri dni. Vsem nevšečnostim sem se srečno izogibal, dokler me nista na vlaku iz Santa Cruza do brazilske meje v roke dobila dva carinika. Takoj ko sta ugotovila, kakšna je situacija z vizo, sta me odpeljala v drug vagon in mi pričela težiti: »50 dolarjev mi daj, ali pa bomo ustavili vlak, izstopili, te zaslišali na postaji, bla, bla.« Seveda nisem imel nobene izbire, kajti če bi izstopil, bi moral na naslednji vlak čakati cel teden; vprašanje je bilo samo v višini podkupnine. Eden od njiju se mi je želel še posebej prikupiti s tem, da mi je povedal, da je njegov oče Hrvat. Seveda sem ga skupaj z njegovim očetom nekam poslal in mu na koncu stisnil dvajset ameriških zelencev v roke. Vsi domačini so me tolažili, da so pač vsi bolivijski uradniki podkupljeni.
Tudi varnostni trikotnik je lahko darilo____________________
S prvim januarjem je začel lahko tudi praktično darilo, veljati predpis o uporabi var- Kupce novih trikotnikov pa nostnega trikotnika, ki je pri- velja opozoriti, da se na tržl-lagojen evropskim zahtevam, šču pojavljajo tudi ponaredki,
Takšne trikotnike lahko ku- zato previdnost ni odveč in ve-pite v trgovini KAMELIJA na Ija račun hraniti.
Mestnem trgu v Žalcu, ki je	epp
Nagradna
križanka
Zaradi pomanjkanja prostora v tej številki Savinjčana ne objavljamo križanke.	»
Objavljamo pa izžrebance decembrske križanke, katere pokrovitelj je bila PIVOVARNA LAŠO.
1.	nagrado - darilni paket v vrednosti 10.000,00 SIT -
prejme IVAN FARČNIK, Pondor 22, Tabor,
2.	nagrado - darilni paket v vrednosti 5.000,00 SIT -
prejme FRANC PUR, Škapinova ul. Celje:
10 izžrebancev pa prejme po zaboj piva. Ti so:
Alenka Lipičnik, Heroja Staneta 7, Žalec, Janez Cukjati, Polzela 220/c, Tone Lukner, Mali Vrh 105, Šmartno ob Paki, Breda Verstovšek, Florjana Pohlina 4, Žalec, Miha Lebič, Šentrupert 25, Gomilsko, Ivanka Praprotnik, Vransko, Franc Remšak, Zg. Grušovlje 2, Šempeter, Zdeka Domjanko, Malgajeva 13, Šentjur, Alojz Travner, Male Braslovče 41, Jožica Kulte-rer, Vinska gora 53, Velenje.
Polzela
od 10-14 in 19-24
.063/720-343
063/720-770
KREKOVA BANKA
Za majhne in velike želje,
za majhne in velike načrte, za majhne in velike cilje,
ŠE POSEBEJ UGODNI GOTOVINSKI KREDITI KREKOVE BANKE, ZA VSAKOGAR' TAKO ZA VAS, KI NAM ŽE DOLGO ZAUPATE, KAKOR TUDI ZA VSE, KI BOSTE V KREKOVI BANKI PRVIČ ISKALI REŠITEV ZA SVOJE FINANČNE SKRBI.
Odplačevali jih boste lahko tudi do 5 let, najnižja možna obrestna mera že od 1
TOM + 7%
Obiščite nas:
♦	v poslovni enoti Celje, Prešernov trg 23, tel.: 063 / 485-911,
fax 06^ / 485-913,
♦	v poslovalnici Zreče, Cesta na Roglo lli, tel.: 063 / 762-565,
fax 063 / 762-565,
♦	v poslovalnici Šoštanj, UL Lole Ribarja 2, teL: 063 / 883-020,
tel., fax 063 / 882-653.
Z veseljem Vam bomo pojasnili vse, kar Vas zanima, oziroma Vam pomagali z nasveti.
jj)?- 'JO	V j (’s'J-l/i čfovžfZP-
trgovska družba <l<l Žalec
IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA SM SAVINJSKE 1998
ŠTEVILKA SREČKE	ŠTEVILKA NAGRADE	ŠTEVILKA SREČKE	ŠTEVILKA NAGRADE	ŠTEVILKA SREČKE	ŠTEVILKA NAGRADE	ŠTEVILKA SREČKE	ŠTEVILKA NAGRADE	ŠTEVILKA SREČKE	ŠTEVILKA NAGRADE	ŠTEVILKA SREČKE	ŠTEVILKA NAGRADE
20357	5	38495	58	58664	62	65860	108	75168	36	81116	3
20983	21	38612	57	58876	17	66014	74	76614	64	81638	49
21096	59	38687	24	58898	86	66044	80	76822	47	82103 .	85
21636	92	39020	110	59926	34	66119	9	77187	22	83169	29
21906	28	39049	82	61396	30	66716	78	77413	43	83743	38
22364	102	39136	13	61584	106	68184	91	77545	77	84670	63
22499	56	39518	14	61657	76	68198	87	77609	60	86071	71
22808	23	50045	66	62548	37	69702	39	77817	4	86092	1
23049	111	50968	18	62555	45	69717	12	77965	54	86328	7
23057	73	51173	61	62646	93	71410	40	78050	16	86389	20
23090	99	51290	70	62776	42	71473	90	79121	26	86822	107
23535	88	53019	67	63711	50	71591	32	79187	94	88185	95
23729	2	53563	69	63762	35	71804	19	79480	96	88502	68
23772	81	53816	41	64202	44	72221	109	79640	33	88828	89
36508	98	57229	27	64364	105	72735	46	80085	53	89154	84
37366	31	57598	101	64538	83	72974	55	80471	72	89507	52
37597	79	57821	100	65100	48	73564	11	80619	104	89560	75
38336	6	57863	65	65512	25	73721	51	80770	10		
38486	15	58160	103	65737	97	75143	112	80789	8		
Nagrade dvignete v blagovnici SAVINJKA v Žalcu najkasneje do 1. marca 1998.
NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO
SM SAVINJSKA
l ffl ® J
d. o. o.
POLZELA, LOČICA 75 /A
tel.: 063 701 249, faks: 063 701 366
PRODAJAMO
IZDELKE
gorenje
-j
Audi A 4 do 4.000 DEM popusta
Audi A6 do 5.000 DEM popusta
HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC, p. o. Žalskega tabora 1, 3310 ŽALEC,
Telefon: 063/715-211, 715-249
VASA PRAVA HRANILNICA
VAM V MESECU JANUARJU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA:
Kredit, Leasing Staro za novo
Audi
Prednost je v tehniki
SUPER CENE
za vozila AUDI, letnik 1997
1-odstotno letno obr. mero T - temeljno obr. mero za T+4% letno obr. mero za T+4,5% letno obr. mero za T+5% letno obr. mero za T+6% letno obr. mero za
za a vista vloge, vezane vloge nad 15 dni, vezave nad 31 dni, vezane vloge nad 90 dni, vezane vloge nad 180 dni, vezane vloge nad 1 leto.
SPEKTRA, O-Ua...
Celje, Kidričeva 36 063/411-278
Vabimo vas, da nas obiščete v eni od ' poslovnih enot po Savinjski dolini.
OHRANJAMO TRADICIJO.
SKRBIMO ZA RAZVOJ.
ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks: 702-088
Del. čas:
8.00-	19.00 sobota
8.00-	12.00
TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS
REZERVNI DEU ZA ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, SUŠILCE PERILA, HLADILNIKE, BOJLERJE
PONUJAMO VAM BOGAT IZBOR GOSPODINJSKIH APARATOV, TV APARATOV, AKUSTIKE, REZERVNIH DELOV ZA GOSPODINJSKE APARATE IN ANTENSKEGA MATERIALA PO PREVERJENO
UGODNIH CENAH
NOVO ** NOVO ** NOVO ** NOVO ** NOVO
SUŠILEC PERILA	43.500,00 SIT
PRALNI STROJ PS 512	59.936,00 SIT PRODAJA REZERVNIH DELOV IN POTROŠNIH
ZAMRZOVALNA SKRINJA, 310 I 60.935,00 SIT MATERIALOV ZA SESALCE VORVVERK BTV ART LINE 70 ST TTX	91.715,00 SIT
GLASBENI STOLP SONY od 68.286,00 SIT Pridite in se prepričajte o bogati ponudbi in ŠTEDILNIKI	že od 44.620,00 SIT ugodnih cenah.
MOŽEN NAKUP NA ODLOG PLAČILA DO 10 MESECEV * BREZPLAČNA DOSTAVA!



Hvunam
VEDNO NA DOBRI POTI
MIKLOŠIČEVA 5, CELJE, TEL: 063/441 250
POSEBNO UGODNE CENE ZA VOZILA LETNIK 1997
OD 26.999 DEM DALJE '
$ 0 1 f) T f) OD 27.799 DEM DALJE
OD 23.299 DEM DALJE
OD 16.499 DEM DALJE OD 22.999 DEM DALJE OD 39.999 DEM DALJE
SUPER KREDITI ŽE OD T+3,5% DAUE
MENJAVA STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO
Kjer je dom,
je srce.
POSREDUJEMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI IN NAJEMU NEPREMIČNIN.
◄
ODKUPUJEMO STANOVANJA PLAČILO TAKOJ.
Stanovanjska zadruga ATRIJ, z.o.o. Lava 7, 3000' Celje, tel.: 063/453-120.
MlilcX TALION d.o.o. DRAMUE
PE Šempeter v Savinjski dolini
EED
VOGEL a N O O T
Duri /£ikCSD
* SMREKE * JELKE * BOR *
po tel.: 063/701-113, mobitel: 0609 635 837
TRI
m
PREBOLD
tel. & faks: 724-243
V JANUARJU vam po ugodnih cenah ponujamo:
-	GRADBENI MATERIAL
-	žlebove, ldjuke, snegolove,
-	barve, lake,
-	litoželezne peči VIADRUS,
-	umetno gnojilo.
Odprto: od 7.30 do
do 12. ure.
V stiski vam postrežemo fu<
Zakaj je rojstvo -da je življenje; Zakaj je življenje -da je smrt. Ampak zakaj je za tako dobre, za najboljše takšno trpljenje? (Marija)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, tasta, dedija, brata in svaka
FRANCA PODBORNIKA,
upokojenega kurjača parnih kotlov Tekstilne tovarne Juteks Žalec,
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem Juteksa in prijateljem iz mladih dni iz Pernovega, Vel. Pirešice in Galicije ter vsem, ki ste ga tako množično pospremili k zadnjemu počitku.
Hvaležni smo za darovane vence, aranžmaje, sveče, pisno in ustno izražena sožalja in darove za svete maše.
Posebej se zahvaljujemo družinskemu zdravniku dr. Ivanu Duriču, ki nam je bil pripravljen pomagati ob katerem koli času, patronažni sestri ZD Žalec ga. IDI, dežurnim zdravnikom ZD Žalec - posebej dr. Hrovatovi, dr. Koršiču iz bolnišnice Slovenj Gradec, dr. Maroltu iz Topolšice, dr. Kraglu in dr. Marovtu iz Onkološkega inštituta Ljubljana, dr. Vlaoviču in vsem osebju poškod-benega oddelka bolnišnice Celje, svakinji - medicinski sestri Greti Laščak, vodstvu in sodelavcem 3 DVA d. o. o. Tobačne Ljubljana - posebno sodelavki Mariji Krašek -Dobočnik za razumevanje v času njegove bolezni, sosedom - družinam Rozman, Dajčar, Ivanc, g. Antonu Rozmanu za besede slovesa, g. patru Jožetu za opravljen cerkveni obred, dekanu Brailku Zemljaku iz Gotovelj za zvonenje in sv. mašo, pevcem Kompolčani, Kristjanu Križanu za Tišino, Mestni skupnosti - g. Kisovarju, pogrebni službi Morana iz Pariželj, cveličarni NAN1 iz Žalca za čudovite vence in aranžmaje in gostišču Vovk.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala.
V globoki žalosti žena Vera, hčerka Marija, zet Jože, vnuka Rok in Natja, brata in sestri z družinami ter družini Obreza in Oblak.
MALI OGLASI
DELNICE GORENJE, TELEKOM, ATOMSKE TOPLICE, ŽITO, CINKARNA in druge odkupim.
Informacije po tel.: 483-970 ali 730-033.
KUPIM DELNICE PODJETIJ IN SKLADOV.
Tel.: 063 485-049.
IŠČEMO SPOSOBNE PRODAJALCE za Izredno dobro prodajane izdelke. Informacije po tel.: 062 656-031.
Na relaciji Ipavčeve in Trubarjeve ul., Savinjske ceste in ul. Savinjske čete proti Lekarni Žalec so bili izgubljeni avtomobilski ključi. Najditelja prosimo, da jih odda na Policijsko postajo Žalec ali na uredništvo Savinjčana.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času.
Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številno, 060g/612^31
Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek In četrtek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
4	1
Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da bi si segli v tople dlani.
Grob je nad mano, tišina prsti.
Lučka spomina naj vedno gori.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene in mame
■w k.	ELIZABETE ŠKET
iz Pariželj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Zidanšku za opravljen obred in besede slovesa, pevcem, govornikom in pogrebni službi Ropotar. Hvala kolektivu in sodelavcem Tovarne nogavic Polzela, sodelavcem Hmezad banke Žalec, sodelavcem AERO Celje in AERO Šempeter.
Še posebna zahvala velja patronažnima sestrama Cvetki in Anici (ZD Polzela) za njuno skrbno opravljeno pomoč.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za izraženo sočutje, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Žalujoči mož Jakob in hčere z družinami
So dnevi zdaj popolnoma drugačni, odkar te ni, ppšle so vse moči.
Edini svetli žarek, ki s sinom se rodi, postal teman oblak je, ki nosi solze, del krvi.
Rojevajo se črne misli, boleče stiska se srce, le kaj si žoga misli, ko tiho, nemo vame zre?
Gotovo solza bi polzela, če žoga bi oko imela in ječala bi v daljavo, daleč k tebi, v višino.
En sam trenutek, en majhen delček časa v vesolju,
upogne klas na žitnem polju.
Jutra ostajajo noči, sonce sveti, a ga ni, luna nemo govori, tukaj sem, čeprav je ni.
Utripa srce počasi in hladno, v njem si ti, čeprav te več ni.
In ko zasveti spet sonce pomladi,
SERGEJ TAJNSEK
s Podvrha pri Braslovčah (3. 4. 1974 - 24. 1. 1997)
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga spominjate z molitvijo, cvetjem, svečami in postojite pri njegovem preranem grobu.
Njegova ati in mami Ivan in Danica Tajnšek

Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev nas zbudi, s cvetjem polje se zagrne, zame pa pomladi ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
MATILDE RADELJIČ
roj. KISOVAR iz Prebolda, Na Zelenici 10 (3.11.1904-4.1.1998)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali vence, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku Francu Serecu za opravljen cerkveni obred, g. Rudiju Hermanu za poslovilni govor in vsem stanovalcem bloka Na Zelenici 10. Posebej iskrena hvala sosedi Jožici Brišnik za vso skrb ob času njene bolezni. Za številno spremstvo na njeni zadnji poti HVALA.
Žalujoči: sinovi Stojan, Miloš, Milan in hčerka Vera z družinami
morda bomo skupaj v soju luči.		m ZAHVALA f |
V SPOMIN		:i V 76. letu nas je zapustil dragi
		mož, brat in stric
24. januarja mineva leto neizmerne žalosti, odkar naju		
je zapustil dragi sin 	 	 	 v		£1 KONRAD
H
y
Prišel...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in dedija
CVETKA RAKUNA
iz Založ 9, Polzela
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena iskrena sožalja, darovane vence, sveče in svete maše. Prisrčna hvala g. župniku Jožetu Ko-vačecu za tolažilne besede in lepo opravljen cerkveni obred. Hvala zasebnemu zdravniku Cukjatiju, ki mu je lajšal zadnje ure in minute življenja. Hvala govornikom g. Petru Pungartniku, g. Cvetku Pavlincu in g. Milku Medvešku. Hvala moškemu pevskemu zboru. Posebej hvala Vrtnarstvu SKORNŠEK Mozirje. Hvala tudi trobentarju za odigrano Tišino.
Žalujoči: žena Cilka, sinovi: Jože, Cveti, Milan in hčere: Ivica, Martina, Danica z družinami, 17 vnukov in 10 pravnukov
VOCKO
iz Kasaz 87 (13. 2. 1922-23.12.1997)
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, posebno Vindiše-vim, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pogrebni službi Strahovnik, rudarjem iz Liboj in Zabukovice, gospodu Mlinariču za pogrebni govor in godbi na pihala Liboje za odigrane žalostinke.
Žalujoči: žena Marija, sestri Milka in Rozika z družinama ter ostalo sorodstvo'
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mami in mame
ZORE SLAMNIK
iz Levca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili pisna in ustna sožalja. Še posebej hvala Kinološkemu društvu Celje za spremstvo ob slovesu. Hvala kolektivu Pošte Slovenije PE Celje ter g. Nejču Zagoričniku za vso pomoč. Prisrčna hvala tudi govornikom g. Antonu Javorniku, g. Borisu Zupancu in g. Francu Debelaku za izrečene poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate, prižigate sveče in postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: hčerka Voja in sin Romi z družinama
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam_ podala, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostala.
V SPOMIN
ELIZABETI ET I ERO
iz Dobriše vasi.
30. januarja bo minilo eno leto žalosti, kar tebe med nami več ni. Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njen grob, podarjate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njeni
Odšel si od nas v kraj miru, kjer ni bolečin in ne trpljenja, tja, ki vse hudo se jenja, spomin pa nate ne bledi.
Vsak dan znova oživi spomin boleč na srečne dni, ki bili so, a jih več ni.
V SPOMIN
27. januarja bo minilo eno leto, ko si za vedno odšel na pot brez vrnitve, moj dragi mož
PAVEL RANČIGAJ
z Brega pri Polzeli.
Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, a še težje izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti živeti se brez njega. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje ali prižgete svečko.
Z vso ljubeznijo Tvoja žena Marija
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata in strica
FRANCA OGRAJENŠKA
iz Studenc 3/a, Žalec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, zdravstvenemu osebju bolnice Topolšica, RL Velenje, LD Velenje, g. župniku za opravljen obred, vsem pevcem in vsem govornikom za izrečene poslovilne besede. Hvala pogrebnemu kolektivu Ropotar in vsem znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala tudi za darovane svetemaše, cvetje in sveče.
Žalujoči: brat Tone z družino in ostalo sorodstvo
I*
Prve snežinke so pokrile polje, ko nehalo je biti tvoje dobro srce.
Za vedno zapustil si dom in družino -ostal je spomin, prekrit z bolečino.
ZAHVALA
Težka in neizprosna bolezen nam je iz naše sredine iztrgala našega dobrega sina, moža, očeta, dedka in brata
ANTONA HRUSTLA
iz Žalca
(12. 1. 1946-15.12. 1997)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v času njegove težke bolezni. Posebna hvala dr. Djuriču, ki mu je lajšal bolečine, hvala p. Vančiju za opravljen cerkveni obred, pogrebnemu zavodu MIR za organizacijo pogreba, pevcem, govornikom, godbeniku za odigrano Tišino, delovnim organizacijam, profesorskemu zboru iz UPI - Ljudske univerze, sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, denarne prispevke, pisna in ustna sožalja. Še enkrat hvala vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu - poslednjemu domu. Upamo, da ga boste ohranili v spominu kot dobrega sočloveka in državljana naše domovine.
Žalujoči: mama, žena Viktorija, sin Boštjan in hči Ksenja z družinama, hči Mateja ter brat in sestri z družinami
POGREBNA SLUŽBA MORANA:
TEL. 063 720-003. 720-660, 720-662
Mae. Franjo Velikanie, dr. med.
Pojdimo čim bolj zdravi v tretje tisočletje!
Pred kratkim je Zavod za zdravstveno varstvo Celje izdal analizo deset let rutinsko zbiranih podatkov s področja upravne enote Žalec. Gre za dragoceno povratno informacijo o demografskem in zdravstvenem stanju občanov žalske občine in podatki so gotovo zanimivi za vse občane. Zato bom tokrat najzanimivejše predstavil.
Publikacija navaja, da je v UE Žalec v letu 1996 živelo 40.335 prebivalcev, kar predstavlja 2,03% prebivalcev Slovenije. 51,4% je bilo žensk, 48,6% moških.
Na leto umre na 1000 prebivalcev 9 do 11 občanov, kar je podobno slovenskemu povprečju. Žal se je pomembno zmanjšalo število rojenih otrok - od 14,5 na samo 9,0 na 1000 prebivalcev. Tako beležimo v Savinjski dolini zmanjšanje naravnega prirastka v letih 1992, 1993, 1995 in 1996 - več občanov umre, kot pa se jih na novo rodi.
Ob tem je potrebno poudariti, da je število splavov prebivalk UE Žalec manjše, kot je slovensko povprečje. Število mrtvorojenih otrok pa je sorazmerno enako, kot je povprečje v Sloveniji.
V preglednici vidimo, da je število splavov padlo od 350 v letu 1985 na 250 v letu 1996. Žal je padlo tudi absolutno število rojstev od 550 na samo 400 v letu 1996. Smer k padanju števila rojstev še vedno obstaja.
Kako zdravi (bolni) so naši otroci?
Po desetletnem spremljanju sistematičnih pregledov predšolskih otrok zbrani podatki kažejo, da deformacije okostja in zobna gniloba upadata, naraščajo pa bolezni udov in hrbtenice, motnje vida, pogosto se tudi ugotavlja debelost.
Pri bolnih otrocih se najpogosteje ugotavljajo bolezni dihal, narašča obolevnost zaradi poškodb in zastrupitev, kožnih bolezni, upada pa obolevnost zaradi bolezni prebavil ter nalezljivih in parazitarnih obolenj. Pri sistematičnih pregledih šolarjev zdravniki najpogosteje ugotavljajo slabo držo, motnje vida,
deformacije stopal in neustrezno hranjenost (šolarji so pogosto predebeli ali presuhi). Pohvalno je,-da je število teh ugotovitev pomembno manjše, kot je slovensko povprečje.
Pri bolnih šolarjih so najpogostejša obolenja dihal, poškodbe in nalezljive bolezni. V desetletnem obdobju ugotavljajo naraščanje obolevnosti zaradi poškodb in zastrupitev, pa tudi bolezni kosti in gibal.
V	splošnih ambulantah so v letu 1996 zdravniki opravili povprečno 8000 pregledov. Pri eni petini bolnikov so ugotovili bolezni dihal, 12% je bilo poškodovanih, desetina je imela težave s kostmi ali mišičjem, enako število tudi težave s srcem in obtočili. V zadnjih petih letih najbolj naraščajo bolezni dihal.
»Povpraševanje« po specialistih narašča. V letu 1985 so splošni zdravniki napotili k specialistu 9,5% bolnikov, v letu 1996 pa 14,1%. Zato pa so na bolnišnično zdravljenje napotili leta 1996 manj bolnikov kot 10 let poprej.
Bolniški stalež ne uprada!
V	letu 1996 je bilo v UE Žalec 12.934 delovno aktivnih zavarovancev. Skupno so bili odsotni z dela zaradi bolniškega staleža kar 376.236 koledarskih dni. Preračunano ni delalo 1000 delavcev vse leto!
Ta bolniški stalež je pomembno višji od slovenskega povprečja. Glede na slovensko povprečje pa je bilo nezmožnih delati manj delavcev, a za daljši - celo do dvakrat daljši čas.
Najpogostejši vzroki za nezmožnost delati so bile bolezni kosti in gibal, poškodbe, duševne bolezni ter bolezni srca in obtočil.
Pri zbiranju podatkov o poškodbah pri delu je bilo ugotovljeno, da se je v letu 1996 poškodovalo kar 5% delavcev. Največ poškodb se pripeti na ponedeljek, najbolj izpostavljeni deli telesa pa so prsti rok, zapestja in dlani. Kar ena tret-
jina si poškoduje ta del telesa. Zanimivo je, da se je glede na dejavnost največ poškodb pripetilo v trgovski dejavnosti, ki ne velja za nevarno delo.
Zbolevanje za rakom
V proučevanem desetletnem obdobju je v Savinjski dolini zbolelo za rakom 559 moških in 585 žensk.
Pri moških jih je največ - kar 119 ali petina vseh - zbolelo za rakom na pljučih, po 49 letu pa za rakom danke in kožnim rakom. Pogosto so zbolevali tudi za rakom želodca, prostate in debelega črevesa.
Pri ženskah je bil najbolj pogost rak dojke (122), kožni rak (55) in rak danke (42). Pogosteje so zbolevale tudi za rakom želodca, maternice in jajčnikov.
Umrljivost v naši občini
Žal se ne moremo izogniti najbolj žalostnemu delu našega življenja. Daleč najpogostejši vzrok smrti predstavljajo bolezni obtočil, možganske kapi, obolenja srca in ožilja. Ta prizadenejo predvsem starejše prebivalstvo.
Žal narašča umrljivost zaradi novotvorb (raka), predvsem raka prebavil in pljuč. Pri ženskah je rak najpogostejši vzrok smrti v dveh starostnih skupinah - tako med 20. in 44. letom kot med 45. in 64. letom.
Pri moških je najpogostejši vzrok smrti poškodba v starosti do 19 let in v starosti od 20 do 44 let.
Po 45. letu starosti je najpogostejši vzrok smrti pri moških obolenje srca in obtočil, kakor tudi pri ženskah v starosti nad 65 let.
Navedeni podatki naj bodo v poduk in razmislek vsakemu posamezniku z željo, da sam naredi čim več za svoje zdravje - da bi ostal zdrav in čil še v naslednje tisočletje, strokovnjakom različnih področij pa, da dodatno skušajo poiskati vzroke nizke rodnosti, pogostejše zbolevnosti in specifične umrljivosti ter pomagajo prebivalcem Savinjske doline, da bi postala in ostala zdrava dolina.
Pogovarjamo se z Nado Mulej
Kako se
postavimo zase?
Če si predstavljamo življenje kot učno izkušnjo, v kateri vsak dan doživimo in spoznamo nekaj novega, potem je pri tem učenju eden glavnih »predmetov«, ki ga moramo »vzeti«, sporazumevanje z drugimi ljudmi.
Ravno na tem področju nam življenje pogosto pošilja najbolj poučne lekcije. Če jih ne osvojimo, lahko delamo popravni izpit - včasih z istimi ljudmi, drugič spet z drugimi ljudmi, a istimi problemi. Zapletenost odnosov se veča s stopnjo medsebojne povezanosti, sovpletenosti udeleženih, zato ni čudno, da nam najsrečnejše trenutke življenja, hkrati pa največ bolečine povzročajo odnosi z našimi najbližjimi: s starši, partnerji, z otroki.
V vsakem odnosu sta udeleženi vsaj dve strani, zato sta obe soodgovorni za uspešnost tega odnosa.
Navadno ob problemih zvračamo krivdo na drugega, ki noče biti takšen, kot si ga želimo. Seveda ne vidimo sebe, ki s svojim vedenjem povzročamo ali samo dopuščamo drugim, da so, kakršni so. To najlažje opazujemo pri odnosih z otroki, ki znajo najbolj premeteno poiskati »šibke točke« svojih staršev in včasih popolnoma obvladujejo dogajanje v družini. »Mama, prinesi mi nogavice! Oče, takoj me odpelji na tenis! Popoldne potrebujem zeleno srajco, zlikaj mi jo!« Takojšnja postrežba je zanje nekaj samoumevnega. Tako nekateri starši, pogosteje mame, tekajo dvajset let za svojimi otroki, da bi imeli pri roki, kar trenutno potrebujejo. Toda desetletniki zmorejo marsikaj. Če znajo upravljati z računalnikom -mar ni še preprosteje po-
spraviti posodo v pomivalni stroj in ga vključiti? Če je dvanajstletnik dovolj spreten, da dela prave umetnije na rolkah, je najbrž že dovolj spreten tudi za to, da si lahko sam zlika srajco. Otrokom moramo dati občutek, da znajo sami poskrbeti zase in da je njihov (delovni) prispevek v družini pomemben za dobro počutje vseh.
Se vam je že zgodilo, da so vas obiskali ljudje, ki niso vedeli, kdaj je čas za odhod? V takih trenutkih bi se morali naučiti reči: »Žal danes zares nimam časa...«
Nekateri ljudje so posebno »nadarjeni« za pripovedovanje zgodb, ki so jih že desetkrat pripovedovali. Če nam sosedov Janez že osmič pripoveduje enourno legendo o svoji operaciji prostate iz leta 1980, je smiselno, da ga prijazno prekinemo ali speljemo pogovor tako, da bomo slišali močno skrajšano verzijo te znane pripovedi: »Janez, zdajle nimam veliko časa, mi lahko poveš samo bistveno?«
Podobno je z večnimi nergači in žrtvami. Nikjer ni zapisano, da moramo vedno poslušati njihove neskončne obtožbe in tarnanje. Morda jim lahko rečemo kaj takega kot: »Najbrž nama tole ne more veliko pomagati, kaj ko bi skupaj poiskala kakšno dobro možnost za to, kako bi rešila problem?
Vam je včasih težko drugim ljudem reči »ne«, ko vas za kaj prosijo, potem pa se jezite nase in na svojo neodločnost? To je značilna lastnost ljudi, ki verjamejo, da se bodo tako zamerili drugim ali celo izgubili njihovo naklonjenost in ljubezen.
Kolikokrat ste že spustili
v hišo akviziterja, čeprav niste hoteli ničesar kupiti, samo zato, ker ste »dober človek«?
Kolikokrat ste že posodili komu denar, čeprav ste že ob samem začetku imeli občutek, da tega pravzaprav nočete...?
Kolikokrat ste »žrtvovali« sončno popoldne, ker vas je povabil sorodnik na nepomembno praznovanje, na katerega raje ne bi šli, toda da se mu ne bi zamerili... In tako naprej. Reči »ne«, kadar mislimo »ne« je prava umetnost, ki - če jo obvladamo - pripomore, da dobimo več nadzora nad svojim življenjem. Seveda pa se je včasih težko odločiti.
Meja med tem, da se postavimo zase in agresivnostjo, je včasih precej zabrisana. Toda nekaj je zagotovo: zaradi sebe in zaradi svojih najbližjih smo se dolžni postaviti zase. S tako naravnanostjo krepimo svojo samozavest, druge pa mimogrede naučimo strpnosti in razumevanja.
Če probleme kopičimo v sebi in sprejmemo vlogo tihe žrtve, to le še stopnjuje težave. Zato je za dobre odnose potrebno, da spoštujemo druge, a hkrati ostajamo zvesti sebi. Samo če bomo drugim prijazno in odločno, a hkrati odkrito pokazali in povedali, kako želimo, da nas obravnavajo, potem lahko pričakujemo spoštljiv, enakovreden odnos - tako v družini kot na delovnem mestu, ne glede na to, kakšno vlogo imamo v tej družini ali podjetju. Prepoznavanje lastnih potreb, spoštovanje in upoštevanje potreb drugih ter usklajevanje obojih je namreč tisto, čemur bi upravičeno lahko rekli umetnost življenja in medsebojnih odnosov.
JZ ZDRAVSTVENI DOM DR. JOŽETA POTRATE ŽALEC ODDA V NAJEM POSLOVNE PROSTORE v Zdravstveni postaji Prebold, v skupni izmeri 55 m2 (stara lekarna) za opravljanje dejavnosti, ki bo sorodna zdravstveni dejavnosti. Vse dodatne informacije o pogojih najema lahko dobite na sedežu ZD dr. Jožeta Potrate Žalec, Prešernova 6, osebno pri g. Marjanu Golobu, dipl. oec, ali po telefonu 703-000.		H SAVINJSKA VETERINARSKA Tel.: 063/716-733, POSTAJA, d. o.o. 716-016 ki ŽALEC Mob.: 0609 616-786 24 UR Ambulantni čas: ponedeljek-petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333 delovni čas: od pon. do petka od 8. do 9. ure.
		
% [F1 # FARMA r\i/n VETERINARSKA '-A/^ AMBULANTA, ¿... HH Podlog 1, 3311 Šempeter		
(zasebna veterinarska ambulanta)		
KJE? Podlog pri Šempetru, v smeri jame Pekel Delovni čas: od 7. do 14. ure Dežurstvo: 24 ur na dan		KAJ JE NOVEGA V ?I°fe"ikova 16 OPTIKI SIMONA? tel 740 152 PONOVNO ZA VAS, CENJENE STRANKE - OKULISTIČNI PREGLEDI OČI POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA Naročite se po telefonu 701-547. Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Se priporočamo v letu 1998.
( Ambulanta za male živali je odprta: ) dopoldan: od 7. do 9. ure, popoldan: od 17. do 18. ure. Tel.: 701-323, mobitel: 24 ur na dan 0609 646-202		
Pediker svetuje
Tople noge tudi doma
Neprijetnost mrzlih nog spremlja vsako zimo predvsem starejše ljudi. Zaradi tega slabo spijo in se neprijetno počutijo, saj mraz prehaja v vse dele telesa. Vzroki so pogosto motnje v prekrvavitvi kakor tudi suha in premalo negovana koža.
Proti tem tegobam se uspešno borimo s kar se da veliko poguma. Masaže, tuširanje - izmenično s toplo in hladno vodo in knaj-panje prav tako pomagajo omiliti omenjene težave. Prekrvavitev pospešujejo tudi naravne zeliščne učinkovine, ki jih vsebuje balzam GEHVVOL FUSSKRAFT ROT - kafra, ekstrakt paprike, rožmarin in ruševje, ki poživljajo in vračajo občutek toplote. Izbrane maščobe dajejo koži potrebno nego in jo ščitijo pred izsušitvijo, skupaj s snovmi, ki vežejo vlago. Preizkušane učinkovine preprečujejo nastajanje glivičnih bolezni in nadležno srbenje med prsti. Če uporabljate kremo GEHVVOL FUSSKRAFT ROT zjutraj, bodo stopala negovana ves dan in tudi prijetno topla.
Prijetno sprostitev vam v samo 10 do 15 minutah, ob vsakem času, zagotovi poživljajoča nožna kopel. Se posebej pa je priporočljiva zvečer, saj s toplimi nogami hitreje zaspimo.
GEHVVOL FUSSKRAFT VVarme-bad - kopel proti mrzlim nogam, skrbi s preizkušenimi zeliščnimi izvlečki rožmarina in paprike za spontano in prijetno toploto. Dolgotrajni učinek deluje sprostive-no tudi ponoči. Z vitaminom E, ki ga vsebuje kopel proti mrzlim nogam, boste kožo še posebej nagradili, saj povečuje sposobnost ohranjanja vloge porožene-le plasti in nevtralizira proste radikale (molekule, ki poškodujejo Celične membrane).
Izdelke za nego nog GEHVVOL uporabljamo tudi v pedikuri KANA, Roševa 5, Žalec, tel.: 717-305 in 715-686, in v pedikuri Celje (Zdravstveni dom), tel.: 434-314. Izdelke lahko kupite tudi v lekarnah Žalec, Polzela, Prebold, Vransko, Zeliščni drogeriji Pur, v Apoteki pri teatru v Celju.
Zabu kovica
Jaslice stare že okrog 150 let
Na fotografiji so jaslice, ki jih vsako leto že dolga desetletja postavljata sedaj že 81-letna Matilda in 83-letni Alojz Bradula iz Zabukovice. Delala sta jih cel teden, zanimivo pri teh jaslicah pa je predvsem to, da je del njih star že okrog 150 let in jih je postavljala že Matildina prababica.
D. N.
_Oi
KURILNO OLJE
7i^ses ««o«
tei.: 707-420
Z NAMI TUDI VLETU 1998
DA VAM BO TOPLO!
j** Vače
LEKARNA ŽALEC

TUDI BESEDA JE ZDRAVILO...
V LEKARNI ŽALEC VAM POMAGAMO REŠEVATI VAŠE ZDRAVSTVENE TEŽAVE.
Lahko nas obiščete ali pokličete po telefonu.
LEKARNA ŽALEC, TEL.: 7 1 OO 1 lO
Roman Brglez
pekama - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Trgovina in storitve s i (ErJi	Talne obloge
ŽALEC, Šlandrov trg 41 a, tel./faks: 063/ 715-931 V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO:
preproge 200x300 že od 12.000 SIT dalje
4-metrske tople pode in itisone za vsak dom in poslovne prostore
2-metrske tapisome, obloge za stopnice tekače, preproge, dekorativno blago, pliš, plulo, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren
material za polaganje talnih oblog zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom '
lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij z vso dodatno opremo: obročki, ščipalke, žabice PVC sim pat e x za kopalnice, kopalniške garniture, umetno krzno.
Na željo kupcev vam talne obloge zarobimo in brezplačno dostavimo na dom.
Polagamo vse vrste talnih oblog in tapeciramo sedežne garniture in stole.
pekama in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekama Velenje, tel.: 854-181, Griže, tel.: 718-022
Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje.
SPOŠTOVANI KUPCI
Stopili smo v novo leto in tako kot vsa leta prej bomo tudi letos poskrbeli, da bodo vaši nakupi v naših trgovinah Vam in nam v zadovoljstvo.
Pred nami je pustni čas, na katerega se tudi mi z veseljem pripravljamo. Krofov in drugih dobrot na naših policah ne bo manjkalo.
Ne pozabite!
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
Vabljeni k nakupu v blagovnico na Vranskem in trgovino v Grižah!
Kolektiv pekarne, trgovine, slaščičarne in bistroja
BRGLEZ
ZA OBČANE
ZA ZASF.BNTKF,
(samostojni podjetniki, osebe samostojnih poklicev)
- GOTOVINSKA POSOJILA:
*	do 6 mesecev T + 6,5%
*	do 12 mesecev T + 7,5%
*	do 3 let T + 9%
*	do 5 let T + 9,5%
Če posojilo koristite na osnovi računa ali predračuna, so obrestne mere za 0,5% točke nižje.
Če že imate najeto posojilo, ki ga še niste v celoti odplačali, lahko predložite potrdilo o stanju najetega posojila, pa vam ga bomo odplačali iz odobrenega posojila pri nas.
Če še niste komitent naše banke, so obrestne mere za 0,5% točke višje, če pa opravite prenos plače na našo banko, vam po 3 mesecih obrestno mero znižamo.
- OSTALA PONUDBA
*	stanovanjska posojila do 15 let od T + 8,5% do T + 9,5%
*	dovoljeno negativno stanje na tekočem računu T + 8,5%
*	v Agenciji Celje, Miklošičeva 6, lahko po konkurenčni ceni najamete sefe vseh velikosti
- KRATKOROČNA POSOJILA:
Izhodiščna obrestna mera:
*	do 3 mesecev T + 5,9%
*	do 6 mesecev T + 6,5%
*	do 12 mesecev T + 7,2%
- DOLGOROČN A POSOJILA:
Izhodiščna obrestna mera: * do no let T + 7,5%
* UGODNO! Dovoljeno negativno stanje na žiro računu T + 8,5%
Na vašo željo vam odplačamo staro posojilo
ZA KMETE:
- KRATKOROČNA ~ POSOJILA:
- DOLGOROČN A POSOJILA:
Izhodiščna obrestna mera:	Izhodiščna obrestna mera:
* do 1 leta T + 7%	* do 5 let T + 7,5%
V skladu z razpisom Ministrstva za kmetijstvo uveljavljamo regres za obr. mere.
HMEZAD BANKA
vaš, cCeotevi itt- (toč, uyled cpie
zastonj
Manekeni v oblačilih kreacije Danielah
Alenka Krajnc prejema zapestnico iz rok direktorja podjetja Jožeta Karlovčeca.
IMEX trade d. o. o.
Zlata zapestnica za Alenko
Med tistimi, ki se bodo tega leta, ki se je šele prav začelo, z veseljem spominjali, je prav gotovo tudi Alenka Krajnc iz Gotovelj. Za prijeten vstop v novo leto in presenečenje hkrati so poskrbeli v zlatarskem podjetju IMEX trade v Žalcu, ko so organizirali božično-novoletno žrebanje za kupce njihovih izdelkov. Žreb je bil tokrat naklonjen Alenki, ki je iz rok Jožeta Karlovčeca, direktorja firme, prejela lepo zlato zapestnico. •
D. N.
En dan vse zastonj
V sredo, 7. januarja, je bilo v prodajnem centru Hudinja v Celju žrebanje dneva v decembru v akciji Kovinotehne »En dan vse zastonj.« Lepotica z reklamnega spota je izžrebala 9. december, sreča pa se je nasmehnila 708 lastnikom kartice Kovinotehna, ki so na ta dan kupovali v prodajnih centrih Kovinotehne.
Vsi bodo prejeli vrednostne bone v višini nakupa. J. K.
Pojej in zadeni
Na Tenerife bosta odšla Matjaž in Marija Goropevšek
V sredo, 7. januarja, je bilo v hotelu Štorman v Venišah žrebanje nagradne igre Pojej in zadeni.
»Vesel sem, da gostje kljub odprti avtocesti še vedno radi zavijejo v naša gostišča, kar potrjuje tudi več kot 9000 kuponov v tej nagradni igri. Igra je dosegla svoj namen in je bila praznično darilo našim spoštovanim gostom,« je pred žrebanjem povedal Zvone Štorman.
Bogat in zanimiv večer, ki ga je spretno vodila Ida Baš so obogatili: Irena Vrčkovnik, Vili Resnik, plesna skupina Desdemona in ansambel Happy band. Turistična agencija Dober dan je za obiskovalce družabne igre pripravila bogate nagrade, Zlati D iz Žalca pa se je predstavil z modno revijo kreacije Daniela.	J. K.
\<=>Številne nagrade igre Pojej in zadeni so izžrebale plesalke plesne skupine Desdemona iz Žalca
r	-	N,
Največ glasov je dobila novembrska naslovnica
Če povemo po pravici, nismo pričakovali toliko glasovnic za najboljšo naslovnico v preteklem letu.
Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali pet nagrajencev, ki lahko nagrade dvignejo v uredništvu.
1.	Ivanka Borštner, Čeplje 10, Vransko
2.	Stanislav Lukič, Studence 53, Žalec
3.	Urška Grabner, Črni Vrh 23, Tabor
4.	Marija Sakelšek, Pongrac 70, Griže
5.	Joži Blagotinšek, Podgora 13, Šmartno ob Paki.
Hvala vam, naši bralci, za vse lepe želje in voščila, ki ste nam jih namenili. Ker pa ste na dopisnice pripisali tudi zanimive misli, jih nekaj objavljamo:
...kar se tiče vašega in našega časopisa Savinjčan - le pohvala. Naslovnice so bile lepe, primerljive, toda najbolj aktualna za ime časopisa in doline je zeleno zlato. Zato se mi je naslovnica za mesec avgust zdela najlepša.
Stanislav Lukič
..V resnici so vse lepe, ker nam vsaka po svoje nekaj pove za določen mesec, kateremu pripada. Lep pozdrav in še naprej tako.
Gelčka Šmigoc
...Najbolj všeč mi je bila naslovnica v mesecu maju - samo en cvet, en češnjev cvet...	Marija Hren
...Sporočam vam, da so mi bile slike zelo všeč, da se težko odločiš, pa sem izbrala marec, ker sem sama že tudi starejša občanka.
Joži Blagotinšek
..Všeč mi je slika april, maj, november, ampak najbolj prisrčna pa je ' i - prijateljstvo med psom in mačko, kar je zelo
bila ^ __ _ .................^........_ PJJH _
redko.	Mara Stanko
...Ker imam rada živali, je zame najlepša naslovnica meseca februarja.
Marija Sakelšek
....Najbolj mi je bila všeč naslovnica februarja. Čeprav sta pes in mač-različna, pa se dobro razumeta. Tako bi želela za vse ljudi Da bi se imeli radi in se ne prepirali.	Ivanka Borštner
1j Srečna nagrajenca Matjaž in Marija Goropevšek iz Sešč - na posnetku v sredini med razgovorom z Ido Baš in Zvonetom Štormanom
V novoletni izjavi je predsednik MS Žalec dejal, da je bilo leto 1997 bolj slabo, ker se je denar predhodno porabil. Zato so bili prikrajšani za več investicij, ki so bile predvidene v njihovem programu in jih bodo prenesli v leto 1998. »Parkirišče pri železniški postaji bomo začeli graditi spomladi,« je še dodal predsednik MS Žalec. Še pred novim letom pa je bilo odprto novo parkirišče pred železniško postajo. Očitno jim je tudi to investicijo opravil nekdo drug, morda ceio brez njihove vednosti. Ker pa parkirišče najbolj uporabljajo občinski in državni uslužbenci, je sumiti, da sta Mestni skupnosti parkirišče investirali občina in država.
MA tito*
Grafiti tudi v Žalcu
Za večja mesta so grafiti običajna stvar in celo del kulture, pojavljajo se zlasti v podhodih in na drugih javnih mestih. Neznani umetniki, očitno iz Velenja, pa so pred novim letom poskrbeli, da je grafite dobila tudi savinjska metropola. To, ali so ti grafiti tudi del kulture, pa je drugo vprašanje. Lastniki objektov na Mestnem trgu v Žalcu niso navdušeni nad to obliko kulture, saj bi umetnikom gotovo navili ušesa!
Za varno
Mestni trg v Žalcu je bil v prazničnih, novoletnih dneh lepo urejen, številne trgovine so ponudile bogato izbiro in le cvetličarna Nani in trgovina D - obutev sta postaviti stojnici pred svojo prodajalno. In ker sneg ni pokril ploščadi in pešpoti na trgu, so mimoidoči spretno krmarili metf luknjami, ki postajajo že značilnost trga, saj nismo slišali, da bi kdo nerodno stopil v kakšno izmed mnogih-. Pa kljub temu ne bo odveč opozorilo, da bodite pozorni pri boji po znameniti ploščadi v Žalcu.