Poltttfna tflaCan* / eofovin' Leto IX, St. 303 LJubljana, četrtek 30. avgusta 1928 Cena 2 Din um >sM)a «b 4» «|»tf|. — mesečno Otn M*—; Din 4or— Ogla« po tarifo. Uredništvo i LJubljana, tCnaflora ulica kter. $/L Tdckm ftt. «071 in «804, ponoči tudi St. «034. ■•koplsl m m miaj«, Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko llpmvaittvn Ljubljana, te. 54. — Telefon ftt. aogfc (t Ljubljana, Prcftcr* nova ulica ftt. 4. — Telefon ftt. *4QM Podružnici: Maribor, Aleksandrova ftL tj — Celje, Aleksandrova cesta pri postnem ček. zavoda: Ljub« ftL 11.&41 - Praha &ak> 78.1*0. Wien.Nr. >05.841. -v Pribičevič o najnujnejših nalogah KDK Pribičevičevo bivanje na Bledu nima nikakega političnega značaja. - Kako so nastale vesti o njegovi avdijenci. - Današnja seja vodstva KDK Bled, 29. avgusta d. G. Svetozar Pribičevič se je nocoj odpeljal z brzovla-kom v Zagreb, kjer se bo jutri vršila seja poslovnega odbora KDK. Popoldne je g. Pribičevič še sprejel novinarje na terasi hotela »Toplice« in jim predvsem na vprašanje, ali ne pojde v avdijenco. dal naslednje pojasnilo: — Vesti o moji avdijenci, ki naj bi pripomogla k razvoju dogodkov, so prinesle beograjske novine, ki so iznena-dile mene samega. Moja avdijenca ni aktualna, a povod ji je oči vidno bila činjenica, da sem se letos podal na Bled. Bil sem s svoio družino gost tovariša poslanca g. Shvegla. ki me je že večkrat vabil k sebi, a mi ni bilo mogoče odzvati se njegovemu ljubeznivemu povabilu. G. Shvegel ie za letošnje poletje povabil k sebi g. Radiča in mene ter je v ta namen odpovedal stanovanje svojim stalnim gostom iz Amerike. Prišel sem na Bled pred smrtjo g. J Radiča z nado, da pride tudi on za menoj. Po njegovi smrti sem nadalje ostal na Bledu s svojo družino in nisem pričakoval avdijence, ker se v ostalem nisem vpisal v dvorsko knjigo. Napoved moje avdijence so torei beograjske novine iznesle same, ker niso vedele vzroka mojega prihoda na Bled. — Z večernim brzovlakom odpotujem v Zagreb na sejo vodstva KDK. Razpravi ;ali bomo na njej o aktualnih vprašanjih; razprava bo zaupna in zaključki se ne bodo objavili. Vprašanje naših končnih ciljev v tem trenutku ni aktualno za široko ravnost. Naša borba ie v teku in v taki fazi n;hče ne formulira končnih ciljev. Naše delo bo. da organiziramo ves narod. Ko bomo borbo končali z zmago, bomo formulirali končne cilje. To ie edino možni modus orocedendi. s katerim se bodo po mo-iem mn?n;u strinjali vsi poklicani faktorji KDK. Otvoritev manjšinskega kongresa v Ženevi Včeraj je otvoril slovenski poslanec v rimskem parlamentu dr, Wilfan četrti kongres evropskih narodnih manjšin Ljubljana, 29. avgusta. 2e tekom krize, ki je izbruhnila zaradi zločina od 20. junija in ki je formalno trajala od 4. julija do 27. julija, so razni merodajni činitelji ogovarjali Člane KDK z vprašanjem: «... Povejte nam vendarle, kako daleč gredo vaše zahteve glede preureditve države. Da vemo, kaj hočete!« «... Vi ste nam stopili z nogo na vrat, segli po revolverju in streljali v nas. Sedaj pa nas sprašujete, držeč nam nogo na tilniku, s tako rekoč še kadečim se revolverjem, kaj hočemo? Kako naj vam odgovorimo? Najprej umaknite noge, da vstanemo in da se zravnamo. Vrzite daleč revolver, da lahko razgovarjamo kot ljudje, kot enaki z enakimi! V našem sedanjem položaju pa vas lahko samo grizemo in ako pam še nadalje pretite, vam bomo pač vračali milo za drago...« Kako je bila kriza rešena — vemo. Gospoda v Beogradu ni umaknila svojih nog, ni odložila revolverja, pretenj in groženj, nego je v tem položaju nadaljevala svoje «delo». Izostala je vsakršna reparacija dogodka 20. junija in pojačali so še zločin z nadaljevanjem dela v okrvavljeni Narodni skupščini, kjer so sprejemali zakone z mednarodno obveznostjo za one kraje, čijih poslanci so bili z revolverji izgnani iz parlamenta! Sedaj nam zopet sporočajo demokrati in radikali v Beogradu, češ tudi mi smo za revizijo ustave, toda KDK naj prva izjavi, kakšno revizijo si želi. A dočim nas tako pozivajo, še dalje drže v svojih rokah vso oblast, čeprav je tudi z besedami Marka Trifkoviča dokazano, da so odgovorni za zločin od 20. junija. V Beogradu še sedaj ne razumejo, da bi se bili dogodki po 20. juniju povsem drugačne razvijali, da je bila takoj razpuščena Narodna skupščina. Oni ne razumejo, da bi tudi geslo o reviziji notranjega državnega ustrojstva zvenelo sedaj dokaj drugače. Beograjske stranke in njihovi hlapci so s svojo politiko tekom krize in po krizi sankcijo-nirali zločin Puniše Račiča, ki je hotel doseči to. da se onemogočijo normalni pdnošaji med manjšino in večino v parlamentu. predvsem pa med Srbi fn Hrvati, stremeč končno tudi za tem; da se razbije sedanja država in da se na njenih razvalinah ustanovi to-li po-vdarjeni ideal Puniše Račiča — Velika Srbija. Sam dr. Laza Markovič, «mozeg radikalske stranke« in član službene delegacije na Interparlamentarni uniji, je priznal sedaj v Berlinu (glej včerajšnje «Vreme»), da so beograjski običaji z ozirom na parlamentarni režim «i primitivni i v nasprotju z bistvom parlamentarizma*. Do tega zaključka je prispel zato, ker je. kakor navaja Laza Markovič, predsednik Interparlamen-tarne unije prof. Schucking omenil tudi zločin od 20. junija. V Berlinu se je Šele dr. Markovič spomnil na to, da se moramo mi sami potruditi, da take ♦običaje odstranimo, če nam je sploh do ugleda in spoštovanja našega naroda izven meja naše države«. Mi pristavljamo še besede: «ako nam Je do države in njene celine«. V Beogradu in tudi drugod pričakujejo. da bo seja eksekutivnega odbora KDK v četrtek objavila docela podroben program o reviziji ustave ali pa se bo morala raziti. Ne o enem, ne o drugem ne more biti govora. Programska baza KDK je dovolj jasno fiksirana s sklepi od 1. avgusta. Tedaj je bil določen okvir, v katerem se lahko sučejo razgovori in posrajanja. ako bodo sp'oh stvorjeni potrebni pogoji za taka pogajanja. Vprašanje revizije ustave bo pač treba rešiti terito-riialno s posebnim ozirom na zeodo-vinske in narodnopolitične individuali-tete, da en kraj ne bo v^dal nad ostalimi, kakor sedaj. V kakšnem obsegu in v kakšni obliki se bo to zgodilo, to bo odločala naravno politična dinamika in sila posameznih struj. Bojno stanje, ki obstoja v glavnem med Beogradom in Zagrebom, bo odstranjeno šele s koraki, ki jih bo moral storiti prvi Beograd. Sedanji režim mora vsekakor pasti in z njim sedanja skupščina. S tem šele bi se otvorila pot za razgovore o reviziji ustave, o Ustanavljanju nove osnove za novo normalno življenje naše države. Dokler pa demokrati in radikali im njihovi priveski podpirajo sedanji režim, pomeni vsaka njihova beseda o reviziji ustave ne glede na njeno splošnost, prazno frazo, kakršno smo do ogluše-losti poslušali od g. Davidoviča. Taki pozivi so bolj izzivanja nego pozivanja ... Seje KDK v Zagrebu imajo sedaj pretežno notranji značaj. Potrebno ie v prvi vrsti, ne da se formulirajo državno-pravne zahteve, nego da se v čim najboljšem skladu z veliko akcijo velike -koalicije oprede'i njena aktualna taktika. Potrebno je seveda, da ostane tudi nadalje povsem jasna idejna baza in da Ženeva, 29. avgusta s. Dopoldne je bi! pod predsedstvom slovenskega po-' slanca v italijanskem parlamentu dr, Wi!fana v navzočnosti številnih zastopnikov narodnih manjšin iz raznih delov Evrope otvorjen četrti manjšinski kongres. Dr. VVilfan je pozdravil predvsem novo skupino bolgarskih manjšin iz Romunije in ukrajinskih manjšin iz Poljske in Češkoslovaške. Obžaloval je, da tri manjšinske skupine iz Nemčije, ki so lani izstopile, kljub doseženemu načelnemu sporazumu niso navzoče na kongresu. Nato je podal obširen pregled o razvoju dela manjšinskega kongresa. Glavno točko današnjih razprav je tvorilo obravnavanje vprašanja o položaju manjšin in Društva narodov. Za narodne manjšine je ustvaritev zaupnega razmerja do Društva narodov nujna naloga. Društvo narodov se mora spričo naraščajoče nezadovoljnosti med narodi baviti z manjšinskim problemom. S posebnim povdarkom je dr. Wilfan nastopal za ustanovitev stalnega odbora za manjšinska vprašanja pri Društvu narodov, kakor je bilo zahtevano na nedavnem kongresu svetovne unije lig Društva narodov. Kongres, ki bo trajal tri dni, je sklenil koncem otvoritvene seje. da pošlje državnemu tajniku Kelloggu brzojavko, v kateri izraža upanje, da bo delo za preprečitev vojne kronal z delom za preprečitev nasilstev nad evropskimi manjšinami. — Kongresa se udeležujejo zastopniki kakih 35 milijonov manjšin, ki pripadajo 14 državam in 12 narodnostim. Predčasna izpraznitev Porenja? Berlin, 29. avgusta, s. Dr. Stresemann iz« javlja, da je s sestankom s francoskim mi* nistrskim predsednikom zelo zadovoljen. «B. Z. am Mittag» poroča, da je potova* nje dr. Stresemanna končno privedlo do jasnosti glede predčasne izpraznitve zase« denih krajev. Poincare je pripravljen raz* pravljati o vprašanju izpraznitve ter so* delovati, da bi prišlo čimprej do definitiv* ne rešitve teh sporov Zaradi tega je Po* ;ncare že pri prvih razgovorih izgladil pot. Razgovore bosta v bodoče nadaljevala kan« eelar dr. Miiller in francoski zunanji mini« ster Briand? Sov i? ti proti razorožitveni kapitalističnih držav Moskva, 29. avgusta, d. Ljudski komisar Litvinov je poslal glavnemu tajniku Dru« štva narodov brzojavko, s katero odgovar* ia na vprašanje, ali se bo Rusija udeležila zasedanja posebnega odbora, ki naj bi iz* delal ornutek konvencije za kontrolo obo* -ožitvene industrije. Litvinov izjavlja, da Društvo narodov dosedaj ni ničesar sto« rilo za pravo razorožitev: njegovo delo za kontrolo nad izdelovanjem orožja ie javno mnenje samo zavajalo v zmoto. Delo po* sebaega odbora dosedaj ni pomagalo miru in goto* godbe so samo posamezne etape v tem bo* iu, ki zagotavljajo, da postaja mir od dne* va do dneva sigurnejši. Kritični dnevi m Bolgarih Sofiia, 29. avgusta, g. Sinoči je kralj Bo* ris defhvtivno odločil, da ostane vojni mi* nister Vlkov še v vladi. Iz vrst zunanjega ministra Burova je namreč izšla zahteva, na; bi kralj odpustil vojnega ministra, ker gi kompromitirajo odnošaji do organizaci* ie makedonstvuiuščih. Cankov eden izmed vodiMjev vladne stranke, zihteva, naj od* stepi ministrski predsednik Ljapčev. Zaključek medoarlamentarne konference Berlin. 29 avgusta, (be.) Danes se je zaključila 25 konferenca medparlamentarne zveze. Zaključni govor je imel prof. 'Vhu-cking. ki ie povdarjal stabilnost parlamentarnega režima. Nemška skupina je pova-I bila vse udeležence kongresa na slavnostni banket. Vstvarjanje novih front v Evropi Senzacijonalne vesti iz Londona Angleška politična pomoč Italiji pojema. — Mussolini se oklepa užaljene Španije. — Težave fašistične politike na Balkanu. Vloga Vatikana. — Fašisti proti Kelloggovemu paktu London, 29. avgusta d. Mussolini je predložil Španiji osnutek za zvezno pogodbo med obema državama, ki naj bi stopila na mesto dosedanjih prijateljskih pogodb. O odmevu, ki ga je izzval ta korak v Angliji, se da povzeti iz uradnih angleških poročil nastopno: _ Novo zvezno pogodbo smatrajo v Angliji za vznemirljivo posledico angleško-franco-ske mornariške pogodbe in Kelloggove pogodbe. Splošno se domneva, da bo nova pogodba spremenila celokupen evropski položaj, ter stvorila dve novi fronti, v katerih bosta Pariz in Rim glavna nasprotnika, pri čemer ]i1t bosta podpirali Anglija oziroma Spaniia. Dočim je pogodba, ki jo je predlagal Mussolini, na zunaj popolnoma nedolžna istina in v skladu z določbami Društva narodov o medsebojnih obrambnih pogodbah, se vendar smatra, da Je Italija s tem končnoveliavno odklonila angleško pomoč, ki polagoma pojema. Ta pogodba bi združila dva najmočnejša soseda Francije. Mussolinija Je dovedlo več dejstev, da si ie poskrbel drugo podporo, in sicer ravno v trenutku, ko se čuti Španija nekoliko zapostavljeno, ker ne spada med prve podpisnice Kelloggove pogodbe in tudi ni gotovo, ali bo dobila sedež v svetu Društva narodov v Ženevi Mussolini je namreč opazil, da je naletel pri uveljavljenju svojih aspiracij na Balkanu na težave; dalje Je novi angleški poslanik v Parizu Tyrell ne samo Francozom naklonjen temveč tudi katoličan. Končno ni ostalo neopaženo, da Anglija nI več podpirala italijanske politike ob Sredozemskem morju, in v Arabiji ter AbesinijL Edina težava ja izvedbo Mussolinijevih načrtov je v tem. da kralj Alfonz simpatlzira z Anglijo. Razen tega je pričakovati, da bo prišel odločilen g'as lz Vatikana, kateremu posvečajo fašistični diplomati v zadnjem času veliko pozornost. Milan, 29 avgusta, d. V kolikor italijansko časopisje sploh komentira Kelloggovo pogodbo, se to vrši le v ta namen, da se izraža z vso skepso o njenem namenu in uspehih. Oficijozna »Tribuna« piše med drugim, da ni treba biti prorok, ako kdo trdi, da ta pogodba potomcem ne bo pomenila listine luči in jasnosti. To je tem lažje trditi, ker Italija nikakor ni zatemnila zarje te mirovne internacijonale. Več drugih držav pa je med glavnimi podpisnicami, ki so gledale na pariško ceremonijo s prezirom. Gotovo je, predvsem, da se je s Kelloggovo pogodbo Amerika še bolj definitiv-no ločila od Društva narodov. Ta pogodba je izboren alibi za Ameriko, ki je našla za poljubno uporabo dobro konkurenčno sredstvo napram Ženevi. Danes otvoritev jesenskega zasedanja Društva narodov Na dnevnem redu sta dva važna politična vprašanja. — Španija postane zopet članica. — Nove volitve. Ženeva, 29. avgusta g. Jutri dopoldne bo otvorjeno pod predsedstvom finskega delegata zunanjega ministra Procopa 51. zasedanje sveta Društva narodov. Dnevni red ie topot večinoma administrativno tehničnega in juridičnega značaja. Kljub temu se bo razpravljalo tudi o novi madžarski noti glede optantskega spora z Romunijo in o pol.isko-Iitovskem sporu. Svet bo zboroval istočasno s plenarnim zasedanjem Društva narodov do 10. sept. ko se bodo vršile nove volitve. Po turnusu ki ie bil uveden po vstopu Nemčije v svet Društva narodov, izstopijo letos tri države n sicer: Nizozemska. Kolumbija in Kitajska iz sveta. Iz krogov sveta se izve, da bo sedež Nizozemske dobila Španija, ki s tem ?cpet vstopa v ženevsko organizacijo. An- glija, Francija in Nemčija so pristale, d* bo Španija obenem dobila pravico zopetne izvolitve. Mandat Kolumbije bo po tradiciji zopet pripadel eni izmed južnoameriških republik. V poštev prideta Paraguay ali Venezuela. Kitajski mandat bo prejela najbrže nova nacijonalistična vlada v Nankingu. Takoj po novih volitvah se bo svet sestal na 52. zasedanje, ki bo trajalo do zaključka plenarnega zasedanja Društva narodov. Temu zasedanju bo predsedoval zastopnik Francije. Baden Baden, 29. avgusta s. Dopoldne je prispela nemška delegacija za Ženevo semkaj. Državni tajnik Schubert je odšel takoj v hotel k dT. Stresemannu, s katerim je imel daljši razgovor. Delegacija ie še tekom dopoldneva nadaljevala pot v Ženevo. Slovenec 12 Din - Srbijanec 50 par! Uničujoče številke za politiko dr. Gosarja, dr. Korošca in SLS Vnebovpijoča krivica pri plačevanju davka na ročno delo pod kleroradžkalskim režimom. Odkar Je voditelj slovenskih •krščanskih« socijalistov zapustil svoje srbijan-ske kapitalistične tovariše in prepustil svoje mesto dr. Korošcu, se je nekoliko umaknil v stran in naša javnost ga skoro pozablja. To rti dobro. Že zaradi programa in ogromnih »uspehov* v korist slovenskega delavstva ne, s katerimi je lf.ni dr. Gosar kot minister so-cijalne politike kompenziral zaupanje, ki mu ga je izkazovalo delavstvo, preden je postal minister. Med glavne spomenike dr. Gosarje-ve socijatnopolitične karijere spada tako zvani ročni davek. Odkar so ta davek upeljali radikali 1. 1925., dr. Gosar ni več mirno spal. Porabil je vsak trenutek io vsako priliko, da je metal od-, govornost za ta davek na ramena slovenskih demokratov. Uprav ganljivo je opisoval, kako je ta davek nesocijalen, da je delavstvo na koncu svojih sil in da ga bodo plačevale delavske žene in delavski otročici s svojim zdravjem. Lani februarja meseca je g. Gosar postal minister za socijalno politiko. Njegova stranska se baha, da je s finančnim zakonom za 1. 1927.-28. prinesla Sloveniji milijonske in desetmi-h jonske olajšave. A istočasno s temi velikimi »pridobitvami* se je pod finančnim zakonom bleščal pod m s ministra za socijalno politiko dr. Gosarja, s katerim je za 1. 1927.-28. ponovno uvajal pobiranje davka na ročno delo. Jeseni 1. 1927. je zatem vlada razpravljala o novem davčnem zakonu. Zakon je prišel v razpravo tudi v finančnem odboru in v Narodni skupščini. AH pa mislite, da je tedanji minister ra socijalno politiko dr. Gosar le enkrat zinil v vladi ali v finančnem odboru ali v Narodni skupščini v korist slovenskega in vsega jugoslovenskega delavstva, čigar minister bi prav za prav moral biti? Ali menite, da se je potegnil za to, da se ročni davek ukine ali vsaj ublaži? Kot minister je dr. Gosar pozabil na iuijave roke in izmučene obraze slovenskega delavstva in mu z novim davčnim zakonom definitivno naprtil ogromno in nesocijalno breme, ki ga predstavlja davek na ročno delo. Da pa bo ironija usode še večja, se je Škandalozne metode Koroščeve uprave Vsem ie Se dobro v spominu potovanje notranjega ministra dr. Korošca po Južni Srbiiji. Ogledal si je vse, videl pa ni ničesar, poslušal ie vse, slišal pa ni ničesar, obljubil ie vse. izpolnil pa ni ničesar. Vendar ie izdal o svojem potovanju uraden komunike, ki ie bil poln hvale in slave o upravnih razmerah v Južni Srbiji in ki ie izrecno stavljal južnosrbsko upravo za vzgled drugim pokrajinam naše države. Mi smo že tedaj imeli rahle dvome nad resničnostjo take izjave, ker smo vedeli, da so pritožbe nad tamošnjimi razmerami že davno postale nekaka notranja kronična bolezen, ki ne izgine že ob sami pojavi ministra Korošca in njegovega spremstva. Dejali smo. da nismo čuli o kakih korenitih iizpremembah v tej ookrajni ali o kakem temeljitem izboljšanju južnosrbskih upravnih prilik, zato tudi veselemu oznaniiu dr. Korošca nismo mogli verjeti brez pridržka. V ponedeljek se je vTšilo v Beogradu Zborovanje glavnega odbora radikalne stranke in vsi prvaki so pri tej priliki v en glas izražali svoje nezadovoljstvo in obsodbo nad metodami, ki jih je vpeljala v našo politično upravo Vuk i če vi deva vlada in nje današnja druga izdaja. Preveč bi bilo navajati posamezne izjave, ki tako drastično obsojajo upravne metode pod Vu-kičevičem, za katere je odgovoren dr. Korošec, ki ie imel ta resor prej in ga ima še danes. Vse izjave so si edine v tem. da je politična uprava pod načelstvom dr. Korošca popolnoma v službi Vuikičevičevega koncepta o »reorganizaciji« radikalne stranke. Vendar pa je zelo zanimivo zlasti obupno pismo radikalnega poslanca Milutina Dragoviča, priobčeno v beograjski »Politiki« in naslovljeno na radikale vranjskega okrožja. Poslanec Dragovič ie dobil obvestilo iz pčiniskega in poljaniškega sreza, da sta tamošnia sreska poglavarja izdala ukaz podrejenim občinskim upravam, da na ta in ta dan zberejo ljudstvo, ko bo v njunem spremstvu prišel tja poslanec Popovič. da organizira tako zvano državno vladno radikalno stranko. Poslanec Dragovič ogorčeno navaja, da v teh srezih že obstoje krajevne radikalske organizacije, toda to rovarjenie vladnih radikalov v krilu lastne stranke je stvar radikalov samih in prepuščamo ogorčenje popolnoma radikalu Dragoviču. Pridružujemo pa se nieeovemu mnenju, da ie tako početje Koroščevih podrejenih organov, ki postavljajo vso našo iavno upravo v službo kake stranke, vse obsodbe vredno in da se s tem jači in nadaljuje sistem bolne in gnile državne politike na škodo naroda in države. Dragovič pravi dalje, da se ie uveril na Uou mesta, da ie skoro ves uradniški aparat v tem okrožju nameščen samo za to. da kaznuje in preganja vsakogar, ki se shaja s tem poslancem ali ki od niega dobiva pisma. Take stvari se dogalaio v pčinjskem srezu, ki ne leži baš globoko v Južni Srbiiji. in imenovani poslanec pravi, da ljudstvo teh srezov celo vrsto let ne norimi takih preganjani in nezakonitosti, kakor se gode sedaii pod Koroščevim režimom. Pravoverni radikal piše dalje: »(Danes sera pisal dr. Korošcu in ga vprašal. aH liiezovi podrejeni organi z njegovo vednostjo uganiaio tako nasilje ter da-li misli ukreniti kai Droti temu.« Ako še to ne bi pomagalo, se obrača obupani poslanec na vse radikale s pozivom, da se otreseio kobilic in gosenic. Id so se iz drugih strank ravno pod ministrovanjem krščansko-socijalnega Gosarja pobiral ročni davek v Sloveniji s tako brezobzirnostjo, kakor nikjer drugod v celi državi. Slovensko delavstvo je plačalo lani, t. j. leta 1927. nič manj kakor 16,792.264.64 dinarjev ročnega davka, torej skoro 17 milijonov. Kaka krivica se je zgodila s tem slovenskemu delavstvu in vsemu slovenskemu gospodarstvu, lahko šele prav precenimo, ako primerjamo to ogromno vsoto v Sloveniji iztirjenega ročnega davka z vsotami, ki so jih nabrali v drugih pokrajinah države. Na razpolago so nam uradni podatki o vplačilih ročnega davka v Času od 1. aprila do 31. decembra 1. L V teh devetih mesecih so plačale: V dinarjih Hrvatska in Slavonija 4,737.426.86 Bosna in Hercegovina 7,280.406.23 Vojvodina 6,079.719.58 Slovenija 11,899.233.95 Dalmacija 1,613.677.47 Srbija s Črno goro 2,233.181.49 Skupno ie bilo torej v teh devetih mesecih iztirjanega ročnega davka okrog 34 milijonov, od česar odpade na Slovenijo skoro 12 milijonov, torej nad eno tretjino. Slovenija je plačala torej absolutno in relativno mnogo, mnogo več kakor katerakoli druga pokrajina. Najbolj kričeča je krivica, ki se je zgodila pod Gosarjevim ministrovanjem Sloveniji in slovenskim delavcem, aKo primerjamo v Sloveniji vplačani ročni davek z davkom, vplačanim v Srbiji. Slovenija ima okrog 1 milijona prebivalcev ln je plačala 12 milijonov ročnega davka, Srbija s Črno goro ima nad 4 milijone prebivalstva in je plačala 2 milijona ročnega davka. Na enega Slovenca je odpadlo torej v času od 1. aprila do 31. decembra 1927. 12 Din ročnega davka, na enega Srbtfanca pa samo 50 par, torej na enega Slovenca 24krat več! Te številke kriče do neba in so najhujša obsodba dr. Gosarja, dr. Korošca, klerikalne stranke in vsega hegemoni-stičnega režima. To je zahvala krščanskih socijalcev in njihovih gospodarjev, klerikalcev, slovenskemu delavstvu za zaupanje ob volitvah! prtteple in glodajo na samem deblu radikalne stranke. Tako govore radikali o upravnem delu notranjega ministra dr. Korošca, o čigar upravnih sposobnostih smo svoječasno či-tali nebotično hvalo in slavo! Za Slovenijo tudi Korošec nima ničesar Ob nastopu Koroščeve vlade smo čitali v klerikalnem časopisju dan na dan zagotovila, da se Sloveniji z nastopom Korošca odpro zatvornice blagostanja in da se vanjo kot povodeni vliie med in mleko. Bilo je mnogo naivnih dušic, ki so verovale, da res prihajajo v deželo zlati časi in da bo Korošec napeljal nazaj v Slovenijo vsaj del tistega denarnega Dotoka, ki neprestano teče od nas v Beoerad. Toda Korošec ministruje v Beogradu že mnogo časa. še dlje ie v vladi njegova SLS. toda zlatih potokov zaman pričakujemo. Korošec ima tako nesrečno roko. da se vselej, kadar je on minister, razpara vreča nesreč in neugodnosti se vsujejo širom države. Mesto pričakovanega blagostanja ]e dobila država s Korošcem dobo nesreč, neredov in prelivanja krvi, ie dobila vladno večino. iz koie vrst je vstal zločinec Račič. SLS in njeno glasilo morata zdaj sama priznati, da tudi Korošec ni storil za Slovenijo ničesar. Zato »Slovenec« hvali gospodarstvo obeh oblasti Slovenije, češ, da sta umeli iznajti nove davke in denar iz teh davkov da ostane dama, ko »od države še za dogleden čas ni mogoče dobiti niti pričakovati ničesar«. Včerajšniji »Slovenec« ie s to trditvijo pogodil bistvo stvari. Od države ni mogoče dobiti, niti pričakovat ničesar tudi tedaj ne, ko sedi na krmilu vlade načelnik SLS, zato ie bilo treba naviti davčni vijak v oblastnem področju. Mi pa smo mnenja, da ie umestnele terjati to, kar imamo polno pravico terjati od centrale, kamor se stekajo naši davki. Ali to ni naš denar, namenjen za naše gospodarstvo? Ali bi se ta denar ne mogel vpo-rabiti za izboljšanje naše hiše? »Slovenec« pravi, da ne, in deli davke v dve vrsti. Eni davki so tisti, ki jih dajemo državi in od teh »ni mogoče dobiti niti pričakovati ničesar«. Drugi pa so oblastni davki in Slovenci smo ravno zadosti bogati, da se odpovemo terjatvam, ki jih imamo do državne blagajne, ter si naložimo domače davke, drobtinice in gospodarimo s temi. kakor vemo in znamo. Tako ie stališče klerikalcev danes, ko le predsednik vlade dr. Korošec in se mu ne sme delati težkoč, ko že itak po milosti božji im do sili kompromisa sedi na čelu vlade. Pozabljene so vse one krepke besede o pljačkanju. izmozgavanju in izžema-niu prečanskih kraiev s strani čaršije. ki jih ie »Slovenec« leta in leta dan za dnevom ponavljal med besom in gnevom. Ta pesmica ie bila himna klerikalcev v opoziciji. danes pa ie vse dobro: ni ne pljačke. ne izmozgavanja, ne čaršije. Danes naj bi bili nekako srečni, da sme SLS razpolagati vsaj z oblastnimi dohodki! Dr. Marinkovič na Bledu Beograd, 29. avgusta, p. Nocoj ob 6.40 je zunanji minister dr. Marinkovič odpotjvai ua Bled, kjer bo ostal par dni, nato pa se odpeljie v Ženevo na zasedanje Društva narodov. Danes je odpotovalo iz Beograda tudi več drugih ministrov, med njimi tudi dr. Grga Angjelinovič. Čdjte, ljudje božji! Poslušajte! Včerajšnji »Slovenec« poudarja na uvodnem mesta tudi tole, sedaj zanj »sveto in nedotakljivo zadevo«: »Ljudstvo po deželi namreč čuti, da tre za njegovo stvar, da se tu blati in napada naša ustava, ki je v neposredni prid in neposredno korist vsakega posameznika namenjena«. (Podčrtal »Slovenec« !) Glejte, gfejte! Vidovdansk«. ustava. Je zdajci »naša« ustava. Naša ustava Je po tej najnovejši »Slovenčevi« teoriji ▼ »neposredni (!) prid in neposredno korist (!) vsakega posameznika«. To je, kajpak drugačna godba kot ona, ki jo je SLS godla vsa leta v opoziciji!! Zakaj ni Obznane Beograd. 29. avgusta p. »Novosti« objavljajo zanimiv članek, v katerem ugotavljajo. da so grožnie o uporabi represivnih ukrepov proti KDK doživele fiasko. Dr. Korošec je sicer izdal naredbo svojim organom. nai pripravljajo gradivo za primer potrebe političnih šikan pristašev KDK. toda nekdo je pravočasno ustavil »čvrsto roko« dr Korošca, ki je samo čakal prilike, da Jo pokaže. Namesto uporabe zakona o zaščiti države, ie prišlo na vrsto vprašanje revizije ustave, čigar pokret so izzvali predstavniki četvorne koalicije. More se reči, da je bil s tem naposled storjen mal korak naprej. Zdi se. da se pričenja resna razprava o pozitivni rešitvi vprašanja od-nošaiev med Beogradom in ostalimi kraji. Posvetovanja poslancev KDK Zagreb, 29. avgusta, č. Kakor vsak dan so se tudi danes sestali v predsedništvu zbornice h konferenci v Zagrebu navzo« či poslanci KDK, med drugimi Vilder, De» metrovič, dr. Maček, Predavec, inž. Ko« šutič in dT. Trumbič. Glede požara v Se* Ijačkem domu so poslanci izjavili novi« narjem, da vodstvo še nima podrobnih po* datkov o preiskavi, ki jo vodita sodišče in policija, 5n da bo sodna komisija, v kateri bodo tudi strokovnjaki, ugotovila jutri vse podrobnosti. Situacija v Bosni Zagreb, 29. avgusta č. Posl. Ivan Celan, ki je prišel semkai iz Bosne, le na vprašanje. kakšen je položaj v Bosni in Hercegovini odgovoril, da je tak kakor v vseh ostalih hrvatskih krajih. Narod Je discipliniran ter čaka in posluša sklepe svojega vodstva. Na vprašanje, kako se drže bosanski muslimani, je izjavil, da je položaj muslimanov v resnici težak, ker čuti ogromna večina muslimanov s Hrvati in dobro ve. da je njihovo mesto na strani KDK. V glavnem so muslimanski seljaki danes neobve-ščeni o pravem položaju in ker se dr. Spa-ho mudi že dalje časa izven Beograda, tolmači narod to v tem smislu, da noče več iti s sedanjo vlado. Z ozirom na to ie tudi razumljiv skico JMO, ki ie bil sprejet te dni. da nastopi samostojno pri občinskih volitvah v Bosni in Hercegovini in ne skupno z radikali in demokrati. S takim sklepom je vodstvo JMO hotelo dokazati svojim volilcem. da ni slepo vezano na nobeno izmed teh dveh srbijanskih strank. „Lucida intervala"' Beograd, 29. avgusta, r. »Vreme* objav« Ija intervju, ki ga je dal dr. Laza Marko« vič v Berlinu. Konec te Markovičeve izja» ve ima tudi notranjepolitično vrednost, ker nam odkriva, da je v inozemstvu tudi dr. Lazo Markoviča oblila rdečica sramu, ko je prof. Schiicking omenil strahotno gro« zodejstvo v Narodni skupščini, dne 20. ju« nija. Dr. Markovič je namreč izjavil: «Ono, kar je v naši državi najaktualnej* še v pogledu naše nravnosti in običajev, ki so še vedno primitivni in v odkritem na* sprotju s prirodo parlamentarnosti in ki so povzročili ozračje, v katerem se je ro» dil strahoviti zločin Puniše Račiča, katere« ga se je spominjal tudi predsednik Inter« parlamentarne unije prof. Schiicking v svo« jem govoru o preminulih članih naše dele« gacije, — je pač zadeva, ki bi se ji morali mi sami posvetiti, ako nam je do ugleda in spoštovanja našega naroda tudi izven meja naše države. To je potrebno nadalje radi velikih kulturnih in političnih sposob* nosti našega naroda, ki so se v glavnem kot znano trošile s sterilno, nerazumljivo in nekulturno medsebojno borbo* ... Beograd, 29. avgusta, r. «rPesit Hirlap* objavlja izjavo dr. Laze Markoviča, ki se izrekel proti reviziji mirovnih pogodb in za ohranitev dosedanjega stanja. V pogledu državne krize v kraljevini SHS pa je dr. Markovič zatrjeval, da bo Hrvatska dobila upravno in finančno av« tonomijo. Beograd jedva čaka, da se reši finančnega bremena Hrvatske. V vsakem slučaju pa je treba počakati, da se strasti pomirijo. Prehod letal preko italijan-sko-jugoslovenske meje Rim, 29. avgusta, o. Uradni list Je objavil kraljev ukaz, ki urejuje zrakoplovbo. Ukaz določa med drugim, da je prehod letal in zrakoplovov preko italijansko - jugoslovenske meje na kopnem dovoljen samo pri Logatcu. Za vsa zračna prometna sredstva je obvezna pri prehodu preko Logatca naslednja pot: cesta, ki vodi od Logatca skozi Postojno do Razdrtega, prema črta iz Razdrtega v Divačo in ceeta iz Divače v Basovico, iz Basovice prema črta na letališče v Žab-ljak pri Trstu. Letala se ne smejo oddaljiti več kot 2 km na desno ali levo od navedene poti in morajo leteti vsaj 2000 m visoko nad zemeljsko površino. Aretacija jugoslovenskega tihotapca v Budimpešti Budimpešta, 29. avgusta, g. Policija je ie dalj časa opazovala, da se v gotovih krogih porablja uživanje raznih opojnih sredstev, med njimi posebno kokain. Poizvedovanja so privedla tako daleč, da je policija aretirala jugoslovenskega državljana brezposelnega natakarja Alberta Molnarja, ki se je v obleki strojnega kurjača vtihotapljal v železniške vagone ter na ta način potoval v Jugoslavijo in nazaj. Molnar je priznal, da je v zadnjih mesecih vtihotapljal velike množine kokaina v državo. Oblasti so aretirale tudi dva njegova tovariša. Londonske, Jimes" o borbi v Jugoslaviji Uničujoča obsodba vodilnega angleškega lista nad hegemoni-stičnim in nesposobnim centralizmom Beograda Londonske »Times« razpravljajo ▼ članku svojega beograjskega dopisnika o nasprotjih med Srbi in Hrvati in ugotavljajo, da se mora prav za prav govoriti o napetosti med deli države, ki so obstojali že pred vojno, in onimi, ki so ji bile priključene po zmagi zaveznikov. Srbi imenujejo te nove državljane »prečane«, ker se nahajajo na drugi strani mejnih rek. Ti se upravičeno pritožujejo nad beograjsko centralistično upravo, ker je upravni aparat, s katerim razpolagajo Srbi in ki so ga hoteli vsiliti novim pokrajinam, popolnoma skrahiral. Zmešnjava zakonov in uredb je taka, da se nihče več ne spozna. Nerešeni akti se kupičljo v ceKh skladovnicah. Ce hoče kdo kai doseči, mora imeti prijatelja pri odločilnem mestu. Odtod veliki pomen poslancev, ki podpirajo prijatelje in pristaše, da dobe to, kar bi v redni državi avtomatično dosegli, ne da bi rabili intervencije. Ta sistem je seveda tak, da favorizira vladi prijazne stranke. Tako so slovenski klerikalci, čeprav so novodošli v Jugoslaviji, napravili pakt z vlado in so za Vatikan in dogodki v Jugoslaviji Zagreb, 29. avgusta r. Milanski »Corriere deila Sera« objavlja zanimiv članek, ki mu ga je poslal njegov vatikanski poročevalec in ki se glasi: »V Rim je prispel apostolski mmdl v Beogradu, monsignor Pellegrinetti. Prišel je v Italijo na počitnice, ki jih bo deloma sre-živel v svojem rojstnem mestu Lucci. Jugoslovenska politična situacija, ki je vse prej kot rožnata, ie tega odličnega diplomata privedla v Rim, da v slučaju potrebe da potrebna pojasnila zlasti o zadržanju hrvatskega episkopata in duhovništva, ki po vsej priliki noče ostati nevtralno v borbi med Zagrebom in Beogradom. Znane so izjave, ki so se pripisovale zagrebškemu nadškofu Bouerju na njegovem sestanku s Pribičevičem. Nadškof Bauer je tedaj izjavil, da se kot Hrvat kabor kot duhovnik zaveda dolžnosti, stati na strani naroda, katerega dušni pastir je. Ta izjava je pobudila vlado dr. Korošca, da je zahtevala pojasnila, nakar je dr. Bauer odvrnil, da se ne namerava pridružiti borbi proti dr. Korošcu, ker uvideva, da ie njegova politika dobra za SLS. Izjave zagrebškega nadškofa so važne zlasti za Vatikan, ki se želi izogniti sporom med duhovščino v državi, kjer predstavlja inteligetnejši del prebivalstva in mora sodelovati v nacijo-nalnem življenju in pri vodstvu narodove usode. Sv. oče je v poslanici litovskemu epi-skopatu ponovno potrdil opetovano nagla-šeno načelo, naj duhovščina, ki se mora posvečati religioznemu skrbstvu in interesom vsega naroda, ne pripada nobeni politični Stanki. V slučaju hrvatskega klera Je še posebej potrebno ohraniti mejo, ki loči obrambo verskih ciljev in neodvisnosti katoliške vere, ki je vera hrvatskega naroda, od vsakega mešanja in nadvlade pravoslavnega verstva, ki je religija večine ostalih narodov Jugoslavije. Ta članek milanskega Usta }e brez dvoma Inspiriran iz vatikanskih krogov samih in je najbrž že odgovor na poskuse pridobiti Sv. stolico za to, da bi se postavila na stran dr. Korošca. Da so se taki poskusi vršili in se še vrše, potrjuje med vrsticami tudi včerajšnji »Slovenec«. V skromni, a očividno v škofijskem ordinarijatu sestavljeni notici na 4. strani namreč pripoveduje, kako v Vatikanu z zanimanjem zasledujejo potek političnih dogodkov v Jugoslaviji, in nato zaključuje: »Ne bo pa (Sv. stolica) opu stila, da bi se ne poslužila sredstev, ki so ji na razpolago, da bo oasvetovala jugoslovanskim katoličanom zmernost in mir, in da bo povabila episkopat ln kler, naj oipo-zore svoje vernike, da jih verstvo obvezuje ohraniti zvestobo in pokorščino do ustavne državne oblasti.« Ako so informacije »Corriera« točne, so ti poskusi, pridobiti Vatikan za politiko dr. Korošca proti Hrvatom, ostaH vsaj dosedaj brezuspešni. Kraljevo zdravstveno stanje Bled, 29. avgusta. Beograjski kirurg dr. Kostič je bil danes dopoldne pri kralju, nakar se je z avtom odpeljal v Beograd. Kraljevo zdravstveno stanje je zelo dobro. Vladar ne čuti nobenih ne-vralgičnih bolečin več ta je dobro razpoložen. Zopet bolnica brez denarja Sarajevo, 29. avgusta, d. Uprava sarajevske bolnice je prišla v neprijeten položaj, da je morala sporočiti ministrstvu narodnega zdravja, da bo morala v najkrajšem času ukiniti oddelek za gobavca, ker nima zadostnih kreditov. Nevarnost okuženja prebivalstva od to strašne olenii je pač najboljši dokaz brezvestnosti ali nesposobnosti onih, ki so sestavili državni proračun. Italijanski manevri pri Zadru Split, 29. avgusta, n. Sredi septembra bo imel oddelek italijansko vojno mornarice manevre v okolici Zadra. Pri manevrih bo sodelovalo tudi več polkov italijanske vojsko raznega orožja._ Katastrofalen vihar v Sofiji Sofija, 29. avgufta. g. Silen orkan je po« vzročil v okolici mesta veliko škodo. Do 10.000 dreves je bilo izruvanih in mnogo hiS razkritih. Vihar je podrl tudi več dim« nikov in cerkvenih stolpov. Na več krajih je potrgalo tudi železniške tračnice. Pre» bivalstva se je polastila velika panika in vse beži v gora. ceno svoje podpore mogli urediti svoje posle. Ta sistem se razteza tudi na trgovske zadeve. Ali ni aksijom v Jugoslaviji, da se mora tisti, ki se hoče lotiti kakega podjetja, najprej obrniti na dva ali tri voditelje vladajočih strank in jih vzeti v upravni svet? Svojčas je bilo treba za dosego tega cilja biti v radikalni stranki. Kateri je lek? Hrvati zahtevajo popolno avtonomijo, kakoršno ima n. pr. Irska, tako da bi jih s Srbi združevala samo oseba vladarjeva, kakor pred vojno Avstrijce z Madžari. Srbi pa se ne nameravajo odpovedati svojemu centralizmu. Pisec članka se Izreka za pokrajinsko avtonomijo za vse Srbe, Hrvate in Slovence. Pokrajine pa bi se prej morale pregrupirati. Teh je zdaj 33 in so majhne in fragmentarne. Njihova upravna telesa nimajo niti avtoritete niti sredstev. Če pa bi sc razdelila država na kakih 10 pokrajin, Dri čimer se ne bi smele spajati tiste, ki tega ne marajo, bi se morda s tem osnutkom dal doseči sporazum med Srbi in Hrvati. Preiskava o požaru v Seljačkem domu Zagreb. 29. avgusta r. Sodna preiskava o požaru v Seljačkem domu se vodi s poino paro. Doslej je preiskovalni sodnik Vidale zaslišal večje število prič. Jutri Ob 10. dopoldne bo na mestu požara nov sodni ogled, ki mu bodo poleg članov sodišča prisostvovali tudi strokovnjaki gradbene, kemične, gasilske in elektrotehnične stroke. O preiskavi in njenih ugotovitvah preiskovalni sodnik ni dal še nobene informacije. Trdi se, da so navedbe neke priče uprav senzacionalnega značaja in da lahko omogočijo aretacijo krivcev. »Večer« zatrjuje, da je njegov poročevalec prejel na merodajnem mestu informacijo, ki je smatrati za ugotovljeno, da ie bil požar podtaknjen in da ne gre le za nesrečen slučaj. Preiskavo o nržaru vodi s svoje strani tudi policija, ki ie danes ves dan zasliševala priče. Največjo pažnjo se posveča pri-čevamiju soproge Vjekoslava Feigla, ki se je naihajala v dvorani v prvem nadstropju Seljačkeiga doma. ko ie začelo goreti. Gospa pripoveduje, da je malo Drej privozil pred Seljački dom eleganten sivozelen avto, iz katerega sta izstopila dva mlada gospoda. Gospa iu je nekaj časa opazovala, kako sta se nervozno sprehajala pred Seli ačkirn domom, nato pa ju je izgubila iz vida. Dobava orožja in municije iz ČSR Praga, 29. avgusta, s. Kakor se Izve, Jv bivanje veleindustrijalca Schneider-Creuzot v Pragi v zvezi s tem, da je bilo na buka-reštanski konferenci Male antante sklenjeno ustanoviti lastne Skodove tovarne za orožje in municijo v Romuniji in Jugoslaviji. Dokler te tovarne ne bodo obratovale — kar bo trajalo približno pet let — so Skodove tovarne prevzele pod garancijo Češkoslovaške države dobave orožja in municije za Romunijo in Jugoslavijo. Vzdržuje se tudi vest, da so Skodove tovarne dobile naročila za milijonske pošiljke orožja in Švedska prekooceanska letalca izgubljena? Berlin, 29. avgusta, s. «Berliner Tage* blatt* je prejel iz Kodanja brzojavko, da je deželni predstojnik severne Grenlandije sporočil, da so letalo pogrešanih švedskih letalcev Hassela in Cramera videli v nede« Ijo dopoldne pri Fiskenalsu, to je kakih 210 milj južno od Mount Ewansa. Dva dni pozneje so baje slišali letalo pri Akigse* reiaku, kakih 50 morskih milj severno od Mount Ewansa. Ta vest pomeni, da je le« talo očividno iskalo ugodno točko za pri* stanek; ker je pa ni našlo, je letelo proti severu in se najbrže pri tem izgubilo. Nov svetovni rekord v vztrajnostnem poletu Berlin, 29. avgusta, g. Oba Junkersova letalca Risticz in Zimmermann, ki branita svetovni rekord v vztrajnostnem poletu, bosta jutri ob ugodnem vremenu startala proti vzhodu. Na krov sta vzela za 8100 km obratnih sredstev ter nameravata lete« ti do Pekinga ali morda celo na Japonska Velike nesreče po vsem svetu Varšava, 29. avgusta, g. V Bronbergu oo je včeraj pri zasilnem pristanku razbilo vo« jaško letalo. Oba pilota, poročnik in letal« ski korporal, sta bila težko ranjena. Sanghaj, 29. avgusta, (be.) Kakor poro« čajo, je zadela na sipine v bližini Kefti ameriška letalska ladja. Vsi poskusi, da bi ladjo oprostili, so ostali dosedaj brez« uspešni. Varšava, 29. avgusta, g. V Wojtowki pri Bijalystoku sta zgoreli dve stanovanjski hiši in 20 skednjev. Ogenj j« zanetil neki osemletni deček. Newyork, 29. avgusta, (be.) V mestu Stelby so se porušile tri hiše. Ubitih jo bilo 8 oseb in 7 težko ranjenih. Parii, 29. vgusta. (lo.) V vasi 9t Martin-Debelleville je nastal strahovit požar, ki je vpepelil 20 hiš in 21 farm. Splošno se meni, da je bil ogenj podtaknjen. Tragična smrt angleškega gospodarskega strokovnjaka London, 29. avgusta, (lo.) Brzojavka iz Vancouverja poroča, da so v bližini Puget Sounda našli pogrešano letalo, s katerim sla se vozila Soott in drugih pet oseb. Letalo je ležalo 30 čevljev globoko v morju in 7 ponesrečencev je ležalo v letalski kabini Scott je potoval v Kanado, da zbere materijal za izdajo knjige o izseljevanju in gozdarstvu. Leta 1919. j|e bil izvoljen na liberalni listi za poslanca v spodnjo zbornico. Leta 1924 ae je pridružil delavski stranki. t JUTRO® St. 203 3 Četrtek 30. Vin. 192?: Razširjenje ljubljanske realke/ Nekaj spominov ob 75-letnem jubileju zavoda in. ljudje Z novim šolskim letom se razširi ljubljanska realka v dva srednješolska zavoda: realko in realno gimnazijo. Prvi štirje razredi so emotsni. od petega daLje pa bodo obstojali posebni oddelki za realko in posebni za realno gimnazijo. Ljubljanska realka spada med največle in najstarejše srednješolske zavode v Sloveniji. Ko so se začele sredi preteklega stoletja snovati prve realke v Avstriji, se je lak zavod otvoril 1852 tudi v Ljubljani Sprva ie imel le tri razrede, od šolskega no telovadnico, ki je bila pred kratkim modernizirana. Poleg učilnic se nahajajo v poslopju veliki kabineti za razne zbirke, med katerimi ie posebno dragocena priro-dopisna zbirka, ter za obsežne knjižnice, od katerih shranjuje učiteljska čez 4500 knjig, a dijaška tudi nad 4000. 75!etnice svojega obstoja realka ni mogla lepše proslaviti kakor s tem, da se je v duhu današnjega časa razširila in spopol-nila z realno-gimnazijskim oddelkom, ki daje nienim učencem možnost, da se na leta 1863. dalje 6 razredov, a s šolskim letom 1871/72. se ie pretvoril v moderno seri emrazredno veliko realko, kar je ostal do danes. Nad 31.000 dijakov se je v tem času vpisalo vanj. izimed njih je izšlo mnogo jako odličnih mož, ki še sedaj delujejo v najrazličnejših strokah in poklicih. Izmed vseučiliščih profesorjev nai omenimo samo dr. Fabianiia (Dunaj), Emiha (Gradec), Foer-sterja (Ljubljana), Boncelja (Zagreb), dr, Klemena (Dunaj) in Knapiča (Lisabona). Poleg teh cela vrsta srednješolskih profesorjev in direktorjev, skoro vsi slovenski Inženjerji, mnogo uradnikov pri pošti, železnici. fimamci, častniki (kontreadmiral Koch), odlični veletrgovci, industrijalci itd. Slovenski književnosti, upodabljajoči umetnosti im gledališču ie dala ljubljanska realka Cankarja in Srečka Kosovela, Jakopiča, Vesela, Gvaiza, Betteta, Križaja, Skrbin-fcka. Šesta. Dasi so bili med učenci Stavami vedno v večini, ie veljala reaika do 1918. za nemška zavod, na katerem se slovenskim dijakom ni vedno godilo najbolje. Iz te dobe je ostala med starši marsikatera nepovol1]'-na sodba o zavodu še do današnjega dne. Razen pri verouku in slovenščini se ni na realki smela slišati nobena slovenska beseda in slovenski profesorji, kolikor jih je bilo tam. niso imeli lahkega stališča. Koliko preiskav im afer so povzročili na zavodu narodnostni boji, koliko polemik v slovenskih in nemških časopisih! Po prevratu se ie realka poslovenila. Odšli so nemški profesorji in z nemškimi uradniki in častniki tudi nemški dijaki. Zavod je dobil po dolgem času (prvi ravnatelj Miha Peternel je bil tudi Slovenec) zopet Slovenca prof. Josipa Mazija za direktorja, ki je prevzel težavno nalogo, da razrvane in nedisciplinirane razmere uredi in zavodu zopet dvigne ugled. To se mu ie v polni meri posrečilo. Uspehi dijaštva so se v vedenju in učenju hitro dvigali in v preteklem letu je na zavodu z uspehom dovršilo nad 90 % dijakov. Gotovo prav ugoden in hvale vreden uspeh! Od 1874. se natiaja realka v lastnem im-pozantnem poslopju, ki ji ga ie postavila v renesančnem slogu v proslavo svoje 50Iet-nice Kranjska hranilnica izrecno za realko. Gotovo nima noben drug slovenski zavod tako velikih im higijenskih učilnic kakor ravno realka, dasi zunanjost poslopja danes ni taka, kakor bi bilo želeti. Izza sep-temberskih dogodkov 1908. je začela namreč Kranjska hranilnica zavodu nasprotovati zaradi slovenskih dijakov, ki jih ie hotela iztisniti in poslopie ohraniti le Nemcem. Tudi po prevratu so se težave glede poslopja nadaljevale. Sedaj, ko je lastnik poslopja ljubljanska oblast, je pričakovati, da se bo poslopje temeljito popravilo. Realka me raizpolaga samo s prostornimi razrednimi učilnicami, marveč ima tudi specijalne učilnice za risanje, fiziko, kemijo in obšir- istem zavodu la pod Istimi učitelji šele po končanem četrtem razredu odločijo za na-dalievanie študija na realki ali realni gimnaziji. Kakor smo že uvodoma poudarili, so nižji štirje razredni enotni, tedaj enaki vsem ostalim nižjim realno-gimnazijskim razredom (razen na humanističnih gimnazijah) v vsei državi: v petem razredu šele nastopi razlika. Realčmi oddelek bo imel poleg ostalih skupnih predmetov kemijo, opisno geometrijo im matematiko v večjem obsegu, realno-gimnazijski oddelek pa latinščino. Želimo, da bi z realno-gimnazijskim oddelkom razširjeni zavod v korist učencev čim lepše prospeval in na čim najvišji stopnji slavil svoj prihodnji jubilej. Izlet gorenjskih obrtnikov v Avstrijo Jesenice, 28. avgusta Društvo obrtnikov za kranjskogorski sodni okrai s sedežem na Jesenicah je priredilo v nedeljo izlet v Beljak Udeležilo se je izleta prav visoko število članov in prijateljev društva. Nasproti jim je prišel do Jesenic tajnik beljaških obrtniških društev g. Scbwald. ki ie uredil vse potrebno, da je bila vožnja v Beljak prav prijetna. Na kolodvoru v Beljaku so naše obrtnike sprejeli predstavniki beljaških trgovskih in obrtnih organizacij. Po lepem pozdravu so odvedli tovariše v svoje lokale (Zunftstube) k skupnemu kosilu, pri katerem je goste v prisrčnih besedah pozdravil načelnik zadruge kro-jaeev g Kramer ter v imenu ^Hagebunda« načelnik g. Angerer. za vse beliaške obrtniške organizacije pa tajnik g. Schwald. Za prisrčni spreiem se ie zahvalil v imenu gorenjskega obrtništva vodja in organizator izleta g. Ivan Gogala z Jesenic, ki ie uvodoma govoril slovenski, gospodična VVaštianova z Jesenic pa ie z lepim slovenskim nagovorom poklonila predstavniku beljaških obrtniških organizacij krasen šopek svežega cvetja. Po skupnem obedu se je vršil ogled mesta. nakar so se izletniki podali z avtomobili v Poreče ob Vrbskem jezeru in odtod po dveh urah s parobrodom v Vrbo. kier se ie vršil koncert vojaške godbe Ob mnogo-broini udeležbi domačega občinstva iih je pozdravil župan, dalje predsednik zveze koroških obrtnih zadrug in razni drugi govorniki Pevci so prepevali večinoma slovenske narodne pesmi in kmalu ie zavladalo med izletniki in domačin? prav prisrčno razpoloženje. V imenu gorenjskih obrtnikov se je vsem govornikom zahvalil g. Gogala, gdč. Waštianova pa ie gostiteljem izročila krasno šatulio. Nato ie, izpregovoril še predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Josip Rebek iz Liubljane. Zahvalil se ie slovenski za pozdrave, naklonjenost in spon tane ovacije, nadcar je v nemščini poročaj o gospodarskem stanju naše države. Odgovorili mu je 2. Angerer, ki je naglašal, da je stanje obrtništva dandanes težavno povsod, a naši lepi državi je le želeti, da bi jo vodili spretni krmilarji. nakar bo naša domovina res srečna in bogata ter v njej zadovoljni vsi stanovi. Udeležencem bo izlet gotovo ostal v prijetnem spominu, kajti belijaškim obrtnikom je pač treba priznati, da so gostom iz Slovenije izkazali vse gostoljubje. Priprave za 8. septembr Zanimanje za veliko splošno narodno prireditev. ki se bo vršila v soboto, na praznik, 8. septembra, v našem narodnem središču, v beli Ljubljani, v prid zatiranim, pod tujim jarmom ječečim bratom, raste od dne do dne. Zlasti pa javljajo iz raznih podeželskih krajev, mest, trgov in vasi. da se za ta dan pripravljajo večji skupni izleti v Ljubljano, ker se moreta pri tem izletu združiti dve stvari, ki skorajda enako zanimata podeželsko prebivalstvo: poset »Ljubljane v jeseni«, jesenskega velesejma. z vsemi njegovimi mikavnostmi, in oa udeležba pri veliki narodni prireditvi, ki naj da naši splošni narodni obrambni organizaciji »Jugoslovenski Matici« čim obilnejša sredstva. Take skupne izlete moramo le pozdravljati in želimo, da bi se organizirali vsepovsod. Tisti, ki bi pa ne mogli ta dam v Ljubljano, pa nai bi se spomnili na drug način naših zatiranih bratov: naj stopi gospa, gospodična. gospod, mož narodnjak k svojim prijateljem im znancem, svojim sosedom im iih opomni, da tam na oni strani naši bratje nujno potrebujejo pomoči. Kdo bi na tako opomnijo ne segel v žep in ne odrinil svo-iega prispevka?! Te zbirke nai bi se potem izročile »Jugoslovenski Matici«. da bo uspeh njene prireditve tem lepši. Tako v podeželskih krajih. Kako pa v Ljubljani? Namignili smo že, da bodo te dni potrkale naše nabiralke pri imovitejših ljudeh in jih poprosile za prispevke Sestavil se je damski odsek in se nabiranje prične v ponedeljek. JM prosi, da sprejmete tokrat te naše pridne, požrtvovalne čebelice s prav posebno darežljivimi rokami. Pa še nekaj: Ali veste, kaj so »sekirice«? Ce ne veste, vprašajte svoiega malčka, ki z neznanskim veseljem dirja na dvokoles-nem vozičku po ulici prav tamkaj, kjer se morate vsak čas z grozo prijemati za glavo. Češ, zdajle pride pod voz. pod kolo. pod avto. No. vidite, to ie »sekirica« in s takimi »sekiricami« bodo mogli 8. septembra popoldne dirkati vaši malčki na Kongresnem trgu v tekmi za naslov »prvaka Slovenije na sekirici«. Pomislite le: »prvenstvo« in pa krasne nagrade! Udeležba bo gotovo ogromna, iz mesta in podeželskih krajev. Cas priglasitve se bo objavil pravočasno in tako tudi pogoji za tekmo. Toda čas ie kratek, komai dober teden dni do tekme. Pokoncu torej »sekiri-čarji« ženskega in moškega spola, trenirajte. a za božjo voljo nikar po trotoarju in kurjih očesih tistih, ki hodijo po njem! In na svidenje 8. septembra popoldne na Kongresnem trgu. kigT za kolesarsko »polžev-siko dirko« pridete na vrsto takoj vi! »Sekirica! Hip. hip, hura!« Vlomilska tolpa v brežiški okolici Brežice, 28. avgusta V okolici Brežic se ie naselila že pred tedni nevarna tatinska tolpa, ki neprestano ograža prebivalstvo. Tolpa, obstoječa bržkone iz treh. štirih liudi. vlamlja skozi okna v stanovanja ter vedno odnese plen. Takih vlomov beleži tukaišnia kronika že več in so bili vsi sproti priiavlieni orožniškim postajam. Seveda so takoj odšle orožniške patrulie na zasledovanje, ki pa ie doslej ostalo vedno brezuspešno. Tatovi postopajo zelo spretno. Imajo bržčas več skrivališč, kjer imajo shranjeno nagrabljeno blago V noči na 27 t m. so imeli svedrovci neverjetno srečo v vasi Kapele pri Dobovi. Že podnevi so domačini opazili huditi oo stezah zunai vasi oar neznanih tuiih moških. ki so se ogibali vsakega razgovora z domačini. Ko ie utonila vas v temni noči. pa hušknile temne sence v vas ter se ustavile pred hišo št 1.. kjer ima ga. Ana Zor-čičeva trgovino. Svedrovci so se nemudoma odpravili na delo previdno odprli izložbeno okno ter vdrli v trgovino. Notri so delali popolnoma nemoteno, kajti vsi v hiši so spali trdno spanje in mir je vladal v vsei vasi. V kratkih minutah so storilci odnesli iz trgovine veliko zalogo manufaktur-nega blaga, ženskega perila, več kosov ce-firia. svile in hlačevine v skupni vrednosti nad 50.000 Din. Ni pa iim zadostovalo samo blago, marveč so odprli tudi neki predal. in negovani kjerkoli se nahajate! Kot dihljaj tanka plast ELIDA pudra Vam vsaki čas napravi čudežno, baršunasto mehko kožo, ki Vam podeli milino in 1-jubkost. v katerem so našli še 4000 Din gotovine. Vlomilci so tudi to pot izginili z ukradenim blagom, kakor bi se vdrli v zemljo ter je ostalo zasledovanje naslednjega dne brez vsakega uspeha. Surov poboj rudarja France Urankar. rudar od Sv. Ožbolta, si pač ni mislil, da ga čaka smrt v domači vasi, kjer je bil pobit kakor živinče. Bil ie miren in dostojen človek ter je s svojimi brati živel v najlepši slogi, bil lepše oblečen ko drugi fantje in tudi za sivolaso mater je skrbel. 1. iunija letos le obiskal Francelj spet svoje domače ter se zvečer napotil z bratoma Nacetom in Tinetom ter s svoiim znancem Jernejem v vaško krčmo, kjer so izpili nekai malinovca in se potem odpravili Franceli in brat Nace sta odšla v mežnari-io. kjer so imeli cerkven' pevci vaio. V mežnariji sta bila med drugimi tudi Nace Dimic in France Podbevšek. Brata sta se pogovariala z neko pevko, kar menda onima dvema ni ugaialo Sicer Da nista imela nikakega oovoda za pretep Preden sta odšla brata Urankarja, sta izginila iz mežnariie Podbevšek in Dimic. poiskala še tovariša Prvinška in sklenili so prep'diti oba brata Čakali so iu s kamenjem. ki so ea metali proti niima Dohiteli so potem oba brata ter mimogrede pograbili on Smrkolovem skladišču kole. France Urankar ie zavpil nad pretepači: »Pobje. daite mir, sicer bom posvetil!« Na mostu so iu dohiteli in ieli udrihati po Francetu ki so ga obkolili Fden se ie pognal tudi proti bratu a udaril ga ni Padlo ie več udarcev s kolom, par po glavi, in France se ie zgrudil oblit s krvjo. Pretepači so nato odvrgli kole in izginili v noč. Ie brat ie hitel po pomoč. Franceta so prepeljali v Ljubljano, a ubogi 25Ietni mladenič ie podlegel poškodbi Imel ie udr-to lobanjsko kost in to ie povzročilo v desni polovic' glave zmečkanino senčne lapu- Popolnoma novo! Premijera! TATVINA V HOTELU IMPERIAL (Hotelratten) Velenaip-eta im šaljiva detektivska drama. V glavnih v-logah J. Szoreghi in EHen Kiirti. Visoka aristokracija. Življenje po velemestnih hotelih. Lov za bogato doto. Dresirana opica orodje hotelskih tiatov. Razkrinkani lopovi. Senzacionalno! Predstave ob 4., Vi 8. in Yk 10. KINO IDEAL mm Kulturni pregled v Lev Tolstoj - ruski Hamlet (Predavanje prof. E. Spektrovskega v Ruski Matici.) Za 100 letnico rojstva velikega pisatelja Leva N. Tolstega je priredila ljubljanska Ruska Matica predavanje bivšega rektorja ki-jeirskega vseučilišča, zdaj honor. profesorja beograjske univerze g. dr. Evgenija Spektrovskega. Vseučiliška predavalna dvorana je bila popolnoma zasedena, v prvi vrsti seveda s člani tukaišnje ruske kolonije, ('čepi predavatelj je v petčetrturnem predavanju podal globoko analizo tragedije velikega jasnopoljanskega umetnika in misleca. Govoreč o njegovi osebni žaloigri, se je predavatelj samo uvodoma in bolj mimogrede ustavil pri Tolstem kot umetniku. Največji del njegovih izvajanj je veljal Tolstemu kot moralistu, zakaj iz moralne težnje so se razvili verski nazori in asketična stremljenja tega cučitslja novega krščanstva:*. Prof. Spektrovskij je govoril uvodoma o svojevrstnem značaju ruskega realizma. Leta se je zbog posebne inklinacije ruske du-Se k metafiziki, k bogoiskateljstvu, porajal znatno težje nego realizem zapadnib litera-tur. Dočim je n. pr. George Sandova izjavila, da ji je pisanje povesti kakor žensko ročno delo, vidimo pri vseh ruskih pisateljih, da se silno vživljajo v svoje junake m trpe z njimi. Ruski pisatelji iščejo predvsem človeka, zato ne posvečajo — kakor n. pr. Zola — celih strani opisu kopališča ali pogrnjene mize. Njih globoko sočutje s človekom in jako vživlianje v tuje duše najbolj označujeta ruski realizem. Predavatelj je pokazal to na primerih Gogolja in Dostojevskega. Gogolj je nosil pod krinko humorista iz «Revizoria>, «Ženitve», cMrtvih duš> itd. bolestno grimaso človeka, ki trpi hamletovske muke. Iz Dostojevski je smatral svoie najbolj mračne dni za najsrečnejše in o njem dobro vemo. kako silno ie trpel z junaki, -ki jih je ustvarjal po svoji notranji potrebi. Celo Turgenjev. izmed vseh najbolj «zapadnjaški» realist, se je globoko vživljal v svoje junake in je iskal moralnih niti njihovega dejanja in ne-hanja. V Tolstem se je združila bolest Gogolja in Dostojevskega. Predavatelj je podčrtal kot njeg.ovo najznačilnejšo potezo: hamle-tizem. Tolstoj je pravi ruski Hamlet. Kaj je osnova Hamletove osebne tragedije? Da trpi zaradi ničevosti življenja, ki mu ne more najti smisla. Tolstoj je v svojem duševnem in umetniškem razvoju razvil ruski hamletlzem do viška. V vseh njegovih delib in naukih se čuti ta strah pred nepojmljivim življenjem, mučno iskanje njegovega smisla, težnja, zbežati pred stvarnostjo — kamorkoli. Tragedija Tolstega je bila tragedija duše. Prof. Spektrovskij je razglabljal o mo-ralki Tolstega in je prišel do sklepa, da Tolstoj moralnih problemov ni rešil; hotel iih je rešiti zase (v nasprotju z Dostojev-skim, ki se je mučil za druge) in je naposled moral priznati, da jih tudi zase ni rešil, zato je moral zbežati pred samim seboj in umreti na železniški postaji. Obsežnejšo analizo jie podal predavatelj o verskih nazorih Leva Tolstega. Jasnopoljanski moralist, ki se je v svoji duši boril med pagan-stvom in krščanstvom, je hotel ustanoviti novo vero, ki bi bila brez bogoslovja, brez dogem in obredov. Povsem vertikalno, individualno vero, pravo nasprotje historičnim, horizontalno in socijalno usmerjenim verstvom. Predavatelj je odločno zavrnil ta poizkus in označil njegovo jalovost. Takisto je obsodil asketizem Tolstega in njegovo teorijo o neprotivljenju zlu. V vsem tem vidi samo osebno zablodo, nauke umeitnika, ki je zgrešil pot in se je hotel izpovedovati v filozofiji in religiji namestu v umetnosti, kakor bi bila njegova naloga in za kar mu je bila dana genijalnost. Tolstoj je bil na koncu ponižan, ker je postal žrtev svojih učencev, in kakor je nekoč stari Mara nasprotoval marksizmu, tako je moral biti stari Tolstoj zoper . Tudi mu ni uspelo, da bi prisilil državno oblast, da bi ga storila za mučenika. Naposled so se mu tolika protislovja tako zgostila v duši, da je pobegnil z Jasne poljane. Umrl je kot žrtev svojega hamletovskega neumevanja življenja, neprestanega mučenja, samega sebe in iskanja metafizične sreče, ki je ni na tem svetu. Kakor vsi Hamleti, je bil tedaj žrtev samega sebe. Zabeležili smo zgolj nekatere misli prof Spektrovskega. Njegova kritika velikega ruskega pisatelja je bila vseskozi zanimiva, dasi bi se dalo marsikaj premotriti z drugega vidika in bi bila sodba drugačna. Predvsem smo občutili pri analizi prof. Spektrovskega njegov znanstveni aparat, njegovo metodo, logiko, skratka: racionali-stično presojanje žive človeške osebnosti, ki ima tudi marsikaj iracionalnega. Vživ«tje v Tostega se nam vidi pri tako eminentnem umetniku važnejše od racionalističnega razglabljanja. O rodbinskih razmerah Tolstega smo dobili prav jasno sliko iz spisa njegove hčeri Tatjane v julijski številki pariške revije cEvrope« in ne kaže več govoriti p veliki krivici, ki se je godila njegovi ženi Sofiji. Stališče ie jasno: Tolstoj ni mogel postopati drugače in tudi njegova žena ne drugače. Človeška veličina Leva Tolstega je prav v tem. da ni hotel biti samovšečen ruski grof. da je kot umetnik in misleč človek občutil nevzdržnost in nemoralnost ruskega veleposestniškega sistema in samodržavno-militarističnega nasilja. Vzlic temu sicer uraljivemu razhajanju stališč, ki so mogoča pri takem pojavu, pa ie bila za one, ki Tolstega poznajo in čislajo, prava slast, poslušati globoko zajeta in jpsna izvajanja ruskega učenjaka o enem največjih ruskih in sploh slovmskih duhov. Slušatelji so se z iskrenim aplavzom zahvaljevali predavatelju za ta užitek. B. te desne možganske poli. Fant ie umrl zaradi otrpnienia možgan. Ker državno pravdništvo ni moglo izslediti pravega storilca izmed treh obdolžencev. je obtožilo vse tri hudodelstva težke telesne poškodbe. Razpravi ie predsedoval višji svetnik dr Kaiser. ki ie zelo spretno vodil razoravo. Medtem, ko sta ostala obdolženca priznala. da sta res tepla Franceta, ie Podbevšek zanikal vsako krivdo češ. da niti kola ni imel. Janez Prvinšek se bo pokoril 9 mesecev. a Dimic Nace 6 mesecev v težki ieči, dočim ie Podbevšek oproščen, ker ie glede njega manikalo dokazov a se sicer tudi njegovima tovarišema ni moglo dokazati. da sta imela namen uboja Naiboli bo pogrešala svoiega sina pač Francetova mati, katero ie ves čas zvesto podpiral in ii lajšal leta siromašne starosti. Šolar i P* najboljSe in najcenejše ČEVLJE OBLEKE To'bice kupimo leto« e&mo pri 13 Najboljše, najtrajnejše, zato naicenejšc! Domače vesti Tolstemu posvečena številka »Življenja in sveta" Deveta številka naše ljudske revije »Življenj« Id svet« le deloma posvečena stoletnici rojstva največjega slovanskega pisatelja Leva Tolstega O nJem prinaša te-le filaoke: Ob stoletnici rojstva Leva N. Tolstega. Iz korespondence: 1. Zadnji otrok Vaaičke. — Z. Pismo hčerki, ki bo se rada omočila. — 3. Pis-mo nekemu dečku. - 4. Pismo društvu »Števila«. Tolsto) In Slovenci. Nastanek »Ane Karenlne«. Na naslovni shrani Je izvirni lesorez E. Ju®h-oa, med besedilom pa več slik. Dalje je v te« Številki krasna poveš« K Przer-wa - Tetmajerja »Kako le nmrl Jakob Zlh«, povest, ki diha vso divjo mrtoroosit življenja v eorah. . . Ob podpisu Keffloggovega pakta bo zanimata kratka zgodovina vojn v članku »Vojna vojni« Iz tehnike je razprava o nameravanem podmorskem predora med Evropo hi Afriko v oko-5ci Gibraltarja ter o največjem mostu na svetu, ki ga srade čez Hudson r New Yorku. h prirode so vzeti: razprava o življenju kukavice in zapiski lovca na »Ione T. A. Barnsa. Prav posebno pa bodo zaratoaH podlistki 0 Življenju v Beogradu, ki jih Je spisat I- 1865. 5e-tki pesnik VTtžzslav Halek za praške »Narodne Uste« ta ki kažejo, da je marsiM že danes talko kot je btki i. 1865. Tel SteviHkfi je priložena kot umetniška priloga reprodukcija lepe fotografije Egoma Planinska •Izvir Save Dolinke pri Podkorenu«. Vsebinsko tali obilna in lepo opremljena številka s slikami v modri barvi stajne samo 2 Din. Naročajte »Življenje In svet« In ga zahtevajte ▼ vseh lavnih prostorih. Časopis bodi prava ljudska čitanka za mlado in staro! * Imenovanje v državni službi. Pri tobačni tovarni v Ljubljani je višji kontrolor Janko Bab nik imenovan za šefa oddelka v 2 skupini II kategorije. * Sprejem v našo državljansko zvezo. V našo državljansko zvezo so nadalje sprejeti na teritoriju Slovenije- kapetan Alojzij Schneider v Št. Ilju. modistka Roza Arm-bruster v Mariboru, kmetovalec Ivan Ben-sa v Orehovcih, posestnik Pavel Marušič v Mariboru in mehanik Anton Novak v Mariboru. * Novi Sad sedež baške oblasti. Na predvčerajšnji seji mestnega zastopa v Novem Sadu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se sedež baške oblasti prenese v Novi Sad, kakor to predvideva zakon o razdelitvi države na oblasti. Mestni zastop bo poslal posebno deputacijo v Beograd, da v tej smerj intervenira pri vladi. * Občinske volitve v Bosni. Kralj je na Bledu podpisal ukaz, s katerim se razpisujejo volitve občinskih odborov v vseh občinah Bosne in Hercegovine. Volitve se bodo vršile dne 28. oktobra letos. * Manifestacije narodnega delavstva. Jubilejni kongres Narodne strokovne zveze bo obenem velika manifestacija vsega narodno zavednega delavstva, ki bo ob tej priliki manifestiralo za svoja prava in svoje ideje Kakor so se naši bratje v Trstu in tovariši v Ljubljani že pred dvajsetimi leti zbirali na kongresih in shodih in manifestirali za svoje pravice, ki so iz dneva v dan bolj teptane, tako moramo tudi mi ob tej priliki dvigniti svoj glas in skrbeti, da pridemo vsi do zadnjega na kongres. Kongresa se najbolj veselijo naši stari prijatelji iz Primorja, ki ne morejo pozabiti lepih časov. ko so se zbirali okrog prapora NDO in ponosno korakali po tržaških ulicah Njim se pridružimo tudi vsi ostali in obnovimo lepe spomine na NDO. Manifestacija narodnega delavstva bo v nedeljo 9 septembra na Sokolskem Taboru, kjer bodo govorili naši odlični voditelji in nam dali novih smernic za nadaljno "naše delo. Nato bomo manifestirali s sprevodom po mestu in bomo tudi tako pokazali, da se narodni delavec zaveda svoje velike misije, ki jo ima med svojim narodom. Za kongres je dovoljena polovična vožnia in se ga more vsakdo udeležiti. Izkaznice za znižano vožnjo se dobi?o pri podružnicah ali v tajništvu NSZ, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7-II. Kdor le utegne, naj prihiti na kongtes in se pridruži veliki manifestaciji narodnega dela stva. * 25 letnico mature praznuje v ponedeljek 3. septembra v mariborskem Narodnem domu letnik 1903. državne gimnazije v Mariboru. Podpisani ie sicer obvestil vse svoje bivše tovariše, če pa je kdo izmed njih odpotoval ter ni še dobil povabila, ga tem potom prosim, da se proslave zanesljivo udeleži. — Prof Mravljak, Celje. * Ministrski predsednik dr. Korošec v Mariboru. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev dr. Korošec se je včeraj zjutraj pripeljal v spremstvu predsednika ljubljanskega oblastnega odbora dr. Natlačena z avtom iz Ljubljane v Maribor. Naiprei je posetil semenišče v Ko-roščevi ulici, kjer Je zajtrkoval. nato se Je mudil v Cirilovi tiskarni, kjer se je sestal tudi s predsednikom mariborskega oblastnega odbora dT. Leskovarjem in mariborskim županom dT. Jtrvanom. Okrog pol 11. je prispel v palačo velikega župana, kjer je najprej sprejel zastopnika velikega župana dvornega svetnika dr. Stareta, nato pa so mu bili predstavljeni vsi šefi oddelkov in pa šefa politične in policijske oblasti prve instance v Mariboru. Ob tričetrt na 12. se je dr. Korošec odpeljal iz velikega županstva. Obedoval je zopet v semenišču, popoldne pa Je zapustil Maribor. * Smrtna kosa. V Zg. Šiški je preminul g Ivan Zakotnik, strojevodja državnih železnic v p. Bil Je priljubljen mož. Pogreb bo 30. t. m. ob pol 18. na pokopališče v Dravlje. — V Št. Pavlu pri Preboldu je po dolgi mučni bolezni umrla blaga gospa Marija Pečarjeva, rojena Vasletova, nadučite-Ueva soproga. Pokojnica Je bila narodna žena, dobra mati ter splošno spoštovana in priljubi iena. Zapušča soproga in dva sinova. — V Ljubljani je preminul g. Matis Po-ženel, trgovec in spoštovan mož. Pogreb bo 30. t. m. ob pol 17. — Nagle smrti je umrl v Širjah pri Zidanem mostu v 72 letu starosti g. Ignac Kadunc, vpokojeni Železničar, posestnik in gostilničar. Bil je zvest naročnik »Jutra«. V nedeljo zvečer je v Zidanem mostu preminula v 72 letu starosti ga. Marija Klenovškova, mati sodnika v Velikem Bečkereku g Karla Klenovška. Bila je blaga mati io dobra slovanska žena. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaijei * Revija narodnih noflS. Ocenjevalna komisija na reviji slovenskih narodnih noš 2. septembra j® sestavljena iz sledečih dam in gospodov: dr. Niko Zupanič, dvorni svetnik J. Mantuani, profesor A Sič. ravnatelj Božo Račič. akademski slikar Maksim Gaspari in ga Ruža Šantel »Dečvo« pa bodo ocenjevali gg Marija Šarčeva, Maksim Gaspari in Mahkota. * Na tekmi slovenskih harmonikarjev 9 septembra bodo v ocenjevalni komisiji fun-girali naslednji gg.: Milan Knific, podpolkovnik v pok., dr- Ciril Pavlin, generalni tajnik Združenih papirnic, dr. Gustav Schwe'ger. zobozdravnik, Jos. Verbič, geo-meter, in dr. Franc Zupan, advokat — vsi v Ljubliani. * Legitimacije za obisk jesenskega velesejma so že v prodaji. Dobe se po 30 dinarjev pri vseh večjih denarnih zavodih, županstvih, raznih društvih in v Ljubljani pri sledečih tvrdkah: Putnik — Dunaiska cesta, Josip Zidar — Dunajska cesta. Obrtna banka, Jugoslovenska banka, J?dransko - podunavska banka, Zadružna gospodarska banka. Prva hrvatska štedio-nica, Ljubljanska kreditna banka. Slovenska banka. Kreditni zavod za trgovino in obrt, Aioma Company, Zadružna banka, Brezalkoholna produkcija, Poljanski nasip. Kmetijska družba za Slovenijo, Kotnercijalua banka. Posredovalec — Sv. Petra cesta. Zavodi. trafike, itd., ki teh legitimacji še nimajo v razpečevanju, pa jih žele prodajati, na! se takoj obrnejo na Urad velesejma v Ljubljani. Zachei*1:ii edino uspešno sredstvo zoper bolhe, steniee. ščurke, mole itd. — Zahtevajte ga le t znamko »Zacberlin«. — Dobiva se povsod 9836 * Etnografska razstava v Ljubljani. Rodbina Danila Popoviča iz Novega Sada je začela zbirati razne etnografske predmete že 1. 1615 pa je tako 11 rodov zbralo 71.000 kosov. Med njimi se nahajajo narodne noše iz vseh krajev naše države, intere-santne slike v zvezi s folkloro in drugi hi-storijski dokumenti, v kolikor se tičejo naše zgodovine Tako je v. tej zbirki poleg narodnih vezenin tudi eno pismo bivše kraljice Drage Mašin, originalni ukaz vojski od kralia Milana Obrenoviča. V zbirki je mnogo predmetov, ki so bili nekoč last pokojnega kralja Petra in razni zgodovinski predmeti posameznih velmož iz Vojvodine. Uprava Ljubljanskega velesejma je dala g Popoviču priložnost, da to svojo zanimivo in redko zbirko pokaže tudi obiskovalcem jesenskega sejma v Ljubljani. •_ ftOGAViCfc Kupite t Tovarniški ealngj oogavk in plelenii Ljubljana MikloSifeva cesta St 14 o»*r»r»« hotela Union 176-n * BrzI tovorni vlaki za Izvoz sadja. Beograjska Trgovska Zbornica je prometnemu ministru poslala spomenico z zahtevo, naj se za izvoz svežega sadja še v letošnji se-ziji uvedejo brzi tovorni vlaki, da bi se razpošiljanje sadja čim brže vršilo. * Polovična železniška vožnja za hmeljarje. Železniška uprava je vse postaje na tozadevnih progah obvestila, da imajo obi-ravci običajno vozno olajšavo, oziroma ugodnost hmelja za povratek na svoj dom * Cetrtinska vožnja v Sarajevo. Za proslavo 25 letnice društva Gajret ki bo v dneh 5., 6. in 7 sept. je dovolila železniška uprava 75% popust za udeležence teh svečanosti Potnik kupi pri vožnji tja, polovico vozne karte, ki velja tudi za povratek Prireditve bodo zelo zanimive, in bodo imeli posetniki priliko, ogledati si živopisane narodne noše južnih krajev, informacije daje »Putnik«, d. d v Ljubljani. * Posetniki Primorja in železniški popust. V zadniem času je nastala zmešnjava med kopališkimi gosti, ker se fim na povratku z letovanja ne dado na Železnicah vozne karte za polovično ceno, kakor je to bilo določeno in objavljeno. Zmešnjava le nastala zaradi tega, ker niso vsi oni, ki potujejo na Primorje, opozorjeni, da morajo na odhodni postaji vzeti »objavo«, ki se jim pozneje potrdi ter imajo na podlagi tega potrdila pri povratku pravico na 50% popust. Oni, ki se še nahajajo na Primorju brez tega dokumenta, naj se obrnejo na pisarno »Putnika« na Sušaku ali v Splitu. * KJe Je prapor tržaške NDO? Narodna delavska organizacija v Trstu je imela svoj lepi modri prapor, ki se je ponosno vil ob vsaki priliki po tržaških ulicah in je zada-ial strah vsem, ki niso bili naši. Ker danes ni znano kje se ta prapor našega delavstva nahaja in da-H je v Trstu ali kje v naši državi, naprošam vsakogar, ki kaj ve o tem praporu, da mi izyoli sporočiti. Vladimir Kravos, strokovni tajnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7-11. * Državna učna delavnica za košarstvo v Radovljici sprejema dnevno učence. Redni pouk se bo pričel kakor na srednjih šolah. Izučenim delavcem bo preskrbe! zavod delo in zaslužek * Natečaj Ja Inženjerje. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Sarajevu razpisuje službena mesta: a) gradbenega in-ženjerja - referenta za nova in dopolnilna dela; b) gradbenega inženjerja - referenta za spodnji stroj in c) inženjerja - geometra X. ZflsrebBčki zbor Občni mednarodni veliki sejem vzorcev 25. VIIL — 3. IX. 1928 IZLOŽBA NARODNIH DEL 25. VUI. - 10. IX. 1928 Izložba Jn sejem domače živine 1. - 3. IX. 1928 Zadružni dnevi in poskusno oranje 1. in 2. IX. 1928 Na felcznlcab In parobrodlb 50% ni popust za pose-tnike, aUjjatelje ia izložbeno robo. Potne legitimacije Zagrebškega Zbora, ki opravičujejo do znižane vožnje, se dobivajo v vseh potniških uradih, pri vseh podružnicah Prve Hrvatske Stedkmii-ce in pri ostalih denarnih zavodih v vseh večjih mestih kot referenta za premer Interesente opozarjamo na razpis v 198. številki »Službenih Novin«. • Učitelji, ki so odslužili dijaški rok. Mnogi učitelji, ki so odslužili letos dijaški rok, so ministrstvu prosvete predložili prošnje, da se jim dodele učiteljska mesta Ministrstvo skuša ustreči tem prosilcem, kakor tudi onim, ki so bili dodeljeni srednjim šolam kot predmetni učitelji, sedaj pa jih je učna uprava napotila, da se vrnejo v osnovne šole. • Roparski umor. V nekem selu pri Vin-kovcih je bilo prošli ponedeljek izvršeno grozno hudodelstvo, čigar žrtev je postala 601etna starka Reza 2ivkovič. Ko se je r.jen mož vrnil s polja domov, Je našel Rezo v mlaki krvi mrtvo. Na truplu je ugotovil več ubodov z nožem. Pohištvo ie bilo razmetano, iz česar se lahko sklepa, da Je storilec stikal za denarjem, ker so ljudje mnenja, da je Reza bila bogata. Iz Osijeka Je namestnik državnega pravdnika z nekaterimi detektivi odpotoval na kraj umora, da uvede preiskavo, ki pa je doslej ostala brez uspeha. * Petdesetletnica nevlslnjskega vstanka. V Nevesinju se je predvčerajšnjim proslavila 501etnica »Nevesinjske puške«. Pri tej oriliki je bil odkrit spomenik nevesinjske-mu vstanku in kralju Petru Osvoboditelju. V imetiu kralja Aleksandra se je slavnosti udeležil general Čadjevič. * Gradba novega poštnega poslopja v Splitu. Upravnik zagrebške poštne direkcije Rudolf Rupec se mudi v Splitu. Pregledal ie v zadnjem času poštne urade v srednji Dalmaciji ter je zadovoljen s stanjem, ki ga je našel v uradih in pri službujočem osobju. Kar se tiče projektirane gradbe novega poštnega poslopja v Splitu, je Rupec izjavil, da je "ministrstvo že razpisalo licitacijo. Z gradbenimi deli se bo pričelo v početku oktobra. *- Bosanka se omožila s sinom žoltega plemena. Gospodična Cila Plauc, rodom iz Doboja v Bosni, se mudi že več let v Parizu, a njeno življenje je bilo pravi kri-žev pot ženske, prepuščene svoji usodi. Sreča je hotela, da se je pri neki ruski prijateljici seznanila s slušateljem tehnike Don Van Dangom, sinom žoltega plemena, ki se je do ušes vanjo zaljubil. Letos je Don Van Dang postal inženjer in dobil lepo službeno mesto v Saigonu v vzhodnoazijski kraljevini Anam. Novo imenovani inženjer ie svojo izvoljenko, skatero se je poročil, že odpotoval v daljnji Siagon. * Ljubimec žene ubil njenega moža. Pred petimi dnevi je bil v Vojniču pri Karlovcu umorjen seljak Stjepan Kneževič. Njegovo truplo so našli v nekem potoku. Glava je bila odrezana. Preiskava je dognala, da je umor izvršil občinski blagajnik Ivan Ba-hara po dogovoru s pokojnikovo ženo. Žena Kneževičeva Je bila aretirana in sodišču izročena. • FaizifikatorJI lOOdinarsk^h bankovcev nod ključem. V Velikem Bečkereku so bili te dni aretirani faizifikatorji lOOdinarsih bankovcev dr. Ljudevit Reisner ter Oskar in Peodor Leintinger Dr. Reisner, ki je glavni inicijator tega »podjetja«, je svoj čin že priznal. Pri arettrandh so našli skritih 615 komadnv ponarejenih stodinarskih bankovcev, v kleti pod opeko pa so našli tudi kli-še. Koliko falzifikatov so že spravili v promet. se doslej še ni moglo ugotoviti. Fecdor Leintinger ie trgovec s kemikalijami, njegov brat Oskar pa ie delavec. Mati fn dete sjjeta radosti, ker je mesto odvratnega ribjega olja okusni «JEMALT» prava rešitev. Jemlje se s slastjo tudi poleti. * Tudi dvodinarski novci se ponarejajo. Orožniki v Starem Bečeju so prišli na sled nonarejalcem dvodinarskih kovanih novcev. Aretirana sta bila krojač Milan Laškalič in godec Milan Stošič, ki sta svoe falzifikate razpečavaja po celi Vojvodini. Aretirana sta in flagranti, ko sta baš prodajala svojo napravo za ponarejanje dvodinarskega drobiža. * Rešitev za gospodinjo Je Radlon. Pranje perila Ji ne vzame preveč časa in ima torej priliko, da se briga za ostala hišna Kriza vlade ni takšna senzacija, kakor je svetovna iznajdba „GAMMA" na Ljubljanskem velesejmu — paviljon E = Naj si vsakdo ogleda v svojem interesu m dela. Z Radionam se nudi vsakomur sredstvo za pranje, s katerim se pere brez vsakega truda in s katerim se perilo ne poškoduje. ITO — zobna pasta najboljša) * Tkanina »ETERNUM«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura, * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. * DJak bez djačkog kalendara — zanat-Kja bez alata. 186 Iz Ljubljane u—• LiudskI kino (Matica) bo predvajal danes izvrsten francoski velefilm »Gola žena« (Slikarjev model), ki nam poda sliko v zakonu težko preizkušene žene. V glavni vlogi naš jugoslovenski rojak Svetislav Petrovič. Film lahko toplo priporočamo v ogled. Predstave ob 4.. pol 8. in 9. u— Pogreb male Lidije Caleari se je vršil v torek popoldne ob 14. ob zelo lepi udeležbi občinstva. Včerajšnje poročilo o njeni smrti popravljamo v toliko, da se Lidija ni prehladila pred dnevi, marveč je bolehala že dalje časa na sušici. Kraljici je Lidija izročila krasen šopek ob priliki prvega prihoda kraljevskega para v Škofjo Loko 1. 1922. in je odtlej bila njena edina želja, da bi ji tudi kraljica položila na krsto šopek cvetja. Ta želja se ji le izpolnila. Tudi pogreb male Lidije se je vršil na stroške kraljice Marije. u— Československa obec v LublanL Po desetiletč plodne činnosti odehazi definitiv-ne do Prahy všestranne osvedčeny naš pracovnik mistr Skrušny. Rozloučime se s nim v sobotn, dne 1. zafi na večirku kona-nem o osmč hodine večerni ve Zvezde, ktery budiž dostaveničkem všeh členu. u— Promenadni koncert Nar železničar-skega glasbenega društva »Sloga« v Zvezdi se bo vršil drevj ob pol 8. Dirigent g. H. Svetel. Spored: 1.) Uvodna koračnica; 2.) Smetana: Slavnostna predigra; 3.) Blodek: Potpuri iz opere »V vodnjaku«; Nedbal: Valček iz operete »Poljska kri«; 5.) Smetana: Potpuri iz opere »Poljub«; 6.) Šebek: Zbor dervišev. orientalska scena; 7.) Zaključna koračnica. — Pevski zbor «Sloga« ima svojo redno vajo jutri v petek ob pol 8. zvečer Danes vaia odpade! u— Občni zbor ljubljanske sekcije Udruženja drogistov se bo vršil v soboto 8. septembra t. 1. ob 10. dopoldne v hotelu Union (dvorana v rož-cah). Prosimo točno in polnoštevilno! 1529 u— Šentpeterska moška podružnica CM. v LJubljani ie nabrala v počaščen,ie godu višjega inšpektorja gosp. Avgusta Ludvika za 20 kamnov — 2000. Din. — Iskrena hvala! 1531 u— Hranilni In posojilni konzorcij javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani se preseli s 1. septembrom 1928 iz Gregorčičeve (prej Hilšerjeve) ulice št. 7 v nove lokale, Aleksandrova cesta 5/1., levo. 1510 u— M. Mušič, trgovina glasbil, se ie preselila iz Šelenbnrgove ulice 6 v paviljon za dramskim gledališčem. 1511 u— Primarij dr. Jenko zopet redno ordinira. 1530 u— Izgubil se Je šop ključev. Odda naj se v trafiki Blaž, Dunajska cesta 12, proti nagradi 200 Din. u— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina kolesa, 1 tatvina ovrat-ne verižice, 1 goljufija z voznim listkom, 1 poškodba tuje lastnine, 4 prestopki kalje-nja nočnega miru, 1 ]3rireditev s plesom brez dovoljenja, 2 prestopka obrtnega reda, 6 prestopkov sladoledarskih predpisov, 23 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin, 6 prestopkov avtomobilskih predpisv in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretirane so bile 3 osebe in sicer: Alojz C. zaradi izgreda, Frančiška iz Polhovega Gradca zaradi vlačugarstva ter Karol N. zaradi beračenja u— Razne tatvine. Posestnikov sin Ivan Zakraišek iz Sevnice je imel včeraj opravka v Ljubljani, kjer je moral tudi prenočiti. Ponoči se je zatekel v park na Taboru, kjer ga je na neki klopici dohitel spanec, da je zadremal. Pri tem je položil svoj 200 Din vreden klobuk na obraz. Zbudivši se, pa klobuka ni več našel, kajti med spanjem se mu je približal neznan tat, ki je menil, da bo pristojal klobuk prav tako njemu kakor pravemu lastniku. Mehanik Geza Vinkler iz Novega Sada je prišel pred par dnevi za kruhom v Slovenijo. Ker ni mogel dobiti nobenega mesta in pa tudi ne stanovanja, je predsnočnjim prenočeval na Kocjanovem hlevu na Dolenjski cesti. Vinkler je bil utrujen, zato je spal tako trdno, da ni čutil, da se je ponoči splazil k njemu tat ter mu pobral iz žepov yse dokumente, učno spričevalo, potni list ter vse druge papirje v skupni vrednosti nad 800 Din. — Krojaču Antonu Vrbincu v Holzapflovi ulici je neznan tat odnesel iz nove stavbe, v katero ie prišel s pomočjo ponarejenega ključa, pločevinasto posodo, napolnjeno s firnežem. Tat je bil poleg tega tudi še tako ljubezniv, da mu je popolnoma razpraskal komaj preslikano steno, zaradi česar ima Vrbinc nad 200 Din Škode. u— Zasledovan In izsleden Inozemski slepar. Na policijski direkciji se je zglasil včeraj dopoldne močno razburjen inž. Julij Bonner, doma iz Inomosta. ki je prijavil, da zasleduie nevarnega sleparja, bivšega trgovca Frana Mummeltera iz Bozna, ki mu ie poneveril pred paT dnevi nad 40.000 Din gotovine. Inž. Bonner je v kratkih besedah pojasnil, da je Mummelter dvignil v banki v Boznu na njegov račun svoto okrog 15 tisoč lir, nato pa prodal vse svoje imetje, ki ga je imel v Boznu, nakaT se je enostavno vsedel v avto ter jo odkuril preko Avstrije v Jugoslavijo. Kakor je dognal sam, se je moral slepar ustaviti tudi v Ljubljani, kjer je nameraval zamenjati prisleparjene lire. lin res je policija na podlagi njegove prijave ugotovila še tekom dopoldneva, da se je Mummelter nahajal z avtom v Ljubljani, kjer je ložiral v hotelu Union In tam tudi iskal kupca za svoj avto tipa Alpha Romeo. Ker pa se ara tukaj ni posrečilo spraviti voza v denar, se je predvčerajšnjim odpeljal naprej v Zagreb. Ljubljanska policija je takoj telefonionim potom opozorila na sleparja zagrebške varnostne oblasti in detektivom se je posrečilo že včeraj popoldne aretirati Mummeltera v hotelu Royalu. Pri sleparju so našli nad 170.000 Din gotovine, ki so mu jih takoj odvzeli ter jih deponirali na policijskem ravnateljstvu, dočim so sleparja samega vtaknili v zapor. O aretaciji defravdanta je bil popoldne obveščen tudi inž. Bonner, ki se ie zvečer odpeljal v Zagreb, da zaščiti svoje interese. Iz Maribora a— Promet borze dela. Od prejšnjega tedna Še išče Pri borzi dela 912 delovnih moči. Delo je bilo ponudeno 96 delavcem ter se je posredovanje uspešno vršilo v 51 primerih. Od začetka leta do sedaj je iskalo dela 5387 delovnih moči, služb pa je bilo ponudenih 2798. Posredovanje se je izvršilo v 1871 primerih, izven okolice borze pa je odpotovalo za zaslužkom 2264 delavcev. a— Kip Leva Tolstega, umetnino, ki jo je izdelal kipar Niko Piraat ter je bila razstavljena delj časa v Preisovi izložbi v Gosposki ulici, je kupila mestna občina po sklepu zadnje seje mestnega sveta za 4 tisoč dinarjev. Tako bo ostalo to lepo umetniško delo v Mariboru. a— Nove zgradbe. Mestni svet je na svoji zadnji seji izdal naslednja gradbena dovoljenja: zalogi koles in mehanični delavnici Gustinčič na vogalu Tattenbachove ulice za preureditev poslovnih prostorov, g. Vrečku na Betnavski cesti za zgradbo mesnice, g. Srnerduju za zgradbo pritlične stanovanjske hiše na Radvanjski cesti, g. Božiču pa za preureditev gospodarskega poslopja na Tržaški cesti v stanovanjske svr-he. Iz Celja e— V mestnem zimskem kopališču bodo montirali nov kotel, zaradi česar bo od 2. septembra začasno zaprto. e— Sokolske vesti Iz Celja. Pokrajinskega zleta v Skoplju se v manjšem številu udeleži tudi celjsko članstvo. Odpelje se v ponedeljek zvečer ob 19.15. — V ponedeljek 3 septembra se bodo peljali skozi Celje češki Sokoli, ki so na potu na pokrajinski zlet v Skoplje. Celjsko sokolsko društvo bo mile brate pozdravilo na postaji z godbo na čelu. e— Umri! v Celju: v javni bolnici 28. t. m. Marija Čuješeva, 81 letna prevžitkarica od Sv. Štefana pri Šmarju, Ivan Ledič, 65 letni občinski revež v Celju, Miha Tanšek, 56 letni dninar iz Skalovja v Liscah pri Celju Artur Klobučar, 70 letni zasebnik, oče zebotehnika v Celju, Jože Volauschegg, 66 letni državni nadveterinar v p. in v Gradcu Luka Putan, ugledni celjski trgovec, v 59 letu starosti. Moial se je podvreči težki operaciji na želodčnem raku. Pokoj umrlim, preostalim pa naše iskreno sožalje! Iz Kranja r— Statistika, Sedaj je v Kranju in oko« lici zaposlenih pri gradbenih delih okrog 600 zidarjev, delavcev in profesijonistov. Največje število je zaposleno pri gradbi avb v vseh štirih tekstilnih industrijah in gradbi kokrskega mosta. Samo pri grad« i novih tovaren na Gornji Savi bo zapo« lenih okrog 300 delavcev in zidarjev * prihodnjih mesecih. Iz Ptuja J— Neumestni napadi na ptujskega kol* porterja. Zadnje čase je bil tukajšnji raz« prodajalec novin, ki prodaja vse lifcte brez izjeme, že parkrat napaden. Nekateri ne« resni klerikalni gospodje so ga hoteli pri« praviti do tega, da ne bi več prodajal «Ju» tra» in «cDomovine». Tudi na trafike so se že spravljali ti gospodje. Ne glede na to, da bi jim mi lahko bili celo hvaležni za reklamo, povemo tem gospodom, katerih imena so nam znana, da bomo z njimi in njihovo falotarijo obračunali. Pri «Jutru» so se opekli že vse drugačni gospodje, ka« kor vi nahujskani nerodneži, ki ste povzro« čili, da se dandanes proda v Ptuju znat« no več izvodov «Jutra» kakor pred vašimi nastopi. Pa kakor rečeno, vseeno se bomo še pogovorili z vami, ker mora biti lopov* ščina kaznovana tudi takrat, če ne povzro« či škode. j— Društvo fugoslovenskih akademikov v Ptuju. V soboto ob 8. zvečer se bo vrši« Io predavanje v Narodnem domu. Predava odvetnik g. dr. Anton Brumen o «Zgodo» vinski skupščini CMD 1. 1908. v Ptuju.* Vabljeni prijatelji društva. — Odbor. j— 1000 Din je našel na cesti 25. t. m. učenec II. razreda Franc Osole, sin geome« tra in oddal znesek na tukajšnji stražnici. Dalje se je našla in se nahaia na stražnici damska ovratna verižica z dvema srebrni« ma obeskoma, katerih eden ima napis «Spo« min na Brezie», drugi pa «iz Ruš». j— Avtomati za čokolado ne funkciioni* rajo. Nedavno je tvornica čokolade «Dra« va» namestila po ulicah polno avtomatov, o katerih se oujejo mnoge pritožbe. Ko so namreč ob praznikih in nedeljskih popo!« dnevih trgovine zaprte, se mladina zelo cesto p-vsiužuje teh aparatov in zmeče v nje mnogo dinarskih novcev, ne da bi do« bila čokolado ali da bi se vsaj vrnil dinar. j— Vzorna preureditev «Švicarije». Sokol sko društvo v Ptuju je ustvarilo Ptujčanom za bodoča poletja družabno središče. Na njegovo imcijativo in ponudbo cenenega kredita je domače olepševalno društvo iz* vršilo serijo popravil na poslopju «Švica» rije». Stavba bo tekom prihodnjih dni sko« ro prenovljena. Novi odlični restavrater s soprogo, izvežbano v poslih kuhinje in go« stilne, nudi jamstvo za brezhibno postrež« bo. Park okrog «cšvicarije» se bo preuredil, v kolikor bo to po strokovnjaškem mnenju potrebno. Ribnik se bo ves izčistil in pri« redil za čolnarenje. Gojitev veslaškega spor ta je torej zagotovljena. Letno telovadišče bo postalo stalno torišče naše Spar+an« ce in Spartanke. Na novo prirejeni tenis prostor tik pod «5vicarijo» bo dan za dnem na razpolage številnim članom tenis kluba. Vsi ti bodo iskali in našli v naši *Švicariji» družabno zatočišče že od 1. septembra da« Ije Dne 7. in 8. septembra pa se bo vršila tam proslava dvajsetletnice dogodkov iz leta 1908. Pričakujemo Vas v našem rajul «Sokol» in CMD v Ptuju. Iz Trbovelj t— TamburaSko drvAtvo «Kolo», Trbov. Ijc, priredi dne 2. septembra koncert ob 20. uri v prostorih hotela »Savinje* v Laškem. 1533 t— Dr. Baumgarten ne ordiirira do 23. »eptembra. 1527 Iz Novega mesta n— Zanimiva obravnava. V ponedeljek je stal pred tukajšnjim senatom kot ob* toženec A. E. i« Potočarske vasi, obtožen hudodelstva tatvine, ki se je vršila v zelo zagonetnih okoliščinah. Lani meseca av» fista je prodal Anton Vovko, posestnik na atežu, na sejmu v Novem mestu par vo lov. Ko se je vračal s sejmišča na Loki tskozi mesto, se mu j« pridružil neznan moški in ga prosil, naj gre z njim na Lo« ko, da bi mu pomagal pri nakupu par vo* lov. Vovko je ustregel tej tujčevi želji, na« kar sta jo mahnila na Loko po KarlovŠki cesti Medpotoma sta našla denarnico, ki jo ie tujec spravil, čeprav je Vovko silil, naj bi jo takoj odnesla na policijo. Malo pred Loko jima je prišel nasproti nežna« nec in ju vprašal, če sta našla denarnico. Kljub Vovkovemu zatrdilu, da jo ima nje® gov spremljevalec, je tujec navalil nanj in mu je izvlekel iz listnice v suknjiču 6225 Din. Ker sta oba tujca po tem ropu začela kričati nani, da se naj takoj pobe« re, je Vovko preplašem zbežal. Po 6 me* secih je Vovko slučajno zagledal pred «Unionom» one;ja neznanca, ki mu je ukradel denar. Dal ga je identificirati in je nato vložil tožbo proti njemu. Dne 21. maja letos se je obtoženec pripeljal na Ra* tež iti vrnil Vovku ukradeni znesek. Pri obravnavi je obtoženec izjavil, da se ne čuti krivega. Radi pomanjkanja dokazov je bil oproščen. n— Na Jernejev sejem so prignali kmet* je 5C0 volov, 900 prašičev, 60 krav, 40 konj in 6 telet. Sejem je bil zelo dobro obiskan, vendar se pa kupčija ni mogla razviti. Vzrok je iskati v veliki gospodarski krizi in pa v slabi letini. n— Jesensko porotno zasedanje pred novomeško poroto se bo začelo 10. septem* bra. n— Razburljiv pretep. Ko je v Kandiji ponujal kupcem platneno blago vlaški kra* mar Urban Kranjčič, ga je napadel meše« tar Š. iz Gaberja in ga tako hudo udaril z debelo palico po glavi, da se je Kranjčič zgrudil oblit s krvjo na tla. Proti napadal* cu je uvedeno postopanje. h Kočevja k— Petdesetletnica kočevskega gasilne* ga društva. V nedeljo je praznovalo kočev* sko gasilsko društvo petdesetletnico svoje« ga obstoja. Na predvečer so šli gasilci kor* porativno na pokopališče in poklonili dva krasna venca na grob Karla Porupskega in M. Arka. Ob tej priliki je imel čelnik po* žarne brambe tiskarnar g. Pavliček nago* vor, v katerem se je spominjal umrlih po« bornikov za gasilstvo. Zjutraj ob pol 6. je priredila godba Dravske divizije budnico. nol 10. se je vršila na glavnem trgu služba božja. Po maši je gasilski stotnik g. Honigmann odlikoval nekaj gasilcev s častnimi kolajnami, nakar se je izvršila defilacija vseh došlih gasilskih društev s prapori. Gasilcev je bilo okrog 340. Nato 6e je vršila gasilska vaja. Opoldne se je vr* slavnostni banket, popoldne in zvečer pa prav prijetna ljudska veselica, na kateri je igrala neumorno godba Dravske divizije. k— Nogomet. V nedeljo se je vršila no« gometna tekma med ribniškim in kočev* skim dijaštvom. Zmagalo je kočevsko di« jaštvo. Ne nasprotujemo temu športu, pri« poročamo pa več faimesse in manj suro* v osti, ki se redno uveljavlja. ori ASK Primorje : SK Mura O priliki razstave «Ljubljana v jeseni*, ki vsakokrat privabi številno publiko z de* Žele v središče Slovenije, otvori ASK Pri« morje obenem s pričetkom jesenskega sej* ma drugo hazensko sezono letošnjga leta r dvema prijateljskima tekmama s SK Mura iz Murske Sobote. Mislili bi, da dru« Žin a tega kluba zaradi precejšnje oddalje* nosti od športnega osrčja naše ožje do* movine nima prave podlage za primeren razvoj in uspešen napredek. Ali dejstvo, da smatrajo Sobočani us-peh kluba za svoj uspeh, je omogočilo Muri nad vsakim pri* čakovanjem sijajne uspehe, kot sta ona, ki ju je ta požrtvovalna družina s svojo odlično igro dosegla letos proti Gradjan* skemu iz Zagreba (2 : 1 za Muro) in proti državnemu prvaku Concordiji iz Zagreba (1 : 1). Posebno je treba poudariti, da sta bili obe tekmi odigrani v Zagrebu. Z zla« timi črkami pa je zapisan rezultat tekme proti češkoslovaškemu državnemu prvaku SK Slaviji iz Prage, v kateri je slednji zma« gal z minimalno diferenco dveh golov, do* čim so bile vse druge družine v naši dr* žavi, ki so igrale s Slavijo, poražene z več« jo razliko v golih. Užitek igre te odlične družine hoče ASK Prrmorje nuditi ne samo ljubljanski jav* "' "ti, ki bo kot običajno s svojim števil* nim posetom tekem ponovno dokazala »vojo znano gostoljubnost, marveč še po« 6ebno z dežele prihajajočim obiskovalcem jesenskega sejma, da si ustvari o ženskem športu pravo in izvirno sliko. Vzlic veliki režiji je prireditelj določil nizko vstopnino 3. 5 in 10 dinarjev, da vsa* komtrr omogoči poset tekem, ki bosta v so* boto ob 18. uri in v nedeljo ob 11. uri na igrišču Atene v Tivoliju, približno pet minut od sej m skih prostorov. Kolesarska dirka Vrhnika—Rakek za prvenstvo Notranjske se je vršila v ne« deljo dne 26. avgusta. Startalo je 13 dir» kačev klubov «7rhnika» in »Logatec*. Vreme je bilo nad vse ugodno. Vodil je dirko klub »Vrhnika*, pododbor pa je za« stopal g. major Jaklič. Pot je bila do Pla« nine lepa, c Planine do Rakeka pa je ze* lo posuta. Čudno je, da ni bilo več defek« tov. Za red na progi so skrbele oblasti — Na cilj je prispelo devet dirkačev, in si* cer: 1.) J. Oblak 1.06.22 (Vrhnika); 2.) D. Malavašič 1.06.23 (Vrhnika); 3.) M. Urbas 1.07.24 (Logatec); 4.) R. Stoian 1.07.25 (Vrhnika); 5.) F. Štirn (Vrhnika); 6.) St. Mavri (Vrhnika). Vozili so na uro povpreč« no 30.110 km. Medklubski tenis turnir Slov. tenis klub Ptuj : SK Ilirija. — Naslednjo nedeljo, dne 2. septembra t. 1. se vrši na tenis pro* štorih SK Ilirije za Cekinovim gradom medklubski tenis turnir Slov en. tenis klu« ba iz Ptuja in tenis sekcije SK Ilirija. Igra« lo se bo v vseh točkah, v katerih nastopijo obojestransko najboljši igralci in igralke. Z ozirom na to je pričakovati zanimivega in napetega boja. Postave obeh klubov ob« javimo prihodnjič. Z ozirom na večji tuj* ski promet povodom jesenskega pukraiin* skega sejma se obeta znaten obisk publi* ke na turnirju ter se obenem pozivljejo vsi. ki jih zanima ta lepi beli šport, na čim večjo udeležbo. Začetek turnirja je v ne« deljo zjutraj ob 8. TurniT traja ves dan z opoldanskim odmorom. Vstopnina je za* radi propagande zelo nizko določena, ce* lodnevno na 10 Din, oziroma dijaške in članske 5 Din. Tilden vendarle diskvalificirani Ame* riška teniška asocijaciia je na svoji seji 25. avgusa spoznala Tildna krivega kršitve amaterstva, ki jo je bil zagrešil s tem, da je pisal članke o wiir>bledonskem turnirju, ter mu je prepovedala udeležbo na ama» terskih turnirjih. Komedija, ki se je pred mesecem začela v Parizu, torej še vedno ni končana ... Logaški in vrhniški kolesarski klub priredita v nedeljo 2. septembra izlet v Žiri. Odhod iz Logatca ob 13. uri. Vabljeni vsi kolesarji. Lahkoatletska sekcija ASKa je p ris to* pila Concordiji. ASK bo odslej imel sa« mo hazeno in tenis sekcijo. Ker je lahko« atletska sekcija ASKa prenehala obstojati, bodo niihovi dosedanji člani lahko takoj nastopali za Concordijo. ŽSK Hermes. Seja upravnega odbora je danes ob 20. v gostilni pri «Valjavcu» (poleg klubskega lokala). Udeležita naj se je sigurno tudi gg. Bari in Dolinar. Potiov« no pozivam tudi igrača g. Kosa, da se v izogib eventuelnih posledic seje brezpo« gojno udeleži. — Trening za I. moštvo in naraščaj je v petek od pol 18. dalje. 1! Sokol VI« pokrajinski zlet v Skopiju V Skopiju bo nastopila pni večerni akademiji kompletna vrst JSS, ki le priborita jugoslovenskemu imenu oa letošnjii olimpijadi v Amsterdamu tretje mesto. Akademija se bo vršila 5. septembra v Narodnem pozorišču in vlada zanijo med domačim prebivalstvom zelo veliko zanimanje. Po prijavah sodeč, bo udeležba na skopljan-skem zlefcu presegala prijave in udeležbo, kj je bila predvidena za zlet na Vidov dam. Dosedaj se je prijavijo od 23 žup, po večini izven Srbije, okoli 1500 Sokolov. Raivno tako prihajajo tudi večje prijave od inozemskih sokolskih organizacij. Kakor čujemo, bo udeležba iz Češkoslovaške zelo močna. Po zlefcu se bodo vršiti izleti po Južni Srbiji V tem po-gledu je razdelilo žuipno starešinstvo vso pokrajino v troje odsekov, ki so: Skoplje z neposredno bližino, Skopska Črna gora s samostani in kosovska, kumanovska in stobska cona. V oddaljene izlete spada tudi oni na Ohrid. »Sokolski glasnik« pojasnjuje v zadnji številki vse izlete, razlaga pogoje in obravnava tudii vse ostale okolmsoti, ki so potrebne, da jih izletnik zma jo. Kiaiin za vse izletniki bo pripravil zdrav nišk odsek zletnega odbora, ki mu načelu je br. d«-. Raokov. Dobivanje kinina bo za vse članstvo brezplačno. Oni izletniki, ki bodo ostali nad teden dni v Skopiju odnosno v bližnji okolici, bodo morafli profilakso po preteku enega tedna ponoviti. Zle trne legitimacije za potovanje po železnici, ki so bile izdane za Vidov-danski zlet, ne veljajo. Po prijavah razpošlje zletni adhro na vse župe in društva toliko legitimacij, kolikor bo prijav-ijenih u deležnikov. Jugoslovensld sokolski savez izda tudi za leto 1929 svoj koledar za članstvo, ki bo obsegali poleg koledarskega dela mnogo poučnega in praktičnega gradiva zpod peres naših priznanih so-kolskih piscev. Na dali« bo priohčena zopet mate statistika JSS po podatkih od l. Julja 1928. Kot novost za drugo leto pa moramo smaifcrati mali žepni koledaprček za sokol siki naraščaj. ki izide ra-vno tako v založbi JSS. Velike lahkoatletlčne tekme v češkoslovaškem Sokotstvu se bodo vršile 8. tn 9. septembra t. 1. v Prostjejovu na Moravskem. Obsegale bodo še-steroboj, deseterobod, mečevanje, posebne tekme v teku na 100, 400. 800. 1500 m, tek preko visokih zaprek na 110 m. pTeko nizkih zaprek na 220 m, tek po cesti na dolžino 12 do 20 km. šta-fete, metanje krogle, diska, kopja, skoke, plavanje itd. Novost bo stcljanje na strelišču za prvenstvo. Vremensko aoročilo Meteorološki zavod r Ljubljani 29. avgusta 1928. Višina barometra 308.8 m Krai Ca s opazovan ia Barom S a E v i—* n * Smef vetra io brzina f metrih •C S IJ "S 7ci4-8 19 84 NE 1 8 765 2 20 SSW 6 7 763 0 24 74 W 4 t. 7640 2S 65 mimo 0 /610 28 46 N 2 0 Ljubljana . Maribor • . . Beograd » . . Skoplje t . » . Sr'>* ..... Zagreb > , , , Sarajevo . . . Dubrovnik . . Poročila iz Zagreba, aSrajeva in Dubrovnika niso dospela. Solnce vzhaja ob 5.17, zahaja ob 18.44, luna vzhaja ob 18.37, zahaja ob 2.38. Najvišia ter -"»raturi, danes » Liubtiam 25.0 C, najnižja 17.0 C. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Nikake bistvene spremembe. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki vetrovi. Nebo spremenljivo, a večinoma jasno. Temperatura od 23 do 32 stopinj. Morje nekoliko razburkano. Pada vint • oim interesenti, da bo sekcija od 1. septembra dalie uvedla dnevno poročevalno službo o tržnih tendencah hmeliske trgovine. Objavljala bo tudi cene hmelja v posameznih tržnih okoliših ter na ta način skušala regulirati trg in odbijati vsake nesmiselne špekulacije nepoklicanih faktorjev, ki čutijo osebno veselje n«d tem. da begajo domačine in jih spravljajo v zmedo. Toliko vsem članom 9ekcije hmeljskih trgovcev v vednost in nadaljnje ravnanje z istočasnim pozivom, da budno pazijo na vse tiste, katerim so bila izdana dovoljenja za nakupovanje. Trgovci, ki še niso vpisani v sekciji, naj se nemudoma javijo, da se jim izstavi potrebna legitimacija. Načelstvo sekcije hmeljskih trgovcev pri Sreskem gremijn t«"«?nvcev v Celju. = Letina turščice. Iz Zagreba poročajo, da se reni letošni;a letina turščice na podlagi uradnega poročila (no katerem kaže letina na štirih šestinah skupne površine bolje kakor lani. na ostalih dveh šestinah pa slabše) na preko 28 milijonov metterskih stotov napram 19.5 milijona lani in 34.1 milijona stotov v 1. 1926. Ta cenitev pa je vsekakor orevisoka in se z dmge strani navajajo znatno nirie številke (20—22 milijonov stotov). = Hmeljadji in pivovarniška industrija. Pri nas se je v zadnjem času pričelo živah-nej;e razpravljati o vprašanjih, ki so postala aktualna glede na pred stoječa trgovinska pogajania s Češkoslovaško. Zganili so se tudi hmeljarji, predvsem v Vojvodini, ki zahtevajo, da se pri pogajanjih doseže znižanje češkoslovaške carine na hmelj proti koncesijam glede uvoza češkega piva. Zaradi visoke češkoslovaške uvozne carine je cena našemu hmelju v Češkoslovaški navzlic dobri kakovosti zelo nizka, čeprav se naš hmelj uporablja pogosto za poboljšanje kakovosti manivrednega blaga. Na drugi strani pa je zaščita naše pivovarske industrije preko mere visoka. Če bi naša država znižala carino na pivo. tedaj bi bila tudi Če- n Srečna sem u pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mu-čim, ker mesto mene RADION pere sam/' Varuje perilo! škoslovaška pripravljena, da nam da gotove ugodnosti glede uvoza hmelja in vina. Znižanje carine na pivo ne bi škodovalo naši pivovarniški industriji, ki uživa tako visoko carinsko zaščito, da je vsak uvoz piva iz inozemstva praktično nemogoč. To nam potrjuje že samo dejstvo, da stane hektoliter plzenskega piva v Češkoslovaški le 280 Din, dočim je naše domače pivo dvakrat dražje. = Odkupno pošiljke v prometu s Češkoslovaško. Po sporazumu s češkoslovaško poštno upra.vo in po ministrski naredbi štv. 28.832 od 8. t. m. se uvede s l. septembrom med našo kraljevino in Češkoslovaško medsebojni promet z odkupnimi priporočenimi pošiljkami in paketi. Kakjr v prometu z Avstrijo, tako se bo tudi v prometu s Češkoslovaško izterjani odkupni znesek vplačal v naslovni državi na poštni čekovni 'a-čun, ki ga označi pošiljatelj odkupne pošiljke. Pošiljatelj odkupne pošiljke iz naše države v ČSR mora na pošiljko (pri paketu tudi na spremnico) napisati odkupni zn*sek v Češkoslovaških kronah in helerjih. Največja dovoljena vsota je 3000 čeških kron. Poleg tega mora na pošiljko in na spremnico izpod odkupnine napisati, na kateri račun naj se vplača izterjani odkupni znesek. Razen običajnih pristojbin (težna pristojbina, priporočnina, vrednostna pristojbina itd.) mora plačati pošiljatelj še stalno pristojbino v znesku 1 dinarja. Služba z odkupnimi pošiljkami iz ČSR v našo državo pa se bo vršila no istih določilih, ki veljajo za odkupne pošiljke iz Avstrije v našo kraljevino. Borze 29. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Večji je bil v devizah na Longon, Curih iip Trst. Deviza na Trst 6e ie dalje okrepila ter se je trgovala po 298.2. Tečaji ostalih deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes nekoliko popustila. Pri srednjem prometu se je promptna trgovala po 433, kasa po 4315 in za december po 445 in 456. Investicijsko je bilo zaključeno nespremenjeno po 88. Med bančnimi papirji se je Praštediona prvotno trgovala no 930 in 929, pozneje pa je popustila na 925. Ljubljanska kreditna je bila zaključena po 126. V ostalem so bili zaključki v Srpski po 149, v Jugobanki po P8.5 in v Narodni no G6o0. Med industrijskimi vrednotami ife Slavonija dalje popustila ter se je trgovala po 7-5, ob sklepu pa po 6.50. Dalje so bili zaključki v Dravi po 460 in v Vevčah po 105. Deviie in ralnte Ljubljana. Amsterdam 0 — 2281.56, Berlin 13.553 — 13.583 (13.568). Bruselj 0 do 791.91. Budimpešta 0 — 992.44, Curih 1094.1 do 1097.1 (1095.6), Dunaj 800-7 — 803.7 (802.2), London 0 — 276.17, Newvork 56.81 do 57.01 (56.91), Pariz 0 — 222.85, Praga 168.32 — 169.12 (168.72), Trst 297.2-290.2 Zagreb. Dunaj 8.007 — a037. Berlin 13.553 do 13 583, Milan 297.226 — 299.226. London 275.77 — 296.57, Newyork 56.762—56.902, Pariz 221.25 — 223.25, Praga 168 32-169.12. Trst. Beograd 33.45 — 33.75, Dunai 266 do 272, Praga 56.40 — 56.70, London 92.40 do 92.60. Newyork 19.005 — 19.065, Curih 366 do 868; dinarji 33.45 — 33.95. Curih. Beograd 9.13. Berlin 123.81, London 25.20125, Newyork 519.35, Pariz 20.28, Milan 27.23, Praga 15.39. Budimpešta 90.565. Bukarešta 3.17, Sofija 3.75, Varšava 58.20. Dunaj 73.20. Efekti Ljubljana. Investicijsko 0 — 88, Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128—0, Kre-menjene. ditni zavod 170 — 175, Vevče 105 — 110, Ruše 265 — 280, Stavbna 56 — 0, šešir 105 — a Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 433 — 434. kasa 432.5 — 433.5, za december 446 — 448. investicijsko 87.75 — 88.25, agrarne 54 — 56; baučne vrednote; Poljo, stara emisija 18 — 19, nova emisija 0 — 17, Kreditna 85—0, Hipo 58.5 — 0, Jugo 88 do 89, Ljubljanska kreditna 126 — 12S, Narodna 6650 — 6700. Praštediona 920—925, Srpska 149 — 150; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 — 0, Gutmann 205 do 210, Slaveks 102 — 105, Slavonija 6 — 6.5, Danica 138 — 145, Drava 450 — 460. Šečerana Osijek 485 — 495, Tvomioa vagonov 0 — 92, Vevče 105 — 106, Dubrovačka 470 do 490. Trbovlje 480 — 485. Beograd. Vojna škoda 432 — 433, investicijsko 88 — 88.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (29. t m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni bukovih plohov od 2 m naprej, od 16 cm širine naprej, 40—100 mm, fco vngon naklad, postaja po 430. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se p š e n i-c a (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 20 dni): baška, promptna, 79'80 kg po 292 5 do 295, za september po 305.5 — 307-5; rž: baška, uzančno bfago, mlevska tarifa, plač. 300 dni po 300—302.5; oves: baški ali slavonski, za avgust po 265 — 270; ajda: zdrava, rešetana, promptna, plač. 30 dni po 300 — 902.5; turščica: baška, slov. postaja, navadna voznina, plač. 30 dni po do 352.5; moka: «0g» iz nove pšenice, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 455 — 465. Novosadska blagovna borza (29. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 54 vagonov pšenice, 27 vagonov ovsa. 2 vagona ječmena, 28 vagonov turščice, 8 vagonov moke in 3 vagone otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg 237.5 — 242.5; baška potijska 240 do 242.5; banaška 232.5 — 235; sremska 237-5 — 240. Oves: baški, sremski in slavonski 215 — 220. Ječmen: baški, sremski in banaški, 64 kg 255 — 265; baški pomladni, 68/69 kg 300 — 310 Turščica: baška in sremska 303 — 306; banaška 300 do 305^^6 k a: baški <0g> in <0gg> 370 do 375; 350 — 355; «5» 330 — 335; <6> 295 A 300: <7> 245 — 255: c8» 200 — 210. Otrobi: baški in sremski v juta stih vrečah 180 — 185; banaški 175 —'185. Mariborski živinski sejem (28. t m.) Do-gon: 12 konj, 12 bikov, 168 volov. 349 krav in 16 telet; skupaj 557 komadov. Cene za kg žive teže: debeli voli 7.50 — 8, poldebeli 6.75 — 7, biki za klanje 6.50 — 7.50, plemenske krave 6 — 6.50, krave za klobasarje 4.25 — 5.50, molzne in breje krave 5.25 do 6.25, mlada živina 5.50 — 8 Din. Prodalo se je 293 komadov, od teh v Avstrijo 58 in v Italijo 24. Mesne cene: volovsko meso 10 do 18, telečjie 15 — 22.50, svinjsko (sveže) 15 — 30 Din kg. Dnnaiska borza ca kmetijske proizvode (28. t m.) Tendenca ameriških tržišč je bila pod vtisom vesti o mrazu, ki je b*je napravil precej Škode v Kanadi. Tečaji so se zaradi tega zboljšali. Tudi na budimpeštan-ski trgovinski borzi se je pokazal ta vpliv. Dunajska borza je bila sicer nekoiiko prijaznejša. ne da bi se tečaji zboljšali. Obceg kupčij se je le malo pomnožil. Pšenica ee je ponujala v veliki meri, iskala pa se je 'e za poznejše termine. Rž nespremenjena. V ovsu večja ponudba kakor potreba, ne da bi cene popustile. Uradne notice neepre- »JUTRO* It. 203 CetrteE 30. Vili. 1928: Iz življenja in sveta Nobile razkazuje rdeči šotor V torek se je pripeljal iz 3ima v Milan general Nobile v spremstvu inže-jijerja Trojanija. Z njima je prišel tudi novinar Apponte, ki ie z Kingsbaya poročal italijanskim in drugim 'Ltom o nesrečni ekspediciji. Vsi trije so se nastanili v hotelu de la Ville. Nobile je prinesel s seboj tudi rdeči šotor, ki pa ie v severni megli tako obledel, da ga skoraj ni več spoznati. Šotor je razstavljen v palači £rofa Sforze in ga nameravajo pozneje izročiti Narodnemu muzeju, kier so shranjene tudi trofeje »Stelle Polare*, s katero je jadral abruški vojvoda po polarnem morju. Nobilovo razkazovanje šotora in drugih »znamenitosti« spominja nekoliko na moža z medvedom, ki je hodil po svetu, da bi ga občudovali ljudje — zaradi uboge zverine. Pravijo, da je Nobile še vedno videti eelo slab. Mussolini je poklonil moštvu *Kra-sina» 60 tisoč dolarjev v zahvalo za trud, ki so ga Rusi imeli z reševanjem Italijanov. Ekstremi se res dotikajo! — čeprav je v Italiji denarna mizerija brez primere. _ Kralj in kraljica otrok itlrlletna Lucienna Bertognolova ln petletni Mihael Maiinsrre sta bila te dni na Francoskem izvoljena za kralja in kraljico otrok. c Konnersreuth v obratu V Konnersreuthu vlada zadnjih 14 dni zopet živahno vrvenje. Od vseh strani prihajajo ljudje, da bi videli Te* režijo Neumannovo, kako trpi za kristjane. Vizije in ekstaze se zopet ponavljajo — kar je prošli teden pri« vabilo k postelji histerične bolnice nič manj ko 11 nemških škofov. Med nji« mi je prišel tudi knezoškof in kardinal iz Monakovega, Faulhaber, ki je ostal pri postelji Terezije tri dni in tri noči in se je z njo razgovarjal. Ob tej pri* liki je Neumannova krvavela močneje kot po navadi in obiskovalci so se kri* žali pred hišo. Mnogi novi hoteli so polni vernikov, ki bi radi videli bol« nico, kamor pa ne more nihče brez dovoljenja domačega župnika. Ta namreč regulira obrat v sporazumu z nadrejenim škofijskim ordinarijatom. Bankir - žepar Državno pravdništvo v Budimpešti je izdalo pred dvema letoma tiralico za bankirjem in borznim komisarjem Ladislavom Zoltanom. Mož je igral veliko vlogo v času madžarske infla* cije, izvršil je več poneverb in golju* fij, potem pa je izginil. Pred nekaj dnevi je prišla iz Mann* heima vest, da je ondotna policija prijela bankirja pri čudnem dejanju. Vozil se je v vozu cestne železnice in je okradel nekega sopotnika. Vtaknil je roko v žep, da bi potegnil ven de« narnico. Manipuliral je tako nerodno, da je okradenec začutil pritisk, nakar ga je izročil policiji. Za ta čin je bil Zoltan obsojen na sedem mesecev ječe. Pet mesecev je že odsedel, dva meseca bo še prebil v zaporu. Nemška policija ga bo spra* vila na Madžarsko po odgonu. V Bu* dimpešti je vloženih proti njemu več ovadb zaradi sleparskega postopanja. Tako je n. pr. L 1925 ustanovil del* niško družbo pod imenom aStella Ex» port in Import». Angažiral je za pod« jetje več ravnateljev in knjigovodij, blagajnikov in drugih moči. Od vsa« kogar je zahteval kavciib. ki so jo na« stavljenci tudi položili. A kmalu po ustanovitvi je prišla družba v plačil« ne težkoče. Nastavljenci. ki so izve* deli, da se bliža konkurz, so zahtevali od bankirja, naj jim vrne kavcije, on pa jo je popihal. Policija je zaradi te* ga zaprla dva njegova ravnatelja, a ju je kmalu izpustila, ker se je preve* rila, da sta tudi ona dva postala žrtvi Zoltanovih špekulacij. Zoltan bo ro* mal iz Mannheima v budimpeštanski preiskovalni zapor. Oče utonil pred očmi edinega sina Tragična smrt ribiča v tržaškem zalivu. — Sidro je potegnilo žrtev na morsko dno. — Dva najstletnik hoče za očetom v valove. V Izoli pri Trstu se je v noči od so« bote na nedeljo odigrala pretresljiva drama na morju. V soboto zvečer se je odpravil na ribji lov 43 letni ribič Degrassi s svo« jo 8 metrov dolgo ribiško ladjo «S Ma« ria». Dvanajstletni sinček, edini nje« gov potomec, ga ie že večkrat prosil, naj ga vzame enkrat s seboj, da bo vu del. kako se lovijo ribe. Oče je tokrat vstregel njegovi želji. Poleg Degrassi« ja in sina sta bila na ladji še dva moža, ki ju je bil najel lastnik «S. Marie», da mu bosta pomagala vleči mreže iz vode. Tri milje od brega so vrgli mreže, nakar se je pričelo obkroževanje plena. Skozi vso noč je ribičem svetila ace« tilenska svetiljka. Obetal se je bogat plen. Degrassi. ki je z veliko ljubez« nijo visel na svojem 12 letnem sinu, ga je večkrat potrepljal po rami, re« koč: «Nocoj si mi pa prinesel srečo.« Otrok je bil zadovoljen in je prosil očeta, naj ga vzame še kdaj s seboj na lov, da bo sreča še večja. Medtem so se začele razkrajati noč« ne sence. Položaj vode je zahteval, da ladja spremeni smer. Degrassi, ki je bil teh manipulacij vaien. je stopil k sidru, odvzel vrv in zadel vse skupaj na ramo, da bi prenesel sidro na konec barke. Ko je dospel do sredine, je na nepojasnjen način izgubil ravnotežje in štrbunkn'1 v vodo. Navzlic temu, da je bil dober pla* vač, ni mogel splavati na vrh, kajti si« dro se je zapelo v hlačnico in ga vlek* Io navzdol, vrvi pa so se mu omo* tale okolu nog, ki si jih ni mogel osvo« boditi. Nesreča se je odigrala tako naglo, da sta jo ribiča v barki jedva opazila. Tembolj pa se je zavedal opasnosti 12 letni Degrassijev sinček, ki je začel vpiti na pomoč in je ves obupan hotel skočiti v vodo za oče* tom. Ribiča sta ga komaj zadržala. Ko sta posvetila z lučjo v globino, sta videla, da je utopljenec izgubljen, ker se je pogreznil gotovo 20 metrov glo* boko. Sidro, ki je povleklo Degrassija na dno, je bilo železno in še obteženo s svincem. Zato ni bilo mogoče niti misli« ti, da bi se dal Degrassi rešiti. Voda ga je gotovo zadušila. Deček, ki je spoznal, da je izgubil --»četa, ie hotel na vsak način skočiti v vodo, da ga reši. Ribiča sta imela kaj opraviti ž njim, da sta ga ukrotila in ker se ni dal brzdati, sta ga naposled privezala za jambor t z njim in plenom v mrežah odves* lala proti Izoli. Ob šestih zjutraj je barka pristala ob nabrežju. Fanta so odvezali in ga odpeljali domov, kjer so povedali žalostno novico dvema Degrassijevema bratoma. Dogodek je zbudil v kraju splošno sočutje. Pokojni Degrassi je bil edina opora svoji rodbini. Njegova dva bra« ta sta nezmožna za delo. Sinček je se* daj brez varstva. Mati mu je pred kratkim umrla, stara mati je že med vojno zblaznela, ker ji je padel prvo* rojeni sin v Galiciji, ded pa si je od žalosti nad usodo sam vzel življenje. Mrtvega Degrassija še niso poteg* nili iz vode. Pet zvezanih alpinistov Iz Merana javljajo, da so pred dnevi odšli na Ortler neki italijanski alpini* sti. Bilo jih je po številu pet. Da bi lažje plezali, so se privezali na skup* no vrv in so se povzpeli do Payerjeve koče. Potem so odrinili naprej. Ene* mu izmed planincev pa je na tej poti skliznilo in je padel. Potegnil je za se* boj vse štiri tovariše, ki so padli na neki ledenik, po katerem so nekaj ča* sa drčali kakor veter, slednjič pa so se ustavili na neki strmini. K sreči so se turisti samo opraskali, glave pa so ostale cele. Edino damska članica družbe, Lina Chesi iz Defenzana, se je pobila in je težko ranjena. Ostali se bodo lahko lečili v domači oskrbi in menda ne bodo v drugo poskušali takega spodrska. Njujorško podzemno postajališče Times Square pod katerim se Je zgodila prošli petek proti večeru strahovita katastrofa. Okrog 20 ljudi )e bilo mrtvih, 40 se Jih bori s smrtjo, 150 Je težko ranjenih. Postajališče leži natančno pod nebotičnikom. N—a: Stepan je pri našem Bogu Stepan je zasanjal veliki sen... In v tistem času mu je na lice legel pozdravljajoče posioviini nasmen... Tisoči in tisoči so prihajali k njemu po slovo. Med njiimi je prišei tudi starček, opirajoč se na palico, ves sKionjen. Poznal je Stepana in rad ga je imel, saj ga je tolikokrat poslušal in vselej je bil kakor otrok zamaknjen v njegove besede, ki so mu segale taiko čudovito do srca... Ni mogel verjeti, da ga ne bo več slišal. V tako misel zatopljen, je počasi in ves žalosten pri-taval do odra, kjer je ležal on. Ugledal je njegov nasmeh in zastrmel se je vam... Ko je odhajal, je vedel veliko skrivnost... Kdorkoli ga je hotel slišati, se je moral skloniti do njegovih ust. Tiho in pritajeno mu je povedal: «Stepan je pri našem Bogu — in bo tam govoril za nas!» In tako je bilo... V neizmerni lepoti, ki je ni moči opisati, sta živela dva ljubljenca božja. Videla sta, kamorkoli sta si žeiela... Ce sta hodila po božjem vrtu, jima je bilo treba samo ene misli in božji vrt se te izpremenil v njuno ljubljeno domovino .. Dne 8. avgusta sta bila oba zamišljena ta okoli devetih zvečer se »e obrnil Pavle k Djuru; «Pojdiva k Stepanu... Težko mu je...!» D juro je nalahno sklonil gla: vo... Kakor bi trenil, sta bila ob njem: Stepan ju je zagledal v velikem snu in se jima je nasmehnil... Tako je legel na njegovo lice pozdravljajoče poslovilni nasmeh... In šel je z njima pred samega Boga... Njegove oči so nenadoma videle povsem jasno, kakor da niso nikdar poznale bolezni. Djuro in Pavel sta bila vesela njegove sreče, ki se mu je zrcalila na licu, ko se je oziral po neizrekljivo lepem vrtu... Kakor v življenju je bilo tudi v nebesih njegovo srce dovzetno za vse lepo... Spremljevalca ga nista motila. Tudi on je molčal, le kdaj pa kdaj ju je stisnil za roko... Tako so prispeli pred božji prostor. Ko je Stepan zagledal Gospoda Boga — in se ozrl po njegovem spremstvu, je vzkliknil: «Hvaljen Bože — dobar je tvoj par-lamenat! — Svi so tu skupljeni...» in gledal je zadovoljno po obrazih — dokler se ni užalostil. «Ne mogu da budem bez rada — a ovdje ima sloge... Sta ču, "da onda ra-dim?» Dobrotljivo se mu ie nasmehnil Gospod Bog ta mu namignil, naj stopi bliže. Z roko mu je pokazal na okno in mu velel, naj pogleda doli... Stepan je izvršil njegovo zapoved. Zagledal je nepregledne množice — in potlej je spoznal «SeIijački dom». Začudeno je gledal ljudi in smilili so se mu v svoji žalosti, ki jo je opazil na licih vseh... Odprla so se vrata «Seljačkega doma* ... Takrat se je zavedel vsega. Ni ga prevzela njegova lastna veličina na zemlji, samo velika žalost je prežela njegovo srce. Obrnil se je k Bogu: «Čuvaj — pomozi jim Bože!»... Gospod Bog pa mu je velel, naj stopi k drugemu oknu. Stepam je šel in pogledal doli. Trepet je preletel vse njegovo telo. Za korak se je umaknil in si zakril oči z roko. Videl je Punišo Račiča... Dolgo je nepremično stal tako. Nato je počasi odmaknil roko in se s polnim, žarkim pogledom ozrl v obličje božje. Njegove ustne so se zgenile, jasen je bil njegov glas: «Bože odpusti jSma — jer ne znadu što rade!» -- Tedaj se je napolnila vsa dvorana z bajno svetlobo, veličastno je odmeval glas Gospoda Boga: «Tvoj duh je svoboden in čist-- Pojdi med svoj narod tn bodi mu vodnik s tem svojim duhom — do zmage!» Tisoči in tisoči so hodili za Stepamovo krsto... Tisoči in tisoča so čutili, da je njegov duh med njimi... Tisoči in tisoči so se v veliki slogi z vsakim korakom bližali zmagi — po Bogu obljubljeni pravici, ki vekomaa zmaguje... Priroda Vas pozivi {e, | da provedete .svoj dopust v gozdu ali na polju, na gorah ali ob norju, da se oduševljeni z ondotnim bivanjem čim bolj okrepčate V svojem navdušenju pa medtpm ne pozabite na najvaž nejše, da pripravite ;n zagotovite b agodeino delovanje bivanja \ jrirodi s kreoko hrano, ki jači telo, a da ga ne utruja z nepotreb-lim balastom in k« ne veže telo na stalne dnevne obroke. Ponijte ziutrai za zajtrk še iz svoie termosteklenice, in isto ako na potovanju iti na izletih, skodelico 0VOMM.T Ki ima zelo prijeten okus, se lahko prebavi ln predstavlja koncentrirano hrano, iz najboljših naravnih >edi Ovomaltine se naglo pre-ivarja v zdravo kri, ki ustvarja telesno energijo, okrepčujočo telesno in duševno delavnost Dobi se povsod t zrežite in pošljite nam: P. n. Dr. A. WANDER d. d. Zagreb Prosim Vas, pošljite mi tranko brezplačen vzorec .OVOMALTINE' Ime in predime _ Stanovanje: ________ Kraj:____ Tragedija na poletu iz Amerike v Stockholm Na levi: švedski letalec Bert Hassel, ki ]e ponesrečil na poletu iz Amerike v Stockholm; nad njim zemljevid z zarisano letalsko progo. Na desni: pllotova vdova s štirimi otročičl, Id so sedaj brez očeta. Podil je steklega psa, ustrelil lastno hčer Posestnik Jurij Petkov v Palmono-stru je prošli teden opazil, da se okrog njegove hiše klati pes brez gospodarja. Žival se mu je videla stekla, zato je vzel puško in šel za njo. Pri vrtni ograji je nameril puško ta čakal, da se zopet I>ojavi. Cez čas se je nekaj zganilo. Petkov je menil, da je prišel pravi trenutek in je sprožil petelina. Naboj se je ukresnil — in šibre so zadele v glavo Petkovo lastno 15 letno hčer, ki je sedela za nekim grmom s pletivom v rokah. Težko ranjeno so jo prenesli v bolnišnico, kjer je izdihnila v strašnih bolečinah. _ Nezaželjeni hotelski gost Dramatičen dogodek so te drfi do* živeli gostje v šentgilgenskem hotelu «Kendler», kamor se je zatekel neki po avtomobilu splašeni bik s ceste. Mesar Engelsjahringer iz Strobla je bil pred dnevi kupil v Salzburgu dve leti starega bika. Privezal ga je na vrv in ga je vodil mimo St. Gilgena proti domu. Kar pridrvi po cesti avtomobil. Žival se splaši, zdirja in uide vodniku ter si izbere za zatočišče hotel «Kend* ler» v St. Gilgenu, ki je imel na ste* žaj odprt vhod. Besen, kakor je bil, se bik nI usta* vil na dvorišču, ampak jo je ubral po stopnicah naravnost v drugo nadstrop* je in je podrl in poškodoval vse, kar mu je bilo na potu. V drugem nad* stropju ni bilo velike izbire. Zakadil se je v najbližja vrata tujske sobe, ki *o se rada vdala. Šele sedaj so se žače* le pravcate orgije. Žival je naskako* ala ogledala, postelje in omare in je z rogovi zdrobila vse na drobne kose. Prestrašeni gosti v sosednih sobah so se jedva zabarikadirali pred besnečim bikom in so po dolgem moledovanju Vomaj dosegli, da jim je hotelski last* nik nastavil lestve na okna in so po klinih zlezli na dvorišče. "^ik je medtem pustošil dalje. Dir* jal je iz sobe v sobo in povzročal ne« popisno paniko in strah. Vsakdo se je bal, da ga nabode na roge. Ko so vsi gostje srečno prilezli iz hotela, se je cela eskorta spravila nad besnečo ži« val. Z veliko muko so bika zvezali in iztirali iz hiše. Osem mož ga je dr* žalo zvezanega v vrveh. Ampak na prostem je postal bik trmast in se ni dal spraviti z mesta. Pomagale niso prošnje ne batine. Naposled so pokli« cali orožniškega nadzornika Olbricha, ki ga je usmrtil s strelom iz samokre« sa. Tej eksekuciji je prisostvovalo pet sto oseb. Trije italijanski sleparji Zgoraj Ugo Marcheslni, bivši draguljar italijanskega dvora; pod nJim Alfredo Palmeri, »podal pa Ivano Alessi, trije voditelji italijanske sleparske družbe, U je ogoljufala inozemska denarna podjetja za blizu 30 milijonov Din. Ponarejali so čeke. Byrd odrine na južni tečaj Kakor poročajo iz Newyorka, odrine Byrdo>vo moštvo na južni tečaj že to soboto, I. septembra. Mornarji se bodo vkrcali v newyorški luki. Parnik «City of Newyork» jih ponese naiprej v Dunedin (Nova Zelandija), polu d eikspedicije pa se začne koncem prihodnjega meseca. •JUTRO* St. 203 : Cetrtelc 30. OTI. 1928: Dopisi GROSUPLJE. Tukajšnji Sokoli priredijo dne 2. septembra svoio v enoletno priredite* s javnim nastopom. Vabimo vse prijatelje Sokolstva, da pohitijo ta dan ved na priljubljeno grosupeljsko "3selico! Polovična vožnja je dovoljena. Zdravo! 15U0 LJUTOMER. Sokolsko druStvo ▼ Ljutomeru priredi ▼ soboto zvečer in nedeljo popoldne velezabavno angleško burko cNioba> pod režijo brata Perneta ter s tem otvori leto§njo gledališko sezono. Med odmori sodeluje društveni salonski orkester pod vodstvom brata Lubeja. Vabimo vse prijatelje društva, da se mnogobrojno udeleže predstave 1532 RAKEK. V nedeljo bo Imelo Sokolsko društvo Unec-Rakek svojo letno prireditev tut prostem z nastopom članstva, članic in naraščaja. Začetek ob 16., nato veselica ob sodelovanju železničarske godbe iz Ljubljane. Za ples bo vsa dvorana na razpolago. Šaljiva pošta in vsakojaki šaljivi domisleki prirediteljev in udeležencev. Veselja bo dovolj, veselja toliko, kakor ga je mogoče le ob vznožju našega strica Javornika in v svežini njegovih gozdov. Društvo v gmotnem oziru ni baš kaj trdno, vendar zasluži kot eden najvažnejših členov v verigi ob meji vso pažnjo. Pričakuje se zatorej obilna udeležba članstva in prijateljev bližnjih in oddaljenejših bratskih društev, zlasti še posebno onih večjih iz Ljubljane. Za posebni vlak je preskrbljeno. Vozil bo iz Ra-kega proti Ljubljani ob pol 1. zjutraj. Hadio Izvleček iz večernih programov BERLIN {484 m 4 kw), FRANKFURI (428 • 4 kw) LANGENBERO (468 m » twi, STUTTOAR1 (379 m 4 kw), PRAOA (349 n 6 kwX LONDON (D AVENTRV 1604 o 26 kw). iAOREB (310 a 0.7 kw), BRNO (441 m J RIM (450 m 12 kw). DUNAJ (517 m 7 PAVENTRTf (492 m. 12 kw) VARŠAVA (1111 m 10 iw), STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30trv) Četrtek, 30. avgusta. BERLIN 20.10: Lehlrjeva opereta »Modra Mi ■ur«. — FRANKFURT 20.15: Prenos koncerta 'i Stinttjaita. — LANGENBERO 18: Razvoj sonate sa Celo. (StaanB, Hindermith.) — 20.15: Koncert ao lista in orkestra. — STUTTGART 20.15: Koncert tilhairmoničneiga orkestra. (Valčki, Id se še niso plesal!.) — ZAGREB 20.35: Odlomki iz 4ta-ižjamskih oper. — BRNO 19: Večerni koncert orkestra. — 21: Prrmos koncerta z razstave. — BUDIMPEŠTA 17.45: Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Violinski koncert s spremljavo ciganske godbe. — 20 45: Orkestralen koncert. — LONDON 19.15: Beethovnove sonate za čelo. — 19.30: Koncert soiinov in vojaškega orkestra. — 21.50: Mešan večer. — PRAGA 20.40: Večerni koncert orkestra in so&to-v. — RIM 21: Leomca-va-Ulova ogrete »■Kraljica rož«. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16.15: Popoldanska koncert kvarte-ta. — 20.15: Polfaden koncert dun. koncertnega orkestra. (Koračnice, valčki in pot-prarifi.) — VARŠAVA 20.15: Skladbe Jotama Stna/uBa. — STOCKHOLM 19.45: Orkestralen koncert. (RoJ-JocrrakiJ.) — 20.45: Zborov koncert, (Ukrajinske in georgiSke mairocLie pesmi.) Petek, 31. avgusta. BERLIN 20.30: Zborov koncert. (Umetne in narodne pesmi) — FRANKFURT 20.15: Koncert komorne glasbe. — 21.15: Klavirski koncert: Skladbe Walterja N?emanna. Na/t® koncert lahke godbe. — LANGENBERG 18: Orkestralen in pevski koncert. — 20.15: Koncert romantične godbe. (GoMmarfc, čankovskii Nadaljevanje ob 21.40.) — STUTTGART 20: Človek in letanje po iraiku. (Orkester, solisti in recitacije.) Nato koncert lahke godbe. — ZAGREB 20.35: Koncert komorne glasbe — BRNO 19.30: Thonnasova opera »Mignon«. Nato prenos z brnske razstave. — BUDIMPEŠTA 17.45: Koncert ciganske godbe. — 20: Simfoničen koncert. — 22: Pevski koncert. — LONDON 19.15: Beethovnove sonate za čelo. — 19.30: Pesmi za alt in bariton. — 20: Koncert komorne glasbe. — 21.50: Orkestralen koncert. (Ča'jkovskiij, Liszt, Offenbach.) — PRAGA 17: Koncert komorne glasbe. — 19.30: Koncert godbe na pihala. — 20.10: Zabaven večeT Nato godba na dude. — RIM 21: Vokalen in instrumentalen koncert. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16.15: Koncert dun. koncertnega orkesrtTa. — 19.15: Koncert komorne glasbe. — 21: Oceanski .polet. (Radio reportaža.) Naito lahka večerna godba. — VARŠAVA 17.50: Koncert zbora mandolin — 20.15: Orkestralen in pevski koncert poljske glasbe. — STOCKHOLM 19.15: Kabaretni večer. — 20.30: Koncert narodne glasbe. — 21.40: Koncert Chopinovih klavirskih skladb. Sobota, 1. septembra. BERLIN 20: Prenos orkestralnega koncerta z padioraizstaive. — FRANKFURT 20.15: Mešan večer. (Orkester in solisti.) — LANGENBERG 18: Večerni koncert orkestra. — 20.15: Zabaven večer. Naito lahka večerna godba. — STUTTGART 20.30: Koncert komorne glasbe. Naito mešan večer. — ZAGREB 16: Popoldanski koncert. — 20.35: Konoert hrvatske glasbe. — BRNO 17: Pevski koncert — 18: Arie in pesmi s klavirjem. — 19: Prenos programa i i Prage. Naito prenos z razstave. — BUDIMPEŠTA 17.45: Koncert na kitare. — 19.45: Stolzova opereta »Madii«. Karto ciganska godba. — LONDON 19.15: Beethovnove sonate za čelo. — 19.45: Godba za ples. — 20.15: Mešan večer. — 21.50: Bafodni koncert. — PRAGA 17: Prenos koncerta iz Brna. — 19: Nedbailova opereta »Poljska kri«. Nato prenos z brnske razstave. — RIM 21: Pucci-niijeva opera »Dekle« z zlatega zapada. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16.15: Popoldanski koncert orkestra. — 18.15: Glasbena akademija. — 20.15: Stolzova opereta »Madi«. — VARŠAVA 20.15: Večerni koncert lahke glasbe. — STOCKHOLM 19: Koncert na harmoniko. — 20: Koncert vojaške godbe. TMnKen ie ita!&elE Strokovnjaki so si edini v tem. da v> „WE6K" čaše in ap za vkuhavanjc na]-zanesljivejši. 13 Tovarniška zaloga Weck* pri tvrdk »FRUCTUS- Ljubljana, Krekov trg 10-1 Celje: J. JAGODIC. Maribor: K. LOTZ. ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana Seienburgova ulica 6, i. nadstr Teleton štev. 2980 6 Bros posebnega naznanil«. ' -v. Občina Lfnbljana Mestni pognani lavod Cr oie) sa računske stroie Šolske knii za vse srednje, meščanske in osnovne šole dobite u Knllgorni »TisEoune Zadruge** Prešernova 54 LJUBLJANA Prešernova 54 (nasproti glavne pošte) Marija Zakotni*, roj. Grau, nazaarja ▼ svojem in v imenu hčerke 81*-riee pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Ivan Zakotnik strojevodja drž. žel. v pok. dna 29. t m. po kratkem in mučnem trpljenju, previden s tolaflli sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega, nepozabna pokojnika bo v četrtek, dne 80. ftvgasta ob M 6. uri popoldne od doma žalosti, Zgornja Šiška št 15, na pokopališče v Dravlje. Ljubljana - Zgornja Šiška, dne 29. avgusta 1928. »ULLA« jc kot do kazano že desetlet« ja vodilna kot naj« starejša in dokaz. Ijivo tudi oajza< nesliiveiša. 130 Za večno nas je zapustila naSa pregoreče ljubljena soproga, zlata mama, sestra, teta, svakinja, gospa Marija Pečar roj. Vasle nadučiteljeva soproga danes ob %22. url po dolgi, zelo mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb nepozabne pokojnice vršil se bo ▼ četrtek ob 10. dopoldne lz farne cerkve Št. Pavel na domače pokopališče. Vsem, ki so jo ljubili, poznali in spoštovali, priporočamo našo predrago pokojnico v blag spomin. 10052 ŠT. PAVEL pri Preboldu, dne 27 avgusta 1928. Srečko Pečar, soprog. Stanko ln Mirko, sinova, ter ostali žalujoči sorodniki. Inženerja z daljšo prakso v svinčenih rudnikih sprejmemo takoi kot obra-tovododjo našega rudnika. Cenj ponudbe prosimo s prepisi spričeval ter nastavitvenimi pogoji. Rudarska Ma ..Litija" t Ljubljani Prima flor nogavice traja en par del] kakor več parov drugih Pazite na znamko in zahtevajte Dovsod le l* flot oovavice znamke Mravlja vsakovrstne že rabljene vreče po najvišjih dnevnih cenah. Nudim nove vreče v vsaki velikosti in kakovosti. Vreče za hmelj v vsaki velik sti pod tovarniško ceno. AVRAM ŠIF, Novisad veletrgovina vreč, plaht In motvoza Telefon 2403 B zojavke: Jutešif V najem dajem plahte in vreče. 1001.. bpecijalna trgovina vozičkov in koles ZEMEliROR OTON, Marijin trg 8 V zalogi: žepne baterije, svetiljke, karbid v škatlah. Na debelo 1 Ceniki franko! Na dror no! Zahvala. Za mnoge izraze odkritosrčnega sožalja ob priliki prerane smrti naše ljubljene hčerke in sestre, gospodične Anice Zupane izrekamo tem potom našo najprisrčtiejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo darovalcem lepega cvetja, čč. duhovščini, Sokolskenru društvu, društvu »Edinost«, fantom in vsem, prav vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami in se udeležili njene zadnje poti. KRANJ, 28. avgusta 1928. 1(°53 Žalujoči ostali. Uret posebnega nainaaila. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da jo naš pTedobri siru brat, stric in svak, gospod Matis Poženel trgovec dne 29. t. m. po kratkem, mučnem trplje« nju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek dne 30. avgusta ob X 5. uri po» poldne iz hiše žalosti, Ižanska cesta 62 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. avgusta 1928. Globoko žalujoči ostalL Mestni pogrebni tavod 10066 Ernst Leonard FORD, Darlington (Engleska) lastnik jugoslovenskega patenta br. 3594 POBOLJŠANJA, KOJA SE ODNOSE NA IZRADU AUTOMATSKIH VENTILATORA ZA ZATVORENA KOLA I SLIČNO želi prodati ta patent odnosno oddati licencu za istega. Informacije daje Dr. Janko Olip, advokat v Beogradu, Kralja Milana 78. 10.069-a Lovske puške fiobert puške, browninge, pištole za strašenje psov. Samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalnl ogenj. F. K. KAISER. ouškar. LJubljana. Seienburgova ulica §t 6 Sprejmem prvovrstno zastopstvo za mlekarske, testeninske, kemijsko-industrijske in druge, kolonijalni branži pripadajoče artikle. P. DOHCAS, zastopnik tvornice Zlatorog, Maribor, Beograd, Hilendarska 20, tel. 54-21. 10.070 ZAVAROVALNA DRUŽBA IŠČE potovalnega uradnika. Stalna plača, dnevnice, vozovnina in provizija. — Sposobnim se nudi stalna služba s pokojnino. — Resni in kvalificirani reflektanti naj javijo svoj naslov oglas. odd. »Jutra« pod »Stalna služba«. 10023 Bančni uradnih želi menjati položaj in stopiti v bančno -trgovsko - industrijsko podjetje. Korespon-dira srbsko - hrvatski, nemški, francoski. Knjigovodja - bilancist, daktilograf. Poznavalec izvozmških poslov. Organizator. — Priporočila prvovrstna z bančno garancijo. Cenj. ponudbe na: Jugoslavija, RUDOLF o MOSSE A. D„ Beograd, pod »262«. ° H «n K H.ijaaaDDannnrTTTTixajaaD B Hrani in pogini imrn D Hh naMera io opokajentev □ 9964 r. z. z o. z. □ v Mm, Aleksandrova cesti 5/L len. Ustanovljen leta 1874. Uradne ure dnevno od 8.—5. popoldne rasen sobote in praznikov. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 5-7 V/o-^ Daje kredite (tudi ranžijske) po 99/0 n proti poroštvu in zaznambi □ □annnnrrrii n h h n n n«m n «»u.. n n B, Oo sedaj nalcenejfta tvrdka v državi 1 Skladišč* MEINEL & HEROLD lovariu glasbil ^lamuitmov m oaimunik R. Lorger MARIBOR it. 101. A < l jiln« od Uin Ar- d. Kocne Oaimonike oo L»in bo-. lmbarlce od Din 98'- d. Gramoionj od Din S4&— Zahtevajte nai veliki Katalog, kate i-ei« vam "»oSMemo irezniacno. kamnoseSki mojster Ljubljana Rtsijra cest' itn. 30 i'"""""'".........*..... priporoča bogato zalogo nadrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošč e za grobnice, marmornate plošče za mobilije po najnižjih cenah. 183 40 za strope naročajte le v tvornici, katera edina izdeluje io blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje. Zaloga hrastovU io M parket. Mih Jos. R. Puh, Liubljana Gradaška ulica 22. Telefon 2513 Ma sola za svetovno trgovino na Dunaju (Wien), XIX., Franz - Klelngasse 1, s 15 instituti za znanstveno izobrazbo s posebnim uvaževanjem praktično - trgovske usposobljenosti na tu- in inozemskih tržiščih vključno prekomorska. Študij traja tri leta in se završi z diplomsko skušnjo. Vsakoleten obisk: povprečno 2000 slušateljev (med temi polovica inazemcev). Semestri v inozemstvu se vračunajo po razmerju učnega načrta. Pogosti izleti v avstrijsko industrijsko ozemlje. — Začetek zimskega semestra: začetkom oktobra. — Začetek letnega semestra: začetkom marca. Rok za vpis od 25. septembra do 15. oktobra, oziroma od 25. februarja do 15. marca. Naknadno vpisovanje se zaključi 15. novembra, ozir. 15. aprila. Pojasnila glede učnega načrta, stanovanja in prehrane daje pisarniško ravnatelstvo. 10.058 Francoska Mineralna Voda VITTEL-Grande Source protin, kamen v mehurju Ean de Regime des ARTHRITIQUES Dobiva se: Beograd: Dv. Apoteka M. Viktorovid. Ljubljana-Maribor: »Salus« D. D. Zagreb: J. Bartulič, Prilaz 8. Split: N. Ratkovič. drogerista. Sarajevo: L Vranič. apotekar. Skoplje: V. Sokov, drogerista. V. Bečkerek: E. Nikoilč, apotekar. .Subotica: Ilešova Apoteka, i Novisad: Dušan Uin. apotekar. Šabacr I Rankovld apotekar. « Stanley Weyman: 105 Rdeča kokarda Roman. Prišel 9em baš za časa. Ko sem stopil skozi ena vrata, se je prikazal med drugimi Froment s peščico svojih zvestih, izmed katerih so nekateri nosili zelen trak, barvo vojvode Artoiškega. Njegova visoka postava je presegala vse druge. Videl sem, da je ranjen; curek krvi mu je tekel po licu in njegove oči so se bleščale z brezumnim bleskom. Toda bil je miren kakor zmerom; njegova oblast do okolice je bila še vedno tolikšna, da se je hrup mahoma polegel. Gneča in zmešnjava sta prestali in kakor bi trenil, je bil sleherni na svojem mestu. S konca ulice se je slišalo rjovenje sovražne množice; očividno se je bil Froment umaknil pred to premočjo. Vendar pa je bilo videti, da odločnost že zmaguje nad strahom in da upanje izpodriva obup. S praga, kažoč z izstreljenim samokresom, ki ga je držal v roki, zdaj sem, zdaj tja, je s kratkimi besedami odredil, naj zadelajo vrata, ter raz-poslal svoje ljudi na postojanke. Množica, ki je dotlej napotovala sama sebi, se je razkropila in Froment me je zagledal. Mignil mi je, naj stopim bliže. Če je igral vlogo, tedaj mi bodi dovoljeno pripomniti, da jo je igral plemenito. Niti ob tej uri, ko sem že slutil, da je vse izgubljeno, ni izražal njegov obraz nikakega strahu in v njegovih besedah ni bilo niti senčice komedijantstva. «Hitite iz hiše,» mi je šepnil tiho ter z naglim mahljajem zavrnil vprašanja, s katerimi sem ga hotel obsuti; «evo, skozi tale vrata in skozi stranski izhod ob znožj-u onih stopnic. Pred cerkvijo sv. Genoveve najdete konje. Tukaj je vse izgubljeno!* S temi besedami mi je stisni] roko in me porinil proti izhodu. »A gospodična Deniza!« sem vzkliknil. »Ni je v hiši!« »Kako!« Osuplo me je pogledal in obraz se mu je zmračil. «Ali se vam meša? Mar hočete reči, da je odšla?« »Ni je tu,« sem ponovil. »Rekli so mi, da je šla z gospo de Saint-Alais v kapelico, a vrnili se še nista.« »Kaka norišnica!« je vzrojil in strahovito zaklel. »Bog naj Jo čuva!« je ponovil dvakrat zaporedoma. Pomolčal je; nato je srečal moj pogled, ki je moral biti poln groze, in udaril v hripav smeh. »Nu, a končno, kaj za to!« je rekel razburjeno. »Zdaj tičimo vsi v isti vreči! Vedimo se, kakor se spodobi plemičem. Jaz za svojo osebo sem storil vse, kar sem mogel... Slišite?« Vzdignil je roko: hiša se je stresla od mušketne salve; nato je kriknil neko povelje. Okna in vrata so bila zadelana s kamenjem, kakršno uporabljajo za tlakovanje cest; v nadomestilo za dnevno svetlobo so bili prižgali svetiljke, ki so dajale dolgi, surovo pobeljeni dvorani čudno turobno lice. »Bojim se, da Saintalaiška že oblegajo v areni,« je rekel hladno. »Onadva pa nimata dovolj ljudi, da bi jih postavila na obzidje. Teh prekletih Cevenncev je premnogo za nas. A vaši prijatelji... nu, saj sem slutil: pustili me bodo poginiti kakor bika v areni. Toda naša smrt bo vsaj krvava.« Občudoval sem njegov pogum — ln obenem mi je bilo, kakoi da se nekaj izpreminja v meni. »A Deniza?« sem vzkliknil, obupno ga držeč za komolec. »Ali naj jo pustiva, da pogine?« Okrutno ml je pogledal v obraz. »Prav imate,« je rekel porogljivo. »Pozabil sem bil, da niste naš človek.« " »Vsaj eden mora misliti nanjo!« sem vzkliknil, ves iz uma od srda. In za trenutek me ie obšlo, kakor da ga neizmerno sovražim. Toda njegovo vedenje se je zdajci izpremenilo. »Prav imate, gospod,« je ponovil z drugim glasom. »Idite! Morda je še kaj upanja. Kapelica je pri kapucinih in ti psi so baš tulili okoli samostana, ko smo se mi umikali. Deset jih je na enega... a morda je še kaj upanja. Idite, in če jo najdete in bi se vas posrečilo uiti z njo, ne pozabite Fromenta iz Nimesa.« »Skozi stranski izhod?« sem vprašal. »Da.« Potegnil je iz žepa samokres in mii ga dal v roko. »Idite, tudi zame je čas, da grem po svojem poslu. Z Bogom, gospod, veliko sreče... Vas, psi, pa še naučim lajanja!« je trpko dodal, obračajo se k nezavedni množici. »Bik še stoji na nogah in bo po Valil v prah še nekaterega izmed vas, preden bo borba končana!« - ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE. Zlati vek. Ko je izrekel te besede, me )e porinil proti vratom, ki so vodila v notranjo vežo in k stranskemu izhodu. Vedel sem, da lahko pomeni vsak trenutek zamude mojo pogubo, in niti na um mi ni prišlo, da bi se bil obotavljal. Vzlic temu pa je malo manjkalo, da nisem prišel prepozno. Pred stranskimi vrati je že stal eden izmed braraiteljev in porival zapah za zapahom; moral sem mu nastaviti samokres na uho, da mi je odprl. HaroaJLa, uv ujo. tlco^Arj* tnalih. /ux,Oglajru,od, posiaJi. d*Uk -Jcu •Jedra,', hublfajvo, JLah, oglasu, bi, slu zjjo u posredovalne tn. roajaL na. ruzm+OM, ob&nstoa.. uroka b*stsia pQS" — Naf manjši zst*sak Vin, 5"-, Pristojbina, >ta, Jifro tkn, jy V J t, pristojbin* vpasla, ti ooutMsn z 4U2ročdtm,,ju c*r oglasi? m+ prvobčuo-čtkovn*. račun* pafUs, irar nlruc* ijdt bičana,st ,t dsrpt*-od »Jesen 261*. 27261 Stanovanje opremljeno sobo hi kuhinjo oddam takoj na Krekovem trgu 10/n. 27066 Dijakinje sprejme profesor ▼ popolno oskrbo. Klavir na razpolago, strogo nadzorstvo — Več pod cProfesor* r ogl. oddelku »Jutra*. 27167 Tri dijake sprejmem na utanovanje in zajtrk. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 27139 Dijakinjo samo li boljše hiše. sprejme v fino in vestno oskrbo dobra rodbina ▼ Ljubljani. Na Seljo nemška konverza-cija — Pisma pod inačko »Dobra vzgoja* na oglasni oddelek »Jutra*. 27086 Dva dijaka sprejmem na stanovanje hi hrano v bližini realke in obrtne Sole Naslov r ogl. oddelku »Jutra*. 26885 Profesor sprejme dijaka ▼ oskrbo ▼ Kolodvorski ulici itev 13, pritličje. 86734 Dijaka al! dijakinjo »prejmem a« stanovanje t vso oskrbo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 26457 2 visokošolca (ki) sprejme na hrano in stanovanje slovenska rodbina V BEOGRADU. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27211 Dijaka iz nifjib razredov srednjih šol, iz boljše hiše, vzamem na dobro hrano in zdravo stanovanje — Dopise pod L. A., Ljubljana, Kolodvorska ulica 28/11, desno 27192 Dijaka sprejmem kot sostanovalca k učiteljiščniku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27199 Dijaka ali solidnega gospoda sprejmem na sta no vanje v Vod-matski ulici 82. 27195 Dva dijaka sprejmem na stanovanje — event. tudi na hrano. Dopise pod »Snažnost 276* na oglasni oddelek »Jutra*. 27276 Dijakinjo sprejmem na stanovanje i vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 27272 Dijaka sprejmem ▼ solnčno tn zračno sobo t dobro oskrbo. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27279 VrehratKi Več abonentov sprejmem na boljšo domačo hrano v centru meeta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27255 Za dijake, dijakinje je na.trpežnejša obutev „Doko" čevlji So tudi najcenejši. »DOKO« v Prešernovi ulici 9, dvorišče Prazno sobo s souporabo kopalnice oddam ▼ najožjem centru mesta. Naslov pove ogla£ oddelek »Jutra*. 27142 Sostanovalca sprejmem blizu glavnega kolodvora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27138 Sobo oddam takoj 2 gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27068 Opremljeno sobico v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27191 Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo v Prisojni ulici 1, pritličje, vrata 4. 27274 Tri dijake sprejmem na stanovanje — event tudi s hrano. Soba zračna in solnčna, dobra oskrba — Istot&m oddam čedno sobo s posebnim vhodom, solidnemu gospodu. Marija Fre-ce, Društvena ulica št. 18, Novi Vodmat (Ljubljana). 27190 Stanovanje 2 ali 4 sob s ^ubinjo, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Zasebnik 38*. 27269 Dijaka iz boljše rodbine sprejme na stanovanje in hrano učiteljska družina. Centrum mesta, pomoč pri učenju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27256 Dve dijakinji iščeta stanovanje i vso oskrbo. Stanovanje mora biti zračno in z električno razsvetljavo. Ponudbe na oglasni odd>dek »Jutra* pod »Snažno 50*. 27250 Dva dijaka boljših rodbin, sprejmem na hrano in stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27257 2 opremljeni sobici z elektriko, ena z majhnim štedilnikom, oddam solidnima gospodičnama v Flori janski ulici štev. 27/1. 27194 Lepo sobo oddam gospodu^ ki je stalno v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27218 Zelo veliko sobo s prostim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27196 Sobo s separiranim vhodom oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27197 Sostanovalca siprejmem v bližini Tabora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27215 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27200 Veliko prazno sobo oddam, event. za shrambo pohištv*. Naslov v oglas, oddelka »Jutra*. 2722« 2 opremljeni sobi v I. nadstr., s postrežbo s 1. septembrom po nizki ceni oddam. Poizve se v trgovini Orehek, Kolodvorska ulica 36. 27247 Sobo v bliiinl Velesejma oddam za čas pokrajinske razstave. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 2723« SO hO nanovo opremljeno, oddam po zelo ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27237 Mesečno sobo s posebnim vhodom, po možnosti v sredini mesta išče gospod, ki je mnogo na potovanju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Boljša soba*. 27253 Sobico oddam gospodu aJi gospodični z zajtrkom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27227 Opremljeno sobo lepo, oddam gospodu Pod Trančo 2/U, deeno. 27042 Veliko prazno sobo s posebnim vhodom in elektriko, vodovod, parket — oddam s 1. septembrom eni ali dvema osebama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27260 Lepo sobico oddam takoj gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27271 Lepo sobo s posebnim vhodom, v bližini glavnega kolodvora oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27270 Kot sostanovalca sprejmem mladega gospoda, o-ziroma dijaka. Nas-lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27280 Opremljeno sobico preprosto, iščem Za takoj. Grem tudi za en mesec kot sostanovalka k preprosti ženski. Samo pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Plačam dobro 84*. 27284 2 ali 3 elegant. sobe parketir&ne — s posebnim vhodom, v centru oddam samo boljgim solidnim gospodom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27285 m Ti «ZeIena trata® Dvignite pismo. 27258 Gospodična išče vsled pomanjkanja časa tem potom znanja t zdravnikom, starim 40 let, radj poznejše možitve. Dopise pod »Simpatija pogoj* na oglasni oddelek »Jutra* 27055 Mlada Primorka želi dopisovati z inteligentnim gospodom — najraje Srbom. Dopise pod »Soča* na oglasni oddelek »Jutra* 27213 Stroji elektromotor 300 V, 12 k. s., tračna žaga, cirkular-ke, dvojni cepilni jerme-nik iD drugi naprodaj Pojasnila na Dunajski cesti št. 47 — Lavrenčič & Co. 27000 Tovarna testenin proda po nizki ceni poipol-no strojno opremo: 2 prež;, dva stroja zamešanje itd. Stroji so sicer rabljeni — vendar dobro ohranjeni. Pisma na naslov: Fischetti, Trieste, Rossini 20. 24955 tz» Vljoline gitare, eitre, strune tn po trebičine kupite najbolje pri M Mušič-o, paviljon Za dramskim gledališčem Prepri&ajt* »e 171 Klavir dobro ohranjen, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27050 Klavir posebno pripraven za začetnike, dobro ohranjen, radi pomanjkanja prostora po skrajno nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27198 Klavir kratek ali planino kupim v Ptuju. Ponudbe: Ptuj, poštni predal št. 37. 27264 Barvanje čevljev z aparatom. Kukman. Ga-jeva 2. 27277 Preselitveno naznanilo Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj brivski in damskl česalni salon iz Gregorčičeve v Igriško ulico. Zagotavljam točno pos-trežbo ter se priporočam. Jakob HočevaT, brivec. 27263 Darujte podpornemu -društvu slepih v Ljubljani, Wolfova 12. 188 ■VRfBBIIIIICII Slike za legitimacije izvršuje najhitreje fotogral Hugon Hibšer Ljubljana, Vaivazorje* trg- 98 SELITVE . mesto is o« deielt urokovuo h) oajeeaeji-Do tom Si o v enla Transport Ljubljana. Miklošičeva «<*ta 86 1-1 »lor « «716 » TRAŽITE U SVIM TRGOVINAMA SAMO: pcitent~bifc*&rtcr JER ČETE BITI TEK 0NDA VAŠIM PECIVOM ZADOVOLJNl! Urejuje Davonij tUvljov Uclnj« j* tonaorcij «Jutra> AOoU Habtuk.su. L* Narodno tiskarno 4 (L tol aaiaroarja tfraot Jczertcfc. i*