321 Slovstvene stvari. Pisava priimkov. Šole po Slovenskem, posebno mestne niže in više, ki konci šolskega leta priobčujejo svoje letnike , sramote se po teh že leto za letom z mnogotero popačeno pisavo osebnih in rodbinskih imen svojih učencev. Izgledov tacih spak so „Novicea razkazale že mnogo od več strani, iz kterih se vidi, da vsak učitelj piše te imena, kakor ravno ve in zna, ali pa prav nalas tako — brez ozira na različne pisave jaznihjezikov, ki jo terjajo tudi lastne imena. — Šole, kterih še mnogo toliko Časa gube na tako imenovane „mrtve" jezike, imele bi tudi od še živečih saj svoje dežele in države najmanj toliko umeti, da bi saj imena svojih učencev različne narodnosti znale pisati po njih narodnih pravopisih: saj k temu ni treba druzega, kakor poznati le malo posebnih pisav za nektere vlastitosti, česar se lahko vsakdo navadi že v malo dneh — če ne že v malo urah. Zanikarnost, ki si še toliko ne prizadene za tako važno reč, kakor je pravopis lastnih imen in posebno priimkov, vredna je javne in ojstre graje. Kdo pa naj piše te imena pravilno, če ne učilnice pravilnega govorjenja in pisanja? In kje naj se jih navadi mladina, če ne že v šoli? Kako globoko pa pri vsej pravičnosti te terjatve vkljub vsemu očitnemu grajanju po časnikih vendar še vedno sega le že sama nevednost v imenskem pravopisu, in ta še celo na mestnih izgledno-glavnih in še viših šolah, ne moglo bi se nikakor verjeti, ko bi nas tega njih letniki očitno ne prepričevali. „Novice" so nam že iz več letnikov gimnazijalnih in realnih šol razkazovale že toliko spačenih imenskih pisav, da so po vsi pravici eno primerjevale „trojnemu levenju metulja", drugo pa imenovale „pravi galimatias ali mešanico iz nemščine, slovenščine in 1 a-š č i n e", še drugo pa kar „b a b i 1 o n s k o z m e š n j a v o". Vendar pa stavim, da take zblodve vseh domačih in sosednih jezikov v imenopisu še niso vidile , kakoršno jim razodeva sledeči posnetek iz letošnjega letnika neke izgledno-glavne šole, ki je že davno tudi glavno-iz-gledna v babilonščini — posebno imenskega pravopisa. 322 Ne naznanjam je po imenu, da ne misli, da jo hočem pred vsem svetom osramotiti, al v poroštvo resnice moram saj vredništvu ,,Novic" poslati njeni letnik. Iz tega za občinstvo posnamemo le iz enega razreda nekoliko očitnejih babilonskih pisav. V slovenskem oddelku tretjega razreda te izglednice stoje: 1. med krstnimi imeni — v nemškem jeziku, v kterem je pisan ves letnik: Franc, Ludwik, Matias, Andrej as; 2. med priimki a) slovenski napčno pisani: Gralob , Komel, Polšak; b)Lahi v slovenski obleki: Marcola, Peroci, Spa-capan*); c) Francoz in Nemec v slovenski na-robni obleki: Žorš in Zvab, ki se pravilno izrekata: Žorž in Svab — po izvirnih: George in Schwab. — Se bolj zblojene pašo 3. imena rojstnih krajev, med kterimi se nahajajo a) slovenske v napčni pisavi: Kranjavas (Felsendorf? — kakor: „Kranjsko, Kranjc ss Felsenland, Felsenbewohner^ ? ?), Zapuše (za puše as flinte?) —mesti: Krajnavas, Zapuže; b) polaščene: Ranziano (Renče), Roncina (Ročin), Wipulsano — z nemško glavo — (Vipuže): c) slovenske v laški in slovenski mešanici: Bainšica, Savonja (m. Zavodnja med Sočo in Ipavo), Stracič (m. Stražič — iz stražišče — od nekdanjih vojniških straž med vojsko tu ob Soči postavljenih); d) slovenske v domači obleki, pa s privezanim laškim repom: Capovano, Martinjako, St. Roko, Salkano itd. (Kon. prih.) *) Nihče ne ugovarjaj , da ti učenci so rojeni Slovenci; kaj dru-zega je rojak, kaj druzega pa priimek njegov, ki se ne prerodi. Pis. 337 Slovstvene stvari. Pisava priimkov. (Konec.) ¦v Šole, ktere tako spakujejo imena svojih učencev, pač ne pomislijo , kolikanj se s tem sramote pred občinstvom, ki ogleduje in pretresuje te njih pravopisne zblodve — kakor nalašč na ogled razstavljene po letnikih. K spoznavi teh napak ni treba velike učenosti; kdor zna le brati, ter dobro loči črke in po njih zaznamovane glase, zapazi jih koj na prvi pogled. Ze dober abecedar ve, daSchuschek se nikdar ne bere, kakor bi se imel brati: Žužek, in Crusiz se ne bere Krušič, in tako še stotine druzih. Toraj zamore že abecedar kaj pravega umeti in soditi o pravopisni učenosti svojega učnika, pa tudi še „profesorjev" viših šol. — Kaj pa si mora o ti učenosti misliti še le zveden sodnik pisave, kadar vidi ravno tiste imena — pisane v enem imenku: Bosig, Cogniz, Oru, Velicogna — v drugem pa: Boschitsch, Konitz, Oru, Veliko-nia, — in v tretjem: Božič, Konjic, Orel, Veli-konja! Ali ni to smešno in vse tako, kakor bi vsak teh imenovancev imel troj obraz?! Je li potem čuda, da se po slovesni razdelitvi šolskih daril in letnikov kterikrat slišijo že šolarčki, komaj po vatel visoki, kričati javno po ulicah: Lej lej, Mihec, naš „profesor" pa ne zna še mojega imena pisati! — lej, Jurče , tvojega tudi ne! — Ali bi ne bilo modreje, in očitna potreba, da bi se tako učeni šolski možje kterikrat med sabo posvetovali o imenskem pravopisu, ter izmed toliko in tolikterih svojih medletnih „konferenci]" saj eno porabili v pretres in določbo enakošne, pa se ve da tudi pravilne pisave učenskih — in ne škodovalo bi tudi učeniških imen vseh učilišnih razredov? Najpripravneji čas za ta namen bil bi koj začetek vsacega šolskega leta, da bi se ta pisava določila še pred vpisovanjem učencev v imenke tako posamnih razredov (katalogov), kakor še posebno v občnega (Grundbuch) za celo uči-lišče — toliko bolj , ker iz tega se mnogokrat še čez več let terjajo šolske spričala, in je toraj na pravilni pisavi imen veliko ležeče. In ali ne terja že previdnost in čast uČilišča, da se ta pisava skupno in natanko pregleda, in če je kje treba, popravi saj konec leta — v imenkih pripravljenih za natis, preden se po tem priobčijo celemu svetu? — Toda presramotno bi bilo za tako učene gospode, se posvetovati o golih abeceda-rijah; častneje je, po tacih pisavnih „pošastih" in babilonskih" zblodvah, kakoršnih so „Novice" že mnogo priobčile iz različnih letnikov, razkazovati celemu svetu svojo gorostasno nevednost že tudi v golih abceda?iijah!? 338 Pri taki misljavi in ravnavi šolskih učenjakov vrinejo se v mnoge imena napčne pisave, ktere se le redko ali nikdar več ne odpravijo. To spričuje le že edini priimek „Comel", ki se v tej pisavi nahaja že mnogo let v vseh letnikih že omenjene „glavne izgled-nicea. Kdo bravcev mu ugane pravo izreko, kakor se djansko glasi v ljudstvenem govoru? Kdor zna brati, gotovo ne, ker po tej pisavi se mora vse drugač izrekati in naglašati, kakor se sliši v živem govoru. Ako pa povemo, da je to laška pisava slovenskega imena, in še ta napČna, ker nikakor ne kaže, da v pravi izreki ima zadnja, ne pa sprednja slovka naglas: potem koj vidi vsak zvedenec, da „Comel" v tej pisavi nima ne prave glave ne pete, in da kdor dotičnih imenovancev se drži te pisave, ne zna pisati še svojega lastnega imena. — Opomnimo pri tej priložnosti, da se je po laški pisavi tistih slovenskih imen, ki imajo pred končnico ic ktero šumečih črk (ž, š, č), vrinila že semtertje napaka, namesti teh šumljavk pisati sičavke: z, 8, c, ter po polaščenih oblikah: Bosig, Urši g, Caucig itd. pisati: Božič. Ursič, Kavčič namesti pravilnih : Božič, Uršič, Kavčič itd., ker pravi Slovenec jih le tako izreka. Oblike: zič, sič, <*ič tedaj niso slovenske, temuč le edine: žič, šič, čič. Vse rečeno spričuje, da pisava priimkov je kaj važna reč, in da se ne sme prepuščati nevednosti ali pa samovolji. Naj tedaj šole, posebno pa pi-savci krstnih listov resno skrbe za pravilno pisavo imen; kajti ni kratko in malo vse eno: pisati Košar ali Kožar, Schuscheck ali Žužek (za Nemca in Laha nas Cucek ali morda — zavolj nadznamka nad z ¦— celo Cucek). Kakor Lahu: Kazagranda in Koronini nista: Casagrande in Coronini, — Nemcu: Stekelj in Sajhenštulj ne: Stockel in Scheuchenstuel: tako tudi Slovencu Widmer ni Vidmar in (vas) Osegliano ali celo Oseljano (Eselheim? — Osel-ja-no!) ne Ozeljan. — Priimki in krajne imena (Ortsnamen) niso voščeni kipi, kterim se da nos, uho, brada in karkoli poljubno vihati, krčiti, zdaljševati in sploh prenarejati; podobni so kipom marmornim, ki ne trpe nikakoršnega zavijanja ali premikanja posamnih udov in celo nobenega preobrazo-vanja, ter si dajo nos , uho , roko, glavo ali kar koli raje odlomiti, kakor le za las prekreniti ali prestrojiti. — Ravno taka je tudi s pisavo priimkov in sploh lastnih imen: le narodna je edina pravilna. —a—