Murska Sobota, 16. maj 2002, leto LIV, št. 20, odgovorni urednik Janez Votek, cena 260 sit Zlatko V merilu Zdravilišče in tveni str. 10 Vezdo - Diano Andrejo Gomboc o črnih luknjah in vesolju Pod predsedovanjem Antona Kampuša so na seji predsedstva ZSLD Gornja Radgona osrednjo pozornost namenili razpravi o pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča Murska Sobota, s katero je radgonska občina izgubila gospodarski spor z nekdanjim Komunalnim podjetjem Gornja Radgona, zato je vodstvo radgonske ZLSD zahtevalo odgovornost župana Mihe Vodenika. Terjali so tudi njegov nepreklicni odstop z mesta župana in takšno stališče naj bi na naslednji seji, ki bo še pred koncem maja, zastopala tudi člana nadzornega odbora iz ZLSD. O. B. ■ Hohnjec prodaja olja ljudje ismo tako Predsedstvo ZLSD in NO terjata... I -' c Bo zdravstvena zavarovalnica I največji lastnik H pomurske ■ zemlje? str. 3 \ od hipoteko ima zemljišča, ^edna 180 milijonov tolarjev 22. MARATON TREH SRC Radenci, ŽS.maj 2002 Zadeva Makoter dobila epilog Višje sodišče potrdilo kazni str. 3 Timotej Šooš iz Veščice na zasedanju Generalne skupščine ZN Brez dlake na jeziku str. 2 Pide zanima denar Kremen je pretrd za zobanje str. 6 Direktor Kerne Puconci Branko Drvarič NAROČNIK 2 AKTUALNO 16. maj 2002 fHilli Komentar Ko so na posebni seji generalne skupščine OZN v New Yorku državniki govorili o otrocih sveta in je Slovenija predstavila zakonsko urejen položaj otrok pri nas, smo doma lahko prebrali, da potiska vedno večje socialno razslojevanje otroke iz obrobnih slojev v neenak položaj in v zaprt krog revščine. Eni so govorili in drugi pisali, mnogi pa so tiste dni stisko živeli. Tudi njena druži- Majda Horvat ■ Otroci staršev na. Delavka je, ki zaradi zavoženega poslovanja podjetja že tri mesece ni prejela plače. Možje bil brez službe in pred dnevi ga je zaposlil zasebnik. Boji se, ali mu bo tudi pripravljen dati pošteno plačo. Doma so trije otroci, najstarejši jih bo imel osemnajst, vsi pa so še v šolskih klopeh. Pa še posojilo imajo. »Ko pridejo otroški dodatki, najprej odplačam posojilo,« je dejala. Tega, s čim plačujejo račune, je nisem več spraševala, prav tako ne, koliko imajo otroci žepnine, ko gredo z razredom na zaključni izlet. Občutek, da more živeti na račun tistega, kar bi pripadalo otrokom, je preveč boleč. In spoznanje, da jih ne more obvarovati pred usodo revščine. Lastna nemoč ob zavesti starševske dolžnosti, da je za otroke treba poskrbeti, jo pritiska k tlom. Obup je na trenutke neznosen. Državniki sveta pa so spet govorili o položaju otrok in društva so nam v skrbi za otroke spet natisnila konvencijo otrokovih pravic in nas pozvala, da naj gradimo boljši svet -za otroke. Kulturna ministrica s pomurskimi župani Optimistično o sofinanciranju knjižnice Timotej Šooš iz Veščice na zasedanju Generalne skupščine OZN Brez dlake na jeziku Malo je Slovencev, ki so se imeli doslej možnost udeležiti zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yor-ku. Še manj jih je, ki so bili izvoljeni v predsedstvo za vodenje razprave na določeno temo in tudi sami spregovorili. In vse to je doživel Timotej Šooš iz Veščice pri Murski Soboti, dijak 1. letnika soboške gimnazije. Po vrnitvi je postal pri nas, po mnenju poslušalcev drugega programa nacionalnega radia, osebnost tega tedna. Timotej se je začel uveljavljati v javnosti že od četrtega razreda dalje kot honorarni sodelavec Murskega vala, najprej v oddaji Mali radio, sedaj pa pri Mladem valu. In kako je izvedela zanj širša Slovenija? Leta 1999 sta pripravila s sodelavko Viktorijo Bencik v sodelovanju s Simono Špindler oddajo Nedeljska kuhinja, s katero so sodelovali na natečaju Unicefa za najboljšo otroško oddajo Timotej sredi New Yorka na temo Otroci v medijih in prejeli prvo nagrado. V žiriji so sodelovali tudi predstavniki slovenske televizije in tako je spoznal urednico Barbaro Volčič Lombergar, ki ga je kasneje priporočila sodelavcu Deklevi, da ga je angažiral pri oddaji Enajsta šola. Januarja letos so mu zaupali vodenje rubrike E-najstniške novice, ki je na sporedu vsak drugi četrtek v okviru te oddaje. Kakšno delo ga mika v medijih? Pravi, da mu ne gre za šov biznis, ampak za pravo novinarsko delo. Zanimajo ga problemi, ki so povezani z mladimi, in to potem skuša obdelati z raziskovalnim pristopom. Kljub vsemu se ima Timotej še vedno za otroka, predvsem pa za predstavnika otrok v svetu odraslih. In še vedno ga kdaj pa kdaj zamikajo tudi nekatera otroška razvedrila, kot je guganje na otroškem igrišču ali kaj drugega. Zakaj so izbrali ravno njega za udeležbo na posebnem zasedanju Generalne skupščine ZN o otrocih v New Yorku? Odločitev je bila sprejeta v slovenskem odboru za Unicef, in sicer zato, ker je Timotej eden najaktivnejših članov te mednarodne organizacije pri nas. Tako je kot učenec OŠ I zelo zavzeto sodeloval tudi v akciji za podpisovanje peticije v podporo otrokom. Skupaj z OŠ II M. Sobota so zbrali okrog 1.800 peticij, Slovenija jih je zbrala okrog 11.000. Med bivanjem v New Yorku je bilo razglašeno, da je to peticijo podprlo največje število ljudi, zato bo prišla v Ginnessovo knjigo rekordov. Seveda nas je zanimalo tudi, kako je bilo v Ameriki, kakšno vlogo je imel Timotej. »Tam sem bil devet dni. V naši delegaciji je bil tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Jaz sem bil edini otrok iz Slovenije. Najprej smo imeli otroški forum. Delo je potekalo v več skupinah, pogovarjali smo se o naših težavah. Vsak je povedal, s katerimi težavami se po njegovem mnenju srečujejo otroci v svojem okolju. Vključil sem se tudi v razpravo na temo izobraževanja. Povedal sem, kako gledam na naš izobraževalni sistem in izobraževanje v prostem času. Pri tem sem si pomagal tudi z ugotovitvami slovenskega® bora za Unicef, ki je lani izv« raziskavo, s katero je bilo ugo» vljeno, da se otroci največ si čujejo s problemi v družini, s in med prostim časom. Sodel val sem tudi v medijskem k* teju, v katerem smo priprav poročila za medije, ter vodil® , dgeneracijsko srečanje oz.«1 pravo za Vzhodno in Zaho । Evropo, na kateri je sodelova, trideset mladih; udeležili so se predstavniki več držav, nap« mer predsednik Romunij«1* j nanji minister Belgije, velep®' | nik Evropske unije pri 0^ 11 drugi.« Po Timotejevem mnenju^ । rajo problemi otrok iz d«12® Starši so prezaposleni, ker ze | več zaslužiti ali pa jim je 111। vem mestu kariera, zato so M ci prizadeti. Naslednje težave- । začnejo v šoli. gi »Mislim, da daje slovenski I ski sistem prevelik poudare h dobivanju faktografskega z® ( to je raznih podatkov. To^ | zlasti za srednje šole, v k®te -preveč teorije, vzgoje pa koč ni, še zlasti pa ne P®5 , odnosov med učitelji in11 j , V Ameriki, kjer se dogajaj veliko slabih stvari, so se® | v odmorih in po pouku P®"| Ijeni pogovarjati z uče®“? svetovati. V Sloveniji j jem mnenju malo tak’®11 teljev. Probleme pa i®^ otroci, ki nimajo dovolj1®’a ti za zanimivo in korist®! življanje prostega časa. V®j Soboti imamo sicer center, mislim pa, da bi “j dobro, če bi na primer rali še neke vrste uličo® katerim bi otroke privil aktivnostim, kajti sami J ljučujejo. Dobro bi bilo® bi otroci lahko prihajal1’ ; dinski center po razne ®O na primer k socialnemu 0®^; Otroci, ki smo se zbrali Yorku, smo ugotovili, $ največ storimo ravno gl^ ( ga prostega časa, kajtitey remenimo miselnost df® še težje šolski sistem.« In kako gledajo nanj^J »So takšni, ki narav®^ kažejo, da jim ne ,pa®e((Jf uveljavljanje po radiu i® 3| ziji, ki mi zavidajo; so ta^P mislijo podobno, a teg® J kažejo, in takšni, ki mi voščijo in so name po®08® Tudi mi smo lahko ®’ nosni. VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Baiažic-Peček, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri*(lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.300 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.200,00 SIT ♦ poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolportaži je 260,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri NLB d.d. Ljubljana - divizija Pomurje M. Sobota 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12. 2001, št. 103. Naklada: 17000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran: http://www.p-inf.si. I čeraj se je Andreja Rihter, ministrica za kultu-------1 ro, sestala z pomurskimi župani, s katerimi so za zaprtimi vrati obravnavali problematiko sofinanciranja gradnje soboške knjižnice in nakupa knjižničnega gradiva. Povabilu se je odzvala večina županov, skupaj pa so iskali rešitev za nastale probleme. Sprejeli so sklep, da bodo v prihodnje vse občine izpolnjevale svoje obveznosti, tudi tiste, ki jih doslej še niso. Vsi zbrani župani, med njimi tudi taki, ki še niso podpisali sporazuma o sofinanciranju, so potrdili, da bodo poravnali svoje obveznosti. To bodo morali storiti tudi tisti, ki jih ni bilo na tem pogovoru in še niso podpisali sporazuma o sofinanciranju. Poleg tega bodo direktorji štirih največjih pomurskih knjižnic (M. Sobota, Lendava, G. Radgona in Ljutomer) sklicali župane, jim predstavili program dela ter apelirali nanje, da izločijo del sredstev občinskega proračuna za nakup knjižničnega gradiva. O izpolnjevanju obveznosti bodo ministrico v tridesetih dneh pisno obvestili. O tem, ali so župani svoje obljube izpolnili, bomo ministrico lahko povprašali še pred poletjem. Ruska delegacija obiskala Mursko Soboto Venec v ."'"“j sako leto 9- maja, na I dan zmage nad fašiz-I mom in osvoboditve Prekmurja, obiščejo Mursko Soboto tudi ruski predstavniki in se poklonijo spominu na Rdečo armado. Tako je veleposlanik ruske federacije Tigran Karahanov s svojo dvajsetčlansko delegacijo tudi letos obiskal Mursko Soboto, kjer je pred Spomenik zmage in druge pomnike na Rdečo armado položil vence, temu pa so se pridružili tudi predstavniki občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV in delegacija mestne občine Murska Sobota. Veleposlanik ruske federacije rad obišče Mursko Soboto, še posebno Spomenik zmage, eden redkih, če ne edini spomenik, posvečen tej armadi, ki se je ohranil do danes. Ob svojem obisku pa vedno znova poudari zelo dobro sodelovanje in ohranjanje vezi med mestno občino ter rusko federacijo in vzorno skrb za spomin na Rdečo Spomenik zmage, izdelan po načrtu sovjetskega arhitekta in vojnega inženirja Arončika, so postavili v čast padlim vojakom Rdeče armade in Jugoslovanske vnidzA GfA Oti flHkrili 12. avgusta 1945. Med drugič so takrat zapisali željo, naj je-a spomenik večna priča nezlo/ji' vih bratskih vezi med Rde 0 tu Jugoslovansko armado, v^i, ki ckmalp v Vrvi in n£lliU I prekmurskih P^jst^ U slovenskega ) fašističnega jaf Foro: NAT USTNIK 16. maj 2002 AKTUALNO 3 heralni direktor Radenske, d. d., Zlatko Hohnjec ZadevaMakoter dobila epilog Pomladitev in prevetritev Radenske Višje sodišče potrdilo kazni Malizacijavsmer - tako bi lahko spovedali Plovno vizijo pralnega lektorja .. -».V, vi. vi., Hohnjeca, ki e Povzel to Jcijo pred N namenom sta od vsega začetka ob strani Hohnjeca Zvone Murgelj, direktor Vitala Meslinje, ki skrbi za ^krb °^r°^e Proizvodnie *n Komerciale, in Gorazd Šetina, JZa sP^°®ne zadeve in AOP. Dejstvo je, da bodo prodali iatn ravilišče Radenci kot Radensko Zvezdo - Diano, ven-mtu .y kompletu, saj je tudi kupcev in interesov več. Preki-^td1 ° Z občutkom, da eno podjetje nenehno le daje, po-ser 8°’ Povratnega učinka pa ni! Neizogibno dejstvo je teV uPrave v Boračevo, ko bo zgrajen prizidek. poslovanja ste % ste PrevzeP to reči, da je vizija škon-sJrana na ta del, ki bo v per-osrednja dejavnost del-Wužbe, to je proizvodnja 8)?kih voda, izvirskih voda iiL^oholnih pijač. Prizade-da b° osta'a Raden-s^Ki proizvajalec, kajti mi-^?lsPričo tradicije, kakovo-l^tov kontinuiteta ni vpra-H^r je bila Radenska ne-^^rjena na sosednje trge, poskušali pridobiti Večji delež, kakor ga ’•Pri tem ne mislimo dogodkov, kajti ti trgi ^J^emu zelo rizični in ka-' Prehitre odločitve ima-ii(1%,Slabe odločitve. Narava H Prenese visokih tran-stroškov, zato ne vidim st‘ Širitve na zelo odda-p ‘fe. So nabavne, komer-^ke ^odajne službe Ra-Pivovarne Laško je V Turnšek? \n?Ces se ie že Preh ,z 111 Prišel, in tudi sedaj IA ° ktenzivno. Rezultati J J11 konkretni v smislu jS1 Pogojev in kondicije H 8v 018 Pivovarne Laško. V L 1 ^eslinje, Pivovar-d^thlRadensko, d. d. Pre-Pa^t^je imel pri skupnih boijSim^jlmljše pogoje, in smeri, da jih iz-neke grelno so poeno- • Ult^ °Ptei£ na področju lio v haba^hladilne teh-S J^instCc/oin Predaia' k^WePri n«P10 skupne iih"-”13 iz r '”hUsedaj t^ ' Sta ^ale VeČ SP' So; 'a nač e dni8aena org . ML. noi„. ’ »pr. neta \ rO' 25 milijonov tolarjev, prihodnje1”® "S predvidevajo 140 milijonov, *a 1 , ^0' larjev. država al* J, Preostalih 60 odstotkov a bo Za^°tOVxnOrt. T° P0*^' kretneje Ministrstvo za šoFvo’ znanost 'n „nkovske£i n’*' da se bodo stroški za gradi0 in adaptacijo . £ ne šole, ki že nekaj časa/iče po obnovi, p lijonov tolarjev. C. K.i X VSINIK 16- maj 2002 LOKALNA SCENA 5 c 15 O Evropa v rakičanskem gradu Deset prekmurskih osnovnih šol je predstavilo značaj in kulinarične specialitete desetih evropskih držav Ucenci so posamezno deželo predstavili z opremo stojnice, kulinariko, jezikom in oblačili. rji bnovljeni prostori rakičanskega gradu, Ml v katerem deluje Izobraževalni center 7* Rakičan, verjetno še niso bili tako pisa-71 živahni in dišeči kot v četrtek, 9- maja, ko EVn^6111 Potekala svojevrstna prireditev DAN «OPE. okrog šestdeset učencev iz desetih 801 ’e predstavilo na stojnicah, z arRi, kulinariko in nastopom deset evrop-. držav. V gradu so bili nizozemski tulipani skih grški suvlaki, italijanska pica, avstrij-1(1 Buhteljni in še marsikaj... Po predavanju o Oyidenarni enoti evro, predstavitvi posa-tZnih držav na kreativen način in pokušini Plavljenih jedi so se učenci pomerili še v ■ Pskem športnem mnogoboju. $ .............................. S1.%o ° Prav ie’ da učenci tudi po drugačni plati ^iite0r^ropsl da se bo končala sobotna ^(TeSnost ob otvoritvi nove šole v Apa-%l • Vsa v cvetju in z besedami hvale in 5%^ Vse presenetil nenapovedan nastop No,lVrid dosež skozi stoletje, h 'e’° StOt° obletni' društva. V<>b l’ društva je pestr^ bogata. To je t« Mih z pPnega biltena o kr^ gasilstva in Bilien^Piade. Urejena sponka soba po-V )ene UsPehe sk«zi stolet) in je dokaz, U4 da^0s° delale vse generacije d ustanovi-aiikovS V sPominski sobi je mogot- najti raz-Priznanja in pokale, podeljene ci>' njihovega društva. Izstoja seve- Tekmovalna dejavnost, ki je bik vselej delo vodilnih članov operativnih olimpijske ekipe enot je rodilo sadove, da se danes ponašajo z odličnimi rezultati, tudi kot olimpijska ekipa. Poleg tekmovalnih in drugih uspehov so uspešni tudi na organizacijsko-kulturnem področju v sodelovanju s Turističnim društvom Korovci in Klubom malega nogometa Kučnica. Znani so po dobro organizirani gasilski tekmovalni noči, ki je postala tradicionalna, in tamburaški skupini, ki ima svojo zgodo- vino in po petindvajsetih letih premora danes ponovno uspešno nastopa v okviru turističnega društva v mladi sestavi. To omenjamo zaradi tega, ker so vsi člani tamburaške skupine tudi člani prostovoljnega gasilskega društva. Da poleg prostovoljnega dela uspešno pokrivajo tudi finančne stroške, so jim seveda v pomoč številni sponzorji, omenjeni v njihovem biltenu. Zgodovinskih uspehov korovskih gasilcev se bodo tako še enkrat spomnili to nedeljo, torej na binkoštno nedeljo, ko je tudi vaški praznik, kjer bo nastopil poleg mnogih gostov kot slavnostni govornik predsednik obrtne zbornice Slovenije, ko- rovski rojak, Miha Grah. C. K. ■ MURSKA SOBOTA. Kocljeva 1 A, 02/521-38-00, 521-38-02 Maja 5% gotovinski popust ali 6 obrokov za KNKIN poletni .hulian VODICE 26.900 depandanse Punta- 7 k POL ŠIBENIK UMAG 28.800 : app Solaris za 3 osebe, vpred- in posezoni. 7 dni 28.300 depandansa Istra, 7 x 1’01. v pred- in posvzoi> i MALDIVI KENIJA 233.500 1 49,900 za nova doživetja TUNIZIJA TURČIJA 68.200 76.500 Kandooma **/•** Coral Palmbeach*** 20.5., 27.5., 3.6.. 7 x polni p. 30.6.. 11 d™- Polnl P- 7 x polpenzion v maju 7 x polpenzion v maju Kako so propadli kmetje Katastrofalno podobo našega kmetijstva kažejo tudi podatki o plačevanju prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Kmetje so vplačali letos do konca marca le I za 7,5 milijona tolarjev prispevkov, njihov dolg pa ostaja še vedno sedem krat večji, ob tem da se je s konca lanskega leta, ko je znašal 115 milijonov, znižal na 49 milijonov tolarjev. Delno tudi na račun vpisa hipoteke na premoženje v zemljiški knjigi. Zaradi neizterjanega dolga je imel ZZZS v zemljiški knjigi vpisanega za 180,8 milijona tolarjev | terjatev ali za osem milijonov več kot decembra lani. O lokalni skupnosti Zlatko Hohnjec: Ne želim se pa podrejati lokalni skupnosti, če bom menil, da to ne bo dobro za Radensko, d. d., ker v prvi vrsti pa sem direktor Radenske, d. d., in če bom delal dobro za •L« d Radensko, d. d., bom delal dobro za zaposlene. Če firma solidno deluje in je dobro za zaposlene, je dobro tudi za njihove družinske člane in v končni fazi za celotno lokalno skupnost. GOSPODARSTVO 16. maj 2002 VBUH Pide zanima denar Podjetniki so med nami kvadratnih V ključavničarstvu Zvonka Morda investicijski Objekti od temeljev do strehe Kremen je pretrd za zobanje odjetje Kerna posluje brez večjih stresov in beleži stalno rast proizvodnje in tudi kapitalsko rast V lanskem letu je ustvarila za dve milijardi in štirinajst milijonov prihodkov. Dobiček je znašal devetinosemdeset milijonov tolarjev, dodana vrednost na zaposlenega pa skoraj šest milijonov tolarjev. V količinah pomeni ta podatek približno prodajo petindevetdeset tisoč ton peskov in dvajset tisoč ton lastnih izdelkov za potrebe gradbeništva. Vsi pokazatelji iz bilance stanja in izkaza uspeha kažejo v povprečju petinsko rast v primerjavi z letom 2000. Soliden kazalec poslovanja družbe je tudi povprečna plača na zaposlenega, ki znaša nekaj več kot 216 tisoč tolarjev. Po poslovni plati podjetje ne doživlja večjih stresov, saj bb dobrih kazalcih poslovanja to potrjujejo tudi naložbe, ki jih pokriva v več kot polovici vrednosti z lastnimi viri. Nekoliko drugače se Kemina zgodba razpleta v letošnjem letu, kjer ni zaznati večjih poslovnih stresov, ampak je bilo zaznati močnejši stres na kapitalskem trgu. Kerna kotira na prostem trgu na Ljubljanski borzi, kjer je prišlo v začetku leta do večjega pretresa, ki je nakazoval na možen prevzem Kerne. Lastniško obvladujejo Kemo s skoraj polovico vrednosti notranji lastniki. Po analizi se je pokazalo, da je bila nagla rast delnic posledica koncentriranja lastniškega kapitala, ki ga je spravila družba za upravljanje Certius iz dveh pidov Nike pod skupno streho in si s tem zagotovila položaj strateško pomembnega lastnika. Četudi je šlo za morda prikrito in z realnim denarjem nepokrito koncentriranje delnic, je bil namen Certiusa očiten - po čim višji vrednosti prodati paket Ke-minih delnic. Takrat je vrednost delnic poskočila z nekaj več kot tri tisoč tolarjev na dobrih tri tisoč osemsto tolarjev in pri tej vrednosti so tudi danes. Pri prodaji paketa pa je realno pričakovati bistveno višjo ceno. Kerna očitno ni nezanimivo podjetje, in to ne samo za domače partnerje, kjer so izkazovali interes po nakupu domači cementarji, za katere je družba zanimiva kot velik odjemalec cementa, ki ga potrebuje ta svoje izdelke. Velik interes so pokazale nekatere tuje družbe, kjer pa so bili strateški cilji različni. Potencialni kupci so bili namreč iz sosednje Avstrije. Eni so želeli prevzem družbe, kar nikakor ni v interesu notranjih lastnikov in vodstva družbe, drugi pa si želijo strateškega povezovanja in so jim ponujali skupen strateški nastop na tretjih trgih in povečanje proizvodnje v Kerni pod njeno blagovno znamko in znamko strateškega partnerja. Tu se namiguje na znani koncern Henkel. Ta naj bi iskal povezavo za ustanovitev skupne družbe, ne pa z neposrednim lastniškim vstopom v Kemo. Ko smo to preverjali pri direktorju Branko Drvariču, je potrdil, da so bile vse omenjene opcije odprte in da so nekatere še vedno aktualne, ob tem pa je poudaril, da je položaj Kerne od aprila bistveno drugačen, kot je bil prej. Na vprašanje, zakaj še niso rešili lastniškega paketa pri pidih, je odgovoril, da s kapitalskega vidika to za podjetje ali notranje lastnike morda ne bi predstavljalo ovire. Je pa dejstvo, poudarja, da bi s tem nakupom podjetje moralo ubrati povsem drugačno poslovno strategijo, saj notranji lastniki že po definiciji kapitalsko niso tako močni, da bi to lahko speljali brez kreditov, kar bi posledično pomenilo večji pritisk na dividende in s tem manj lastnega denarja za naložbe, ki pa jih ni mogoče financirati samo z bančnim kapitalom, zato so poiskali rešitev pri zunanjem finančnem partnerju, ki bo prevzel, kot pravi, za Kemo pod ugodnimi pogoji omenjeni paket delnic in se vključil tudi v sofinanciranje razvoja. Ko je Branko Drvarič omenil drugačen položaj, je mislil na odpiranje nekdanjih jugoslovanskih trgov, kajti na Hrvaškem so povečali obseg prodaje za 150 odstotkov. Odprl se jim je srbski trg, največ pa so dosegli s podpisom pogodbe o prodaji na avstrijski trg z eno od vodilnih družb Hagebau za prodajo gradbenih materialov. Pogodba jim omogoča povečanje prodaje peskov in njihovih izdelkov pod lastno blagovno znamko. Ta preboj bo predvidoma vplival na enkratno povečanje proizvodnje, ki pa zahteva ob predvidenih naložbah v obdelavo peska predvsem spremembe znotraj podjetja, da bodo ta obseg posla lahko obvladovali. J-V.i Zavod NATURA herbika Priložnost za Goričko in brezposelne Načrtno razvijanje pridelave zelišč in začimb, zaposlovanje žensk ter varčevanje z vodo nadel sredo, 12. maja, so predstavili v prostorih Salona keramike v Lendavski 3 v Murski Soboti številnim zbranim projekt Centra za razvoj, trženje in promocijo, ki si je ime NATURA herbika. Na isti lokaciji bo tudi sedež za- voda, katerega direktor je Janez Tivadar, ki je doslej že deloval v okviru Centra za razvoj Goričkega. Zanimiva je predv- sem informacija, da bo zavod ponudil možnost za zaposlitev nekdanjim zaposlenim iz Mure, med katerimi je največ žensk. Predstavitveni vzorčni center za zelišča bo v nekdanji karavli na Kuzmi, kjer bodo potekale tudi obšolske dejavnosti, predelavo pa bi organizirali v Slomškovem mlinu pri Razkrižju (njegova zmogljivost je 10 ton v 24 urah) iz začetka prejšnjega stoletja. Pripravljajo tudi prodajno galerijo, ki bo kmalu odprta. Projekt za razvoj zeliščarstva, ekologije, zaposlovanja žensk in varčevanja z vodo so več kot leto dni razvijali v okviru Centra za razvoj Goričkega. Cilj je, s skupnimi rfiočmi in povezano ponuditi produkte naše pokrajine, predvsem s področja pridelovanja zelišč in začimb, spominkov in ekološko pridelane hrane, še prej pa vzpostaviti evropsko blagovno znamko, ki bo temeljila na domačem znanju in V C C* intPn. zivno vključujejo tudi Združenje podjetnic Pomurja, ki ga vodi Danica Kosi, Inštitut ža hmeljarstvo (dr. Janko Rode je že do sedaj sodeloval s pripravljalci projekta), Galex iz Murske Sobote (Miran Jablanovec je obljubil vso podporo pri svetovanju in Galex je potencialni kupec pridelkov) in Regionalna razvojna agencija Mura (Vesna Gomboši je poudarila veliko podporo države in agencije tovrstnim regionalnim nmipktoml o sva sklenila poslovni del pogovora (o tem v drugem I delu članka), sem podjetnika Zvonka Morda iz Norši-EJL3 nec pri Ljutomeru še povprašal, ali uspe najti kaj časa tudi zase. Nekako sem pričakoval, da se bo pohvalil z delom v vinogradu, morda s članstvom v lovskem društvu ... Pa ni omenil nič od tega, ampak: »Dobrih petsto metrov od hiše imamo družinski ribnik in tja stopim po trikrat dnevno, ob koncu tedna pa smo tam ponavadi z družinami. Lahko greva pogledat.« Seveda sem bil takoj za to. Potem pa presenečenje, saj to ni navaden ribnik, temveč prava turistična točka. Videl sem: velik ribnik z ribjim bogastvom in čistilno napravo, na obrežju pa počitniška hišica. Je eden od zelo redkih v Pomurju, ki so zgrajeni legalno (ustrezna gradbena dokumentacija). Zvonko Mord, po poklicu strojnik, je postal samostojni po- Proizvodna hala Mordovega ključavničarstva v Noršincih je tako velika, da smo jo le težko »spravili« v fotografski objektiv. »Vsi vemo, da imamo na Goričkem velike probleme s pitno vodo, slabo povezanostjo, z razvijanjem novih dejavnosti in samozaposlovanjem. Goričko bi bilo samo pilotni projekt, naravnani smo v evropski prostor, pogovarjamo se že tudi z madžarskimi, hrvaškimi, bosanskimi in avstrijskimi partnerji. V povezavi s tem projektom zeliščarstva se bodo razvijale spremljajoče dejavnosti,« je povedal Tivadar. Odjemalci bi bili zdravilišča, farmacija, prehrambena industrija in turisti. Največ opuščenih kmetij je v obmejnem pasu; tu je tudi največ starejšega prebivalstva in največ kmetijske škode, ki jo povzroča divjad - tu je mogoče razviti ze-liščarstvo na ta način, da se naravni odvajalni sistemi zasadijo v pasovih, ki bodo odvajali divjad. Strateški cilji podjetja in projekta so, zagotoviti razvoj ekološkega kmetovanja s pomočjo zelišč. ustvariti nova delovna me- I djetnik pred dvaindvajsetimi leti. Startal je v najetih prostorih v Stročji vasi in že na začetku je zaposlil pet delavcev. Firma je bila kooperant Hidromontaže Maribor, za katero so izdelovali in montirali manjše kovinske objekte, recimo do tlorisne površine tisoč kvadratnih metrov. V Noršin-cih, tokrat pa že v lastnih prostorih, ki so jih uredili pri domači stanovanjski hiši, pa so imeli v izdelavnem programu tudi tlačne posode za tehnološke vode v industriji, izdelovali pa so tudi silose za metalne prahe in cement. Potem pa, menda je bilo 1989-leta, je zašla Hidromontaža v te sta in razvoj ženskega podjetništva. Pomembno je tudi varčevanje z vodo - za namakanje ne bi uporabljali pitne vode, ampak prečiščene odpadne vode. Zdravilne rastline, začimbe in dišavnice - vse to so zelišča. Zdravilne rastline so zanimive za farmacevtsko industrijo, predelavo in tudi v domačem lekarnar-stvu. Dišavnice se uporabljajo kot naravno aromatično sredstvo, z začimbami pa imajo prav poseben namen - dogovarjajo se, da bi vzgajali začimbnice v lončkih in jih tako tudi prodajali. Največji cilj NATURE herbike je, ustvariti močno blagovno znamko in vzpostaviti lastno predelovalnico. Zaenkrat se ukvarja z ze-liščarstvom 15 kmetij v Sloveniji, še vedno pa nima nihče dovolj velikih zmogljivosti, da bi lahko imel lastno predelavo. Pomembno je tudi vzpostaviti prodajne poti in-pri tem so jim obljubili vso podporo prav v velikem sistemu Mercator. • Brez sodobnih strojev ne gre, pravi Zvonko Mord. žave in firma Zvonka Morda, tedaj že s sedmimi zaposlenimi, je ostala brez rednega dela. »Podvizali smo se in se brž preusmerili v izdelavo cistern za plinsko olje za ogrevanje v gospodinjstvih. Uvedli smo tudi kmetijski program: mešalnike za krmila, transporterje za silažo, traktorske klinaste brane, predsetve- Izbrani so partnerji, lokacije in površine, na katerih bodo te dni poskusno zasadili zelišča na zemlji, kjer so že opravili analizo prsti; vključujejo tudi operativne ljudi, velik interes za sodelovanje pa imajo v Skladu dela (izbrali so 15 nekdanjih delavcev Mure). Na predstavitvi so simbolično predali prve sadike mentorjem iz osnovnih šol. Občine Puconci, Kuzma, Hodoš in M. Toplice imajo že rezervirane površine, projekt pa podpirajo tudi druge občine. 3 tisoč sadik zelišč bodo poskusno posadile tudi osnovne šole 1 in. 2 iz M. Sobote, Bakovci, Cankova, Bogojina, Fokovci, Kuzma, Puconci in Tišina. In partnerji: ministrstva za zdravje, za delo (javna dela), za gospodarstvo in za kmeti1 stvo, Kmetijsko-gozdarska zb(' niča, Zavod za kmetijstvo Mrb bor, Agencija RS za regio^ni razvoj in RRA Mura. Bernarda B Peček ■ nike, začeli pa smo izdelova , vinske konstrukcije za neP?|)()St ne naročnike. Še več: deiz smo razširili še na gradbeni saj so kupci želeli, da obje stavimo od temeljev do s* .. Zvonko Mord je v n3 nju povedal, da je njihov poslovni partner Ijutonic varna pohištva MuraleS, za so tudi zgradili konstruM izvedbeno zahteven obj^E je razmak med stebri m metrov. Postavili pa drugih objektov za projRjo in skladiščenje. V tej fini tudi za vzdrževanje. Grao*l s»l da tudi za druge naročil* ima montažna gradnja do j prednosti pred klasičn? Tako so, med drugim, 1Z di 150.000-litrski rezervo'^ stilno napravo v gram°zfll JI tomerskega Segrapa. , . V Mordovi obratovala1 videl več različnih varilni e£J0 tov, škarje za razrez pl°ce debeline 15 milimetrov, razrez različnih kovin**® filov, stroj za ovijanje pl°c ^'1 Vse je bilo kupljeno nov°W pa je tudi hala, ki meri t>5 dratnih metrov. Delavci' redno zaposlenih) P08^1*1 več izpostavljeni vre*"^ I razmeram, ampak delaj0 J | tem prostoru. Drugo je delo na terenu, ko mente v konstrukcijo-izdelajo idejno zasnovo, P de na potrebe naroča 'fgff izvedbeno-projektriO, ojek^ cijo pa seveda priprav* P organizacija. ienal^l Odgovorno delo si I -0'' Zvonko Mord, ki je ves/ I ril v množini, ker se da brez uigranega kok J šlo. Sam pa včasih lePreVJj. saj se ukvarja tudi s ”Pa' prav mu pomagata tudfl> £ ga, ki je bila svojčas V lovnem razmerju,XtaW upokojenka, in hč^fjme prvih letih delov/udi bila redno zapoge nekaj Anita, ki pa jelena Pr' zaposlena infU sff Rajhu v Ljutjd ki se ie1 fiZ**' Zvonke^ siŽ^^ čalzabr^^vsedao) d^a,d?0 poslov^ ,gU podjetnost. S * podnje n« Z tU%svojposlo^^ Phprtzavselju ‘ !lo je ^i^juv^0^ |jbrtnem združenj p0 aZoVjt jih hodi le krnuL 1 .1 Besedt‘ štef^ vestnik 16. maj 2002 GOSPODARSTVO J Delavci zasebnega podjetja Elgo iz Ljutomera predlagali stečaj Lastnik pravi, da zanj nima denarja ^prav je direktor in lastnik družbe Elgo Vidonci Andrej Gyergyek dan pred tem obvestil predsednico sindikata Mico Žinko, da naj delavci ne prihajajo v podjetje, so ti v petek ob sedmih, kakor je bilo dogovorjeno, vendarle prišli IKi a ni, so tako vedeli, od direktorja pa so želeli sliša-ali jim bo sedaj dal odločbe za čakanje na delo, kakor da ' h k nie§ovo izJavo za Vestnik, da ima vse pripravljeno in nov' b°d° Preieliv naslednjih dneh, razumela in zapisala dar nar^a' Sedem od petdesetih zaposlenih je na račun na-taL n^a ^e*a ze izkoristilo vse proste dni in letošnji dopust, a so že na čakanju, za kar pa nimajo odločb. Direktor Andrej Gyergyek je ^ipred delavci povedal, da ““do odločbe dobili v nasledki®* dneh, čeprav še tisti dan ni ’cdel, kdo mu jih bo pripravil. ABANKA k? - Tu smo, da prepoznamo vaše želje in potrebe. V več kot tridesetih enotah po vsej Sloveniji in na svetovnem spletu. Usposobljeni za vse vrste finančnih storitev se po znanju in strokovnosti lahko primerjamo z bankami v tujini. A odločili smo se, da ostanemo sami svoji, povezani s slovenskimi finančnimi institucijami. Nizamo uspeh za uspehom: povečanje tržnega delež?, rast bilančne vsote, četrto mesto med bankami v Sloveniji in prvo mesto v trgovanju na Ljubljanski borzi v letu 2001. In vsak nov dan je priložnost za skupno rast. Znašel pa se je tudi v plazu ob tožb, ker od takrat, ko so prenehali z delom, ni naredil niti koraka za rešitev agonije. Po tem, ko so si zaposleni s stavko Inovatorji se predstavljajo Galeriji v Murski Soboti je do 31. maja odprta razstava Društva inovatorjev Pomurja. Predstavlja se petnajst razstavljalcev. izterjali plače za nazaj, za letošnje delodajalec ni imel več denarja. Center za socialno delo je socialno ogroženim pomagal z dodelitvijo enkratne denarne pomoči, v materialni stiski pa si nekateri pomagajo tudi tako, da prodajajo avtomobile, mlajši delavci pa pravijo, da je še sreča, da imajo starše. V dveh primerih sta ostala brez zaslužka oba zakon- ca. Da je podjetje zaradi stavke izgubilo vsa naročila, je povedal nezadovoljnim delavcem v odgovor Andrej Gyergyek, na račun podjetja pa v zadnjem času tudi ni prišlo več kot 176 evrov prihodka, saj so se našli v kompenzacijskih verigah upniki in dolžniki družbe in si tako »zaprli« račune. Podjetju so zaradi neplačevanja računov tudi odklopili elektriko in telefon. Čeprav je direktor mnenja, da bi delavci vendarle lahko kakšno plačo tudi »pozabili« ali nanjo še počakali, da bi se potem podjetje izvleklo iz težav, pa stavka ni bila razlog, ampak le posledica težav v poslovanju. Začele so se že sredi lanskega leta. Ne izvirajo namreč iz pomanjkanja dela, saj je skupina delavcev v novembru in decembru delala tudi ob nedeljah, ampak zgrešene poslovne poteze, preprodaje opreme na bosanski trg pred šestimi leti, ki pa z ljutomersko proizvodnjo nima prav nobene zveze. Direktor družbe Gyergyek pravi, da dolga niso uspeli izterjati, delavcem pa je tudi jasno, da če bi ga uspeli morda v stečajnem postopku, bi nastopila kot prvi upnik s prednostno pravico iz tega naslova Slovenska izvozna družba, ki je posel zavarovala in podjetju tudi že izplačala zavarovalnino. Delavci so namreč od lastnika družbe v petek tudi želeli izvedeti, zakaj ni predlagal stečaja, s katerim je sprva, ko so napovedali stavko, grozil in pozneje, v primeru, če denarja za plačo v marcu ne bi mogel zagotoviti, tudi obljubljal. Očitajo mu, da sedaj le čaka na to, kaj bo storil sindikat. Sam pravi, da denarja za plačilo takse za uvedbo stečaja nima, saj ima podjetje blokiran račun, in da lahko stečajni predlog brez plačila takse podajo tudi delavci sami. V Majda Babič razstavlja učilo za oblikovanje prostora, Zvonimir Gomboc gasilski hidrant gorokrog, Drago Fiala mini - maksi kolo z dvojno verigo, napravo za dvigovanje in spuščanje sedeža na kolesu med vožnjo ter kombinirane klešče s kladivcem; Drago Flisar razstavlja armiranobetonski robnik s koritom za cvetlice, Melita Kočila sodobni način učenja ob pomoči zgoščenk Živa narava, Ivan Krpan je predstavil rekonstrukcijo odplinjevanja napajalne naprave za parni kotel, Andrej Kuhar učilo za študij gibanja, Štefan Pavlinjek biološko čistilno napravo za 4 do 8 enot, Franc Sabotin CD-etui, Peter Perš mlajši umetni sneg, ploščo iz tekstilnih in poliuretanskih odpadkov, izopor peno ’ In delavci so prek sindikalnega odvetnika to tudi storili. Zbrali so vso potrebno dokumentacijo in v ponedeljek, šestega maja, pri pristojnem sodišču vložili predlog za stečaj v pričakovanju, da bo slednje njihovo vlogo obravnavalo prednostno. Da stečaj podjetja tudi za zaposlene ni cilj, so zbrani jasno povedali, vendar je sedaj zanje to edina rešitev. Polovica delavcev, ki so se v podjetju zaposlili pozneje in se niso prezaposlili iz prejšnjega MTT, je namreč še vedno zaposlenih le za določen čas in nekaterim junija tudi potečejo pogodbe o zaposlitvi. Če dotlej v podjetju ne bo uveden stečaj, ostanejo brez vsega, brez plačila iz jamstvenega sklada in nadomestila za brezposelnost. Iz stečajne mase pa si tako ne obetajo kaj dosti denarja, saj je vse premoženje pod hipoteko. Delavci pa so potegnili kratko tudi pri delu za podjetje Fo-ri, d. o. o., iz Hrastovca. Zanj so delali na domu prek napotnic študentskega servisa, da bi si tako ob blokiranem računu podjetja Elgo zagotovili plačilo. Delavci so opravili za petindvajset do trideset tisočakov dela, vendar so ostali tudi brez tega plačila, posrednik pri tem poslu, prej zaposlen v podjetju Elgo, pa je tudi že dvignil svojo delavko knjižico in odšel. MAJDA HORVATI za gašenje v predorih in pre-dizolirane cevi, Simon Škafar nosilec obcestnega smernika in pripomoček za hkratno vrtanje več lukenj; Jožef Špilak razstavlja sedež za stadione, montažne elemente za pode za igrišča, Stanislav Wolf valo-stop za polnjenje peska ob poplavah in dvojčične vreče. Na inovacijski razstavi pa je tudi učilo za montažo in de-montažo ležajev, s čimer se je predstavila Srednja poklicna in tehniška šola (SPTŠ,.) Murska Sobota. Kar veliko zanimivih izdelkov, ki so tokrat prvič predstavljeni skupaj, zato gre za pregledno razstavo Društva inovatorjev Pomurja, katerega gonilna sila je prav gotovo Drago Fiala, seveda tudi sam inovator. - Foto: Š. Sobočan 8 (IZ)BRANO 16. maj 2002 10. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Pomurja Zlata priznanja vodijo na državno tekmovanje n Jubilejnega 10. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev in srednješolcev Pomurja se je udeležilo 86 mladih raziskovalcev in 29 njihovih mentorjev, ki so naredili 38 raziskovalnih nalog. Le te je ocenila strokovna komisija v sestavi 9 recenzentov. Udeležence so pozdravili ravnatelj OŠ Gornja Radgona Dušan Zagorc in župan Občine Gornja Radgona Miha Vodenik ter strokovni vodja RC ZOTKS M. Sobota doc. dr. Mitja Slavinec, ki je dal tudi navodila mladim raziskovalcem, mentorjem in recenzentom. Najboljše naloge (zlat*a priznanja) so se uvrstile na državno srečanje, ki bo za srednješolce že v soboto, 18. maja 2002, na Pedagoški fakulteti v Mariboru, za osnovnošolce pa v petek, 7. junija 2002, na Gimnaziji Murska Sobota (2. državno srečanje mladih raziskovalcev). Zlata priznanja med osnovnošolci so prejeli: Luka Kurnjek z OŠ III M. Sobota {Merjenje svetlobnega toka Sonca), Aljaž Primožič in Marko Rantaša z OŠ Kapela (Minuta za kozarec vode), Špela Hauko, Monika Horvat in Alen Pajžlar z OŠ Kapela (Ali meter meri drugače, kot vidi oko), Tadej Hofman, Matevž Zih in Natalija Roškar z OŠ Gor. Radgona (Otroška igrišča), Doroteja Jaušovec z OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici (Preobrazba zelene žabe), Črt Brenčič, Vid Brinar in Dejan Novak z OŠ II M. Sobota (Trgovina in promet na Slovenskem v preteklosti), Tea Beznec, Mateja Kaučič in Sandra Hamler z OŠ Gornja Radgona (Nasilje v šoli) in Ines Zamuda z OŠ Gor. Radgona (Učne težave in prostovoljna pomoč). Zlata priznanja med srednješolci (vsi dijaki Gimnazije Murska Sobota) pa so prejeli: Martina Horvat, Tinka Panker in Nina Sever (Počitniška bivališča v Filovskih goricah), Damjan Kuzma (Otrokove pravice v izobraževalnem procesu), Mateja Smodiš (Preživljanjeprostega časa med murskosoboškimi gimnazijci), Goran Trajbarič (Ledinska in hišna imena vasi Filovci), Valentina Novak in Duško Lainšček (Sociolon-gvistična podoba treh prekmurskih pokopališč: M. Sobota, Pertoča, Ocinje). Seveda so sodelovali in pomagali pri raziskovalnih nalogah tudi mentorji, ki si prav tako zaslužijo priznanja in pohvale. V vrtu spominov in tovarištva Spomin na pokončnost etos je potekala že drugo leto na Petanjcih v Vrtu spominov in tovarištva prireditev v spomin na dan zmage nad fašizmom. Vrt in dan zmage so na neki način povezani, saj so drevesa, ki rastejo v tem parku, iz različnih delov sveta in krajev, ki so zaznamovali drugo svetovno vojno. Ta vrt je spomin na grozote vojne, zasadil in oblikoval pa ga je dr. Vanek Šiftar. Prireditev sta organizirala Ustanova dr. Šiftarja fundacija in občina Tišina. Glavni govornik je bil akademik dr. Boris Paternu. Ta je v svojem nagovoru poudaril, da ima mlad človek pravico do svoje mladosti. »Po drugi strani pa je pomembna tudi zgodovina, kajti ni vseeno, ali je poznamo ali ne. Zgodovina nam pove nekaj bistvenega o nas, nekaj, kar prihaja iz minule kolektivne izkušnje in s čimer je treba računati.« Za kulturni program so poskrbeli učenci Osnovne šole Tišina ter soboške in ljutomerske gimnazije. »Slovenci smo zbrali v času II. svetovne vojne v boju za preživetje neverjetne moralne energije in tudi politične, vojaške in organizacijske sposobnosti. Ta zgodovinski spomin na našo pokončnost nam je še kako potreben tudi danes, da ne izgubimo svojega jaza v vse bolj tesni skupnosti narodov, ki je smiselna, vendar ne brez pasti. Poudaril je tudi pomen jezika. Prav je- Kadrovske okrepitve v Gornji Radgoni Mate na sejem, Potisk na Upravno enoto z Gornje Radgone smo prejeli sporočilo o dveh kadrovskih okrepitvah; ena je bila že delno napovedana in pričakovana, druga pa je nekoliko večje presenečenje. Marjan Potisk je končno postal načelnik Upravne enote G. Radgona. To nadvse pomembno funkcijo si je pridobil kot diplomirani pravnik med 13 kandidati. Očitno je bilo njegovo delo na območju upravne enote že do sedaj dovolj zadovoljivo in pomembno, da so mu v Vladi in v treh občinah zaupali mesto načelnika. Ker je območje radgonske upravne enote zelo veliko, pričakujemo, da bo povlekel nekaj potez, s katerimi bo poudaril pomen dela upravne enote. Ena takih je nova poročna dvorana v naravni kleti pod grajskim hribom, imenovani Pod slapom, druga pa bo iskanje ustreznih prostorov za uslužbence, saj je nenehna »borba« z Občinarji v isti zgradbi vse že dodobra utrudila. Morebiti bi bila ustrezna nova prazna zgradba v Radencih? In kaj bi pomenila za mesto G. Radgona selitev sedeža upravne enote? Drugo kadrovsko okrepitev so si privoščili na Pomurskem sejmu. Odločili so se, da si bodo »kupili« mladega, energičnega in sposobnega človeka z izkušnjami za področje marketinga. In le kje drugje bi lahko našli ustreznejšega kot pri Ljubljanskem sejmu? Priznati je treba, da je ljubljansko sejmarsko podjetje ta čas v razvojni krizi, medtem ko je radgonsko že nekaj časa v vzponu. Od 12. maja je torej Miran Mate zaposlen kot svetovalec uprave za marketing pri Pomurskem sejmu (vendar ima pisarno v Linhartovi 36 v Ljubljani). Ali to pomeni tudi širitev delovanja Pomurskega sejma ali pa se g. Mateju zgolj ne da voziti v oddaljeno G. Radgono? Vsekakor je danes zelo pomemb- no priti do dobrega in usposobljenega kadra - takega, ki dela v korist podjetja, ki ga plačuje! B. B. P. I SKUPAJ PROTI | KRI ( Ml |NALU| (g) 080-1200 POKLIČITE ! Jubilej Družine V Vrtu spominov in tovarištva se 9. maja tradicionalno spomnijo zmage nad fašizmom. zika se je slovenski in tudi prekmurski človek oprijel v trenutku skrajne ogroženosti. Danes slovenskega jezika ni več treba braniti s puško, pretijo pa mu druge nevarnosti. Prav lastni jezik je v resnici eno izmed temeljnih znamenj človekove osebne in narodove prostosti,« je povedal dr. Paternu. Šiftarjeva fundacija, katere predsednik uprave je dr. Oto Luthar, ki je tudi direktor ZRC SAZU, skrbi tudi za naravovarstveno vzgojo, izobraževanje in se zavzema za medšolske povezave. Prizadevajo pa si tudi, da ta vrt ne bi bil samo spomenik zgodovini, ampak tudi pomemben povezovalec in center raziskovalne dejavnosti, kjer bi potekali tudi raziskovalni tabori. Letos oktobra bodo pripravili simpozij na temo izseljenstva in sezonskega dela, kamor bodo povabili več kot dvajset predavateljev. Potekajo dogovori, da bi imeli prek SAZU-ja tukaj izpostavo raziskovalnega centra. Kmalu naj bi tudi nekoga zaposlili ter poskrbeli za ureditev bogate knjižnice, dokumentacije in drugega gradiva, ki jih je zapustil dr. Vanek Šiftar, profesor, humanist, pisatelj in pesnik. Alojz Flegar, tišinski župan, pa je povedal, da so na občini pripravili razvojni načrt Vrta spominov in tovarištva, po katerem bodo še intenzivneje skrbeli za ta vrt in ga urejali. Strokovni vodja in gospodar vrta pa je že nekaj let dr. Aleksander Šiftar. Med drugim bodo na novo označili drevesa, naredili novo ograjo, parkirišča ter vrt uredili kot arboretum. A. Nana Rituper Rodež ■ Šolski sindikat ne popušča lavni odbor Sindikata vzgoje in izobraževanja je na torkovi seji zavrnil trditev Vlade RS, da je bil zakon sprejet 26. aprila 2002, in ugotovil, da je bil Zakon o sistemu plač v javnem sektorju sprejet 7. maja 2002. To pomeni, da je Vlada RS v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz lanskih sprememb Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, dolžna do 15- maja 2002 s SVIZ-om podpisati aneks o povišanju dodatkov, ki začnejo veljati 1. avgusta 2002. Ne glede na ugotovljene obveznosti vlade, upoštevajoč letošnje proračunske možnosti, je dobila pogajalska skupina SVIZ-a mandat, da sklene z Vlado RS do 6. junija 2002 kompromis. V soboto srečanje sladkornih bolnikov Če do omenjenega datuma ne bo parafiran kompromisni ane- ks, bo vložil SVIZ na delovno in socialno sodišče zoper Vlado RS tožbo zaradi kršitve kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Glavni odbor SVIZ-a prav tako poziva Vlado RS, da javno pove, koliko dodatnih sredstev bo namenila iz proračuna v letih 2003 in 2004 za profesionalizacijo slovenske vojske. ki tednik Druži na praznuje zlat jubilej - petdesetletni co. Prva številka Dru žine* takrat kot versk list za goriško admin* straturo, je namreč h šla 7. maja 1952. Novi Gorici, »botri* P‘ so bili: pokončen Pr* morski duhovnik in a ministrator gofisk< apostolske adminbtfa ture dr. Mihael Toro8 tajnik verske komis»j* in predstavnik vlade Slovenije Jože Lafflpre! ter anonimni prihodu) urednik Jože premf°v' Naklada prve številke F bila 15.000 izvodov! se je nenehno P°veL vala. Božično šte ... 1971. leta so natisnil* rekordnih 147.000^ dih. Leta 1973 je Posta Družina tednik. V prejšnjem reži®u^ Družina dolgo ni s^ ukvarjati s politični®1 mami. Leta 1975, k° ie^ cer dolgoletni urednik Drago Klemenčič obja', komentar Nočemo p^ vanja, pa so jo oblasti zaplenile. Komenti** pisanje Ljubljanskega vnika o zasedanju oD , ske konference ZKV’ ni Ljubljana Center,!1’ je ukvarjala s probl£ tiko dejavnosti štirih' , skih skupnosti v obcl , Dr. Klemenčič seieSK() ceval na določilauStaV-s£ enakopravnosti, kaj P3 v praksi ni uresnKe Tudi že omenjena ko0 renca je zahtevala s?1 verskih aktivistov, kaf^_ je pisec »spornega* mentarja ožigosal kot tenje človekovih pfaV'J Pa so minili . časi tudi za Družin0^, izhaja že petdeset k*■ ( daj je to moderen ted*1 osrednjim aktualni*1!^ mentarjem; ima stra#* rkev doma in p° sV Duhovnost, Naš P0^), (celostranski Vera in kultura (ure a Odrančan Jože Zadr^jj, dve strani Mladeg^^ dve strani za vest* jn venskih župnij, Za0 ^1-telo (nasveti), Pis10fe-cev, Kristjan v javU°s ^ov denski pregled d°^u doma in po sV^0 Družina ima tudi ® prilogo Naša Dru*'na' Ob jubileju sO«J lo bogato in tehU’c*^ urejeno praztdčpl*2 Iko. Vseslovenske P novanje »zlate« bo 25. maja Ustvarjalci tudi naše če^oC^ Štef Imgrad Ljutomer ima novega direktorja ruštvo diabetikov Murska Sobota bo imelo v soboto, osemnajstega maja, redni občni zbor. Člani društva in vsi, ki se želijo vključiti vanj ali jih zanimajo teme v zvezi s sladkorno boleznijo, so vabljeni ob deseti uri v prostore Euresta v Murski Soboti (prej Družbena prehrana), kjer bo predaval Satar Ba-grizabehi, dr. med., oftalmolog z očesnega oddelka murskosoboške bolnišnice, o diabetični retinopatiji, udeležencem bodo predstavili merilnik Glucotrend 2 in merili krvni tlak, govorili pa bodo tudi o delu društva. Dušan Magdič ponudimdstfl1 n lastniško struktur,^ /užbe predal, je 8° VA|I v najboljših časih v tej tovarnici več kot S presežki delovne let delajo za tega italijanskega partnerja, šivajo pa tudi izdelke za domači trg, vendar v manjšem obsegu. Letos so delali za domači rg le mesec dni. V vodstvu obra-pravijo, da je dela dovolj, do Pnanjkanja pride le občasno, v ^kiem ob prehodu sezon, in T*’ eni v zaslužen j I ^pr V S0Sedni° V let n, ‘tu |c zdaj nekaj več pa'e tudi k?PsRj.skorajda pov-ilj eštiri ° ektiv, saj so med Zaposlujejo h Za { 1Ce> vendar v glav-kAp0 priPravništva. Vča- ”nčanem priprav- I izdelujeptudi kroje in opravljajo ^i&lizanedol^ I . ksnih možnosti ni lem.orilagajajo tudi dopuste. Za de10 Oskrbijo v matični tovarni v Veler^ kjer za obrat pri Gradu vsa režijski dela. Tako sta v graš- plačilo nadomestila na poslovanje samostojnih podjetnikov, še nima, obrtniki pa se s tem problemom tudi še niso oglasili pri njih. Toda nekateri že ugotavljajo, tudi v pismu, ki je prišlo na uredništvo Vestnika, da tega plačila v nastali situaciji, ko nekateri niso sposobni ustvariti niti za plače delavcev, ne bodo mogli poravnati. Po podatkih občinske uprave bo izdala davčna služba 3939 odločb fizičnim osebam, katerim bo skupaj odmerjeno za 431 tisoč in 319 kvadratnih metrov površin 46 milijonov in 249 tisoč tolarjev plačila. Odločbo bo točke s predlaganih 0,8 na 0,7 tolarja in sprejeli obročno odplačevanje letnega prispevka. Toda že takrat je bilo jasno, da nezadovoljstva zaradi odloka s tem ne bo konec. Sedaj davčna uprava zavezancem za plačilo prispevka pošilja odločbe in položnice in med podjetniki in obrtniki je že mogoče slišati nezadovoljstvo in kritike na račun občine. Kritični so predvsem do vrednosti točke (lanska povprečna vrednost točke je znašala 0,43 tolarja), saj ugotavljajo, da je v primerjavi z vrednostjo v drugih občinah njihova visoka, nekatere občine pa se za pobiranje nadomestila sploh niso odločile. Obrtna zbornica Ljutomer ocene o tem, kako bo vplivalo drugih pomožnih delavcev nimajo. Za čiščenje prostorov poskrbijo delavke same, prav tako tudi za razdelitev malice, ki jo dobivajo s Cankove. Plače so seveda najbolj občutljivo področje, vendar se v primerjavi so sorodnimi podjetji v graškem obratu ne morejo ravno pritoževati. Zaslužki so v skladu s kolektivno pogodbo, povrnjene dobijo stroške prevoza na delo, imajo zagotovljen topel obrok med delom in tudi regres za letni dopust dobivajo. Najbolj pomembno pa je, da ni težav s plačami. Zgodi se sicer, da pri izplačilu pride do zamude za kakšnem dan, vendar brez plače doslej še niso ostali. Zaposleni se zavedajo, da je predvsem od njihovega odnosa do dela odvisna usoda podjetja, zato tudi nimajo problemov z bolniškimi izostanki. Včasih je bilo takšnih odsotnosti več, zdaj pa razen porodniških dopustov drugih izostankov tako rekoč ni. Ludvik Kovač ■ prejelo tudi 140 pravnih oseb, katerim znaša skupna odmera za 226 tisoč in 312 kvadratnih metrov površine 75 milijonov 563 tisoč tolarjev. Zaradi večjega števila točk za kvadratni meter poslovnih prostorov je torej prispevek pravnih oseb za kvadratni meter trikrat dražji kot za fizične osebe in znaša v povprečju 539 tisoč tolarjev, razlika v višini nadomestila pa izhaja tudi iz tega, na katerem območju imajo svoje prostore. Najbolj obdavčeno je prvo območje ali mestno jedro Ljutomera. S plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki naj bi bil po ugasnjenih samoprispevkih nadomestni vir denarja za urejanje komunalne infrastrukture, bodo zbrali v ljutomerski občini okoli 120 milijonov tolarjev, tako zbrani denar pa se bo vrnil v krajevne skupnosti, kjer je bil pobran, in bo tudi namensko porabljen. »Tudi na razvojni agenciji smo se pogovarjali o tem, da je treba pritisk namesto na lokalni nivo usmeriti na državo, da naj pospeši razvoj na tem območju z nekaterimi davčnimi olajšavami,« je zavrnil kritike na račun stavbnozemljiškega tolarja tajnik občine Branko Novak. Tako pobran denar bodo namreč vrnili lokalnim skupnostim in ga z urejanjem komunalne infrastrukture, v Ljutomeru na primer z urejanjem obrtniške cone, namenili za razvoj, je še pojasnil. Bojazni o tem, da denarja ne bi imeli kje porabiti, ni. Ureditev obrtne cone bo stala petsto milijonov tolarjev, komunalna ureditev mestne ulice v dolžini dvesto metrov sto milijonov, neasfaltiranih imajo kar sto dvajset kilometrov javnih poti in deset do dvanajst kilometrov lokalnih cest, pred letom pa so tudi ugotavljali, da bi potrebovali za investicijsko vzdrževanje cest tristo petdeset milijonov tolarjev. MAJDA HORVAT« Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. St 10/2001-42 z dne 29. 04. 2002 objavljamo JAVNO DRAŽBO za ponovno prodajo premoženja stečajnega dolžnika: INDIP, Proizvodnja oblačil in dežnikov, d. d., Lendava, Industrijska ulica 2, Lendava - v stečaju in sicer: A. Predmet prodaje: 1. a) Poslovna stavba skupaj: 1.323,41 m2 - skladišče: 534,42 m2; - proizvodni del: 594,38 m2; - pisarniški del: 194,61 m2. b| Zemljišče: zemljiškoknjižni vložek štev.: 2427, k. o. Lendava, parcelne številke: 732/1 in 732/4 s skupno površino 5.932 m2. 2. Stroji in oprema: - stroji in oprema v uporabi in oprema zunaj uporabe, - tovorno vozilo Citroen, CV 25 furgon, 2500 cm3, - osebno vozilo Nissan Maxima, 2960 cm3, - računalniška oprema, pisarniški stroji in oprema, proizvodno pohištvo, skladiščna oprema in pisarniško pohištvo. 3. Trgovske blago, gotovi izdelki in nedokončana proizvodnja Premoženje stečajnega dolžnika se prodaja kot celota. Izklicna cena je: 73,797.761,00 SIT. B. Pogoji prodaje: 1. Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe ob pogoju, da plačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na TR stečajnega dolžnika štev.: 02340-0014514590 pri NLB Divizija Pomurje. 2. Kupci morajo plačati kupnino najkasneje v 15 dneh od dneva sklenitve pogodbe. 3. Izročitev prodane stvari se izvrši po popolnem plačilu kupnine. 4 vse stroške v zvezi s pogodbo ter plačilo davka na dodatno vrednost plača kupec. 5. Prodaja poteka po načelu videno - kupljeno. 6. Ogled stvari je mogoč po predhodnem dogovoru po tel. 02 53 11 348. 7. Javna dražba bo 27.05.2002 ob 13. uri v razpravni dvorani štev. 12 Okrožnega sodišča Murska Sobota,, Slomškova 21. Nacionalni preizkusi znanja ot so nam sporočili z Državnega izpitnega centra, so v sredo, 8. maja 2002, učenci 3. in 9- razreda, ki so vključeni v prvi krog uvajanja 9-letne osnovne šole, začeli z opravljanjem pisnega dela nacionalnih preizkusov znanja v rednem roku. Prvi dan so učenci opravljali pisni preizkus iz maternega jezika (slovenščine ali italijanščine ali madžarščine), naslednji dan, 9- maja pa pisni preizkus iz matematike v 3- razredu in enega izbranega predmeta iz »nabora« desetih obveznih predmetov v 9- razredu. 14. maja bodo učenci opravljali pisni preizkus iz matematike v 9- razredu. Nacionalni preizkus znanja poteka na 39 osnovnih šolah, vanj pa je vključenih 1.421 učencev 3. razreda in na 18 osnovnih šolah 807 učencev 9. razreda. Učenci 3. razreda bodo prejeli obvestilo o doseženih rezultatih na nacionalnih preizkusih znanja istočasno s spričevalom, in sicer 21. junija. Učenci 9- razreda bodo seznanjeni z rezultati pisnega dela zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja rednega roka 27. maja. Učenci 9 razreda se lahko v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja z nacionalnimi preizkusi znanja ob koncu obdobij prijavijo na naknadni rok zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja do 28. maja. Naknadni rok pisnega dela zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja učencev 9. razreda se začne s slovenščino, in sicer 29. maja. J. G.« v .......................................-.......-.-....... Lucija Cok bo podpisala pogodbo o prevzemu zazidljive parcele v Lendavi V dveh letih bo na njej zgradila srednjo šolo s športno dvorano a vladnem uradu za informiranje so nam potrdili, da je sprejela vlada na svoji seji minuli četrtek sklep, da bo podpisala ministrica za šolstvo in šport Lucija Čok pogodbo o prenosu 1,5-hektarske zazidljive parcele z občine Lendava v korist Republike Slovenije. Občinska uprava do predvčeraj sklepa o tem uradno še ni prejela, po napovedih z vladnega vrha pa naj bi prišlo do podpisa pogodbe prav kmalu. Napovedovali so jo že za petnajsti maj. Datum podpisa pogodbe pa je seveda pomembno merilo za to, kdaj bo dobila Lendava novo srednjo šolo s športno dvorano. Država se je namreč zavezala, da jo bo zgradila v dveh letih od podpisa pogodbe. V pričakovanju tega dne pa se Lendavčanom glede na priprte proračunske pipe kaj lahko zgodi, da jih bodo v Ljubljani pustili čakati še nekaj časa, če seveda projekta niso primerno podrli s političnim lobiranjem. Sicer pa je zgodba o gradnji športne dvorane v Lendavi stara že nekaj let, in sicer tudi zato, ker so se kotalili v ozadju iskanja primerne lokacije tudi različni interesi. Prvo mesto zanjo so videli tik ob srednji šoli, vendar bi bila tako pridobljena parcela predraga. Porušiti bi morali TVD Partizan, gasilski dom in stanovanjsko hišo, lastnikom slednje pa zagotoviti nadomestno gradnjo, zato so občinski svetniki na seji oktobra 1999 potrdili drugo lokacijo, in sicer v Kolodvorski ulici. Zanjo je dal pozitivno mnenje tudi strokovni odbor, župan Jožef Kocon pa je sklep pospremil z obljubo, da bo dijakom kupil kolesa in uredil kolesarsko stezo, po kateri bi se od šole vozili k uram telovadbe. Tudi slednja izbira je postala naenkrat neprimerna, ker da bi bila gradnja, po mnenju stroke, zaradi visoke podtalnice predraga. Za to zemljišče pa se je že zanimal Mercator, po znanih zapletih pa jo je nazadnje kupilo za gradnjo trgovskega centra podjetje Imo Real iz skupine podjetij Stanka Polaniča. Občinska uprava, takrat že pod vodstvom Franca Laja, je konec lanskega leta svetnikom spet predstavila novo lokacijo, in sicer za nogometnim igriščem. Toda Sklad kmetijskih zemljišč občini te parcele ni odstopil, proti srednješolskemu centru blizu osnovne šole pa so se izrekli tudi pedagoški delavci. V hitenju, da ne bi zamudili investicijskega vlaka šolskega ministrstva do leta 2004, je občina od urbarialne skupnosti kupila zemljo za zdajšnjimi srednješolskimi delavnicami. Ko so svetniki zanjo in za to, da jo vknjižijo v korist države, dvignili roko, so dijaki, ki so takrat kot gostje spremljali delo občinskega sveta, zaploskali, nekateri s svetniških klopi pa so pripomnili, da je državi vendarle treba verjeti, slednja odločitev pa je tudi nekaj povsem drugega od »... tistega z Mercatorjem«. M. H. I Regres v šolstvu nEJ ot smo zasledili med sporočili Ministrstva R Slove-I nije za šolstvo, znanost in šport, bo izplačilo re-EAj gresa za letni dopust za zaposlene v vzgojno-izob-raževalnih zavodih za leto 2002 v enotni višini 125.805 SIT bruto, in to predvidoma skupaj s plačo za mesec maj. J. G.« J 10 INTERVJU 16. maj 2002 vEsni 1 ■ ■ 1 ?' i M s gg ^0 ■ »Žet -X ‘ Z dr. Andrejo Gomboc o črnih luknjah in vesolju V merilu vesolja ljudje nismo tako bistveni Nekateri pogledajo v zvezdnato nebo in vidijo prihodnost, drugi pogledajo v nebo in vidijo preteklost, nekateri vidijo zvezde, Rimsko cesto, Severnico in Lunogotovo pa so tudi takšni, ki se nikoli ne ozrejo v nebo r. Andreja Gomboc, doma iz Kroga, prav gotovo ne sodi med slednje. Pred nedavnim je namreč zagovarjala na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, kjer je tudi asistentka za fiziko in trenutno vodi vaje iz fizike in astrofizike, doktorsko disertacijo iz fizike na temo Hitre spremembe izseva ob interakciji s črno luknjo. Ko sem dobila povzetek njene naloge, bi me skoraj kap. Priznam, da nisem veliko razumela. V kakšnem jeziku naj se pogovarjam, me je prešinila misel. Ampak odkar sva v kavarni ljubljanskega hotela Evropa kar v prekmurščini klepetali o skrivnostih in magičnosti vesolja, povsem drugače gledam na zvezdno nebo. 0 črnih luknjah Zapis o tem, s čimer ste se ukvarjali v svoji nalogi, je za nas laike precej zapleten. In če lahko razložite s preprostimi besedami? V disertaciji sem predstavila rezultate numeričnih simulacij zvezde, ki pride v bližino črne luknje in se giblje v skladu z Einsteinovo splošno teorijo relativnosti. Ugotovila sem, da lahko črna luknja zveždo v nekaterih primerih dobesedno raztrga in jo raztegne v dolgo spiralo. Pri tem se bo razkrila vroča sredica zvezde in zvezda bo videti veliko svetlejša. Za kratek čas, morda nekaj minut, bo svetila tako močno kot nekaj milijard Sonc. Ta tema je zanimiva, saj astronomska opazovanja v zadnjem desetletju kažejo, da ležijo črne luknje v središčih večine galaksij. V zadnjih letih so v nekaterih od njih opazili tudi občasne kratke bliske rentgenske svedobe, ki so morda posledica prav takšnega dogodka - padca zvezde v Ali kaj takega lahko ljudje vidimo na nebu? Ne, saj naše oči ne zaznavajo rentgenske svetlobe, pa tudi, če bi jo, jih na površju Zemlje ne bi opazili, saj Zemljina atmosfera ne prepušča svetlobe te vrste. Dejstvo pa je, da vse, kar pade v črno luknjo, ven več ne pride. Tako je. Črna luknja je objekt, s katerega bi bila ubežna hitrost večja od svetlobne hitrosti. In ker se nič ne more gibati hitreje od svetlobe, iz črne luknje tudi nič ne more uiti, zato tudi ne moremo dobiti informacij o dogajanju v njeni notranjosti. Obstaja teorija, da črne luknje vodijo v druga vesolja. Lahko potem črna luknja potegne vase Zemljo? Seveda, če bi Zemlja prišla v neposredno bližino črne luknje. Vendar bojazni ni, saj črnih lukenj v bližini Zemlje ni. V naši Galaksiji jih je kar precej, vendar H en in docl^i nrllrri- li, okrog 1600 svetlobnih let daleč, največja pa leži okrog 30.000 svetlobnih let od nas, prav v središču Galaksije, in je velika okrog 50 svetlobnih sekund. V astronomiji je veliko stvari že pojasnjenih, še več pa jih ni. Med nepojasnjene sodijo tudi žarki gama, s katerimi ste se ukvarjali. Izbruhi sevanja gama pravimo dogodkom, ko se ob naključnem času in iz naključne smeri neba v povprečju enkrat na dan pojavi kratek blisk sevanja gama, ki lahko traja od nekaj stotink sekunde do nekaj minut. S sateliti jih zaznavajo že okoli trideset let, vendar še vedno ne vemo, kaj jih povzroča. Teorij je bilo že pred leti več kot sto, kasneje pa so jih nehali šteti. Danes se zdijo najbolj verjetne razlage, ki vključujejo črno luknjo. Majhni v primerjavi z vesoljem Pogled v nebo je lahko prav magičen. Kje pa je bilo vam nebo najlepše? Spomnim se, da je bil pred leti doma v Prekmurju pogled prav dih jemajoč. Vendar je vedno manj krajev, kjer ni luči in je res temno. V Ljubljani in drugih naseljih se vidijo zaradi svetlobnega onesnaženja samo najsvetlejše zvezde in Luna. Ob pogledu na temno nebo dajeta nočna tišina in magičnost milijonov zvezdic občutek neskončnosti vesolja in globokega spoštovanja do narave in njenih skrivnosti. Ob tem se zaveš, kako majhna je pravzaprav Zemlja in vsi mi v primerjavi z vesoljem! Stvari se postavijo v popolnoma drugačno perspektivo. Alije res, da zvezde, ki jih vidimo, ne obstajajo več? Večina, ki jih vidimo, še obstaja, le da so bolj ‘nazaj v času’. Kako nenavadno, ko gledamo vesolje, v bistvu gledamo nazaj v čas. Zvezdo na primer vidimo takšno, kakršna je bila takrat, ko jo je zapustila svetloba, ki je sedaj prišla do nas. Če je zvezda oddaljena od nas deset svetlobnih let, jo sedaj vidimo takšno, kakršna je bila pred desetimi leti. V tem smislu lahko rečemo, da ko gledamo v nebo, gledamo v preteklost, saj ničesar razen sebe ne vidimo takšno, kot je v tem trenutku. To je lahko tudi filozofsko vprašanje. Sicer pa, nekoč so bili misleci, ki so se ukvarjali s tem, v eni osebi filozofi, astronomi, matematiki in verjetno še kaj. Vesolje vedno preseneča AH se lahko pri raziskovanju vesolja zgodi še kakšna revolucija, kot je bilo odkritje, da zemlja ni ploščata ali da se Zemlia vrti okoli Sonca? Glede Zemlje in človekovega položaja v vesolju mislim, da ne, saj smo se do sedaj že nekako navadili, da nismo v njegovem središču. Kar pa se vesolja tiče, je še ogromno odprtih vprašanj. Vesolje nas vedno znova preseneča s svojimi skrivnostmi. Kot je nekdo rekel: ‘Znanje ima meje, neznanje jih nima’. Čim večje je polje znanja, tem večja je njegova meja z neznanim. In šele ko pridete do te meje, lahko pokukate v deželo še neznanega. Šele ko najdete odgovor na neko vprašanje, se odprejo nova in nova vprašanja. Kaj pa je po vašem mnenju najbolj fenomenalno, kar se dogaja na nebu? V vesolju je veliko izjemnih pojavov. Med tistimi, ki jih lahko opazimo brez posebne opreme, . pa je zame najbolj poseben popoln Sončni mrk. Leta 1999 sem ga prvič videla v živo in dogajanje v celoti, od nenavadne svetlobe, Sončeve korone, do odziva žive narave, se mi je zdelo zares posebno doživetje. Enkratno razpoloženje, ki si ga ne moreš predstavljati, če o mrku samo bereš ali ga vidiš po televiziji. i Katero novo odkritje o vesol-' ju pa bi se vam zdelo najbolj fantastično? Vsekakor bi bilo najbolj fantastično, če bi odkrili življenje še kje drugje v vesolju. Je kakšna možnost? Mnenja so zelo različna, od tistih, ki mislijo, da je obstoj življenja tudi v drugih osončjih naraven rezultat razvoja vesolja, do tistih, ki so prepričani, da je Zemlja glede šivih bitij nekaj edinstvenega v Vesolju. Mislim, da je zelo verjetno, da obstaja življenje tudi drugod. Se lahko tega srečanja s vesoljci bojimo ali veselimo? Če sodimo po človeštvu, potem se ga lahko bojimo. Vesolje je zelo veliko in se še širi, že od nekdaj pa meje zanimalo, kaj je na koncu? Tudi jaz sem o tem veliko premišljevala, vendar si je težko predstavljati, kaj je tam, kjer ni nič. To si verjetno vsak človek predstavlja po svoje, kakorkoli že. , In če nekaj besed spregovoriva še o koncu sveta. O tem se vsake toliko časa veliko govori. To verjetno mislite v zvezi z letom 2000. Zemlja je kot planet preživela milijarde let, zato je zelo majhna verjetnost, da se ji bo ravno v teh letih zgodilo kaj katastrofalnega v astronomskem smislu. Mislim, da tudi okrogle letnice ne morejo biti usodne, druge družbe in kulture pa imajo tako ali tako drugačna štetja let. V merilu vesolja ljudje nismo tako bistveni. Kako pa Je s pogledi cerkve na veliki pok in kakšne druge nauke in teorije? Vse stvari o velikem poku še niso popolnoma znane, na primer dogajanje v prvih trenutkih po njem. Kako cerkev gleda na to, ali to vidi kot dejanje Boga ali kot ustvarjanje sveta, pa pravzaprav ne vem. V nasprotju s preteklostjo sta dandanes znanost, predvsem naravoslovna, in religija ločeni. Na žalost sama ne vem veliko o tem, zanimivo pa bi bilo vedeti, kakšen je pogled verstev na sodobne teorije od astronomskih do bioloških ipd. VESTNIK NA INTERNETU: Gibanje zvezd in horoskopi Astrologi in astronomi^ zujejo gibanje zvezd. K« kot astronominja gledat horoskope? Ne vem, če danes astr0^ opazujejo zvezde, ponavadi J rahljajo računalniške progn ki simulirajo gibanje z planetov. Po mojem mne j . ambicija astrologije, & človeške značaje in uso ■ bolj sodi v psihologijo, da bi imela usoda človek I šno neposredno zvezo s e ’ na nebu so bile zvezdein.P v trenutku njegovega f°l spočetja. Fiziki ne poznam aJ s katero bi zvezdeVP I0 usodo ljudi. Če pa «e p0 verjame, tudi prav. « mojem mnenju astrologi! nost, saj njene metode m vedi niso znanstveno p in potrjene. Je pa res, a preteklosti astronomi p e ukvarjali z astrologi]0' < tem dobili plačilo, kar j1® । j gočilo, da so se lahko P° astronomiji. Kaj pa vpliv polne lu"e^ Nisem še slišala, da ® znanstveno dokazal ta vp ma pa nisem posebej vc tega področja. Res likokrat ljudje občutek■ polni luni dogaja več ču ri. Vendar je takšne 0 treba tudi nepristransko P ti, saj so lahko posledica P ških efektov: če v ne meš, si bolj pozoren lajanje in si ga razložiš s P ^li no. Podobna dogajanja!' ne pripišeš na priH^Lot ali zadnjemu luninemu Skozi fiziko bolje razumem svet ( Kako pa to, da ste fiziko? Ali nifizikaP°tl tisti predmet, ki ga manj radi? V šoli me je zanima'0 ri: naravoslovje, tehni zgodovina, psihologij* me je navdušil prof-E # ko na soboški Gimnazl J W se mi je, da bom lahko P J ziko svet bolje razum0 je tista znanost, ki Pr°U in zakone, ki vladajo P ko v neskončnostih ve tudi v svetu atomov in l Se s fiziko in astronomi varjajo tudi ^enS^b^ to bolj domena ntos ^i' Ravno pred mese^^ la v Parizu, kjer je bil3 narodna konferefl0 .^jsi* ki delajo v fiziki. Ug0®a da v fiziki dela ®anLZzOaOP6; drugih naravoslovnih V Sloveniji je med zike v zadnjih 35 odstotkov žensk, i enak pri vpisu na * plomah, magisterijih^ je tih. Veliko nižji P3’‘n3 žensk, ki v fiziki 11 bijo stalno zapo^R3^^ fakultetah in inst odl° je verjetno več„ saj i Šimi pa jedrjel^PfZ kam veliko ^evn01 ali dvanajs’na jzp°P I 2:1 leto ali nfevtuP \ Sikda™11*6’^ / S olj (j . / ceda. Gotovo bi b‘l / nr- bi lahko potovali p / :.ot v znanstvenofan^ mu, obiskali druge P Osončja, galaksije, bolj sanjarjenje kot res^ c Ali svoji triletni hčer^ kdaj pokažete zve^ so1^- Ko so zvezde na spi- Luna pa ji je zelo A. NanaRi^f' Foto: A BIK 16. maj 2002 KULTURA n Fotograf s slikarskim pristopom Šomnova knjiga o prostozidarstvu na Slovenskem ter zbornik mladih pomurskih ustvarjalcev Moritev razstave fotografij akademske-Wkarja Jožeta Denka v soboški galeriji 1 ji otografska razstava, na otvoritvi katere smo bili v četr-tek zvečer, je pritegnila poleg že ustaljenih obiskoval-«v galerije tudi poklicne fotografe pa tudi ljubitelje te rsk umetnosti, saj se ukvarja s fotografiranjem tako ali dru-ace čedalje več ljudi, ki želijo na ta način odkrivati v svetu °’^ar je skrito. fotografija, kot lahko prebegov spremni besedi kustosa ^»talnhofa, je pisanje s sve-,°oo ali svetlopis. Vsak fotograf različen pristop do motivov, 'Se ponujajo. »Jožeta Denka Xči predvsem ta, po eni stra-'Prezrta, po drugi pa povsem J?^ena motivika sončnega X. Denko hoče ponovno Postaviti odnos med makro- in mikrokozmosom, kakršen se nam je razkril v slikarstvu severnjaške romantike. Jožetu Denku ne gre za videz stvari, pač pa za nagovarjanje nevidnega bistva, ki ostaja skrito za tančico vidnih naravnih fenomenov. Makrokozmos se mu razkriva v'spreminjajočih se barvah neba, nebesnih telesih in njihovih odsevih. Mikrokozmos pa se predstavi v strukturi detajla Jranko Diurič -Woprinajav wsko Soboto! iu. 'ka novica prihaja iz lokala Art Caf-|| e Murski Soboti, kjer se je lastnik . že Kranjec odločil, da bo letos k U >^1 sama znana imena z glasbene scene. S° Ze pred tedni nastopili Šukari in X 1 zel° dobro ozračje, ki prav gotovo ne 0 niti 18. maja, ko naj bi v goste pri- %'na ^ontrabant. Le teden dni kasneje, Sj ’na nekdanji dan mladosti, pa naj bi v ‘gralec in komik igl dlCL 111 KU1H1K-% Xrič - Djuro, protago-^fc^rjem ovenčanega fjl-M^tšnja zemlja in dobit-%An'b igralskih nagrad, gotovo pride na % ,?r')ateljem v Mursko So-gostovanje pa bo % J izkoristil kot premier-|Stand-uStavitev nastopa v stilu Xh P c°niedy«, ki ga v naših ni bilo. Glede na svoje Xji f V Agendami sarajevski t<>s ter^^lista nadrealista Dju-116 bi smel imeti nobe-Jože Kranjec pa še ve-tA^bd na svojo staro žel-c da bi v njegovem lo- ledu, zidu, močvirja in podobnih, spregledanih rečeh.« Opazovalcu se tako res razkrivajo podobe mikro- in makro-kozmosa - kar je razvidno že iz prve in zadnje strani kataloga, verjetno pa bi veljala oznaka, ki jo je zanj v zaključku podal In-hof, tudi za fotografijo nasploh: »Z njo izraža svoj, izključno oseben odnos - ne do kateregakoli sveta, ampak do svojega lastnega sveta.« B. B. L., foto: J. Z. ■ Medobčinsko srečanje otroških folklornih skupin v Beltincih ““1 a srečanju je sodelovalo deset otroških folklornih skupin in nji-_hovih mentoric oz. mentorjev. Naj jih naštejemo: Vrtec Veržej pod vodstvom Cvetke Puhar, OŠ Tišina (mlajša skupina) pod vodstvom Valerije Trajber, OŠ Tišina (starejša skupina), ki jo vodita Zlata Meričnjak in Alenka Brulc - Šiplič, OŠ Cven pod vodstvom Marije Nonkovič in Tanje Trstenjak, OŠ Turnišče pod vodstvom Terezije Vidovič, na OŠ Gornja Radgona (delo usmerja Nada Žitek), DOŠ Genterovci (mentor Istvan Kiss), OŠ Kapela pod vod- stvom Slavice Kovačič ob spremljavi Stanka Iliješa, DOŠ Prosenjakovci pod vodstvom Olge Bogdan in OŠ Beltinci pod vodstvom Jelke Breznik. Zanimive in koreografsko lepo oplemenitene nastope je spremljala tudi predstavnica Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - selektorica Nežka Lubej. Pohval za delo in prizadevnost nastopajočih in njihovih mentorjev ni manjkalo, kar je seveda lepa spodbuda za tako uspešno ohranjanje kulturne dediščine. B. Macuh ■ Lions klub Murska Sobota je organiziral v soboški kinodvorani nastop ene najboljših skupin zDorovske giasoe na svetu Carmine Slovenice. Koncert sodobne glasbe pod vodstvom zborovodkinje Karmine Šileč je skozi glasbo predstavil skrivnosti čudežev, urokov, duhov in pošasti. Na programčke bile med drugim skladbe Urok Lojzeta Lebiča, Aglepta Arneja Mellnaisa, Sehia: rak Rona Jeffersa, The Wendigo Judith Shatin in Tjak Stephena Hatfielda. Izkupiček od vstopnine bo namenjen humanitarnim aktivnostim Lions kluba. - T. K., foto: N. J. tudi »primadona« B°nto videli! । srečanje pevskih zborov v Murski Soboti Raznoliko in zanimivo branje ar dvoje knjig, sicer različnih tako po tematiki kot zasnovi, nam je ponudila letošnja pomlad: izvrstno ter izčrpno knjigo Branka Šomna o prostozidarstvu na Slovenskem s pomenljivim naslovom Molčeče nevidno bratstvo (Založba Magnolija, 2002) ter zbornik mladih pomurskih ustvarjalcev Stolpnica na brazdah (Edicija Separatio 7, ZKD M. Sobota, 2002), v katerem je predstavljena, čeprav zaradi narave zbornika le »mimobežno«, umetniška kreativnost mladih pomurskih literatov, slikarjev, gledališčnikov, arhitektov, društev ter založb. Če je omenjeni zbornik, ki ponuja bralstvu kar zanimivo potovanje oziroma vzpenjanje po nadstropjih stolpnice, s katerih se razgledujemo na ustvarjalnost mladih samo v pomurskem in prekmurskem kotu, pa Šomnova knjiga vsekakor ponuja širši razgled in pogled na delovanje (globalne) prostozidarske bratovščine, ki korenini v starozavetnem graditelju Salomonovega templja pred približno tremi tisočletji. Šomnova knjiga Molčeče nevidno bratstvo je prvi tovrsten in zelo izčrpen ter poglobljeni prikaz delovanja prostozidarskih lož (pred tem sta izšli Dvoršakova ter Perčičeva knjiga) na Slovenskem. Avtor namreč pronicljivo in argumentirano in nič kaj špekulativno prikaže zgodovinski zaris prostozidarstva od prvih londonskih lož iz začetka 18. stoletja prek prve slovenske lože Združena srca (1782, Maribor), prostozidarstva ob zatonu črno-rumene monarhije, ustanovitve (starojugoslovanskih lož, zatona prostozidastva v času najtršega komunizma ter vznika deputacijskih lož ter ustanovitev Velike lože Slovenije pred štirimi leti v Ljubljani. Naj samo omenim, kar je zapisano tudi v Galeriji pomembnih prostozidarjev na koncu te izjemne knjige, da so bili med prostozidarji tudi G. Washington ter še nekaj ameriških predsednikov, čilski predsednik S. AUende ter češkoslovaški predsednik E. Beneš, industrialci kot A. Citroen ter H. Ford, med umetniki pa naj omenim zgolj skladatelja Bacha, pesnika A. S. Puškina... med slovenskimi prostozidarji pa naj omenim J. Vego, V. Vodnika, Ž. Zoisa, ljubljanskega nadškofa Brigida ter konec koncev šahista in matematika dr. M. Vidmarja. Naj ob koncu tega priložnostnega zapisa še omenim - mnogo, mnogo več namreč ponuja knjiga, ki jo priporočam vsem, ki bi radi pokukali v svet prostozidarstva -, da so se vsi slovenski prostozidarji razen enega med drugo vojno aktivno vključili v delovanje OF, kar tudi potrjuje njihovo slovenskost in narodotvorno naravnanost. Že omenjeni zbornik Stolnica na brazdah je, kot sem omenil, zasnovan kot vzpenjanje s postanki do razgledne ploščadi stolpnice (morda je imel v mislih plezanje na Parnas, kdo ve?); kar štiri nadstropja so rezervirana za pišoče umetnike (naj ob tem omenim napoved Romana o dobrih ljudeh treh avtorjev, in sicer Š. Kardoša, N. Bale in R. Titana - Felixa, tekste iz že objavljenih del D. Šarotarja, V. P. Štefaneca, S. Tratnik in N. Flisarja ter pesniški blok pesnice J. Csuka Zagorec). Prav dijaki in mentorji lendavske DSŠ so poskrbeli za imeniten prevajalski blok, ki mu sledijo predstavitve pomurskih slikarjev in oblikovalcev (I. Banfi, R. Černelč, S. Šinko, L. Meselič in D. Sovec), ki so povzete ali iz katalogov ali jih je prispevala T. Šimonka. Seveda ne moremo preskočiti predstavitve gledališča Torpedo in dramskega teksta A. Nadaia ter izvrstnega pogovora s skladateljem in glasbenim pedagogom K. Borovšakom, ki se predstavlja z lastno skladbo Favn. V razdelku Klubski prostori so predstavljeni založbe in društva, medtem ko se na Razgledni ploščadi predstavlja arhitekt A. Kalamar. Zbornik Stolpnica na brazdah tako ponuja raznoliko branje, lahko bi populistično zaključil, da za »vsakega nekaj«, moram pa poudariti' da so se prav s tem zbornikom z lahkoto prestopile občinske meje, kar samo daje slutiti, da pomurska regija vsaj v umetnosti ni mrtva. M. V. ■ BRANKO ŠOMEN e MOLČEČE NEVIDNO BRATSTVO PROSTOŽIDARST^^IOVENSKEM Šentvid pri Stični Soh.. * 19Sob°je P°tso V galerijivsakolet-Pod?^°Cn° Snde pevskih zborov s Mi Soboti °bmO€ izpostave sklada v se ■ ds ,(; Pojavilo devet zt^. Pevska skupina Kl]D D°linet borovodjem An-V11 N °S°’Moški Pevski z-- Zveze lovskih Z zb°rovodjem htažem Kuhar-v • linci' mešani pevski nr z zborovo-Vborove,etn Marošo, Ženski pevs^or pucon-A sv. ^°diem Marjanom Povhom, Xni pevski p la) ' Mur«ka Sobota z zb.oVodjem Wu8aš Ot°čnikom, Ženski akademij pevski VPevl- Zb°rovodkinjo Milevo Kralj Buzeti, 'Zbor Društva vinogradnikov Gcičko z XProf. Jožefom Slavičkom, Voalno Canto Murska sobota z zborovodknjo prof. Gabrielo Bratino in Mešani pevski zbor Štefan Kovač z zborovodkinjo Alenko Brulc - Šiplič. Slišali smo vseh vrst zborovskih pesmi od tistih najbolj znanih narodnih, različnih priredb, pesmi znanih svetovnih skladateljev, cerkveno glasbo starih mojstrov pa tudi novo skladbo domačega mojstra Marjana Potočnika Veliki petek. Občinstvo je bilo številno in po ploskanju sodeč s slišanim zelo zadovoljno, verjetno pa so taka srečanja praznik predvsem za pevce, ki lahko preverijo svoj napredek in se tako množično zberejo vsaj enkrat na leto. Kot ponavadi je bil navzoč tudi strokovni svetovalec mag. Ivan Vrbančič, ki bo odločal tudi o tem, kateri zbori bodo šli na medobmočno srečanje v Turnišče, letos pa bo zborom prvič dana možnost, da se bo kateri od njih udeležil pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. B. B. L. ■ Mladinski pevski zbor Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer se je že tretjič udeležil revije otroških in mladinskih zborov v Zagorju ob Savi. Leta 1998 in 2000 je sodeloval v tekmovalnem delu in si obakrat•prisZl srebrn 2e"to ni izostalo niti tokrat, in sicer v kategoriji dekliških pevskih zborov. Mladinski pevski zbor, ki šteje 26 članov v starostnem razponu od 11 do 20 let, je dobil pod vodstvom zborovodkinje Romane Rek Gnezda 84 točk in srebrno priznanje. DM Srebro mladinskemu pevskemu zboru 12 KRONIKA 16. maj 2002 VUlimil Radenski svet za preventivo Večja skrb prometni signalizaciji vet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki deluje v radenski občini, bo porabil letos za razne akcije nekaj več kot 2,5 milijona tolarjev. Največji delež odpade na nakup prometne signalizacije na občinskih cestah, njihovo vzdrževanje ter izobraževanje otrok in mladine na področju prometne varnosti. Po ogledu prometne signalizacije, ki bo opravljen julija, predvidevajo, da bo potrebnih še 350 tisočakov. Nekaj denarja bo treba tudi za nakup zloženk, predvsem za knjižice z naslovom Varni v cestnem prometu, zloženke, narejene skupaj s policijo, in za drugo poučno gradivo za vrtce in osnovne šole. Poleg tega načrtujejo postavitev znakov za kolesarske poti in novih transparentov čez ceste. Odrekli pa se ne bodo tudi sofinanciranju izpitov za kolo v osnovnih šolah, nakupu poligonov za varno vožnjo s kolesom in tekmovanju iz prometne varnosti v osnovnih šolah. Milan Jerše ■ ________________________________________________________ Arh. Novaka 17, 9000 M. Sobota, tel: (02) 521 48 60 fax: (02) 521 48 71, elektronska pošta: glgms@moj.net Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah in statuta družbe Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota, d. d., Ulica arhitekta Novaka 17, 9000 Murska Sobota, uprava sklicuje 5. skupščino delniške družbe Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota, d. d., ki bo v petek, 21.06.2002, ob 9. uri v sejni sobi Gozdnega in lesnega gospodarstva Murska Sobota, d. d., Ulica arhitekta Novaka 17. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti 2. Izvolitev delovnih teles skupščine Predlog sklepu: Izvolijo se delovni organi skupščine. Zo predsednika Skupščine se izvoli Janko PUČNIKA, za preštevalca glasov se izvoli Zdenko BRUNEC in Franco PRIŠENKA in zo notarja na skupščini se potrdi Jožeta RAJNIKA iz Murske Sobote. 3. Poročilo nadzornega sveta o pregledu letnega poročila družbe zo leto 2001 Na predlog uprave in nadzornega sveta se sprejme naslednji predlog sklepa: Skupščina sprejme poročilo nadzornega sveto o poslovanju družbe za leto 2001. 4. Pokrivanje bilančne izgube ter podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu Na predlog uprave in nodzornega sveta se sprejme naslednji predlog sklepo: a) Ugotovitev bilančne izgube: • Višino bilančne izgube no dan 31.12.2001 znaša 34.029.841,78 SIT. b) Pokrivanje bilančne izgube: • Bilančno izguba na dan 31.12.2001 vznesku 34.029.841,78 SIT se pokrije v breme revolorizacijskego popravka kapitala. c) Razrešnica upravi in nadzornemu svetu: • Skupščina potrjuje in odobri delo uprave in nodzornega sveta v poslovnem letu 2001 ter jima podeljuje rozrešnico. 5. Sprejem statuta družbe No predlog uprave' in nadzornega sveta se sprejme naslednji predlog sklepa: Skupščina družbe sprejme statut družbe v predloženem besedilu. 6. Razrešnica nadzornega sveta družbe Skupščina razrešuje mandat članom nadzornega sveta, ki so Julijan KLEPEC, Jasna KRAU in Branko ŽALIG. 7. Imenovanje tričlanske uprave in predsednika Skupščina imenuje tričlansko upravo delniške družbe v skladu s statutom družbe. Vlado BRATKOVIČ • predsednik Edvard GORIČAN -član Franc PRIŠENK -člon 8. Imenovanje revizorske hiše za revizijo poslovanja družbe v letu 2002 Na predlog nadzornega sveta se sprejme naslednji predlog sklepo: Za revizijsko hišo, ki bo opravilo revizijo poslovanja v letu 2002, se imenuje Revidicom, revizijsko družbo, d. o. o., Maribor. Gradivo zo skupščino je delničarjem na vpogled na sedežu družbe vsak delavnik od 9. do 12. ure. Nasprotni predlogi delničarjev k posameznim točkam dnevnega reda morajo biti v pisni obliki obrazloženi in poslani v roku 7 dni po objavi tega sklica no sedež družbe. Skupščine se lahko udeležijo lastniki delnic ter njihovi pooblaščenci in zastopniki pod pogojem, da najmanj tri dni pred skupščino upravi družbe pisno prijavijo svojo udeležbo. Delničarji glasujejo osebno, po zastopniku ali po pooblaščencu na podlogi glasovnic, ki jih prejmejo pred začetkom skupščine. Pooblastilo mora biti pisno. Pravico do udeležbe in glosovonja imajo delničarji, ki so no dan 20. moja 2002 vpisani v delniško knjigo pri Gozdnem in lesnem gospodarstvu Mursko Sobota. Sejna soba bo odprta pol ure pred začetkom zasedanja. Naprošamo udeležence in pooblaščence, da se jovijo v sprejemnici najmanj pol ure pred začetkom skupščine. Udeleženci skupščine se morajo podpisati no seznam udeležencev in prevzeti glasovalne lističe. Če skupščino ob napovedani uri ne bo sklepčna, se čez pol ure skupščino ponovno sestane z istim dnevnim redom in veljavno odloča ne glede na višino zastopanega kopitolo. Gozdno in lesno gospodarstvo Direktor Murska Soboto, d. d. Vlado Bratkovič Pravilnik za osebno dopolnilno delo sk; Nič več delo na črno? II Nič »tekočih« prispevkov in davkov, ampak vpis med dohodnino 'tem etega maja je začel veljati Pravilnik o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del, objavljen v Uradnem listu R Slovenije 5- aprila 2002. S tem pravilnikom je posameznikom, ki za plačilo (na črno) opravljajo osebna dopolnilna dela, omogočena legalizacija tega dela. Za osebno dopolnilno delo se šteje delo, ki ga posameznik osebno sam opravlja in je določeno v prilogi A ali B pravilnika. A): občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, delo na kmetiji, občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu; izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je mogoče izdelovati na domu pretežno ročno in po tradicionalnih postopkih (spominki, dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, sveče, razni drugi galanterijski predmeti in izdelki, predmeti za osebno rabo ipd.) ter prodaja teh izdelkov; nabiranje zelišč in prodaja gozdnih sadežev in zelišč; mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način; občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način (sani, kočije) B): izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetne obrti, ki so izdelani iz materialov: glina in keramika, steklo, volna, bombaž, lan, konoplja in druga naravna vlakna; šibje, ličje, trsje, sla- ma, živila, vosek, naravno usnje in kamen. Posameznik, ki bi hotel z osebnim dopolnilnim delom izdelovati in prodajati izdelke domače in umetne obrti, mora v skladu z obrtnim zakonom zaprositi za uradno mnenje Obrtno zbornico Slovenije. Sicer pa osebno dopolnilno delo lahko opravlja (po formalno izpeljani priglasitvi) vsak posameznik, tako zaposleni kot nezaposleni, študent, upokojenec ... s tem, da mora opravljanje osebnega dopolnilnega dela pred začetkom priglasiti na posebnem obrazcu upravni enoti, na območju katere ima stalno oziroma začasno prebivališče. V roku osem dni naj bi UE izdala potrdilo, da je posameznik vpisan v seznam zavezancev, potrdilo pa bo tudi dokaz ob morebitnih kontrolah inšpekcije, da posameznik ne opravlja dopolnilnega dela na črno. Za občasna dela oziroma izdelke bo moral izdajati račune, letni prihodek iz osebnega dopolnilnega dela pa ne bo smel presegati letnega zneska minimalne plače preteklega leta. Na vsake tri mesece bo treba davčnemu uradu posredovati podatke o doseženem prihodku: skupni znesek doseženega pri- hodka ter posamezni zneski in številke ter datumi računov. Letno višino prihodkov bo treba vpisati v letno dohodnino, kar pomeni, da ni treba sproti plačevati prispevkov in davkov. Zakonodajalec z omenjenim pravilnikom omogoča legalizacijo določenih del, ki jih nekateri opravljajo na črno oziroma brez vsakršnih dovoljenj oziroma priglasitev in na račun ustvarjenih prihodkov ne plačujejo nobenih dajatev. To (delo na črno) pa je sankcionirano z Zako- nom o preprečevanju delai®,'»<^, poslovanja na črno. Seveda treba vedeti, da tudi popd^M; tvi osebnega dopolnilnegadtjJ smeš opravljati tako delo le (osebno) in torej ni dovoli ® 111 najemati »pomočnikov.« Mo pa bo vstop v tako delo offlOpa čil, da se bo dejavnost razšli o in potlej bo seveda treba pobočje biti redno obrtno dovoljenji] Po), ......................... roma se organizirati v ob । trezne Rosi Šf»20t p., d. n. o., d. o. o.) Silan N s, ”ler % it' E Zakaj si ne bi izpolnili ene zelje vec? Z ugodnim dolgoročnim potrošniškim kreditom - si lahko privoščite tisto, kar si že dolgo želite. Rok vračila je od enega do šestih let, denar dobite takoj. Konkurenčne obrestne mere. Informadje: UT hranilnica in posojilnica Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana na, telefon: oz 530 4780 Izračuni na spletni strani www.nkbm.si '^.Nova KBM d jU S’ Ib Gasilska društva po po ggjd zadnjih letih opremljajo z opremo, predvsem cistern^ med drugim tudi nepog^j^ * tistih vaseh, kjer imajo Pr“ 50 j pitno vodo. Tudi v PGD Rof odločili letos januarja za ' Sterne, ki sicer ni nova, tako opremljena z vso d0(^5iti^ mo za notranje požare, volumnom šest tisoč potrebna prav zaradi nott žarov, ki jih je najprimed1 / : pod visokim tlakom, ki j1 V j cisterna ni imela. Seveda P / in jo tudi že uporabljajo za। / ne vode. Vozilo jih je 5 ^4 । manj kot pet milijonov to J | čemer so finančno konstro s prodajo stare cisterne, društva, manjkajoči znese JIH spodili od občine, pri nA,. dolg poravnali z denari®.^^^^ ga dobili od državnih । tucij, ki sofinancirajo tak jpia Sicer pa se ta mala va^,^ okrog petdeset hišnih s pohvali še z novim g35'15^ ki so ga začeli graditi pre Kot pravi predsednik d' Bertalanič, se gre Prl ’ L/nf doma, kjer imajo tudi store, zahvaliti predvsem t delu domačih gasilce^ ki so prispevali tako 7 dstvi. Besedilo in foto Odranci Društva) Z " X cijeizve/testno^oS«, občino.hometrov ^ daijidv^vkljuoj tucli Vgram Cindi- »n > ‘^"Siltudižup^ e4) ^ajstarejšiudel K.0' ^7-letni Franc Tf‘l jornanjševci kfa) Leta 1969 so v li knjižnico, saj B' Madžar podaril 189 v križnici ze 1.20 l/ džarskem in slove md pet revij in tednik, j teh je okrog dva^Aj.O’ osnovnošolci in dM MII 16. maj 2002 rvavm ■ ■ w ■ w KZ Klas Križevci Uspešni v boju s konkurenco Cene sredstev za varstvo rastlin v kmetijskih trgovinah ^niga je imela lani 1,2 milijarde tolarjev prometa in pri ^dosegla 2 milijona in pol tolarjev čistega dobička a P osna kmetijska zadruga Klas Križevci je nastala v letu fr po preoblikovanju takratne temeljne zadružne or- kmetov, ki so bili pripravljati vplačat? ioVj ar članskega deleža, se je takrat odločilo za članstvo v ru8*> ki,danes uspešno nadaljuje tradicijo zadruž- '4 oh *tem °^m°čju- Zadruga vključuje 22 vasi na območju *n’ Sai veržejski in križevski delno pokriva še ob- p । Ntomerske občine, fr ti^ ^anov s°delujejo z za-4Sdru8ikmetiena tem aPosl ’ k*50 skuPaj s trinajstimi ifrfr.' *ani ustvarili milijar-'Lrcjn1Ilifrnov tolarjev prome-frrlfrrihodek se ie takov fr n 12 et0In prej povečal za frcenT°’kar ’e glede na pa-kmetijskih proizvodov ttfr frno, Tudi konkurenca ^tofr, ®°čju je zelo močna, frfrfrn Poslovni izid še to-ifr frnejši, pravi direktor Slini11 * *n dodaja, da je zadru-frv -tVarda 2 milijona in pol 'Stega dobička. To sicer fr°’Vendar zadruga ni pro-rt,iCafran*Zacija in tudi konku-frfr uih trgovcev je na tem fr" m°čna, zato si visokih U .frrejo privoščiti. fr ^Pfthodkov ustvarijo s : s kmetijskimi pridelki frkletje pa se v zadrugi I fr^^ijo tudi z reproduk-l®frterialom in drugimi Na območju, ki ga pokriva SKZ Klas Križevci, je klasično kmetijstvo, glavni vir prihodkov kmetov predstavljajo govedoreja in prašičereja ter seveda poljedelstvo. Zadruga je odkupila lani od kmetov 9.000 prašičev, 5.500 pujskov, 700 goved in 4,7 milijona litrov mleka ter 2.200 ton pšenice. V zadružni sušilnici so po- sušili 1.200 ton koruze, v glavnem članom za potrebe njihove živinoreje, tržni presežek na tem območju pa so tudi buče, saj je zadruga lani prevzela 80 ton svežega semena golic. Prašičereja v zadnjem času vedno bolj izpodriva govedorejo, vendar ima kriza v prašičereji tudi na tem območju neugodne posledice. Dva večja prašičerejca sta tako opustila pitanje, pred pra-šičerejsko krizo pa so odkupili v zadrugi tudi že več kot 12.000 prašičev v enem letu. Zadruga sodeluje thko rekoč z vsemi slovenskimi klavnicami in mesnopredelovalnimi obrati, vendar se pri Franc Lubi, direktor SKZ Klas Križevci: Brez povezovanja zadruge ne bodo konkurenčne niti pri kupcih niti pri dobaviteljih. Wnami, Člani zadruge kak-ugodnosti sicer ne I frfr3’” Pa Prednost pred fr fr sušenju,koruze, saj E fr 8a Za te storitve ne za-r fr bresti. Vsem, ki sode-1 Nfr ru8°> Pa dajejo petod-I fr frs’ pri nakupu z goto-1 fr v ^kupnimi bloki, ki so Jkovni nasvet Naložba v nov prodajni center Kmečki dvor, ki so ga odprli pred tremi leti v Ključarovcih, se že obrestuje, saj se promet v njem iz leta v leto povečuje. nnojevanje i fr nih koševin llfr *n detelje imajo velike potrebe po hranilnih sno-4' ?V du®*ku, fosforju, kaliju in kalciju. Še zlasti po za-C fr, hranilu so potrebe izredno visoke, saj ga pomur-fr >, fr ^uiei° izredno malo. a)P°g0Steje gnoj‘-rušo s fosforjem in frfrratnem odmerku, sP0lr,ladi> 8no’ W e pa izvaiamo P° z dušikom frtoekološkim raz-frzivnosti pridelo-3travinju. ■u se bomo sez- krfrfrfri Primeri S"0- MfrnceWnoienieiz-fr košnji vnike P« >LPh° tretjih 250 KAN-a 2’/150 gnojc . ^frdofr15- moramo'2-SiS’iž!,,evan)e2cn“ Ofr0«nji ^nako količino, j. do 200 kg/ha KAN-a 27 %. OPOMBA: 30 % mineralnih gnojil je mogoče nadomestiti z gnojevko, vendar ni odveč opozorilo, da z njo gnojimo v vlaž-. nem vremenu, saj bodo izgube dušika manjše. Primer 4 V letošnjem letu se je veliko kmetov na območju Pomurja odločilo za drugo košnjo mnogo-cvetne ljuljke. Svetujem vam, da posevke dognojite s KAN-om v količini 200 kg/ha. Dognojevanje z gnojevko ne pride v poštev, saj lahko negativno vpliva na ješčnost. Primer 5 V njivski kolobar si vedno bolj utira pot pridelovanje sudanske trave. Če ste jo sejali v medvrstni razdalji 50 do 70 cm, jo je med 3-in 5. listom ter pred zapiranjem vrst smiselno okopati in dogno-jiti z 200 kg/ha KAN-a 27 %. tem srečuje z vrsto težav. Največja je plačilna nedisciplina, saj morajo pri nekaterih kupcih na plačilo čakati tudi od 90 do 120 dni, medtem ko zadruga živino kmetom plačuje v krajšem roku. Plačilo za pujske dobijo kmetje že po štirinajstih dnevih, govedo jim plačajo v 45 dneh in prašiče v 60 dneh. Posledica takšnih odnosov je težak likvidnostni položaj, ki ga premeščajo z najemanjem posojil, ob nizkih maržah pa jim poberejo obresti večji del zaslužka. Klas je ena redkih zadrug, ki ni prodala lastniških deležev v živilskoprede-lovalnih obratih, vendar jim to zdaj ne koristi. Kvečjemu so lahko razočarani, pravi direktor Franc Lubi, saj so tako ostali v manjšini in vplivov na upravljanje v teh obratih nimajo. Čeprav v zadrugi ne ustvarjajo velikih zaslužkov, nekaj denarja vendarle namenjajo za nove naložbe. Tako so odprli pred tremi leti v Ključarovcih nov prodajni center Kmečki dvor, kjer se kmetje lahko oskrbijo z všem potrebnim reprodukcijskim materialom. Naložba, ki jih je takrat stala 70 milijonov tolarjev, se že obrestuje, saj se promet v tej trgovini iz leta v leto povečuje. Načrtujejo še posodobitev sušilnega centra in povečanje skladiščnih zmoglji- vosti, saj lahko v obstoječih silosih skladiščijo le 3.500 ton žitaric. Franc Lubi, direktor kmetijske zadruge Klas Križevci, priznava, da razdrobljenost zadružništva ne zagotavlja ustrezne konkurenčnosti, zato bo treba resneje razmišljati o povezovanju. Trenutno so na tem območju tri kmetijske zadruge, vendar pravega zanimanja za povezovanje ne kažejo v nobeni od njih. Dokler poslujejo pozitivno, jih povezovanje ne zanima, ko bodo zašle v težave, pa bo že prepozno. V kri-ževski zadrugi niso proti povezovanju, vendar želijo pri tem sodelovati kot enakopraven partner. So za povezovanje na območju Prlekije in nato v širšem prostoru, za vse to pa je treba seveda predhodno izdelati ustrezne elaborate, iz katerih bodo razvidne tudi posledice takšnega povezovanja. Se pa zavedajo, da bo povezovanje nujno, saj majhne zadruge ne bodo konkurenčne niti pri kupcih niti pri dobaviteljih. Ludvik Kovač ■ Turnišče: cene pujskov V četrtek, 9. maja, so na sejmu v Turnišču rejci ponujali 16 pujskov, starih od 9 do 12 tednov. Za pujska so želeli iztržiti od 9 500 do 13 000 tolarjev, vendar so prodali le štiri. Življenje ob meji Kaj pa kmetijski vložek? Brez njega ne bo več mogoče v medjimurske gorice M ed ljudmi, ki spadajo v maloobmejni pas s Hrvaško, ni ravno velikega zanimanja za pridobitev maloobmejnih _____prepustnic, ko pa je meja, kjerkoli je že (ali pa naj bi bila), »mehka«. Kaže pa, da ne bo več dolgo tako, saj se obeta »schengenska« meja s strogim režimom, zato bi le kazalo pridobiti maloobmejno prepustnico. kV^bin, “osnovnogno-^o?eralnih C'p koncentrira- V,;"',*/0« «<> 250 11 košnji s 150 Če ste sejali v medvrstni raz-alji 12 cm, jo dognojite med 3-'5. listom s KAN-om, in sicer 1' kg/ha. AN lahko trosite v suhem vren nu povprek po posevku. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje dr- tanko KAPUN, univ. dipl. inž. kmet. I Sporazum med R Sloveniji in R Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju predvideva štiri listine, ki se uporabljajo specifično gleda na pravico in kraj prehajanja, in sicer: obmejno prepustnico, kmetijski vložek, turistično dovolilnico in dovolilnico za prehod državne meje. Kot smo sicer že poročali, imajo pravico do obmejne prepustnice državljani obeh držav pogodbenic, ki imajo stalno prebivališče v enem od naselij v obmejnem območju. Za izdajanje listine je pristojna upravna enota glede na kraj stalnega prebivališča prosilca. Do prepustnice so upravičeni tudi otroci po dopolnjenem petem letu starosti, mogoč pa je tudi vpis otroka do dopolnjenega 15. leta starosti v obmejno prepustnico enega ali obeh staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika. Državljan, ki vlbži vlogo za prepustnico, mora priložiti dve fotografiji in dokazilo istovetnosti, cena prepustnice pa je 2.000 tolarjev. Pa kmetijski vložek’ Pravico do njega imajo državljani, ki izpolnjujejo pogoj za pridobitev obmejne prepustnice, poleg tega pa izpolnjujejo tudi pogoje iz 11. člena sporazuma (določeno razmerje do kmetijske nepremičnine na hrvaškem območju iz sporazuma). Izda ga (kot vložek v obmejno prepustnico) krajevno pristojna upravna enota. Cena vložka je 400 tolarjev. Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da morajo pridobiti kmetijske vložke vsi upravičenci do 1. oktobra 2002, ker po tem datumu brez kmetijskega vložka ne bo več mogoče prestopati državne meje zunaj uradno določenih mejnih prehodov. Š. S. I Kmetijska zadruga Martjanci, prodajalna Martjanci Fungicidi:Pakiranje: MPC v SIT: archer top 400 ec 11 8.022,50 cuprablau z 1/1 793,00 dithane m-45 1 kg 1.279,70 dueti 11 5.361,70 euparen 171 3.841,00 folicur ew 250 0,1 I 1,802,20 folpan 80 wdg 1 kg 2.1411,00 impact 11 5.175,50 opus team 1 I 7,282,90 pepelin 1/1 395,00 reldan 40 ec 0,2 I 1,596,50 ridomil gold 1 kg 3.675,40 Insekticidi: decis 2,5 ec 0,11 1,113,80 thiodao e-35 0,1 I 522,30 zolone lig,0,11 622,00 contidor sl 200 0,05! 1,642,90 actara 40 g 1,448,60 actellic 0,11 1,097,90 fastac10% sc 0,25 I 2,662,00 mesurol Is 500 0,2 I 3.015,90 volaton g-5__________1 kg 708,90 Herbicidi beetup extra 11 5.106,70t betanal progress of 11 7.516,60 betanal tandem 11 5.208,90 boom efekt 11 2.189,90 deherban a 11 1.068,20 dual gold 1 I 4,626,10 goltix 1 kg 5.983,90 herbocid 1/1 1,009,30 merlin 7,816,20 primextra gold 720sc 11 3.006,00 prohelan 11 1.942,90 pyramin turbb 11 4.656,10 racer 25-ec 1 I 4,756,60 stomp 330e 1 I 1.898,50 Kmetijska zadruga Radgona, Prodajni center Radenci Fungicidi:Pakiranje: MPC v SIT: antracol bt 1 kg 2.586,00 archer top 400 ec 11 8.498,00 baycor wp 25 1/1 8.498,00 bayleton special 1/1 2.340,50 captan 50 1/1 1.419,50 clarinet 0,11 1.697,60 cuprablau z 1/1 831,00 dithane m-45 1 kg 1.359,00 folicur ew 250 0,1 I 1,995,00 impact 11 5,396,80 opusteam 11 7.099,90 pepelin 1/1 491,00 . stroby 0,20 7.028,00 Insekticidi: confidor sl 200 0,1 2.999,00 actara 40 g 1.551,50 actellic 0,1 I 1.233,00 bulldock ec 25 0,21 1.564,00 fastac10%sc 0,25! 2.563,10 mesurol fs 500 0,2 I 3.144,00 thiodan e-35 0,11 555,00 volaton g-5 1 kg » 694,00 Herbicidi: betanal progress of 1 I 7.234,00 betanal tandem 11 5.510,50 boom efekt 1 I 2.455,00 dual gold 1 I 4.846,60 goltix 1 kg 6.269,00 granstar 75 df 8 g 2.451,00 harmony75wg 15 g 2.967,50 herbocid________________11 998,00 lontrel 100 11 11.045,00 merlin 140 g 8.188,00 motivell 11 12.972,50 primextra gold 720sc 11 3.149,00 prohelan 11 1,999,00 pyramin turbo 11 4.878,00 starane 250 11 9.954,50 stomp 330e______________11 1.899,00 Regulatorji rasti:_______ moddus__________________11_11,109,00 Foliarna gnojila: tekoči bor 1| 1.228,50 14 IZ NAŠIH KRAJEV 16. maj 2002 m V spomin Marija Rantaša Umrla je Marija Rantaša, kmetica in amaterska kulturnica -kronistka. V nedeljo, 24. aprila 2002, smo se poslovili na pokopališču pri Svetem Juriju ob Ščavnici od Marije Rantaša iz Bolehnečic. Plemenita dobra ženska je dočakala častitljivo starost 85 let. Poleg obilice dela na kmetiji si je vzela čas za branje knjig, dramatizirala je več povesti in jih priredila za odrsko predstavitev, bila je tudi igralka in režiserka. Zadnje njeno delo je bila drama iz povesti Pesem njenih zvonov literarnega ustvarjalca Ivana Sivca. VBolehniči-cih je bila tudi 60 let mežnarka - zvonarka v bližnji kapeli, napisala pa je tudi nekajdesetletno kroniko vasi. S svojim vsestranskim delom je dokazala, kaj zmore veliki idealist, kot je bila ona. Pri tem pa ni pomembno, kaj si, pač pa volja in zagnanost, ki sta bili pri Mariji zares enkratni. Za kulturo ji ni bilo težko' žrtvovati še tako potrebnega časa za delo na kmetiji. Marija Rantaša ostaja s svojo dejavnostjo v spominu kot velika ljubiteljica amaterske kulture. Alojz Štuhec ■ VESTNIK NA INTERNETU! www.p-inf.si Podjeije za iRlur«tita»jB. d. if.. Ul. a. Novaka 13. Murska Saseia Turistično društvo z velikim zagono Vrtnice v Beznovcih cvetijo vse leto Bilo bi jih še več, če jih ne bi kradli nepridipravi! pohvalile pa so svojih 19 moških, Članice turističnega društva na svojem pohodu h Gradu. Tukaj so sicer samo ženske, udeležili kuharskega tečaja in ga tako kot one leto prej tudi uspešno opravili. uristično društvo Vrtnica iz Beznovec je bilo ustanovljeno leta 1996. Njegov prvi predsednik je bil Branko Železen, od leta 2000 pa to funkcijo opravlja Tanja Marič, ki je polna pohvalnih besed o svojih članih. »Pri vseh prireditvah sodelujejo vsi, saj imamo v našem društvu 84 članov, od najmlajših do najstarejših. Posebej bi omenila našo najstarejšo članico, 70-letno Jolanko Fujs, ki se redno udeležuje naših pohodov.« Letošnji tretji že tradicionalni aprilski pohod je bil h Gradu, zanimivo pa je, da se ga udeležujejo samo ženske. Prvič so šle na Sebeščan v Pečarovce, drugič v Fuks grabo v Korovce, za naslednje leto pa načrtujejo pohod skozi Puževce in Borejce do petanjsKega mosta. • Ime Vrtnica so si izbrali zato, ker je že od nekdaj po vasi polno nasadov rdečih vrtnic. Tako skrbijo za urejenost vasi, čeprav imajo zadnje čase težave z lopovi, ki jim prej trikrat ali štirikrat ukradejo rože, preden jih uspejo za stalno posaditi. Toda zagon prebivalcev za lep videz vasi ni bil neopažen, saj so bili Beznovci že leta 1999 razglašeni za najlepšo vas v občini Puconci. Vse, kar imajo pokazati, je bilo potem na ogled leta 2000 na prireditvi Beznovci se pre- dstavljajo. Obstaja tudi štiričlanska komisija, ki vse leto opazuje splošno urejenost domačij in ki najbolj urejene ob koncu leta nagradi s skromnim priznanjem. V društvu pa so še posebej ponosni na svojih deset ljudskih pevk pod mentorstvom Marije Rituper, ki so nekakšna gonilna sila. Nastopale so že v Monoštru, Števanovcih, Stubici, Zabo-ku, po domači občini in v Remšniku na Koroškem. S tamkajšnjimi pevci so se spoprijateljile, zato se odslej obiskujejo na prireditvah. Kmalu bodo šle pevke na mednarodni nastop v Pecs na Madžarskem, njihova velika želja pa je, da bi izdale letos ali drugo leto svojo zgoščenko in kaseto. Imajo že 18 skladb, kar bi bilo dovolj za 45 minut glasbe na nosilcih zvoka. Denar naj bi se zbral od prireditev, ki jih je v Beznovcih vse leto polno. Od pustovanja, kjer nagradijo najizvirnejše maske, 8. marca, vsake tretje sobote v juliju, ko so na vrsti nočne igre, do jelkovanja in bdžično-novo-letne prireditve. 19. maja letos bodo organizirali v vasi pevsko-folklorno srečanje Pesem naj druži ljudi, kjer pričakujejo številne goste od blizu in daleč, na ogled pa bodo tudi razstave domačih izdelkov, saj imajo npr. v Beznovcih srednješolko Julijo Železen, ki zelo lepo slika na steklo. Izkupiček s prireditve bodo dali h kupčku, ki ga zbirajo tudi za nakup la- Na sejmišču v Murski Soboti je bil v soboto prvi domači sejem, ki sta ga organizirala Društvo gojiteljev pasemskih malih živali in Splošna kmetijska zadruga Murska Sobota. Pridružili pa so se jim tudi nekateri člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota. Na ogled so bile različne vrste živali, kot so drobnica, kunci, golobi, druge ptice in perutnina, ki so jih tudi prodajali. Sejem, ki ga nameravajo dopolniti tudi z drugimi programi in prireditvami, bo odslej tradicionalen, in sicer vsako tretjo soboto v mesecu. Tekst in foto: Milan Jerše Jože Sabotin iz Odranec je v gramoznici (v kateri, naj ostane skrivnost) ujel štirinajst kilogramov težkega in štiriindevetdeset centimetrov dolgega krapa. Čeprav je že vrsto let ribič in je že pred tem ujel kar nekaj težkih rib (do sedem kilogramov), se je z zadnjim rekordnim ulovom kar pošteno namučil. Še več: nujna je bila pomoč Draga Miheliča, ki je tudi ribič. Kje je končal krap, pa verjetno slutite? - Foto: J. Ž. Ribič in njegov krap velikan Vsako tretjo soboto v mesecu stnih prostorov, saj so sedaj5te priznanja in vaje v gasilskem ba pa je reči, da z domačim gaS1 * društvom in nogometnim k*uD 0: bro sodelujejo, pomaga pa ji® čina oz. župan Ludvik Novak, ki' . tudi potuje s pevkami. Drug’^ društvo financira iz članarin6 narjem pokroviteljev. Omeniti je treba še dramsk0^ no pod mentorstvom Olge že nastopala na domačih pritSj|j v Otovcih, nazadnje pa se je s prikazom ohranjanja ljudskega fj na Srednji kmetijski šoli v so še fantovska skupina Er°l'^i' nastopanje na sejmih in prik^ uj P1 rike, očiščevalne akcije in tu- , promocijo, saj ima društvo ze jjj pe in majice. Da o Qblckah *n । ljudskih pevk sploh ne gov0^1”^ Tom0*1 Na kratko Kuzma J Občinski komunalni delavci80 J li v letošnji pomladi precej dela- P li so izpostavljene odseke občinS očistili zemljišče ob lokalni cd Slaveči-Kuzma in pomagali os® spravilu lesa. Cenjena je tudi nj1^ moč pri urejanju igrišča in oko J zali so se kot dober servis obca njihovem reševanju problem°v' J Iz programa CRPOV je dob' ska občina nekaj denarja za o kovega mlina v Gornjih Slave®^d medtem že opravil mojster Haj Sv. Jurija oziroma njegovi dela Slaptinci PGD v tem kraju so ustaflh0o(jo^ leta, torej pred 80 leti. Jubilej movali 21. julija, ko bo velika P društvu je 70 članov. in mladinska desetina, priza ustanoviti še žensko desetin0/■ SANJE OPEKA in STREŠN/ IZOLACIJA CEMENT in APNO LES in LESNI IZDELKI VSAKEGA MOJSTRA 1.499 sit/m OVOLIT, Folija za zaščito hidroizolacije, 339 sit/m 459 sit/m 659 sit/m Ustvarjamo Lahka gradbena plošča, NOVOLIT, Kontblpor INTERPLAST Širina 1,5 m. $2 50 x 1.250 x 12,5 'ne barve. Bitumenski trak za hidroizolacijo, IZOLI RKA, Izoterm V3 V roli 10 m’. /" ' ( 3299 sit Celovita ponudba gradbenega materi Možnost plačila na 6 obrokov Strokovno svetovanje Hitra dostava na dom V 19 centrih po Sloven 1. 6. oz. do odpto' Ponudba velja od u ___— KSIMK 16. maj 2002 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Vabljiv kostanjev drevored o Osamela radgonska graščina ^očje, s katerega se vidi °mača pokrajina in razgibano ^jjjesosednje Avstrije Mik iePem vremenu se ie vredno podati na vzpetino, ki alJUje nad Gornjo Radgono in reko Muro. In tam stoji na, proS(anie^a 8faščina z bogato preteklostjo. Ta dvonadstrop-S r k °rna stav^a ie imela predhodnico že v 11. stoletju. %ehod po lepem kostanje-drevoredu vrh griča ter po-'™ na našo in avstrijsko Radgoni6 vabljiv. In misli nas popel-preteklost, ko se je tu skozi Movino odvijalo živahno živ-pd Že konec 15. stoletja je do-'lSedanja avstrijska Radgona Pravice- Mestece je cvete-. do danes pa je ohranilo hin na nekdanje čase. Ohra-a it Velik del srednjeveškega -6« oozidja, rečne struge, ^jemala mesto, stare ce-C^stne hiše ... Razvoj naše Radgone je bil v veliki ftM^asen od blaginje in moči raesta čez reko. Tja so .. P° lesenem mo-So dez tovorih vino in k t pridelke le s čolni. ln 13. stoletju so prebi- valci Gornje Radgone trpeli. Napadli so jih Madžari. Ti so si v prvi polovici 13. stoletja celo začasno osvojili to območje. V 15. in 16. stoletju pa so jih napadali poleg Madžarov še Turki, in sicer leta 1600, 1605, 1649 in 1655. Velika nadloga so bili Kruci. Radgonsko okolico so izropali v letih 1706 in 1710. Gornjo Radgono so pogosto ogrožale povodnji. Reka Mura je izjemno narasla in prestopila bregova leta 1605. Ogrožena so bila bivališča in posest v vznožju grajskega hriba. Medtem je bila grajska gospoda na varnem. Prvi znani posestniki na tem območju so bili radgonski gospodje, ministeriali. To so bili služabniki na fevdalnih dvorih in iz njih se je razvilo nižje plemstvo. V Radgoni se omenjajo v le- Kostanjev drevored na grajskem griču je privlačen, a preveč osamljen. Foto: F. Š. tih 1129, 1186,1189 in nato pogosto tudi v 12., 13. in 14. stoletju. Leta 1362 so izumrli. V naslednjih stoletjih so se grajski posestniki pogosto menjavali. Od leta 1913 so bili njegovi lastniki grofje Chorinsky. Leta 1931 je bilo veleposestvo na drobno razprodano in je grad prevzela banska uprava v Ljubljani. Njegova novejša usoda nam je znana. In pričakovati je, da bo postalo to območje pomemben del tukajšnje turistične ponudbe. Pred ogledom znamenite radgonske vinoteke, ki je v jedru grajskega hriba, bi si bilo vredno ogledati še grad nad njo; se s hriba ozreti po Slovenskih goricah, Murskem polju, Prekmurju ter po ravnici in gričevju v Avstrije. F. Š. ■ V spomin Mileni Pirher V deželo je prišla pomlad in takrat je odšla od nas naša Milena, vedno nasmejana, vedno prijazna in povsod priljubljena. . ' Utihnil je njen sonorni glas in zamrl njen nasmeh. To je bilo dokončno slovo, saj je že nekaj let živela v svojem svetu, v svetu pozabljenja in brezupa. Rešila se je trpljenja, ostal pa je nepozaben spomin na njo. Rodila se je pri Sv. Barbari, med zelenimi griči in sončnimi vinogradi v Slovenskih goricah. Verjetno izvirata iz tega prijaznega okolja njena dobra volja in prirojena ljubezen do mladine, saj si je zato izbrala poklic učiteljice. Vedno je bila zavedna Slovenka, zato so jo po prihodu okupatorja zaprli in obsodili na smrt. Kasneje so jo pomilostili in poslali v kaznilnico Aichach na Bavarskem. Tako se je pridružila množici Slovencev, ki so trpeli v taboriščih in v najhujših dneh naše zgodovine prestajali nečloveške muke. Po drugi svetovni vojni je bilo njeno drugo službeno mesto v Ljutomeru, v Osnovni šoli Ivana Cankarja. Čeprav je s težkimi srcem zapustila Maribor, je kmalu vzljubila prijazne Prleke pa tudi oni so jo sprejeli za svojo. Mnogo učenk in učencev se je zvrstilo v njenem razredu in vsem je bila kasneje pravična ravnateljica. Sama je prestala v življenju mnogo hudega, zato je znala razumeti težave drugih. Vsi tisti učitelji, ki nam je bila ravnateljica, se je še danes spominjamo z ljubeznijo in s spoštovanjem in ne moremo pozabiti, kako prijetno je bilo delati pod njenim vodstvom. Vedno je z dobro in prijazno besedo pomagala vsem tistim, ki so bili potrebni pomoči. Vrsto let je delala v društvu prijateljev mladine, pri planinskem društvu in povsod tam, kjer se je govorilo o našem šolstvu. Pod njenim vodstvom smo prvi začeli s šolo v naravi v Baški, dolgo let je bila tudi v medobčinskem odboru. Do zadnjega je delovala tudi pri Zvezi borcev, prej pa je aktivno sodelovala v političnem in kulturnem življenju občine. Vsem, ki smo jo poznali in imeli radi, bo ostala naša Milena v nepozabnem spominu, saj ni bila le mati, učiteljica in družbena delavka, bila je človek. - človek z dušo in srcem. Draga Milena, naj ti bo lahka prleška zemlja! Ljerka Zemljič ■ seje c --------- mal'em so «e K?‘inskih cestah kar . pQx, ne nesreče, v katerih S. 123 oseb, !eza'umrlo. Najpo-br^žifn0 'So biIi: nepravilna -SIner vožnie’ ne' >2 hltr°stinnezado- k>umnr["m letu (do 13. ji851 ■ na slovenskih ce-?°bdQhUdi’ v enakem lan- Po»a)ske upra-M M je zgnilo Promet’ nesrečah ie na’ ^j(;gotna Škoda, devet 'h škodovalo, v a Pa so poškodbe Prva hujša nesreča se je zgodila v sredo, 8. maja, ob 18.30 na cesti med Črenšovci in Srednjo Bistrico, kjer sta trčila motorist in voznik osebnega avtomobila. Druga taka nesreča pa je bila naslednji dan, 9. maja, ob 18.20 v Beznovcih. Voznik osebnega avta je zapeljal zaradi vožnje preblizu desnega vozišča v obcestni jarek in trčil v betonski prepust ter se hudo poškodoval. V preteklih dneh je bilo na območju Pomurja 12 vlomov in tatvin ter 7 poškodovanj tuje stvari. »Izstopajočih .primerov’ ni bilo,« smo prebrali v poročilu OKC-ja. Na terenu se pozna, da je nekaj nepopravljivih tatičev za zapahi. Š. S.l Folklorna skupina deluje v okviru KUD šalovci, njen vodja pa je Andrej Žiško. Plešejo več kot trideset različnih plesov, denimo: gorički valček šamarjanko spancer polko, soliš, mlinček V skupini je osem plesnih parov. Pleše tudi župan Aleksander Abraham, na harmoniko pa jih spremlja prof Jože Sladek Na stopili so ze v veliko krajih, tudi zunaj Slovenije (Avstrija, Madžarska, Srbija). Oblečeni so seveda v narodne noše. - Foto: J Ž P fiavicek. Na na različnih kulturnih prireditvah XbI%e> kot so štipendijsko, dot-Ng/^džersko zavarovanje. ^^3 d ?r?enjen|5 oblik je prila-° °oenim potrebam in ima J)0 ln svoje prednosti. Da *?sereSri ?onudbo na trgu izbrali /Me pa'Cn° najprimernejšo obli-da si pridobite čim Pq ac4Pri tem vam bodo v strokovnjaki Zavaro-?^gši J av’ k’1 vam bodo v skla-p0^redami, željami in C^Prib^^ostmi znali sve-°sebne 'r' naiprimernejše obli-Oai.da|^avarovanja-°meni-Lg pn nas v Sloveniji naj- C%3nil° življenjsko Pri katerem 8re za Varcevanja in zavaro- DAROVANJ 'eta b° prišla na ^č^dbi osebnih za-°valnice Triglav - naložbeno življenjsko zavarovanje. Gre za zavarovanje, ki praviloma prinaša večje donose kot klasična življenjska zavarovanja, toda zavarovana oseba hkrati prevzema naložbeno tveganje. V svetu so izredno dobro uveljavljena in gotovo bodo tudi pri nas našla pot do strank, saj ponujajo dodatno alternativo. Pri klasičnem življenjskem zavarovanju zavarovalnica namreč jamči zagotovljeno obrestno mero, na podlagi katere je določena zavarovalna vsota. Pri zavarovanju z naložbenim tveganjem pa zavarovana oseba nosi del naložbenega tveganja in je zato lahko povprečen donos višji. Med novostmi temeljitoosve-žene ponudbe življenjskih zavarovanj Triglava so tudi nove možnosti, ki jih ima zavarovalec med plačevanjem premije, seveda v skladu z zavarovalnimi pogoji. Mednje spadajo mirovanje plačevanja premije, povečanje zavarovalne vsote, izplačilo predujma (pravica do vnaprejšnjega izplačila dela zavarovalne vsote, ki ga zavarovalec pozneje lahko vrne) in predčasno enkratno izplačilo dela zavarovalne vsote ob rojstvu otroka po prvem letu trajanja zavarovanja. Ponudbo življenjskih zavarovanj pa so v Zavarovalnici Triglav razširili med drugim še z dotnim in vseživljenjskim zavarovanjem. DELEŽ ZAVAROVALNICE TRIGLAV V ŠTEVILKAH Zavarovalnica Triglav iz leta v leto krepi svoj vodilni položaj na področju življenjskih, rentnih in pokojninskih zavarovanj, saj ima prek 270.000 aktivnih tovrstnih zavarovanj z več kot 360.000 zavarovanci. Na področju osebnih zavarovanj ima tako Triglav večinski tržni delež, ki ga povečuje tudi na račun rasti premije, kije hitrejša od rasti panoge. V letu 1998 so namreč zbrali za 10,4 mrd SIT premije, v letu 2001 pa že za 20,3 mrd SIT. Tudi v murskosoboški območni enoti Zavarovalnice Triglav še naprej dosegajo intenzivno rast na tem področju, saj so zabeležili v letu 2001 indeks rasti 114, skoraj vsako gospodinjstvo v Pomurju pa ima pri Zavarovalnici Triglav sklenjeno vsaj eno kapitalsko zavarovanje. V letu 2001 so izplačali svojim zavarovancem iz pribl. 2800 pogodb prek 1 mrd SIT ter jim pripisali v 10-ih letih na zavarovalne vsote 18 % dobička. ZAVAROVANJA IZ DRUGEGA STEBRA Dejstvo je, da zavarovanje, s katerim si bomo zagotovili neki dodatni vir rednega prihodka, ki ga bomo prejemali na starost, potrebujemo vsi. V Zavarovalnici Triglav so se zato intenzivno vključili tudi v pokojninsko reformo ter ob sprejemu novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kot prvi stopili na trg s prostovolj-„nimi dodatnimi pokojninskimi zavarovanji (v nadaljevanju PDPZ). Zavarovalnica Triglav je dobila namreč prva odobren pokojninski načrt za PDPZ (PN-ZT-01) in je tudi edina od ponudnikov tovrstnih zavarovanj, prek katerih so podjetja in posamezniki uveljavljali davčne olajšave že za leto 2000. PREDNOSTI PDPZ Z njim si seveda zagotovite dodatno pokojnino, predvsem pa sta posameznik oziroma podjetje kot plačnika premije deležna davčnih olajšav v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vsak zavarovanec obveznega pokojninskega zavarovanja v Republiki Sloveniji pa ima možnost, da je hkrati vključen v en pokojninski načrt individualnega zavarovanja in v en pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja. KOGA IZBRATI? V Sloveniji je trenutno 16 izvajalcev PDPZ. Pri izbiri najustreznejšega izvajalca so pomembni različni dejavniki, med drugim vstopni stroški, upravljalska provizija ter dosežena in predvidena donosnost. Niso pa to vsi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri izbiri ustreznega izvajalca. Pokojninski načrt Zavarovalnice Triglav ima še mnoge druge prednosti, na podlagi katerih seje vanj do sedaj vključilo samo v Pomurju več kot 2000 Po-murcev tako v velikih kot tudi majhnih in srednje velikih podjetjih, v celotni Sloveniji pa prek 1.050 podjetij in prek 34.000 zavarovancev, ki so vplačali več kot 2,3 mrd SIT premije. Predvsem so to tradicija, kapitalska moč, dosedanje izkušnje, zaupanje zavarovancev in strokovna usposobljenost kadrov za upravljanje sredstev, zaradi česar je prevzela Zavarovalnica Triglav tudi na področju PDPZ vlogo tržnega vodje na slovenskem zavarovalnem trgu. Po podrobnejših informacijah in natančnejših izračunih lahko povprašate vam najbližjega zastopnika Zavarovalnice Triglav, se oglasite na najbližjem poslovnem mestu ali pa kar na Območni enoti Zavarovalnice Triglav, d. d., v Lendavski 5 v Murski Soboti, kjer boste poiskali skupaj s strokovno službo najustreznejšo rešitev. Obiščete jih lahko tudi na spletnih straneh: www.pomurje.net/triglavali www.zav-triglav.si Vprašanja, kritike in pohvale lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov info-ms@zav-triglav.si ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. 18 PODJETNIKI 16. maj 2002 visim VODOVOD - OGREVALNA TEHNIKA - KOPALNIŠKA OPREMA Ml s - AQUA DOLOMITE, INITAS ».»site , HANSA, OLYMP, ISHAUPT ~ CTC IMICA, IINIA in GORENJE in LENTHERM Jožef Erniša, s. p. Obrtna ulica 11, 9000 M. Sobota tel.: 02 530 44 40, faks: 02 530 44 41 »A SAN K •EL & NOOT Aqua je trgovina, ki se ukvarja s prodajo vodovodnega materiala, materiala za centralno kurjavo in kopalniške opreme. Trgovina je v obrtni coni v Murski Soboti. Strankam ponujamo blago domačih in tujih izdelovalcev. Večino blaga imamo razstavljenega v trgovini, da ga kupci lahko vidijo in se lažje odločijo za nakup. To je na primer več vrst peči (oljnih, plinskih in peči na trda goriva), gorilnikov, kopalniških pip, kopalniške opreme in še veliko drugega. Trgovina Aqua je mlado podjetje z velikimi ambicijami, zato se za vsakega kupca posebej potrudimo. Da bi se o tem prepričali, nas obiščite in ne bo vam žal. Svetujemo vam pri izbiri kopalniškega pohištva, kopalnih in pršnih kadi ter vseh drugih stvari, ki naredijo dom prijetnejši. •m« V maju prodajamo po zelo ugodnih ? . cenah in omogočamo izredno ugo-dne možnosti plačila. Izredni popu-sti ob plačilu z gotovino, plačilo s IB kreditnimi karticami ali plačilo na 5* 1 več obrokov in brezplačna dostava ifi : pri nas kupljenega blaga domov ne ra J glede na oddaljenost. Veselimo se snidenja z vami in lep Z pozdrav! Kolektiv trgovine Aqua •< Akcija v mesecu maju 10% popust na keramične plo$ Sijaj Boutique 1. nadstropje Prodajalna Železotehna Lendavska ulica 3, Murska Sobota tel. 522-35-52 presenečenje ob vsakem nakupu nad 50.000,- SIT Prodajalna Železotehna, znana kot najplemenitejša, ponuja pod svojim okriljem izdelke domačih in tujih proizvajalcev za hišo in dom. Pestra ponudba prodajalne je znana Pomurcem že desetletja, omeniti pa je treba, da so v zadnjem času presenetili z zelo obogateno ponudbo izdelkov za dom. Tako so odprli 5. decembra 2001 novo prodajalno Sijaj Boutique, letos 23. marca pa je odprl vrata nov salon keramike v 2. nadstropju, v katerem so predstavljeni najbolj znani svetovni proizvajalci kopalniške opreme. Omeniti je treba pestro ponudbo porcelanskih gresov in keramičnih ploščic. Kopalnice iz novega salona imajo pridih odličnosti svetovnih arhitektov in oblikovalcev interierjev. Novost so stekleni mozaiki in steklene plošče, ki oplemenitijo vsak prostor, namenjen užitkom. Prodajalna Sijaj Boutique, edina franšizna prodajalna Steklarne Rogaška v Pomurju, ponuja celoten asortiman izdelkov iz stekla, kristalina in kristala ter edinstvene izdelke blagovne znamke Rogaška Crystal in Mikasa za ameriško tržišče. Reference prodajalne Sijaj so odlične, saj je zasedla v projektu »Najbolje urejene slovenske prodajalne v letu 2001« kljub močni konkurenci prvo mesto v regiji. V prodajalni si prizadevajo doseči in preseči Salon keramike 2. nadstropje Brezplačna izdelava predračuna in dostava na don* Najlepši salon keramike v Pomurju pričakovanja in želje strank, zato se bodo letos ponovno potegovali za naslov najlepše prodajalne v Sloveniji. Vsak mesec pripravijo v prodajalni Sijaj Boutique akcijo brezplačnega graviranja na izdelke iz kristala. O uspehu salona keramike ter prodajaln Železotehna in Sijaj Boutique se prepričajte tudi vi. Obiščite jih v Lendavski ulici 3 vsak delovni dan do 19. ure in v soboto do 14. ure. Urejen parkirni prostor na dvorišču trgovine. možnost odplačevanja na 24 obrokov mmiK 16. maj 2002 PODJETNIKI 19 Makoter, d. o. o., je zasebno Podjetje z 90 zaposlenimi, ki se ukvarja predvsem s proizvodnjo ln predelavo termoplastičnih folij VeC^e^eta 1981 je bil zelo skromen, arso Skr,3no sledili potrebam tržišča, esk n 1986 S° naredili z nakupom nekaj n U egev 'n tiskarskega stroja velik korak proi^ Nenehna skrb za modernizacijo '^je je Pripeljala do tega, da jim je brie^ h 'ZVest'v letu 1993 eno najPomenr|-tivngSI z nakupom visokoproduk-s^e^a eskuderja in šestbarvnega tiskar- S centralnim valjem, avtoma-Pravo reZa'kam' za vzd°lžni rez folije in na-rov 'zdel°vanie klišejev iz fotopolime-n6c ■ ,erri pa modernizacije še ni bilo ko-mod"^Ze nas'ednje leto so kupili dva naj-teiZ|^rnejaa s1r°ja za varjenje folije. Boga-'n ve^ Posluh za razvoj in naj-tehnologijo omogočajo prvo-Dr°hi^0V0St Pro^odnje, ki sedaj zna-M IZn° 4500 ton letno. Zavedajo se dov ng brez ekološko ustreznih proizvo-t^6 b° lahko obdržati že osvojenih SIM;;’ Zato njihovi strokovnjaki nenehno * Potrebam tržišča. To pa potrjuje tudi v letu 1998 podeljen certifikat ISO 9001. Njihov proizvodni program zajema izdelavo: - LDPE-folije debeline 00,018 do 0,25 mm in širine do 4500 mm. Folija je prozorna ali barvna, pri tem sledijo željam kupcev, UV-stabilizirana in potiskana z reciklažnim znakom. Odlikuje jo tudi široka uporabnost, saj jo je mogoče uporabljati tako za strojno pakiranje, v gradbeništvu, kmetijstvu, kot rokave za jumbo pakete, termoskrčljive havbe, »stetch« folije za ročno in strojno pakiranje. Uporabne pa so tudi kot kaširne in termoskrčljive folije. - HDPE-folije debeline 0.010 do 0,25 mm in širine do 1200 mm. Folija je uporabna za izdelavo vrečk vseh vrst, - PP-folije, tiskane in netiskane, ter vrečke vseh vrst. Za naročnike opravljajo tudi storitve, kot so: flexotisk (centralni boben 6 + 6 barv), razrez raznih folij in papirja - duplex, triplex in izdelava fotopolimernih klišejev. mAKOTERdoo. Podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve Cven 99d 9240 LJUTOMER Tel. št. 02 584 10 00 e-mail: www.makoter.si S ^^enijales Gradbeni material in sta-%| !Stv°’ 0- o., je v Murski Soboti s svojo ^su'CQ V Markišavski 9 že več kot štiri leta. V ta |Se J6 v smis'u njihovega slogana ‘Naj-PonJS' ^0ven'i3les’ uveljavilo kot kakovo-a'k lesa in lesnih materialov, stavbnega %ga ’ ° lo9 in parketov, gradbenega materiala, i? '^Vene9a okovja in drugih izdelkov za V mojstre. 0,1 A do 1 g Valn'Ck ki je odprta vsak delavnik dan ^^SI^jLUre in ob sobotah do 13.ure, je trinajst sku$ai° poskrbeti za to, da so । Njihov na^Oi' zadovo|jne z nakupom. 'n program temelji predvsem na kot dodatna ponudba pa je . Cbeni material. m°ister iahko najde v Slovenija-dp 11 UStrezen material zase in za svoje la^r'ip se |ah, D°mači mojstri, mizarji in lesna in-kot s0 ° Oskrbij°z lesnimi ploskovnimi ma-L.^hici je Surove in oplemenitene iverice. V po-8i Pultov 9 V0|j° več raz|ičr)ih dezenov ku-otjn Za tiste, ki so kupili novo kuhinjo ali stisne star°. Vezane plošče, lesonit in ^teriain °Sde So na voljo vsem tistim, ki tak- deluje tudi mizar- Stfanke r Vse lesne ploskovne materiale na ^Plje^1^6 na želeno dimenzijo, s stro-tudi z rOPov pa vam kvalitetno odrezane ^lič^0^0’V delnici vam torej lahko o,naro0 al'elemen,e,iz katerih si lahko n,e turf1'kak drugi kos pohištva, vse te Že|eno 1 Zar°bijo, v kuhinjske pulte, odre-hpr^^igp d°'žino in zarobljene, pa vam ^^ojstri n 'n0 Za kuhinjsko korito. Domači ^Bhlin Se ladko oskrbijo tudi z različ-in drugim, Svh^lku s?delu Potrebuje. ižVeHClnirr|i, qa aVbnega pohištva lahko izbirate Pfij^b in cenoraznirni aH notranjimi vrati različ-r 'i° ?a $tr n'b razredov- Poleg tistih v zalo-nke s posebnimi zahtevami tudi Slovenijales Gradbeni material in stavbno pohištvo, d. o. o., Markišavska 9, 9000 Murska Sobota. E-pošta: m.sobota@slovenijales.si. Podrobnejše informacije lahko dobijo vsi zainteresirani po tel.: 02 534 90 11. Del. čas: 7h-19h, ob sobotah do 13h. blago po naročilu, stranki svetujejo in na željo stavbno pohištvo tudi vgradijo, s čimer prihrani stranka pri davku, saj je v tem primeru za individualne kupce davek 8,5- in ne 20-odstoten. Zelo ugodna in pestra je v Slovenijalesovi trgovini tudi ponudba raznih lesnih talnih in stenskih oblog, kot so ladijski podi različnih debelin in širin, lamelni in klasični parketi, laminatni podi in dekor obloge. Za vse našteto so na voljo tudi ustrezne letve in pribor za polaganje. Ker je v trgovini, kot je Slovenijales, ki pravi, da je ‘najboljši za fes’, nujna tudi ponudba lesa, lahko izbirajo kupci tako med mizarskim lesom različnih drevesnih vrst kot tudi kvalitetnim gradbenim lesom različnih dimenzij. Standardne dimenzije so ponavadi v zalogi. Trgovina Slovenijales pa je znana tudi po svoji ponudbi gradbenih materialov, pri čemer dajejo še poseben poudarek kritinam, izolacijam in betonski galanteriji. Slovenijales je tako generalni oz. ekskluzivni uvoznik za originalno kanadsko te-golo in valovite vlaknocementne plošče (salonitke). Tegola, ki jo ponujajo, je posebej prilagojena našim klimatskim razmeram, zato lahko zanjo dajejo tudi 20- in večletno garancijo. Tako tegolo kot vlaknocementne plošče ponujajo v različnih barvah in izvedbah. NOVOST je pločevinasta kritina Sud Tei-les z mineralnim posipom s 30-letno garancijo. Med betonsko galanterijo so na voljo tlakovci več slovenskih proizvajalcev, kot posebno ponudbo pa imajo tlakovce iz Italije, ki so namenjeni zahtevnejšim kupcem, saj so res nekaj posebnega. Med različnimi pranimi ploščami različnih velikosti za ureditev teras, vrtnih poti in okolice hiše se ne bo lahko odločiti. Slovenijalesova trgovina in njeni zaposleni skušajo vsem, ki jih obiščejo, kar najbolj pomagati uresničiti njihove želje, pa naj bo to v zvezi z izdelavo pohištva ali njegovih delov, vgradnjo stavbnega pohištva ali nabavo oblog in gradbenega materiala. In ne pravijo zaman, daje: Najboljši za les - Slovenijales. 20 PODJETNIKI 16. maj 2002 VERI S katerimi očali bomo najbolj zaščitili svoje oči Pomlad je že tu, prav tako se približuje tudi poletni čas, ko se napotimo na daljši in krajši dopust. V teh mesecih se mnogi tudi odločajo za nakup sončnih očal. Skoraj vsak od nas uporablja sončna očala, večina ljudi pa ni seznanjena z bistveno funkcijo očal, to je njihova zaščita in optična funkcija. Sončna očala so po mnenju večine pomemben modni dodatek, saj so mnoga od njih oblikovana po zamislih svetovno znanih modnih oblikovalcev. V reklamah za sončna očala je poudarek predvsem na znanih imenih, prav nič ali pa zelo malo je govora o tem, s katerimi očali bomo najbolj zaščitili svoje oči. Ob normalni svetlobi zagotavlja optični sistem očesa, ki je sestavljen iz steklovine, očesne leče in roženice, naravno zaščito pred žarčenjem. Šare-nica deluje kot zaslonka, ki s svojim širjenjem in oženjem povečuje ali zmanjšuje zenico in tako uravnava prehod svetlobnih žarkov do mrežnice. Naše oko se lahko torej samo prilagaja različni moči svetlobe, če pa postane okolje preveč svetlo, se nam zablešči in ne moremo več gledati, čeprav sicer dobro vidimo. Za nas in naše oči so posebej nevarni ultravijolični žarki. Žarčenje in življenjske razmere so se v zadnjem desetletju korenito spremenili. Stanjšan ozonski plašč in razni umetni viri svetlobe povzročajo večje sevanje. Pri zaščiti oči proti soncu ne zadostuje, da zmanjšamo le vidni del svetlobe in preprečimo bleščanje, ampak se moramo zašči titi predvsem pred kratkovalovnimi ultravijoličnimi žarki. Temna očala, ki ščitijo oči samo pred bleščanjem, so lahko nevarna, ker se zenica za temnimi stekli razširi in s tem onemogoči naravno zaščito očesa pred soncem. Če ne uporabljamo kakovostnega stekla z UV-filtrom, prihaja skozi širšo zenico še več UV-žarkov, kot če ne uporabljamo sončnih očal. Občutljivost oči za razne oblike žarčenja ni enaka pri vseh ljudeh, podobno kot je različna tudi občutljivost kože. Tako so temnopolti manj občutljivi od svetlopoltih. In kako občutimo, da so oči prizadete? Oči nas pečejo, se solzijo, zelo se nam blešči, v očeh imamo občutek peska, pri močnejših opeklinah se ponoči kmalu pojavi zelo močna bolečina. Največja nevarnost zahrbtnih sončnih žarkov preži na nas na površinah, ki močno odbijajo svetlobo, kot so pesek, sneg, svetli zidovi, beton, voda ipd., zato ob izpostavljanju soncu ne pozabimo na pravočasno zaščito kože in oči, saj bomo s tem preprečili zelo neprijetne posledice. Optika Jureš iz Ljutomera vam zato svetuje, na kaj morate biti pozorni pri izbiri sončnih očal. Kakovostna stekla z UV-filtrom morajo biti brušena iz mineralne ali organske snovi, imeti pa morajo tudi an-tirefleksni sloj. Rjava, siva in zelena stekla najmanj spremenijo naravne barve, kar je posebno pomembno za voznike, da ne spregledajo barv. Za normalno rabo zadošča 50- do 70-odstotna zatemnitev, razen v izjemnih primerih (gore 90- do 95-odstotna). Očala naj bodo dovolj velika, da zaščitijo tudi okolje oči, priporočljiva pa sta tudi merjenje in po potrebi korekcija vida. Kako pa boste tudi sami ugotovili, kakšne kakovosti so vaša nova očala, to velja predvsem za tiste, ki jih kupujete na sejmih, bencinskih servisih in v drugih nepooblaščenih prodajalnah. Teh nekaj nasvetov ne bo odveč: • kakovostna brušena stekla za sončna očala ne smejo biti motna, • na manjši pritisk s prstom se steklo ne sme upogniti, • če steklo premikamo v levo in desno ali ga zavrtimo, se skozi njega opazovani predmet ne sme spremeniti ali izmaličiti. Priporočamo vam, da sončna očala izberete pri očesnem optiku, ki bo opravil vse potrebne optične meritve za morebitno izdelavo očal po meri. Optik, ki mu zaupate, vam bo gotovo najbolje svetoval pri izbiri. Izbrani model vam bo strokovno prilagodil in kasneje po potrebi vaša očala tudi popravil. Želimo vam prijetne trenutke na soncu in poskrbite za svoje oči, saj je cena dobrih očal precej nižja kot cena zdravja vaših oči. Obiščite nas in zaupajte naši strokovnosti, radi vam bomo pomagali in svetovali. Optika SONJA JUREŠ, s. p., v Ljutomeru Glavni trg 7, tel. št. 582 14 45, in v Murski Soboti v Naočniku in Očalniku v Slovenski ul. 47, tel. št. 538 10 44. Pri nas lahko opravite tudi okulistične preglede. Vasica Kapelski Vrh, ki jo domačini imenujejo kar Kapela, leži na griču blizu Radencev v severovzhodnem delu Slove Pravijo, da je tu najlepše jeseni, ko z vsakega griča pozdravlja klopotec in ko dozoreva narava in z njo bogata letina. Narava je Kapelo nagradila z množico vrhov, ki še posebej godijo in se dobrikajo številnim vinogradom. VINO. Koliko poezije, koliko čarobnosti skriva v sebi ta preprosta beseda. O njem in ob njem so že nekdaj prepevali pesmi, se zanj vojskovali, mu pripisovali čarobno moč, se z njim veselili, ob njem jokali... In koliko gorja, hrepenenja, žuljev in pričakovanj je povezanih z njim. Bo letina dobra? Bomo pravočasno trgali? Bo vino prav zorelo? Se bo staralo tako, kot želimo, ali pa bo vanj posegla narava ali pa država s svojimi nepredvidljivimi zakoni? S takimi in podobnimi problemi se vsakodnevno srečuje tudi delniška družba KAPELA Vinogradništvo in vinarstvo. Nastanek podjetja sega tja v leto 1921. Takrat je ustanovila Kraljevina Jugoslavija na Kapeli ba-novsko posestvo. Po vojni je nastalo držav- no posestvo, ki je od leta 1947 sanios V letu 1959 je bila zgrajena vinska k je bila prva okrogla klet v Sloveniji bila leta 1974 dograjena. Leta 1997 stala z lastninskim preoblikovanje® obstoječa delniška družba KAPELA gradništvo in vinarstvo. Podjetje g°) sorte vina, in sicer: laški rizling, “ rizvanec, sauvignon, chardonnay, b not, kerner, renski rizling, zeleni sil’ sivi pinot in traminec, ki se uvtsč posebnosti kapelske kleti. Že vrsto ukvarjajo tudi s proizvodnjo vin p°‘ kakovosti, med katere sodita chafd izbor in traminec izbor, vrh ponudb božično vino. Za svoje delo so dobil Ina priznanja, med njimi zadnji dv< jih dobili letos na sejmu Vino v Lju to sta zlati medalji za vino chafd izbor, letnik 2000, in božično leden letnik 1999, ki je bilo nominirano1 piona v svoji kategoriji. Vaše stanovanje - prijeten dom z našo pomočjo POHIŠTVO Že več desetletij nas odlikujejo kakovost, tradicija in natančnost. Kakovostno izdelano pohištvo Anton Horvat, s. p. Zadružna 23, 9232 Črenšovci, Slovenija Tel.: 02 573 70 80, 573 70 81 Faks: 570 18 20 E-mail: an ton. horvat@amis. net vam sestavimo in pripeljemo domov z željo, da bi bilo bivanje v vašem domu čim prijetnejše. Pokličite in obiščite nas! VBHK 16. maj 2002 DOBRO JE VEDETI 21 Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti P^i korak pri zdravljenju vseh alergijskih bo-oenT eZni ie ugotovitev aler-nieBn°Z VZroka bolezni in p J Va ° dstranitev- Pri ato-kožne k°’ ker podedovane vzrokSpremembe in psihični 2fOkl stanje še poslabšajo. Mošni nasveti ^P^ventiva brooZ Dla8lh vnetij kožedo-k«erih k?"1 tOple kopeli’p0 nini ma-,1 Z° namažemo z mast-ji lnzil°m. kikožn^ S° dldi °ljne kopeli, 1 ^ogibaT’0^* ) sljono a,te se parfumom, lo-j ki ’ k0Zmetičnim sredst-11 DPorahiL°?emično agresivni. it Ji f ^Poročen Sredstva’ posebej ' Nos' 3 Za nevr°dermitike. ^Vnih16 °^*aPna oblačila iz ^tetif V?aken’ odpovejte se °bleki n' 'n ra°čno obarvani pozorni na svojo du- ^rejten^ibiMte se stresom ter ■Pojd'ien°St*doma in v službi. e P0™ na svež zrak, osti v hribe ali na morje. Sla $ ki M zmanjšajo an- SO v obliki ma- d SynoPen) ali tablet ®e> Flonidan, Letizen, Zyr-ast). Starejši antihistami- niki imajo tudi sedativni učinek, kar je včasih zaželeno (pomirja pacienta), včasih pa ne (vpliv na vožnjo in druge dejavnosti). Pri močnem dermatitisu je včasih ustrezno začeti zdravljenje z mazili, ki vsebujejo kortikoste-roide in zdravijo kožno vnetje. Brez recepta se v lekarnah dobi krema Lergin, močnejša po učinku in zato tudi le na recept pa so zdravila Elocom, Kuterid, Belo-derm, Diprosone, Flosteron, Aflo-derm, Advantan, Cutivate. Kor-tikosteroidna mazila se ne smejo nanašati v velikih plasteh po vsem telesu, temveč samo na obolelo mesto in še to krajši čas (po petih dneh mazanja naredimo tridnevno pavzo in po potrebi postopek ponovimo). Mazila s sečnino delujejo blago proti srbenju in izboljšajo spo- sobnost kože, da veže nase vlago. Proti srbenju in zaviralno na vnetje delujejo tudi preparati, ki vsebujejo čreslovine (kopel iz hrastove skorje), Zaradi pogostega praskanja srbečih izpuščajev se odprte rane hitro vnamejo. Dezinfekcijsko deluje kopel ali obkladek raztopine kalijevega permanganata. Zdravljenje s svetlobo Alternativa za zdravljenje z zdravili je zadnje čase svetlobna terapija. Bolniki za predpisan čas izpostavijo področje kože luči, ki žarči UV-svetlobo. Težave se v mnogih primerih občutno zmanjšajo, ima pa metoda tudi slabe strani. To je dolgotrajnost postopka, zdravljenje s svetlobo lahko povzroči predčasno staranje kože in v nekaterih primerih se dermatitis čez čas ponovno pojavi. Alenka Frumen, mag. farm. ■ Med telefoniranjem? ekateri ljudje med telefoniranjem nezavedno kracajo po papirju, strmijo skozi okno, se praskajo po glavi, vlečejo za lase ali pospravljajo svojo pisalno mizo. Vsaka kretnja ima svoj pomen, trdijo psihologi. Tisti, ki kracajo po papirju, so najboljši kolegi. So družabni in prilagodljivi, kljub temu pa samostojni sodelavci. V nasprotju s tistimi, ki med telefoniranjem pospravljajo svojo pisalno mizo ali deskajo po internetu. To so egoisti, ne vedno zanesljivi kolegi, vendar polni najbolj norih idej, ki so velikokrat tudi uporabne. Ljudje, ki se med telefoniranjem zagledajo skozi okno, tega ne delajo, ker bi bili ljubitelji narave, ampak to počnejo nezavedno. So sanjači, ki potrebujejo veliko časa za praktične stvari, so pa dobri posredniki pri skupinskem delu. Poznate koga, ki med telefoniranjem ovija žico okoli prsta, če pa ima v roki mobitel, se »vleče« za lase? To so impulzivni ljudje, ki so zaradi svoje neprisiljenosti zelo priljubljeni. V delovni skupini ali prijateljskem krogu znajo ustvariti prijetno razpoloženje, razbiti monotonost pri delu in poskrbeti za prijetne spremembe. 3šega štedilnika J^ančnim prehvom *** . sllvami P01enta OniP«rjem s°lata re$ine ■ o Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana sestav.S P°marančnini prelivom C}s°kasv belušev, 20 g sladkorja, 10 C sladke CZdl Pomaranč, 5 cl belega vina, 8 ^'Pfav Snietane’ rumenjaki, sol, poper ^Uh- ^iščene in poljubno narezane be-V Slanl vodLsladkor v Ponvi ka’ ^^nčnj 0 ter zalijemo z belim vinom in po-m °r razku?i S°* ’ g moke, 2 cl olja, 3 cl slivo- Ge , ■ ^Pr"'bs krr, bočnik v hladni vodi splah-?Velike °su$imo, nato ga narežemo na drobn^Cke' čebulo in korenje nareže-^td^SeseLik0^ m prepražimo na olju. c0r,,_ jan česen, narezano meso, mle-začinimo in še malo prepraži- mo. Zalijemo z vinom in s samo toliko vode, da je meso pokrito. Počasi dušimo, da se zmehča. Med dušenjem pazimo, da se ne prismodi, zato po potrebi zalivamo z vodo. Ko se meso zmehča, dodamo drugo sestavino, ki jo pripravimo tako, da na olju malo prepražimo moko in slive, zalijemo s slivovko in flambiramo. Vse skupaj dodamo h golažu, prevremo in po potrebi začinimo. Zapečena polenta s krompirjem Sestavine: 160 g krompirja, 40 g koruznega zdroba, 20 g masla, 30 cl vode, 1 jajce, 30 g ribanega sira, sol Priprava: Krompir narežemo na drobne kocke in v slani vodi skuhamo, odcedimo in ohladimo. Koruzni zdrob zakuhamo v slano vodo z dodatkom masla. Kuhanega preložimo v drugo posodo in malo ohladimo. Primešamo krompir, jajce in nariban sir. Vse skupaj dobro premešamo in damo v pomaščen pekač, ki ga posipamo s koruznim zdrobom. Pečemo v pečici 30 minut pri 160 °C. Krhke biskvitne rezine Krhko testo: 250 g moke, 100 g masla, 100 g sladkorja v prahu, 1 jajce, 2 cl mleka, limonina lupina, pecilni prašek Posip: 200 g mletih lešnikov, 150 g sladkorja, 100 g rozin, 3 cl ruma Biskvit: 5 jajc, 120 g sladkorja, 150 g moke, 1 cl mrzle vode, 1 vanilin sladkor Priprava: Iz zgoraj navedenih sestavin na hitro zgnetemo krhko testo, oblikujemo v hlebček in pustimo počivati pol ure. Nato ga razvaljamo na pol centimetra debelo ter damo v pomaščen in pomokan pekač. Po testu posipamo mešanico mletih lešnikov, sladkorja in rozin. Po posipu poškropimo rum in vse skupaj prekrijemo z biskvitno maso. Damo v pečico in pečemo 35 minut pri 175 °C. Priprava biskvita: Beljake z dodatkom vode in sladkorja stepemo v trd sneg, nato primešamo vanilin sladkor in rumenjake. Nazadnje narahlo umešamo še moko. ONA: Videli boste marsikaj zanimivega, doživeli marsikaj vznemirljivega, nazadnje pa si boste vendarle zaželeli, da bi bilo spet vse po starem. Vprašanje pa je, ali bo za to tudi vaš partner? ON: Samozavestno se boste podali svojemu jilju nasproti, vendar bo minilo še precej časa, preden ga boste dosegli, zato nikar ne obupajte, saj se bo vse uredilo tako, kot si želite. Saj veste, počasi se daleč pride! Psihiatrovi pomenki MOTNJE ČUSTEV (2. del) o prvem delu sem čutil zadovoljstvo nad mojim lahkotno romantič- nim stališčem do čustev. Začela se je pomlad in me je »prijetno zaneslo«. Vendar pa spoštovanim bralkam in bralcem dolgujem tudi drugi, realnejši del stališča do čustev. Gre za motnje čustvovanja, kot jih interpretira psihiatrija. Poznamo namreč »pretirani plus in pretirani minus čustvovanja«. V prvem primeru govorimo o evforiji in maniji. Pri obeh gre za realni situaciji neprimerno vedrino, ki se utegne stopnjevati do za opazovalca čudaške veselosti. Rekli boste, zakaj pa naj človek ne bi bil vesel? Da, toda veselje lahko ogromno stane. Psihiatri vemo, da je manično stanje, ki traja pol leta, za bolnika smrtno nevarno. Bolnik močno shujša, je nemiren, ima hiter tlak, zvišan krvni pritisk, nima teka, predvsem pa ne spi. Gre za stanje »simpatikotonusa«. Povečano je delovanje ščitnice. Ni čudno, da organizem odpove. Takšni bolniki pridejo na sprejem popolnoma izčrpani in potrebujejo ob psihiatrični pomirjevalni terapiji tudi zdravljenje telesa, ki je »na tleh«. Drugi tragičen vidik manije pa je socialen. Bolniki v takšnih stanjih potrošijo ogromno denarja, saj se radi »ven mečejo«. Hočejo pokazati, »da so nekaj posebnega, več od drugih«. Socialne posledice so od izgube službe do delanja dolgov, družinskih tragedij. V maničnih stanjih je lahko zvišana človekova seksualna aktivnost, kar vodi v okužbo s spolnimi boleznimi, partnerskih in družinskih razkolov. Po navadi ostanejo manična stanja s strani svojcev ali širše okolice spregledana. Poznam več primerov zakonske razveze, ki so imeli svoj začetek v maniji partnerja. Marsikatero nerealno načrtovanje s polomom podjetja bi utegnilo imeti svoj povod v maniji. Nasprotje od manije pa je depresija, torej »pretirani minus«. Tukaj ni prav ničesar, kar bi bolnika sililo v ospredje. Povleče se vase. Stike zmanjša na minimum. Okolica ga ne zanima. Izogiba se sodelavcev, sosedov, prijateljev. Za odsotnost pri družabnostih vedno najde izgovor. V družbi se počuti manjvrednega, ne najde pogovorne vsebine. Zdi se mu, da ga ne marajo. Marsikateri »neopravičen« delovni izostanek, bolniški dopust ali odpoved delovnega razmerja gredo na račun depresije. Noče od doma. Tudi z domačimi ne komunicira. Vse mu gre na »živce«. Ne opravlja prej ustaljene in dogovorjene obvezno- • sti znotraj družinskega komuniciranja. Vseeno mu je, ali se domači z njim pogovarjajo, v bistvu pa noče pogovorov. Nadaljevanje prihodnjič Dr. Jožef Magdič, nevropsihiater ■ BIK DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI ONA: Presenečenje na ljubezenskem področju bo več kot prijetno in tako boste nadomestili vse tisto, kar ste v zadnjem času zamujali. Prijeten teden se bo prevesil v še prijetnejši konec tedna, zato ga dodobra izkoristite. ON: Še sami ne boste vedeli, zakaj ste tako nataknjeni in skoraj popadljivi do tistih, ki vam hočejo le najbolje. Tako boste še vedno kuhali mulo in boste gluhi za nasvete tistih, ki vam hočejo le najboljše. ONA: Spremenite svoj odnos do partnerja. Ljubezen ni samo stvar ene strani, temveč se morata potruditi oba. Nikar ne zavrzite obetavnega razmerja, ker vam bo kasneje še zelo žal! Raje se ozrite okoli sebe in naredite to, kar morate! ON: Dejstvo, da se še vedno niste uspeli izkopati iz precej neugodnega položaja, kaže predvsem na vašo trenutno nesposobnost treznega razmišljanja. Umirite se in sprejmite dobronameren prijateljev nasvet. ONA: Ljubezen je prav čudna stvar in prav lahko se vam zgodi, da vam jo bo prav hudo zagodla. Nikar ne bodite preveč samozavestni, saj vam lahko to nakoplje težave, za katere niti ne veste, da so sploh mogoče. ON: Odidite raje malo v naravo, saj bo to koristilo tako vašemu zdravju kot tudi drugače. Privoščite si miren in udoben konec tedna brez nepotrebnih zapletov in si dobro od-počijte. Nato pa s polno paro naprej! ONA: Čeprav ste se uspeli otresti predsodkov, vam ne gre in ne gre. Treba se bo precej potruditi, da si boste življenje uredili tako, kot ste si zamislili. Za srečo se je treba boriti, torej nikar ne odlašajte! ON: Vaša dobra volja vas bo spravila v nadvse prijetno situacijo in še lepšo družbo. Nikar se ne ustrašite uspeha, temveč izkoristite ponujeno priložnost, kolikor je le mogoče. ONA: Vaše življenje postaja vse bolj dolgočasno, zato vam bo sprememba življenjskega ritma le koristila, vendar ne pretiravajte preveč, saj nekdo samo čaka na vašo nepremišljeno potezo naljubezenskem področju. ON: Spoznali boste popolnoma drugačna plat prijateljstvaz osebo, ki ste jo spoznali na nedavni zabavi. Ponujeno boste sicer sprejeli, vendar se boste poskušali kar najbolje zavarovati. Uspelo vam bo nekaj čudovitega! ONA: Opazili boste, da vendarle niste tako zapostavljeni, kot ste si domišljali. Ozrite se malo naokoli in si poiščite poti, ki bodo obetavnejše od dosedanjih. Poslovno vam bo prinesel sedanji čas vesele novice! ON: Ob prijetnem pomenku boste spoznali tudi drugo stran osebe, s katero ste imeli do sedaj le poslovno razmerje, kar vam bo ne le všeč, ampak boste od sreče kar plavali v oblakih. Streznitev bo prišla veliko kasneje ... ONA: Bodite pozorni na dogodke okoli sebe, saj boste le na ta način pravilno reagirali in se izognili nastavljenim pastem, ki niti niso tako nedolžne, kot se vam morda dozdeva. Pazite, da vas ne bo zaneslo! ON: Ne verjemite vsemu, kar vam bo povedala sorodnica, vendar kljub temu dobro odprite oči in se skušajte sami prepričati. Nikar ne dovolite, da vas drugi vlečejo za nos in vas zasmehujejo. Počnite raje to vi sami! ONA: Prevečkrat si zadajate skoraj nemogoče naloge, pozneje pa se zaradi tega predajate melanholiji. V prihodnjem obdobju se raje posvetite realnim ciljem in videli boste, da se sreča lahko nasmehne tudi vam. ON: Še vedno se ne morete pomiriti z nastalim položajem, toda dejstvo je, da ste zanj krivi popolnoma sami. Kar ste želeli, ste tudi dobili. Sedaj pa se nikar ne zapirajte vase, ampak dokažite, da ste sposobni preživeti tudi takšne situacije. ONA: Človeška nevoščljivost nima meja in to boste bridko občutili tudi na svoji koži. Poberite se in vrnite udarec, dokler je še čas. V nasprotnem primeru lahko ustvarite občutek, da tega sploh niste zmožni. ON: Resnico povejte naravnost, ne po ovinkih. Vaša poslovna spretnost vam lahko da še kaj drugega kot poslovni uspeh. Spoznali boste zelo očarljivo osebo, ki vam bo odprla popolnoma nove horizonte v ljubezni. ONA: Vse ste postavili na kocko, sedaj pa čakate, kako se bo izteklo. Pomislite tudi na svojega partnerja, ki se je začel počutiti rahlo zapostavljenega. Vsekakor bo znal ceniti pokazano naklonjenost. ON: Preveč ste obremenjeni, zato je že skrajni čas, da si tudi vi privoščite malo počitka. To vam bo vsekakor koristilo, da si boste nabrali novih moči za prihodnost, ki bo vse prej kot dolgočasna. ONA: Vaše ideje so presenetljivo dobre in na ta način ste po-magalimarsikomu. Toda ali ni že nastopil čas, da si s temi idejami pomagate tudi vi sami. Od hvaležnosti drugih se pač ne da lepo živeti. ON: Sprehod v naravo ali pa ukvarjanje s športnimi aktivnostmi - to naj bo vaš sedanji glavni cilj. Dosedanji napori so vas preveč izčrpali, zato poskrbite za svoje trenutno zelo slabo zdravje. Upoštevajte nasvet! za zdravje in dobro počutje 22 ŠPORT 16. maj 2002 JEJ® Nogomet Lesoplast prvak V šestindvajsetem kolu prvenstva v drugi državni nogometni ligi je moštvo Triglava Bakovci nepričakovano prepričljivo izgubilo s predzadnjim Pohorjem in se dokončno poslovilo od tekmovanja v drugi ligi. Bakovčani, ki so bili favorit srečanja, so tokrat prikazali najslabšo igro doslej, osem minut pred koncem pa je bil izključen še Bači. Nogometaši Nafte so gostili drugouvrščeni Aluminij iz Kidričevega in se uspešno upirali boljšim gostom vse do dvajsetih minut pred koncem tekme, ko so prejeli prvi zadetek. V tretji državni nogometni ligi vzhod je Rakičan nepričakovano premagal drugouvrščene Odrance, ki so tako izpadli iz boja za naslov prvaka. Rakičan pa ima tudi malo možnosti, da si zagotovi obstanek v ligi. Lesoplast iz Križevec je po pričakovanju brez težav zmagal v Dobrovniku in si tako že zagotovil naslov prvaka, saj iz dveh kol potrebuje le še točko. Presenetili so nogometaši Bistrice, ki so na Kuzmi premagali Tromejnik in si s tem že zagotovili obstanek v ligi. Turnišče je po pričakovanju premagalo Ke-mo iz Puconec, Veržej pa Hotizo. Apače so osvojile točko v Beltincih in so največje presenečenje spomladanskega dela prvenstva, saj so dosegle sedem zmag, dvakrat igrale neodločeno in dvakrat izgubile. Zanimivo srečanje je bilo v Črenšo-vcih med Črenšovci in Čardo, ki se je končalo brez zmagovalca. V soboški prvi medobčinski nogometni ligi vodita ogorčen boj za naslov prvaka Tišina in Roma, ki sta tokrat dosegli prepričljivi zmagi. Tišina je doma premagala Makoter s Cvena, Roma pa je zmagala na Cankovi. Tako vse kaže, da bo odločilo o naslovu prvaka medsebojno srečanje v zadnjem kolu na Tišini. V lendavski prvi medobčinski nogometni ligi je igralo Mostje presenetljivo neodločeno v Nedelici, ki si je že zagotovila naslov prvaka. Panonija pa je nepričakovano zmagala v Polani. Zelo razburljivo je tekmovanje za obstanek v prvi medobčinski ligi. Petišovci so nepričakovano zmagali v Čentibi, ki si je že zagotovila peto mesto. Renkovci so visoko zmagali v Lakošu in se prebili na šesto mesto. Tako imajo tri moštva Renkovci, Lakoš in Petišovci dve koli pred koncem enako število točk in je težko napovedati, kdo bo moral v nižji tekmovalni razred. F. M. Rokomet Druga državna 1 iga Grosuplje 20 18 0 2 592:454 36 Črnomelj 20 17 0 3 594:486 34 Svlš 20 14 0 6 514:483 28 Krim 20 12 0 8 545:511 24 Grča Kočevje 20 9 2 9 539:512 20 Drava 20 9 1 10 489:505 19 Ajdovščina 20 9 1 10 492:509 19 Are. Radgona 20 8 1 11 545:544 17 Radovljica 19 6 0 13 482:518 12 Atom Krško 19 1 0 18 468:600 2 Sava Kranj 1-10) 20 3 1 16 266:404 0 Tretja državna liga Cerklje 12 9 0 3 355:312 18 Razkrižje 12 8 0 4 362:300 16 Alples Železniki 12 7 2 3 335:305 16 Kras 12 6 2 4 312:276 14 Duplje 12 4 2 6 318:314 10 Jezersko 12 4 1 7 303:328 9 DomŽabnica 12 0 1 11 242:392 1 Judo Nogometna liga Si.mobil Mura tretjič sedma Zaradi svetovnega prvenstva je bila letošnja tekmovalna sezona v nogometni ligi Si-mobil (prva državna liga) končana nekoliko prej. Letošnje prvenstvo je bilo zanimivo, saj se vse do zadnjega kola ni vedelo, kdo bo novi državni prvak in kateri dve moštvi bosta morali zapustiti prvo državno ligo. Naslov državnega prvaka je pripadel Mariboru, ki je v odločilni tekmi prepričljivo premagal Primorje. To je bil šesti državni naslov Maribora v samostojni Sloveniji. Zadnje kolo je tudi odločilo, katero moštvo -Triglav ali Korotan - bo moralo v nižji tekmovalni razred, medtem ko je bil drugi predstavnik - Domžale - znan že veliko prej. V novi tekmovalni sezoni bosta tako v drugi ligi Triglav in Domžale. Nogometaši Mure, ki so pokrajino ob reki Muri predstavljali v prvi državni ligi, so zasedli sedmo mesto, kar je nekoliko manj, kot so napovedovali pred začetkom prvenstva. Ob upoštevanju vseh okoliščin, ki so spremljale soboškega prvoligaša v času tekmovanja, pa so v klubu vendarle lahko zadovoljni, čeprav je sedmo mesto eno od slabših uvrstitev Mure. Nogometaši Mure so bili namreč v 11 državnih prvenstvih v samostojni Sloveniji dvakrat drugi (1993/94, 199.7/ 98), dvakrat tretji (1992/93, 1995/96), trikrat četrti (1994/95, 1998/99, 2000/2001), trikrat sedmi (1991/92, 1996/97, 2001/ 2002) in enkrat deseti (1999/ 2000). V tekmovalni sezoni 2001/ 2002 je doživljal soboški prvoligaš številne igralske in trenerske spremembe, ki so gotovo vplivale tudi na rezultate. Pred začetkom sezone je Muro prevzel novi trener Dušan Savič iz Beograda, ki pa je po dveh prvenstvih tekmah Fazanerijo zapustil in jo je tri kola vodil njegov pomočnik Zlatko Gabor, potem pa se je zopet vrnil trener Luka Bonačič, njega pa je v devetnajstem kolu zamenjal trener Milan Koblencer, ki je moštvo vodil do konca tekmovanja. Pred tekmovanjem in med njim so pri Muri zamenjali tudi številne nogometaše, med katerimi je bilo tudi več slabih nakupov. V času tekmovanja se je tudi zamenjalo vodstvo kluba, saj je Tugomirja Frajmana, ki je že prej ponudil odstop, zamenjal Milan Moreč. V minulem prvenstvu je dosegla Mura 14 zmag, 6 neodločenih izidov, doživela 13 porazov in z 48 točkami zasedla sedmo mesto. Sobočani bi lahko zasedli četrto mesto, če ne bi v predzadnjem kolu doma izgubili s Korotanom. Nekaj dragocenih točk pa so izgubili tudi zaradi neučinkovitosti napadalcev. Sicer je Mura precej bolje igrala doma, kjer je osvojila 33 točk, v gosteh pa le 15. Najboljša strelca pri Muri v minuli tekmovalni sezoni sta bila Dvoršak in Vogrinčič, ki sta dosegla po 5 golov, sledijo: Čauševič, 4, Ristič, Romero, Reljič, po 3, Kokol, Raguž, Cifer, Kožul, Dominko in Mesarič, po 2, ter Bulc, 1 (avtogol). Feri Maučec Nogometna liga Si.mobil 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. Maribor 2:1 0:3 1:1 3:2 1:0 0:1 2:1 1:2 2:0 6:2 2:0 1:1 1:0 0:1 1:0 2:0 0:1 2:1 0:0 6:1 1:1 1:1 3:0 1:1 7:0 5:0 2:1 2:0 0:0 0:0 0:0 7:1 2:0 2. Primorje 1:2 2:1 0:0 3:1 3:1 2:0 6:0 1:0 2:0 1:0 0:0 1:1 0:1 0:2 3:0 1:0 0:1 0:3 1:1 2:1 0:2 6:0 0:3 2:0 1:3 3:0 1:2 2:0 4:0 3:0 1:1 0:0 5:0 3. Koper 3:0 1:2 2:0 1:0 0:0 0:1 2:3 3:1 2:0 2:0 4:0 0:1 1:0 1:1 0:0 1:0 4:1 2:2 1:1 0:1 1:1 2:1 1:1 0:2 0:0 0:0 0:2 2:1 3:1 1:1 1:1 1:0 3:1 4. Gorica 1:1 0:0 0:2 1:2 1:3 0:0 0:2 0:0 1:3 0:2 2:1 1:0 2:0 1:1 1:3 0:1 2:0 2:0 0:0 1:0 4:3 0:0 0:7 3:1 0:0 2:1 0:0 3:1 2:3 1:0 2:0 2:1 3:2 5. Olimpija 2:3 1:3 0:1 2:1 1:0 2:2 1:0 1:1 1:1 1:0 2:1 0:1 0:3 0:0 3:1 0:2 1:0 0:2 2:1 1:1 4:0 2:0 0:5 0:3 0:0 1:2 1:0 0:4 1:3 3:1 2:0 1:0 3:0 6. Publikum 0:1 1:3 0:0 3:1 0:1 2:0 3:2 1:1 0:2 2:2 1:1 0:2 0:1 0:1 1:0 2:0 0:1 4:3 3:4 2:0 4:0 3:3 1:2 2:1 2:0 0:0 0:1 0:2 1:0 4:0 5:1 1:2 2:1 7. Mura 1:0 0:2 1:0 0:0 0:1 1:0 0:0 2:3 0:0 2:0 3:1 1:0 1:0 1:4 0:2 0:1 1:0 0:0 0:3 3:0 1:3 2:1 0:2 0:2 1:2 1:3 4:0 2:0 1:0 1:1 0:1 3:0 2:0 8. Rudar 1:2 0:6 3:2 2:0 0:1 2:3 0:0 1:1 0:0 3:1 2:1 1:2 3:0 2:2 0:2 2:0 3:4 0:0 1:1 2:1 3:0 2:2 0:0 0:4 1:3 3:2 3:1 0:1 0:1 1:1 2:3 1:4 2:1 9. Šmartno 2:1 0:1 1:3 0:0 1:1 1:1 3:2 1:1 2:1 0:1 5:1 0:0 1:1 1:1 0:0 1:2 4:3 3:0 1:1 0:1 2:1 6:1 0:0 0:3 1:1 0:1 1:3 0:4 1:1 1:1 0:1 2:0 0:1 10. Korotan 0:2 0:2 0:2 3:1 1:1 2:0 0:0 0:0 1:2 0:2 0:1 1:6 1:2 1:0 0:1 1:1 0:2 0:3 1:2 1:0 1:0 4:1 0:0 1:1 1:1 0:2 0:2 1:5 1:0 3:2 1:0 1:2 1:0 11. Triglav 2:6 0:1 0:2 2:0 0:1 2:2 0:2 1:3 1:0 2:0 1:1 1:1 2:0 1:1 3:4 0:4 4:0 3:1 0:3 1:2 0:1 0:1 1:7 0:0 0:1 1:2 0:1 2:1 0:3 4:1 0:2 2:1 2:1 12. Domžale 0:2 0:0 0:4 1.2 1:2 1:1 1:3 1:2 1:5 1:0 1:1 1:1 0:6 1:2 0:0 0:2 3:3 1:2 2:2 1:6 1:4 1:0 0:2 0:5 1:3 2:3 0:3 1.2 0:2 1:2 1:0 0:1 1:2 | Šah V ■ 2. SNL Kerna 24 6 711 31:44 25 Rezultati - 27. kolo: Rakičan 24 5 613 30:47 21 Nafta: Aluminij 0:2 Dobrovnik 24 5 217 30:81 17 Presenetil V Ormožu je bil sedmi konecte-denski šahovski turnir, ki ga tudi organizira ŠD Radenska Pomgrad iz M. Sobote. Med 70 šahisti je zmagal Mariborčan Miran Zupe z 8 točkami. Prijetno je presenetil Štefan Režonja (Radenska Pomgrad), ki je zasedel kot najboljši Pomurec s 6,5 točke sedmo mesto. Presenetil je tudi Mitja Kovač, ki je bil s 6 točkami osmi. Drugi pomurski šahisti so se uvrstili takole: Boris Kovač je bil enajsti, Lea Števanec dvanajsta, Jože Vučko trinajsti, vsi po 6 točk, Denis Gjuran petnajsti s 5,5 točke. Osmi konecte-denski šahovski turnir bo v nedeljo, 19. maja, v Brezovcih. Alen Vrbančič na EP Večkratni državni prvak, stalni član slovenske reprezentance, 29-letni Aleš Vrbančič iz Ljutomera, bo sodeloval od 16. do 19. maja na evropskem prvenstvu v Mariboru. Za dolgoletnega člana ljubljanske Olimpije in Impola iz Slovenske Bistrice, sedaj drugoligaša Ljutomera, bo to že peto evropsko prvenstvo, in sicer brez vidnejših rezultatov. Njegova največja uspeha doslej sta drugo in tretje mesto na tekmah svetovnega pokala leta 1999 in 2000 v Sofiji. V svoji kategoriji (66 kg) pričakuje hud boj več kot 30 nastopajočih, Triglav Bakovci: Pohorje 0:4 Železničar: Dravinja 0:1 Bela krajina: Zagorje 3:0 Jadran Sepič: Dravograd 0:3 Ljubljana: Elan 8:0 Drava: Tabor 3 :0 Livar: Renče 3:0 Dravograd 27 20 5 2 65:21 65 Aluminij 27 20 4 3 69:22 54 Ljubljana 2719 6 2 80:11 63 Livar 2716 9 2 63:20 57 Drava 2714 6 7 53:30 48 Bela krajina 2712 6 9 48:32 42 Dravinja 271010 7 36:23 40 Železničar 2710 512 35:40 35 Jadran 2710 413 36:41 34 Nafta 27 10 4 13 41:48 34 Zagorje 27 9 612 32:42 33 Renče 27 9 216 29:58 29 Tabor 27 6 516 28:60 23 T. Bakovci 27 7 2 18 25:74 23 Pohorje 27 4 122 34:70 13 Elan 27 2 124 11:89 7 1. MNL MS Rezultati - 20. kolo: Bratonci: Grad 0: 3 b.b. Slatina: Ižakovci 4 : 2 Motvarjevci: Goričanka 2:4 Tišina: Makoter 7:1 Serdica: Gančani 6:1 Cankova: Roma 0:4 3. SNL vzhod Rezultati - 24. kolo: Turnišče: Kerna 3:1 Veržej: Hotiza 4 : 2 Beltinci: Apače 0:0 Črenšovci: Čarda 1:1 Rakičan: Odranci 1: 0 Tromejnik: Bistrica 1 :3 Dobrovnik: Lesoplast 0 5 Lesopalst 2416 5 3 59:17 53 Odranci 2414 6 4 58:32 48 Turnišče 2413 7 4 58:37 46 Čarda 2412 5 7 51:36 41 Črenšovci 2412 5 7 44:32 41 Veržej 24 8 9 7 44:39 33 Apače 24 7 8 9 30:39 29 Hotiza 24 7 611 29:34 27 Bistrica 24 7 611 39:50 27 Beltinci 24 413 7 27:33 25 2. MNL MS Rezultati -17. kolo: Lipa: Dokležovje 3:2 Tišina 2016 2 2 62:15 50 Roma 2016 2 2 65:24 50 Goričanka 2011 4 5 48:25 37 Serdica 2012 1 7 51:29 37 Grad. 2010 5 5 41:31 35 Ižakovci 20 9 5 6 47:36 32 Slatina 20 7 5 8 43:31 26 Makoter 20 7 310 42:51 24 Cankova 20 7 112 30:43 22 Motvarjevci 20 3 413 27:68 13 Gančani 20 2 513 18:54 11 Bratonci 20 1 118 22:89 4 1.MNL Lendava (1 do 4) Rezultati - 22. kolo: Nedelica: Mostje 1:1 Polana: Panonija 0 : 3 Nedelica 20 16 3 1 73:10 51 Polana 2014 1 5 52:31 43 Panonija 20 7 5 8 32:33 26 Mostje 20 6 7 7 32:40 25 1. MNL Lendava (5 do 8) Rezultati - 20. kolo: Čentiba: Petišovci 3:4 Lakoš: Renkovci 1: 6 Čentiba 20 8 4 8 53:36 28 Renkovci 20 5 6 9 38:45 21 Lakoš 20 5 6 9 31:48 21 Petišovci 20 5 6 9 31:59 21 Druga državna nogometna liga Nafta : Aluminij 0 : 2 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Vehar (Žiri). Strelca.D 1 Pipenbaher (69), 0 : 2 Šimundža (80). J Nafta: Starovasnik, Kulčar (Bažika), Gone (Celcar), Novak, Doma, 0r*al1 Baranja, Živadinovič, Šooš, Utroša, Gerenčer. Triglav Bakovci: Pohorje 0 : 4 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 150. Sodnik: Ihan (Ljubljana). : ca: 0 : 1 Magdič (2), 0 : 2 Magdič (58), 0 : 3 Magdič (59), 0-z 0 (61) Triglav Bakovci: Luk, Bači, Vrečič, Bagola, Moreč, Horvat (Sabotin), 0sl^ Ivanič (Mertuk), Šnurer (Baler), Novak, Fras. Motokros AMD Štefana Kovača iz Murske Sobote je pripravilo na 1.350 metrov (M p v Mačkovcih šesto dirko za državno prvenstvo v motokrosu v razre f ccm, 125 ccm in odprtem razredu. Pred okrog 1000 gledalci je zmagal * du do 85 ccm Jernej Irt (AMD Sitar Dunlop Racing), po šestih dirka3 Rok Cajzek (Racing team) s 195 točkami. V razredu 125 ccm je W Jaka Može (Kampuš Moto društvo), ki tudi vodi v skupni uvrstitvi z I mi. V odprtem razredu pa je zmagal Sašo Kragelj (AMD Orehova vas), ki vodi z 240 točkami v skupni uvrstitvi. (F. M., fotografija: N. J.) Rokoborba Sedmak četrti v Nemčiji V nemškem Frankfurtu na Odri je bil mednarodni mladinski rokoborski turnir v grško-rimskem slugu za Veliko nagrado Nemčije. Med 117 tekmovalci iz 15 držav so sodelovali tudi štirje Pomurci: Roman Miholič (58 kg), Slavko Miholič (63 kg), Jure Kuhar (76 kg), vsi iz Murske Sobote, ter Mitja Sedmak (85 kg) iz Ljutomera. Najbolje se je odrezal Sedmak, ki je zasedel četrto mesto, potem ko ga je v tretjem kolu premagal Madžar Kiss. Kuhar je zasedel deveto mesto, čeprav je v svoji skupini premagal drugouvrščenega Nemca Mika Taylorja, vendar se je zaradi več pozitivnih točk uvrstil v polfinale. Roman in Slavko Miholič sta izpadla v predtekmovanju. (F. M.) Radgona: Salovci 7: 2 Segrap: Pušča 2:0 Radgona 1512 3 0 53:13 39 Bogojina 1511 2 2 46:19 35 Šalovci 1510 0 5 42:28 30 Lipa 15 7 3 6 40:35 24 Dokležovje 15 7 2 6 43:29 23 Segrap 16 6 2 8 34:43 20 Hodoš 15 5 3 7 39:45 18 Pušča 15 1 113 16:57 4 Rotunda 15 0 213 12:56 2 2. MNL Lendava (1 do 4) Rezultati - 4. kolo: Veterani: Žitkovci 4 : 1 Kapca: Olimpija 1:3 Olimpija 4 3 1 0 10:5 10 Veterani 4 2 2 0 12:6 8 Kapca 4 1 0 3 8:10 3 Žitkovci 4 0 1 3 5:14 1 2. MNL Lendava (5 do 7) Rezultat -19. kola: Dolina: Graničar 3 : 0 Končna lestvica Graničar 19 7 1 11 30:56 22 Nafta (v.) 19 5 410 23:45 19 Dolina 19 4 213 21:59 14 Mali nogomet - Triglav liga Kupšinci 1912 3 4 77:45 39 Tropovci 1911 4 4 82:59 37 Krajna G. M. 1911 3 5 66:53 36 Mister Baby 19 9 3 7 65:50 30 Mladinec 19 9 3 7 55:56 30 BulIsTMK 19 9 1 9 69:63 28 Videm 19 9 1 9 68:69 28 Černelavci 19 7 5 7 68:63 26 Triglav 19 7 210 54:83 23 Prosečkavas 19 5 410 46:61 19 JuniorSNV 19 5 1 13 42:74 16 Atletika Pomurski rekord <( Jokanovi^ V avstrijskem Miirzusch^ bil šesti mednarodni atletski na katerem so sodelovali tm AK Pomurje iz Murske Sobofe^ odlično odrezali. Najboljša , Radovan Jokanovič, kije s palico v absolutni kateg^ cm in zasedel z novim rekordom prvo mesto, terP% Patricija Kavaš, ki je zased% cm prvo mesto v skoku v Druga mesta so zasedli: v skoku v daljino (493 Kreft v skoku v daljino (5$ .j) Tomaž Roudi v teku na (11,84). Tretja sta bila renčak vteku na 100 m kategoriji (11,99) in Rob' I teku na 100 m (12^4)^^ Ženski I nogomet Odranci v n" - d <4 V Odrancih je b'1 ^1^. slovenski ženski nog° , 15), kjer sodeluje 5> krat so bile najboljše ,6v ce Odranec, ki so bi tekmi Škale s 4 :2 2, Anamarija Topo,sl<' rciJ larič). Tekma med 0 sj:8j horjem se je konča|a . / Nogometašice Oclraneova^ / v rednem delu tekm mesto in bodo jgrale . v fid3 I gouvrščenimi Skala ir bo 26. maja v Vele") 2 ffll Odranci Skale Maribor Len Sobota Pohorje 8 5 85 8 4 n 8 0 8 8 VIJV Nogomet ,; i V polfinalni P°kalnlso močju MNZ Lenda^^vL.J po streljanju gali Turnišče zrezU regularnem času se J / laz 0:0. Nafta Odrance z 2 : 0. Lendava med Crenf0 M 30. maja, obe VESTNIK 16. maj 2002 ŠPORT 23 Namizni tenis | Na tretjem selekcijskem turnirju regije za mladince na Ravnah e sodelovalo 11 Pomurcev. V prvi JP'ni ie b'l Lazar (MTS) tretji, a.. .an 'kemaj Pa Peti. V drugi . Ini sta zasedla brata Matavž 9|ca) peto in šesto mesto. V dr skupinije bil Maček (MTS) Dpti9LBank° (Kema> pa četrti. V tai MUpin',e bil kuzmič (Kerna) L Nerat (MTS) pa četrti. (M. U.) ^izni tenis Pucončani pred Sobočani Tonili'med kemo in Moravskimi »giboboijsa kiPavprvi dfŽaVni odloj/n neodloeenih dvobojih je ga k. e a najpomembnejši, ki ZasedlaV'C d0*3'13 Kema in končno Ulice ho Pet° mesto- Moravske To-^tosi? na šest0’ karie za rednem n |Se’ kot 50 ga osv°jili v Ž^^^anja wnoma^ P^cončanov je bila po-domaxin. as uzena’ saj so vsi trije 1 Slično zaigrali, medtem M. U. 35:18 14 32:15 14 18:34 4 16:34 3 4?^ča odbojka odh h^^O invalidov M. Sobota je bilo organizator zaključnega turnirja pa RavP °rk'.za pržavno prvenstvo članov. Med tremi ekipami je zmagala 2^®aie bil0 k '16 Premagala M. Soboto s 3 : 0 in N. Gorico prav tako s 3 : 0. b Gorica a Gorica. ki je premagala M. Soboto s 3 :1. prstni red: 1. Ravne, 3: Sobota. V M. Soboti je na pripravah ženska državna reprezen-^°Veniji rr odbo)ki. ki se bo udeležila oktobra svetovnega prvenstva, ki bo iC ’ RK- fotografija: J. Z.) ^’rate Jj odprtem prvenstvu ^omera 260 karateistov Na 5 Lra v kargfrtem prvenstvu Ljuto-a %| a 6,u ie sodelovalo 260 SO 35 klubov iz Švice, ci °dre7 Sniie- Med njimi so ^^ovaiu P0,Tlurski tekmoval-3 o ^est n 6’ Sai 50 osvojili več X ž h2Ul,a,i-kate-malčice: G? Uut.)- 'n Sara Bolkovič (i iOr (Msy T Martina st. ?’3. Man,. ’ yCki: Luka Prelog ° Zern|J'e (Radenci); 5,JOaMarlnič(GR);st. %^60liC kadeti"je: ^hnarifi n MS); m|adinke: 1. ^(Ljun k|ut ); banice: Tina fe?3' Dam kgk 2' Suzana Ze-Hi (70 kg): 3. Beno Žurman (Radenci); (nad 80 kg): 1. David Marin (Ljut.), 2. Andrej Šeruga (MS); članice (55 kg); 2. Tina Mlinarič; (nad 55 kg) Tina Mlinarič (Ljut.); člani (754 kg); Her-bet Klobasa (GR); (nad 75 kg) 1. Samo Potrč, 3. Igor Vrbnjak (oba Ljut.) N . Šoštarič so postale drugič zapored državne pokalne prvakinje. Tekmo sta sodila: Kerman in Gostonj. Triglav: Petra Vereš, Danijela Pavalec, Urška Cipot, Sandra Buček, Polonca Kuhar, Anja Cipot, Andreja Rituper, Sabina Sočič, Sonja Klemenčič, Danijela Gomboc, Andreja Berglez, Martina Korpič, Maja Janža in Sandra Cipot. Moravske Toplice: Tadeja Sambt, Manja Kerčmar, Nina Recek, Danijela Kučan, Katja Žabkar, Katja Horvat, Vanja Cipot, Marina Horvat, Anja štel za državno prvenstvo, polmara-tona na 21 km in teka na 9 km. Pet minut pred maratonci bodo štartali tudi paraplegiki. Poleg tega bo na sporedu še humanitarni tek ob 13. uri, katerega štartnina bo namenjena za dobrodelne namene, svoj tek pa bodo imeli ob 10.30 tudi najmlajši dečki in deklice. Štartnina za maraton in polmaraton od 16. do 20. maja je 3.500 tolarjev, od 21. do 22. maja pa 4.000 tolarjev. Štartnina teka na 9 km je 1.000 tolarjev. Organizatorji letošnjega 22. mednarodnega maratona treh Rokometni klub Arcont Radgona Sposobni doseči več kot osmo mesto Pred kratkim je bilo končano prvenstvo v drugi državni moški rokometni ligi, kjer sodeluje ekipa Arconta Radgone. Sezona 2001/ 2002 je bila za Radgončane zelo pestra in je prinesla tudi nekaj sprememb. Z zgraditvijo nove športne dvorane pri OŠ Apače so spremenili mesto treningov, žal pa so morali odigrati zaradi slabe razsvetljave prvenstvene tekme v športni dvorani v Radencih. Odslej pa bo športna dvorana v Apačah njihova domača dvorana, kjer pričakujejo tudi več zvestih navijačev. Za radgonske rokometaše pa ostaja še vedno problem prevoz na treninge pa tudi sicer imajo veliko težav z obiski na treningih (zbere se jih 8 do 10), kar onemogoča trenerju Jožetu Benku izvajanje načrtovanih programov. To pa seveda močno vpliva tudi na rezultate. Če pa upoštevamo, da jim primanjkuje določenih profilov igralcev, zlasti zunanjih, da igrajo v drugi državni ligi šele drugo leto in jim primanjkuje izkušenj, da so jih oškodovali tudi nekateri sodniki (4 pari sodnikov so dobili od delegatov - kontrolorjev negativne ocene), potem je na dlani, da so nekaj točk izgubili povsem po nepotrebnem. Tako so izgubili pet do sedem točk, kar bi jih lahko pripeljalo na četrto ali peto mesto lestvice. V minuli tekmovalni sezoni so dosegli rokometaši Arconta Radgone osem zmag in enkrat igrali neodločeno, osvojili 17 točk in zasedli Kolesarstvo Kolesarski klub Beltinci je pripravil tradicionalni mali kolesarski maraton na 27 km .dolgi progi Beltinci-Rakičan-Noršinci-Tešanovci-Bogojina-Beltinci. Maratona se je udeležilo okrog 220 kolesarjev. Fotografija: F. M. Domjan. Pokal in medalje je podelil sekretar ZHNT Slovenije Štefan Škerlak. V moški konkurenci sta igrali za naslov pokalnega prvaka moštvi Leka iz Lipovec in Svobode iz Ljubljane. Prepričljivo s 6 : 2 (3 : 1) so zmagali hokejisti Leka iz Lipovec in ubranili lanskoletni naslov. Sicer pa je to četrti zaporedni naslov pokalnega prvaka Lipovčanov in šesti skupno v samostojni Sloveniji. Strelci: Štiblar, 2, Maučec, Kavaš, Mesarič in B. Stanko za Lek t„, Voluva in Kuzma za Svobodo src, kjer sodeluje okrog tisoč sodelavcev, si zelo prizadevajo, da bi prireditev pritegnila čimveč tekačev, pohodnikov in obiskovalcev ter upravičila sloves, ki si ga je že pridobila. Lanskega maratona so se udeležili tekači iz 10 držav. Poleg domačih tekačev in tekačic so svojo udeležbo že potrdili nekateri znani tekači tudi iz tujine. Tako se bodo radenskega maratona po zadnjih informacijah udeležili: Roman Kejžar, Mirko Vindiš (ofia Slovenija), Gybrgy Marko, Gergely Rez-sessy, Ferenc Sagi, Laszlo Nagy, Rokometaši Arconta Radgone - člani druge državne lige. Stojijo od leve: Jože Benko (trener), Marko Pintarič, Brane Klun (sekretar), Darko Zorko, Boštjan Žinkovič, Davir Petraš, Tomaž Merica, Milan Bogdanovič (pom. trenerja), Janez Fartek, Zvonko Benko (predsednik); čepijo: Kristjan Bogdanovič, Ernest Pučko, Aleš Kolmanko, Luka Klun, Dušan Kolmanko, Niko Klun. Fotografija: Nataša Juhnov osmo mesto. Bolje so igrali na domačem parketu, kjer so 6-krat zmagali, na gostovanjih pa le dvakrat in enkrat igrali neodločeno. V jesenskem delu tekmovanja so v zadnjem kolu premagali vodeči Črnomelj in mu tako odvzeli naslov jesenskega prvaka. Sicer pa so igrali slabše v jesenskem delu prvenstva, ko so osvojili 7 in bolje v spomladanskem delu, ko so dobili 10 točk. Zanimivo je, da imajo rokometaši Arconta, ki so uvrščeni v drugi polovici lestvice, pozitivno razliko v golih, kar je vsekakor redek primer. To pa pomeni, da so zmagovali z večjo razliko in izgubljali z minimalno razliko golov. Tekmo sta sodila Grkčevič in Babič iz Zagreba. Lipovčani so igrali tokrat kot celota zelo dobro, posebej pa Mesarič, Maučec in Štiblar. Lek Lipovci: Rok Hozjan, Slavko Forjan, Tonček Tivadar, Franc Rajnar, Mitja Kavaš, Gregor Forjan, Robert Mesarič, Franc Maučec, Matjaž Sraka, Boštjan Stanko, Robert Tratnjek, Dejan Gabor, Boštjan Vučko, Marjan Štiblar, Andrej Grah in Uroš Stanko. Pokal in medalje je podelil predsednik ZHNT Slovenije Franc Kučan (F M 1 Zoltan Kadlot, Zsolt Backai, Ida Kovacs, Timnea Zsiga, Kinga Prac-ser, Reka Brassay, Katalin Farkaš (vsi Madžarska), Anatoliy Archa-kov, Mikhail Romanov (oba Rusija), Andrey Rabaltschenko (Ukrajina). Letošnji mednarodni maraton, praznik teka in rekreacije v Radencih, se začne že v petek, 24. maja, ob 19.30 s slovesno otvoritvijo in večerom humorja ter druženjem tekačev in obiskovalcev. Zelo pester spremljajoči program pa so pripravili v soboto od 10. do 17. v zdraviliškem parku. (F. M.) Minulo tekmovalno sezono je obravnavalo predsedstvo kluba in ugotovilo, da so kljub številnim težavam uspešno končali tekmovanje s člansko, kadetsko in ekipo mlajših dečkov. Zelo slabo pa so bili obiskani treningi (nekaj odsotnosti je na račun študentskih obveznosti). Sprejeli so tudi nadaljnje usmeritve dela v klubu. Glavni cilj je, okrepiti delo z mladimi»domači-mi igralci, ki bodo nosilci rokometa v klubu, saj si ne želijo usode rokometnih klubov Poleta in Pomurke Krog Bakovci. Ze^p tudi cenijo prispevek igralcev, ki so jih v zadnjem času okrepili, saj so dali pomemben delež k osvojenemu osmemu mestu. Računajo, da bodo ostali vsi dosedanji igralci v klubu; hkrati pa vabijo, da se jim pridružijo tudi igralci, ki so jih zapustili med sezono, saj bodo le z ustreznim številom igralcev lahko uspešno izvedli program priprav za novo tekmovalno sezono. Seveda pa si radgonski rokometaši in tudi drugi športniki, športnice in športni delavci želijo, da bi dobili v Gornji Radgoni čimprej športno dvorano. Ta bi veliko pomenilo tudi za šolski šport, saj bi poleg rednega šolskega dela v dvorani lahko potekali tudi treningi mlajših selekcij. (F. M.) Strelstvo Hreščak in Markoja izvrstna V Ljubljani je bilo kontrolno tekmovanje za izbiro državne članske reprezentance v streljanju z MK-pu-ško. Izvrstna sta bila Izidor Hreščak (Janko Jurkovič) in Robi Markoja (Turnišče), ki sta izpolnila v streljanju v disciplini 60 leže normo za svetovni pokal, ki bo od 27. 5. do 3. 6. 2002 v Milanu. Hreščak je zasedel s 594 krogi drugo, Markoja pa s 592 četrto mesto. V disciplini 3 x 40 (leže, kleče, stoje) je zasedel Markoja s 150 krogi drugo, Hre-Ščak na Q 1 Izrnni tra+ia Šport od tod in tam________________________ Kolesarstvo - V Križah pri Tržiču je bila druga dirka za pokal Slovenije. Med 68 kolesarji iz Slovenije in Hrvaške je sodeloval tudi član KK Tropovci Simon Špilak in prepričljivo zmagal ter vodi z maksimalnim številom točk. Špilak je sodeloval tudi na mednarodni dirki v Triuli v Italiji in zmagal med 118 kolesarji iz štirih držav ter tako potrdil, da je v izvrstni formi. (F. M.) Badminton - Na mednarodnem turnirju v italijanskem Meranu so sodelovali . med 130 tekmovalci iz petih držav tudi mladi Lendavčani. Najbolje sta se odrezali Iva Lukač in Nika Koncut, ki sta v dvojicah zasedli tretje mesto. Med posamezniki so bili peti: Dejan Žalik, Mišo Žalik, Iva Lukač in Nika Lukač. (F. B.) Judo - Na mednarodnem tekmovanju v judu za pokal Šiške v Ljubljani so sodelovali med 124 tekmovalci in tekmovalkami tudi pomurski judoisti in judoistke ter dosegli lep uspeh. Med člani KBV Lendava so se najbolje odrezali Sendi Lešnjak (57 kg), Doris Žunič (48 kg) pri st. deklicah ter Andrej Brda (60 kg), ki so zasedli prva mesta. Marko Čirič (55 kg) je bil drugi, Sanja Jaklin (nad 57 kg) pa tretja. Ekipno je zasedel KBV Lendava tretje mesto. Dominik Dominko (38 kg), član Judo kluba Lendava, pa je zasedel drugo mesto. (F. B., F. M.) Košarka - V prijateljskem mednarodnem srečanju:mladih košarkarjev Čakovca in Miarte Lindau v Lendavi so tesno zmagali gostje iz Čakovca z 69 : 63. Največ košev za Lendavča-ne so dosegli: Hozjan, 23, Horvatič, 17, in Novak, 14. (F. B.) Pikado - Na evropskem prvenstvu super lige v pikadu v Poreču je osvojila naslov evropskega prvaka ekipa Top Gun Grantaša iz Grlave pri Ljutomeru (Grantaša, Gornjak, Feguš, Protega, Kunčič, Šterman in Vučina). V odločilnem srečanju je premagala ekipo Tref iz Češke s 4 : 3. (N. Š.) Športni ribolov - V Ormožu so bile kvalifikacije za državno prvenstvo invalidov v športnem ribolovu. Med 36 tekmovalci se je izkazal član MDI MS - sekcija za šport Avgust Pasero, ki je zasedel s 4.350 grami drugo mesto. Marjan Kralj je ulovil 1.750 gramov in se uvrstil skupaj s Paserom kot lanski državni prvak na državno prvenstvo. (T. K.) Atletika - V okviru tradicionalnih prireditev ob obletnici osvoboditve Ljubljane je bil eden od vrhuncev športnorekreacijskega dela tek trojk. Med več kot sto ekipami v teku na 12 km je bila najuspešnejša trojka Radenske (Geza Grabar, Igor Šalamun, Anton Holdinar), ki je postala absolutni zmagovalec in ponovila uspeh izpred dveh let. Trojka AK Lendave je bila 32. (G. G.) Golt - Na igriščih Livada v Zdravilišču Moravske Toplice je bil tradicionalni pomladni odprti turnir v golfu, ki ga je pripravil Golf klub Moravske Toplice. Sodelovalo je 59 igralcev in igralk. Pri moških bruto je zmagal Vladimir Kramberger s 33 točkami, med ženskami pa Judita Bencik z 20 točkami. Pri moških v neto skupini A (HOP hendicep 0-24) je bil najboljši Srečko Belec s 46 pred Mirsadom Granovim, 44, in Luko Pejnovičem, 44, v neto skupini B (HCP 24-36) pa je zmagal Bojan Berden s 50 točkami pred Dejanom Šerugo, 48, in Klavdijo Toplak, 46, pri neto ženskah pa je zasedla prvo mesto Breda Bransberger s 44 točkami. Najdaljši udarec je imel Marko Banič, najbližjega zastavici pa Robert Dežman. (F. M.) Rekreativni tek - V Križevcih na Goričkem bo v nedeljo, 19. maja, ob 10. uri drugi rekreacijski tek za pomurski pokal. Organizatorji pričakujejo številne tekače od blizu in daleč. Strelstvo - Na mednarodnem strelskem tekmovanju z Zalaegerszegu na Madžarskem so sodelovali tudi člani SD Coal iz Petišovec in SD Jezero Dobrovnik ter se lepo odrezali. Najboljša sta bila Milan Cofek (Coal), ki je zmagal z zračno pištolo s 183 krogi in pištolo velikega kalibra s 187 krogi ter Franc Kološa, ki je zmagal s standardno zračno puško s 562 krogi pred Danielom Horvatom, 558, in Darkom Horvatom (vsi Dobrovnik), 550 krogov. Izkazala sta se tudi Avgust Horvat, ki je zmagal z zračno pištolo s 549 krogi, in Edvard Varga (oba Dobrovnik), 24 MULARIJA / NA SCENI 16. maj 2002 0 Prišel je - konec osemletke Torej, prišel je! To, kar smo vsi že težko čakali - konec osem let osnovne šole. Zato je glavna tema naših pogovorov, kako bo na koncu, ko bomo stali pred šolskimi vrati in se poslavljali. To bo nekaj posebnega. Osnovnošolska leta so minila, kor bi jih pihnil. Spomnim se, kako je bilo v prvem razredu. Vsi smo s starši nestrpno pričakovali učiteljico. Ko je prišla, smo bili presenečeni, saj ni imela palice in groznega obraza, kot so nam govorili v vrtcu. Leta so minevala. V drugem in tretjem razredu smo bili že zelo razigrani in takrat bi palica res pomagala. Prišel je konec četrtega razreda in bili smo zelo ponosni, da bomo nadaljevali šolanje na predmetni stopnji. V petem razredu seje res marsikaj spremenilo. Razdelili so nas na dva razreda, saj so prišli k nam tudi učenci podružnične šole v Dokležovju. Nekaj prvih dni smo se čudno gledali, sčasoma pa smo se navadili drug na drugega. V šestem razredu smo se med sabo veliko prepirali in po mnenju učiteljev smo bili najhujši razred na šoli. A kmalu smo ugotovili, da to govorijo tudi drugim razredom. No, v šestem razredu je bilo vseeno nekoliko drugače. Dobili smo razredničarko, kije postala naša razredničarka do konca šole. Ko smo se bolje spoznali, smo postali zadovoljni z njo, ona pa z nami. V sedmem razredu smo dobili nove predmete, ki so se nam zdeli najtežji. To so bili fizika, kemija in biologija. No, tudi te težave smo prebrodili in uspešno prišli v osmi razred. Medtem že pripravljamo naloge, kijih bodo morali opraviti sedmi razredi, da si pridobijo vstopnico za osmi razred, torej ključ. Seveda ne sme manjkati majica z našim geslom, o katerem še premišljujemo. Pesnimo tudi pesem, ki jo bomo zapeli ob koncu, ko 'se bomo poslavljali od drugih učencev naše šole. Za starše pa bomo pripravili posebno slavnostno prireditev. Kmalu bo torej konec šole in konec dni, ki se nam bodo vtisnili v spomin. Alije bila to slaba ocena, ali prvi prepir s prijatelji, prva simpatija ... Martina Vohar, 8. a, OŠ Bakovci Gimnazijci v Parizu Spet se oglašamo iz vrtca v Puconcih, tokrat s fotografijo, na kateri otroci srednje skupine nadeli na glave indijanske »perjanice«. To sejeZ^ potem, ko smo spoznavali planet Zemlja in potovali po globusu okoli sv »odkrili« tudi Indijance. Pogovarjali smo se o njihovem prehranjevanj11' so si izdelovali obleke ... Naučili smo se tudi indijansko pesmico Kilt | Bora in Tanja, Vrtec Orion Osemdeset dijakov in dijakinj ljutomerske gimnazije seje med prvomajskimi počitnicami odpravilo v Pariz, in to seveda ne kar tako, ampak v okviru obveznih izbirnih vsebin. To je bila torej zanje predvsem strokovna ekskurzija: Z njimi sta bila profesorja Zvonko Kustec in Mojca Rižman Nedeljko. Ogledali so si Versailles, Louvre, Eifflov stolp... in se fotografirali tudi za Vestnik. Ozvezdje Orion sem začel opazovati, potem ko nam je Marjan Prosen v šoli pripovedoval, daje to ozvezdje eno izmed najlepših na nočnem nebu. Povedal nam je tudi zgodbo o Artemidi in Orionu, ki jo lahko preberemo v njegovi knjigi. Nekoč je živel Orion, kije bil najpogumnejši in velik lovec. Živela pa je tudi Artemida, boginja noči in lova, ki ni nikoli zgrešila s puščico cilja, ki si ga je izbrala. Boginja noči so jo imenovali zato, ker je vsako noč po , nebu vodila Lunino kočijo. Njen brat Helij pa je bil bog dneva. On je moral vsak dan voditi Sončevo kočijo, daje bilo svetlo in toplo na Zemlji. Neke noči seje boginja Artemida zaljubila v Oriona. Helij je to videl in postal je ljubosumen. Nekega večera je videl, kako Orion plava daleč od klical je boginjo Artemido in J'. naj zadene tisto točko v nioU11. je to z veseljem storila, saj ni vf koga cilja, dokler morje ni trupla naplavilo na obalo prf. noge. Bila je žalostna. Trupih peljala na tisti del neba, kjcr’ prej ni svetila nobena zvezd^ odpeljala tudi njegova psa -psa z zvezdo Sirij in Male™ zvezdo Prokijon. Ozvezdje Orion opazujen1,^ snih večerih. Najprej poiščem 1 le zvezde v Orionovem pasu-lejša je Sirij v ozvezdju Velik'F sem pokazal že tudi mami, strici in bratcu. V Andrej Rakuša, ' Andrej KaKu^ . OŠ Janka Ribiča^ Ups! V prejšnji številki smo pomotoma zamenjali fotografiji dveh razredov. Vsem se opravičujemo in objavljamo pravo. To smo mi: 4. b Dvojezične srednje šole Lendava (ekonomsko-komercialni teh 4. b smo: Aleš Antovič, Andrej Budin, Timea Gone, Nataša Hajdu, Andrej Horvat, Klavdija Horvat, Kornelija Horvat, Tanja Horvat, Dejan Hozjan, Saša Jurovič, Andreja Kelenc, Željka Kralj, Kristina Kraljič, Natalija Kunčič, Tatjana Magdič, Mirjana Somi, Sandra Soke, Helena Ternar in Darja Smo »naj« v vseh presežnikih ■ aš razred je pač takšen - vedno ovenčan s predpono naj: najbolj nemogoč, najbolj neugnan, najbolj neorganiziran ... Profesorji o nas sicer govorijo v samih presežnikih, a imajo ti presežniki vedno negativen prizvok. Naš najljubši šport je »špri-canje« in posedanje v gostilnah v okolici šole, najboljša zabava je »nerviranje« učiteljev in učiteljic, zato se marsikateri spor konča na »bojnem« polju, kjer razredničarka Brigita Laj skuša pomiriti razgrete duše. V redovalnici je stanje podobno športni napovedi, vendar nas to ne skrbi kaj preveč. Večina nas živi po načelu »Bo že ... če ne danes, pa jutri«. Razredni hobi je prerekanje in ogovarjanje ter ustanavljanje tabo- rov in strank v razredu. A ko ga pošteno polomimo, potegnemo skupaj in s skupnimi močmi napademo sovražnika. Tedaj delujemo kot pravi mušketirji, po načelu »Vsi za enega, eden za vse«. Tako je naše srednješolsko življenje. Pestro in zabavno. Ko bomo zapustili varno zatočišče srednješolskih zidov, nam bodo ostali lepi spomini na mladost. In ko se bomo čez nekaj časa srečali, si bomo poleteli v prisrčen objem in skupaj obujali dogodivščine iz časa šolanja. nasceni@hotmail.com Trum. spored od 17. tl o 2 3. maja 2 0 0 2 Petek, 17. 5. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Prisluhnimo tišini 9.10 Prgišče priljubljenih pravljic 9.25 Zaplešimo, francoska serija 9.40 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.10 Oddaja za otroke 10.50 Dosežki 11.10 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 11.40 0 živalih in ljudeh 12 .05 Ženska, brazilska nad. 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.05 Prvi in drugi 15.25 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 Gospod Karim, francoska oddaja 18.00 Marko, mavrična ribica 18.10 Iz popotne torbe: Danes sem odrasel 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Odvetniške zdrahe, angleška nan. 20.35 Odmev, angleška nad. 21.25 Cikcak 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 1 .00 Gledališče v hiši, nan. 1.30 Saint Trapez, francoska nad. 2.20 Predstava Hamleta v Sp. Mrduši, film 3.45 Glasbena dediščina 5.10 Šport 5.40 Alpski večer 6.55 Povabilo na ples TV SLOVENIJA 2 15.20 Znanost našega časa, ameriška serija 16.15 Gledališče v hiši, nan. 16.45 Saint Tropez, francoska nad. 17.40 Preganjan, ameriški film (č.-b.) 19.20 Videospotnice 20.00 Nogometna tekma, Slovenija: Gana 22.45 EP v judu, posnetek 23.30 South Park, risana serija 23,50 Iz slovenskih jazz klubov 0.30 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. -10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Dragon Bali, risanka - 14.35 Jezdeci senc, risanka - 15.30 Urgenca, nan. -16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Močno me objemi, nad. 19.15 24 ur - 20.00 Mladi Indiana Jones: Varljivi demoni, film -21.45 Privid zločina, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 Prijatelji, nan. - 0.00 24 ur KANAL A 10.45 Lov za zakladom, nan. - 12.00 Popstars -13.00 Ricki Lake, pon. - 14.15 Obala ljubezni, nad. - 15.00 Mladi in nemirni, nan. - 15.50 Ricki Lake -16.40 Beverfy Hills - 17.30 Ned in Stacey, nan. -18.00 Roseanne, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Popstars - 19.10 Meteor, vreme -19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Izganjalka vampirjev, nan. - 20.55 Angel, nan. - 21.50 Be-owulf, film - 23.30 Ekstra magazin - 0.15 Šov Jer-ryja Springerja - 1.00 Rdeče petke, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informa- / tivni kažipot - 15.00 ZIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Oto Luthar - 15.35 Anketa - 15.40 Dan spominov in tovarištva na Pe-tanjcih - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva -20.20 Tedenski komentar - 20.25 Nagradna igra v živo - 20.35 Videoidea, kontaktna glasbena oddaja - 20.55 Napoved športnih dogodkov - 21.00 Aktualno, pon. - 21.20 Pomurski inf. kažipot - Kanal A TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, pon. 09.45 Vitalis, pon. 10.15 Razvojna razkritja Pomurja, pon. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 11.30 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Štefan Kuhar na OŠ Beltinci, zaključek projekta ob 120-letnici rojstva. 16.45 Vitalis, pon. 17.15 Razvojna razkritja Pomurja, pon. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, pon. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, pon. 20.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem v živo. 21.15 Obisk pri Foto Šimonki, reportaža. 21.20 Štefan Kuhar na OŠ Beltinci, zaključek projekta ob 120-letnici rojstva. 22.20 Vitalis, pon. 22.50 Gnes, inf. oddaja. 23.20 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.99 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke -12.00 Poročila opoldne - 12.35 Izvir, nad. - 13.25 Film - 15.00 Poročila - 15.05 Tečaj francoščine -15.20 Carstvo divjine, serija - 15.45 Iz jezikovne zakladnice - 16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Pustolovščine v Hrvaški, serija - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.05 City of Joy, film - 22.20 Glamour Cafe -23.25 Odmevi dneva - 23.45 Šport danes - 23.55 Abrole Los Ojos, film - 1.30 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Risanke - 8.55 Sodnica Amy, nan. - 9.40 Hit-depo - 11.40 Znanost - 12.40 Politični magazin -13.30 Svet mode - 13.55 Željka Ogresta in gosti -15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče -19.05 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.05 Brodfest 2002, prenos - 21.55 Polni krog - 22.15 Svoboda, nad. - 23.00 Popolni svet, oddaja o filmu - 23.30 Pravi čas TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 18.00 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov -19.30 Glasbeni program - 20.10 Svetovna nogometna prvenstva: 1994., dok. serija (10/11) - 21.20 Frasier 3. (7/48) - 21.45 Dosmrtna kazen (9/15) - 22.10 Na zdravje (83/100) -22.35 Dobrodošli v New Yorku, hum. serija (1/16) - 22.55 Čas je za jazz - 23.55 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli ■ 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Manekenke - 9.05 Aktualno danes ■ 11.05 Biseri oceana, fr. nad. -12.00 Poročila -13.00 Odd. regionalnih študijev -13.50 Glasba -14.05 Sanje na morski obali, fr. nad. -15.05 Za upokojence -15.30 Pot do finala -16.20 Sto slik iz 20. stoletja -16.35 Ekovizija ■ 17.05 Vir, zdravstveni mag. ■ O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830 in 2000: GNES - inform. odd. 17.30 Potepanje po regijah-18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.30 Okno • 19.30 Dnevnik - 20.05 Ju-lie DeMarco, kom. - 21.45 Aktualno, poročila -22.00 Im memoriam Ferencsik Janos - 22.30 Trenutki za kulturo - 22.35 Pot v pekel, film TV DUNA 5.30 Začenja se dan ■ 8. 40 Menica, gosp. odd. -9.10 Preganjanje in ostanek - 9.50 Plesna paleta '99 - 10.35 Meč, film -11.50 Poročila -12.10 Skupna slika -12.35 Zakaj? -13.05 Anziks -13.20 Brezmejno-13.50 Renesansa, serija-14.55 Poglavja iz zgodovine madžarskega filma -15.55 Znanstvena zakladnica -16.25 V ciljnem križu -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport ■ 18.30 Risanka ■ 19.00 Prostor in moč -19.30 Skrivnosti vesolja -20.00 Chiarnina zgodba, film - 21.30 Benetke, kratki film - 21.45 Poročila, šport - 22.05 Nova Eva, film TV AVSTRIJA 1 6.29 Otroški program - 10.95 MA 2412 - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.20 Močna družina -15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.15 L. A. zaupno - 22.30 Zarota v senci, srhljivka - 0.15 Linija smrti, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Tri dame z žara -10.15 Poti srca, prvi del romance - 12.00 Poročila -12.05 Univerzum - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dekliške prijateljice - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Primer za dva - 21.20 Žarišče - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Vesela hišica, lutkovna igrica 8.50 Pod klobukom 9.40 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.15 Klic divjine, kanadska nan. 11.00 Radioaktivnost, kanadska nan. 11.25 Na liniji, oddaja za mlade 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Mostovi 14.00 Serenada za novčič, ameriški film (č.-b.) 16.00 Grdi raček Tine, risana nan. 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Slovenski magazin 17.15 Ozare 17.20 Na vrtu 17.45 Kuhinja do nazga, angleška serija 18.15 Vse najboljše, zajček,risanka 18.40 Risanka 19.05 Utrip 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Glasbena ogrlica 21.00 TV Poper 21.35 Parada plesa 21.55 Tvegana znanost, ameriška serija 22.25 Poročila, šport, vreme 22.55 Oz, ameriška nad. 0.00 Napad na policijsko postajo, ameriški film 1.30 Kuhinja do nazga, angleška serija 2.00 Slovenski magazin 2.30 Igra z ognjem, avstralski film 4.25 Šport 5.45 TV Poper 6.15 Mario, nedeljski večer TV SLOVENIJA 2 9.45 Frasier, ameriška nan. 10.05 Žene in hčere, angleška nad. I 10.55 Med prijatelji, nemška nan. I 11.40 Deček iz sosednje hiše, kratki film I 17.55 Horace in Tina, nad. I 12.20 Jasno in glasno, kontaktna oddaja I 13.45 Šport 17.55 EP v judu, prenos 19.30 Videospotnice 20.00 Malo časa, ameriški film 21.35 Žene in hčere, angleška nad. . 22.25 Sobotna noč 0.25 Videospotnice POP TV 8.45 Oliver Twist - 9.10 Mali helikopter - 9.25 Princesa Sissi - 9.50 Dragon Bali -10.15 Dogodivščine Jackieja Chana - 10.40 Jekleni Max - 11.05 Godzi-la - 11.30 TV Dober dan - 12.30 Preverjeno - 13.15 Moja boš!, nan. - 13.45 Mladi Indiana Jones: Varljivi demoni - 15.25 Naša sodnica, nan. - 16.15 Močno zdravilo, nan. - 17.05 Gaby: Resnična zgodba, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar -21.10 Smrtonosno orožje 3, film - 23.15 Šerifova zvezda, film - 1.40 24 ur KANALA 10.20-14.25 Obala ljubezni, pon. 33.-37. dela -14.30 Taksist, film - 16.30 Matlock, nan. - 17.20 Simpatije, nan. - 18.10 Felicity, nan. - 19.00 Popstars - 20.00 Nogometna arena - 21.00 Finale, film - 22.45 Helikopterska enota, nan. - 23.45 Legende nogometa - 0.15 Mokre in divje, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Nagradna igra - 10.35 Videoidea, glasbena oddaja - 10.55 Napoved športnih dogodkov - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 20 let Slovenjegoriškega kvinteta TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, pon. 09.45 I Feel good, pon. 10.45 Obisk pri Foto Šimonki, reportaža. 10.50 Miš maš, otroška oddaja iz produkcije ZLTV. 11.50 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 16.55 I feel good, pon. 17.55 Obisk pri Foto Šimonki, reportaža. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Iz produkcije ZLTV. 19.00 Zelena bratovščina, iz produkcije ZLTV. 19.55 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, pon. 20.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.90 Za otroke in mlade - 10.90 Poročila - 10.05 Govorilnica - 11.10 Felicity, nan. - 12.00 Poročila -12.30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma, mednarodni magazin - 13.55 Hrvaške manjšine v Evropi - 14.30 Oprah Show - 15.25 Kuharski dvoboj -16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 Odprava v carstvo živali, serija - 17.20 Milijoni, film - 19.30 Dnevnik- 20.05 Naši in vaši, serija - 20.45 Sončni sijaj, film - 23.50 Poročila - 0.00 Tv-dvoboj - 0.25 Nema priča, serija - 2.15 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.35 Srečni milijonar, film - 13.20 Glasbena matineja - 15.00 Hišni ljubljenci - 15.45 Felicity, nan. -16.35 Beverly Hills, nad. - 17.25 Briljantina - 18.20 Melrose Plače - 19.05 Dobrodošli v New Yorku, nan. - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Evrosongu naproti - 20.55 Poročila - 21.05 Hit HTV - 21.50 Svet zabave - 22.25 To je fantastično!, nan. - 22.55 Brian Wilson, posnetek koncerta TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 13.55 Top DJ Mag - 16.30 ATT Challenger - Zagreb Open 2002., prenos polfinala - 20.10 Košarka, prenos potencialne tretje tekme v prvenstvu Hrvaške -22.10 Šport danes - 22.25 Ekran 2000.: Željko Sa-rič - 23.10 Mestni pogovor, nemški film - 0.40 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentan-ce in klubov: Osijek - Anderlecht (1998)_ TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Oddaja za kmetovalce, izbor - 6.00 Danes zjutraj - 7.25 Za otroke - 8.00 Z. /O Saint Trapez, francoska nad. 3. OO Važno Je imeno vati se Ernest, fi/m 4.45 Šport TV SLOVENIJA 2 15.15 Mednarodno zborovsko tekmovanje 15.55 Turistična oddaja 16.15 Gledališče v hiši, nan. 16.45 Saint Trapez, francoska nad. 17.40 Zgoraj in spodaj, angleški film 19.15 Videospotnice 20.00 Ob svetovnem dnevu plesa 21.00 Pastoralna simfonija 21.45 Portret dr. Alenke Šelih 22.30 Prvi val, kanadska nan. 23.15 Rojstvo naroda, ameriški nemi film 2.25 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. -10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -13.15 Preverjeno - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Dogodivščine Jackieja Chana, film - 15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Obsedena hči, film - 21.45 Tretja izmena, nan. -22.40 JAG, nan. - 23.30 Prijatelji, nan. - 0.00 24 ur KANALA 10.45 Lov za zakladom, nan. - 12.00 Dannyjeve zvezde - 13.00 Ricki Lake - 14.15 Obala ljubezni, nad. - 15.00 Mladi in nemirni, nad. - 15.50 Ricki Lake - 16.40 Lov za zakladom - 17.30 Ned in Sta-cey, nan. - 18.00 Roseanne, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Popstars - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Popstars - 20.50 Ekstra magazin - 21.40 Pa me ustrelil, nan. - 22.10 Ti in jaz, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Šov Jerryja Springerja - 0.00 Rdeče petke, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Iz našega studia - 15.45 Predstavitev novih avtomobilov - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Hodil po zemlji sem naši, turistična oddaja - 20.40 Bogračiada - 21.00 Aktualno, pon. -21.20 Pomurski informativni kažipot - Kanal A TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, pon. 09.45 Viva Turistica, pon. 10.15 Aktualno v občini M. Toplice, pon. 10.45 Republiško gasilsko tekmovanje, M. Toplice. 11.30 GZS, pon. oddaje. 12.00 Pomurski pokal v rekreativnih tekih, pon. 12.30 Nogometni studio Naj N 13.30 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Pomurski pokal v rekreativnih tekih. 16.15 Glasbeni spoti. 16.30 Nogometni studio Naj N 17.30 Viva Turistica, pon. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Aktualno iz Kerne Puconci, pon. 19.30 Aktualno v občini M. Toplice, pon. 20.00 Gnes, pon. 20.15 Moj dom, oddaja v živo. 20.45 Glasbena skrinja, glas, oddaja v živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna oddaja v živo. 22.30 Gnes, pon. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.35 Izvir, nad. - 13.25 Z druge strani časa, film - 15.00 Poročila - 15.05 Stičišče svetovnih kultur - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Kitajska, dežela in ljudje - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.05 Globalna vas - 20.40 Pol ure kulture - 21.10 Trenutek spoznanja - 21.45 Misli 21. stoletja - 22.40 Odmevi dneva23.00 Šport danes - 23.10 Evromagazin - 23.40 Zvok violine, film -1.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 3.00 Lassie, nan. - 8.25 Risanke - 9.35 Koledar - 3.45 Magazin M - 10.55 Črno-belo v barvah: Razkošje v travi, film - 13.10 Forum - 14.20 Moderato / cantab/Te - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo / - 17.10 izvir, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo / sreče - 19.05 Lee Evans, nan. - 19.30 Fotografija : / na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških mu- / zejev -20.10 Med ženskami, nad. -21.00 Polni / krog - 21.20 Dosjeji X - 22.05 Dok. oddaja - 23.05 / Seinfeld - 23.30 Alto, allo- 0.00 Življenje na severu / TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame - 17.25 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov - 18.55 Kegljanje, posnetek - 19.25 Glasbeni program -> 20.05 Beg: Človeški tovor, ameriški film - 21.50 Kronika Festivala igralca - 22.20 Transfer - 23.05 Kegljanje, reportaža - 23.35 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov: Croa-tia - Partizan (1997) in Ajax- Croatia (1998) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj ■ 8.35 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11-05 Biseri oceana -12.00 Poročila -13.00 Hrvatska kronika -13.30 Ecranul nostru, odd. -14.00 Romski magazin -14.30 Sanje na morski obali -15.00 Na angelskih citrah -15.30 Nepričakovano potovanje ■ 16.20 Sto slik iz 20. stoletja -16.35 Madžarski psalmi -17.05 Evropski popotnik-17.30 ...je moj grad -18.00 Poročila -18.15 Risanka- 18.30 Kapetan Tenkes-19.30 Dnevnik-20.05 Kratki filmi velikega sveta - 21.35 Evropski portreti - 22.05 Aktualno, poročila - 22.35 Thema ■ 22.55 Smrt, film - 23.35 Rešimo skupaj! TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Za kmetovalce - 9.10 Mestne hiše - 9.30 Med črnimi oblaki - Antal Szerb -10.30 Zoltan Karpathy, madž. film -11.50 Poročila -12.10 Živa cerkev, verska poročila -12.40 Anziks -12.55 Mesec fotografije 2002 - 13.35 Dr. Gyorgy Olah, dok. -14.15 Tetovirani raj -14.45 Brez katedre -16.05 Vitezi vetra -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Strani neba -19.30 Donava, modri trak Evrope ■ 20.00 Brevarij Bibo-21.10 Don Duiote-21.25 Letni časi ■ 21.45 Poročila, šport - 22.05 Pesništvo in sakral-nost ■ 22.45 klub.dunatv.hu - 23.10 Hiše, it. film TV AVSTRIJA f 6.20 Otroški program - 10.30 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 13.00 Tenis, prenos - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina -17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Arabske noči, pustolovski film - 23.15 Maščevanje po načrtu - 0.05 Obala okostja, pustolovski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Njegovo veličanstvo si zatiska oči, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Aktualna ura - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Gozdna domovina -14.05 Dekliške prijateljice - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki 23. 5. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Mostovi 9.10 Male sive celice, kviz 10 .00 Zgodbe iz školjke 10.35 Slovenski magazin 11 .05 Mario, nedeljski večer 13 .00 Poročila, šport, vreme 13 .20 Dobro jutro / 15.05 / 15.35 / 16.05 16.30 16.40 17.00 17.20 Svetovni izzivi (Ne)znani oder Tiri skozi čas Poročila, šport, vreme Vaš tolar Dosežki Modro 17.50 Na liniji, oddaja za mlade 18.30 Zaplešimo, francoska serija 18.40 Risanka 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Zgodbe o knjigah 23.00 Aliča, evropski dokumentarni film 23.25 Demonično platno, nemška oddaja 0.30 Modro 1 .00 Osmi dan 1.30 Tednik 2.25 Sam proti vsem, francoski film 4.10 Šport TV SLOVENIJA 2 13.15 Polnočni klub 14.25 Tobačne vojne, angleška serija 15.15 Kolesarska dirka po Italiji 17.25 Namesto srca, francoski film 19.20 Videospotnice 20.00 Predstavitev videospotov za Evrosong 22.00 Poglej morje, francoski film 22.50 Novinka, nemška nan. 23.45 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. -10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -13.10 Lepo je biti milijonar - 14.10 Dragon Bali -14.35 Dogodivščine Jackieja Chana - 15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. -17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Emina želja, film - 21.40 Bolnišnica upanja, nan. - 22.30 JAG - 23.30 Prijatelji - 0.00 24 ur KANALA 10.45 Lov za zakladom, nan. - 12.00 Jack in Jill, nan. - 13.00 Ricki Lake - 14.15 Obala ljubezni, nad. - 15.00 Mladi in nemirni, nad. - 15.50 Ricki Lake -16.40 Lov za zakladom, nan. - 17.30 Ned in Stacey, nan. - 18.00 Roseanne, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Popstars - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Colum-bo: Dvojni trik, film - 21.20 Pa me ustrelil, nan. -21.50 Ti in jaz, nan. - 22.20 Noro zaljubljena, nan. -22.50 Šov Jerryja Springerja - 23.40 Roseanne, nan. - 0.10 Rdeče petke, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Hodil po zemlji sem naši, turistična oddaja -15.40 Bogračiada - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator -20.25 Intervju: Silva Marinkovič - 20.40 Anketa -20.45 Mladinska oddaja R&B - 21.00 Aktualno, pon. - 21.20 Pomurski inf. kažipot - Kanal A TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, pon. 09.45 Moj dom, pon. 10.15 Glasbena skrinja, pon. 11.00 Moji mali prijatelji, pon. 11.45 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 12.30 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 16.40 Republiško gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta, M. Toplice. 17.25 Moj dom, pon. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Glasbena skrinja, pon. 1.9.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, pon. 20.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.30 Naj viža, glas, oddaja iz produkcije ZLTV. 22.45 Gnes, pon. 23.00 Videostrani / TV HRVAŠKA 1 / 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.35 Izvir, nad. - 13.25 Vaje dihanja, film - 15.00 Poročila - 15.05 Stičišče svetovnih kultur - 15.55 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Alpe - Donava - Jadran - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.05 Politični magazin - 21.00 Željka Ogresta in gosti - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23,05 Šport danes - 23.15 Znanost - 0.20 Mlada Chuckyjeva, film - 1.45 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, nan. - 8.25 Risanke - 10.15 Med ženskami, nad. - 11.00 Dosjeji X, nan. - 11.45 Govore mo o zdravju - 12.15 Trenutek spoznanja - 12.45 Globalna vas - 13.15 Misli 21. stoletja - 14.05 Evromagazin - 14.35 Pol ure kulture - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje!, nan. -19.30 Fotografija na Hrvaškem -19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Sodnica Amy - 20.55 Polni krog - 21.10 Film - 23.10 Seinfeld - 23.35 Allo, allo - 0.05 Življenje na severu TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame - 16.10 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov - 18.00 Kegljanje, posnetek - 18.30 Zgodovina nogometa: Temna stran, serija (12/13) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Nune nastopajo 2, film - 21.55 Kegljanje - 22.25 Svet mode - 22.50 Hit-depo - 0.50 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov: Hrvaška - Nemčija (1998) TV MADŽARSKA 1 6.00 Danes zjutraj • 8.35 Manekenke ■ 9.05 Aktualno danes -11.05 Biseri oceana -12.00 Poročila ■ 13.00 Slovenski utrinki -13.30 Skupaj • 14.00 testament age iz Koppanya, madž. film -15.35 Nepričakovano potovanje, kan. nan. -16.15 Sto slik iz 20. stoletja -16.30 Sprejeta žrtev ■ 17.00 Stena -17.30 Vir, zdravstveni mag. -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.30 Kapetan Tenkes -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 In Zemlja se vseeno vrti, madž. film -21.10 Pištola, am. nad. - 21.45 Poročila, aktualno - 22.20 Thema ■ 22.35 Minute za kulturo ■ 22.45 Gol! - 23.30 Rešimo skupaj! TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Smeri neba - 9.10 Plesna hiša -10.05 Autseider, it. film ■ 11.50 Poročila -12.10 V božjih rokah, verski mag. -12.40 Rumena roža, madž. film -13.55 Vpeljevanje ■ 14.10 Smer je prihodnost -15.30 Brez katedre -16/05 Vitezi vetra, nemš. nan. -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Menica, gosp. mag. -19.30 Halo, halo, ang. burleska -20.05 Obstaja beseda: ljubezen, it. film - 21.25 Zakladi svetovne dediščine - 21.45 Poročila, šport - 22.05 Zakaj? ■ 22.30 Skupna slika - 23.05 Operne pravljice iz Kolozsvara - 23.55 Brez meja TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.20 Obleganje, film -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 12.45 Formula 1 -14.15 Tenis, prenos iz St. Poltna - 15.45 Herkul -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Varuška - 18.50 Novo v kinu - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 MA 2412 - 21.10 Alarm za Kobro 11 - 22.00 Blues iz Kaisermiihlena - 22.50 Novo v kinu - 23.00 De Luca - 23.30 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.05 Sveže kuhano je napol pripravljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 -10.15 Vedno težave z njegovim veličanstvom, komedija -12.00 Poročila - 12.05 Ura vprašanj - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pripravljeno -13.40 Gozdna domovina - 14.05 Dekliške prijateljice -14.50 Deželni zdravnik -15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki -22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva Zlati dim - 9.20 Kje - kaj? - 9.50 Risanke - AO.A O \ Zanzibar, za mlade -1A .10 Samorastnik, kan. nad. I -12.00 Poročila -12.05 Madž. vojaške pesmi - l 13.05 Pot do finala -14.00 Popotnica -14.15 Ce- I rkvi iz obdobja Arpadovičev -14.30 Pogovarjajmo se o prihodnosti -14.50 Naše stoletje • 15.20 Mreža, dok. -15.50 Šampion -16.25 Nogomet -18.35 Luxor Loto Show-19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Seznam - 21.55 Mednarodno tekmovanje dirigentov - 23.30 Nagi in svobodni, fr. film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 9.05 klub.dunatv.hu - 9.35 Avla -10.05 Heureka! -10.40 Srčne težave. -11.30 Pro-ščenje v Csiksomlyo -13.00 Poročila -13.15 V božjih rokah -13.45 Dekla sv. Benedikta -14.15 Zaljubljeni zemljepis -14.45 Najlepši vrtovi Evrope -15.15 Po sledeh Kristusa -15.45 Ekspedicija-16.30 Angleške katedrale -17.00 Začaranost, nad. -18.00 Poročila -18.30 Risanka -19.00 Zlata žoga - 20.00 Chiarina zgodba, film - 21.45 Poročila, šport - 22.05 človek slon, film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 11.10 Disneyev festival -12.05 Šaljivec Carey - 12.25 Čisto mimo, čisto v življenju - 13.10 Življenje in jaz - 13.30 Simpsonovi -13.55 Dvojček redko pride sam - 14.20 03 Au-stria Top 40 - 15.10 Brez idej - 15.35 Roswell -16.20 Ally McBeal - 17.10 Sabrina - 17.30 V živo na ulici - 18,00 Nogomet - 18.30 Nemčija - Avstrija, prenos nogometne tekme iz Leverkusna - 21.15 James Bond - Dih smrti, film - 23.25 Mirovnik, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Simfonija srca, film - 11.25 Dallas: J. R. se vrača, TV-film - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ja, tako je to z ljubeznijo, filmska komedija - 14.50 Išče se varuška za očka, filmska komedija - 16.15 Alpe - Donava - Jadran - 16.25 Dežela in ljudje -16.55 Religije sveta - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.45 Ljudski odvetnik - 18.20 Bingo -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Poti srca, drugi del romance - 21.55 Vrnitev, prvi del romance - 23.25 Leopardov se ne poljublja, komedija TV SLOVENIJA 1 8 .00 Telebajski 8.25 Ferdi, risanka 9 .00 Bisergora, lutkovna nan. 9.50 Mladinski pihalni orkester Viva 10.20 Med valovi 10.50 Svet divjih živali, angleška serija 11.20 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Odvetniške zdrahe, angleška nan. 14 .00 Tistega nedeljskega popoldneva 16 .00 0 živalih in ljudeh 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Alpski večer 18.00 Slovenija na belanci, serija 18,30 Žrebanje lota 18.35 Risanka 19.05 Zrcalo tedna 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.45 Pod preprogo 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Odkrivajmo znanost, angleška serija 23.50 Lepota greha, črnogorski film 1.40 Slovenija na belanci, serija 2.05 Tobačne vojne, angleška serija 2.55 South Park, risana serija 3.15 Ultravijolična, angleška nad. 5.35 Šport TV SLOVENIJA 2 10.00 Rad imam Lucy, ameriška nan. A0.25 Komisar Rex, avstrijska nan. H .10 Mednarodno zborovsko tekmovanje 12.25 Motociklizem za VN Francije, do 250 ccm 13.20 Kapo dol, oddaja o nogometu 13.50 Motociklizem za VN Francije, do 500 ccm 15.00 Speedway, kvalifikacije za SP 15.30 Šport 19.15 Videospotnice 20.00 Tobačne vojne, angleška serija 20.50 Frasier, ameriška nan. 21.15 Turistična oddaja 21.35 Ultravijolična, angleška nad. 22.25 Decouflejev planet, portret 23.35 Videospotnice POP TV 8.45 Oliver Twist - 9.10 Mali helikopter - 9.25 Princesa Sissi - 9.50 Dragon Bali - 10.15 Dogodivščine Jackieja Chana - 10.40 Jekleni Max - 11.05 Godzi-la - 11.30 Naša sodnica, nan. - 12.30 Močno zdravilo, nan. - 13.25 Majhne skrivnosti, kuharska oddaja - 13.30 Moja boš!, nan. - 14.00 Živeti za ljubezen, film - 15.40 Družinsko pravo, nan. - 16.30 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Dom je, kjer je srce, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar -21.30 Športna scena - 22.25 Moška družba, film -0.10 24 ur KANALA 10.10 -14.15 Mladi in nemirni, pon. 159.-163. dela -14.20 Nogometna arena - 15.20 Zgodovina nogometa - 16.20 Popstars - 17.15 Adijo, pamet, nan. -18.10 Dvakrat v življenju, nan. - 19.00 Popstars -19.05 Jack in Jill, nan. - 20.00 Problematičen mule, film - 21.40 Spet zaljubljena, nan. - 22.30 Popstars - 23.20 Ekstra magazin - 0.10 Dannyjeve zvezde IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Šport - 10.20 Maraton treh src 2002, pogovor pred prireditvijo - 10.40 Iz našega studia: Predstavljamo novosti Zavarovalnice Adriatic -11.00 Klasje, oddaja za kmetovalce -11.15 Eko šola v funkciji eko turizma - 11.30 Za življenja vredno okolje, nagradna igra - 11.50 S starimi obrtmi v današnje dni: Čevljar - 12.10 Anketa - 12.15 Intervju: Oto Luthar - 12.25 Dan spominov in tovarištva na Petanjcih - 12.45 Tedenski komentar - 12.50 Pregled dogodkov tedna TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Teden ob Muri, inf. oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Vitalis, pon. 12.00 Glasbena skrinja, pon. 12.45 Moj dom, pon. 13.15 Viva Turistica, turistična oddaja. 14.45 Razvojna razkritja Pomurja, pon. 14.30 Aktualno v občini Polana, pon. 15.00 Izvor življenja - morje, oddaja za izboljšanje kvalitete življenja. 15.30 I feel good, pon. 16.30 TV-prodaja. 17.00 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.05 Poročila - 8.10 Home Run, film - 9.40 Pleme, otroška serija - 10.30 Dvigalo - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila -15.15 Kuharski dvoboj -15.45 Dramski program -16.45 Kot mama, tako jaz, film -18.25 Sternbergo-vi, nad. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Kdo bo milijonar?, kviz - 21.10 Pobeg iz New Yorka, film - 22.50 Poročila - 23.05 Saint Paul, film - 1.05 Nočni program ide a tv POMURSKA REGIONALNA tele vizij a 10 38 UHF TTJ 2 8.45 Biblija - 9.15 Usode - 9.45 Verski program -10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Ulica Estrapade, film - 13.40 Nema priča, mini serija - 15.30 Ksena, nan. - 16.15 Almira, dok. oddaja - 16.45 Neukročena Afrika, serija -17.10 Opera Box - 17.40 Oddaja o kulturi - 18.10 Risanka - 18.35 Glasbeno dokumentarna oddaja -19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Koncerti za vstopnico več - 21.15 Poročila - 21.20 Glasbeno potovanje po Rusiji - 22.10 Triler H HRVAŠKA 3 9.55 Vir, serija - 13.30 Antologijske tekme hrv. nog. reprezentance in klubov -14.00 Tenis, prenos finala iz Zagreba - 15.05 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 16.00 Šport v nedeljo:... Tenis, prenos finala iz Zagreba - ... Košarka: NBA-liga - 23.30 Šport danes - 23.45 Rock klub - 0.45 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov (opomba: Pot v Azijo - portreti reprezentanc) TV MADŽARSKA 1 5.45 Oddaja za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj, izbor - 7.35 »To je rekel Gospod!« - 7.40 Za otroke - 8.05 Nedeljski otok - 9.45 Vaški dom - 10.00 Binkoštna božja služba -11.00 Glavni trg -12.00 Poročila, vreme -12.05 Delta -12.35 Madž. narodna glasba -13.10 Pippi, otroški film -14.30 Sposojena Zemlja -15.00 Radostna novica -15.30 Tre-ma, kviz -16.25 Kovček, tur. magazin -16.55 Portret Ervina Lazarja ■ 17.50 Neznani znanci -18.30 Poročila -19.00 Tednik -19.50 Koncert ansambla Dvojna kava ■ 20.45 Srečanje z zvezdniki -21.15 Gol! • 21.55 Koncert ■ 22.55 Morilci, tel. igra TV DUNA 7.05 Binkošti - 7.15 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 8.35 Operne pravljice iz Kolozsvarja ■ 9.30 Živa cerkev -10.00 Reformatorska božja služba -11.00 Odgovor življenju -11.30 Zakladi svetovne dediščine -11.50 Poročila -12.10 Madž. narodna glasba ■ 12.40 Najlepše zgodbe sveta. Biblija -14.45 Nekdanji dnevniki -15.05 Potovanje na sveta mesta -16.00 Dobre želje brez meja -17.00 Agatha Christie: Miss Marple -18.00 Tednik -19.05 Risanka -19.25 Zlata žoga, zgodovina nogometa -20.20 Cartouche, film - 21.55 Dunašport -22.25 Torzo, film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.05 Goonies, pustolovski film - 10.50 Beaver v akciji, filmska komedija -12.10 Šport - 12.40 Princ iz Bel Aira - 13.05 Najhujši očkov dan, filmska komedija - 14.40 Sami na gusarskem otoku, pustolovski film - 16.15 James Bond - V službi njenega veličanstva, akcijski film -18.30 Šport v nedeljo - 19.30 čas v sliki - 20.15 Zaljubljeni Shakespeare, film - 22.15 Obleganje, akcijski film - 0.05 Blast, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V ognju za Boga in svet - 9.15 Katoliška maša, prenos iz Dusseldorfa - 10.15 Ko bijejo korenine upanja - 10.30 Teden kulture -11.00 Budnica - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 13.55 Ko znova cveti bela vrtnica, film - 15.30 Njegovo veličanstvo si zatiska oči, filmska komedija - 17.05 Lepo življenje -18.00 Brez pošte, šov - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer - 20.15 Sanjska ladja: Jamajka/Galapagos - 21.45 Poročila - 22.00 Vrnitev, drugi del romance - 23.35 Henry V, film TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 1 .as VJ 3.30 Porotna 8.40 Utrip 8.55 Zrcalo tedna 9.15 Iz popotne torbe: Danes sem odrasel 9.30 Marko, mavrična ribica 9.45 Svet divjih živali, angleška serija 10.15 Gospod Karim, francoska oddaja 11.10 Na vrtu 11.35 Kuhinja do nazga, angleška serija 12 .05 Odkrivajmo znanost, angleška serija 12.35 Parada plesa 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.05 Ljudje in zemlja 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Dober večer 17.55 Telebajski 18.20 Radovedni Taček: Grad 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 19,00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Julija, avstrijska nan. 20.55 Svetovni izzivi 21.25 (Ne)znani oder 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Dosežki 23.10 Branja 23.15 Dober večer 0.05 (Ne)znani oder 0.30 Svetovni izzivi 1 .00 Gledališče v hiši, nan. 1.30 Saint Trapez, francoska nad. 2.20 Parada plesa 2.40 Turistična oddaja 3.00 Studio City 4.00 Končnica 5.00 Šport TV SLOVENIJA 2 12.15 Tistega lepega popoldneva 14.15 Sobotna noč 16.15 Gledališče v hiši, nan. 16.45 Saint Trapez, francoska nad. 17.45 Izgubljeno in najdeno, kratki film 18.00 Horace in Tina, nad. 18.25 Štafeta mladosti 19,15 Videospotnice 20.00 Studio City 21.00 Končnica 22.00 Znanost našega časa, ameriška serija 23.00 Brane Rončel izza odra 0.20 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. -10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -13.10 Športna scena - 14.05 Dragon Bali, risanka ■ 14.30 Dogodivščine Jackieja Chana -15.30 Urgen ca, nan. -16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre nad. - 18.15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ui - 20.00 TV Dober dan - 20.55 Sedma nebesa, nan - 21.50 Providence, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.31 Prijatelji, nan. - 0.00 24 ur, pon. KANALA 10.45 Lov za zakladom, nan. - 12.00 Dannyjevr • zvezde -13.00 Ricki Lake -14.15 Obala ljubezni nad. - 15.00 Mladi in nemirni, nad. - 15.50 Rick Lake - 16.40 Lov za zakladom, nan. - 17.30 Ned ii Stacey, nan. - 18.00 Roseanne, nan. - 18.30 Koral za korakom, nan. - 19.00 Popstars - 19.10 Meteor vreme -19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Bilki Debilko, film - 21.45 Pa me ustreli!, nan. - 22.15 T in jaz, nan. - 22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.1 Šov Jerryja Springerja, pon. - 0.05 Rdeče petke erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot -15.00 ŽIV/ IDEA TV, pon. regionalnega programa - 20 let Sir venjegoriškega kvinteta - 16.00 Kanal A - 20.0 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno de\\ek m Ywio - IbAb Abb tet PGD Korovci - 2V00 Nrtua\no - 2^.20 Pqmursk\ \n-termativni kažipot - Kanal /K TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Teden ob Muri, inf. oddaja, pon. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja, pon. 11.30 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 16.00 Teden ob Muri, inf. oddaja. 17.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja, pon. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Republiško gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta, M. Toplici, oddaja v živo. 19.00 Glasbeni spot. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.45 Glasbeni spot. 20.50 Pomurski pokal v rekreativnih tekih, oddaja v živo. 21.20 Republiško gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta, Moravske Toplice. 22.05 Aktualno iz Kerne Puconci, pon. 22.35 Gnes, inf. oddaja, pon. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Izvir, nad. -13.25 Najboljša slaba stvar, film - 14.55 Poročila -15.00 Stičišče svetovnih kultur - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.05 Vsakdanjik - 18.30 S. 0. S., potrebujejo nas - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.05 Dokumentarna oddaja - 21.05 Latinica - 22.30 Odmevi dneva - 22.50 Šport danes - 23.05 Tat malic, film - 0.55 Srce na skrivni nalogi, nad. - 1.45 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, nan. - 8.25 Risanke - 10.10 Koledar -10.20 Prizma, mednarodni magazin - 11.16 Mir in dobrota - 11.45 Sternbergovi, nad. - 12.35 Povabilo - 13.05 Popolni svet - 13.35 Kuharski dvoboj -14.05 Glamour Cafe - 15.10 Otroški program -16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.05 Frasier, nan. - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.60 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Srce na skrivni nalogi, nad. -21.00 Polni krog - 21.20 Becker, nan. - 21.40 Dokumentarni film - 22.35 Seinfeld, nan. - 23.00 Allo, allo, nan. - 23.30 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.00 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov - 18.50 Avtomagazin - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Blišč v travi, ameriški film -22.10 Črno-belo v barvah: Najboljši strelci svetovnih nogometnih prvenstev (7/8), Pred 30 leti - 22.55 Kegljanje, reportaža s SP iz Osijeka - 23.35 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov: Hajduk - Dinamo (1998) TV MADŽARSKA 1 7.00 Jutranje misli - 7.05 Za otroke - 7.25 Torta na nebu, tel. igra - 8.30 Micika in Angeli, mlad, film -9.35 Pripovedka za sedem krajcarjev -10.20 Kraljica Albanije -11.00 »To storite v moj spomin...« -12.00 Poročila -12.10 Pot do finala -13.05 Pippi, švedski mlad, film -14.50 Naravni park irottko -15.45 Binkoštne misli -16.10 Kossuth v Ameriki -17.25 Ostani z nami! -17.35 Polica z igračkami -17.55 Dežnik sv. Petra, madž. film -19.30 Dnevnik, šport, vreme -19.50 Mednarodno tekmovanje dirigentov - 22.05 Resnična zgodba TV DUNA 6.00 Tedenska poročila - 6.45 Prostor in moč -7.15 Poročila - 7.25 Praznik Goloba - 7.35 Zmaj iz papirja - 9.20 Hackleberry Finn -11.15 Dekleta sv. Benedikta -11.50 Poročila -12.05 Madž. glasba -13.05 Najlepše zgodbe sveta, Biblija -14. 35 Legenda sonca -15.50 Pasion -16.20 Po sledeh Kristusa -16.50 Bog daj!, film -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Nad mejami -19.30 Peščica čudežev, film - 21.45 Mesec fotografije, dok. -22.25 Dediščina, film - 23.15 Mahler: I. simfonija TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 11.35 Šesti mož, komedija - 13.15 Tenis, prenos iz St. Poltna - 15.35 Močna 'vi -a\va.v\X., X-Xxx\ - \ r s\\k\ - V\\m - 2A A* Ute Ba\\ 2^52 - \ 22.30 Kotembo - 23A5 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Zakladi sveta: Sergijew Possad - 9.20 Schlemmerjevo potovanje: Avstrija - Madžarska - Švica - 9.50 Režiser Percy Adlon - 10.50 VVolfgang Gasser, portret - 11.15 Shakespearjeva zarota - 12.00 Budnica - 13.00 Poročila - 13.10 Domovina - 13.55 Radetzkyjeva koračnica, film -15.30 Vedno težave z njegovim veličanstvom, til-mska komedija - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -17.25 Marcel Prawy: Jan Kiepura in Marta Eggerth - 18.00 Donavski samostan - 18.45 Kristus v času - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer - 20.15 Utta Danela, TV-film - 21.50 Čas v sliki - 21.55 Velika dediščina, prvi del romance - 23.30 Tenis, posnetek iz St. Poltna - 0.30 The Gypsy Moths, film Torek, 21. 5 TV SLOVENIJA 1 6.30 6.35 7.30 7.35 8.30 8.40 9.10 9.25 9.35 9.45 10.10 10.40 11.30 12.00 13.00 13.15 15.00 15.55 16.30 16.40 16.55 17.05 18.05 18.20 18.35 18.40 19.05 19.20 19.30 20.00 20.55 22.00 22.50 23.50 0.15 1.10 1.25 2.15 3.10 3.40 4.30 5.55 Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Mostovi Bisergora, lutkovna nan. Risanka Radovedni Taček: Grad Srebrnogrivi konjič, risanka Deklica in zajček, otroška nan. Dober večer Obzorja duha Julija, avstrijska nan. Poročila, šport, vreme Dobro jutro Pod preprogo Humanitarna oddaja Poročila, šport, vreme Vaš tolar Šiv v času, francoska serija Vojna in civilizacija, ameriška serija Zlatko Zakladko: Pisana solata Knjiga mene briga: Čarovništvo nekoč Skrivnosti: Nebo Risanka Vaš kraj Vreme Dnevnik, šport, vreme Mate Dolenc, portret Aktualno Odmevi, kultura, šport, vreme Sabina, poljska drama Knjiga mene briga: Čarovništvo nekoč Vojna in civilizacija, ameriška serija Šiv v času, francoska serija Mate Dolenc, portret Aktualno Gledališče v hiši, nan. Saint Tropez, francoska nad. Sabina, poljska drama Šport TV SLOVENIJA 2 13.30 14,25 15.30 17.55 18.25 19.20 20.00 20.30 22.15 0.10 0.20 ' 0.30 Studio City Končnica Poslanske pobude in vprašanja Gledališče v hiši, nan. Saint Trapez, francoska nad. Videospotnice Kapo dol, oddaja o nogometu Ženska za umret, ameriški film Jagode in čokolada, koprodukcijski film Umazane roke, slovenski kratki film Ižanska pravda, slovenski kratki film Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. - i - 16.75 Majhne skmnosft, kuharska oddala - 1636 \ Esmeralda, nad. - 41.20 Tri sestre, nad. - 18.16 1 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Družina pri roki, film - 22.30 JAG, nan. - 23.30 Prijatelji, nan. - 0.00 24 ur' KANALA 10.45 Lov za zakladom, nan. - 12.00 Dvakrat v življenju, nan. - 13.00 Ricki Lake - 14.15 Obala ljubezni, nad. - 15.00 Mladi in nemirni, nad. - 15.50 Ricki Lake - 16.40 Lov za zakladom, nan. - 17.30 Ned in Stacey, nan. - 18.00 Roseanne -18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Popstars - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja -20.00 Zadnji tek, film - 21.40 Pa me ustrelil, nan. -22.10 Ti in jaz, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. -23.10 Šov Jerryja Springerja - 0.00 Rdeče petke, erotična serija IDEA TV-KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot -15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Športni ponedeljek - 15.40 100 let gasilskega delovanja PGD Korovci - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Iz našega studia: 50 let umetnega osemenjevanja govedi v Pomurju - 20.45 Predstavitev novih avtomobilov - 21.00 Aktualno, pon. - 21.20 Pomurski informativni kažipot - Kanal A TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, pon. 09.45 Šport plus, pon. 10.15 Aktualno iz Kerne Puconci, pon. 10.45 Republiško gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Moravske Toplice. 11.30 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 17.20 Šport plus, pon. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Gospodarska zbornica Slovenije, oddaja v živo. 18.45 Aktualno iz Kerne Puconci, pon. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, pon. 20.15 Aktualno v . občini Moravske Toplice, občinska oddaja. 20.45 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.15 GZS, pon. 21.45 Glasbeni spoti. 22.05 Prehrambena tehnologija, oddaja. 22.35 Gnes, pon. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.99 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 19.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.35 Izvir, nad. - 13.25 Zgodba o Jackieju Presserju - 15.10 Poročila -15.15 Stičišče svetovnih kultur - 16.00 Izobr. program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.05 Magazin M - 20.50 Forum - 22.00 Moderato cantabile - 22.50 Odmevi dneva - 23.10 Šport danes - 23.25 Skrivnostna Hrvaška - 23.50 Oblika vode, film - 1.40 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, nan. - 8.25 Risanke - 9.35 S. O. S., potrebujejo nas - 10.05 Avtomagazin -10.45 Srce na skrivni nalogi, nad. - 11.30 Hit HTV - 12.15 Dok. film - 13.05 Kuharski dvoboj - 13.35 Latinica -15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče -19.05 Hum. serija - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.60 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Newyorška policija, nan. - 20.55 Polni krog - 21.20 Prijatelji - 21.55 Pravica za vse - 22.45 Seinfeld. -23.10 Allo, allo - 23.40 Življenje na severu TV HRVAŠKA 3 10.90 Panorame turističnih središč Hrvaške - 16.00 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov - 17.35 Kegljanje, posnetek iz Osijeka - 18.05 Košarka: NBA akcija -18.35 Liga prvakov, magazin - 19.30 Glasbeni program -20.10 Košarka, prenos prve tekme hrvaškega finala - 22.00 Monoplus - 22.40 Kegljanje, reportaža -23.10 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov: Hrvaška - Romunija (1998) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj . - Vž> Sto Vtese* - A toto w^-ai\v\ \ - W3>Q na na.6. - Ta stan- \ ke -15.30 Nepričakovano potovanje, nan. -16.20 Sto slik iz 20. stoletja -16.30 Za šolarje -17.00 Dotik -17.30 Katoliška kronika -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.30 Kapetan Tenkes-19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Televizijske čestitke - 21.00 Milenijske pravljice - 21.30 Panorama -22.00 Aktualno, poročila - 22.25 Thema - 22.45 Elan, gospodarski mag. - 23.15 Rešimo skupaj! TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Nad mejami - 9.05 Dut Bethlen, dok. -10.10 En madžarski plemič, madž film -11.50 Poročila-12.10 Odgovor življenju 12.40 Nekdanji dnevniki -13.00 Talent -14.001 ciljnem križu - 14.30 Znanstvena zakladnica 15.00 Brez katedre -16.05 Vitezi vetra ■ 17.0C Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka 19.00 Za kmetovalce -19.30 Tom, Dick in Harriet nan. - 20.00 Maskota, film ■ 21.45 Poročila, šport 22.05 Talent - 22.35 Naprej z robci! film TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 8.40 Najhujši očkov dan, fil mska komedija - 10.10 Sami na gusarskem otoku pustolovski film - 11.45 Konfeti - 13.15 Tenis, pre nos iz St. Poltna - 15.45 Herkul - 16.30 Nebešk; družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnic-- 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 20.15 Možak težak en stot - 21.50 Nenavadni par II, komedija 23.25 Seks v mestu - 23.50 L. A. Johns, komedij; TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pride bljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska ir špekcija 1 - 10.15 Poti srca, drugi del romance 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 P< ročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno 13.40 Gozdna domovina - 14.05 Dekliške prij; teljice - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati i lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročil - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela dane - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani 20.15 Univerzum - 21.05 Reportaža - 22.00 Če v sliki - 22.30 Na prizorišču - 23.05 Križe; kražem Sreda, 22. 5 TV SLOVENIJA 1 6.30 6.35 7.30 7.35 8.30 8.40 9.10 9.35 10.00 10.15 10.30 10.35 10.50 11.40 12.00 13.00 13.15 15.00 15.55 16.30 16.40 16.55 17.50 18.40 19.05 19.20 19.30 20.00 22.10 23.05 0.45 1.40 Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dober dan, Koroška Trojčice, risana nan. Grdi raček Tine, risana nan. Zlatko Zakladko: Pisana solata Knjiga mene briga: Čarovništvo nekoč Skrivnosti: Nebo Šiv v času, francoska serija Vojna in civilizacija, ameriška serija Cik cak Mate Dolenc, portret Poročila, šport, vreme Dobro jutro Aktualno Mostovi Poročila, šport, vreme Vaš tolar Morski psi, angleška serija Male sive celice, kviz Risanka Vaš kraj Vreme Dnevnik, šport, vreme Brlogci, češki film Odmevi, kultura, šport, vreme Imago Sloveniae Morski psi, angleška serija Gledališče v hiši, nan. . «■ 16. maj 2002 27 »estnik ČOLN ZA ENEGA VESLAČA PREVOZNO SREDSTVO REKA V GRČIJI, EVROTAS DEL ZIMSKE GARDEROBE TEŽAVA (PUBLIC.) SLOVENSKI IGRALEC (STANE) RIMSKA DVOJKA JEZERO V TURČIJI IGRALEC SHARIF VOJAK PLAČANEC NEKD. VZHODNONEMŠKA POLICIJA ENOCELIČNI ORGANIZEM ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL KITAJSKA REKA V MANDŽURIJI AMERIŠKI IGRALEC (JOHN) ČEŠKI KRALJ PREMYSL PRILIKA, PRILOŽNOST ODCEPITEV, LOČITEV DELA DRŽAVE ITAL.FAŠIST. POLITIK (GALEAZZO) ODPRTA POŠKODBA teniška IGRALKA SHRIVER AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA HITER PROTINAPAD AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK SOSEDNJI ČRKI VDOLBINA V STENI RUSKA IGRALKA GRM ZA ŽIVE MEJE, LIGUSTER 'Se Sp sora Ustnik t^tja Tratnik panela ■ANDERSON >0 NAKLADA ŠKOFOV NAMESTNIK GRŠKO MESTO ZAHODNO OD SOLUNA ŽELODČNI ENCIM GIANNI RIJAVEC MESTO V ŠPANIJI RAZKOSANJE REKA, KI TEČE SKOZI MUNCHEN 3^ 2-5-2002: GORSKA REŠEVALNA PRIPRAVA IGRALEC, REŽISER V GLEDALIŠČU REKA NA TIROLSKEM ^^LES, LEP0™A maska, apel, M, Ma;,TERAN, tn, kam, miki, adiaba- AVSTRALSKI DOMORODEC VRHNJE OBLAČILO MUSLIMANK DENARNO POVRAČILO DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE PAPEŽEV ODPOSLANEC A KRAJ NA GORIČKEM R TURŠKI VELIKAŠ DINASTIJA ARABSKIH KALIFOV MESNATA TROPSKA RASTLINA ZVAREK, PREVRETEK PLEME, ROD TRŽAŠKI IGRALEC (RADO) KLATEŽ, POTEPUH ŠVEDSKI PESNIK (OLOF VON) D ČETRTI RIMSKI KRALJ EVGEN CAR o NAOČNIKI FR.BAKTERI-OLOG, NOBELOVEC (ALPHONSE) GRIL NASPROTJE IZNOSA MESTO V BELGIJI SEVERNO OD LIEGA A Mam IN- KAM, MIKI, ADIABA-Ča'JH0R’ rALO, Zl, SAMURAJ, । °VN|JA, ALOST, 0KTAVIJAN, M Te En.,STANJE, ROTAR, BOTRINA, Rn KR°K, KATODA, NRAV, STA-As K H D M izr- .... r.niuuH, unMv. om-» -NAhm KE’IKA’ REVIR- DORKA, TEN, Je, rcK anit, vol, šapjane, torr, K ENi ’ EAT0N. ILIADA, TABLA, ?N|.DrpKM|^ ISTRA, ANIS, TALAR, NART NASPROTJE VARNOSTI NORVEŠKI PISATELJ (ARTHUR) LUKANA JUGU ITALIJE ODVAJANJE VODE IZ MOČVIRJA PREBIVALKA GANE PRIPADNICA ITALOV BRITANSKI DIRKAČ F1 (EDDIE) VZTRAJNOST VAGINA ATLANTSKI PAKT iztržek, IZKUPIČEK MESTO V SZ FRANCIJI KONRAD ADENAUER DEL CEVOVODA MESTO V BELGIJI (YPRES) SISTEM ŽIL V TELESU ŽLAHTNI PLIN (Xe) TEKOČA MAŠČOBA A ZVOK OB STRELU EMILIO ESTEVEZ STOTINA HEKTARJA VIKI GROŠELJ ORGAN VOHA NEMORALEN, POKVARJEN ČLOVEK Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Branko Zver, Bogojina 81, 9222 Bogojina 2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ: R> — f>g = “ Franica Bertalanič, Ulica Š. Kovača 97, 9224 Turnišče | § CM CM in CM 3.-7. PRAKTIČNE NAGRADE: Š S IVAN LOTRIČ Jožica Flisar, Šratovci 38, 9252 Radenci Simona Sever, Dankovci 13, 9202 Mačkovci Jože Berden, Jurčičeva 2, Černelavci, 9000 M. Sobota S “ 0 Suzana Rac, Podpeška c. 20, 1351 Brezovica pri Ljubljani E Jože Duh, Razlagova 2, 9240 Ljutomer £ E O ra N E N C O N PLAHA GOZDNA ŽIVAL POVELJNIK PRED TROJO PESNIK GRUDEN INDIJSKI VODNI BIVOL STIČIŠČE DVEH STEN GARJE (KNJIŽ.) GORA NAD KOBARIDOM STAR IZRAZ ZA VRV NIKELJ ZALOŽBA OBZORJA Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3.-7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka, 24. maja 2002. Ime in priimek: Naslov: - MURSKI VAL MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) b3' 1Q k ^edro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvezo pQr Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.20 Zamurjenci -v ka-l3o?la BBC ‘ 12 05 Obvestila - 12.30 Od petka do 60°^° P°ročila- 13.15 1. oseba ednine -13.20 Predsta- qrn - 1 z ------------------- bi. ‘ 1$ 3n 4 00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih AhSK va?°90dki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na teia i 17.20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje - 18.00 ItNJ9'00 Poročila - 19.15 Mladi val - 20.00 Ugasni *> os^0« SNOP I^K. lQ Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi - 10.00 n' 5 Obvestila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 0 °bve' 0 Rumene novice (BBC) - 12.00 Poročila BBC - K "a ' 13-00 Poročila -13.151. oseba ednine -8°9od '.l4°5 Obvestila - 14.15 Evropa v enem tednu Sen/1 vaiu. n ? in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Mur-20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje - 18.00 Pe- W'n bozd^. 19 °0 Poročila -19.10 Najlepše želje s česti- BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV-nagrajuje - 18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Kr-panke - 20.00 Kak je inda fajn bilou ali Domača plošča ali Brez okvirjev - 24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 UNICHEM - 11.00 Poročila - 11.15 Mali oglasi -11.30 Kratki stik - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.30 3 x country -14.00 Poročila - 14.15 Sedem veličastnih, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje - 18.00 Srebrne niti - ' odmevi -17.00 Osrednja poročila na Mur- u ■■ uuiuuvi - i t .uu udi uunja puivuna nu ■20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje - 18.00 Pe- °^0nV' Bo ia’ bo ne al' Ventil ’ 24 00 ' in >ro v dobro jutro ’ 07.30 Panonski odmevi - ' 20.00 Bo ja, bo ne ali Ventil - 24.00 - SNOP I B| in r 1 V' ov rauuuon. 38 8,30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna na Murskem va,u ‘ 10.25 Obvestila - 10.30 12,30 Por°čila ■ 12 35 Obvestila -13.00 Mi-S^l (Vi^ ^lce - 13.30 Najlepše želje s čestitkami in Ss K. -1 g . 0 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 ' 5 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 12.00 Poročila Ig (Uganja s športnih igrišč) - 18.00 Na narodni . U0 pnrnX:, „ _ . . . ,_J__ on nn poročila - 19.15 Oddaja tedna - 20.00 Fordja- 0$ a nedeljska ordinacija - 24.00 - SNOP I« Vpdrn w Hnhrn iiitrn _1D AH Dr»rr»nil5 19.00 Poročila - 19.15 Domača glasbena scena - 20.00 Juke-box - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.15 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.10 Trn v peti -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 NST-SNMV, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10 15 Mali oglasi -11.00 poročila -11.15 Reportaža tedna -11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Bilo je nekoč - 20.00 Geza se zeza - 24.00 SNOP Bral Džouži kako naj zastopa ljudi ha, ha. ker smeh je pol zdravja, ha, ha. Poslanec pa v klopi sedi, ha, ha, papirje on v roki drži, ha, ha, če kdo kaj zavpije, v trebuhu ga zvije, se skupščina maje, poslanec ‘ma vaje, Mnoge odločitve naši od ludstva zvoljeni poslancof so takše, ka se je moj pajdaš Bela zamislo. Brodoje bd toga, ka vse za dobre poslanske plače morejo poslanci skouz dati, pa njemi je na pamet prišo tekst po toj nouti: v bodoče bo bolje, saj dobre smo volje; razmišlja globoko, leti pa visoko, za narodov blagor, ha, ha. Poslanec se modro drži, se vsakih sprememb veseli, Pogosto mu glas odpove, ko zine besedi že dve, mu žila izstopi, se mozeg izklopi, v klop ves poklapan on gre, ha, ha. Občan če od tega kaj ‘ma, ha, ha, to videt na TV se da, ha, ha, iz spanja se hitro zbudi ha, ha. Če glavo poslanec zgubi, pred vsemi razburjen kriči, 28 OGLASI 16. maj 2002 ran motorna vozila KARAMBOLIRANA VOZILA VSEH ZNAMK NAJUGODNEJE ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963,031 258 642,041 509 556, Avtoservis, F. Lasbaher, Ženjak 10, Benedikt, ml 1926 FORD ESCORT CLX, srebrne barve, letnik 1994,60.000 km, prodam. Tel.: 383 228. m!2337 OPEL KADETT 1,6 D in BX 1,9 TZD, registrirana vse leto, dobro ohranjena, prodam. Tel.: 041 744 717. ml2350 RENAULT MEGAN CLASSIC 1,6,16 V RXE, bogata oprema, garažiran, servisiran, srebrn, 1.2000, 16.500 km, prodam. Tel.: 041 892 554. ml2356 AVTO PASSAT 1.9 TDI (diezel), letnik 1998, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel.: 041 618 068. ml2527 živali NESNICE, RJAVE, ČRNE, GRAHA-STE, pred nesnostjo, 800 SIT/kos, vsak dan v Babincih 49. vzreja nesnic Tibaot, tel.: 582 14 01. ml2031 KOZLA, plemenskega, za nadaljnjo rejo ali za zakol prodam. Tel.: 541 24 06. ml2341 NEMŠKE OVČARJE, stare 8 tednov, prodam. Tel.: 031 617 896. ml2476 SVINJO, domače reje, 120 kg, lahko tudi polovico, prodam. Tel.: 547 11 67. m 12477 SVINJE, težke od 120 do 150 kg, po 180 SIT/kg, prodam. Tel.: 031 205 752. ml2507 KRAVO s teletom prodam. Tel.: 549 11 83. ml2514 NESNICE, mlade, hisex, rjave, graha-ste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih v gostilni Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Mo- KUTH Special Service Podjetje, ki deluje že 15 let v evropskih lekarnah, išče: 1 OSEBO NA PODROČJU PREKMURJA NUDIMO: profesionalno in ugledno delo, plačani pripravljalni tečaj in redni mesečni dohodek. ZAHTEVAMO: resnost, reprezentativen nastop, starost od 28 do 48 let. Kandidati se lahko javijo na tel.: 05/6403 743, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. File, d. d., Mengeš, Slovenska 40 V našem obratu proizvodnje netkanega tekstila v Lendavi, Kolodvorska 43, ZAPOSLIMO 2 DELAVCA Od kandidatov pričakujemo: - V. ali IV. stopnjo izobrazbe elektro ali strojne smeri - delovne izkušnje - zaželen je izpit za voznika viličarja - odslužen vojaški rok Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj pošljejo kandidati v 7 dneh po objavi v kadrovsko službo na naslov: File, d. d., Mengeš, PODRUŽNICA LENDAVA, Kolodvorska 43, 9220 LENDAVA. Najprimernejše kandidate bomo povabili na pogovor. Prosimo, da v prošnji navedete tudi telefonsko številko. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 14 dneh po izbiri. Svet OSNOVNE ŠOLE CANKOVA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati splošne zakonske pogoje in.posebne pogoje, ki jih določajo 53. in 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS št. 12/96, 23/96 in 22/ 00) ter 43. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS št. 64/01) ter imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo petih let. Predvideni začetek dela bo 14. 9. 2002 oziroma v skladu s soglasjem ministra k imenovanju. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa (do vključno 24. 5. 2002) na naslov: Osnovna šola Cankova, Cankova 27, 9261 Cankova, z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. vrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilni Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilni Rajser, Grad, tel.: 553 11 48, in gostilni Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. ml2546 BELE KOKOŠI, težke od 4 do 5 kg, 1.000,00 SIT za kos, lahko naročite po tel.:584 80 73.ml254O posesti STAREJŠO HIŠO s parcelo prodam. Tel.: 542 1'5 58 ali 524 18 38. ml2339 GARSONJERO v Murski Soboti vzamemo v najem. Tel.: 548 12 30. ml 2346 POREČ - apartma od junija do septembra oddamo. Tel.: 01 507 42 86. ml2361 DVOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote prodam. Tel.: 523 10 20 ali 031 763 190.ml2417 STANOVANJE, 31 m2, M. Sobota, center, prodamo. Tel.: 02 527 11 81, 041 746 027. ml 2418 DVOSOBNO STANOVANJE v Razlagovi ul v M. Soboti prodam. Tel.: 031 820 754. ml2447 HIŠO PRI SVETEM JURIJU na Goričkem, delno opremljeno, takoj vseljivo, prodam. Možnost plačila na obroke. Tel.: 041 611 327. ml2455 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti dam v najem. Tel.: 041 357 181. m12464 HIŠO na Vaneči, na 17-arski parceli, prodam. Tel.: 554 10 97. ml2504 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel:: 041 952 780. ml2506 NADSTROPNO HIŠO v M. Polani, na 23-arski parceli, prodam. Tel.: 576 14 02. ml2543 KUPIJO MEŠAN GOZD, bor, hrast, bukev in borove hlode. Tel.: 031 407 780. ml2553 TRISOBNO IN ENOSOBNO VIKEND HIŠO NA PAGU, v bližini morja, KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, V BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. F PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI s. p.,veščjcaiz, TEL.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01 oddam. Tel:: 00385 23699 056. ml2559 BELTINCI - prodam stanovanjsko hišo z mansardo, garažni objekt na zemljišču 2260 m2, s sadovnjakom in brajdo. Odlična lokacija ob glavni cesti. Tel:: 031 724 687. ml 2560 delo VSE INFORMACIJE O DELU NA DOMU NUDI INFOCOMERCE, Danica Malešev, Šercerjeva 20, 3320 Velenje, Tel.: 041 747 121. ml2238 NUDIM INFORMACIJO o dobri na ložbi in informacijo o dobrem zaslužku. Tel.: 521 18 28, Zdravilni dotik, Gederovska 14, Černelavci. ml2515 MLAJŠO POŠTENO UPOKOJENKO išče starejši zakonski par za pomoč v gospodinjstvu. Tel:. 522 10 79. ml2342 ŽENSKO za pomoč v popoldanskih urah starejši ženski iščemo. Tel:: 526 17 14. ml2575 kmetijska mehanizacija KOSILNICI LOMBARDINIS SEDEŽEM, GORENJE MUTA S FREZO, enoosni priklop in varnostni lok, original Deutz, prodam. Tel.: 031 548 925. ml2346 MOLZNI STROJ VESTFALIJA, VINO ŠMARNICO in bukove plohe, 5 cm, suhe, prodam. Tel.: 548 10 00. ml2340 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, obračalnik Panonija, sejalnico za žito in cirkularko prodam. Tel.: 572 13 14. ml2345 OBRAČALNIK ZA SENO SIP ugodno prodam. Tel.: 548 11 84. ml2347 PAJKA, 3 do 4 m, balirko, rotacijsko kosilnico, prodam. Tel.: 031 268 019. ml2349 TRAKTOR ZETOR 33 20, letnik 1994, in traktor Zetor 50 11 prodam. Telefon 041 293 369. ml2350 NAKLADALEC HLEVSKEGA GNOJA, hidravlični, samonakladalko SIP 16, pajka SIP, rotacijsko kosilnico SIP, preklicno prikolico Tehnostroj in trosilnik umetnega gnoja Vikon z do-gnojevalnim koritom kupim. Tel.: 041 255 463. ml2354 ŠKROPILNICO STIHL, novo, SR 400, enkrat rabljeno, prodam. Tel.: 041 892 554. ml2357 TRAKTOR FENT 380 GTA, prednja hidravlika in prednji kardan, silažno samonakladalko Mengele ter pajek Sip in vrtavkasto brano prodam. Tel.: 041 269 174. ml2358 KOMBAJN ZMAJ 135, letnik 1985, prodam. Tel.: 583 11 87, po 19. uri. ml2385 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 17 m3, puhalnik za seno Tajfun, voz z gumijastimi kolesi prodam. Tel.: 031 751 535. ml2392 MULČER, malo rabljen, kombajn Ep-ple mobil 211 in molzni stroj Vitrex ugodno prodam. Tel.: 548 16 48. ml2445 VISOKOTLAČNO PREŠO za seno in slamo, cev 224, prodajo. Tel.: 549 11 02. ml2541 PRIKOLICO za prevoz živine prodam. Tel.: 041425 088. ml2475 kmetijski pridelki BELO VINO, laški rizling, šipon, možna analiza, po 180 SIT/1, prodam. Tel.: 582 10 20.ml2343 BELO VINO Z ANALIZO, po 150 SIT/1 prodam. Tel.: 041 468 100. ml 2479 KORUZO PIONIR prodam. Tel.: 02 582 14 74. m 12479 SUHO HLODOVINO - topole, 4 m dolžine, okrog 5 kubičnih metrov, prodam za 60.000,00. Tel:. 041 836 333. ml2479 KOMBANJ DURO BAKOVIČ, 770, letnik 1989, prodam. Tel.: 041 499 332. ml2558 VINO, mešano, belo, iz Lendavskih goric, prodam za 180 SIT/1. Tel:. 041 836 333. ml2334 razno HITRO DOSTAVIMO LES ZA OSTREŠJE, BRUNA, OPAŽ. Tel.: 041 459 090, 041 451 677, Trgovinske storitve Marko Pahernik, Poljčane. ml2322 Preklicujem veljavnost ŽR št. 7558171, HKS PANONKA M. Sobota, na ime Jože Bonifarti, Gerlinci 36, p. Cankova, m 12351 PREKLICUJEM bančno kartico Pa-nonke Murska Sobota, izdano na ime Ludvik Kovač, Dolina 19. ml2359 Preklicujem veljavnost obračuna za mleko za april od HKS PANONKE na ime Jože Flisar, Poznanovci 15, p. Mačkovci, m 12480 AVTOMATSKO HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 1200 1, jn gradbeno parcelo v M. Toplicah prodam. Tel:: 041 402 800. ml2482 Preklicujem veljavnost št. ŽR 7273458, HKS Panonka, na ime Jože Mertik, Trnje 32. m 12509 NOVA DVOKRILNA KOVINSKA VRATA, primerna za večjo delavnico ali kmetijsko garažo, 420 x 320 cm, prodam. Tel:: 031 407 780. ml2554 660 KOSOV opeke, strešne, »folca-ne«, nove, prodam po 80 sit/kos. Tel.: 572 14 60. ml2562 srečanja 34-letni Prekmurec s svojo hišo, redno službo, simpatičen, delaven, išče prijateljico, staro od 27 do 35 let, lahko brezposelno, za občasna srečanja, možna resna zveza in preselitev k njemu. 64-letni vdovec iz Prekmurja, preprost, zelo simpatičen, intelektualec, išče preprosto žensko za resno zvezo. Najraje vdovo iz Prekmurja, staro od 57 do 64 let. Ženitna posredovalnica v »ZDRAVILNEM DOTIKU«, Černelavci, Gederovska 14, tel.: 521 18 28. ml2516 storitve VARSTVENO DELOVNI CENTER SONČEK M. SOBOTA išče možnost nastanitve in prehrane za odraslo invalidno osebo v M. Soboti ali okolici. Informacije vsak delavnik po tel.: 534 80 53, do 15. ure. ml 2539 STREHE IZDELUJEM, POPRAVLJAM. Nudimo pomoč samogradi-teljem, tudi ob sobotah. V zalogi imajo betonske izdelke, urejanje vrta in okolice. Tel:. 55114 89, Tesarstvo Drago Flisar, Vidonci 125, Grad. ml2423 PRODAJA GLASBENIH INSTRUMENTOV, SERVIS HARMONIK in IZDELAVA DIATONIČNIH HARMONIK. Tel.: 541 11 11, Trgovina Zvok, Gančani 115 c. ml 2467 Za tiste, ki iščejo resno zvezo in prijateljstvo, ženitna posredovalnica VITA v Lendavi, Tomšičeva 2, tel. 031 438 496. ml2478 ROLETE, žaluzije, tende, lamelne zavese, plise zavese montiramo. Senčila Žalik, Žižki 31 k, tel.: 041 340 572,02 571 14 10. ml2497 Svojo življenjsko pot je sklenila naša nekdanja sodelavka Jožefa Pozvek upokojena čistilka Vestno sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu- Kolektiv Avtobusnega prometa Murska Sobota ZAHVALA V 89- letu starosti nas je za vedn°^ zapustila naša draga mama, babic prababica Marija Volf iz Krašč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znance® ter vsem, ki ste darovali vence, sveče, za svete maše ® prispevali v dobrodelne namene, nam pa izrekli soza) Zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in pogrebništvu Ban Vsi njeni najdražji ZAHVALA V 55. letu nas je zapustil dragisl" mož, oče in brat Franc Serec iz Černelavec Liškovalh Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljeI°’ ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti- Hvala za darovane vence, cvetje, sveče, » svete maše in prispevke za dobrodelne naffleIie ter izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala delovnim kolektivom Cestnega podjetja« Pomurske založbe, knjižnice in ekonomske šole v Murski Soboti. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči vsi tvoji Življenje - to niso dh^1’ ki so minili, temvečdnevi, ki smo sijih zaponk ' ZAHVALA V 91- letu je tiho zaspal n Jožef Zrim iz Kuzme 51 dn'^ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili k v j, počitku. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni ° pevcem, govorniku Petku za besede slovesa, odigrano Tišino in pogrebništvu Maje. Posebm1^^. osebju infekcijskega oddelka za vso nego in P, Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter P* f j?" bolnišnico v Rakičanu. Hvala novi Ljubljanski ba Pomurje in sodelavkam NLB za prispel Čas ne bo nikoli izbrisal spomina nate- Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli KOMUNALA Javno podjetje d.o.o. Kopališka 2 Murska Sobota Telefon N.C.: Telefax: KOMPLETNE POGREBNE VESTNIK 16- maj 2002 29 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala bo, ker te ni. N SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 10. maj 1999, ko se je za vedno poslovila od nas draga Marija Košenina -Micka rojena Kopinja, iz Maribora Žalujoči vsi njeni Vse do zadnjega si upala in se borila, da bolezen s trdno voljo boš ugnala. Pa pošle so ti moči in zatisnila trudne si oči. V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Po težki in neozdravljivi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in sestra Alojzija Zorko Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Nepričakovano in prezgodaj nas je po kratki bolezni v 64. letu zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Karel Karolyi iz Prosenjakovce Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala vsem za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše in druge dobrodelne namene, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli iskreno radi! DRAGI DEDI Zelo, zelo te pogrešamo - Goran, Lara in Grega Težko je izgubiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga izgubiti za vedno, a najtežje je, naučiti se živeti brez njega. N SPOMIN 19. maja bosta minili dve leti od takrat, ko me je zapustil dragi mož Jože Barbarič iz Krašč 4 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečko spomina. Vedno bolj te pogreša žena Nada Pošle so ti moči, zatisnil trudne si oči. Ni Več trpljenja, ne bolečin, ostali so sledovi in spomin. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Mirko Vučko iz Dokležovja n, iz Bakovec Meči h k- Sosedo ™Ubl se *skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim njCn m’ Prijateljem in znancem ,ki ste nam stali ob strani med ^fovalj ° eznii°> 1° obiskovali, nam izrazili ustna in pisna sožalja, j°v tak 3 W ma®e’vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter |®iku ° Ve’ikein številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. tabe 23 Pogrcbni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici esede slovesa, dr. Snežni Pavlin Košir, dr. Evi Koltaj Kocan, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. ZAHVALA V 51. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, sin, brat in stric Branko Modlic Žalujoči vsi njeni Zaman je bil tvoj boj in 'vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA t Žalosten in boleč je spomin na 3 maj 2002, ko nas je v 75. letu starosti po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in svak Geza Horvat iz Otovec 54 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom. Lepa hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali za sv. maše, dobrodelne namene, sveče in cvetje, g. župniku za pogrebni obred, domačim pevkam in pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji | iz Stročje vasi I Prijaj’ iz8ubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Clri’ Znancem in njegovim sodelavcem, ki so nam v trenutkih pomagali in stali ob strani. Hvala vsem, ki ^ovaijtal<0 vel>kem številu pospremili k zadnjemu počitku, uŽa dobrodelne namene, sv. maše ter za cvetje in sveče. Njenemu župniku g. Veleberiju za pogrebni obred halj ,ernu *n športnemu društvu iz Pristave za vso pomoč. 'n občutene poslovilne besede govornikov g. O. t Ma a-3, & $■ Rakuša, predsednika KS Stročja vas, in g. I. ’Ma vs’ a,rektorja Vzajemne in ZZZS - OE M. Sobota. Iskrena kakičaen"'\osebju internega oddelka bolnišnice M. Sobota v u, še posebej pa dr. Hauserjevi za vso skrb in topel odnos med pokojnikovo boleznijo. Vsem še enkrat - iskrena hvala! • Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali cvetje in sveče ter prostovoljne prispevke, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Posebna hvala za dolgoletno zdravljenje dr. Kiršnerju in osebju Pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Hvala duhovniku g. Balažiču, pevcem žalostink, godbi, gasilcem sektorja Mačkovci, pogrebništvu Banfi in hčerkinim sodelavcem Agromerkurja. Hvala vsem, ki nam skušate lajšati bolečino. Žalujoči: žena Gizela, hčerka Sida z družino, sestra Gizela z družino in drugo sorodstvo Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. (S. Jenko) ZAHVALA Rudi Tratnjek iz Murske Sobote Vsi njegovi Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela. Niti zbogom nisi rekla, neusmiljena te smrt je vzela. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in sorodnica Marija Počič r°j. Lainšček, iz Fokovec 49 t se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ^Uti^^edom in prijateljem, ki so nam v najtežjih stab ob strani ter jo pospremili na njeni zadnji nam Pa izrekli sožalje. W>zad S Poe Uarovane vence, sveče in druge namene, g. bni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. ebba ^^digrano Tišino in pogrebništvu Banfi. boi t°Scbju kirurškega intenzivnega oddelka n,snice v Rakičanu za vso pomoč. Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel, spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti. ZAHVALA V 64. letu življenja nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek in zet rože Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Posebej hvala zdravnikom in osebju kirurškega oddelka bolnišnice M. Sobota, onkološkemu inštitutu v Ljubljani in zdravnici dr. Rihtaršičevi iz M. Sobote za nesebično pomoč med njegovo boleznijo. Prav iskrena hvala gospodu župniku Balažiču in pevcem žalostink, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Irena, sin Slavko z ženo Renato, vnuk Mario in tast Kalman DRAGI DEDEK - POGREŠAM TE Tvoj vnuk Mario Dragi Rudi, aprila bi praznoval 56. rojstni dan. Usoda je hotela drugače, srce je zastalo in 8. marca si tiho zaspal za vselej. Vsem znancem, prijateljem in sosedom ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremljali na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče - prav lepa hvala! Hvala g. kaplanu za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Lepa hvala vsem, ki ga boste ohranili v spominu in ste se kdaj ustavili ob njegovem grobu. Sestri Viktorija in Kristina ter brata Franc in Stanko z družinami Pošle so ti moči, zatisnila trudne si oči. Ni več trpljenja, ne bolečin, ostali so sledovi in spomin. ZAHVALA V 68. letu nas je zapustila draga mama, babica, sestra in teta Jolanka Tolvaj iz Šalovec 95 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste z nami delili bolečino ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala osebju bolnišnice v Rakičanu, duhovniku g. Kerčmaru za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: sin Franc, sin Marjan z družino, hčerka Cvetka z družino in brat Štefan z družino 30 OGLASI 16. maj 2002 Bulldock* Bayerjev piretroid nove generacije Maksimalni učinki z minimalno porabo učinkovine Uporaba v žitih, vrtninah, na sadnem drevju in v vinogradništvu v odmerku 0,3 l/ha oz. koncentraciji 0,03-0,05% S sredstvi za varstvo rastlin ravnajte previdnol Pred uporabo preberite navodila za uporabo. Vedno pregled USTVAR AVTOMOBILE RENAULT STORI’ Renault je prva avtomobila znamka, h svojim uporabnikom ponuja nov način nakupa servisnih storitev - Renaultove paketne cene storitev. Paketne cene Renaultovih servisnih storitev 5° popolnoma jasne in pregledne, saj 50 znane vnaprej in vključujejo celotno storitev - tako Renaultove originalne nadomestne dele kot najkakovostnejše storitve Renaultovih serviserjev. Ta enostaven in transparenten način nakupa servisnih storitev zagotavlja redne vzdrževalne storitve brez nepotrebnih posegov in neprijetnih presenečenj ter tako omogoča popoln nadzor nad storitv^. , % www.renaylt.si.yvap.renault.si Paketne cene servisnih storitev Renault. Svet Krajevne skupnosti Gorica na podlagi sklepa Sveta KS Gorica in sklepa Občinskega sveta Občine Puconci ter ob smiselni uporabi Pravilnika o prodaji, oddaji v zakup (najem), oddaji za gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč v lasti Občine Puconci (Ur. list RS, št. 29/2001) objavlja JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN Predmet prodaje je: a) nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 701/1, k. o. Gorica , površine 2249 m2. Izklicna cena nepremičnine, ki jo je določil sodno pri-sežen cenilec, je 1,1 87.472,00 SIT. Na razpisu lahko sodelujejo fizične osebe s priloženim potrdilom o državljanstvu in pravne osebe s priloženo registracijo in potrdilom o plačani desetodstotni varščini na transakcijski račun KS Gorica, št. 51900-645-31 231. Ponudba naj vsebuje naslov kupca in ponujeni znesek. Ponudbo pošljite na naslov: KS GORICA, Gorica 44b, 9201 PUCONCI, in z oznako »JAVNI RAZPIS«. . Rok za zbiranje ponudb je 1 5 dni po objavi. Ponudniki bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po odpiranju ponudb. Natančnejše podatke o nepremičnini in druge informacije dobijo ponudniki na oglasni deski občine Puconci in KS Gorica ter po tel.: 545 1246, GSM: 041 550 448. Svet KS Gorica, predsednik Avgust Gomboc VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si Potfiuljc zu Iniiiftnlrsniu, tl. tl., Ul. a, NovitAa i& Miush Sobot« V MAJU 2002 ZAČARANA LUMPIJADA Lumpijada - najboljša žurka za otroke! Čarovniki iz ansambla | 12. nasprotje, pa obilica v glasbe, petja in plesa. Ne zamudite! ž .'J Mercator najboljši sosed m’ OBJEKT VARUJE PRED SONCEM, POGLEDI IN INSEKTI NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! POM-NEP Agencija za nepremičnine S 536 18 18 kupimo: - manjšo hišo v okolici Ljutomera, M. Sobote - novejšo hišo v M. Soboti, okolici Križevcev pri Ljutomeru - manjši lokal (prod, peciva) v centru M. Sobote prodamo: -hišo v Radencih, M. Soboti - novo hišo v Mačkovcih, v okolici Tomaža pri Ormožu, v okolici Radencev - staro hišo na Vaneči - delavnico v obrtni coni v Murski Soboti - nekdanji karavli v okolici Kuzme - dnevni bar oddajamo: - pisarne v Ljutomeru in Murski Soboti - prostore (trgovina-teh. blago) v Radencih DAVČNO SVETOVANJE IVAJNŠIČ, d. o. o. Ledavsko naselje 16. 9000 Murska Sobota, tel.: 536 IX 10 BONAFIN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJE: PLAČILNE KARTICE, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA MS, Staneta Rozmana 16 Tel.: 02/ 524 16 30 LJ, Slovenska 27 Tel.: 01/ 425 20 75 Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44 tel 522 36 00 Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790 Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: Franc Bertalanič, Sodišinci 17 KGZ - ŽVZ M. Sobota Anton Režonja, Gomilica 142 Jože Kovač, Veščica 54 KO VEŠ, KAJ JEŠ! tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com • garažna vrata , • dvoriščna vra! • daljinski pogc • ograje • kovane ograje • zapornice Marko Lužar, s. p. Cesta v Rošpoh 24a 2351 Kamnica PVC okna PVC vrata zimski vrtovi police KOOPERACIJSKA REJA PRAŠIČEV 031 384 479 H O VI d ’ r ŽAGANJE,"EZANJEllS/ TER HIDROIZOLACIJE^ Franc H« 9226 Moravske ji tel. 41aks: (02) 6JJ| GSM: 041 772 426^ TRGOVINA GSM: 041 504 999 d E-mail: rhdoo@siol n»' vsi dodatni b« STREHE, OPRBM%Jr OMETE IN GR*’/ OPEKA / vse za sTR KURIL/0 možnost P j) KURIVO - PREVOZ'57 ’ Gornja Bistričan1' nsnuK 16. maj 2002 NAPOVEDNIK 31 Delimo vstopnice za kino koncert murska sobota 17■ maia, ob 20. uri bo v MIKK-u dobrodelni koncert ^tetnativne godbe, kjer bodo igrale skupine: Aktivna Propaganda (Ljubljana), Anaeroba (Ljutomer), AK 47, lntoxicate in La Kurtizana (Zagreb) ter Farewell Rea-son (Varaždin). Denar od vstopnine bo namenjen tndu AK 47, ki so mu v Beogradu ukradli opremo. k maja, ob 20. uri bo v grajski dvorani simfonični ®ehl koncert (z orkestrom in pevskim zborom), kjer P° nastopila skupina Children Of The Night. Kot pre-»upina naj bi koncertiral bend Gnila jajca. ■ maja, ob 19. uri bo v grajski dvorani koncert har-m°niltarjev Glasbene šole Murska Sobota. BAKOVCI ' soboto, 18. maja, ob 20. uri bo nastopila pri OŠ sku-P^DUaschen retashv. Mihovci \nedeli°> 19. maja, ob 12. uri bo nastopila pri gasil-LJU^ t'°mU skup'na D’kwaschen retashy. ^Petelt, 17. maja, ob 19. uri bo v Domu kulture slav-ostni koncert ob 75-letnici Glasbene šole Slavka iz Ljutomera. Moritev J*1« SOBOTA akad1’'1’ ob 19-uri bo v klubu PAC otvoritev razstave BERŽEj118^^3 Slikar’a Ota Rimeleia iz Maribora- 1^ aja, ob 10. uri bo v gasilskem domu otvoritev lnarične razstave Dobrote naših gospodinj. ^TONIER stetf'?’17' maia’ ob 18- uri b0 v Saferij* Ante Tr' I'1 otvoritev razstave del članov DLUPP-a. ““godek MKA SOBOTA St^tek, 17. majai ob 18 uri se prične v telovadnici V ^ekonomske šole začetni tečaj thai chija! &sb eli°> 19. maja, ob 20. uri bo v telovadnici OŠ I “^edališki spektakel TV Dober dan Show. volana steM’0,19- maja, ob 16. uri bo v domu krajanov tnrn starejših občanov, ki ga bo popestril tudi kul-Pmgram. Mvci lik^8;ob uri bodo v Termah podelili nagrade za 'a 'iterarne PrisPevke na temo Turizem. I GAjo h _ I 'Qo 25. maja bodo potekali Osterčevi dnevi z 1 '>*tllnii in Pedagoškimi delavnicami ter srečanjem 1’sS SOBOTA vaM’18' ma’a’ob 15-uri bo v MIKK'U imPro dela' 81»«’ 'Vodi G°razd Žilavec. sobota M?’’ '8' maja, ob 11. uri bo na grajski ploščadi glasbene delavnice Govoreči bobni, ki jo ®aja, ob 19. uri bo v MIKK-u glasbena Plitki delavnica za kitariste Prvi prijemi, ki jo vodi Tadej Ropoša. BEZNOVCI V nedeljo, 19. maja, ob 12. uri bo v gasilskem domu mednarodna prireditev Pesem naj druži ljudi, kjer bodo nastopale pevke iz domačega območja in Porabja ter harmonikarji s Koroške. DOBROVNIK V petek, 17. maja, bo v kulturnem domu otroška plesna revija, ki jo. pripravlja lendavski vrtec. V soboto, 18. maja, ob 19.30 bo v kulturnem domu območno srečanje odraslih pevskih zborov. GORNJA RADGONA V petek, 17. maja, ob 16. uri bo v avli OŠ revija otroških in mladinskih pevskih zborov iz Pomurja. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V četrtek, 16. maja, ob 17. uri bo v Galeriji strokovno vodstvo po razstavi Jožeta Denka Fotografije. LITERATURA V soboto, 18. maja, ob 13. uri bo v MIKK-u literarna delavnica, ki jo vodi Robert Titan - Felix. FILM Od 20. do 22. maja bodo vrteli v MIKK-u filme temnopoltih režiserjev: John Singleton - Higher Learning, Gary Gray- Friday (ponedeljek), Špike Lee -Jungle Fever, The Hughes Brothers - Dead Presidents (torek), The Hughes Brothers - Menace II Society, Špike Lee -Summer Of Sam (sreda). RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava Na prelomih tisočletij. Slednja je odprta do julija, V Galeriji si lahko ogledate razstavo Jožeta Denka z naslovom Fotografije. Razstava bo na ogled do 5. junija. V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je do 10. junija na ogled razstava Zgodovinar dr. Ivan Zelko (1912-1986). LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo novejših del Zlatka Gnezde. MORAVSKE TOPLICE V zdravilišču bo do 2. junija razstavljala Lori Posega. KANČEVCI V galeriji Doma duhovnosti Benedikt si lahko ogledate regijsko razstavo del Otilije Kreft iz Kroga, Irme Premrl in Evgena Titana iz Murske Sobote, Renate Sporn iz Veščice in Elene Zechner iz Radenec, sodelujejo pa še: Tjaša in Žan Konstantinovič, Klemen Kreft, Matic Sporn, Ana Svetec in Nastja Utroša. GABERJE V prodajni razstavni galeriji Erbija je na ogled bogata zbirka del številnih umetnikov (Banfi, Beer, Červek, Fišer, Ferlič, Hup, Huzjan, Jaki, Kološa, Meden, Mesarič ...). Galerija je odprta od torka do četrtka med 13. in 15. uro oz. kadarkoli po dogovoru po tel. številka 041713 226. SLOVENSKE KONJICE Do 18. maja bo v mestu in okolici likovna kolonija Konjiška likovna prijateljevanja, kjer bo sodeloval tudi akademski slikar Jože Denko iz Murske Sobote. kino • k i n Murska Sobota Četrtek, 16. maja: ob 18.00 ameriška romantična drama Angelske oči, ob 20.00 ameriški pustolovski film Kralj škorpijonov Petek, 17. maja: ob 18.00 Kralj škorpijonov, ob 20.00 Angelske oči Sobota, 18. maja: ob 18.00 in 20.00 Kralj škorpijonov Nedelja, 19. maja: ob 18.00 in 20.00 Kralj škorpijonov Sreda, 22. maja: ob 18.00 in 20.00 italijanska drama Kruh in tulipani Kino Ljutomer Sobota, 18. maja: ob 20.00 ameriška vojna drama Sestreljeni črni jastreb Nedelja, 19. maja: ob 20.00 ameriška vohunska srhljivka Vohunske spletke Kino Gornja Radgona Petek, 17. maja: ob 19.00 francoska romantična komedija Amelie, ob 21.00 ameriška vojna drama Sestreljeni črni jastreb Nedelja, 19. maja: ob 17.30 Sestreljeni črni jastreb, ob 20.00 Amelie k i n . zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA Moji za zasedbo Območje PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba III lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 1 22 4 _____0 32 5 S?d°ločen xSTAVBNEGA p°-Jid? ,>ški izM5’ 3 L delovnih a ’ ka,e9°r|je: B; do te^0ST0|!,N STROJNO K0-^itM13!^?87 PRI DELU): S Mušeni: t ^ŠČAVNICI V Me«, ll^COSLltehOŽNOST NA' P0KLIC Mo ^ OS O2; P.T.S. VI-6'mest:7 B^S 2 mes': voz" p d°1č 05. Slin?9 LlPovM^PEVANJE, Mi^BRiu 259' Beltinci SpODNJI '^JCl; št. del. ELEKTROMONTER SERVISER GOSTINSKE OPREME; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih Izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI POKLIC: ELEKTROTEHNIK; STAROST DO 30 LET; do 26. 05. 02; PEGAS D.0.0., J.BAUKARTA 16, LJUTOMER AVTOLIČAR LIČAR ZA BARVANJE KONČNIH IZDELKOV IN OSTALA DELA; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 21.05.02; MIR JANEZ S. P. UMETNO KOVAŠTVO, GRA-BONOŠ 27, VIDEM OB ŠČAVNICI VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA (C IN E KATEGORIJA) V MEDNARODNEM PROMETU; nedoločen čas; 1 1. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDAT S KATERIM KOLI DRUGIM POKLICEM; do 29.05.02; MARTINEC ANTON S.P., RAKIČAN, CANKARJEVA 30, MURSKA SOBOTA VOZNIK (KATEGORIJE C); določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: C; ostali pogoji: DRUGA POKLICNA IZOBRAZBA; do 21.05.02; FLAMINGO D. 0. 0. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA PRODAJALEC PRODAJALEC; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE;KANDIDATI SE NAJ OGLASIJO V TRGOVINI OD 7-11 URE; do 17.05.02; FLEGAR ANITA, TRGOVINA, TIŠINA 5, TIŠINA KUHAR NATAKAR NATAKARSKI/A POMOČNIK/ICA; določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: OPRAVLJEN HIGIENSKI MINIMUM; do 17.05.02; FEHER ANICA-OKREPČEVALNICA HUGI, PARTIZANSKA ULICA 107, LENDAVA -LENDVA KUHAR KUHAR ZA PRIPRAVO HRANE IN NUDENJE PIJAČE; določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki; nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; d(? 17.05.02; BALAŽIČ IZTOK S.P., LEVSTIKOVA ULICA 16, MORAVSKE TOPLICE KUHAR; določen čas 5 mes.; ostali pogoji: HIGIENSKI MINIMUM,SPRIČEVALO; do 17.05.02; INFO 5 D.0.0. GOSTILNA PRLEK, CIRILA JUREŠA 1, LJUTOMER NATAKAR NATAKAR/NATAKARICA Z NAJMANJ 3-LET-NO PRAKSO, PROSTI 2 DEL.MESTI, V RESTAVR.IN PONOČI V NOČNEM BARU S PROG.; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: INFORMACIJE PO TEL. OZ. PISNE PONUDBE POSLATI NA SEDEŽ PODJ. KP-MS A.SONJA S.P., P.P.690,6000 KOPER; do 18.05.02; SONJA ANGELCA S.P., BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI NATAKARICA; nedoločen čas; 6 mes. delo- vnih izkušenj; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE Z DRUGIM POKLICEM Z VESELJEM DO TAKEGA DELA; KANDI- DATKE SE NAJ OGLASIJO V TRGOVINI BORZ Z N A N Jj je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo jn posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Išče se znanje angleškega jezika za SŠ. - Išče se znanje matematike za SŠ. - Ponuja se znanje lončarjenja. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. OD 7-11 URE; do 17.05.02; FLEGAR ANITA, TRGOVINA, TIŠINA 5, TIŠINA ŽIVILSKI TEHNIK DELO V ASEPTIČNI KOMORI; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:STROJNI TEHNIK,ELEKTROTEHN. ELEKTRONIK; do 17.05.02; RADENSKA D. D. RADENCI, ZDRAVILIŠKO NASELJE 9, RADENCI; št. del. mest: 3 ELEKTROTEHNIK NABAVNI REFERENT (ELEKTRO IN VODOVODNI MATERIAL); določen čas 6 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno, angleški jezik -govorno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:VIŠJA KOMERCIALNA ŠOLA, STROJNI TEHNIK; SPREJEMAJO PISNE PRIJAVE Z ŽIVLJENJEPISOM IN DOKAZILA 0 DEL.IZKUŠNJAH; do 21.05.02; BLISK MONTAŽA D. 0. 0. MURSKA SOBOTA, PLESE 9, MURSKA SOBOTA MAGISTER FARMACIJE STROKOVNI SODELAVEC V LEKARNI; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT IZ FARMACIJE; do 18.05.02; PAVLINJEK BRIGITA MAG.FARMACIJE, CANKOVA 65/A, CANKOVA PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DRUGI POKL1C:UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; do 23.05.02; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU -16, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU; št. del. mest: 3 DIPLOMIRANI DELAVNI TERAPEVT IVS) DELOVNI/A TERAPEVT/KA; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI P0KLIC:DEL0VNI TERAPEV;VISOKA ZDRA VSTVENA ŠOLA; do 17.05.02; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C.I.SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER Film Nikogaršnja zemlja je bil sneman pri Pivki, to pa je vedel tudi naš nagrajenec Robert Kovač, Zvezna ulica 12b, 2000 Maribor. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Kako je ime ameriškemu igralcu Caviezelu? Odgovor: Odgovore pošljite do 21. maja na naš naslov: Vest- Kupon št. 20 nik. Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. • k i n NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. BABY KEEP SMILING - Compay Segundo & Lou Bega 2. PERDONO - Tizianno Ferro 3. ANSWERING BELL - Ryan Adams 4. BELIEVE IN ME - Lenny Kravitz 5. SOAK UP THE SUN - Sheryl Crow 6. OTILIA - Dorde Balaševič 7. MR. BOBBY - Mann Chao PREDLOGI: POOR MISGUIDED FOOL - Starsailor A NEW DAY HAS COME - Celine Dion IF TOMORROW NEVER COMES - Ronan Keating LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. PET ŠEST OSEM - Peter Lovšin 2. KLINIK - Siddharta 3. ZVONČKI IN TROBENTICE - Lukas 4. ŠARMER - Mambo Kings 5. ZADOSTI SEM NOR - Sasha 6. GUSL - Kvinton 7. TAM TAM TAM - Kingston PREDLOGI: ŠE ENKRAT - Leeloojamais NA KRILIH LJUBEZNI - Elevators HEY HEY - Big Bibls Brothers Band LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. LE OBJETA ISTO MISLIVA - Vitezi celjski 2. LE TVOJA LJUBEZEN - Vesele Štajerke 3. PREVEČ JE BELIH ROŽ - Vrisk 4. DAN V MAJU - Ans. Franca Potočarja 5. ŽABE-Vita 6. FIČ FIRIČ - Ptujskih 5 7. MOJ RODNI KRAJ - Igor in Zlati zvoki PREDLOGI: POMLADNA HARMONIJA - Anja Burnik s prijatelji KAJ MI MAR - Beneški fantje V VASICO RODNO - Fantje z Graške gore LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. VZLETI PTIČICA - Halicanum 2. NE JOČI ZA MANO - Tadej Šalamun 3. KRALJICA NOČI - Frenki Sever 4. KOT VETER-Šarm 5. ZBOGOM, ZBOGOM, DRAGI - Marina Huber 6. ZAGORELO TELO - Horizont 7. EMMANUELA - Comfort PREDLOGI: RDEČA VRTNICA - Palme Z ROSO SI OPLAKNEM LICA - Hobby Brass Band VRAČA SE POMLAD - Big Band Murska Sobota Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 23. maja 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 20 - glasujem za skladbo NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«..... Ime in priimek ter naslov:. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU M. SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov In organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse Informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Naslov pošiljatelja: 32 ZADNJA STRAN 16. maj 2002 Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 15. maja 2002 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 224,6048 225,2806 225,9564 Hrvaška HRK 191 1 30,5897 30,6817 30,7737 Madž. HUF 348 100 92,0800 92,3600 92,6400 Švica CHF 756 1 154,4206 154,8853 155,3500 V. Brit. GBP 826 1 359,7129 360,7953 361,8777 ZDA USD 840 1 247,8534 248,5992 249,3450 V tej gorički vasi se pripravljajo na gradnjo igrišča za mali nogomet oziroma športnega centa. - Večino cest so sicer že modernizirali, a vendarle je treba posodobiti še pet kilometrov cest. - Na Vaneči je že 89 počitniških hišic, ki so si jih zgradili Murskosobočani in drugi. Ne preseneča, saj kraj ni daleč od pomurske metropole, vingradništvo na Vaneči pa ima tradicijo, na kar opozarja tudi informacija, da so že 1627. plačevali cerkvene dajatve - z vinom. (J. Ko.) V dvoje je lepše Rojstvo hčerkice Doris je »krivo«, da sta se mlada mamica Natalija in prav tako mlad očka Fredi, ki sicer imata tudi štiri leta in pol starega sinčka Dominika, končno poročila. Vedno nekaj pod palcem Kartica LB Karanta S plačilno kartico Karanta Nove Ljubljanske banke boste dobrodošli na številnih domačih prodajnih mestih, ki so označena z znakom Karanta. V okviru limita, ki vam ga določi banka, jo lahko uporabite ne glede na trenutno razpoložljiva sredstva in vedno, ko pri sebi nimate dovolj gotovine. - Karanto sprejema več kot 12.000 prodajnih mest po vsej državi. - Stroške za opravljene nakupe poravnate enkrat na mesec. - Dan za plačilo stroškov izberete sami. - Mesečni izpisek vam omogoča pregled nad opravljenimi nakupi. - Sami izberete barvo kartice. - Kot imetnik kartice ste nezgodno zavarovanji pri Zavarovalnici Triglav, d. d. »Na matičnem uradu na Tišini naju je civilno poročil g. Stanko Gomboc, potem pa je bila še cerkvena poroka v tišinski cerkvi, kjer nama je podelil zakrament svetega zakona župnik g. Ivan Kranjec,« je povedala nevesta, ki pa ob poroki ni nosila paj-čolanastega oblačila (dejala je, da bi bilo to po toliko letih zunajzakonske zveze neprimerno), ampak je bila oblečena bolj praktično - v svetlo rjav ženski kostim, ženin pa v svečano temno modro obleko. Pražnje sta bila oblečena tudi otroka, še posebej hčerkica Doris, ki je bila v belem kot angel- ček, saj ji je župnik takoj po poroki staršev podelil sveti krst. Nevesti je bila poročna priča sestra, ženinu pa brat Ludvik. Poročna večerja za trideset svatov je bila v bližnjem Mencingerjevem gostišču. Fredi, po poklicu zidar, ki dela v Avstriji, izhaja iz Krupliv-nika; Natalija, ki je končala kmetijsko šolo, pa je doma s Krajne. Spoznala sta se pred toliko in toliko leti in kmalu potem se je fant kar preselil k dekletu, kot je to že običaj. S svojo družinico živita v skupnem gospodinjstvu z materjo oziroma taščo Regino in očetom oziroma tastom Francem, ki je upokojenec. Imajo srednje veliko kmetijo, zato je Natalija kar ostala doma (ne hodi v službo), zato se tudi lahko veliko več posveča otrokoma. Na že klasično vprašanje, ali sta bila na poročnem potovanju ali pa bosta nanj še šla, sta odgovorila, da ni bilo in ne bo nič, kajti na prvem mestu je skrb za otroka, se pa vsi skupaj skoraj vsak teden kam zapeljejo - na izlet zunaj Pomurja. - Š. S., foto: V. Juhnov Na kratko Na kratko Na kratko Naj gre za nakup hrane v trgovini, kosilo ali večerjo v gostilni, nakup čevljev ali oblačil, goriva na črpalki, vaša Karanta bo povsod dobrodošla. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Divizija Pomurje Dolenci Športno društvo je pripravilo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 14 ekip, najboljši pa so bili domačini, ki so osvojili pokal šalovske občine. Med posamezniki so bile majhne razlike. Zmagal je Zdravko Kovač s Hodoša pred Andrejem Svetcem iz Dolenec in Silvo Fartek, ki je bila edina ženska tekmovalka. (J. Ko.) Lendava V skupino za samopomoč, ki deluje v okviru CSD, je vključenih enajst starejših oseb. Skupina je imela lani kar 41 srečanj. Cilj delovanja je med drugim druženje s starejšimi ih preprečevanje osamljenosti starejših pa tudi priprava srednje generacije na starost ter razvijanji medgeneracijske solidarnosti in samopomoči. (J. Ž.) Janžev Vrh Prizadevno gasilsko društvo Janžev Vrh, ustanovljeno 1936. leta, je kupilo novo gasilsko vozilo, pri nakupu katerega so seveda sodelovali vsi vaščani. Društvo šteje 76 članov. (J. Ka.) Stročja vas Na šoli, ki je v starejši stavbi, obnavljajo električno instalacijo. Obnovili bodo tudi zbornico in prebelili prostore. 16. maj, četrtek,____________________________JANEZ 17. maj, petek, JOŠT 18. maj, sobota, ERIK 19. maj, nedelja, VITOMIL 20. maj, ponedeljek, BERNARD 21. maj, torek, FELIKS 22. maj, sreda, MILAN 16. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 28 minut, zašlo pa ob 20. uri in 29 minut. Dan bo tako dolg že dobrih petnajst ur. 19. maja ob 21. uri in 43 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. runcu NI . (|r ' Priprave na b°k^ Tysona, naj bi taK° P spodo iz visoke lokj da so celo sami P^ pripravljenost in malo pogladi^J še ni znano. Boj S pravijo, da le m bi se namesto goja j J skd ruleto. > nabojem pa so nekatere druge vaji«' Veliki sanator m ž J stnik soboskeKa svojim delavcem |(/j co do parkiranja na J nekdanjem dvoriš »a tiska. To P’"M zgodilo zaradi P ji« prostora, ampak z delavske poštenost-»J tem ne more bi bilo dobro, da s' . predsednika pa' Pahorja - B* »Z lahko pokazal tre I parkirišča. Visoki krogi LDS / odhodu sedanj kegadirektorjar( Agencija zar9°aaA Bojana Dejaka nov 9 za visoko dolžnost specialista za izve a in lendavskega ^ Balažka. Toda ta bo | nekaj konkurence. * * * Si Križevski končno na vrhu. napredovanju v J na jt vski kašarni. svetnikJP0 Lendavski svetni |e je direktorja Kom dobili P°pisa m#- j trebnih za kanal ni znano, ah bo ® davski svetnik an epoiH aavsM^«“- iiz_ nalizacijske ce j(j Ponte rosu v Le Z Vestnikovim vlakom do Kopra, nato z avtobusi potepanje po Istri. Ogled Umaga, Novigrada, Vrsarja ali Rovinja, sprehod po Poreču. Kosilo v hotelu Materada, -> nagradne igre, zabava z glasbo. Za vse potnike na vlaku -sladka presenečenja. Potniki Vestnikovega vlaka se lahko popeljete tudi z ladjo ali poskusite istrska vina - doplačilo 3.000 tolarjev: Veržejski županI et/ skriževskimnoja(ld^ prezentantu pred odhodo < narcis- Kot sp^J/ dicino je ug° ^8 »vzdržal« d°k avstrii5^ Raifeisen- , imavlastiPjCpA dano hladim'00- ^ stništvo v uP^ nOve bank6 Krekovo bank ■ Akademiki a^prip^ majsko sreč j^ije svoje nove ca baru. • vožnja z ladjo od Novigrada do Poreča z aperitivom dobrodošlice ali MURSKA SOBOTA • degustacija istrskih vin z majhnim prigrizkom in f । ogled zvezdarne v Višnjanu Prodaja vozovnic v naročniški službi Vestnika vsak dan, razen sobote, med 7. in 15. uro, ob sredah od 7. do 18. ure. S seboj prinesite osebni dokument (osebno izkaznico ali potni list). Soboška P°"^njo iii va novo ik v resorni^ Štihec. Kero0^fo! ni kandidati P <7 mi ložam'. J no vključiti V wiia, Pa s Odbij31 gaoCX ler niso »o