Stev. II. V Ljubljani, 15. marca 1812 LIL leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva •ftt spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati jamo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov - vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Razlike med oženj enimi in neoženjenimi učitelji in učiteljicami. (Programatična razprava.) Zdi se nam, da učitelji niti sami niso zedinjeni v posameznih vprašanjih stanu, in prvo naše delo bi skoro bilo, postaviti programatične zakonske točke tako z o-ziroin na paragrafe, tičoče se šole, kakor na one, tičoče se učiteljskih vprašanj. To se pravi: mi razen posameznikov nismo skupno obravnavali ljudskošolske-ga zakona in še nismo točno fiksirali svojega stališča napram posameznim odredbam. Upamo, da bo z delitvijo »Zavezi-ne« delegacije v odseke bolje in da vzame to delo šolski odsek v roke in v razpravo, ki ga bo uspešno in podrobno rešil s pomočjo okrajnih učiteljskih društev. Tudi zgoraj navedeno vprašanje je ena principialnih točk našega stanovskega programa, a naziranja so v učiteljskih, kakor tudi v zakonodajnih krogih v tem vprašanju kaj različna in nezedinjena. Zatorej se nam zdi, da bi bilo povsem potrebno, da po našem stanovskem časopisju raztresene programatične razprave zberemo vkup. da se na lokalnih in potem centralnem zborovanju pogovorimo o njih in jih potem javno fiksiramo kot naš stanovsko-šolski program. Nikakor ne nastavljati pretiranih zahtev — pač pa pravičnih! Do danes se spuščamo v teh vprašanjih od slučaja do slučaja, in premno-gokrat se rešujejo učiteljska in šolska vprašanja brez učiteljstva. Poročali smo že o učiteljski in šolski razpravi v koroškem deželnem zboru. Omenjali smo, da se je razpravljalo tudi o še nekaterih za nas programatičnih in principijalnih vprašanjih, in eno takih je bilo tudi naslovno vprašanje. V specialni debati pri razpravi o šolskem zakonu je poslanec dr. A. Lemisch obrazložil sledeče stališče nemškega svobodomiselnega učiteljstva glede razlike, ki jo dela sedanji zakon med oženje-nimi in neoženjenimi učitelji: Nemško svobodomiselno učiteljstvo na Koroškem stoji na stališču, da naj bo plača med oženjenimi in neoženjenimi -u čitelji enaka, in sicer enaka temeljni plači neoženjenih učiteljev, pač pa naj se o-ženjenim učiteljem, če so dosegli 24 leto, dovoli osebna doklada 100 K letno. Poslanec Pierl se je pridružil predlogu predgovornika in je rekel, da je on tudi principialno za zenačenje plač učiteljev in učiteljic (tako ne pozna te razlike n. pr. že država in tudi nova službena pragmatika za državne učitelje, ki je ravnokar predložena od naučnega ministra državni zbornici, ne pozna razlike med učiteljicami in učiteljem in ima tudi celi-batno vprašanje učiteljic rešeno. Op. pis.) vendar, ker je to zaenkrat nedosegljivo, naj se plače vsaj za 80 odstotkov enako postavijo z onimi učiteljev. Poslanec Gra-fenauer (slovenski klerikalec) se je izrekel proti tem izpremembam. Poslanec dr. vit. pl. Metnitz je tudi proti razliki med oženjenimi in neoženjenimi učitelji. Pravi, da je to komplicirana stvar. Pravi, da bi bilo potem bolje, da dežela uvede splošni davek na samce. Dr. Steinwender pa nato predlaga, da se zenačijo z oženjenimi učitelji tudi oni samci, ki imajo vzdrževati sorodnike prvega in drugega kolena. Iz vse te razprave se kaže jasno ne- --------^eSegMai^ edinost in različna mnenja v posameznih vprašanjih. V prvi vrsti se nam zdi čudna ona postavka, ki govori, da dobi učitelj ože-njenec doklado šele tedaj, ko je star 24 let. Hm! V prvi vrsti je to za učiteljstvo malo preponiževalna zahteva. Kakor znano, se tudi umobolni ne smejo ženiti! Gotovo tudi, da s tem vprašanjem ni v zvezi humanitarnost, zakaj s tem se na eni strani popolnoma odtegne zakonodajalec privatnemu življenju učitelja, da mu noče pomagati kot oženjencu iz socialne bede le zaradi tega, ker še ni 24 let star; na drugi strani se pa indirektno vtiče v privatne zadeve učitelja ter globoko posega v državljanske pravice in privatno življenje učitelja s tem, da mu indirektno pre-prepoveduje ženitev. Še bolj čudno se nam pa zdi, da se je soravilo v zvezo z zvišanjem učiteljskih plač — davek na samce. To se nam pa zdi naravnost čudno, da se hoče hkrati, ko se je dalo, skoro vzeti istotoliko na drugi strani učitelju. * Ker smo že ravno pri debati o šolskem zakonu, naj še par točk iz te razprave omenimo. Povsem se moramo strinjati z izvajanji dr.Angererja glede nadaljevalnih šol. On pravi: Gotovo je nadaljevalno šolstvo napredek, vendar šele tedaj, če se ga pri-dene popolnemu ljudskemu šolstvu, ne pa, da je to le kot nadomestilo za skrajšanje šolske obveznosti. Poslanec Grafenauer je poudarjal, da država izda za ljudsko šolstvo le dva do tri miljone, medtem ko za manjvažnejše stvari pa izdaja kar po sto in sto milionov. Čudno se nam zdi, da naši klerikalci le v deželnih zborih vidijo državo, ki za ljudsko šolstvo ne izdaje skoro nič, medtem pa, ko v državnem zboru glasujejo proti obremenjenju države s šolskimi stroški in razbremenjenjem dežel. Je pač hinavščine tudi še nekaj na svetu! Končno naj še omenimo, da se je deželni predsednik Hein prav toplo zavzel za izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva, ker je mož na svojem mestu, kar se n. pr. kranjski dež. predsednik baron Schwarz še nikdar ni. Posekal je pa tudi vse svobodomiselne poslance, ker se je kot vladni mož zavzel za napredne interese šole in je ostro kritiziral krčenje šolske obveznosti. nadaljevalno šolstvo in je to nazval celo kot protizakonito. Bratskim društvom na Štajerskem v posnemanje! Učiteljsko društvo za brežiški in sev-niški okraj je na svojem zborovanju dne 3. t. m. sprejelo soglasno sledečo resolucijo : »Z odgoditvijo deželnega zbora štajerskega se je tudi ureditev učiteljskih plač zopet zavlekla za nedogleden čas. Ker pa je postal gmotni položaj štajerskega učiteljstva nevzdržljiv, da, naravnost obupen, sklene Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj na svojem zborovanju dne 3. marca 1912 na Vidmu soglasno, naprositi Zvezo slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem, da vzame takoj v pretres vprašanje, katere skupne korake naj bi storilo slovensko štajersko učiteljstvo, da bi se njegove upravičene zahteve po izboljšanju gmot- LISTEK. Novi Akordi. V daljših presledkih sta zopet izšli dve številki tega glasbenega lista, ki smo o njem pisali v svojem listu že večkrat obširneje. Prvi zvezek, ki ima tudi zanimivo in raznovrstno književno prilogo, poklanja uredništvo Akordov ravnatelju Franu Gerbiču ob njegovi sedemdesetletnici. V ta namen je priobčilo 8 slavljenčevih skladb, izmed katerih datira uvodni moški zbor »Naša zastava« iz onih časov, ko so se prepevali »hauerji« vsevprek. Takrat so sicer storili svojo dolžnost, dandanes se navdušujemo za resnejše delo. Kratka igračica. mešan zbor »Četiri go-dišnje dobe« najbrž ne najde proizvajalcev, in se bo prej udomačil in priljubil Šibkejšim glasom »Pomladni klic«. Prav nič nam pa ne ugajajo teksti omenjenih skladb, ki jih je skladatelj sam spesnil. Ker so skladbe starejšega datuma, mu te-ne štejemo v zlo, dasiravno ima isto Srdo napako tudi večina onih lahkih, v narodnem tonu komponiranih Gerbičevih koških zborov, ki jih je lansko leto izdala Glasbena Matica. Ker imamo toliko lepih pesniških zbirk (Zupančič, Golar, Pugelj Medved), v katerih je skladateljem snovi na bogato izbiro, res ne moremo razumeti. zakaj treba tekste fabricirati! V pred-ležečem zvezku pa srečamo nekaj kompozicij na tekste Vojeslava Moleta in Milana Puglja, ki se tudi v glasbenem oziru bližajo novi »moderni smeri. »Mrtva pom--lad«, »Nihče ne ve« in »Trubadurka« so samospevi, kakršnih pri Gerbiču nismo bili vajeni. Posebno zadnja je tako tekstu primerna in tako toplo občutna, da skladatelja zanjo lahko zavidamo. Da pokaže uredništvu slavljenca kot komponista klavirskih stvari, je vzel v to številko »Ma-zurko«. ki udarja na struno Poljaka Chopina; da je mnogo delal Gerbič tudi na polju cerkvene glasbe, priča njegov »Ave Maria«. Čestitkam, ki jih je uredništvo Novih Akordov postavilo zvezku na čelo, se pridružujemo tudi mi z željo, da bo usojeno osivelemu zaslužnemu starčku dočakati še mnogo let v korist slovenski glasbi! V drugi številki se nam poleg znanih skladateljev predstavljajo novinci Ravnik. Dežela in Šmigovc. Prvi je znan pianist, bivši gojenec Glasbene Matice, in smo ga srečali že na vzporedu neke Matične produkcije, na kateri je tenorist Rijavec pel njegov prav čeden samospev. »Vasovalec«. Sedaj podaje hvalevreden mešan zbor »Polje spi«, zbor boljših teženj. V drzni moderni harmoniki gre Ravnik za Lajovicem. Vprašanje je le, kdo bo ta zbor pel? Kvečjemu Matica, za po-deželne zbore niti misliti ni. Dežela je podal »Japonski motiv«, kratek dober domi-slek za moški zbor, iz katerega bo težko kaj napraviti. Tudi Šmigovcev zbor »Spi že hrib in dol« ni napačen, društva se ga bodo ustrašila zaradi prehoda iz prvega dela (f dur) v srednji del (des dur). Lepo prednašen bi dosegel efekt. Trem novincem, ki so se dokaj srečno uvedli, stoje na strani Sattner, Adamič in Šantl. Sattner podaja v tekstu primeren in v glasbi lepo izražen nauk »Peča«, ki ga upamo na vzporedih pogosto citati. Gotovo se resnejšim pevcem priljubi Adamičev zamišljen samospev »Kot iz tihe zabljene kapele«. Odlikuje ga mirnost in svečanost ter originalna klavirska spremljava. Poleg teh vokalnih skladb je priobčil še Šantl Adagio iz svoje klavirske sonate. Raznolični doneski,,torej vsakemu nekaj. Številki pa manjka književne priloge, ki jo namerava založništvo opustiti zaradi premajhnega števila naročnikov. Snovi za prilogo ima baje uredništvo dovolj, tisk je drag, naročnikov malo in še ti ne plačajo vsi redno. Žalostna pesem! Književna priloga Novih akordov je prinašala zanimive članke, temeljita razmo-trivanja, novice iz vsega glasbenega sveta in kar je največ vredno, nepristransko pisane, odkritosrčne kritike koncertov. ki niso dišale po osebnem kultu. Kdor je naročnik nemških glasbenh listov, mora odkrito priznati, da Novi Akordi ne zaostajajo za njimi. Zato pa bi bila sramota za Slovence, če bi zaradi malomarnosti in brezbrižnosti izgubili svojo edino glasbeno revijo. Res, obžalovanja vredna je ljubezen. pa vroča ljubezen našega občinstva — žal tudi naše inteligence — do dunajskega operetnega in kabaretnega šun-da, od Leharjevih sladkarij pa dol do one abotne »Hupf mein Maderl«, dočim Novih Akordov noče poznati.. Vzdramimo se in pomagajmo vsak po svojih močeh, da bo zasiguran obstanek Akordom in njihovi književni prilogi, temu važnemu faktorju za nadaljni razvoj in napredek slovenske glasbe! —a. Priporočajte in širite naš list! nega stanja čimpreje udejstvile. Zlasti smatra društvo za potrebno, iskati sredstev za skupno in enotno postopanje vsega štajerskega učiteljstva, ker nikakor ne gre, da bi slovensko uči-teljstvo pustilo svoje nemške tovariše o-samljene v boju za naše skupne pravice. Posvetovanje o tej točki naj se postavi na dnevni red prihodnje delegacij-ske seje naše Zveze«. Društvo je sprejelo v tem smislu predlog, ki ga je poslalo Zvezi s prošnjo, da ga da ta takoj v pretres vsem v Zvezi včlanjenim društvom. Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v€elju, r. z. z o. z. ima izredni občni zbor v pondeljek (praznik) dne 2 5. marca 1912 ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni v Celju, Breg št. 26, z dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Nadomestne volitve načelstva. 3. Slučajnosti. Ker je član načelstva g A. Pesek iz Ljubljane zaradi oddaljenosti odložil mesto v načelništvu in ker je na zadnjem občnem zboru pomotoma izostala točka dnevnega reda: volitve, je sklenil občni zbor, da se skliče ob priliki zborovanja štajerske .Zveze" izredni občni zbor. Ker pa »Zveza" zboruje šele o Binkoštih, je sklenilo načelstvo, da skliče izredni občni zbor prej. NačelstvoUčiteljske gospodarske in kreditne zadruge v Celju, r. z. z o. z. Fran Voglar, Lud. Černej, član načelstva. načelnik. Iz naše organizacije. Kranjsko. Slovensko deželno učiteljsko društvo bo imelo v soboto, dne 16. t. m. II. sestanek z učiteljiščniki v Narodnem domu. Predaval bo nadučitelj Janko Žirovnik »o preteklosti in bodočnosti učiteljskega stanu«. Začetek ob osmih zvečer. Ljubljansko učit. društvo bo imelo redni letni občni zbor z običajnim vspo-redom dne 19. marca (Sv. Jožef) ob dveh popoldne v Učiteljski tiskarni. Štajersko. Učiteljsko društvo za brežiški in sev-niški okraj je zborovalo dne 3. marca na Vidmu. Udeležba je bila z ozirom na prejšnje zborovanje povoljna. Nujno potrebno je, da v sedanjih, za nas preresnih časih zborovanja vestno posečamo, in naravnost zagonetna je stanovska brezbrižnost nekaterih tovarišev in tovarišic. Po prečitanju zapisnika zadnjega zborovanja in rešenju raznih društvenih zadev je referiral tovariš Gajšek o izpre-membi Zavezinih pravil. Debata, ki so se je udeleževali tovariši Jamšek, Knapič, Mešiček, Rismal in tovaršica Scheligo, je postala posebno živahna pri točki o Za-vezinem glasilu. Vsi so bili edini v tem, da naj društveniki, včlanjeni pri Zavezi, dobivajo »Učiteljskega Tovariša« brezplačno. Temu primerno naj se zviša dosedanja društvenina. Le na tak način, da ga dobiva vsak društvenik, bo list res glasilo vsega v Zavezi organiziranega avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Zaradi tega bo lahko tudi mnogo ceneji, kar je z ozirom na naše gmotno stanje posebno želeti. Predlogi o izpremembi mnogih točk se pošljejo naši štajerski Zvezi. Predsednik se v imenu navzočih zahvali referentu za temeljito poročilo. Pri četrti točki dnevnega reda se je dalo duška brezmejni ogorčenosti, nastali zaradi zadnjih dogodkov nastalih v državnem in deželnem zboru, tičočih se našega krušnega vprašanja. Padala je obtožnica za obtožnico na iste, v katerih rokah je končna rešitev učiteljstva iz njegovega naravnost obupnega položaja. Tem-paramentne besede in predvsem glasovanje je dokazalo, da nam tudi zadnje bridke prevare niso uklonile tilnika. Ni še zamrl v nas stanovski ponos v dolgoletnih brezuspešnih borbah za naše življenjske pravice! Eno pa je nam v sedanjih težkih urah neobhodno potrebno: Skleni-mo kolikor mogoče naše bojne vrste, ki jih mora prevevati misel stanovske celo-kupnosti. Pojmovati moramo važnost železne stanovske disciplane v boju Le ako je dan ta pogoj, se lahko ugodi nasvetu našega Socialnega odseka z upom na končno zmago. In zmagati menda hočemo?! Ce pa danes ni dan gori navedeni pogoj, so nam glasovi izza tega zborovanja prorok, da pride čas, ko bo bolje disci- plinirano učiteljstvo, prisiljeno po bedi, moralo nastopiti pot, ki mu jo je pokazal Socialni odsek. Menda bo tedaj naše »kulturne« kruhodajalce kaj sram!? Tozadevni nasveti se pošljejo vodstvu štajerske Zveze s prošnjo, da ta ukrene takoj potrebno. Od stanovsko - zavedne tovaršice gdč. Jurkove se je poslovil v toplih besedah predsednik. Mnogo smo si povedali, a še veliko je ostalo neizgovorjenega, ker se je moralo zaradi pozne ure zaključiti zborovanje. Še v večjem številu na krov dne 16. maja v Brežicah. Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer je imelo svoj redni občni zbor dne 7. marca 1912 v Križevcih. V krepkih, jedrnatih besedah je spominjal tovariš predsednik uvodoma na lansko delovanje društva, ki pa žal, ni rodilo mnogo uspehov. Krive so temu današnje, šoli in uči-teljstvu sovražne razmere. Pokazalo se je, da nimamo prav nobenih prijateljev in smo navezani popolnoma sami nase. Vse to pa nas ne sme storiti malodušnih. Pač pa nas te razmere naravnost silijo, da se oklenemo z vsemi močmi naše stanovske organizacije in zahtevamo vselej in povsod to, kar nam gre. Zmagati moramo, saj pravica je na naši strani. Bodimo v vsakem oziru trdni kakor kamen, ne oziraje se na desno in levo. Ne obračajmo plašča po vetru — naj se obrača veter po plašču! Prečita nato še par dopisov in opozarja na Učiteljsko gospodarsko in kreditno zadrugo v Celju. Zadruga je poslovala lansko leto, kakor je to razvidno iz letnega poročila, prav uspešno. Oklepajmo se je! Poročilo tov. tajnice nam kaže, da je bilo društveno življenje v pretekle™ letu povoljno. Zborovali smo šestkrat. Ob teh prilikah so se vršila razna predavanja. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je gmotno stanje našega društva ja-ko povoljno. Društvo ima v tovarišu Kry-lu res izvrstnega blagajnika. Poročilo knjižničarja je bilo kratko. Nihče se ni izposodil knjige. Vzrok: v knjižnici so samo take knjige, kijih že itak vsak ima. Sklene se, da bo naročalo društvo odslej moderne pedagoške knjige. Na društvenih zborovanjih se bo potem poročalo o njihovi vsebini. Na dnevnem redu je bilo nadalje predavanje gospoda ravnatelja Robiča: »Domoznanski pouk na tuokrajnih šolah«. Q. predavatelj je očrtal pomen in smoter domoznanskega pouka, ter pokazal, kako se da razdeliti snov tega predmeta na posamezne učne enote. Nato se je vršila volitev novega odbora in je bil naš dosedanji predsednik tov. Janko Tomažič zopet enoglasno izvoljen predsednikom. Ostali odbor je sestavljen sledeče: podpredsednik Sim. Cvahte, tajnik Fr. Cilenšek, blagajnik J. Kryl, knjižničar J. Baukart, pevovodja Fr. Zacherl, odbornik Avg. Lah. Delegatom za Zavezino zborovanje se določita tovariša Fr. Cvetko in A. Lah. Prihodnje zborovanje se vrši 9. maj-nika pri Sv. Jurju ob Ščavnici, Po zborovanju se je razvila neprisiljena zabava v Hauptmanovi gostilnici. Slovenjebistriško učiteljsko društvo je zborovalo v četrtek, dne 7. sušca 1912, v Slovenji Bistrici. Obisk je bil glede na dejstvo, da so nekateri tovariši oboleli, nekateri pa imeli šolo, prav povoljen. Predsednik Sabati pozdravi navzoče prav pre-srčno, ter omenja, da je bilo društvo v nekaki krizi, ki jo je pa srečno prestlo. Sklene se, da se odpošlje nadzorniku gospodu Dreflaku povodom njegovega odlikovanja z zlatim zaslužnim križcem s krono v imenu društva čestitka. Izmed dopisov je omeniti onega glede »Gospodarske in kreditne zadruge«. Predsednik toplo priporoča pristop k tej zadrugi. Nadaljni dopisi se tičejo »Haftpflichtversicherung«. Društvo pristopi tej zavarovalni družbi. V to svrho naj vpo-šljejo vsi člani čimprej svoje rojstnedate predsedniku. Glede dolžnikov na članarini se določi se določi, naj blagajnik pismenim potom opominja tiste člane, ki dolgujejo čez 10 K. Kot delegat za Zvezjno zborovanje je bil izvoljen že letos v sedmič tovariš Krotky. Ker bo Zaveza letos zborovala na Štajerskem, je društvo predlagalo, naj se vrši zborovanje v Celju. Tovariš Sabati je predaval o: »Pravičnost učitelja napram svojim učencem«. Zanimivo predavanje so vsi navzoči poslušali z največjo pozornostjo in se je izrekla želja, da bi referat objavil v »Učit. Tovarišu« v podlistku. Prihodnje zborovanje se vrši v obliki izleta dne 9. majnika na Spodnjo Polska-vo. Za dobrega referenta je že srbljeno. K temu izletu že danes vabimo sosedna društva in prijatelje učiteljstva. R. Prošnja. Podpisani prosim vse one tovariše, ki so prevzeli nabiranje krajepisnih imen za „Slov. Matico", da mi v kratkem, vsaj do 1. aprila t. 1., pošljejo nabrano tva-rino. Obljuba dela dolg. Maks Hočevar, strok, učitelj Krško. Učitelj iščni vestnik. Učitelj — novinec. (Referiral na II sestanku slov. učiteljiščnih abiturientov v Ljubljani tov. S i v e c. (Dalje.) Zapreke, ki nam stopijo nasproti, torej niso malenkostne. Potreba bo pravega vztrajnega dela. Marsikdo bo pri tem, da omaga. Zgrozil se bo, ko bo zagledal toliko dela in težav, ki bi jih moral prebiti, že bi stopil v trop delavcev, v vrsto boril-cev. A ne strašimo se! Delo. še tako težko, nam bo postalo sladko, če se ga opri-memo z ljubeznijo. Čutili bomo sicer pomanjkanje, a imeli bomo čisto vest. Kle-čeplazci nočemo biti. Za zgled si postavimo one učiteljske mučenike, ki so žrtvovali vse, da so ostali zvesti svojim in narodu koristnim načelom. Pazimo torej, da ostane naš značaj kristalno čist. Učiteljstvo rabi pravih moških značajev. Leti dvignejo njih ugled in vodijo narod po poti izobrazbe do one višine, na kateri bi moral biti. Sedaj, ko vstopimo v življenje, bomo morali prebiti hud boj. Napeti bomo morali vse sile. če bomo hoteli ohraniti svoj značaj. Ako bomo sami, se bomo le težko upirali temu nasilju. Zato si bomo morali poiskati prijatelja, pravega, odkritosrčnega prijatelja, ki bo čutil z nami in nam bo pomagal prenašati prve silovite navale, ki bodo butli od vseh strani na nas. Najboljšega prijatelja bomo dobili brezdvom-no med učiteljstvom, ki je že prebilo nešteto bojev,ki ve in zna ceniti boje začetnika. Zato bodi prvo naše delo, da se vpišemo v stanovsko organizacijo ter da se je oklenemo z vso vnemo. K vstrajnemu delu nas bo izpodbu-jal tudi »Učiteljski Tovariš«. On nam bo dajal moralne opore, moči in nasvetov. Pomagal je že mnogim — bo tudi nam. Ako bi ne bilo njega, bi omagal masika-teri učitelj. Zato naročimo se vsi nanj! Sedaj zapuščamo učiteljišče. A s tem ni rečeno, da vrzimo knjige v kot. Štu-dirajmo dalje, in sicer to, kar se ni obravnavalo v šoli. Lotimo se vprašanj, s katerimi se nismo mogli mnogo baviti do-sedaj. Študirajmo stanovsko - socijalna vprašanja! Seznanimo se s temelji našega gospodarskega življenja! Neobhodno potrebno pa je. da se vsak hitro in kolikor mogoče natančno seznani s stremljenjem učiteljstva. če to še ni storil dose-daj. Kdor ne bo dobro poučen o tem, bo zaostajal. Nemogoče mu bo, da bi. sledil tvarišem pri njih delu. Obenem zasleduj-mo natančno domačo in svetovno politiko, da ne pridemo v položaj, ko bi morali molčati. Pridno obiskujmo knjižnice in berimo znanstvena dela strokovnjakov! Napredujmo in izobrazujmo se! Od učiteljskega napredka je odvisen napredek naroda. Učiteljstvo je prvo poklicano, da širi prosveto in omiko med narodom. Naše delo v življenju bo dvojno. Prvič bomo morali skrbeti za dobrobit in ugled učiteljstva. drugič za posvetno in gospodarsko omiko ljudstva. Za dobrobit učiteljstva bomo delali najbolje, če bomo udje in trdni stebri učiteljske organizacije. Kar dobi učiteljstvo» si pribori skupno. Kako bomo skrbeli za ugled učiteljstva, sem že govoril. Le nekaj še sodi sem k tej točki. Pozabiti ne smemo, da smo bili učiteljiščniki. Kot takim nam je bila jako dobrodošla pomoč učiteljstva. Naši nasledniki pa jo bodo rabili še bolj kakor mi. Zato, tovariši, ostanimo vedno na strani učiteljišč-nikom. Seznanjajmo jih z bodočim delom in z razmerami, v katerih bodo morali živeti, da bodo že pri vstopu v življenje pridni in neustrašljivi delavci. Narodno - prosvetno in gospodarsko delovanje se razdeli v dva dela, v delo v šoli in izven šole. Z delom v šoli smo se že nekoliko seznanili za svojih študij. Le eno naj omenim! Ze v zgodnji mladosti vcepimo otrokom pojem narodnosti! Pokažimo jim krasote naše domovine! Seznanimo jih z življenjem naših pradedov ter vzgojimo tako kal poznejši narodni zavesti! Naučimo jih lepih pesmic, ki poveličujejo naš dom in opisujejo njegove krasote! Pesem je oni faktor, ki dviguje našo dušo, ki navduši starčka, da začuti mladeniško kri v svojih žilah. Pesem privabi možu solze v oči. Kaj pa gane človeka bolj, kakor pesem, ki kipi iz prs mladine domovini v čast! V poznejših letih seznanimo mladino tudi z narodnim delom in somoobrambo! Tukaj pa stopajmo previdno dalje, da ne zanetimo v srcih otrok sovraštva do drugih narodnosti! Vedimo torej, tovariši: kdor ima šolo, ima mladino, in kdor ima mladino, ima tudi bodočnost narodovo v svojih rokah. Cenimo to in pojdimo z ljubeznijo v šolo! Delo izven šole je ravno tako važno, kakor oni v šoli. Ne strašimo se onih, ki zahtevajo, da ne sme učitelj nič iskati izven šole! To govore le zato. ker so na-sprotnia vsakemu napredku. Učiteljstvo se umakne še le takrat temu delovanju, ko bo zadostno preskrbljeno za mladino, ki zapusti šolo. in tudi za starejše. Dela med ljudstvom ne zmanjka. Treba je le mnogo dobrih in pridnih delavcev. Vsak delavec pa potrebuje mno-?o eneržije in železne vztrajnosti. Mnogo več izvrstnih delavcev bi bilo, če bi imel vsak. ki se je lotil dela, ti dve lastnosti. Koliko je takih, ki se hipno ogrejejo za vsako stvar. V pekel bi šli takrat, ako bi bilo potreba. Po preteku enega tedna, da, celo enega dneva ali ene ure so že popolnoma mrzli za stvar, za katero so se o-grevali še predkratkim. Zdi se jim morda že nemožna, še preden so premislili, ka-vrtca tudi nekaterih narodnih društev. Vrtec dobi okolo 12 000 K. — Pokojna ro-doljubka je bila' rojena Ljubljančanka. Poročena je bila z Nemcem, ostala pa je vedno zvesta Slovenka in kot taka si je postavila lep spomin v otroškem vrtcu Ciril-Metodove družbe na Blanči v Gorici. — Pogreb je bil v torek popoldne. Pokopali so jo v Solkanu. Časten spomin bodi vrli slovenski ženi in mirno naj počiva v slovenski zemlji v Solkanu ! Tržaške vesti. —t— Tržaško šolsko vprašanje. Te dni se je državni poslanec dr. R y b a i mudil na Dunaju, kjer je imel prilike, raz-govarjati se z naučnim ministrom, ki je ponovno opozoril na naše pereče šolsko vprašanje. Posebno je dr. Rybar z ozirom na podržavljenje italijanskih občinskih srednjih šol in na predstoječa razpravljanja italijanskega vseučiliškega vprašanja v proračunskem odseku urgiral rešitev našega šolskega vprašanja. Opozarjal je ministra posebno na to, daje dosedanji tempo podržavljenja učiteljev na Ciril-Metodovi šoli prepočasen; to še posebno z ozirom na dejstvo, da število slovenskih otrok narašča v vedno večjem številu. Minister je odgovoril, da se vlada zanima za vprašanje' slovenskega šolstva v Trstu in je obljubil, da bo vlada posvečala pozornost temu vprašanju. —t— Prvi roditeljski sestanek priredi učiteljstvo ljudske šole na Katinari v nedeljo 24. t. m. ob 3. popoldne. Šolski voditelj Ciril Valentič predava „O pomenu roditeljskih sestankov*, učitelj Alojz Bukovec pa „O vzgoji sploh". Koroške vesti. —k— Šolski štrajk v Selih na Koroškem. Iz Sel na Koroškem pišejo: Toliko nas je stala šola, sedaj nam hočejo v nji pa še otroke pobiti in uničiti, tako jadiku-iejo že nad 3 mesece ubogi Selani in iščejo zastonj pomoči pri krajnem šolskem svetu in pri županstvu. Kaj pa se dogaja? V Selah obstojita dva različna razreda, nemški z 15 otroki, slovenski z 100 otroki! V nemškem razredu poučuje nadučitelj Ottowitz za plačo 2000 kron 15 otrok, na slovenskem je pa nastavljena provizorična učna oseba s plačo — kakor je za to odrejena. S početkom šolskega 1. 1911/12 je bil nastavljen v slovenskem razredu 201etni mladič, ki je iz doslej neznanega vzroka začel z otroki nečloveško ravnati; kakor se sliši, ni pustil otrokom k potrebi, tako da so morali malo potrebo pod šolsko klopjo, veliko istotako pod klopjo ali pod varstvom obleke opraviti. Poleg tega so bili s tepenjem, suvanjem, lasa-njem in brcanjem tako mučeni, da so otroci vsi obupani in se ne upajo v šolo. Na ta način se hočejo starši prisiliti, da bi dali otroke v nemški razred Ottowitzu, pod čigar šolskim vodstvom se to dogaja; da bi namreč napolnili nemški razred in s tem rešili Ottowitza. Ker je mučenje naraščalo, so bili starši prisiljeni na samoobrambo in tako so ustavili z dnem 19. svečna šolski obisk. Zaraditega pa vlada velika ne-volja, da mora zaradi zgrizenosti dveh oseb na račun davkoplačeval. šola prazna stati. Ljudje pravijo: Mi hočemo, da se vrši šola, ali svojih otrok takim osebam, da bi jih mučili, pa ne damo več v šolo. Učiteljski konvikt. Letnina za leto 1912. P. n. gg. Marija Zagorjan iz Grahovega pri Cerknici; P. Cigoj iz Grahovega; Marija Kavčič iz Idrije ¡Leopoldina Kos iz Blok pri Rakeku; Julija Kalin iz Vrem; Olga Tomšič iz Trnovega na Notranjskem; Fran Lavtižar iz Spodnje Šiške; Martin Matko iz Toplic na Dolenjskem; Vekoslav Lilija iz Polšnika (2 K letnina in 1 K pa namesto venca t tovarišu Delcottu); Izidor Smole iz D. M. v Polju; Anton Mahkota iz Voklega pri Kranju; Stanka Mahkota iz Voklega pri Kranju; Ivan Kovač učitelj v Spodnji Šiški; Ivan Štupica iz Dražgoš; Marija Pe-teros iz Postojne; Ažman Josip iz Brezni-ce na Gorenjskem; Emilija Gerkman iz Mengša; Matej Jug iz Novevasi; Martin Zarnik, nadučitelj v p. v Trnovem. Hvala I Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je darovala za učiteljski konvikt 50 K-Hvala! Splošni vestnik. Vestnik „Ustredniho spolku jednot učitelsk^ch na Morave" objavlja v svoji zadnji številki ekscerpt iz Ganglovega govora na proračunski debati v deželnem zboru ter piše tudi o večeru, oziroma sestanku z učiteljiščniki, ki je bil dne 21. februarja 1.1. v „Narodnem domu" v Ljubljani. in mondno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkovsky in sin v Humpolcu na Češkem. Vzorci na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu I izgotovitl gosposke obleke. g ZEFIRE ■ m fi Opozarjamo cenj. učiteljstvo na tvrd-ko M. Tomec v Humpolcu, Češko. Glej današnjo prilogo! Pomlad prihaja! Pišite po vzorce V. J. Havlička in brat, Kopališče Podebrady, slavno znani leta 1887 založeni izvozni tvrdki modnega blaga in platna, ki obhaja svoj 521etni jubilej in razpošilja ravnokar izgotovljene, zbirke vzorcev spomladanskih in letnih novosti modnega blaga za kostume, krila in bluze, zefirov, pralne svile, platno in delene za krilo, izber za neveste, najfinejših damastov, raznih tkanin in kavnih garnitur, brisač, robcev itd. Priporočamo to češko tvrdko cenj učitelj-stvu. Pri sklicevanju na naš list pošilja vzorce gratis. Uradni r&zpini učiteljskih »lužb. Kranjsko. St. 515. Na šestrazrednih ljudskih šolah na sv. Gori in v Kolovratu se razpisuje s tem voditeljsko učno mesto, na trirazredni ljudski šoli v Litiji in na dvorazredni ljudski šoli v Polšniku učiteljska služba v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnie je predložiti semkaj predpisanim potom do 15. aprila 1912. Prosilci, ki v kranjskj javni šolski službi še niso stalno namešženi, morajo z državno-zdravniškim izpriže-▼alom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, 11. marca 1912. St. 880 1—1 okr. š. sv. Na štirirazrednici na Mirni se vnovič razpisuje v stalno nameščenje služba učitelja. Zadostno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj vlagajo do 20. aprila 1912. Že pii prvem razpisu vložene prošnje obdrže svojo veljavo tudi za ta razpis. Učitelji imajo prednost C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo, dne 2. marca 1912. St. 915. Na trirazrednici v Prečni se razpisuje učno mesto v stalno nameščenje. Zadostno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj vlagajo do 10. aprila 1912. C. kr. okrajni šolski svet Rubolfovo, _dne 2. marca 1912._ St. 5t'6. Na trirazrednici v Dragatušu se razpisuje učno mesto v stalno nameščenje. Zadostno opremljene prošnje naj se službenim potom tukai vlagajo do 7. aprila 1912. C. kr. okr. šolski svet v Črnomlju dne 28. februarja 1912. St 924. Na šestrazredni ljudski šoli v Št. Vidu pri Ljubljani se razpisuje učiteljska služba z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 15. aprila 1912. V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim izpri-ševalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 6. marca 1912._ St 145. * V-tolminskem šolskem okraju razpisujejo se sledeča stalna učna mesta : a) mesto stalnega učitelja-voditelja enorazrednic: Borjana, Čadrg-Laz,|Gorje, Hudajužna-Zakojca, Jevšček-Ravne, Lazeč, Logje, Nemškirut, Novaki, Orehek, Otalež, Pečine, Plužna, Podbela, Ponikve, Robidišče, Ruti, Sela-Log, Slap, Strmec, Stržišče, Temeljine-Loje, Trebuša, Trenta, Trnovo, St Viškagora, Volarje, Vrsno-Krn, Zalaz, b) mesto stalne učiteljice štirirazrednice v Kobaridu ter dvorazrednice v Breginju, Podbrdom in Podmelec. c) mesto stalnega učitelja štirirazrednice v Bovcu in dvorazrednice v Soči. Redno opremljene prošnje vloži se naj pri c. kr. okr. šolskem svetu predpisanim potom tekom 4 tednov po razpisu v uradnem listu .Osservatore Tri-estino* t. j. vštevši 10. aprila 1912. Pripomni se, da so vsa gornja mesta vže začasno zasedena. C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu, t dne 6. marca 1912. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim. v pomoč le sebi podarim Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrov aa zadruga t omejenim i»mstvom. Promet do konca februarja K 28 952 42 Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika? mmmm J. J8LX Ljubljana Dnnajcka » 1i ! i Šivalrn stroji, kolesa in pisalni stroji. ffr Pletilni stroji. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem okraj, učiteljskim knjiž-::: nicam ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki. Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino ::: 26 vinarjev več. ::: Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. 1887—1912 — 1887—1912 Blagovolite pisati po vzorce! V. J. Havliček in brat Kopališče Podëbrady (kralj. Češko) siavnoznani izvozni dom, ustan. 1. 1887 priporoča občeznane in pripoznane kakovosti modno blago — zefire spomladanske in poletne novosti za 1912. Havličkove tkanine, kanafare, brisače, robce, namizne in kavine garniture, batiste pralne svile itd. Damaste, opreme za neveste. XXV. trgovsko leto. 1 zavoj 40 m okusno zbranih ostankov v velikosti do 8 m pošiljam za 18 K po povzetju franko. Od teh ne pošiljam vzorcev. Le pri nas najbolje. — Havličkova tkanina 1 kos 23 m za 12 K, 13-20 K, 14 50 K, 16 K,! 17-50 K, 20-40 K, 22-40 K. Najugodnejši češki nakupni vir Slovensko Abecedo za ženska ročna dela priporoča Milena Kiferle učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Dolenjska cesta 21. Anton Krušič, krojaški mojster in trgovec T7" Grorici Trža-šlra, tallca, šte^r. ±S v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39. Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole. Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren za vsak stan. Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. Sukna in modno blago za moške In ženske obleke priporoča firma Karel Kocian :: tvornica za sukno ;; v Humpolcu (Češka). Vzorci franko. Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovariš u.. AVGUST AGN0LA Ljubljana, Dunajska cesta 13 ——— poleg „Figovca" ———— priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za solske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsakovrstna steklarska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. ::: in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot prldatek za kavo v svojem gospodinjstvu pravega :Francka: „s kavnim miinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost ..pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. ~ Viktorija Sterniša Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo črevljev, gamaš in galos po najnižjipeni. Zunanja naročila izvršujem točno. Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9 Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Konfekcija za dame in deklice. Solidno blago po čudovito nizkih cenah. Ceniki zastonj in franko. — 66" šivalni stroj 20. stoletja Kupujte samo v naših prodajalnicah all od njih agentov! Singer Co. dein. dr. šivalnih strojev. Kranj Kočevje Novo mesto Glavni trg 53. Glavni trg 79. Veliki trg 88. Na splošno vprašanje vsako zaželjeno pojasnilo; vzorci za vezenje, krpanje In šivanje zastonj in franko. Ljubljana Sv. Petra cesta 4. prosti proti vrnitvi. Krasne novosti za pomladansko in letno sezono! Vzorci poštnine Vzorci poštnine prosti proti vrnitvi. Došla je velika izbera vsakovrstnega modnega blaga za ženske obleke. — Elegantne možke obleke od sukna do najfinejšega angleškega blaga. — Možko in žensko perilo v krasni izberi. Novitete v dežnikih posebno v damskih solnčnikih. Priporoča se slavnemu učiteljstvu tvrdka z modnim in oblačilnim blagofl1 Gorica Ivančič in Kurinčič r™r