Ljubljana, torek 5. aprila 1932
Cena 2 Din
upravaittv«; MuOijaa*. &ji*ti)eva
aBc* 5. — Telcto« it. 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. LoseratnJ oddelek: Ljubljana, Selca« borgoT* uL 3 — TeL 3492 ta 2491 Podružnica Maribor: Aleksandrov« cesta it 13. — Teleto« it 2455, Podružnica Celje: Koccdov« ohca
It 1 — Telefon It 190. Računi prf pošt ček. zavodih: LJubljana It 11542 Prah« č»lo 7s	5t 105 241
iNaruCiuji* uui( IUC^CCIM, — UiA.
'.% 'i «»»o <0— Dit.
U roctaiš t vo: Ljubljana. Kj>«fiyrra obča 5. Telefoa It 3122 3123 31H 3125 fe 3136. Maribor. Aleksandrova cesta 11 T^
leiou *t_ 2440 (ponoči 2582). fVMe	S TeM «» 1<*1
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ♦m-ftj
OV1C odstopil
rcdscdnik vlade
Včeraj je pedala tlemi si jo celokupna vlada Petra živkovica - Novo vlado je sestavil dr. Voja Marinkovič - Vsi ministri so obdržali svoje dosedanje resore - živkovič postane zopet komandant kraljeve garde
Beograd, 4. aprila M. Danes ob 10.30
dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Predsednik ministrskega sveta g. Peter Živkovič je zmel takoj po otvoritvi seje daljši govor, v katerem je med drugim izvajal:
»Ko je Nj. Vel. kralj dne 6. januarja 1929 imenoval kraljevsko vlado, kateri sem imel čast biti predsednik, je končal svoj nagovor na ministre z besedami: j-Gospodje ministri, pozivam vas, da mi 7. vestnim izvrševanjem svojih dolžnosti pomagate pri mojem velikem delu za dobrobit in napredek naše kraljevine in za boljšo bodočnost našega naroda ter da mate vedno pred očmi, da je rešitev države najvišji zakon in služba narodu najbolj sveta služba.«
To najvišje sporočilo sem imel vedno pred očmi in kraljevska vlada je temu navodilu v vsem svojem delu zvesto sledila ter v resnici v kratkem času povsod vzpostavila popolno avtoriteto oblasti in s-trogo izvrševanje zakonov. Ustvarilo se je popolno zaupanje naroda v organe državnih oblasti in zavladal je povsod čut, da vladata v naši državi zakonitost in enakopravnost. Znatno izboljšanje administracije je doseglo popolno priznanje med narodom.
Odlikovana z najvišjim zaupanjem je kraljevska vlada razvila največjo aktivnost na vseh poljih državne uprave in zakonodaje. Njeno delo je rodilo vidne rezultate, ki jih ne more nihče zanikati. Mnogi od n.]ih predstavljajo trajno zgodovinsko pridobitev. V političnem pogledu žslim zlasti naglasiti deklaracijo kraljevske vlade z dne 4. julija 1930. Četudi so člani kraljevske vlade poprej pripadali raznim političnim strankam, so v prepričanju, da pravilni razvoj narodnega in državnega življenja izključuje v bodočnosti povratek in obnovo bivših strank, vsi podpisali omenjeno deklaracijo, ki vsebuje načela jugoslovenske nacionalne in državne politike.
Ocenjujoč dosežene rezultate tega dela po 6. januarju 1929, je Nj. Vel. kralj dobil prepričanje, da se izvajanje nacionalne in državne politike lahko postavi
Beograd, 4. aprila. M. Na poziv ministrskega predsednika g. Petra Živkoviča se je sestala vlada danes oh pol 11. dopoldne k seji, na kateri je g. živkovič sporočil gg. ministrom, da smatra svojo misijo, ki m« je bila poverjena dne 6. januarja 1929, za končano in da se je zato odločil podati Nj. Vel. kralju demisijo celokupne vlade.
Po seji ministrskega sveta je odšel g. Peter Živkovič na dvor Dedinje, kjer je izročil demisijo Nj. Vel. kralju. Vladar je demisijo sprejel in pozval v avdijenco zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča, kateremu je poveril mandat za sestavo nove vlade.
Po povratku z dvora se je g. dr. Marinkovič sestal s člani dosedanje vlade, ki jih je naprosil, naj na svojih dosedanjih resorih sodelujejo tudi v njegovi vladi. Ministri so na to pristali in oh IS. je bila nova vlada zaprisežena. Ministrski predsednik dr. Marinkovič bo vodil še nadalje tudi zunanje ministrstvo. Vsi ostali ministri obdrže svoje resore.
Dosedanji ministrski predsednik g. Peter Živkovič je reaktiviran v činu armijjskega generala in je imenovan za komandanta kraljeve garde.
na širše osnove neposrednega narodnega sodelovanja in je zato blagovolil dne
3. septembra 1931 dati ustavo kraljevine Jugoslavije.
Temu najvišjemu zgodovinskemu činu so sledile volitve narodnih poslancev 8. novembra lanskega leta in volitve v senat dne 3. januarja letošnjega leta. Mi vsi smo prišli v Narodno predstavništvo z ogromnim zaupanjem naroda in z vdanostjo veliki ideji državnega in narodnega edinstva v duhu manifesta Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja 1929.
Delo kraljevske vlade in Narodnega predstavništva v teh treh mesecih je bilo naporno, toda prepričan sem, da je bilo zelo koristno za narodne interese. V sedanji gospodarski in finančni krizi bodo sprejeti zakoni skupno z uravnovešenim in znižanim državnim proračunom
mnogo olajšali sedanje težko, skoro neznosno stanje kmetov, ki predstavljajo moč naše nacije. To bo, gospodje, narod s priznanjem občutil, a nam naj bo to samo podvig za nadaljnje delo v tem pravcu za dobrobit raroda in naše domovine.
S sprejetjem državnega proračuna za leto 1932/33 in ostalih za narodno gospodarstvo in državne finance koristnih zakonov, je novo izvoljeno Narodno predstavništvo dokazalo svojo sposobnost, da prevzame svoj del odgovornosti z arazvoj in reševanje državnih poslov. Najtesnejše sodelovanje kraljevske vlade z Narodnim predstavništvom zaključuje naporno periodo dela in s tem se pričenja novo formiranje našega notranjega političnega življenja.
Po vsem tem, kar sem vam, gospodje, pravkar obrazložil, sera prišel £ izrednim zaupanjem Nj. Vel. kralja kot popolnoma izvenstrankarska oseba — do takrat vojak — na čelo kraljevske vlade od 6. januarja 1929 z določenimi nalogami. Zato smatram za svojo dolžnost, da sedaj, ko sem končal to delo, prosim Nj. Vel. kralja za dovoljenje, da mu stavim tako svoje mesto kakor tudi položaj celokupne vlade na razpoloženje.
Vam, gospodje ministri, se pri tej priliki še enkrat najiskreneje zahvaljujem za vedno vestno in vdano sodelovanje in zaupanje.«
Izročitev demisije N]. Vel. kralju
Zunanji minister dr. Vojislav Marinkovič se je v imenu vseh čalnov ministrskega sveta zahvalil predsedniku g. Petru Živkoviču za zaupanje in mu izrazil istočasno priznanje za naporno in uspeš-ro delo, ki so ga izvršile vse vlade pod njegovim predsedstvom od 6. januarja 1929 pa do danes.
Po končani seji ministrskega sveta se je predsednik vaide Peter Živkovič ob 11. dopoldne odpeljal na dvor na Dedinju, kjer je bil sprejet v avdijenci od Nj. Vel. kralja. Poročal je vladarju o seji ministrskega sveta in mu izročil demisijo celokupne vlade. Nj. Vel. kralj je demisijo sprejeL
Nova vlada pod predsedstvom dr. Voje Marinkoviča
Takoj po odhodu g. Živkovica je bil pozvan ni dvor zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič; sprejet je bil v avdijenci od •vladarja, ki mu je poveril mandat za sestavo nove vlade. Dr. Marinkovič je mandat sprejel in po povratku z Dedinja sklical konferenco vseh članov dosedanje vlade g. Živkovica. Obvestil jih je o svojem mandatu in jih naprosil, naj v svojih dosedanjih resorih sodelujejo tudi v njegovi vladi. Gg. ministri so na to pristali, nakar je dr. Marinkovič v novi avdijenci predložil Nj. Vel. kralju listo svojega kabineta.
Ob 6. zvečer so se zbrali na Dedinju
na dvoru z ministrskim predsednikom dr. Marinkov-'čem vsi ministri razen zaradi bolezni odsotnega ministra dr. Kramerja in so v prisotnosti Nj. Vel. kralja položili službeno prisego.
Nova vlada
Nova vlada je sestavljena takole:
Dr. Vojislav Marinkovič, ministrski predsednik in minister zunanjih zadev;
dr. Albert Kramer, minister za trgovino in industrijo.
Ivan P u c e 1 j, minister socialne politike in narodnega zdravja;
dr. Milan S r š k i c, minister notranjih zadev;
dr. Dragutin K o j i d, minister pro
svete;
Božidar Maksimovii, minister pravde;
dr. Stanko 5 i b e n 1 k, minister za Some in rude;
inž. Lazar Radivojevič, minister prometa in pošte;
Juraj Demetrovid, minister za kmetijstvo;
Nikola P reka, minister za zgradbe;
armijski general Dragomir Stoja-n o v i č, minister vojne in mornarice;
dr. Milorad Djordjevic, minister financ;
dr. Dragan Kraljevič, minister za telesno vzgojo.
Peter Živkovič zopet komandant kraljeve garde
Odstopivši ministrski predsednik g. Peter Živkovič je bil tri leta in tri mesece na čelu vseh vlad od 6. januarja 1929 dalje. Do uveljavljenja nove ustave je bil aktiven general, pred volitvami pa je bil preveden v rezervo. Ko je sedaj izvršil nalogo, postavljeno njegovemu režimu, se je umaknil iz političnega življenja. Vstopil je nazaj v armado v činu armijsliega generala, ki ga je imel ob svoji prevedbi v rezervo, in se je po re-aktiviranju vrnil na svoj prejšnji odlični položaj komandanta kraljeve garde.
sarsa v
V zvezi z nedavnimi demonstracijami proti Jugoslaviji v Sofiji je naš poslanik izročil bolgarski vladi
dve protestni noti
Sofija, 4. aprila M. Jngoslovensld poslanik v Sofiji dr. Aleksander Vukčevič je v zvezi z nedavnimi demonstracijami v Sofiji proti Jugoslaviji in jugosloven-8 ki m predstavnikom v Sofiji dvakrat po-setil pomočnika zunanjega ministra g. Kadeva, ker je bil predsednik vlade g. Mušanov bolan. G. Vukčevič je pri tej priliki izrdčil zunanjemu ministru protestno noto zaradi gnusne kampanje gotovega bolgarskega tiska in zahteval od bolgarske vlade, da napravi enkrat za vselej konec žalitvam in klevetam, s katerimi napada gotovi del bolgarskega tiska jugoslovenskega kralja, jugosloven-skega zastopnika v Bolgariji in jugoslo-venske oblasti.
Ministrski predsednik Mušanov je včeraj §prejel novinarje ter jim v zvezi z
demaršo jugoslovenskega poslanika izjavil, da je jugoslovenski poslanik izročil bolgarski vladi dve protestni noti, v katerih zlasti protestira proti pisavi listov »Svoboda ali smrt« in »Makedonija«. Bolgarska vlada bo na protestni noti odgovorila, ko bo zadevo podrobno proučila. Vlada bo ukrenila primerne korake, je naglasil g. Mušanov, kajti naš kazenski zakonik ima dovolj moči, da zajamči suverenost tujega vladarja in nedotakljivost predstavnikov tujih držav. Vlada ne bo dopustila, da bi se vršile demonstracije proti tujim predstavništvom. V teku je preiskava, da se ugotove Krivci zadnjih demonstracij proti jugosloven-skemu poslaništvu in vsi bodo pozvani na odgovor.
Velike poplave v južnih pokrajinah
Mnogo vasi so morali že izprazniti — Prebivalstvo je začasno nastanjeno v železniških vozovih — Vode še vedno naraščajo
Beograd, 4. aprila, p. V teku današnjega dne so vse glavne reke naglo narasle in pojavile so se prve večje poplave. Sava je od Siska dalje naraščala od ure do ure ter se je pri Sremski Mitrovici razvila in poplavila obširne komplekse. Sremska Rača je popolnoma pod vodo in več hiš se je že porušilo. Oblasti so odredile izpraznitev vseh ogroženih naselbin ter so v-^čji del prebivalstva začasno nastanile v Šidu. Ban drin-6-ke banovine je odobril kot prvo pomoč za poplavljence kredit v višini 50.000 Din. Tudi v Sremski Mitrovici so nižje ležeči deli mesta že pod vodo. V bližini Jamtnca je popustil nasip in voda je zalila mnogo polja. Pri Bosanskem Čamcu, kjer je na6ip že zelo trhel, obstoja nevarnost, da bo nasip vsak čas popustil, kar bo ime'o za po ledi-co katastrofalno poplavo. Tudi vsa Mačva je ogrožena Drina je v teku pretekle noči silno narasla ter je poplavila vso dolino pri Banji Koviljači. Zapadna Morava je začela že padati in 6edaj se šele vidi, kako veliko
Škodo je napravilo vodovje v dolini Mo-rave.
Mitrovica, 4. aprila, n. Nevarnost poplav se je zelo poostrila. Prebivalstvo Sremske Rače, Vida in Adaševcev so naselili začasno v železniških vozovih. Rešili so tudi njihovo živino. Prav tako so oblasti evakuirale vasi Grk in Bosud. kamor so poslali 50 vagonov za nastanitev popi avl j en cev. Pri Bosanskem Čamcu je na delu 400 delavcev, ki naglo utrjujejo nasipe z vrečami in lesom. Manjka le še 15 cm do vrha nasipa, a voda še vedno narašča. Če bi nasip popustil ali voda udrla preko njega, bi nastala katastrofalna poplava za vse ozemlje med Županjo in Mitrovico. Sava je dosegla višino 7.33 nad normalo.
Banjaluka, 4. aprila, n. V vrbaski banovini so nastale velike poplave. V hribih je še mnogo snega, ki se zaradi toplega vremena naglo taja, tako da voda 6 hribov naravnost dere* v doline.
Londonski razgovor!
Tardieu o skupni odgovornosti Anglije in Francije — Povratek Tardieuja v Pariz
vor. Nato sta oba državnika odšla v Mac-
London, 4. aprila, d. Francoski ministrski predsednik Tardieu je snoči ob 6. posetil predsednika angleške vlade Macdonalda. Razgovor je trajal pet četrt ure, nakar se je Tardieu takoj vrnil v Hydepark-hotel, kjer je sprejel zastopnike tiska. Pri tej priliki jim je pre-čital izjavo, ki pravi med drugim:
Vprašanja, ki jih imamo obravnavati. so evropska vprašanja. Ali je morda danes eno samo vprašanje, ki bi ne bito evropsko ali celo svetovno? Vlade imajo dolžnost, da obravnavajo vsako izmed teh vprašanj s stališča solidarnosti. Ne glede na svoje prijateljstvo sta Velika Britanija in Francija vezani s skupno moralno in politično odgovornostjo, ki temelji na sredstvih, katera so jima na razpolago, kakor tudi na stremljenjih državljanov. To je bilo za naš sestanek nalbo': odločih.o. To bo tuJl obeležje, česar sem pomenoma gotov, konference in tudi konference štirih velesil v sredo, kakor je bilo včeraj in bo jutri obeležje našega sodelovanja v Ženevi in nekoliko kasneje v Lausanni. Ker imata Francija in Velika Britanija pred očmi isti predmet, namreč zagotovitev pogcev normalnega življenja za vse narode, smo gotovi, da
bomo dosegli usneh.
London, 4. aprila s. Mlin istrski predsednik Tardiieu je dal zastopnikom francoskega tiska izjavo, v kateri je najvažnejši tale odstavek:
Danes bi poudaril samo to, da se naši angleški prijatelji, kakor tudi mi zavedamo resnosti evropskega gospodarskega položaja in nnjne potrebe odrpomočti. Potreba, možnost ln dolžnost dela za pomir-jenje političnega tekmovanja ln pospešitev gospodarske obnove, je program, ki bi se mu morale pridružiti vse vlade lin vsi nairodi.
London, 4. aprila, g. Francoski ministrski predsednik Tardieu je prišel že ob 9. dopoldne v Foreigen Office, kier je imel z angleškim zunanjim minbtrom sirom Johnom Simonom skoraj eno aro dolg razgo-
donaldovo stanovanje, kjer so bili že zbrani francoski finančni minister Flandin in razni finančni strokovnjaki. Tardieu je izjavil zastopnikom tiska, da on in njegovi angleški prijatelji poznajo resnost gospodarskega položaja v Evropi in se zavedajo nujne potrebe, da je treba nekaj ukreniti Tardieu bo nocoj ob pol 11. odpotoval iz Londona in bo jutri ob 10. dopoldne prispe! v Pariz. Finančni minister Flandin bo ostal v Londonu, kjer bo zastopal Francijo na konferenci štirih držav.
Današnji londonski jutranji Tisti posvečajo sestanku Tardieuja hi Macdonalda Izčrpna poročila in naglašajo posebno ono mesto v Macdonaldovi izjavi, v katerem je zagotovil, da pred konferenco štirih držav ne bo sklenjena nobena pogodba. Današnji razgovori so se nanašali na vse. podrobnosti podunavskega načrta, pri čemer pa ni šlo za to, da se pripravi skupen angleško-francoski predlog, niti za to, da bi bili Italija ali Nemčija postavljeni pred gotova dejstva. To dejstvo poudarja posebno »Times«, ki izvaja, da bo gospodarska in finančna podloga londonskih razgovorov predstavljala otvoritev obnovitvenega dela v srednji Evropi. Ti razgovori so najbolj resna priprava za junijsko konferenco v Lausanneu.
London, 4. aprila. 8. V polurnem razgovoru v Foreign Offioeu sta ministrski predsednik Tardieu in angleški zunanji minister sir John Simon, kakor menijo, razpravljala o raznih predlogih za finančno pomoč podunavskim državam Pri tem naglašajo, da sta prišla francoska ministra v London v 9vesti si nevarnosti, da je ogrožena Evropa in celo ves svet. če bi prišlo v Srednji Evropi do finančnega poloma.
London. 4. aprila, s. Razgovori med Tar-dieujem in Macdonaldom so se popoldne vršili popolnoma po programu. Posvetovant so se udeležili tudi zunanji minister Simon, zakladni tajnik Neville Chamberlain. trgovski minister Runciman, državni podtajnik Wansitard in finančni strokovnjak sir Leith Ross z angleške strani ter finančni minister Flandin za Francijo, kakor tudi številni
strokovnjaki obeh držav. Opoldne bo gostje
obedovali v uradnem stanovanju ministrskega predsednika Macdonalda v Downi»ig-Streetu. Pogajanja so se popoldne nadaljevala. Prihod nemškega zastopnika na londonski konferenci državnega tajnika Butava pričakujejo za sredo dopoldne.
Nov protivojni načrt
New York, 4. aprila, s. Bivši amerifiki poslanik v Londonu Hougton je izjavil, d« Amerika v sedanjem trenutku ne bi mogla napraviti 6vetu večje usluge, kakor če bi pozvala vse narode na konference, na katerih naj bi se sklepalo o tem, ali bi se lahko za jamstvo protivojne pogodbe uporabil gospodarski bojkot. Če bi se na tej konferenci izrekli za splošni gospodarski bojkot, bi narodi, ki bi kršili določbe te pogodbe, ne mogli začeti vojne z nado na u-speh, ker ne bi dobili niti kreditov, niti municije ali drugega vojnega materijala od držav, lei bi izpolnjevale obveznosti po takih mednarodnih dogovorih.
Velike poneverbe v Kreuger jevem podjetju
Stockholm, 4. aprila, d. Pri delniški družbi Kreuger & Toll so prišli na sled veliki poneverbi. Gre za znesek 165.000 švedskih kron, vendar pa točna številka še ni ugotovljena. Poneverbe so bile izvršene že pred dalje časom, odkrite pa so bile šele sedaj pri reviziji, ki jo je povzročila smrt Ivarja Kreugerja. Izvršila sta j<ih dva bivša uradnika, izmed katerih je bil Stig Robsam že aretiran, dočim je bivališče drugega. Torol-da Prippa, policiji neznano. Oba uradnika sta bila lani noleti na lastno prošnjo odpuščena iz službe ter sta s poneverjenim denarjem ustanovila lastno bančno podjetje.
Uvedba tobačnega monopola v Grčiji
Atene, 4. aprila č. Grška vlada se resno bari s predlogom finančnega ministra o državnem monooolu na tobak, ki bo obsegal nredelavo, fabrikacijo in prodajo tobaka. Do sedaj je grška finančna oblast pobirala specijalne takse na tobak in cigarete, ki 90 bile izdelane v privatnih tvomicah. in sicer s pomočjo taksnih omotov. Po novem načrtu bo grška vlada prevzela vse privatne tvornice in lastnikom izplačala odškodnino. Pričakujejo, da bo z uvedbo splošnega monopola na tobak dohodek od tobaka znašal poldrago milijardo drahem aa leto %
Naša prosvetna politika
Iz govora senatorja g. Ivana Hribarja pri razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva v senatu
ljali grške, posebno pa latinske citate. Toda svet se neprestano spreminja in razvija.
Zlasti v zadnjih petdesetih letih je skoro
Kakor i« »Jutro« že poročal«, Jc imel, ko }e senat razpravljal o proračuna prosvetnega ministrstva, velik govor tudi senator iz dravske banovine g. Ivan Hribar. V odgovora na izvajanja nekaterih pred-govornik je opozoril na veliko razliko, ki jo vidimo, ako primerjamo nemško manjšinsko šolstvo v Jugoslaviji s slovenskim manjšinskim šolstvom v Avstriji. Nemci imajo pri nas vse polno šol v svojem jeziku, Slovenci na Koroškem nimajo niti ene resnično slovenske šole.
Nato se je g. Hribar dotaknil predloga enega izmed predgovornikov, naj bi se v Sarajevu osnovala gozdarsko-rudarska fakulteta. Izrazil je bojazen, da se v sedanjih razmerah, ko iz finančnih in tudi drugih razlogov ni mogoče misliti na osnovanje nove fakultete, v tem predlogu skriva ost naperjena proti rudarskemu oddelku teh-n čne fakultete v Ljubljani. O kakršnihkoli kombinacijah na račun te?a oddelka pa ne moremo prepustiti razprave. Ustanovitev ljubljanske tehnične fakultete z rudarskim oddelkom vred ni državo stala prav za prav nič, ker so bila potrebna sredstva zbrana po zasebni initijativi in z zasebno požrtvovalnostjo. To je pač najboljši doki«, kako zelo prirodna stvar je bila nsta-sovitev te fakultete baš v Ljubljani.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je pre-šel C. senator Hribar na
varčevanje v prosvetni upravi
Poudarfl le, da bi bilo ob drugačnih okoliščinah varčevanje ravno v tej panogi zelo resimpatično, ker je živa potreba, da se kulturni nivo našega ljudstva še zelo dvigne. Ker pa nam razmere vsiljujejo varčevanje tudi v tem resora, moramo skrbeti, da varčujemo tam, kjer je to mogoče brez škode za državo. Odkrito priznam, da sem mnenja, da imamo pri nas res preveč srednjih šol. Nimamo še preveč inteligence, gotovo pa imamo preveč takozvane polinte-ligence, ki pa jo v prvi vrsti producirajo ravno srednje šole, zlasti nepopolne. Le malo absolventov nepopolnih srednjih šol preide na višje srednje šole. Večina jih stopa v življenje, za kar pa niso pripravljeni, ker nižje srednje šole v svojem učnem načrtu vzgajajo predvsem za napredovanje v višje šole.
V	praktičnem življenju se zato taki absolventi le s težavo znajdejo in na žalost se ravno iz njihovih vrst rekrutira največje število defetistov. Razmeroma redki so oni, ki jih je posebna sreča privedla v mirno zavetišče smotrenega dela v eni ali drugi stroki. Največ seveda jih sili v državno siužbo in mnogi jo tudi dobijo na ta ali oni način, ter dosežejo celo važne položaje v javni upravi V debati je bilo mnogo govora o nerodnostih raznih organov javne uprave. Prepričan sem, da lahko akterje te-ga ali onega zabavnega primera upravne modrosti v večini slučajev najdemo med tako polinteligenco, ki je prišla v državno službo.
Umevno je. da bo vsak kraj, ki ima kako srednjo šolo. delal na vse pretege, da jo obdrži. Toda kakor gre za višji državni ali narodni interes, je treba pnstiti lokalne interese ob strani. Koristno pa bo, ako ta-k;m krajem damo namesto ukinjene srednje 5o!e kako strokovno šolo, ki smo jim ravno v zadnjem časn položili temelje z novimi zakoni. A tudi pri ustanavljanju strokovnih šol je treba postopati z vso opreznostjo, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi sčasoma tudi kakih ttčnih zavodov dobili preveč in ne bi bili vsi zmožni življenja.
Toolo ?e g. senator nato zagovarjal, naj se že vendar enkrat izvede nekaka
stabilizacija našega šolstva
in naj prenehajo neprestani eksperimenti. Opozarjal je na svo.iečasno uredbo, da se mora pouk vršiti dopoldne in popoldne. Ta odredba je vzbudila upravičen odpor pri učnem osobiu, ki je opozarjalo na pedagoške prednosti nedel.ienega pouka pri di-jaštvti, ki bi mu bila odvzeta s popoldanskim poukom možnost studiranja izvenšol-skih predmetov, zlasti pa tudi pri starših, ki so imeli deloma higijenične in pedagoške, v veliki meri pa tudi finančne pomisleke. ker je mnogo učencev, ki se vsak dan vozijo z vlaki na svoje domove. Izvedba tega ukrepa bi zlasti v zimskem času povzročila tudi državi in banovinam nove stroške, kar pač ni združljivo z današnjim načelom splošne štednje. Zato je bilo ustreženo vsem, ko je bil ukrep o deljenem pouku zopet preklican. Cel mesec pa so se po nepotrebnem razburjali učenci, starši in žnjimi velik del drugega prebivalstva.
V nadaljnjih temeljnjfh izvajanjih je g. senator obširno obravnava!
učni red za naše srednje šole
To vprašanje je pri nas sicer že rešeno, vendar ne zadovoljivo.
Naša kultura je zgrajena na temeljih, k! sta jih položila dva najnaprednejša naroda starega veka. grški in rimski: požlahtnjena pa je z etiškimi vrlinami krščanstva. Zato so prve gimnazije slonele na klasični iz-omiki, za katero se je smatralo potrebno, da se mora dijak grškega in latinskega jezika naučiti tako, da more v izvirniku či-tati pisatelje teh dveh narodov. Za inteli-genta so smatrali one dni le človeka, ki je razumel ta dva jezika, ali se je vsaj ▼ latinščini mogel spretno izražati. Zato je bilo ljudi, ki so hoteli s tem dokazati pri
bajeslovni napredek temeljito spremeni! življenske prilike na zemlji. Te spremembe
pa zahtevajo in bodo z bodočim razvojem znanosti in tehnike vnovič in vnovič zahtevale tudi spremembo pouka. Humanistični predmeti so že morah in bodo še čim dalje bolj morali stopiti v ozadje, da pridejo na njihovo mesto realistični predmeti Po mojem mnenju je pri nas še vedno preobsežen pouk latinskega, zlasti pa grškega jezika. Na srečo smo namreč prišli že tako daleč, da od izobraženca ne zahtevamo več znanja mrtvih klasičnih jezikov, temveč poznavanje etičnih vrlin klasične dobe. umevanje onega, kar nam je iz te dobe ostalo. Tudi dobri prevodi v živih jezikih nam moreio nad vse jasno podati duha stare kulture.
V	zvezi s temi mislimi pa polagam g. ministra prosvete še posebno na srce
vprašanje jezikovnega pouka
Današnje življenjske prilike zahtevajo v tem pogledu čisto drugačne uredbe, kakor so bile nekdaj, pred vsem temeljito poznavanje materinskega jezika. Večina vas je bilo tako srečnih, da ste se mogli šolati v svojem jeziku, pa mnogo nas ie takih, ki te sreče nismo bili deležni, temveč smo se morali učiti v tujih jezikih, Slovenci zlasti v nemškem. Danes seveda v tem pogledu nimamo nikake želje več. Svoji gospodarji na svoji zemlji smo m naš jezik gospoduje povsod.
Srečni smo tndi, da dajo že naše osnovne in meščanske, zlasti pa srednje šole našemu dijaštvn možnost, da se nči jezika naših Srbov in Hrvatov. To znanje začenja okoli domačega ognjišča, ob katerem se v svojem jugoslovenskem domu zbiramo, ustvarjati ozračje, ki ogreva. Gospod minister, ali ne mislite, da bi ta toplina bila še prijetnejša, ako bi se tudi Srbom in Hrvatom z revizijo jezikovnega pouka na srednjih šolah dala možnost da tudi oni prodro v tajne miline našega slovenskega maternega jezika kot jezika, ki je po ustavi tudi državni jezik?
Siromašni smo bili Slovenci in sami na sebe navezani. Vendar smo si z lastno energijo, krepko voljo tn požrtvovalnostjo nstvarili spoštovanja vredno literaturo, s katero se lahko po pravici ponašamo. Ali ne zato in verujte mi, da tudi ne iz upravnega razloga, nego že iz edinega razloga, da bi mogel v izvirniku Citati našega velikana dr. Frana Prešerna, zasluži naš jezik, da se ga nauči vsak izobraženi Hrvat in Srb. Te dni se je slavila stoletnica Goethe-jeve smrti. Ne očitajte mi šovin5zma, ako vas nveravam, da se dr. Prešernova pesem »S!ovo od mladosti« kar se 3e globočine misli, miline čuvstev, veličajnosti dikcije in melodičnosti jezika tiče, smelo more vzporediti z vsakim detetom Goethejeve Muze.
Potem pa ono, ▼ temni dobi največje potlačenosti slovenskega rodu izrečno proro-čanstvo: »Največ sveta otrokom sliši slave — Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi — Si prosto volijo vero in postave.«
V	naslednjem delu svojega govora Je g. senator opozarjal na izredno važnost ruščine za vse slovanske narode ta obžaloval, da ruščina ni bila uvedena na naše srednje šo!e kot obvezen predmet Dolžni bi bili to storiti tudi iz hvaležnosti, saj se imamo za svojo svobodo v prvi vrsti zahvaliti velikemu ruskemu narodu.
Govornik je dalje izrekel pomisleke proti prevelikemu forsiranju poučevanja nemščine. Dokazal je, da so nam Nemci še vedno enako neprijateljskl kakor so nam bili nekdaj, in na drugi strani opozarjal na francosko kulturo, ki je mnogo bolj simpatična in nam mora postati zato tudi mnogo bližja. Prosil je g. ministra naj v tem pravcu revidira našo prosvetno politiko.
Ob zaključku svojih, od senatorjev t veliko pozornostjo poslušanih izvajanj je g. Hribar omenil še
vseučilišča
Zahvalil se je vladi, da je očnvafa neokrnjenost naših najvišjih nčnih zavodov kljub silni finančni krizi Brez dvoma pa bodo prišli tudi za naše državno gospodarstvo boljši časi. Takrat naj vlada pomni, da ljubljanska medicinska fakulteta še čaka popolnitve.
Našim akademskim državljanom polagam na srce, da imajo vedno pred očmi svetle vzore patriotizma in rodoljubja in da naj zastavo jugoslovenstva ohranijo vedno ne-omadeževano. V njihovih rokah bo enkrat usoda kraljevine Jugoslavije. Naj pomnijo, da je stalno njeno ostvarjenje hekatombe človeških žrtev.
Ponosni smo lahko na naučno delo naših vseučiliških profesorjev. Ono nudi narodom, ki so^— živeči v srečnejših okoliščinah — mogli človeštvo obogatiti z neprecenljivimi izsledki, dokaz, da tudi mi, neločljiv! bratje Srbi, Hrvati in Slovenci uspešno stopamo v tekmo na znanstvenem polju. Gospodje profesorji pa naj bi akademskim državljanom ne bili samo iz daljave vidni svetilniki učenost? in znanosti, temveč tudi vzer vsčh državljanskih vrlin, zlasti vzor ljubezni do domovine in naroda.
Gostovanje sarajevskih pevcev v Zagrebu
Zagreb, 4. aprila, n. Opoldne so člani sarajevskega pevskega društva »Trebevič« od-padn ost k inteligenci, da so često uporab- » potovali nazaj y Sarajeva
I	Srčnemu osla. bon ju in
kratkemu dihanju
Je 6eeto nrok mast, katera j« , , .—————— obkolila srce in njegovo miši
IjuIlmiAl	Ta mast je vzrok, da
~S2SSsrca ni dana možnost vršit: \ svoje funkcije. Po redni uporabi »PLANINKA« idravilnega čaja
postane kri lahko tekoča, srce I se razbremeni in ojači. kar pov Izroča »opetno normalno dihanje Zahtevajte v lekarnah &amo pravi
I >P!aninka< zdravllM čaj
I ki »e ne prodaja odprto, tem I vej *arao v plombiranih pake tii po Din 20 — t napisom
I	proizvajalca:
Lekarna Mr. L. BAHOVEC, Ljubljana.
Iz državne službe
Beograd, 4. aprila, p. V državno strokovno obrtno šolo v Cerknici je premeščen Cvetko Pečar, strokovni učitelj v Zagrebu.
Beograd, 4. aprila, p. Z odlokom ministra pravde so napredovali za eno skupino pisarniški oficiiali okrajnih sodišč Jakob Zar-gi v Kostanjevici. Fran Bokalič v Kamniku. Filip Čegovnik in Franc Ferjančič v Preva-Ijah, Josip Pinter v Ptuju, Janez Žagar v Murski Soboti in Anton Holc pri Sv Lenartu ter izvršni uradnik Miroslav Kušar v Ptuju.
Pogreb žrtev zagrebške eksplozije
Zagreb, 4. aprila, n. Ob 10. dopoldne so prepeljali na kolodvor trupla pri eksploziji na Dolcu ponesrečenih članov Radničeve rodbine. Na trgu pred glavno postajo je bilo šest katafalkov. na katere so položili krste s trupli pokojnikov. Okrog mrtvaških odrov se je zbrala ogromna množica ljudstva. ki je krste posipala s cvetjem. Ko Jc svečenik ob veliki asistenci blagoslovil krste, so jih odnesli v poseben železniški voz. Govorov ni bilo. Med mnogimi venci je bii tudi venec mesta Zagreba z napisom: »Nesrečnim žrtvam — mesto Zagreb«. Mnogo ljudi je žalostni prizor ganil do solz. Železniški voz s krstami so prikloprili k splitskemu vlaku, ki je opoldne zapustil Zagreb.
Dr. Milan M.iSkulm. ki }e danes zapustil bolnico, je že pričel urejevati svojo pisarno, ki je bila nameščena v Bartuličevi palači. Oprema in akti so bili le malo poškodovani. Novo pisarno je otvoril na Zrini evcu m bo takoj zopet pričel s svojiim odvetniškim delom.
Akaija za siromašne žrtve Je imela doslej zelo velik uspeh. Zbrali »o 42.190 Din za nesrečne pogorelce.
Nova hrvatska drama
Zagreb, 4. aprila, n. V tukajSnjih novinarskih krogih s precejšnjim zanimanjem pričakujejo premijero drame novinarja Zlatka Gorja na »Fortunatove afere« v 8 slikah, ženskih vlog v tem delu ni. Gledališče je posvetilo posebno skrb inscenaciji. Komad že preizkušajo. Vse kaže, da Dodo premijero vprizorili ob koncu meseca.
Za napredek Kostanjevice
Kostanjevica, 4. aprila.
Na pobudo mestnega županstva se je pretekli teden vršil širSi sestanek upravičencev meščanske korporacije, zastopnikov in interesentov za gospodarski napredek mesta, ki so se 29. marca zbrali v občinski pisarni. G. župan Gerlovič je pozdravil zbo-rovalce ter omenil, da se bodo v bodoče ta-kii sestanki večkrat vršili v korist Kostanjevice in njenega prebivalstva. Takoj po otvoritvi zborovanja je bila na vrsti določitev liste za nov gospodarski odbor, ker je staremu potekla funkcijska doba. Po raznih predlogih so se upravičenci zedinaH za enotno listo 5 upravičencev meščanske korporacije, in sicer gg.: Skeritanc Jos:p, Gor-jup Ivan. Gruden Alojz, Gliha Ivan in Bučar La vosi a v.
Bodočemu gospodarskemu odboru je dal zbor meščanov važne smernice, ki obstoje v tem, da se novi odbor v prvi vrsti zanima za nujno prestavitev živinskega sejmišča na ugodnejši in udobnejši prostor v bližino mesta. Ta prestavitev bi povzdignila letne sejme in privabila trgovstvo in živinske kupce v kraj. Živinorejci pa bodo zaradi tega tudi od svoje strani storili vse. da bodo sejmi dobro posečeni, od česar bosta imela korist mesto in okolica. Dalje se ie sklenilo, naj bi novi odbor dal nerentabilne mestne parcele na bivši »Vidovi gmajni« pod Dinaherjevo gostilno v Globočicah interesentom za stavbišča ali v druge namene na razpolago.
Po določi tri tiste za predlog -nove uprave meščanske korporacije je prešel g. župan na glavno točko zborovanja, na vprašanje vodovoda za mesto in bližnjo okolico, ki bi se mogel kmalu zgraditi, če bi se meščani in drugi interesenti obvezali za potrebno prispevanje po svoji moči in možnosti. V tem primeru bi odpadla gradba novih vodnjakov, ki jih zahteva zdravstvena oblast. Načrti bi bili lahko izgotovlieni do jeseni, drugo pomlad pa bi se pričelo z delom. Zastopnik mešč. korporacije g. Bučar je pojasnil, da je bila lami februarja že v ta namen pri banski upravi 5-članska deputaci-ja. kjer je dobila pri g. banu in g. podba-nu zelo ugodne informacije ter našla polno upoštevanje svojih želj. Predlagal je. naj se vsi navzoči izrečejo v načelu za vodovod, za enkrat pa naj tudi izjavijo, da so pripravljeni prevzeti vsa težaška dela. ko bo med tem gotovo dobilo mesto cevi in drugi materijal. kakor tudi strokovne moči zastonj ali pa za nizko odškodnino. Na ta način bi meščani najbolj dokazali zanimanje za stvar in bi tako gotovo ostali v mestu vsi dosedanji uradi in bi kraj tudi drugače mnogo pridobil
Po daljšem razmotrivanju je bil predlog g Bučarja soglasno sprejet in je bilo v načelu sklenjeno, da prispevalo interesentie k vodovodu težka dela v naturi. če »e doseže z druge strani potrebni naterijal in strokovne moči. G. župana je zbor zaprosil, da doseže pri banski upravi in evemtuelno pri občinskem odboru primerne prispevke
Dobro uspeli sestanek je dal nove nade da »e bo vendar enkrat začela za mesto doba napredka, kar bo mestu in okolici v korist, v kraj pa bo privabilo nov dotok tujcev, ki se jim ie Kostanjevica kot letovišče vsako leto bolg priljubila.
Dve prijateljski tekmi v Ljubljani ln v Mariboru
V Ljubljani je Ilirija le s tesnim rezultatom porazila požrtvovalne Celjane — Utrujeni Maribor je moral
kloniti graškemu Sturmu
Ilirija : Celje 3:2 (1:1)
Praznik je porabila Ilirija, da je preizkusila nekatere rezervne moči, oziroma nudi-la priliko tudi drugim igralcem iz prvega moštva za dober trening. Celjansko moštvo je bilo prav hvaležen objekt za dobur trening, m kdor izmed par sto navzočih gledalcev ni imel prav pretiranih zahtev, je tudi lahko prišel na svoj račun.
Enajstorica iz Celja prav gotovo ne bi bila dosegla razmeroma dobrega rezultata proti kompletni garnituri prvaka. Tesei, poraz sicer ne ustreza povsem poteku igre, Ser so bili Celjani dober del igre v defen-zivi, v ostalem pa so imeli tudi, vsaj v po->etku, primeren respekt pred protivnikom, ki jim ni dal. da bi 6e prav razmahnili, igrajo svež in temperamenten nogomet, brez posebnih tehničnih pretenzij in ne da bi posvečali kaj prida pozornosti stilu • igre. 2oga se je oddajala večinoma polvisoko. Imajo dobro obrambo, ki je imela izmed vseh delov mošrtva še največ posla, branilca sta z lepimi osvobodilnimi streli razčistila marsikatero težjo situacijo. Vratar imponira po svoji velikosti, ki mu tudi v »stroki« pride prav, sicer je pa melo okoren. Ostali se ne odražajo z bogvc kako močno igro.
Ilirija ni bila kompletna wrti po akterjih niti po mestih, ki so jih ti zasedli. Dobro je. če se nudi igralcu prilika, da igra tudi na nevajenem mestu. Igro je moštvo zasluženo odločilo v svoj prid. in če ne bi bila nasprotna obramba toliko trda, bi bil izkupiček lahko večji Dobro delo je opravila obramba in tudi helfi so se s pridom znebili svoje naloge. V napadu pa ni hotela funkcionirati desna stran.
Score so otvorili Celjani tn ga tudi r»-ključili, vmes so jim pa Ilirijani nasuli tri komade. Gobec I. je ia lepega napada kot prvi potresel mrežo in šele po dolgem naprezanju je mogel Košak z ra-zantnim strelom izenačiti. V drugem polčasu je povišal Doberlet ki je medtem vstopil za Iceta na 2 : 1, pri tem zgoditku je pač sodeloval tudi vratar s svojo nerodnostjo. Tretji m najlepši gol je dal Pfeifer. Tik pred koncem igre pa je po Maličevi krivdi, ki je po nepotrebnem zapustil svoje mesto, zaključil Zupane serijo zgodrtkov.
Moštvi sta začeli v postavate
Ilirija: Malio-Jakšid, Ice-Črnd5, Oman.
Občni zbor SK Kamnika
Pred dnevi se je vršil redni letni občrri
zjbor SK Kamnika. Predsednik dr. Žvokesj je orisal delovanje k hib a od izrednega občnega zibora dne 31. julija 1931. N* tem občnem zboru, ki je bil nekak ustanovni občni zbor kluba, je bil odbor poverjen k nalogo, da sestavi nova pravila in postavi delovanje kluba v vseh sekcijah na popolnoma novo, današnji dobi odgovarjajočo podlago. Odbor je svojo nalogo častno re-šiL Klub j« pristopil k Jug. Plav. Savezn in k Zimsko-sport. Savezu, zgradil smuško skakalnico in izvedel veliko Število prireditev, ki so vse lepo uspele.
Tajnik Ivo Zika je poročal, da je imel odbor v teku 8 mesecev 22 6ej, rešil in odposlal 506 dopisov. V novembru je sklical občni zbor, na katerem je članstvo odobrilo zgraditev skakalnice. Klub šteje 105 rednih in 52 podpornih članov. Klub ima 6 sekcij: teniško, nogometno, plavalno, smusko, drsalno in hockey-6ekcijo.
Iz poročila, ki ga je podal blagajnik Stane Aparnik, je razvidno, da je odbor kljub slaibim časom in velikim potrebam pametno gospodaril. S 1000 Din premoženja je pričel graditi smusko skakalnico, vendar je s podporo tujsikoprometnega društva, občine hi številnih darovalcev ter s požrtvovalnostjo članov zgradil v kratkem času ponosno športno naparavo, ob zaključku pa izkazuje blagajna celo 2000 Din gotovine.
Gospodar inž. Dolenc je poročal o društvenem inventarju in o premoženju kluba.
Poročilo o delovanju teniške, drsaine in hodkey-sekcije je podal načelnik Valter Stu/zzi" Teniška sekcija je priredila interni turnir, na katerem je zmagal Rajko Kos. Gostovala je v Novem me6tu in odigrala z Elanom dvomateh, ki je ostal z 2 • 2 neodločen. Za zaključek sezone pa je odigrala dvomatoh z Ilirijo. — Hockev-sekcija se je ustnovila šele letos, a je takoj začela z živahnim delovanjem. Na drsališču mestne občine ob kopališču je februarja odigrala z Ilirijo prvo hockev-tekmo v naši državi. Člani so se pridno vežbali v drsalni umet-nosti.
Za plavano sekcijo Je poročal načelnik Lado Stergar. Sekcija šteje 22 plavsčev in 14 plavalki Sodelovala je na podsaveznem prvenstvu, kjer so tekmovalci dosegli lepe uspehe. V kopališču mestne občine je priredila dve plavalni tekmi, na katerih eo sodelovali z veliko udeležbo plavači Ilirije in Primorja. \Vater-polo moštvo je odigralo dve tekmi, med njimi eno v kopališču Ilirije. Nekateri plavači kažejo lep napredek in obetajo, da bodo častno zastopali klub v letošnjih podsaveznih tekmah.
Za nogometno sekcijo je poročal tajnik kluba Ivo Zika. V sekciji je včlanjenih 30 aktivnih igralcev. Prvo moštvo je gostovalo dvakrat v Tržiču, po enkrat pa v Kranju, Škofji Loki in v Domžalah. Doma je odigralo 15 tekem, od katerih jih je 10 dobilo. 4 izgubilo, ena pa je ostala neodločena. Nogometaši so si spomladi lepo uredili igrišče. nabavili opremo in imajo vse pogoje za uspešen napredek v letošnji sezoni.
Najzanimivejše poročilo je podal načelnik smuške sekcije Karlo Kirmer. Iz njegovega poročila posnemamo, da je smuška sekcija najmočnejša v klubu. Šteje 49 smučarjev in 17 smučark, med katerimi je že lepo število dobro izvežibanih tekmovalcev za smuške teke in skoke Sekciia je poleg klubskih orvenstvenih tekem izvedla še dvoje med-klubskih skakalnih tekem, ki so ▼ propagandnem in materiialnem oziru uspele nad vse pričakovanje. S svojimi tekmovalci se je udeležita prvenstvenih tekem LZSP in tekem za državno prvenstvo v Kranjski gori
Po poročilu revizorjev rn podelitvi abso-lutoriia odboru je občni zbor z nekaterimi izpremembami sprejel nrrva pravila.
V novem upravnem odboru, ki je izvoljen za dve leti. so naslednji: predsednik dr. Dominik Žvokelj, podpredsednik župan
Zitnik-Nace, Domicelj, Grin+ai, Pfeifer,
Riht&r.
Celje: Pleteršek-Bronšek, Mrkuž-Lavrrnc,
Presinger, Stojanovič-Gobec I.. Zupane, Maric, Veble, Gobec II.
Sodil je g. Lukežič zadovoljivo.
Gostovanje graškega Sturma v Mariboru
SK Sturm (Gradec) : ISSK Maribor 4 : 2
(2 : 2).
Maribor, 4 aprila.
Na igriS&n ISSK Maribora se je danes odigrala mednarodna tekma med graškim Sturmom in LSSK Mariborom, ki se je končala z zasluženo zmago gostov ▼ razmerju 4:2.
Postavi moštva: SK Sturm—Jessenitsoh-nigg, Krisper, Fisoher, Fiala. Seidlcr. Kru-schitz, Brettner, Kaspar. Klima. H-ansel. Murutta. — ISSK Maribor-Gutmajer, Koruza, Bertoncelj. Konič, Kirbiš. Kokot. Pri-veršek, Bertoncelj II., Vidic, Trč, Zemljič.
ISSK Maribor včerajšnje igre ni mogel ponoviti, zlasti glede elana in požrtvovalnosti. Tako je bd na višku le v prvem polčasu. Razen Kirbiša. ki je bil sijajno razpoložen in todi najboljši mož na polju, so vsi igralci igrali pod običajno formo. Oči-vidno sta dve zaporedni težki tekmi le pretežka preizkušnja mladih eil. Tudi pregro-paciia v napadu se ni obnesla, tn sicer posebno z desnim krilom. Privršdk in Vidic pa prihajata vsekakor v kombinacijo pri končni sestavi napada. Gutmajer postaja od tekme do tekme slabši.
Gostje so imeli svoje naJboIjBe nKjiS ▼ vratarju in desnem brarnifcu. Krilska vnsta ni na poseibni višini. Napad je sicer zelo prodoren, pred golom pa je zastreljal precej lepih šans. Sturm je izrazita borbena enajstorica, ki odloča tekme z neverjetnim fi-nishom. Popoldne so -nčeraj v Gradcu ▼ fi-nishu osvojili zknsfci pokal in tako eo tudi danes šele v zaključnem zaletu zadnjih 15 minut zaključili usodo domačih. Sodil je g. dr. Planinšek. Obisk je bil maloštevilen, kar je pač pripisati okoliščini, da se je istočasno vršila tekma med Rapidom m Atletiki iz Celja, ki se je končal« z zmago Raipida v razmerju 3 : 2 (0 : 2). Dve istočasni prireditvi se še v boljših časih ne bi obnesli m bo treba t bodoče take poskuse opustiti.
Franc Kratner, tafnfk Ivo Z?ka, odbornik t: Rotzi Cižimekova, Stane Aparnik. inž. Franci Dolenc, Ferdo Smuč in Franc Rebernik. Revizijski odbor: inž. Viktor Rebolj, K'o-bučar Danilo in Kohnan Rado. Razsodišče: Anton Stergar, Nikolaj Sadnika*', L Prah, Nande Novak in Aleksander Janko. Za načelnika nogometne sekcije je bil izvoljen Stane Krek, zimsko-sportne Kari Kuroer. 6pavalne Lado Stergar in teniške Valter StuzzL
Novi odbor čakajo v letognjem letu važne naloge, zlasti pa izvedba prvenstvenih tekem Ljubljanskega plavalnega podssveza. Klub se bo potegoval za to, da se bo prvenstvo v smuskih skokih vršilo prihodnje leto v Kamniku. Ker je khibovo delovanje v največjo korist in ugled mestu in meščanom, zasluži vsestransko moralno in materi jalno podporo.
Tenis odsek Atena rab? Sare te prijatelje teaadškega športa k T^laovanite <5., 7. 4n 8. aprila od lfi. do 19. v damski eobl kavarne Emona. Zarad3 razvrstitve ut naj nihče ne zamuda prijave. Dijaštrvu znižana
artna
Nnrmi - diskvalificiran
Berlin, 4. aptrfla. s. Mednarodna lahko-atletska, zveza je zaradi težkih prestopkov probi amaterskim določbam v lahki atletiki začasno suspendirala za vse mednarodne prireditve slavnega finskega tekača Paa-va Nurmija.
Nezgoda v tržaškem pristanišča
Trst, 4. aprila, ž. V tržaškem pristanišču se je pripetila nezgoda, ki bi skoro za^-htevala človeške žrtve. Parnik »Diadora«, ki vzdržuje tovorni in potniški promet ob bližnji istrski obali, je zavozil v veliko jadrnico »Unico Figliolo« iz Pirana, ki se ja takoj potopila. Trije moški, ki so tvorili vso njeno posadko, so skočili v morje m f*e rešili s plavanjem. Parnik, na katerem ja bilo več potnikov, je bil k sreči le malo poškodovan. Ponesrečene mornarje z jadrnice so spravili na »Diadoro«. Materijal-na škoda'zaradi potopitve velike jadrnica je precejšnja, ker so imeli na njej n&to-vorjeno precejšnjo količino blaga.
Nezgoda »ZeppeRna«
Friedrichshafen, 4. aprila, č. Davi ob 5.04 je zrakoplov »Zeppelin« zaradi močnih vetrov zadel v startni stolp in se poškodovat Zrakoplov se je takoj spustil na tla in eo ga pričeli popravljati v hangarju, čeprav bi se dali popravki izvršiti tudi med potjo. Popravljanje zrakoplova je trajalo do popoldneva.
Vremenska napoved
ZagrebšKa vremenska napoved za danes t
Vreme bo ostalo še nadalje nestalno. Oblačnost zelo spreminljiva, vetrovno, mestoma deževno, sončno, toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Velika depresija prehaja s severa nreko evropskega kontinenta in je zajela tudi južno Evropo. Zaradi stalnih in močnih toplih vetrov je temperatura v južni Evropi nagle in zelo porasla. Relativno višji pritisk prekriva sedaj samo še skrajni južni del kontingenta. Večinoma je pri nas padel za 0.1 do 1 nrm. ali pa je ostal neiz-premenjen. Temperature so ostale ponekod neizpremenjene, drugod pa so porasle za 1 do 3 stopinje, posebno ▼ Gorskem Kotaru, v nekaterih centralnih krajih države in v ničnem Primorjn.
Dunajska vremenska napoved ta. torek. Tonio <-r«>,,,p ho držalo. Zaradi krajevnih vp! vo\ .cm in tja malo oblačno.
Maši kraji in ljudje
Odlični angleški turisti na
našem
brodu
Beograd, 4. aprila
Z našim luksuznim parobrodom »Kraljica Marija« je prispelo v Carigrad 258 odličnih. angleških turistov, med katerimi so tudi visoki državni in cerkveni dostojanstveniki. Potniki so se vkrcali 20. marca v Benetkah, 29. marca pa eo pristali v Carigradu. Angleški turisti so se zelo laskavo izražali o krasni naši ladji, ki je bila tudi v Carigradu predmet velike pozornosti. Okrog naše ponosne ladje se je v pristanišču takoj po pristanku nabralo veliko število čolnov, katere so zasedli odlični domačini in tujci, da si ogledajo brod in pozdravijo odlične angleške goste. V Pireju pa se je »Kraljica Marija« srečala s parobrodom »Atika«, ki je vozil cioniste na ma-kabejsko olimpijado v Palestini. Ta grški parobrod je priredil našemu lepo presenečenje, kajti takoj, ko sta se srečala, so se zaslišali "z njegovega krova klici »živela kraljica Marija!« Potniki »Atike« so po-setili našo ladjo ter se divili njeni ureditvi.
Potniki in obiskovalci so pohvalno in z občudovanjem omenjali tudi to. da je bilo vse, kar se jim je na ladji nudilo, najbolje Izbrano in povrh še vse domačega jugoslo-▼enskega izvora, tako n. pr. pri hrani vse od sadja do najfinejših rib in drugih jedi ter do vsakovrstnih pijač. Za naše domače pridelke je bila to najboljša propaganda.
Akademija Jadranske straže v LJubljani
»Jadranska straža« je proslavila desetletnico ustanovitve s prireditvijo slavnostne akademije, ki se je vršila preteklo soboto rvečer v velild dvorani hotela »Uniorn« v Ljub Mani in je obsegala izredno pester spored. Uvodoma so izvajal Heri Svetlove slavnostne fanfare v trobilih, nakar je slavnostna uvertura uvedla ko>ncertni del sporeda. Med slavnostno uverturo se je pričela jubilejna alegorija, pri kateri sta nastopila pomladka Jadranske straže na mestni žc .ski realni gimnaziji in na drž. trgovski akademiji in izvajali živo sliko, med katero ie godba igrala Beranovo slavnostno koračnico. Posebni svetlobni efekti so pri-pomogli k uspelosti te točke. Sledi! je pozdravni! nagovor predsednika Jadranske straže, g. Pogačnika, in nato slavnostna beseda o našem morju, katero je izpregovoril cenatnr dr. V. Rožič. Po njegovih besedah, ki so bile sprejete oduševljeno, so nastopili koncertanti, in sicer sopran is t.m ji An i ta Mere in Zlata Gjungjenac - Gavella. pianistka Boža Šapi j a, haritonista Joža Likovič in Drago Žagar, tenorist Josip Gostič in slednjič slovenski vokalni kvintet Vsak od nastopajočih je izvajal po dve. poslednji tri točke in so bili vsi deležni toplega aplavza. Na sporedu so bili zastopani skladatelji Lajovic, s čigar »Pesmijo o tkalcu« je dosegla ga. Gjungjenac prav posebno lep uspeh. Niko Štritof kot prireditelj narodnih pesmi, kot klavirska skladatelja Busoni in Mane, ki ju je interpretirala konservato-ristka Šaplja v veliko odobravanje, z dvema •nesrmima nemški skladatelj Hildach, čigar lahke in spevne melodije so tudi to pot ugajale. nadalje pa skladatelji Dev, Suk, Pre-"irrvec. BaJitonist Žagar je imel mnogo uspeha :t naJodTi.imi pesmimi, ki jih je toplo prednašaf. Slovenski vokalni kvintet pa je po svojih kvalitetah itak dobro znan im povsod dobrodošel.
Pevske točke so spremil aR kapebnk Niko Štritof, konservatorist Marjan Lipovšek in g. Vladimir Prinčič Po konoertu, ki je žel splošno odobravanje bogato zastopan« publike, se je v dvorani hotela »Uraion« razvid žvahen zabavni večer, H je trajal v noč, in pri katerem je posebno plesa željna mladina prišla na svoj račun.
Prireditev, s katero je proslavilo desetletnico svojega obstoja naše narodno obrambno in kultuinno dnrštvo »Jadranska straža«, je torej v moralnem m gmotnem oziru usocla odlično ter gotovo pridobila novah, vnetih pristašev tej organizaciji.
L. M. S.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja ta danke. omili naravna »Franz Josefova« genčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Jesefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
a1 .
D0LLY HAAS
v sijajni družabni komediji
M
[jjjjiii v ' il

11
film, M Vam bo izvabil istočasno solze ganotja ln radosten smeh! Krasno filmsko delo, v katerem briljira priljubljena zvezdnica iz nepozabne operete »Ljubavm regiment«
Dopolnilo čudovito lepi fflm M. Badjure »Bloški smučarji« in najnovejši Foxov zvočni tednik.
Ob Y*8. in
Strašen roparski umor
Neznan zločinec je v nedeljo v jutranjih urah vdrl v hišo trgovke Lotričeve v Dražgošah, umoril trgovko in njeno hčer ter ju oropal
Dražgoše, 4. aprila.
Mamo gorsko vas Dražgoše nad Železniki ta okolrioo je včeraj razburil grozen roparski umor, izvršen nad dvema ženskama, 68-letno Marijo Lotričevo in njeno 32-letno hčerko Genovefo. ki sta imeli malo trgovino v hiši na Griču.
Včeraj zjutraj ob pol 8. »o se ljudje vračali od jutranje maše in so zapazila da se kadi iz Lotričeve hiše. Sosedje, bi so pogrešali obe ženski že v cerkvi, so začeli sumiti, da nekaj ni pri Lotričevih v redu. Prvi je prišel k hiši sosed Franc Šolar. Ko je videl, da se je kadilo iz poslopja, je sunil v vrata, ki so se odprla in je udaril iz veže gost dim. Med tem časom so prispeli še drugi, da bi ogenj pogasili.
Vsi so snrva mislili, da sta se Lo tri če vi zadušili v dimu. Ko pa se je dim razredčil, se je pokazal v veži grozen prizor Hčerka Genovefa je ležala za vrati v mlaki krvi z razbito glavo, sredi sobe pa mati Marija z veliko rano na glavi. Gorela je v sosedni sobi postelja, zažgana nedvomno od morilca. Zraven postelje so našli prazno denarnico, ki sta jo imeli pokoinici spravljeno v postelii. Morilec je izvršil svoje grozno dejanje najbrže s krampom.
V katerem času »e j« zločin zgodil, ae n«
da ugotoviti. Sosed Primož Habjan, oddaljen kakih sto korakov od Lotričevih, je slišal ob pol 4. zjutraj neki glas: »Odpri, Pa vi a je tu!« Nato je čul dva zaporedna ženska krika, nakar je vse zopet utihnilo. Mislil je, da je pršla k Lotričevim neka sorodnica, ki je večkrat spala pri njih zaradi tega, ker sta se pokojnici bali raznih poteouhov. Da se je zločin zgodil zjutraj, potrjuje tudi dejstvo, da sta bili obe trupli ob odkritju zločina še topli.
Na kraju zločina zaenkrat ni bilo opaziti posebnih znakov, ki bi kazali na morilca. Vse pa kaže. da je moral zločinec zelo dobro poznati razmere pri Lotričevih, odnosno da sta ga Lotričevi poznali, ker bi sicer pomoči ne vstali in mu odprli vrat. Kakor zatrjujejo sosedi, sta se ženski vedno zelo dobro zapirali ter v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah nista odpirali nikomur, ako ga nista dobro poznali.
Ljudstvo je zaradi groznega zločina v vsej okolici zelo razburjeno. Oroitništvo išče zločinca z veliko požrtvovalnostjo in je upati, da bo morilec kmalu v rokah pravice.
Spremembe v poletnem voznem redu
Ljubljana, 4. aprila. Kakor smo ie poročali, bo z 22. majem tega leta uveden na železnicah poletni vozni red, v katerem bodo v glavnem naslednje
spremembe:	„
Na progi Zidani most—Maribor bo odhajal iz Zidanega mosta dopoldanski osebni vlak ob 9, 10 minut prej, popoldanski brzi ob 13.58 in večerni osebni ob 20.20 in nočni brzi ob 23.40. V isti smeri bo dalje odhajal iz Pragerskega popoldanski koto-ribski osebni vlak ob 17.46 in večerni osebni ob 22.30. Na isti progi bo iz Maribora odhajal popoldanski potniški vlak ob 14.20 (torej 50 minut kasneje), popoldanski brzi ob 14.10 (13 minut prej), madžarski brza otb 14-35 (40 minut kasneje); kotoribska potniška vlaka bosta odhajala ob 17.10 (10 minut kasneje) in ob 22.05 (tudi 15 minut kasneje). Nočni brzovlak proti Trstu bo odhajal ob 1.25, zagrebški brzovlak pa bo prihajal ob 1.43.	.
Na progi Maribor—Prevalje bo odhajal popoldanski vlak iz Maribora ob 14.40 (10 minut prej), in prav tako tudi večerni ob 18.30 (dosedaj ob 18.40). Iz Prevalj bo vozil brzovlak 40 minut kasneje, torej ob 13.04, večerni potniški vlak pa ob 18.40. Razen tega bo vozil na novo večerni osebni vlak z odhodom iz Fale ob 18.58 in prihodom v Maribor ob 19.59.
Na progi Ljutomer—Gor. Radgona bosta odhaijala večerna vlaka 10 minut kasneje, in sicer iz Ljutomera ob 20.15, iz Gor-nje Radgone pa ob 18.40.
Za progo Maribor—Pragersko—Kotoriba veljajo za odhode oziroma prihode vz ozir. v Maribor iste spremembe kot za progo Zidani most—Maribor. V poštev pridejo brzovlak Ob 1-25, brzovlak ob 14.10. potniška vlaka ob 17.10 in 22.05. Iz Kotoribe bo po novem odhajal brzovlak Ob 12.32, dva potniška vlaka pa precej kasneje, ln 6.cer ob 14.58 in 18.35.
Na progi Celje—Dravograd—Meža bo odhajal jutranji mešani vlak iz Velenja proti Dravogradu Ob 5.45 (30 minut prej), popoldanski mešani vlak iz Celja že ob 12.30 (torej 80 minut prej), večerni pa za 30 minut pozneje, torej točno otb 21. V obratni smeri bo odhajal popoldanski mešani vlak z Velenja že ob 12.14 (dosedaj ob 13.00), dopoldanski pa iz Dravograda 20 minut pozneje, to je ob 11.02. Zgodnji osebni vlak iz Slovenjgradca v Dravograd in zadnji večerni osebni vlak v Dravograd ne bosta vozila.
Na progi Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto so spremembe naslednje: Dopoldanski mešani vlak bo odhajal malo prej (10.58), popoldanski pa šele ob 15.25, torej za uro pozneje. V obratni smeri bo spremenjen samo odhod popoldanskega vlaka n mesta, ki bo odhajal ob 14.40, torej tudi skoraj uro pozneje.
Na progi Grobelno—Rogatec—Zabofc bo odhajal večerni potniški vlak 36 mmut pozneje iz Grobelna, torej ob 21.36, popoldanski potniški iz Rogatca pa ob 13.20 (1 uro pozneje). V omenjenem času bo vozil še drugi popoldanski potniški vlak z odhodom i-z Rogatca ob 14.20 (40 minut kasneje). Trije vlaki iz zimske dobe bodo opuščeni.
Na progi Ormož—Hodoš bo odhajal popoldanski osebni vlak 8 minut prej torej ob 13.42, naslednji mešani ob 16.31 (nad pol ure kasneje) in končno večerni ošabni ob 19.10 (14 minut pozneje). V obratni smeri bo odhajal jutranji mešani iz Hodoša 10 minut prej. ob 6.20 (samo do Murske Sobote); popoldanski potniški iz Murske Sobote pol ure pozneje, torej ob 14.24 in večerni iz Murske Sobote ob 19.15 (15 minut kasneje).
Na progi Čakovec—Dolnja Lendava bo odhajal jutranji mesni vlak 15 minut kasneje, torej ofo 4.38, popoldanski pa 25 minut kasneje, torej ob 13.10; v obratni smeri bo vozil dopoldanski mešanec iz Dolnje Lendave 15 minut pozneje, torej ob 10.30, popoldanski pa 30 minut kasneje, torej ob 14.34.
Ne progi Zagreb—Ljubljana—Rakek bodo vozili naslednji vlaki:
Iz Ljubljane proti Zagrebu oziroma Ma riboru nočni osebni vlak ob 0.40 (10 minut pozneje), jutranji osebni ob 5.20 in nato naslednji ob 7.18 (9 minut prej), nato brzi za Beograd ob 9.00 (23 minut prej), dalje brzi proti Mariboru ob 12.38 (38 minut kasneje), popoldanski osebni ob 13.43 (6 minut prej), popoldanski brzi za Split ob 17.46. večerni osebni ob 18.20 (20 mrnut kasneje), večerni brzi za Beograd točno ob '20.00 (dosedaj ofc 19.55), simplonski orijent ob 21-50 (sedaj 23.30) m nočni brzi proti Dunaju ob 1.23 (dosedaj ob 0.23).
V bistveni zvezi z gornjimi spremembami so tudi prihodi oziroma odhodi najvažnejših direktnih vlakov v smeri oziToma n »meri Rakek—Postojna.
Na progi Ljubljana—Bistrica—Boh. jezero bo odhajal jutranji osebni vlak ob 7J5
E
(15 minut prej), beograjski brzi vlak za
Miinchen ob 8.30 (15 minut prej), splitski brzi vlak za Miinchen ob 10.55, opoldanski osebni vlak točno ob 12.00 (25 minut kasneje), popoldanski ob 15.40 (5 minut kasneje), »mešani« do Kranja ob 17.20 (7 minut prej) in večerni osebni vlak ob 18-54 4 minute kasneje). — V Ljubljano bodo prihajali vlaki z Gorenjske takole: »mešani« iz Kranja ob 7.05 (12 m. prej), osebni ob 8.05 (8 minut kasneje), monakovski brzi ob 8.50 (10 min. kasneje), opoldanski osebni ob 12.25 (2 minuti prej), popoldanski osebni ob 16.30 (25 minut kasneje), monakovski jrzi za Split ob 17.43, »mešani« n Kranja ob 19.20, beograjski ob 19.35, večerni osebni ob 2024 in nedeljski izletniški vlak ob 22.10.
Na progi Jesenice—Rateče—Planica bo
odhajal jutranji izletniški vlak 40 minut prej, popolidaniski osebni i« Rateč pa bo rihajal na Jesenice ob 17.56 (16 minut asneje).
Na progi Kranj—Trži? bodo odfcodl te
Kranja določeni takole: 8.25, 13.06, 16.46 in 20.12. Iz Tržiča pa bodo prihajali vlaki v Kranj ob 8.00, 11.20, 15-27 in 18.50. Jutranji vlak odhaja 22 minut prej m opoldanski 16 minut kasneje; popoldanski pa prihaja v Tržič 18 minut kasneje.
Na progi Novo mesto—Straža toplice bodo odhajali vlaki iz Novega mesta ob 4.44, 10.24, 14.24 in 16.34; iz Straže pa ee bodo vračali v Novo mesto ob 537, 12.20, 15.18 in 17.25. Močno spremenjena sto odhoda popoldanskih vlakov (70 minut kasneje) in prihod opoldanskega vlaka (za 42 minut kasneje).
Na progi LJubljana—Karlovec bodo vozili vlaki po novem ob 7.13 (12 minut prej), 1136 (74 minut prej), 1330 (za 2 nri 20 min. prej) in 19.00 (5 minut kasneje). V Ljubljano bodo vozili z Dolenjske prav tako štirje vlaki, in sicer jutranji ob 6-56 (11 minut prej), drugi ob 8.25 (13 minut prej), popoldanski ob 15.25 (za dobro uro pozneje) in večerni ob 20.18 (za 22 minut prej).
Na progi Ljubljana—Vrhnika bodo naslednje spremembe: Popoldanski mešani vlak bo odhajal iz Ljubljane ob 12.45 (za 37 minut prej), večerni pa ob 18.45 (za 25 minut kasneje). V obratni smeri bo spremenjen prihod dopoldanskega vlaka na 9.30 (15 min/ut prej) in popoldanskega vlaka ob 18.05 (za 24 minut kasneje).
Na progi Ljubljana—Kamnik ao spremembe — razen črtanja — neznatne. Opoldanski hi večerni osebni vlak iz Kamnika bosta prihajala po novem ob 13.00 (15 minut kasneje) in ob 1735 (20 minut kasneje).
Na progi Kočevje—GroStipUe bo prihajal jutranji vlak v Grosuplje ob 7.30 (9 minut prej), popoldanski ob 14.25 (55 minut kasneje) m večerni ob 19.25 (10 minut prej). Proti Kočevju bo spremenjeno vozil popoldanski vlak z odhodom iz Grosuplja ob 14.50 (50 minut kasneje).
Tudi na progi Trebnje—St. Jani so spremembe prifa-godene zvezam z ostalo progo, da bodo odhajali iz Trebnjega vlaki po novem ob 9.25, 13.50 in 21.15; v Trebnje pa bodo prihajali iz St Janža ob 6.18, 13.0? in 18.07.
Gospodična,
napačen spoj!
Požar v Framu
Maribor, 4. aprfla. V nedeljo ob poJ 20. je izbruhnil pri posestniku Korenu v Framu velik požar. Gasilci iz F rama, Maribora in drugod so takoj prihiteli na kraj požara, ves njihov napor pa je bil zaman, ker na bilo vode. Hiša stoji na hribčku. Ogenj je do tal uničil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ter vse druge objekte. Zgorelo je tudi vse gospodarsko orodje m le z velikim trudom so rešili zi/:no Škoda je zelo velika in je le deloma krita z zavarovalnina
Sumijo, da je ogenj podtaknila požigal-čeva roka, ki vršd svoj zločinski posel že delj časa v okolica Pragerskega, to pot pa je zločinec prenesel svoje delovanje tudi v F ram. Orožniki kljub vestnemu iskanju in poizvedovanju zlobnemu požigalcu dosdaj še niso na sledu.
„.« *£>*».	P*
fcra v Ulodca <nm pomo«
Doki«« « pto* tlite**

Brezplačen
fototečaj
pri Kancu
Amaterji, začetniki in bolj izvežbani!
Kdor hoče teoretično ali praktično |)cliS tCCdl f
proučiti fotografijo mora ▼ ^^^^^^kLo
Priprave so končane, vstop brez prijave in brez odškodnine Zanimanje veliko, zato v dveh skupinah!
Prva ura za začetnike v ponedeljek 11 t. m^ za izvežbane pa 12. t. nt,
obakrat ob 19. uri v Židovski ulici l/L
Poiiiace ve
$. t ;oo» 11 »•»■
• Vojaške vesti. S kraljevim ukaaom ao Imenovani: pehoto« kapetan a Viljem Kri-štofič in Josip Bastjančič za. kapetan* L razreda, Oskar VidaLi za arakoplovnega kapetan a L razreda, za pehotne poročnike pa. Alojz Malnari-č, Ivan Emeršič, Pavel Gi-kovec, Rudolf Perhitnek, Rudolf Svenšek, Anton Pešuta, Rudolf Peharček, Drago Mikuš Dragotin Žerjav in Fran Nemec; za artiljerijske poročnike Jožef Habjančič, MIlan Dogan in Ivan štrukelj; za inženjer-skega poročnika Vladimir Predavec; za zrakoplovu ega poročnika Emil Bmmskole; za, intendantske poročnike: Fran Posarvec Boris Kuret, Miroslav Potočnik, An-ireJ Zlobec in Janko Jezernlk; za intendantske ga poročnika vojne mornarice pa. Dlako Beg; za nižjega vojnega uradnika 1. raa-reda' Lovro Vodušek; za nižjega vojnoteh-niškega uradnika 4. razreda pa VlaiWlar Kostanjevec. V vojni mornarici je Danilo Hubmajer imenovan za poročnika bojnega broda 1. razreda. Na službovanje so :»rt-delden.1: artilaerijskii kapetan 2- razreda za gen«ralštabne posle Brnest Peterltn študijskemu oddelku glavnega gen-eralštaba; intendantska podporočnika Mi>o Rudež to Fran Grfčar kot manlpulanta materi} ala bosanskemu lnten dan takemu skladišču; to-tendantski podporočnik ZvonJnrir Brooovič kot manlpulant materiala brogalniškem« intendantskemra skladišču, Intendantska podporočnika Stanko GSorJanc io. Jcfc* Prlvšek pa kot mandpodanta materiala mo-rajvskemu totendanbskemn skladišču. V žandarmemji Je dosedanji vodnik k>gaSke-ga voda dravskega žandarmerijskega polka poročnik Budimir Coiič premeščen k iandanmeridakemn vodu primorskega lan-danmerijakeiga polka.
♦	Himen. V eobofco ato se poro«-* ▼ LJubljani «. profesor dr. Roman S a v n i k san finančnega nadavetnAa R. Angeaa Savnkka, to gd«. Juati Kokaljeva ti ogledne narodne rodbin« r Trbovljah Bfio
irečno!	. ,
♦	Usoda slovenskega dijaka v svetovni
vojni. Bivši ravnate« L državne gimnazije v Ljubljani %. Ar. Korun Je prejel te ta ; sanimivo pismo iz Sibirije. Oglasil »e Je te dolgo vrato lest pogrešani maturant omenjene gimnazije Fran Možina, ki Je med svetovno vojno prišel v rusko ujetništvo. Preromal Je mnogo pokrajin ob&irne Sibrfrlje ter ostal v Krasnojarskean, kjer se Je ožemlL Sedaj Je knjigovodja v neki tovarni v kraju Sčeglovsk. V zadnjem času ga Je prijelo domotožje. Veselilo M ga — pravd v svojem pismu — če hi Be mu Javil kak bivši tovariš in prijatelj s pismom aH raaglednico. Toži »e mu po našem soncu — v Sčeglovskem so imeli letos eamo 40 stopinj mraza, lansko tirno pa ga Je bak> celo 64 stopinj. Njegov naslov Je: SV-birtja, gorod Sčeglovsk, ddrektorat Kemer-eovakoj GRES — Fran Ivanov« Možina Naslov pa mora biti pisan v eirillcL
♦	Nova grobova. V ljubljanski bototed Js včeraj po fcraitkem trpJJenju preminil upokojeni državni uradnik g. I^n C tč. Pogreb pokojnika bo v sredo popoldne. — V Višnji gori Je premdnUa po daJJ^i bolea-nl ga. Jerica Turk o v a, rojena Trontlje-va. Sena mesarja ta gosaničarja. Pogreb pokojnte« bo v sredo ob pol 10. - Oberna pokoj.ui.koma blag spomin, iatajočtm nase
iskreno soialje!
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna Jos. Relch.
Iz L|tibl]ane
Na aploSno zahtevo Se danes Tau-berjev film »Pot k »lavi«. Priljubljenost Rfcharda Taubarja presega že vse meje. Kljub temu, da Je imela ZKD njegov fcras-nii ti<Lm polne štiri dni na sporedu, se ga občinstvo še ni dovolj nagledalo in našit-šalo. Vse predstave od petka dalje so bue skoro dobesedno razprodane ln da ugodu ZKD želji občinstva, Je Obdržala film še danea na sporedu. Predvajan bo danes nepreklicno zadnjikrat ob pol 3. popoldne v Elitnem kinu Matici. Oboževartelji Tan-berjevega glasu naj dane« ne zamude zadnje priložnosti to naj si njegov najfcras-nejSi fcflm sigurno ogleda^.
a— Prof. Mirke Pugelj si Je izbral ta svoj letošnji koncert zelo raznoličen program, katerega izvaja deloma sam, deloma pa s spremijevanjem violine ali viole ali pa oboe. Koncertni spoied sestoji iz treh delov.
I	del je posvečen francoski klasični operi,
II	del obstoja iz samih Bachovih kantat, v III. delu pa so zastopani Schubert, Schu-mann, C. Franck. Gabriel Faure in Deodat de Severac. Baritonista Puglja spremlja na klavirju pianist Lipovšek. Predprodaja vstopnic ▼ Matični knjigarni.
u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi
skupna vaja vsega zbora o»j 20.
u_ Huda nesreča na Šmarni gori. Go-
stilnlčartol Ani gettaori se Je v noči od nedelje na ponedeljek pripetila huda nesreča V popolni temi Je stopila te hiše ter padla v globoko Jamo, katero 8o zaradi nefcth poprav« te dni izkopali poleg hiše. Pri padca Je zadobMa nesrečna žena hude notranje poškodbe to trt zlomila tudi desno roko. Ponesrečen ko, ki je stara 65 let, so včeraj zgodaj liutraj rešenralcl premeša v
KRASNE DAMSKE PLAŠČE
te od Din 350.— tat obleke od Dia 90.— naprej pri tvrdfal
FRAN LUKlč, LJUBLJANA
STRITARJEVA ULICA 9.
a— Otroške obleke«, predpasnike In dam-eko perilo kupite najceneje pri Altoto«
TURKU, Prešernova ulica 43.
Iz Celja
a— Lep shod poslanca g. Pre*ror#ta. V
nedeljo J- t- m. dopoldne se Je vr&ll r narodni šoli v Št. PeCru v Savinjski dolusi zelo dobro obiskan shod, ki ga Je vodil tamkajšnji župan g. ČetLna G. Prekoršek ie obširno razpravljal o dosedanjem delu narodne skupščine Zborovale! so pokazaM za temeljita izvajanja svojega vzornega g. poslanca popolno razumevanje fin rrm izrekli zahvalo. Po zborovanju se Je sestavil krajevni odbor JRKD, ki mu predseduje delavni g. Srebotnjak, lesni trgovec to posestnik te St. Petra
e— Nočrvj požar v celjski okolici. T soboto ponoči okrog pol 24. }e obvestHa po-Iksija tukajšnje gasilce, da Je nastal r Levcu pri Celju večji požar, ki Je b41 dobro viden tudi v samem Cedju. Gasilci bo oemudno odbrzeii s svojim avtomobilom v omenjeni smeri to naleteli v Levcu na goreči dvojni koaodec tamkajšnjega posesa nlka Korena Komolec, ki je stal na samem Je bSl ie ves v plamenih- Na licu mesta so bili že požrtvovalni gasilci s Lopate. Kmalu eo prihiteli na pomoč še gasilci ia Levca ta Gaberja Rešiti nd bMo mogoče te ognja pra«v ničesar to Je zgorel ves traivnišk! pridelek omenjenega Posestnika « rastnim poljskim orodjem vred. N»-vamosti razširjenja požara k sreči ni bulo. Skupna škoda Je cenjena na okrog 60.000 Din to Je le delno krita * zavarovalnino. Ogenj Je očividno podtaknila zlobna roka aH pa kak nepreviden prenočevalec.
e— Mestni kino bo predvajal drev< ob poi 21. snano Strauasavo opereto >Neto-PET«.
Iz M&ritmra
a— žrtev alkohola. V sobote Js B9§et stražnik na Aleksandrovi oesti močno pijanega nekega moškega, od katerega je • težavo izvedel, da je Anton Gracer 4n da je prišel na obisk v Maribor iz Zidanega mosta Odpeljal ga je v policijske napore, kjer mu je postalo naenkrat tako slabo, da so morali poklicati reševalni avto, s katerim so ga prepeljali v bolnišnico. Med prevozom pa Je mož umrl Ker ni Smel nesrečnež pri sebi nobenih dourumentov in preoejšnjo vsoto denarja, poizveduje sedaj mariborska policija za njegovimi svojci.
a_ Krvava nedelja In praznik. V mariborsko splošno bolnišnico so pripdljaM več poškodovancev, žrtev fantovskih pretepov Tako so se hudo stepi! fantje v M4hoveSh pri Oirkovcah. Posestniški sin Franc fded-ved Je odnesel itz pretepa razbito glavo. Težje poškodbe na glavi je dobil tndi mesarski pomočnik Martin Majer. V Košaklh so se pograbili fantje med seboj to pošteno obdelali Martina Na Leskovcn pri Slov. Bistrici pa Je neki hlapec sunil v preteipn progovnega delavca Jos ipa Lesko-varja x nožem v pleča ln mu hudo razreza! tudi roko. V Vukovju pri Jarentni so obdelali fantje s plankami viničarja Frana štrausa; v Clrkovcih pa so v nedeljo zvečer napadli fantje posestniškega sina Vinka Vedlina in pretepli z ročicami.. Pošteno Jo je izkuptl tudi Avgust ii^šnlk !z Sp. Rovene. V neld gostilni v Duspleku ga je neki! hlapec zabodel z nožem.
DANES PREMIERA!
OTTO WALLBURG
debel ušasti ln zgovorni komik v veselem filmu iz planinskega življenja
VELE
Salve smeha! Novo! Krasni posnetki in sijajni velekomični prizori!
Ob 4L,	In 9.% nri zvečer.
ZVOČNI KINO IDEAL
Iz življenja In s vel a
Konec Španske kulturne
Pu JI po milosti Japoncev
UsT-**.>T* -»J®* >, -Si&t * A!	**
iimmm
isi&l::®*'
Bivši kitajski cesar Pu Ji (X), sedanji predsednik mandžurske republike po prisegi
v Mukdenu.
Najhitrejše reči na svetu
Slavni PMeag Fogg v romanu Julesa Vernea je preromal zemljo v 80 dneh. Kaj bi dejal k brzini modernih letal, ki bi opravili 40.000 km dolgo pot okoli zemlje v ekvatorskem pasu v 4 dneh? Toda granate modernih topov, ki brzijo z 800 m na sekundo, bi rabile za isto razdaljo pičlih 17 ur. Zemlja se vrti okoli sonca z brzino 30 km na uro — proti tej brzini zaostajajo tudi najhitrejši izstrelki. Sonce se z vso svojo nebesno družino premika proti neki zvezdi v Herkulu z brzino 19 km na sekundo. če bi nadaljevalo to pot z doslednostjo, bi trčilo šele po mnogih milijonih let vanjo — če bi ga omenjena zvezda čakala na sedanjem mestu, kar pa se ne dogaja, ker tudi sama potuje po vesoljnem prostoru. Tako zvane zvezde »stalnice« namreč
nikakor niso stalnice, temveč potujejo mnoge med njimi s takšno brzino po vesoljno-sti, da jih prekašajo le še nekatere maloštevilne znane brzine, »šampion« med zvezdnimi tekači je bila doslej nekaj komaj vidna zvezda v ozvezdju Slikarja, ki se premika z brzino 450 km na sekundo. V najnovejšem času so odkrili zvezdo, ki opravi baje celo 500 km na sekundo, a to še ni gotovo.
V svetu najmanjšega ao ugotovili še vse večje brzine, proti katerim so zgoraj omenjene pravi polžji tempo, žarki alfa dosegajo brzino — 20.000 km v sekundi, svetlobni žarki pa celo 300.000 km! Svetloba je tudi šampion vseh šampionov, kar se jih poskuša a hitrim tempom v vesoljnosti.
Filmski avtomobil
Neka velika ameriška filmska družba je dala zgraditi ta avto za predvajanje filmov v provinci. Avto ima popolno aparaturo za predvajanje filmov, kakor tudi spalna
prostore za osobje.
Naraščanje evropskega prebivalstva
Društvo narodov je poverilo svoji sekcij! za higijeno, naj preišče razmere prebivalstva v Evropi. Avstraliji (in Novem Zelan-du) ter na Japonskem. Na ta način so bile preiskane razmere tretjine vseh živečih ljudi, ki odpirajo zanimiv vpogled v naraščanje odnosno krčenje ljudstev na zemeljski obli.
Statistika ki jo Je zdaj Izdalo Društvo narodov, izpričuje to, kar higieniki že davno trdijo: namreč da število rojstev še vedno močno nazaduje in pada. Edino Japonska je v tem pogledu izjema. Tam se rodi znatno več ljudi kakor jih pa umre. Francija ni davno več v pogledu nazadovanja porodov na prvem mestu. Njeno nekdanjo vlogo so prevzele Anglija, Avstrija, švedska, Norveška. Estonska in Švica.
Umiranje prebivalstva se je najbolj skrčilo v Rusiji, Italiji in Španiji, kjer se število umrlih skoraj izenačuje s prirastkom. 1928., ki so ga proučevalci vzeli za podlago v svojih računih, kaže, da se evropsko prebivalstvo pomnoži vsako leto za 3 milijone duš. Rusija pri tem ni bila vpoštevana, pač pa se je pokazalo, da znaša letni prirastek v Nemčiji, na Poljskem in v Italiji 400.000 duš. V Angliji, Španiji tn Romuniji se število prebivalstva pomnoži vsako leto za četrt milijona ljudi. Nekatere države izkazu-
jejo pcdttvM priraste 100.000 <ML Med
njimi sta Češkoslovaška ki Hoiandska. Japonska izkazuje ogromen letni prirastek 900.000 ljudi, Avstralija, ki malo zaostaja za Japonsko, pa 850.000 dui.
Pravočasna diagnoza
Zavod sa fizikalno-biološko raziskovanje
svetlobe v Hamburgu javlja, da se mo je
posrečilo odkriti postopek, ki omogoča pravočasno diagnosticirati raka. Praktičnim zdravnikom iz Hamburga in Eppendorfa je baje uspelo iz krvi, ki so jo bili odvzeli bolnikom v poskusne svrhe, odkriti rakasta obolenja v 70 do 80 urah. Zdravnikom je pri tem izvrstno rabila spektroskopska metoda.
Državne žhlnske farme ▼ Rns$
Kakor poročajo iz Moskve, je načrt vlade. ki je hotela za preskrbo delavstva z mesom urediti državne živinske farme, docela propadel. Vlada sama priznava svoj neuspeh v tem pravcu. Največji nedostatek je pokazala rahla organizacija živinskih kmetij, ki ni mogla po eni strani dobavljati zadostnih količin krme za živino, po drugi strani pa ni umela gospodariti z živino. To so morali prodajati v inozemstvo z veliko Izgubo. Vsi voditelji farm pridejo pred sodišče, 140 mož, ki so jim bile poverjene važne funkcije v vodstvu podjetij, pa je odpuščenih iz službe
Ženske s čeladami
Reforma koledarja
SI. marca je imel odbor za koledarsko reformo pri Društvu narodov sestanek pod vodstvom sira O. M. Plumpershirea s Tali i tekih otokov.
Na sestanku se je obravnavalo vprašanje reforme koledarja, zaradi katerega pritiskajo na Društvo narodov zlasti srednjeevropske tujsko-prometne ustanove. Njih predlog Je, naj bi se koledar tako preuredil, da bi imelo leto 13 mesecev po 28 dni, sedanji dnevi tedna pa naj bi se avtomatično pomaknili za en dan naprej, tako da bi na mesta nedelj stopali ponedeljki itd. Ta razlog utemeljujejo tujsko - prometni zavodi z dokazovanjem, da so nedelje dnevi najslabšega vremena v tednu, medtem ko je dokazano, da je ob ponedeljkih mnogo boljše in lepše vreme. Ob nedeljah navadno dežuje, ob ponedeljkih pa sije sonce. Statistika zadnjih 50 let kaže, da je deževalo skoraj 70 % vseh nedelj, kar pomeni za tujski promet velik minus in absolutno izgubo. Hoteli, prenočišča in slične ustanove bi s premaknitvijo nedelje na ponedeljek, ponedeljka na torek itd. dosegli znatno izboljšanje prometa.
Predlog so vsi člani odbora sprejeli na znanje in so poverili poseben odsek z iz-delovanjem pravilnika za prehodne določbe. Iz ženeve je nato odpotovala posebna delegacija v Rim, kjer bo stopila v stik z odločilnimi činitelji katoliške cerkve. Ko bo ta sporazum dosežen, se bo koledar dejansko spremenil Upajo, da se to zgodi že 1. aprila 1933.
Oporoka v stari knjigi
Mlada Angležinja je študirala botaniko na univerzi v Cambridgeu, dasi njena družina ni bila zadovoljna s stroko, ki si jo je izbrala, češ, da ne obeta mnogo kruha. Toda dekle ima svojo glavo in te dni je bila njena vztrajnost bogato obdarjena.
V stari, debeli botanični knjigi iz vseuči-liške knjižnice je te dni odkrila, da sta dva lista zlepljena skupaj. Ko ju je skrbno odprla, je v svoje presenečenje odkrila, da sta skrivala oporoko nekega Beverleya, ki Je umrl pred 30. leti v Ameriki Zadnja leta svojega življenja je mož porabil za to, da si je osnoval ogromno botanično zbirko ta da je napisal debelo knjigo o svojih raziskovanjih. V prepričanju, da se bo le malo ljudi zanimalo za njegovo delo, Je svojo oporoko skril v izvod svoje knjige. Oporoka pa določa človeka, ki bi jo našel, za dediča njegove dragocene botanične zbirke ta 20.000 funtov šterlingov v denarju. Ta nepričakovana dedščina je pripadla sedaj mladi dijakinji, katere starši so menili, da botanika ne more prehrani ti človeka.
200-fetnica camenberta
▼ malem kraju Vtmontiersu v Normandiji so te dni proslavili 200-letnico, odkar se je tn rodila kmetica Marija Harelova, lzmniteljlca slavno znanega sira camero-berta. V Vimontiersu so postavili camen-
»s C A*
i 7
Y Berlinu se Je vršilo mednarodno tekmovanje brivcev, kdo bo prvi v najkrajšem
času napravil elegantno damsko frizuro.
bertu spomenik, ki kaže Harelovo v naravni velikosti. Oblečena je v staro nor-mansko nošo in opira roke v boke. ženica si gotovo ni mislila, da jo bo svet proslavljal še po 200 letih Ln da bodo gurmani vsega sveta njenemu izumu nekoč peli slavo.
Knjige na recept
Ruski listi pišejo, da se je v voraneškem okraju pojavil nenavaden način razpečava-nja zdravstvenih brošur in knjig. Vse lekarne so dobile dovoljenje od vlade, da smejo na recepte prodajati tudi zdravniške knjige ki brošure. S to akcijo se poleg lekarn bavi jo tudi vse javne bolnice, ki so se morale obvezati, da bodo proti primerni odškodnini prodajale svojim nameščencem potrebno štivo. Zdravniki imajo takšne recepte že tiskane. Na receptu sta dva ali trije naslovi, katere zdravnik lahko poljubno izbere in predpiše. Ruska vlada je dala na razpolago 9 milijonov takšnih receptov in upa, da se bodo v doglednem času porabili v prid strežniškega osobja in bolnikov.
Smrt znanega smučarja
te Turina prihaja vest, da se je znani smučar Alfonso Demain smrtno ponesrečil. V bližini prelaza Sv. Bernharda je padel s ceste 550 m globoko in obležal na mestu mrtev. Našli so ga tri dni po nesreči pod snegom.
Chapfinov shiga — milijonar
CSiaplinov kitajski sluga Kono je podedoval milijonsko dolarsko dediščino, ki ga je čez noč napravila imovitega človeka. Vendar ne bo filmski zvezdnik zaradi tega izgubil svojega zvestega služabnika, ki mu streže že 16 let. Chaplinov sluga je namreč obenem njegov osebni tajnik in živi z gospodarjem v takšnem prijateljstvu, da ga navzlic bogati dediščini noče zapusti U.

Španska vlada je sporočila zbornici, da bo ukinila tujsko legijo, ker je v njej preveč kriminalnih elementov. Slika kaže skupino španskih legionarjev.
Las je izdal morilca
Pariškega hišnega upravitelja Andrčja Lebruna je ponoči zbudilo jokanje njegovega štiri mesece starega otroka. Ker ni hotel zbuditi žene, je sam vstal in prižgal električno luč. V svojo grozo je opazil, da se skriva v kotu nedaleč od zibelke neki možakar. Čeprav ni imel orožja pri sebi, je zakričal na neznanca: »Roke kvišku ali pa streljam!« Neznanec je dvignil roke in stopil iz kota. Tedaj je Lebrun v njem spoznal 23-lefcnega mehanika Basseuxa, ki je bil nekoč zaposlen v hiši, a je bil že dalj časa brezposeln. Ker je Basseaux često prosjačil po hiši tn v njej tudi spal, je bil Lebrun že pripravljen, da verjame njegovemu zagovoru, češ, da je hotel prenočiti v kuhinji in je samo pomotoma zašel v spalnico. A takrat je Lebrun opazil za neko omaro veliko kladivo in ko ga je vzel v roke, je videl, da se ga držijo sledovi krvi. Preiskal je mehanika ki je našel pri njem celo vrsto draguljev. Sedaj je pozval policijo, ki je možakarja odvedla, saj
Je bilo Jasno, da je hotel izvršiti zločin.
ki mu ga je preprečil samo jok malega otroka.
Nekoliko ur pozneje bo trudi dognali, od kod izvirajo krvavi madeži na kladivu. Policija je namreč prejela ovadbo, da so našli ločeno ženo zdravnika Chesneuja, ki je stanovala v isti hiši, v njem stanovanju umorjeno. Zločinec ji je s strašnimi udarci s težkim orodjem raztreščil lobanjo in jo oropal Njen sin, ki je bil za časa umora na potovanju, jo je našel ob povratku nekoliko ur pozneje mrtvo. Takoj je bilo Jasno, kdo je morilec, dasi je Basseux krivdo odvračaj od sebe na vse pretege. Toda pri natančni preiskavi so našli na kladivu lase, ki so se ujemali z lasmi nesrečnice. To je bil izsledek ki bo morilca spravil pod giljotino. Po umoru je hotel po vsej priliki poskusiti nekaj podobnega v Lebrunovem stanovanju, a tu ga je doletela usoda ▼ obliki nedolžnega otročiča.
60 smrtnih obsodb zaradi praznoverja ?
dani plemena Vakamba v angleški koloniji Kenya (Vzhodna Afrika) so ubili svojo »čarovnico«, ker je po njih mnenju začarala več domačinov, da so morali umreti. Angleško sodišče je obtožilo 60 domačinov in Jih obsodilo na smrt. Zadnja odločitev je v rokah guvernerja- — Slika kaže »čarovnika« ah bolje padarja nekega vzhodno-afriškega plemena. Pred padarjem Je množica kosti vseh vrst. ki mu služijo za čaranje,
Znižanje najemnin v Parizu
Mestno načelstvo v Parizu Je mnoge najemnike, ki stanujejo v stanovanjskih hišah, ki so last mesta, obvestilo, da jim bo glede na popuščanje napetosti v stanovanjski draginji, znižalo najemnine. V mnogih primerih ao se ta znižanja že izvršila in znašajo prav znatne vsote. Najemnina v hišah za srednji stan tipa 1932 so se znižale od letnih 6935 frankov na 5450 frankov.
V Budimpešti Je grozilo 1. maja veliko preseljevanje zaradi previsokih najemnin. Da bi se temu izognili, so hišni posestniki prostovoljno znižali najemnine za 15 do 20 %.
Dieta za bolni želodec
Pri akutnem želodčnem katarju: Najpr-vo je potrebno, da se prebavila očistijo vseh škodljivih snovi z izpraznjenjem želodca ali pitjem 2.5 odst. raztopine grenke soli. Nato sledi pol dneva ali cel dan gladovna kura, da se želodec čim manj oteži. Sledi druga stopnja, pri kateri je dovoljeno za uživa ti: črni čaj, limonada iz oranžnega soka z mineralno vodo, ovsene in ječmen je goste juhe, pripravljene lahko z mesno juho. Tretja stopnja: kuhano mleko, mlečne jedi. jogurt, prepečenec, toast, moč-nate jedi iz riža in zdroba. mehka jajca, maslo, mozgovina. Četrta stopnja: mesne jedi, zlasti kuretina, mrzla teletina, krompirjeva mezga, rezanci, pasirana zelenjava, kuhano sadje. Peta stopnja: Prehod k normalni hrani.
Kronični želodčni katar. Najprvo je treba iz vsakdanje hrane izločiti vse. kar povzroča kislino (črn kruh, sirovo sadje, trdo meso, masten sir, mleko in mlečne jedi, kvečjemu v majhnih množinah). Alkoholne pijače in črna kava so prepovedane. Nato sledi kakšna dva tedna gladovna kura z jedilnikom, kakcr je predpisan za akutni želodčni katar (prva do četrta stopnja). Nato se držimo naslednje izbire jedi: zjutraj mleko, čajno mleko, kakao, bel kruh z maslom, 1 jajce; drugi zajrk bel kruh z maslom ali močna.ta juha s svežim maslom; opoldne mesna juha s petršiljem, zeleno, praženo čebulo ali zelenjadna juha z mesnim ekstraktom, pasirane grahovne, lečne, vinske juhe. Meso v majhnih porci-jah, mehko kuhano, pusto, mlado. Ribe. Obare ne smejo biti mastne. Zelenjava pasirana. Kuhan krompir, riž, rezanci. Malo ©sladkano sadje, jajčne jedi, malo močna-tih jedi. Popoldne kakor zjutraj. Zvečer mleko, zdrob, rezanci s parmezanom ali jajca, bel kruh z maslom, jezik, sveže pre-kajeno meso. žolice. mehka gnjat. Mine-ralke. Prepovedano kakor zgoraj: masti razen masla, masten sir, s slanino ocvrta jajca, mleko in mlečne jedi v večjih količinah, surovo sadje, alkohol, črna kava, močne začimbe. Pred vsem 1e paziti na to. da je vse kuhano, ker manjka desinfici-rajoči vpliv želodčnega soka.
VVTMrts pofde spet tta severni tečaj
Avstralski raziskovalec sir Hubert WU-k±ns kani podvzeti novo ekspedicijo na severni tečaj, in sicer bi v ta namen zopet rad kupil kakšno staro podmornico od mornariškega departementa Zedinjenih držav. Kdaj bodo njegova zadevna pogajanja sa~ ključena, še ni znano.
Kmečka drama v rlmsfcl Kampanj
V Veletriju, malem mestu v rimski Kampanj ji, stoji pred sodniki cela pastirska, družina zaradi umora, ljudski gias pa zahteva, da jo oprostijo. 1930 so našli veleposestnika Valerija zadavljenega v vodi. Preiskva je dognala, da je bil Vaierl, čeprav poročen, zavedel 14-letno Loretto M5~ nicchellijevo in da jo je še pozneje zasledoval na vse načine. Tako ji je preprečil, da se ni poročila in je hotel, da se preseli v njegovo hišo. Končno je njena družina bogatega pohotneža zvabila v zasedo, Lo-retta sama mu je zadrgnila zanko okoli vratu, njeni bratje pa so ga vrgli v vodo.
Sedaj so vsi pred sodniki in so po trdovratnem tajenju končno priznali svoi zločin, ki ga pa ne smatrajo za takšno krivdo, da bi se čutili vredne kazni
Razpoloženje
»Tagta! iz sobe!« je nahruttl skladate*} svojo boljšo polovico, »sem pravkar razpoložen, da bi zložil ljubezenski tango.«
Adam in Eva
Mali Pavel je slišal zgodbo o Adamu tn Evi. »Čudno.« premišljuje, »imam enega očeta in eno mater, dva stara očeta in dve stari materi, štiri praočete in štiri prama-tere. Cim dalje grem nazaj, tem več jih je. In vendar pravijo, da sta. bila v začetka samo dva človeka!«
Vsak dan ena
»Tudi jaz bi rada legla malo v senco.«
Kulturni pre
Glasnih muzejskega društva za Slovenijo
Baš za pirhe nas je Muzejsko društvo
Slovenijo obiskalo s svojim glasilom društvene historične 6ekoije, ki — kakor vedno, tako tudi to pot — prinaša vaižne prispevke k naši domači in splošni narodni zgodovini.
Univ. prof. B. Saria raapravlj« na oerovi posvetilne are, izkopane v okolici Somiba-telja, o združbi rimskih Emončanov, ki eo se nastanili v Savariji bodisi kot trgovci, obrtniki ali odsluženi vojaki ter posvetili oltar svoji domači boginji Ekorni. S tem in s podobnimi napisi nam p:6eteij odpira pogled v življenje in početje sličnrh rimskih collegia.
V. Steska je t srvojth Imenoslovnih črticah deloma prvič deloma iznova (upoštevajoč odnosno navajajoč vso zadevno literaturo) načel razlago in raizvoj nekaterih naših krajevnih imen. Tako n. pr. izvaja ime Bohinj iz romanščine (fochino) po železnih varilnicah, Kočevje iz Hočevca, t j. presi-hajoče (kraške) vode, ki teče tako rekoč le, če sama h-oče. Ime Udmat spravlja v zelo verjetno zvezo z Vidumat-Videm. kar znači cerkveno posestvo. Tako bi bil naš Udmat drugega izvora kot Admont, t. j kraj z motnim tolmunom (Vodmont). Vidmarje i-zvaja iz osebnega imena (Vismar ali podobno), 2iri pa razlaga po ruščini kot preplavljen, moker svet.
Prof. A. Luschin iz Gradca je zaključil i objavo dnevnika barona Fr. H. Kaigers-fekk iz L 1697—1732 dragi del svoje gene-aloške Študije o Rakovcih-RaigersfeMih z zanimivimi podatki iz naše domače gospo-darsike in kulturne zgodovine.
Muzejski ravnatelj dr. J. Mai prkA&ije v članku »Iz torbe predmarone birokracije« važne ugotovitve življenjskih dat hi umetniškega razvoja naših biderma je rakih slikarjev Pernata-Pernharta, Cetinoviča, Brodnika., Karingerja, Stroja in Langusa.
V »Gostilnah v župniščih« župnik« Iv. Vrhovmika bodo naši lokalni m kulturni Zgodovinarji mogli zajeti marsikaiko v arhi-valnih virih sporočeno zanimivo podrobnost
Med Zapiski objavlja dr. Fr. Zwltter
dva nova (deloma v zaporedna) seznama frankof.ilov v Napoleonovi Iliriji, prof. Saria po kratko, predhodno poročilo o rims*kem vodovodu pri Neviodurnu, ki so ga odkrili ob priliki vodovoda za novozgrajeni Zdriv-gtvftni dom v Cerkljah ob Krki (l 1930).
Bogata in zanimiva so tudi slovstvena poročila b. vseh mogočih področij našega domoznanskega raziskovanja. Prim. n. pr. le Kosov referat o dr. Rusovih gotskih VsevladioSh, dr. M.. Pivec o študij: Rusa Tarleja o kontinentalnem bloku, profesor Lukmana o janzenizcnu, prof. Polca o Pit-reichovi objavi o vprašanju slovenščine pred avstr. sodišči ali dr. Mala o dnevniku polioijskega ministra Kempna, ki odpira nove vire za spoznavanje jugoslovenskih razmer v dobi absolutizma cesarja Franca Jožefa I.
Iz priloge razvidimo, kaiko visoko cenijo
tuje m domače znanstvene organizacije delo Muzejskega društva, ki mu za »Glasnik« pošiljajo v zameno lastne publikacije. Pri nizki članarini (30 Din) bodo gotovo ostali iruštvu zvesti vsi dosedanji člani, časopis sam pa bo s svojo tehtno vsebino privabil v krog društveniko-v še nove ljubitelje naše domače zgodovine.
Velik uspeh Loutsa Adamiča v Ameriki
2saš rojak, pisatelj in esejist Louis Adamič do nedavnega ni bil znan naši javnosti. Prvi glas o njem je izšel v kulturni reviji >Pod lipot, ki je priobčila v svoji poti številki IV. letnika z dne 15. maja 1928 v prevodu Ivana Molka njegov esej z naslovom: >.Mihajjlo Pupin — iznajditelj in pridigarc V ti. številki istega lista (15. VL 1928) je izšla tudi kratka biografska črtica o tem pisatelju, ki je bila po večini posneta iz njegovega lastnega poročila. Znan je postal Adamič pri nas lani, ko je izšlo njegovo znano delo >Dynamitc, ki opisuje razvoj so-cijalnega gibanja in bojev v USA. 0 tem delu sla obširnejše pisali m. dr. tudi slovenski vodilni leposlovni reviji >Ljubljanski Zvon« in >Dom in svet<. Tudi drugi časopisi so priobčili različne zanimivosti o literarnem delu tega našega rojaka. Delo »Dvna-mit.< izide — kakor smo ^izvedeli — tudi v hrvaškem prevodu v založbi zagrebške >Bi-noze<. Tudi slovenski prevod bi nam bil potreben, saj je Adamič, dasi piše v angleškem jeziku, še vedno naš in bo precej pripomogel k temu, da bodo v tujini poznali Slovence.
Tudi prve njegove novele smo že dobili v prevodu. »Ljubljanski Zvon« je v prvih treh številkah letošnjega letnika priobčil v prevodu Olse škerljeve Adamičevo >Uganka« sThe Ennignia). Pripravljajo se še novi pre-vooi. Pravkar je izšel nov velik Adamičev tekst pod nazivom »Smeh v džungli« (>Laug-hing in trie Jungle«). Delo je nekako avtobiografskega značaja. Te dni pa so ameriški listi zabeležili nov veliki Adamičev uspeh. Adamič je namreč prejel začetkom marca ti. Gu^enheimovo literarno - umetnostno nagrado za leto 1932, svoto 2500 dolarjev (Din 130.000). Guggenheimova ustanova izplačuje nagrade samo priznanim umetnikom. Lelos je bilo nagrajenih 57 pesnikov, novelistov in drugih umetnikov in med temi so _ z Adamičem vred — samo trije pisatelji iz New Yorka. Torei vsekako velik u.speh.
Zadnjič smo poročali tudi o povabilu Zveze javnih knjižnic v Združenih državah na Adamiča, da jd preskrbi seznam najboljših slovenskih knjig za naše izseljence v Združenih državah.
Zborovski koncert „Hubadove župe"
Ljubljana, 3. aprila.
Južnoslovenski pevački savez, Hubadova župa, je priredil v nedeljo popoldne pod vodstvom pevovodje Zorka Prelovca velik vokalni koncert v dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Ta koncert, ki je veljal kot nekaka prva tekma za tekmovanje pevskih zborov, ki bo o priliki festivala Glasbene Matice v Ljubljani ob letošnjih binkoštih, b'" smel računati na večji odziv v naši publiki, ki se topot ni odzvala v številu, ki smo ga sicer vajeni pri zborovskih koncertih. Spored je navajal nastope 16 različnih podeželskih in ljubljanskih zborov in je bil torej dovolj zanimiv. Pa ne le po številu izvajajočih, temveč tudi po značaju izvajanih, pesmi sodeč bd človek pričakoval več
zanimanja, saj so bili na sporedu zastopani naši najpriljubljenejši in naj polj udnejšt zborovski skladatelji v lepem številu in izberi. Culi smo sicer po večini že mnogokrat izvajane, vendar vedno z navdušenjem sprejete pesmi skladateljev Aljaža, Adamiča, Brnobiča, Hajdriha, Foersterja, Hochrei-terja, Jereba, Pirnata, Kreka, Ocvirka, Pav-čiča, Ipavica, Schwaba, Tomca, Marinkovi-ča in Sattnerja, torej naših najboljših poznavalcev zborovske glasbe in najplodovi-tejših komponistov te panoge. Nastopili so zbori: »Lošld glas« iz Lok pri Zagorju, »Hu-golin Sattnar« iz Most pri Ljubljani. »Domžale«, »Zvon« iz Trbovelj, ».Sava« z Jesenic, »Logatec«, »Narodna Čitalnica« v Šiški, »Sloga« iz Ljubljane, »Sava« iz Ljubljane,
vSfarrcc*, vOankarc, »Krakov*) - Trnovo«,
»Ljubljana«, »Grafika«, »Ljubljanski Zvon«, vsi iz Ljubljane, in »Moste«. Vsak teh zborov je zapel po eno, nekateri pa po dve pesmi. Pred poslednjo točko, ki jo je izvajal mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom pevovodje Zorka Prelovca, se je oglasil k besedi predsednik pevskega save-za dr. Svigelj in se v toplih besedah zahvalil pričujočemu občinstvu za poset koncerta i.n naslovil nekaj besedi tudi navzočemu tajniku Južmosiovenskega pevačkega save-za, g. Kosti Manojloviču.
Prireditev je dokazala visoko strrpnio glasbenega napredka med našimi pevskim! zbori im uspeh, ki ga more doseči neutrud-ljivost in delavnost pevovodje pri še tako različnem in krhkem glasbenem materijalu, ki je dostikrat n.a deželi na razpolago. Pevski zbori predstavljajo posebno na deželi močno kulturno postojanko, ki jo je treba z vnemo gojiti.	L. M. S.
Stanje Narodsse banke
Najnovejše stanje Narodne banke od 31. t. m. ne kaže večjih sprememb. Vsota obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz, torej skupna vsota obveznosti, za katere je potrebno kritje, je ostala nespremenjena, ker odgovarja povečanju obtoka bankovcev za 72.6 na 4823.6 milijona Din zmanjšanje žirovnih obveznosti (na pokaz) za 72.0 na 495.1 milijona Din. Zlata in devizna podlaga, ki se je v prvih 3 tednih marca povečala za 87 milijonov Din, se je v zadnji četrtini meseca zmanjšala, toda le za 14.7 milijona Din, tako da znaša sedaj 1954.8 milijona Din. Razmerje kritja se je le za malenkost znižalo, in sicer v zlatu in devizah od 37 na 36.75%, dočim je kritje v samem zlatu ostalo nespremenjeno pri 33.13%.
Stanje posojil se ni bistveno spremenilo. Ze nekaj tednov opažamo, da lombardna posojila, za katera je treba plačati 1%% več obresti (9%), naglo nazaduje na breme meničnega portfelja. V zadnji četrtini marca so se menična posojila povečala za 4.9 na 1928 milijonov, lombardna za so nazadovala za 8 na 253.4 milijona Din. Stanje začasnega avansa glavne državne blagajne (437 milij. Din) je ostalo nadalje povsem nespremenjeno.
Zmanjšanje žirovnih obveznosti je nastopilo le zaradi padca dobroimetja države od 68.2 na 8.6 milijona Din in dobroimetij na raznih računih (drž. gospodarska podjetja! od 34.0 na 26.3 milijona Din, dočim so ži-rovne naložbe denarnih zavodov nadalje visoke in se niso bistveno zmanjšale.
Stanje na dan 31. marca je bilo naslednje (v milijonih Diru; v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. marca): aktiva: kovinska podlaga 1954.8 (—14.7), od tega v zlatu 1762.6 (+0.2), v valutah 1177.3 ( + 0.2), v devizah 191.1 (—15.1); posojila na menice 1928.0 (+4.9); lombard 253.4 (— 8.0); začasni avans gl. drž. blagajne 437.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 4823.6 ( + 72.6); obveznosti na pokaz 495.1 (—72.0), od tega nasproti državi 8.6 (—59.6), po žirovnih računih 460.2 (—4.7), po raznih računih 26.3 (7.7); obveznosti z rokom 1173.7 (— 27.0).
Občni zbor državne Obrtne banke
Kakor smo že v ponedeljkovem »Jutru« poročali se je v nedeljo vršil v Beogradu 5 redni občni zbor Obrtne banke kralj. Jugoslavije, ki se ga je udeležilo nič manj kakor 157 delničarjev. Pri razpravi o poslovnem poročilu so razni govorniki kritizirali ustanovitev podružnic v Ljubljani in v Sarajevu, ki sta prvo leto pokazali precejšne deficite. Inž. Stojan Veljkovič, ki je prvi načel to vprašanje, je zahteval, da se ti dve podružnici ukineta. Predsednik g. Milan Stoja-novič je nato pojasnil, da je bil deficit podružnic v prvem letu neizogiben, vendar sta obe podružnici postali že aktivni in :e sarajevska podružnica zabeležila za I. četrtletje' t 1. 238.000 Din dobička, ljubljanska pa 9000 Din. D. Gjorgjevič je poudaril, da je letošnja dividenda manjša nego je bila lanska, da je kredit pri Narodni banki premajhen in da je tudi hranilnih vlog razmeroma malo. Pavle Kara-Radovanovič je postavil zahtevo, da pride v upravni odbor več strokovnjakov in da se izposluje sprememba zakona o Obrtni banki, ki ni v an-hu narodnega edinstva. Bodočnost Obrtne banke bo odvisna od tega, da se obrtniki organizirajo v zadruge. V svojem govoru je med drugim napravil tudi primero med Obrtno banko in Obrtno zadrugo, ki je pred vojno obstojala v Beogradu. Člani te zadruge so tako razumeli delo uprave in predsednika, da so predsednikovo sliko v povorkl nosili preko Terazij. Ta zadruga je propadla. Bog nas obvaruj, je dejal govornik, da propade tudi banka, ker to ne bi škodovalo samo delničarjem in obrtnikom, temveč tudi ideji. Gosp. G. Gjurkovič je postavil zahtevo, da člani uprave garantirajo za eventualne izgube. Po končani diskusiji je predsednik dal še pojasnila, zakaj je letos dobiček manjši. Poročilo je bilo nato odobreno.
= Znižanje obrestne mere ia kratkoročne »bveznosti Nemčije. Kakor poročajo iz Berlina je nemška Državna banka dosegla znižanje obrestne mere za njen mednarodni re-diskontni (devizni) kre,1it, ki znaša sedal po odplačilu lO"'« še 00 milijonov dolarjev. Obrestna mera je sedaj določena 6°/o, dočim je doslej skupaj s provizijami znaSala 9 Nadalje jx>ročajo. da so tudi ameriške pri-valne banke sklenile računati v bodoče za prolongiranje kratkoročne kredite Nemčiji ie 7°/o obresti. To znižanje obresti bo občutno olajšalo obremenitev nemškega deviznega trga za plačilo obresti inozemstvu.
= Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenila dolžnica tvrdka Vegi in Bevc, manufakturna trgovina v Celju Glavni trig št. 10 s svojimi upniki za 40 odst. kvoto plačljivo v desetih mesečnih obrokih.
Borze
4. aprila.
Ljubljanska in zagrebška borza danes ra-radi praznika nista poslovali. Na beograjski borzi so vsi tečaji deviz razen Curiha več ali manj popustili. Na beograjskem efektnem tržišču je bil pri deloma nižjih tečajih promet slab.
Devize.
Beograd. London 210.39—211.99, Pariz 221.71—222.83, Newv»rk 5601.33—56.32.59, Curih 1094.35—199.85^ Milan 290.62—293.02, Praga 166.65—167.58, Amsterdam 2275.19 2286.55, Berlin 1332.50—1343.31, Bruselj 786.84—790.75.
Curih. Pariz 20.26. London 19.32, New-vork 514.125, Bruselj 71.90, Milan 26.60, Amsterdam 207.95. Berlin 122.10, Sofija 3.72, Praga 15.25, Bukarešta 3.0&
Efekti
Beograd. Vojna škoda 224, 221 raJclj, 7*/»
investicijsko 62 den^ 4°/» agrarne 3050— 31.50, 6°/. begluške 39.50, 39 zaklj^ 7V. Blair 52.50 zaklj., 8°/» Blair 57 bL, 7°/» Drl hip. banka 53 den.. Narodna banka 4750 bL, Pri v. agrarna banka 230—238.
Dunaj. Bankverein 11.—, Staatseisenbahn ges. 14.30. Ruše 11.75, Trbovlje 28.—, Alpi-na-Mont 12.35.
1 O
— 588 insolvenc v prvem četrtletju. Društvo industrij cev in veletrgc-cev v Ljubljani je pravkar izdalo svojo statistiko o insolvencah v marcu, ki kaže ponovno visoko število konkurzov in poravnalnih postopanj. V marcu je društvo zabeležilo v vsej državi 167 insolvenc nasproti 197 v februarju, 147 v januarju, 115 v decembru in 110 v novembru. Lani je bilo v marcu 98 insolvenc in je torej letošnje število za 68% večje. Od skupnega števila v marcu zabeleženih insolvenc odpade na konkurze 75 (lani v marcu 40) in na poravnalna postopanja 95 (48). V dravski banovini je bilo v marcu 9 konkurzov (7) in 16 poravnalnih postopanj (4), skupaj 25 insolvenc nasproti 11 v marcu pret. leta. — V prvih S mesecih t. I. je društvo zabeležilo že 538 insolvenc nasproti 247 v istem razdobju pret. leta. število zabeleženih insolvenc se je zlasti pomnožilo v dravski banovini, kakor je razvidno iz naslednje primerjave: vsa država dravska ban.
I. četrti. 1930.	231	21
» 1931.	247	51
> 1932.	538	81
V primeri s prvim četrtletjem 1930 se je letos število insolvenc v dravski banovini skoro p oče tvorilo.
= Znižanje delniške glavnice. V »Službenem listu« objavlja >Commerce« d. d. (prej »Voika« d. d.) v Ljubljani, da je na svojem lednem občnem zboru 2. nov. 1931 sklenila znižati delniško glavnico od 1,000.000 na 250.000 Din.
An to
REO - RO Ali
nova limuzina, 6.000 km, izredno eleganten voz, 125 HP, petsede-žen, dobitnik Grand prixa 1931, se ugodno proda. Pojasnila daje
Bogdan Spitzer, Zagreb
poStanskl pretinac 4
Izvleček Iz programov Torek 5. aprila
LJubljana 11.30: Šolska ura: Pomladno jutro v gozdu in lov na divjega petelina.
—	12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti.— 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet — 18.30: Nemščina. — 19.30: Glavne razvojne faze v umetnostni zgod'ovini. — 20; Inž. Bedja-nič: Pojem elektrike. — 20.30: Proslava lOOletnice Goethejeve smrti. — Goethe »Faust«, izvajajo člani nar. gied. v Ljubljani. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Sreda 6. aprila
Ljubljana 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevno vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Fr. Šuklie: Moji sodobniki. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Glasbeno predavanje. — 20.30: Plošče. — 22: Napoved časa in poročila.
Beograd 12.05: Radio-orkester. — 17: Popoldanski koncert — 20: Mešan program. — 20.30: Prenos koncerta iz Skop-lja. 22.05: Godba na saksofon. — 22.45: Balalajke. — Zagreb 12.30: Plošče. — 17.30: Plesna glasba. — 20.30: Pevski koncert — 22.40; Plošče. — Praga 19.20: Orkestralen in pevski koncert — 20: Prenos iz Brna.
—	20.30: Igra. — 21: Godba na pihala. — Brno 19.20: Godba na pihala. — 20: Zborovsko petje. — 20.30: Prenos iz Prage. — 21: Revija plošč. — Varšava 17.35: Popoldanski koncert — 20.15: Lahka glasba. — 21.15: Pesmi. — 21.45: Plošče. — 23: Plev
na glasba. — DtmaJ 11.30: Godalni kvartet
—	12.40: Plošče. — 17: ^opoldanski koncert — 19.50: Deset let »šlagerja«. — 2120: Groteske. — 22.05: Lahka glasba. — Berlin 19.50: Plesni večer. — 21.10: Sluhoigra.
—	Zabaven program. — Konigsberg 16.30: Popoldanski koncert — 17.20: Pevski koncert — 18.15: Orgle. — 20.40: Štirideset minut napetosti. — 21.30: Mešan program.
—	Miihlacker 17: Koncert lahke glasbe. — 19.30; Koncert orkestra in1 solistov. — 21: Igra. — Budimpešta 18: Cerkvena glasba.
MMMMWiuiijij«iiiBBBmag«wagsg
Gospodična,
napačen spoj?
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Torek, 5.: zaprto. Sreda, 6.: Nekdo. Red D. Četrtek, 7.: Gospoda GlembajevL Red A
LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Torek, 5.: Zaprto.
Sreda, 6. Vijolica z Montmartra. Red C. Četrtek, 7.: Večni mornar. Red B.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.15. Sobota, 9.: Ljubezen sedemnajstletnega. Nedelja, 10.: Ljubezen sedemnajstletnega
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 5.: zaprto.
Sreda, 6.: ob 20. Traviata, gostovanje "T«. Tinke Wesel-Polla, primadone gra&ke opere. Ab. B. četrtek, 7.: ob 20.: Kaverna. Ab. A.
600 dinarjev
samo plača državnega davka od 1. aprila t 1. lastnik
'ioss&si9
5/25 KM. FRONTALNI POGON
4 pregibne osovfne!	HMravfična zavora!
Potrošek bencina: 8.5 1 na 100 km! Voz! z lahkoto in sigurno najopasnejše zavoje
Udobne In velike fimozine s 4 prostori Dvosedežni športni voz z brzino do 120 km! Vozači kaj lahfco vozijo tud? po najslabših cestah
Poskusna vožnja pove več nego besede!
Telefon 86—97.
ZACrREB
SmR3Masova 22.
Generalno zastopstvo STOEWER AVTOMOBILOV
VSEH VRST
IZVRŠUJE
LJUBLJANA
Sv. PETRA NASIP 23
				
. Jf „• ..		•, A.'.		
Mestni pogrebna Občina Ljubljana
Savez agrarnih zajednica v Skopi ju potrebuje:
2 revizorja
Knjigovodja je moral dovršiti trgovsko akademijo ali kakšno šolo komercialne stroke iste vrste, biti mora samostojen bilancist in imeti najmanj pet let prakse kot knjigovodja.
Prednost imajo kandidatje, ki so že delali kot knjigovodje v zadružnih in samoupravnih ustanovah.
Revizor mora imeti ustrezno strokovno izobrazbo in večletno prakso kot revizor v zadružnih ustanovah.
Kandidati morajo biti državljani kraljevine Jugosavije, navedo naj višino zahtevane plače, rodbinsko stanje, leto starosti, kratek opis dosedanjega delovanja in reference.
Prošnje s potrebnimi prilogami sprejema Savez do zaključno 20. aprila t 1.
Iz pisarne Saveza agrar. zajednica v Skoplju
Br. 3789/32.	4529
Po dolgem, muke polnem trpljenju nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, gospa
JERICA TUBK
rojena Trontelj
že na gostilničarja in mesarja v Višnji gori
Pogreb drage pokojni ce bo v sredo 6. aprila 1932 ob pol 10 uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Višnja gora, dne 4. aprila 1932.
Žalujoči ostali.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo prežalostno vest, da nam je umrl danes ob 15. naš predragi soprog, oče, brat, svak, gospod
IVAN člč
DRŽAVNI URADNIK V POKOJU
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo popoldne izpred mrtvašnice javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ura pogreba se bo pravočasno javila.
Ljubljana, dne 4. aprila 1932.
IVANA, soproga, IVAN, ETBIN ia OLGA, otroci, in ostali sorodnild.
Mehe! Z6vaco?
Pardaillanov
si si
Zgodovinski roman.
»Pravim,« je hladno m rezko cx*vrnil mladi človek, »da mi še ta trenutek izginit a odtod, ali pa bosta izkupila, česar iščeta.«
Težko se je bilo pričkati z neznancem, ki je že na prvi mah ubral tako ostro struno. Varenne je to vendarle poizkusil in rekel z gla-som' v katerem je razločno odmevala nestrpnost:
»Oho, gospod, ali ste obsedeni ali blazni! Ta bi bila lepa, da miren človek ne bi smel v svojo hišo ...«
»Lažeš!« ga je prekini! jezni glas. »Ti ne stamiješ y tej hiši.«
»0, dečko, pazi se! Vedi, da žališ dva plemiča!«
»Spet lažeš! Nisi plemič! Kuhar si... Vrni se k svonim loncem, mojster skaza! Pečenka se ti bo prismodila!«
Varenna, ki ga je bil kralj šele nedavno poviša! v markiza, ni bflo moči bolj krvavo užaliti.
»Lopov!« je zarjovel ves bled od togote.
»A tvoj tovariš mora biti res plemič,« je z rezkim smehom nadaljeval prejšnji glas. »ker se izkuša ponoči kakor tat vtihotapiti v stanovanje zapuščenega dekleta, da bi ga spravil v sramota in gorje! Bogme, res velik in imeniten plemič mora biti, kdor se ukvarja s takim podjetjem; poslednji klatež bi si ga štel v sramoto!«
Varenne ni bil strahopetec. Vendar bi se bil rajši umaknil s po-zonšča, kakor ga je gonil Jehan Hrabri — če bi bil sam. A kralja ni mogel pustiti na cedilu.
Zato je zdajci potuhnjeno izdr! meč in strnil proti nasprotaBcn-»Nž, cigan! Da boš vedel, po čem je nesramnost!«
Jehan je njegov sunek bolj uganil nego vkk*. Urno kakor bfek
je vzdignil nogo in brcnil proti Varermu.
Varenne, zadet v obraz, se je zakotalfl po cesti ki nezavesten obležal.
»Tako! Cigan in nesramnost sta poravnana,« Je hladno rekel
Jehan.
Kavalir, ki je negibno opazoval ta prizor, je zamrmral: »To ti je lev! Junak, da bi zaradi niega odpustil smradljivi čredi volkov in šakalov, ki se imenujejo ljudi... Položaj je dokaj jasen. A koga se je lotil?«
V tistem trenutku je stopil Jehan dve stopnici nizdol in se približal kratru.
»Gospod,« je rekel z osornim glasom, »dajte ml svojo besedo, da nikoli več ne ponovite nocojšnjega ostudnega poizkusa — pa
vam prizanesem in vam dam mirno oditi!«
Kralj, prepaden, osupel in ves zmeden po nenadnosti te prigode, je zmajal z glavo.
»Ne!... Tedaj izderite meč! Izderite, pravim!« Henrik se je osvestil. Misel, da je v smrtni nevarnosti, mu sicer še ni prišla na um. Očividno je šlo samo za nesporazum, ki bo končan tisti mah, ko besnež spozna, da je ta, katerega se loteva, neizmerno mogočnejši od njega. Vzravnal se je in rekel z zaničljivim glasom, v katerem je bilo več nestrpnosti kakor jeze;
»Varujte se, mladi človek!... Ali veste, s kom govorite? Afi veste, da mi je treba le migniti, pa se vam glava skotali z ramen?« Kavalir, ki je prisluškoval, se je zdrznil. »Ta glas!... Pa ne da bi bil... O. vraga!« Jehan Hrabri je stopil še korak proti kralju, ga premeril od glave do nog, zakaj bil je višji od njega, m ledeno odvrnil:
»O, vem, A preden boste utegnili migniti, vam zasadim to železo v grlo!
To pot je Henrik zaslutil, da ni šlo za nesporazum, ampak da besnež dobro vedel, s kom ima opravka. Vdal se pa vendarle ni, ampak še bolj zaničljivo je rekel;
»Dovolj! V tej hiši imam posla, pa mir besedi. Spravi se s poti ... Še je čas.«
»Izderite, gospod! še je čas.«
»Zadnjič ti rečem, spravi se... Ce se takoj spraviš, ti podarim življenje!«
»Zadnjič vam rečem: izderite meč — če ne, vas naskočim, tako mi živega Boga!«
Henrik je pogledal človeka, ki se je upal tako govoriti z njim. Mladeničev obraz je plamenel. V njegovih očeh se je iskrila neizprosna odločnost.
In kralj je prebledel. Vzdrhtel je. Kralj se je zbal!
Strah ni bil Henriku IV. neznano čuvstvo. Na tihem ga je okušal vselej, kadar se je nenadoma našel v nevarnosti. A nečesa se je bal huje od vsega: tega, da ga ne bi umorili.
In ta neznanec je bil pripravljen na vse. Vedel je, da govori s kraljem, vedel je, čemu se izpostavlja. O tem m bilo dvoma. In vendar je silil kralja, naj izdere meč. Položaj je bil jasen. Ce se Henrik ni hotel dati zaklati kakor oven, se je inoral braniti. Zbral je vso hladnokrvnost in se odločil za drugo pot.
Počasi je izdrl meč in nastopil. Jekli sta se dotaknili drugo dragega.
2e v prvih spopadih je Henrik spoznal, da ga nasprotnik nesporno prekaša s spretnostjo. Smrtna groza ga je preškrila.
»Oh.« >e pomislil, »strahovitega razbojnika so mi poslali na vrat! To je premišljena zaseda... Izgubljen sem!«
Kakor človek, ki se utaplja in išče veje, da bi se prijel, je pogledal oikoH sebe. Njegove oči so se usta v, le na kavaiirjo, ki se jo bfl med tem nekoliko približal.
V*aka b«seda 50 pas: z* dajanje ruK»l<v»a ali
ia iifro na 3 Din. fl)
Deklico
»»m 17—18 let, r«Talh starcev. sprejmem v ponvoč gospodinji. 2abjek ž-t 7/1.
10110-1
2 kroj. pomočnika
doboo izurjena v velikem in malem A*\a prejme takoj A.ison Mfdvešek, kro-jaštvo, Trbovlje L 10115-1
Prvovrstno šiviljo
i obrtnim listom, išie kon fekcijska trj;ri.v:na. Pred Tvopr. imajo tiste, ki znajo r>emško. Ponudbe z navt-d. Vi plač« na ojiasni oddelek »Jutra« pod »Takoj »itižba«.	!0i0<f-i
Gospoda
!t darem govora ki pro-daimiin talentom, elegantnega nastopa, iJiemo za obisk privatnih strxnk v Ljubljani. — Ponodbe pod »Premija in provizija« na o-giasni oddelek »J utra«.
9462-1
Kdor !Sie tasiužka, j plača za vsako besedo j 50 par; ta naslov aH j iifro S Din. — Kdor j n n d i zaslužek, pa ta f vsako besed-o 1 Din, I »a dajanje naslova ali i ia Šifro r» 5 Din. (3) j
Šivilja
CAMERNIKOVA šoferska šola
LJubljana, Dunajska e. 36.
Prva oi>!astveno koncesijo-nirana. Prospe&i 15 zastonj — pižite ponj! D 5 e n e e sprejema vasi čas. 251
Starejši Inštruktor
daje instrukcije iz vseh predmetov srednjih žaL Honorar 15 Din na uro. Uspeh zajamčen. Ponudbe pod »O. K.« na oglasni oddelefc »Jutra« 6383-4

i	b«wda 50 par:
; sa dajanje nasJova ali i ia Silno pa 3 Din. (2)
Kuharica
2eH službo pri finančni
»trasi ali na oroiniški postaji. Nastopi lahko takoj ali s 15. aprilom. Naslov v oglasnem oddelku *Jat.ra» 10087-2
Kuharica
dobro isvežbana v srbski kuhinji, želi službo v ka kem letovišču. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 10101-2
Dekle
pridno i« po&temo. močno, -■t-aro IS let. gre v iK*moč gospodinji ali k otrokom. Ponudbe na naslov: R.ozi Polutnik, Trbovlje I. Loke št- 10116-2
sprejme delo i*a dom k trgovine vsakovrstnega perila, damskih oblek, kostumov in plaJfev, Naslov: Zvonka Žarko. Ko-ličevo 12, p. Dob pr Domžalah.	9831-3
Be»e<l» 1 Din; za dajanj« naslova »li ia Šifro 5 Din. Dijaki, ki i£č>ejo kistrukoije, platjo vsako besedo 50 par j za &i f ro al: la dajanj« naslova 3 Dni. (41
Nemške konverzacijske nre
daje gospa Hilda Badjura. Eimska ee*ta 7/II levo.
Stavbni pollr
■fl let star. ateolvent dri.
obrtne Me. »nenričen in vešf vse.h del, spe«-, v že-Wobetonu. ki je bil 6 let zaposlen v Zarichu, išče me-.sto takoj ali pozneje Ponudbe r>* ogla«, oddelek »Jutra« pod šifno »Prvovrstna moč«.	10112-2
Ogia-si trg. značaja pe 1 Din beseda; za dajanje naslov« ali ta šifro 5 Dia. — Ojrlasi socialnega značaja vsaka beseda 50 pa*-; ca dajanje na^lo^a' ali za šifro pa 3 Din. (6)
Sveža gosja jajca
po zmerni eetvi naprodaj v gostilni pri Birtro v Žganji Šiški.
tagar Ric« 8urrough«t
Tarzan, fcralf AmmU
181.
Ko Je CIayton začul strel, ga Je prešlnU la neznanska skrb in groza. Uganil je, da mora biti Jane v veliki nevarnosti. Tudi Tarzan je slišal pok in pospešil korake. Kmalu Je ostal C!ayton tako daleč za njim, da ga ni mogel dohajati. Na ves glas je zaklical divjaku. Tarzan se je gibčno spustil z vej do njega.
Voziček za dvojčke
lep ia moderen, t drap barvi, g-iobok, m sedenje in loianje, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10104-6
Mallnovec
pristen, k gorskih «»!tn po 10 im več kg nudi po ugodnih ee-nab Frane PiK»totnik, Blagovica — Domžale.	9014-6
Puhasto perje
čisto, iobano, kg po 48 Din druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 180 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. B r o z o v i i. Zagreb. Ilica 82.	22-6
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali šifre t>a 5 Din. (9)
VsaJta beseda 1 Din: za dajanje naslov« ali za šifre p» g Din. (19)
Vsaka baseda 1 Din; za dajanj« nafi-orva aii za šifro pa 6 Din. (ai)
Stanovanje
2 »ob, kuhinje in pritfktl!)
oddam odraslim osebam v
Levče-v! ulici 11. 1<V, (*>.»!
Opremljeno sobo
i separiranhn vbodoa ha elektriko oddam. Na*ior t oglasnem oddelka »Jatra«.
10102-38
Gospodično
»prejmem t popoia« bo t l«pe Is zračno mtbo, i dobro domačo hrano. Na raipoiapo tndi klavir. H«-pove oglasni oddelek »Jutra«.	MH05-3
Gostilno v Zagrebu
na prometnem kraju proda. ali proti garanciji od da na račun Joerp Mlatac. Zagreb, Selška štev. 56.
11" 07-19
irg
Vsaka beeeda 1 Din: za lajanje naslova ali za šifro oa 5 Dm. (161
Bukove hk>de
kupuj« Lavrenčič & 0»-, Ljubljana, Vtrakova
100!»?-15
Radio-Detektor
i več slušalkami, za eeno prodam. Nasior pove
oglasni oddelek. »Jutra«.
9887-9
Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; z® dajanj« naslova eii ia šifro 6 Dim. — Oglasi socialnega uubTr&ja vsaka beseda 50 pax; ta dajanje naakrv* aii iifro pa 3 Din. (T)
Parni kotel
60 m' kurilne pio-skve, 7—8 atmosfer, najnovejše konstrukcije, kopirno. Cenj. ponudbe na industrijo platnenih izdelkov d. t o. i. Jarše pošta Domžale.	9763-7
Veaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova afi » atr« pa 6 Din. (30)
Suha bukova drva
vsako količino od 1000 kg dalje kupuje »Ilirija« dr. z o. »., Ljubljana, Dunai-ska ee-sta 46.	9643-15
125 Din
1 m* fagamfc bukovih drv
prima kajcovosci audi Ve-
le.pič. Sv. Jernej« ce^-ta 25
Telefon 2708.	9W7 15
Vsak* beseda 1 Din: »a dajanje naslova aH as Šifro pa 5 Din. (17)
Trgovino
z rnrAacu
kraju tik farne eerlrve in So4e v»a™«m v najem takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglasna •dde.iek »Ju-tra« pod šiho B.«
10106-17
Gostilno
ob drl. cesti aa Goreč, v skem. i>bf»toječa H verande, d-veb lepth gosti*n. proet«>rov, k n h i n je, obširnih kleti, ledenice ter stanovanja »e pod »godnim' pogoji odda v najem. — Prednost ima soliden zakonski par. Dopise nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Z osebno pravi
B
Lepo sobo
! z HektriJco tn partitiui i poceni oddam. Pvmodb« na •glas. oddeisk »Jutra« pod
i šifro »C«immx. toou-38 ---
Prazno sobo
vitko in »tečno, i «J«*-trično razgret! jnvo, r sre-di.ni mesta oddam s 15. aprl«wn ali 1. majem. Naslov p«ve	oddelek ».Tn-tra«. 1010S-23
f>premr(ef»o sobo
vetfVo, solnčno Si sto in mirno, « podobnim vbodom, v neposredni bližini Zvsrde 'd dam takoj stalnemu fvVjAerou gospodu. Naslov po^e ogla*, oddelek Jntr* 9506-23
ROUGE FRAMBOISE DORIM
Kof nekdaj
Tako sedaj
Brezplačen vzorec pošlje na »ahtevoi
EmežtThirigt,Za9reb,BocpvTCgvaut.3.
Ostanem za vedno Vaš zvesti prijatelj
Opremljeno sobo
i ®pnc»*x> kofMilnte«, i eno aH dvema posteljam« — s hr»,<Kt ali br«* takoj od dam v Zamfkovi »Tiči 9. -risovo pritličj«,
9911 -SB
Vsaka be»»ia ž Din; za dajanje naslova aH šifre pa 5 Din. (24)
Vseka ix»eda 50 par; m dajanje naslov« aii za šifro 3 Din. (23)
Samec —
Resni namen
takoj!	ttHUfr^H
Opremljeno sobo
iepw in veliko, z elektr. razsvetljavo ter posebnim vhodom oddam s 1. aprilom so)Wn<-mu g««poda. Badjm-a, Rimska cesta 7, n. ndst. levo.
Opremljeno sobo
»oitvčno. « strogo separrra nim vhodom oddam solid nemu stalnemu gosrwvdu ^ Florijanski ulici št<»v. RIT 10111-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom od dom bolJSemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10090-23
Ugodna prilika! Novo enotiadstr. hišo vpeljano trgovino
z lalogo, aa deželi pri farni cerkvi, brez konkurence, blizu rudnika Trbovlje m Hrastnik; prodam radi družinskih razmer. — Naslov pove ogl. oddelefc »Jutra«. '	10100-20
proti proviziji, ki je zelo dobro vpeljan pri trgordh s kratkim in galanterijskim blagom, z daljšo prakso t prodaji nogavic išče veliko domače podjetje. Pismene ponudbe z referencami pod »B. 141« na Jugoslovansko Rudolf Mosse a. d. Beograd, pošt. pret 409.	3959
Mlin naprodaj
▼ najbolj prometnem kraja pri ielramšiki postaji. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometni mlin«.	9122-20
, k it Oeeieda 1 Di.n. »a dajanje naslov« aH 'JI ^fro rw 5 D<o. C3S1
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvižjih e-emah
ČERNE — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
77
Vsaita beseda 1 Di.:i. ja 4aj«.nje aasJova aii ta šifro pa 5 Din. (33)
Belega krompirja
—3 vagone prodam po Din 1.75—2 kg. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Lep krompir«.
101117-33
Njivsko seno
stisnjeno v bale. proda Ivan Steh, Videm. Dobre-polj«-	10077-33
Neurejeni organi, raz-širjenje £11 pri moškili in ženskah
dipl. specijalist, g-lavni direktor Instituta Ilerniaire de Lyon (FTancija)
nadaljuje svoje potovanje d« 4. apetia. Ma novo dvomesečno turnejo se po^roe p« l. maju.
Pri tej priliki dajemo rv»j» rojakom n« znanje, da so uspehi, ki jih je povsod dosegel znameniti francoski specijalist. pritnani od najvišjih oeobnosa v državi (predstojnikov magislratorjev, častnikov in zdravnikov), ki se poslužujejo njegovega znanja in blago-tvornega delovanja nje-govih aparatov, ki so bili že večkrat patentirani v Franciji ia inozemstvu. Pri bolezni kil«, pobeženega želodca. ne dopustite, da s« vam »tanj« poslabša, temveč posetite brez oklevanja g. Klebera. ki bo v spremstvu svojega tehničnega zastopnika farmacevta Borov i č a obiskal niižj« navedena mesta.
Brezplačno ta Beobrezos za morete prvič-kusiti znamenite aparat« g. Kleber« ln on vam bo dal vsa fc.oristoa pojasnila.
Zagreb, hotel Tri pa vrana, J. ln 8. aprila.
Maribor, hotel Meran, 4. aprila. Celje, hotel Union, 5. aprila. Ljubljana, hotel Union, 6. aprila.
Vsaka beseda 1 Dfrn: m dajanje naslov« ali
u šifro pa 5 Din. (27)
Mlade volčjake
krasM sksemplar/e z rodovnikom — kakor todi
psico
lt'lfU» čuva j k o (-B« vsrf
gi) poceni proda Mežnarič. brivec oa J^eseiucah.
imu-a
! NajnovojA« po*e4«Ka pa-, temina žbiezca, i«io prak j ".:6na zložljiva postaija t tapecira&o žimnioo, p rak tična la vsako hiišo. Hotele. potujoč« občinstvo jc no讫 službe. Stan« S90 Dro Razpožiljam po po^ti aii po železnici po ix*v»etjr
Vsaka beseda 1 Din: ; n dajanje naslov« ali \
»a šifro pa 5 Din. (301 [
I>rva
TijstIm i k u r i v o de
Iv. Sehssml
Dolenjska c^ tel. 2951. |
Premcg j
Velika zaloga daa-jikii»
KLOBUKOV
Ln SLAMNIKOV od Din 60.— naprej. Preoblikovanje 28 Iiia
Salon »La iemme Chic-s. Anii^a Pahek, Šelenbtirgova uL 6/T,
po«^i*a pateotna tloiljVv
Lesena
zeio praktična rlotljvva postelja s tapeciran« ftimuoe Stane
tn.
Salon slamnikov in klobukov
Zofl Lanreočlč, Mestni trg 7 s« priporoča pri nakupa Preoblikovanja p« najmodernejših modelii 35 Din
10118-30
Čebelarji!
Vse iebelske potrebščine kupite po zmernih cenah v trgovini Fr. Stu pica, železnlna in zaloga poljedelskih strojev Ljubljana. Gosposvetska cesta št. 1. 10014-30
Vsaka beseda 1 Din. ia dajanje nask>v« aii » »ifro pa 5 Din. (87
Spalni
patent fotelj
stane
rnm 1300
Stol (Lteeestnhi) praMKeo za lež&nj« in sedenj« sum Dra 130
Potesn tmaa	Sobano
perje kg po 46 Din, čisto belo gosje perje k£ 130 Din sn Sisti t>uh kg 260 Din. 7.imcice po4nje»>« z volno 750 Din, žične mreže za postelje 150 Dia, otomane 650 Dia.
L. Brorovlč
Zagreb, Ilica 82, III
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva trtica St S
ka-LE-FIUID
FazioloSd e&strakt rz žive žleze krepke ia ziirave živali »KALEFLt ■ H>r se prtpoč« vselej, ka-dar je delovanje teh žleas oslabljeno in 35ara<M stanja, ki zaradi teiga ua-ataiae. Povečava sekretarno delo \-seh žlez* Rabi se pni oslabelosti, pri opešam ju živcev, pri polmi nevrastoniji, pri oslabijeaeaa polnem delovanju, jači živčni sistem tn krepi organizem. — Brezplačno pošUjaroo podrobno Hteraturo: Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Markovič.
»Kaleftnid« se prodaja po lekarnrth te dto-
gerijah
Odobrilo ministrstvo socialne po?iti* ki narodnega zdravja, S. br. 3500, od 28. marca
leta 1932.	4536
Čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE
Dokazano nenadr-kriljiva. 249-TV
Postani in ostani
član Vodnikove dmžbeJ
Oklic!
V vsakem okraju se ustanovi podružnica. Za to iščemo zanesljivo osebo za
voditelja (ico) ptMlružtsIce
Mesečni dohodek 150 do 200 dolarjev. Ponudbe na The No-velty-Company, Valkenburg (L. Holland).	4521

Zahvala
Vsem, ld so ob smrti našega nepozabnega očeta in soproga, gospoda
Dragotina MandeKca
VIŠJEGA KONTROLORJA DRŽAV. ŽELEZNIC
z nami sočustvovali, izrekamo našo naglobokejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo gg. tovarišem, prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnega na njegovi zadnji poti.
4513
Ljubljana, dne 4. aprila 1932.
Zalufočš ostali.

Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adoll Ilibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi s i^jubljam.